univerza v mariboru fakulteta za strojniŠtvo · 2.2 proizvodni program družbe hidria aet na...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

David REJC

VREDNOTENJE MERILNIH REZULTATOV V

KOORDINATNI MERILNI TEHNIKI NA OSNOVI

CAD MODELA

Diplomsko delo

visokošolskega strokovnega študijskega programa

Strojništvo

Maribor, junij 2010

VREDNOTENJE MERILNIH REZULTATOV V

KOORDINATNI MERILNI TEHNIKI NA OSNOVI

CAD MODELA Diplomsko delo

Študent: David REJC

Študijski program: Visokošolski strokovni program

Strojništvo

Smer: Proizvodno strojništvo

Mentor: izr. prof. dr. Bojan AČKO

Somentor: izr. prof. dr. Miran BREZOČNIK

Maribor, junij 2010

- II -

- III -

I Z J A V A

Podpisani David REJC izjavljam, da:

• je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom

izr. prof. dr. Bojana AČKA in somentorstvom izr. prof. dr. Mirana BREZOČNIKA;

• predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

• soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

- IV -

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Bojanu AČKU

in somentorju izr. prof. dr. Miranu BREZOČNIKU za

pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se sodelavcem iz orodjarne in službe

zagotavljanja kakovosti za pomoč in potrpljenje.

Zahvaljujem se tudi družbama Hidria AET d.o.o. in

Hidria IP d.o.o., da sta mi omogočili študij.

Posebna zahvala velja mami in domačim, za njihovo

spodbujanje, razumevanje in kadar je bilo težko, tudi

za potrpljenje.

- V -

VREDNOTENJE MERILNIH REZULTATOV V KOORDINATNI MERILNI

TEHNIKI NA OSNOVI CAD MODELA

Ključne besede: koordinatna merilna tehnika, računalniško podprto konstruiranje, nadzor

kakovosti, oblika in lega

UDK: 621.9.08:531.7(043.2)

POVZETEK

V diplomskem delu obravnavam izdelavo merilnih programov, izvajanje meritev in

vrednotenje merilnih rezultatov na osnovi CAD modela pri meritvah dimenzij, oblik in lege na

koordinatni merilni napravi DEA Global. Obravnavani in primerjani so načini kontaktnega in

brezkontaktnega merjenja v treh koordinatah, njihove prednosti in pomanjkljivosti. Izvedena

je primerjava med vrednotenjem merilnih rezultatov po konstrukcijski risbi in vrednotenjem

merilnih rezultatov na osnovi CAD modela, ter predstavljene prednosti slednjega. Uporaba

CAD modela je predstavljena na primeru meritev geometrijskih toleranc grelnika nafte, ki je

v fazi razvoja. Razvoj potrebuje hitro in natančno vrednotenje merilnih rezultatov, na osnovi

katerih se izvaja korekture na izdelku in orodjih.

- VI -

EVALUATION OF MEASUREMENT RESULTS IN COORDINATE

MEASURING TECHNIQUE BASED ON A CAD MODEL

Key words: co-ordinate measuring technique, computer aided design, quality control, shape

and position

UDK: 621.9.08:531.7(043.2)

ABSTRACT

In the thesis I discuss the elaborate of measurement programs, measurements and evaluation

of measurement results based on CAD model in measuring the dimensions, shape and

position on the coordinate measuring device DEA Global. Discussed and compared these

modes of contact and contactless measurement of three coordinates and their advantages and

disadvantages. Comparison is made between evaluation measurement results according to

design drawings and evaluation measurements results based on CAD model, and presents the

advantages of the latter. Use of CAD model is presented in the case of measurement of

geometric tolerance, of oil heater, which is under development. Development requires rapid

and accurate valuation of measurement results based on which is made a correction on the

product and tools.

- VII -

KAZALO

1 UVOD ...................................................................................... 1

1.1 Opis splošnega področja diplomskega dela........................................................1

1.2 Opredelitev diplomskega dela ............................................................................1

1.3 Struktura diplomskega dela ................................................................................2

2 DRUŽBA HIDRIA AET............................................................. 3

2.1 Predstavitev družbe Hidria AET d.o.o. ..............................................................3

2.2 Proizvodni program družbe Hidria AET ............................................................4

3 VELIČINE, ODSTOPANJA IN TOLERANCE .......................... 8

3.1 Dimenzijske veličine ..........................................................................................8

3.2 Oblika in lega ...................................................................................................16

4 MERJENJE GEOMETRIJE V TREH KOORDINATAH .......... 25

4.1 Merilne naprave v podjetju Hidria AET...........................................................26

4.2 Primerjava merilnih podatkov s konstrukcijskimi zahtevami ..........................33

5 VREDNOTENJE MERILNIH REZULTATOV NA OSNOVI CAD

MODELA ............................................................................... 35

5.1 CAD modeli......................................................................................................35

5.2 Merilna strategija..............................................................................................38

5.3 Analiza rezultatov.............................................................................................47

SKLEP ...................................................................................... 49

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV .......................................... 50

ŽIVLJENJEPIS.......................................................................... 51

PRILOGE .................................................................................. 54

- VIII -

UPORABLJENI SIMBOLI

D - dejanska mera

I - tolerančni koeficient po ISO za območje mer nad 500 do 3150 mm

i - tolerančni koeficient po ISO za območje mer od 3 do 500 mm

IT1 - točnostni razred tolerance po sistemu ISO

N - imenska mera

Ng - geometrična sredina mej območja imenske mere

Nmax - največja dovoljena mera

Nmin - najmanjša dovoljena mera

R - vodilni žarek v polarnem, cilindričnem in krogelnem koordinatnem sistemu

S - srednja mera

T - toleranca

U - merilna negotovost

x - odstopanje

xi - spodnje odstopanje

xs - zgornje odstopanje

z - zračnost ali zrak v ujemu

θ - elevacijski kot v krogelnem koordinatnem sistemu

ϕ - polarni kot v polarnem, cilindričnem in krogelnem koordinatnem sistemu

- IX -

UPORABLJENE KRATICE

AET - Avtoelektro Tolmin

CAC - Computer Aided Control, računalniško podprta kontrola

CAD - Computer Aided Design, računalniško podprto konstruiranje

CAM - Computer Aided Manufactoring, računalniško podprto proizvajanje

CAQ - Computer Aided Quality, računalniško podprta kakovost

CDD - Charge Coupled Device, svetlobno občutljivi senzor

CMM - Coordinate Measuring Machine, koordinatna merilna naprava

CNC - Computer Numerical Controlled, računalniško numerično krmiljenje

FS - Fakulteta za strojništvo

ISO - mednarodna organizacija za standardizacijo

KMG - Koordinatenmeßgerät, koordinatna merilna naprava

KMN - Koordinatna Merilna Naprava,

KMT - Koordinatenmeßtehnick, koordinatna merilna tehnika

KMT - Koordinatna Merilna Tehnika,

NURBS - Non Uniform Rational B-Spline

PPAP - Production Part Approval Process, proces potrditve prvih vzorcev

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD

1.1 Opis splošnega področja diplomskega dela

Diplomsko delo obravnava problematiko s področja merilne tehnike in meroslovja in problem

vrednotenja merilnih rezultatov izdelka v fazi razvoja in uvajanja v redno proizvodnjo. V času

globalizacije je potreben hiter odziv na zahteve kupcev in trga. Čas med povpraševanjem,

idejo, ponudbo in realizacijo je vedno krajši.

Merilna tehnika je pomemben element zagotavljanja kakovosti izdelkov na različnih

stopnjah razvoja in proizvodnje. Hitra, natančna in ponovljiva izvedba meritev prototipa,

modela in prvih vzorcev izdelka in vrednotenje merilnih rezultatov je v sodobni proizvodnji

postala nuja. Uporaba CAD modelov v koordinatni merilni tehniki KMT, je v velikih

proizvodnih sistemih avtomobilske industrije ustaljena praksa.

V merilnici družbe Hidria AET d.o.o. izvajamo na koordinatni merilni napravi DEA

Global dimenzijske meritve za proizvodnjo, Hidria Inštitut Automotive (HIA) in tehnološki

center. Za Hidria Inštitut Automotive izvajamo meritve izdelkov, ki so v fazi razvoja in

preizkušanja, za proizvodnjo dimenzijske meritve za proces potrditve prvih vzorcev PPAP

(Production Part Approval Process) in meritve prvih vzorcev dobaviteljev. Za tehnološki

center izvajamo meritve orodij in kalupov med izdelavo in ob prevzemu v redno proizvodnjo.

1.2 Opredelitev diplomskega dela

Namen diplomskega dela je preveriti in dokazati smiselnost uporabe CAD modela, kot

osnove za vrednotenje merilnih rezultatov. Predstavljene so prednosti in pomanjkljivosti

kontaktnega in brezkontaktnega načina merjenja. Opravljena je primerjava izdelave merilnega

programa in vrednotenje merilnih rezultatov po konstrukcijski risbi in na osnovi CAD

modela. Obravnavana je izdelava merilnega programa, izvedba meritve geometrijskih toleranc

in vrednotenje merilnih rezultatov na osnovi CAD modela.

V diplomskem delu je predstavljena uporaba CAD modela na koordinatni merilni

napravi DEA Global. Opisan je konkretni merilni problem, merilna strategija in vrednotenje

merilnih rezultatov. V družbi Hidria AET d.o.o. je v fazi razvoja in uvajanja v proizvodnjo

nova družina grelnikov nafte. Sestavni deli ohišja iz brizgane plastike, način montaže in


- 2 -

spajanje posameznih delov (ultrazvočno varjenje), predstavljajo novo tehnologijo, ki je v

družbi v uvajanju. Razvojni inženirji zato rabijo hitre in natančne meritve izdelkov. Na osnovi

analize in vrednotenja merilnih rezultatov, sprejemajo odločitve in izvajajo ustrezne korekture

na orodjih in izdelku. To je treba storiti v kratkem roku pred uvedbo izdelka v redno

proizvodnjo.

1.3 Struktura diplomskega dela

Diplomsko delo je razdeljeno na uvodno poglavje, štiri glavna poglavja in zadnje sklepno

poglavje. V uvodnem poglavju je predstavljen problem in cilj diplomskega dela. V drugem

poglavju je predstavljena družba Hidria AET d.o.o., njen razvoj od ustanovitve do danes in

proizvodni program družbe. Tretje poglavje obravnava teorijo veličin, odstopanj in toleranc

na področju osnovne veličine dolžine. Četrto poglavje obravnava področje merjenja

geometrije v treh koordinatah, kjer je zajet opis merilnih naprav, različnih konceptov

zajemanja merilnih podatkov in njihovo primerjavo s konstrukcijskimi zahtevami. V petem

poglavju je predstavljen izdelek, obravnavan konkretni merilni problem, merilna strategija in

analiza rezultata meritve. V zadnjem sklepnem poglavju je podana ocena rezultatov in koraki

nadaljnjega razvoja.


- 3 -

2 DRUŽBA HIDRIA AET

2.1 Predstavitev družbe Hidria AET d.o.o.

Družba Hidria AET d.o.o. je bila ustanovljena v Tolminu 30. avgusta 1955, kot podjetje

Avtoelektro Tolmin. Ustanovljeno je z namenom razvoja in izdelave avtomobilskih svečk. V

šestdesetih letih je močno povečala proizvodnjo vžigalnih svečk in razvila proizvodnjo

keramičnih izdelkov. V času, od leta 1974 do leta 1990, je družba poslovala v okviru Iskre

Avtoelektrike. V tem obdobju je družba pričela z razvojem in proizvodnjo magnetnih

vžigalnikov za male bencinske motorje. Po razpadu jugoslovanskega trga leta 1991, se je

družba izločila iz Iskre Avtoelektrike v samostojno podjetje. Od leta 1998 družba posluje v

sklopu korporacije Hidria iz Spodnje Idrije [7].

Družba posluje v avtomobilski industriji, zato je že leta 1994 pridobila certifikat sistema

kakovosti ISO 9001 in ga v naslednjih letih nadgradilo s standardi VDA 6.1, ISO/TS 16949,

OHSAS 18001 in ISO 14001 [7].

Slika 2.1: Družba AET [11]


- 4 -

2.2 Proizvodni program družbe Hidria AET

Na mednarodnem trgu je Hidria AET d.o.o. danes eden izmed štirih velikih proizvajalcev

čepnih svečk za dizelska vozila. Družba se širi tudi na druga področja dieselske in bencinske

motorne tehnike, kjer išče in razvija najsodobnejše rešitve pogonskih in krmilnih sistemov ter

uveljavlja lastne razvojne zamisli [7].

V sklopu družbe je leta 2005 ustanovljen Hidria Inštitut za Avtomobilsko industrijo

(HIA), v katerem deluje deset laboratorijev. Poleg razvoja dizelskih vžigalnih sistemov, ki

izpolnjujejo pravne in tehnične zahteve emisijskih standardov EURO 5 in EURO 6, poteka

tudi razvoj hibridnih električnih pogonov z integriranimi starter – generatorji, sistemov za

dodatno gretje zraka v vozilih, filtrov za izločevanje trdih delcev, grelnikov nafte in

elektronskih sistemov za vžig malih bencinskih motorjev [7].

Hidria AET d.o.o. razvija in na svetovnem trgu trži vžigne sisteme za:

• dizel motorje,

• male bencinske motorje,

• ogrevalno tehniko za tržni segment klimatizacije, gretja in hlajenja,

• hibridno tehniko.

Tehnološki center za lastne potrebe in zunanje naročnike izdeluje:

• orodja za brizganje plastike,

• kalupe za nizkotlačno brizganje keramike,

• orodja za progresivno preoblikovanje pločevine.

Družba Hidria AET d.o.o. je izrazito izvozno naravnana. Okoli 94 % izdelkov prodaja v

več kot 40 držav, ostalih 6 % v Sloveniji. Evropski trg, vključno s Slovenijo, predstavlja

pretežni 89 % delež, azijski trgi 6 % in severnoameriški trgi 3 % del prodaje. Preostanek

prodaje predstavljata afriški in južnoameriški trg. Najpomembnejši kupci so: Perkins,

Renault, Peugeot, Citröen, Ford, Andreas Stihl, Deutz, John Deere …

Proizvodnja je razdeljena na posamezne proizvodne programe, ki so predstavljeni v

nadaljevanju.


- 5 -

Program za osebna vozila

V programu za osebna vozila Hidria AET d.o.o. proizvaja sisteme za hladen zagon dizelskih

motorjev in gretje hladilnega fluida. V tem programu predstavljajo čepne svečke za prvo

vgradnjo nosilen program. Na tem področju so v ospredju ekološke zahteve standarda EURO

5 in standarda EURO 6. Pomemben je tudi razvoj čepne svečke z integriranim tipalom tlaka

in keramične čepne svečke, ki bo omogočala višje temperature žarjenja [7].

Slika 2.2: Čepne svečke in sistem za gretje hladilne tekočine [11]

Program za tovorna vozila

Pretežni del programa tovornih vozil predstavlja proizvodnja sistemov za hladen zagon

dizelskih motorjev in naknadno obdelavo izpušnih plinov. V tem programu, poleg

proizvodnje čepnih svečk, poteka proizvodnja plamenskih svečk, grelnikov zraka, magnetnih

ventilov ali solenoidov in PTC grelnika zraka v kabini [7].

Slika 2.3: Izdelki programa tovornih vozil [11]


- 6 -

Grelniki nafte

Hidria AET razširja svojo paleto proizvodov z grelniki nafte in z njimi dopolnjuje strategijo

hladnega zagona dizelskega motorja. Osnovni namen izdelka je preprečevanje mašenja filtra

za diesel gorivo, ki nastaja zaradi koagulacije parafina v gorivu pri nizkih temperaturah [7].

Slika 2.4: Grelniki nafte [11]

Program hibridov

Družba razvija tudi sisteme za hibridna vozila in s tem sledi trendom v avtomobilski

industriji. V letu 2009 je razvit pogonski sistem t.i. Range extender (starter-generator s

krmilno enoto), ki omogoča vozilom "podaljšanje poti" z vklopom dodatne energije, ki

podpira delovanje motorja [7].

Slika 2.5: Izdelki na programu hibridov [11]

Program rezervnih delov

Poleg izdelave vžignih sistemov za prvo vgradnjo, predstavljajo pomemben segment

proizvodnje tudi izdelki za rezervne dele [7].


- 7 -

Program mehatronike

Družba pokriva tudi del evropskega trga klasičnih magnetnih vžigalnikov za motocikle in

pretežni del tropskega trga z magnetnimi vžigalnki za motorne žage. Ponudba je razširjena še

z novim magnetnim vžigalnikom za motokros motorje [7].

Slika 2.6: Izdelek iz programa mehatronike [11]

Program keramike

V programu keramike se izdeluje vžigalne elektrode za plinske štedilnike, oljne in plinske

gorilnike, gredi in ležaje za obtočne črpalke, izolatorje v grelnikih zraka, ter antene za

mikrovalovne pečice [7].

Slika 2.7: Izdelki iz tehnične keramike [11]


- 8 -

3 VELIČINE, ODSTOPANJA IN TOLERANCE

3.1 Dimenzijske veličine

Dimenzijske veličine se delijo na:

1. enokoordinatne mere,

2. dvokoordinatne in trikoordinatne mere.

Enokoordinatne mere

Enokoordinatne mere se delijo na:

• zunanje mere,

• notranje mere.

Zunanje mere so dolžinske, višinske in globinske mere, ki so najkrajše razdalje med dvema

točkama. Točki sta običajno presečišči premice z idealno geometrijsko obliko elementa

(ravninske, cilindrične ali krogelne površine) [1][2].

Pojem zunanja mera ni enoznačno definiran, ampak izvira iz merilne prakse, saj je

oznaka mere (dolžina, višina in globina), odvisna od položaja merjenca (slika 3.1).

Slika 3.1: Zunanje mere (a – dolžinske, b – višinske, c – globinske) [2]

Pri vzporednih površinah je zunanja mera pravokotna razdalja med vzporednimi

površinami. Zunanje mere pri nevzporednih ravnih površinah in stožčastih elementih, ni

mogoče enoznačno definirati. Na cilindričnih površinah je zunanja mera razdalja med


- 9 -

diametralno nasproti ležečima linijama plašča, ki jo dobimo z dvotočkovnim ali tritočkovnim

merjenjem. Tritočkovno merjenje se pogosteje uporablja pri velikih premerih (slika 3.2) [1].

Slika 3.2: Merjenje vzporednih in cilindričnih površin [2]

Notranja mera je razdalja med dvema točkama oblikovnega elementa na obdelovancu in

označuje znotraj ležeče površine, ki se jim ne moremo približati od zunaj. Pri vzporednih

površinah je to pravokotna razdalja, pri izvrtinah najdaljša tetiva ali razdalja med točkama na

diametralno nasproti ležečih površinah. Tudi premere izvrtin lahko merimo dvotočkovno ali

tritočkovno (tritočkovna vijačna merila) [1].

Slika 3.3: Notranje mere [2]

Notranje mere je zaradi težje dostopnih notranjih površin težje meriti kot zunanje mere,

zato so običajno tudi stroški merjenja večji. Posebno težavne so meritve notranjih mer, ki so

manjše od 1 mm in na globini večji od 5 mm. Pri merjenju se pojavljajo pogreški zaradi

hrapavosti, valovitosti, oblikovnih in položajnih odstopanj od idealne geometrijske oblike. Pri

pomerjanju ta odstopanja niso poznana. Poznavanje proizvodnega procesa nam omogoča

predvidevanje določenih odstopanj, kar lahko upoštevamo pri izbiri merilnega postopka in

geometriji tipalnega elementa [1].


- 10 -

Tolerance enokoordinatnih mer

Absolutna točnost mer obdelovanca ni potrebna za njegovo uporabnost. Predpisano dovoljeno

odstopanje mer od absolutne točnosti imenujemo toleranca. Dejanske mere obdelovanca

morajo biti med dvema mejnima merama. Mera je vrednost fizikalne veličine »dolžine«, ki jo

lahko podajamo v eni, dveh ali treh koordinatah. Osnovni pojmi in njihove osnovne

značilnosti so povzete po standardu DIN 7182 [1].

Slika 3.3: Mere in mejne vrednosti v tolerančnem sistemu ISO [2]

Imenska mera N je teoretična (želena) mera, na osnovi katere sta izpeljani obe mejni meri.

Imenska mera je lahko celo ali decimalno število. Pri grafičnem prikazu mer in odstopanj

predstavlja imensko mero ravna črta imenovana ničelna črta ali ničelnica.

Dejanska mera D je rezultat merjenja določene mere in vključuje naključne in nepoznane

sistematične merilne pogreške, izražene z negotovostjo meritve.

Želena mera je mera, ki se ji mora dejanska mera kar najbolj približati. Na sliki 3.3 jo

predstavlja srednja mera S.

Mejni meri sta največja dovoljena mera Nmax in najmanjša dovoljena mera Nmin, med

katerima mora ležati dejanska mera D.

Maksimalna materialna mera predstavlja maksimum snovi obdelovanca. Pri gredi je to

največja, pri izvrtini pa najmanjša mera.

Minimalna materialna mera predstavlja minimum snovi obdelovanca. Pri gredi je to

najmanjša, pri izvrtini pa največja mera.


- 11 -

Srednja mera S je aritmetična sredina med največjo in najmanjšo dovoljeno mero in leži v

sredini tolerančnega polja.

2minmax NN

S−

= (3.1)

S [mm] - srednja mera

Nmax [mm] - največja dovoljena mera

Nmin [mm] - najmanjša dovoljena mera

Odstopanje x je razlika med dejansko mero D in imensko mero N:

NDx −= (3.2)

x [mm] - odstopanje

D [mm] - dejanska mera

N [mm] - imenska mera

Zgornje odstopanje xs je razlika med največjo dovoljeno mero Nmax in imensko mero N:

NNx maxs −= (3.4)

xs [mm] - zgornje odstopanje



Spodnje odstopanje xi je razlika med najmanjšo dovoljeno mero Nmin in imensko mero N:

NNx mini −= (3.5)

xi [mm] - spodnje odstopanje




- 12 -

Toleranca T je razlika med največjo in najmanjšo mero, ali algebraična razlika med zgornjim

in spodnjim odstopkom mere. Toleranca je absolutna vrednost in je brez predznaka. Njen

položaj proti ničelni črti je določen z odstopanjem.

minmax NNT −= (3.6)

T [mm] - toleranca



Slika 3.4: Lega tolerančnih polj po tolerančnem sistemu ISO [4]

Osnovna toleranca ISO je toleranca mere določena v tolerančnem sistemu ISO in ustreza

območju imenske mere in razredu točnosti po ISO. Z osnovno tolerančno vrsto označujemo

tolerance istega razreda točnosti, odvisno od območij imenske mere.

Tolerančna oznaka ISO je oznaka tolerance mere ali mejnih odstopanj neke tolerančne vrste,

sestavljena iz ene ali dveh črk, ki označujeta lego tolerančnega polja, in iz ene številke, ki

označuje stopnjo točnosti po ISO.


- 13 -

Tolerančno polje je interval med največjo dovoljeno Nmax in najmanjšo dovoljeno mero Nmin.

Določata ga toleranca in njen položaj proti ničelni črti.

Položaj tolerančnega polja je določen z najmanj dvema veličinama na skali mer ali

odstopanj. V sistemu ISO se označuje položaj tolerančnega polja za izvrtine z velikimi črkami

( A…ZC ), za gredi pa z malimi črkami ( a….zc ).

Velikost tolerančnega polja je po tolerančnem sistemu ISO odvisna od kakovosti

izdelovalnega postopka in velikosti imenske mere.

Ujem je skladnost, dobljena iz razlike med merama dveh združenih strojnih delov (npr. luknje

in čepa). Dva ujemu pripadajoča strojna dela imata enako imensko mero N, ter različni

toleranci, glede na kateri lahko nastopa med obema deloma zračnost ali zrak z. Glede na zrak

med elementoma poznamo tri vrste ujemov (slika 3.5): ohlapni, vmesni in tesni ujem [3].

Slika 3.5: Vrste ujemov: a – ohlapni, b – prehodni, c – tesni ujem [2]

Toleranca ujema Tu je razlika med najvišjim in najnižjim ujemom. Tolerančno polje ujema

je interval med najvišjim in najnižjim ujemom.

Sistem ujemov je sistem za oblikovanje toleranc ujemov in ga delimo na dva sistema. Pri

sistemu enotne izvrtine je osnovno odstopanje vseh izvrtin enako nič. Pri sistemu enotne gredi

je osnovno odstopanje vseh gredi enako nič.

Slika 3.6: Sistem enotne izvrtine in sistem enotne gredi [1]


- 14 -

Tolerančni sistem ISO podaja osnovne tolerance in osnovna odstopanja. Za mere do 500 mm

podaja 13 območij imenskih mer in 20 razredov točnosti (IT01, IT0, IT1, IT2, …, IT18), za

imenske mere nad 500 do 3150 mm pa podaja 8 območij imenskih mer in 18 razredov

točnosti (IT1, IT2, …, IT18).

Za razrede točnosti IT5 – IT18 in območja imenskih mer 3 – 500 mm so osnovne

tolerance določene kot večkratnik tolerančnega koeficienta i, za območja imenskih mer nad

500 do 3150 mm pa kot večkratnik tolerančnega koeficienta I [4].

[ ]µm0010450 3gg N,N,i ⋅+⋅= (3.7)

i [µm] - tolerančni koeficient po ISO za območje mer od 3 do 500 mm

Ng [mm] - geometrična sredina mej območja imenske mere

[ ]µm120040 ,N,I g +⋅= (3.8)

I [µm] - tolerančni koeficient po ISO za območje mer nad 500 do 3150 mm

Ng [mm] - geometrična sredina mej območja imenske mere

Dvokoordinatne in trikoordinatne mere

Oblika izdelka je podana z določanjem mer in toleranc v različnih koordinatnih sistemih.

Koordinatne sisteme, v katerih kotiramo obdelovance, delimo na dvodimenzionalne in

tridimenzionalne koordinatne sisteme in koordinatne sisteme z ravnimi in zavitimi

koordinatnimi linijami [1].

Kartezični koordinatni sistem je ortogonalni koordinatni sistem, ki je najpogosteje

uporabljan. Uporablja se ga v dvodimenzionalni ali tridimenzionalni obliki. Koordinatne osi

so med seboj pravokotne in označene običajno (X, Y, Z). Točka v prostoru je določena z

oddaljenostjo od izhodišča v posamezni koordinatni smeri(XC, YC, ZC) [1].

Polarni koordinatni sistem je ravninski ortogonalni sistem z zavitimi koordinatnimi

linijami. Točka v ravnini je določena z dolžino vodilnega žarka R in polarnim kotom ϕ

(RC, ϕC) [1].


- 15 -

Cilindrični koordinatni sistem je nadgrajen polarni koordinatni sistem. Nadgrajen je z

osjo z, ki je pravokotna na ravnino. Točka v prostoru je določena z dolžino vodilnega žarka R,

polarnim kotom ϕ in oddaljenostjo od izhodišča v koordinatni osi z (RC, ϕC, zC) [1].

V krogelnem koordinatnem sistemu je točka v prostoru določena z dolžino vodilnega

žarka R, polarnim kotom ϕ in elevacijskim kotom θ, ki je pravokoten na ravnino, v kateri je

polarni kot ϕ (RC, ϕC, θC) [1].

Izhodišče in orientacijo koordinatnega sistema se na risbah določiti s pomočjo

referenčnih elementov, da se lahko navede koordinatne mere. Mere se navaja v absolutni,

relativni in tabelarni obliki. Na obdelovancu se lahko istočasno uporablja več koordinatnih

sistemov, če je njihov medsebojni položaj točno določen [1].

Slika 3.7: Koordinatni sistemi: a - kartezični, b - polarni, c - cilindrični, d - krogelni [13]

Za merjenje dvodimenzionalnih koordinatnih mer uporabljamo, poleg običajnih

merilnih sredstev, mikroskope, profilne projektorje, kotno nastavljivo opremo in

dvodimenzionalne merilne naprave. V napravah sta dva dolžinska merilna sistema za

merjenje kartezičnih koordinat (X,Y) ali dolžinski merilni sistem v povezavi z kotnim

merilnim sistemom, za merjenje polarnih koordinat (R,ϕ) [1].

Tridimenzionalne koordinatne mere merimo najpogosteje na trikoordinatnih merilnih

napravah (KMN), pri katerih trije dolžinski merilni sistemi tvorijo prostorski kartezični

koordinatni sistem (X,Y,Z) [1].


- 16 -

3.2 Oblika in lega

Podobo obdelovanca podajajo oblika, lega in kakovost mejnih ploskev, ki tvorijo njegovo

površino. Površino obdelovanca določajo kemične, fizikalne in geometrijske značilnosti,

zaradi katerih se pojavijo odstopanja od njegove idealne podobe [1]. Standard DIN 4760:1982

jih deli na:

• groba odstopanja (dimenzija, oblika, lega),

• fina odstopanja (valovitost hrapavost).

Odstopanja ne smejo presegati predpisane vrednosti. Kadar so vrednosti manjše od

običajnih, morajo biti na risbi navedene dopustne vrednosti. Običajno nastopa več vzrokov za

odstopanje oblike in lege naenkrat. Vzroki za odstopanje oblike in lege so lahko [13]:

1. strojno pogojeni z obdelavo:

• statični in/ali dinamični odstopki oblike in položaja vodil gibajočih se strojnih

komponent

• pozicionirni odstopki gibajočih se komponent zaradi nenatančnosti merilnih in

krmilnih sistemov

• elastične spremembe oblike strojev, vodil ali orodij zaradi lastne teže obdelovanca

in/ali zaradi obdelovalne sile

• obraba orodij, orodnih držal in vpenjal

• nihanja v sistemu: obdelovanec - orodje - stroj

• nepravilno vpetje obdelovanca v stroj

2. pogojeni z obdelovancem:

• nehomogenost materiala

• deformacije obdelovancev

• krajevno različna porazdelitev temperatur pri procesu obdelave

• pojav notranjih napetosti po obdelovalnem procesu

• sprememba trdote pri toplotni obdelavi


- 17 -

3. pogojeni z okolico:

• krajevna in/ali časovna temperaturna nihanja, ki vplivajo na deformacijo strojev in

vodil

• nihanja, ki se na stroj prenašajo s tal preko temeljev

• Obdelovanec lahko razdelimo na posamezne oblikovne elemente:

• geometrijske oblikovne elemente, kot so: valj, krogelne površine, ravnine in poljubno

oblikovane površine,

• linijske oblikovne elemente, kot so: premica, krog, poljubne oblike linij,

• točkovne geometrijske elemente.

Pojmi in definicije

Tolerančna cona je cona, znotraj katere morajo ležati vse točke geometrijskega elementa.

Ločimo ploskovne in prostorske tolerančne cone, ki so omejene z linijskimi ali površinskimi

elementi. Tolerančna cona je lahko površina znotraj kroga ali med vzporednima premicama.

Toleranca lege omejuje dopustna odstopanja in določa tolerančno polje, znotraj katerega

mora ležati element.

Odstopek oblike je vrednost največjega odstopanja oblikovnega elementa od njegove idealne

oblike. Oblikovna toleranca je največja dopustna vrednost odstopanja.

Odstopek lege je odstopanje položaja geometrijskega elementa od predpisane teoretične lege

ali odstopanje medsebojne lege dveh ali več elementov. Odstopanje lege je lahko krajevno

odstopanje (pozicije), odstopanje smeri (kotne lege) ali odstopanje teka (krožni tek).

Imenski referenčni element (baza) je na dokumentaciji podan idealen geometrijski element.

Dejanski referenčni element (bazni element) je realni element na merjencu, ki že vključuje

odstopanja. Odstopanja morajo biti tako majhna, da ga še vedno lahko uporabljamo kot

izhodišče za merjenje odstopanj lege drugih elementov. Če splošne tolerance za obliko

referenčnih elementov ne zadoščajo, je treba ožje tolerance posebej predpisati.

Maksimalna materialna mera je tista od obeh mejnih mer, ki daje maksimalni volumen

materiala. Pri gredi je to najvišja, pri izvrtini pa najnižja mera.

Minimalna materialna mera je tista od obeh mejnih mer, ki daje minimalen volumen

materiala. Pri gredi je to najnižja, pri izvrtini pa najvišja mera.


- 18 -

Preglednica 3.1: Tolerance oblike in lege in simboli po ISO 1101:2004 [4]

Vrsta tolerance Tolerirana lastnost Simbol

premost

ravnost

krožnost

valjnost

oblika poljubne linije

Neodvisna lastnost

Tolerance oblike

Oblika poljubne ploskve

vzporednost

pravokotnost

Tolerance

smeri

kotnost (nagib)

položaj

soosnost, sosrednost

Tolerance

kraja

somernost (simetrija)

tek (krožni, čelni, poljubna smer)

Odvisna lastnost

Tolerance lege

Tolerance

teka zbirni tek (krožni, čelni, ...)

Tolerance, s katerimi se predpisuje odstopanja oblike in lege se imenujejo geometrične

tolerance in jih delimo na:

• tolerance oblike,

• tolerance smeri,

• tolerance kraja,

• tolerance teka.


- 19 -

Geometrične tolerance so standardizirane po SIST ISO/TR 5460 oziroma DIN ISO 1101.

Območje v katerem se predpisuje posamezne tolerance se imenuje tolerančno območje, ki je

lahko:

• površina znotraj kroga,

• površina med dvema koncentričnima krogoma,

• površina med dvema enako oddaljenima črtama,

• površina med dvema vzporednicama,

• volumen znotraj valja,

• volumen med dvema koaksialnima valjema,

• volumen med dvema enako oddaljenima površinama,

• volumen med dvema vzporednima površinama,

• volumen znotraj kvadra.

Načelo neodvisnosti pravi, da so tolerance dimenzije, oblike in lege med seboj neodvisne, če

ni drugače predpisano.

Geometrične tolerance podajamo na tehniških risbah z ustreznimi simboli (slika 3.8), ki

so standardizirani po SIST EN ISO 7083. Način podajanja geometričnih toleranc pa je

standardiziran po SIST ISO 5458 in SIST ISO 5459 [4].

Slika 3.8: Označevanje toleranc oblike in lege na risbi [4]


- 20 -

Slika 3.9: Določanje baze in toleriranje osi in plašča, zapis teoretičnih mer [4]

Referenčni trikotnik se uporablja za označbo referenčnega elementa pri navedbi

referenčnega elementa. Če stoji referenčni trikotnik na površini plašča obdelovanca (slika 3.9)

ali na pomožni kotirni črti najmanj 4 mm stran od glavne kotirne črte, se referenčni element

nanaša na označeno površino plašča obdelovanca. Če stoji referenčni trikotnik na podaljšku

glavne kotirne črte, se referenčni element nanaša na os obdelovanca (slika 3.9). Pri

pomanjkanju prostora lahko pri kotiranju referenčni trikotnik nadomesti kotirno puščico [4].

Če postavimo referenčno puščico direktno na površino plašča obdelovanca (slika 3.9)

ali na pomožno kotirno črto najmanj 4 mm vstran od glavne kotirne, se tolerirana lastnost

nanaša na površino plašča obdelovanca. Če postavimo referenčno puščico na podaljšek glavne

kotirne črte, se tolerirana lastnost nanaša na os obdelovanca. Teoretično točno mero se podaja

v okvirju [4].


- 21 -

Preglednica 3.2: Oblikovne tolerance [4]

Preglednica 3.3: Tolerance smeri [4]


- 22 -

Preglednica 3.4: Tolerance kraja [4]

Preglednica 3.5: Tolerance teka [3]


- 23 -

V preglednici 3.2 so navedeni simboli oblikovnih toleranc, tolerančne cone in primeri

označevanja na risbah, v preglednici 3.3 so navedeni simboli toleranc smeri, tolerančne cone

in primeri označevanja na risbah, v preglednici 3.4 so navedeni simboli toleranc kraja,

tolerančne cone in primeri označevanja na risbah in v preglednici 3.5 so navedena simbola

toleranc teka, tolerančne cone in primeri označevanja na risbah [4].

Slika 3.10: Dodatni simboli pri opisu toleranc [1]

Maksimalni materialni princip, dopušča presežek tolerance za toliko, kolikor druga

toleranca ostaja neizkoriščena. Maksimalni materialni princip označujemo z veliko črko M v

krogu pri navedbi tolerance (Slika 3.10 a) [1].

Ovojni pogoj pove da dejanska mera v nobenem primeru ne sme nikjer segati skozi

geometrijski idealni ovoj z maksimalno materialno mero. Podana mejna mera omejuje tudi

oblikovna odstopanja. Omejitev velja pri izvrtinah za spodnjo mejno mero, pri gredeh pa za

zgornjo mejno mero. Ovojni pogoj označujemo z veliko črko E v krogu poleg oznake

tolerance (Slika 3.10 b) [1].

Tolerančno cono lahko v posebnih primerih premaknemo – projiciramo v nasprotni del

v ujemu. Položaj in dolžino projicirane tolerančne cone na risbi navedemo z veliko črko P v

krogu (Slika 3.10 c) [1].

Merjenje oblike

Veljavni standardi ne predpisujejo določenih merilnih postopkov za določanje odstopanj

dimenzije, oblike in lege. Meritev mora biti izvedena tako da zagotavlja funkcionalnost

obdelovanca. V ISO 1101:2004 definiran minimalni pogoj uporablja mejne linije in površine

za določanje odstopanj.

M Simbol za maksimalni materialni princip

E Simbol za ovojni pogoj

P Simbol za projicirano tolerančno cono

a)

b)

c)


- 24 -

Načelo minimuma pravi »Pri merjenju oblikovnih odstopanj moramo mejne linije ali

površine položiti na obliko tako, da dobimo najmanjša možna oblikovna odstopanja«.

Obdelovanec je pri merjenju nastavljen tako, da je največji razmak mejne linije ali površine

geometrijsko idealne oblike, od poljubne točke merjenja površine, minimalen [1].

Slika 3.11: Načelo minimuma [13]

Splošne tolerance

Dopustna odstopanja za mere, ki na tehniških risbah niso posebej tolerirane (proste mere),

imenujemo splošne tolerance in so določena s standardom SIST ISO 2768 in jih delimo na

splošne tolerance dolžin in kotov in splošne geometrične tolerance [4].

Glede na kakovost obdelave in posledično natančnost izdelave, delimo po standardu

SIST ISO 2768, splošne tolerance dolžin in kotov na štiri tolerančne razrede:

f fina kakovost

m srednja kakovost

c groba kakovost

v zelo groba kakovost

Splošne geometrične tolerance po standardu SIST ISO 2768 veljajo praviloma le za

strojne dele, ki jih obdelujemo z odvzemanjem materiala. Glede na zahtevano kakovost

izdelave delimo geometrične tolerance na tri tolerančne razrede in sicer:

H fina kakovost

K srednja kakovost

L groba kakovost


- 25 -

4 MERJENJE GEOMETRIJE V TREH KOORDINATAH

Razvoj trikoordinatne merilne tehnike je omogočil merjenje geometrije v treh koordinatah

KMT (angl. CMT Coordinate Measuring Technique, nem. KMT Koordinatenmeßtehnick).

Razvoj trikoordinatnih merilnih naprav KMN, (angl. CMM Coordinate Measuring

Machine, nem. KMG Koordinatenmeßgerät), je sledil razvoju CNC obdelovalne tehnike.

Logika opisovanja elementov na obdelovancu (izvrtine, površine utori...) v CNC obdelovalni

tehniki, s pomočjo idealnih geometrijskih elementov (krog, valj, ravnina...) in njihove lege v

koordinatnem sistemu je uporabljena tudi pri trikoordinatni merilni tehniki KMT [3].

Prednosti meritev z CNC vodeno koordinatno merilno napravo so sledeče [1]:

• merjenje vseh elementov na merjencu v enem koordinatnem sistemu,

• prilagodljivost,

• univerzalnost,

• objektivnost (vpliv merilca samo pri določanju strategije),

• točnost meritve,

• zelo točno regulirana in majhna merilna sila,

• možnost brezkontaktnega merjenja,

• možnost CNC-merjenja,

• možnost vključitve v proizvodno linijo in univerzalnost.

Merilne vrednosti posameznih elementov merjenca so v fiksnem prostorskem

koordinatnem sistemu povezane v celoto in niso več samostojni merilni objekti, kot pri

klasičnih meritvah. Merjenec je objekt ene same meritve, ki omogoča merjenje vseh

elementov istočasno. Izračun medsebojnega položaja geometrijskih veličin omogoča, da lahko

poleg dimenzijskih odstopanj, enostavno izmerimo tudi odstopanja oblike in lege [1].

V družbi Hidria AET se za meritve uporablja nekaj različnih trikoordinatnih merilnih

naprav, katerih prednosti in slabosti so predstavljene v naslednjem poglavju. Merilnica je

opremljena z koordinatno merilno napravo DEA Global, merilnikom okroglosti Roundtest

RA-2000 in optoelektronskima merilnima napravama Flash 200 in Contoure 305.


- 26 -

4.1 Merilne naprave v podjetju Hidria AET

Koordinatna merilna naprava DEA Global

Koordinatna merilna naprava DEA Global je univerzalna merilna naprava portalne izvedbe.

Meritve, poljubno orientiranih geometrijskih elementov (lukenj, čepov, utorov, površinskih

elementov, robov, kotov,...) v trikoordinatnem sistemu, omogočajo, v X, Y, in Z osi, linearno

pomični optoelektronski merilni sistemi.

Merilno območje obsega v osi X = 700 mm, Y = 700 mm, Z = 500 mm. Merilna

negotovostjo je v vseh treh koordinatnih oseh: U = 1 µm + 2 · 10-6 · L (to je negotovost

izvedene kalibracije). Merilna negotovost merilne naprave je 1,7 + 3L/1000 [µm] [11].

Instaliran je programski paket PC-DMIS CAD++, ki omogoča izdelavo merilnih programov,

zajemanje podatkov, njihovo obdelavo in izpis meritev. Tipalni sistem za merjenje na dotik, je

sestavljen iz merilne glave Renishaw PH10M in merilne sonde TP200.

Slika 4.1: Koordinatni merilnik DEA Global

Motorizirana merilna glava PH10M omogoča ponovljivo nastavitev tipala po vertikali

A za kot od 0° do 105°; po horizontali B za kot od 0° do 180° in do – 180° v korakih po 7,5°.


- 27 -

Merilna sonda TP200 je sonda za merjenje na dotik in deluje po principu zaznavanja

deformacij z merilnimi lističi. Tehnologija ji omogoča večjo natančnost in ponovljivosti

meritev v vseh smereh. Zagotavlja ji tudi daljšo življenjsko dobo, v primerjavi s kinematično

sondo s sprožilom na dotik. Izhodni signal se obdela in pretvori s pomočjo elektronskega čipa

ASCI in hibridne tehnologije mikrovezij.

Tipala različnih dimenzij so sestavljena iz stebla z navojem in kroglice iz rubina. Tipala

so privijačena na modul, ki je na sondo pritrjen z magnetno silo. Uporablja se tudi tipala

drugačnih oblik, kot so cilindrična, diskasta in zvezdasta.

Prednosti izvajanja meritev na KMN DEA Global so:

• meritve poljubno orientiranih geometrijskih elementov (krog, ravnina, valj),

• natančne meritve zunanjih in notranjih dimenzij v istem trikoordinatnem sistemu,

• meritve vseh geometrijskih toleranc oblike in lege,

• možnost shranitve merilnega programa in izvedba ponovne meritve,

• možnost izdelave merilnega programa s pomočjo CAD modela,

• vrednotenje meritve na osnovi CAD modela.

Slabosti izvajanja meritev na KMN DEA Global so:

• za natančnost meritev je potrebno veliko število točk, kar podaljšuje čas izvedbe

meritev,

• zaradi merilne sile je problematično natančnost merjenje fleksibilnih izdelkov

(vzmeti), izdelkov z mehko in prožno površino (parafin, plastika, guma),

• zaradi merilne sile obstaja nevarnost poškodbe krhkih izdelkov (keramični izdelki

pred postopkom sintranja).


- 28 -

Merilnik krožnosti Roundtest RA-2000

Merilnik krožnosti Roundtest RA-2000 (Slika 4.2) je prvenstveno namenjen meritvam

geometrijskih toleranc. Merjenje v trikoordinatnem prostoru omogočata linearno pomična

merilna sistema v X in Z osi in rotirajoči merilni sistem na vpenjalni glavi. To omogoča

meritve dimenzij premerov in geometrijskih toleranc oblike: premost, ravnost, krožnost,

valjnost; geometrijskih toleranc smeri: vzporednost, pravokotnost, kotnost; geometrijskih

toleranc kraja: sosrednost in soosnost in vse geometrijskih tolerance teka.

Slika 4.2: Merilnik okroglosti Roundtest RA-2000

Merilno območje naprave je premera 300 mm in višine v Z osi 480 mm. Merilna

negotovost vrtenja merilnika krožnosti znaša U = 0,02+6H/1000 [µm], po Z osi je merilna

negotovost U = 0,25 µm/100 mm in po X osi je merilna negotovost U = 1 µm/150 mm.

Merilna negotovost izvedene kalibracije merjenja krožnosti je U = 0,5 µm. Merilnik ima

instaliran programski paket RAUNDPAK, ki omogoča izdelavo merilnih programov,

zajemanje podatkov in analizo meritev.

Merilnik krožnosti deluje na principu zveznega, dinamičnega tipanja. Merjenec na

merilniku najprej centriramo in niveliramo. Tipalo se avtomatsko primakne do merjene

površine in ko doseže določeno merilno silo, ostane v tem položaju. Med rotacijo merjenca

tipalo beleži nihanje sile, ki se spreminja v odvisnosti od sprememb v geometriji merjenca. V


- 29 -

enem vrtljaju tipalo posname do 7200 točk. Te točke so osnova za vrednotenje meritve in

izračun vrednosti odstopanja.

Prednosti izvajanja meritev na merilniku krožnosti Roundtest RA-2000:

• zelo natančne meritve geometrijskih toleranc,

• meritve zunanjih in notranjih dimenzij in geometrijskih toleranc,

Slabosti izvajanja meritev na merilniku krožnosti Roundtest RA-2000:

• potrebna je natančnost pri centriranju in niveliranju merjenca,

• počasnost izvajanje meritev.

Merilna naprava CONTURE 305

Merilna naprava CONTURE 305 (Slika 4.3) je namenjena merjenju cilindričnih in simetričnih

izdelkov. Merjenje v trikoordinatnem prostoru omogočajo v Z osi linearno pomični merilni

sistem in rotacijski merilni sistem okoli Z osi. V X osi spreminjanje dimenzije zaznava

linijski CDD (Charge Coupled Device ) senzor. To omogoča meritve premerov, kotov, dolžin,

navojev in geometrijskih toleranc oblike: premost, krožnost, cilindričnost in oblika poljubne

linije; geometrijskih toleranc smeri: vzporednost in kotnost; geometrijskih toleranc kraja:

sosrednost, soosnost in simetričnost; geometrijskih tolerance teka.

Slika 4.3: Optična merilna naprava CONTOUR 305 in princip merjenja [8]


- 30 -

Merilno območje naprave je v X osi od 0,2 do 50 mm in Z osi do 300 mm. Maksimalni

premer merjenca, ki ga lahko vstavimo v merilnik, je 150 mm, dolžina pa 530 mm. Merilna

negotovost merilne naprave po dolžini znaša U = 0,3 µm + 0,8 · 10-6 · L, po premeru pa

znaša: U = 0,3 µm + 0,8 · 10-6 · D [11] (to je negotovost izvedene kalibracije). Merilna

negotovost naprave v X osi je U = (2 + D [mm] /100) [µm], merilna negotovost naprave po Z

osi je U = (5 + L [mm] /100) [µm] [11]. Ponovljivost znaša, pri 25 ponovitvah meritve, pri

premeru 0,5 µm, pri meritvah dolžine pa 3 µm. Instaliran je programski paket TURBO

OPTIC 3, ki nam omogoča izdelavo merilnih programov in zajemanje podatkov. Nadaljnjo

obdelavo in izpis merilnih rezultatov, izvedemo s programskim paketom Q-DAT.

Merilna naprava CONTURE 305 deluje na principu nekontaktnega merjenja (Slika 4.2)

konture (sence) izdelka, ki jo na visoko občutljivo CCD kamero projicira svetloba LED diode.

Kamera ima v X osi porazdeljene majhne slikovne elemente »pixle«. Električni naboj vsakega

»pixla« je odvisen od prejetega števila fotonov. Velikost naboja in pozicija osvetljenih in

neosvetljenih svetlobnih elementov se digitalizira in prenese v računalnik. Tu se uporabijo za

tvorbo konture na računalniškem zaslonu in preračun meritve. Za dinamično meritev

zunanjega premera, podatke zajamemo med rotacijskim gibanjem merjenca. Vse standardne

merilne funkcije je mogoče kombinirati glede potrebe merjenja in jih uporabiti v

optimiziranem, avtomatskem programu meritve [11].

Prednosti izvajanja meritev na merilni napravi CONTURE 305 so:

• hitro in enostavno programiranje,

• hitro vpenjanje in izvedba meritve merjenca (8 – 30 s),

• majhna občutljivost na vplive okolice (temperatura),

• hitra obdelava podatkov in izpis meritev.

Slabosti izvajanja meritev na merilni napravi CONTURE 305 so:

• možnost meritve samo cilindričnih in simetričnih merjencev,

• meritev notranjih dimenzij ni mogoča,

• točnost meritve odvisna od čistoče merjencev (paralaksa zaradi kapljic olja),

• grobozrnata površina in neostri robovi merjenca (srh pri plastiki), vplivajo na točnost

in izvedbo meritve.


- 31 -

Merilna naprava FLASH 200

Merilna naprava Flash 200 (Slika 4.4) je namenjena meritvam dvokoordinatnih in

trikoordinatnih dimenzij s pomočjo avtomatskega zooma. Merjenje v trikoordinatnem sistemu

omogočajo v X, Y, in Z osi linearno pomični optoelektronski merilni sistemi. To nam

omogoča meritve zunanjih in notranjih mer, ter geometrijskih toleranc oblike: premost,

ravnost, krožnost, oblika poljubne linije; geometrijskih toleranc smeri: vzporednost,

pravokotnost, kotnost; geometrijskih toleranc kraja: položaj in sosrednost.

Merilno območje naprave je v oseh X = 200 mm, Y = 200 mm, Z = 150 mm, z merilno

negotovostjo v vseh treh oseh U = 2,3 µm + 6 · 10-6 · L [11] (to je negotovost izvedene

kalibracije). Merilna negotovost naprave je v oseh X in Y: U = (2,5 +5L/1000) [µm] in v Z

osi: U = (3,0+6L/1000) [µm] [11]. Instaliran je programski paket Measure-X, ki omogoča

izdelavo merilnih programov in izvedbo meritev, njihovo vrednotenje pa omogoča program

Q-CALC.

Slika 4.4: Optična merilna naprava Flash 200

Merilna naprava Flash 200 deluje na principu nekontaktnega merjenja s CCD barvno

video kamero. Visoko občutljiva CCD kamera snema obliko merjenca s pomočjo osvetlitve

dveh LED in dveh halogenskih svetilk. CCD kamera ima barvno matrico 768×494 pixlov.


- 32 -

Pixli so majhni slikovni elementi, ki osvetljeni proizvajajo električni naboj. Velikost

električnega naboja je odvisna od števila fotonov, ki padejo na svetlobni element. Vrednost

naboja in pozicijo se digitalizira in uporabi za tvorbo slike merjenca na računalniškem

zaslonu. Na sliki se, s pomočjo avtomatike za razpoznavanje robov in avtozooma, določa

točke, linije, radije in kroge, potrebne za izvedbo meritev.

Prednosti izvajanja meritev na merilni napravi Flash 200:

• hitro in natančno merjenje dvokoordinatnih mer na osnovi konture merjenca,

• na merjenec ne deluje nobena sila, zato lahko merimo prožne merjence (vzmeti),

gumo in plastiko.

Slabosti izvajanja meritev na merilni napravi Flash 200:

• merjenec mora biti za natančno meritev vpet popolnoma vodoravno,

• zaradi steklene podlage težavno vpenjanje merjenca,

• točnost meritve odvisna od čistoče merjencev (paralaksa zaradi kapljic olja),

• grobozrnata površina in grobi, nejasni robovi merjenca (srh pri plastiki), vplivajo na

točnost in izvedbo meritve.

• težavno merjenje izdelkov iz prosojnih materialov in črne plastike,

Kontaktno in brezkontaktno merjenje

Merilnik krožnosti Roundtest RA-2000 in KMN DEA Global sta predstavnika merilnikov, ki

delujejo na principu kontaktnega merjenja, merilnika CONTOUR in FLASH, pa sta merilnika

ki delujeta na principu brezkontaktnega optičnega merjenja s CCD videokamero. Poleg

brezkontaktnega optičnega merjenja s kamero, obstajajo tudi brezkontaktni načini merjenja z

laserjem, ki delujejo po principu triangulacije ali po principu interferometrije. Vsak od

načinov merjenja ima svoje prednosti in slabosti, ki so opisani za vsak merilnik posebej.

Prednosti KMN pred drugimi merilnimi napravami je, da lahko kontaktni merilni sistem

zamenjamo z brezkontaktnim merilnim sistemom. Na merilni glavi enostavno zamenjamo

tipalni senzor TP200 s lasersko triangulacijsko sondo.


- 33 -

4.2 Primerjava merilnih podatkov s konstrukcijskimi zahtevami

Zagotavljanje kakovosti izdelkov je eden od temeljev ohranjanja konkurenčnosti podjetja.

Kakovost izdelkov se zagotavlja s točno in natančno izdelavo sestavnih delov. Sestavni deli

morajo biti znotraj toleranc, ki so predpisane za dimenzije, oblike in lego. Ustreznost

sestavnih delov se ugotavlja z meritvami in primerjavo merilnih rezultatov s konstrukcijskimi

zahtevami.

Primerjava merilnih podatkov po konstrukcijski risbi

Konstrukcijska risba je dvodimenzionalni zapis konstrukcijskih zahtev izdelka. Na risbah je,

zaradi preglednosti, izrisan izdelek v več pogledih, kotirane so običajno samo pomembne

konstrukcijske zahteve. Merilni podatki, ki jih merimo, so določeni na podlagi kontrolne

risbe. KMN programiramo, s pomočjo konstrukcijske risbe, samo ročno ali avtomatsko.

Slika 4.5: Konstrukcijska risba grelnika nafte [11]


- 34 -

Če razpolagamo z merilnimi rezultati koordinatne merilne naprave v definiranem

koordinatnem sistemu (glede na konstrukcijsko risbo) in z nominalnimi podatki iz

konstrukcijske risbe, lahko enolično ovrednotimo skladnost izdelka s konstrukcijskimi

zahtevami. Primerjava merilnih podatkov nam pove samo ali je dejanska (izmerjena) mera v

tolerančnih mejah imenske mere in ali sta oblika in lega v predpisanih tolerancah. Primerjava

nam ne omogoča prikaza na katerem mestu in za koliko, rezultati meritve odstopajo od

konstrukcijskih zahtev.

Primerjava merilnih podatkov s pomočjo CAD modela

CAD model je tridimenzionalni zapis konstrukcijskih zahtev in vsebuje vse geometrijske

podatke izdelka. Merilne podatke (rezultat meritve na KMN) lahko s pomočjo merilnega

programa neposredno primerjamo s konstrukcijskimi zahtevami. Neposredna primerjava

vrednosti merilnih podatkov s CAD modelom omogoča prikaz mesta in vrednosti odstopanja

od konstrukcijskih zahtev.

Slika 4.6: Odstopanje geometrije izdelka od CAD modela


- 35 -

5 VREDNOTENJE MERILNIH REZULTATOV NA OSNOVI

CAD MODELA

5.1 CAD modeli

Razvoj

Razvoj računalništva je v 80 letih omogočil računalniško podprto konstruiranje ali angleško

CAD (Computer Aided Design). Konstrukterji pri računalniško podprtem konstruiranju

izdelkov uporabljajo računalniške in programske sisteme. Na začetku so se razvijali predvsem

dvodimenzionalni programi, kmalu pa so se začeli razvijati tudi programi za tridimenzionalno

prostorsko modeliranje izdelkov. Najbolj znani računalniški programi, ki omogočajo

prostorsko modeliranje izdelka so:

• Pro/ENGINEER,

• Catia,

• SolidWORK,

• Unigrapfics.

Računalniško konstruiranje zajema naslednje aktivnosti:

• snovanje in razvoj izdelkov,

• konstruiranje sklopov, elementov in detajlov,

• analiziranje in ovrednotenje konstrukcije,

• modificiranje.

CAD model je s pomočjo računalnika matematično opisana geometrija izdelka.

Matematični opis geometrijskih elementov, iz katerih je sestavljen, omogoča prikaz in

manipuliranje z CAD modelom na grafičnem terminalu. Za grafični opis izdelka se uporablja

osnovne grafične elemente. Grafične elemente dodajamo ali odvzemamo in na ta način

opišemo model z pozitivnimi in negativnimi oblikami. Za oblikovanje krivulj in krivih

površin uporabljamo metode matematičnih zlepkov, Bezierjeve krivulje, metode B zlepkov in

NURBS (Non Uniform Rational B-Spline) tehniko. Tretja generacija CAD modelirnikov

temelji na parametričnih sistemih, ki bazirajo na določanju konstrukcije s sistemom enačb [3].


- 36 -

Slika 5.1: CAD model in eksplozijska risba sestave grelnika nafte [11]

Uporaba CAD modela v KMT

CAD model vsebuje vse geometrijske podatke izdelka, zato ga uporabljamo v koordinatni

merilni tehniki (KMT) za definiranje merilnih operacij in določanje trajektorije gibanja

tipalnega sistema. Na CAD modelu določimo posamezne geometrijske elemente, ki jih

moramo izmeriti. Dimenzije izdelka neposredno primerjamo z modelom in merimo

odstopanja od želenih dimenzij, oblik ali lege. S pomočjo CAD modela, merilni program

lahko izdelamo OFF-line vnaprej, preden je izdelek izdelan. Simulacija meritve in gibanja

tipala nam prikaže morebitno kolizijo KMN in merjenca. Rezultate meritev na KMN lahko

neposredno izvozimo na CNC obdelovalni stroj, kjer na osnovi odstopanj izvedemo

korekture.

Slika 5.2: Simulacija meritve in trajektorije tipala s pomočjo CAD modela


- 37 -

Opis grelnika nafte

Grelnik nafte je prvenstveno namenjen za preprečevanje koagulacije parafina v dizelskem

gorivu v mrzlih zimskih pogojih. Vgradnja lokacija se nahaja na vrhu filtra, tako da gorivo

teče skozi grelnik pred prihodom v filtrski vložek. Grelnik nafte ima tri glavne funkcije:

• ogrevanje goriva,

• zaznavanje vode v filtru,

• merjenje temperature.

Slika 5.3: Sestavni deli grelnika nafte [11]

Zgornji pokrov

Ohišje z priključki

PCB z komponentami

Sestavni deli grelnika

Spodnji pokrov

Elektrode vodnega senzorja

Nosilec vodnega senzorja


- 38 -

5.2 Merilna strategija

Izdelava merilne strategije s pomočjo CAD modela na KMN je sledeča [13]:

1. Določitev mer, ki jih moramo izmeriti,

2. Uvoz CAD modela iz podatkovne baze,

3. Izbira vpetja merjenca, ki omogoča merjenje vseh merjenih elementov,

4. Sestava tipalne konfiguracije glede na geometrijo merjenca,

5. Kalibracija tipala in položajev tipala na etalonski krogli,

6. Transformacija koordinatnega sistema KMN v koordinatni sistem CAD modela,

7. Transformacija koordinatnega sistema CAD modela v koordinatni sistem merjenca,

8. Meritev, tipanje elementov na merjencu,

9. Izračun geometrije in izpis rezultatov s pomočjo računalnika.

Določitev mer

Dimenzijske vrednosti in njihove tolerance, ter geometrijske tolerance oblike in lege

elementov na izdelku, so predpisane na konstrukcijski risbi. Na konstrukcijski risbi s

posebnim znakom »solzico« (slika 5.4), označimo dolžinske mere in geometrijske tolerance

oblike in lege, ki jih je potrebno izmeriti. Mere označi naročnik meritve. V primeru grelnika

nafte je to razvojni inženir.

Slika 5.4: Z »solzico« označene in oštevilčene geometrijske tolerance [11]


- 39 -

Tako označena risba je kontrolna risba, po kateri izvedemo zahtevane meritve. V

»solzico« vpišemo zaporedno številko meritve za označeno dimenzijo. Dimenzija je

enoznačno oštevilčena tudi v dimenzijskem poročilu o meritvi. Kontrolna risba je zato tudi

sestavni del poročila o meritvi. Kontrolna risba se skupaj z vzorci (običajno 5), dostavi v

merilnico.

Na sestavljenem grelniku nafte moramo, glede na oznake na kontrolni risbi, izvesti

sledeče meritve (Slika 5.4):

Meritev št.1: soosnost valja Ø18 na nosilcu vodnega senzorja, z bazo A, ki jo predstavlja valj

Ø18 na spodnjem pokrovu. Toleranca soosnosti je 0,4.

Meritev št.2: pravokotnost valja Ø18 na nosilcu vodnega senzorja z bazo B, ki jo predstavlja

ravnina med premeroma Ø70 in Ø64. Toleranca pravokotnosti je 0,4.

Meritev št.3: sosrednost valja Ø18 spodnjega pokrova z bazo C, ki jo predstavlja notranji

premer ohišja Ø58,5. Toleranca sosrednosti je 0,3.

Meritev št.4: soosnost zunanjega premera Ø70 z bazo A, ki jo predstavlja valj Ø18 na

spodnjem pokrovu. Toleranca soosnosti je 0,4.

Uvoz CAD modela iz podatkovne baze

Slika 5.5: Prenos CAD modela iz podatkovne baze Windchill


- 40 -

V Hidra AET-eju, je vzpostavljena elektronska podatkovna baza tehnične dokumentacije s

programom Windchill. V ustrezni mapi, s pomočjo interne kode 011.722.635 poiščemo CAD

model grelnika nafte. Prenos CAD modela iz podatkovne baze v mapo na PC izvedemo s

programom IGES (Initial Graphics Exchange Specification) in ga shranimo, v IGS formatu, v

ustrezno datoteko na PC-ju KMN [12].

V merilni program PC-DMIS CAD++, uvozimo-importiramo CAD model, s pomočjo

IGES programa iz ustrezne mape na PC-ju KMN (Slika 5.6). Uvoženi model ima črtno obliko

(Slika 5.7 a), ki jo z ukazom Solid spremenimo v grafično polni CAD model (Slika 5.7 b).

Slika 5.6: Uvoz CAD modela.

Slika 5.7: a – črtni model, b – model v Solid obliki


- 41 -

Vpetje merjenca

Priprave za vpenjanje merjencev so lahko standarde (vpenjalne glave, primeži), ali namensko

izdelane za posamezen merjenec. Način vpetja merjenca, nam mora omogočiti meritev vseh,

ali vsaj večine želenih dimenzij. Grelnik nafte vpnemo v standardno vpenjalno glavo, s

nosilcem vodnega senzorja v Z plus osi in z dovodi goriva v X plus osi. Tako vpetje nam bo

omogočilo dotikanje tipala vseh geometrijskih veličin potrebnih za izvedbo meritve.

Slika 5.8: Vpetje merjenca: a – standardno vpenjalo, b – namensko vpenjalo

Sestava tipalne konfiguracije in kalibracija

Za izvedbo meritve izberemo tipalo Ø2×40 zaradi oblike merjenca. Osnovni položaj,

motorizirane merilne glave T1A0B0, bomo uporabili za dotikanje večine geometrijskih

elementov. Položaja T1A30B90 in T1A30B-90, bomo uporabili za izvedbo dotikanja

površine valja spodnjega pokrova, da preprečimo kolizijo tipalnega senzorja in merjenca.

Tipalno konfiguracijo določimo v meniju Probe Utilities (Slika 5.9). V meniju izberemo

premer in dolžino tipala in položaje motorizirane glave.

Na etalonski krogli najprej kalibriramo osnovni položaj tipala. Ostale izbrane položaje

tipala, kalibriramo glede na osnovni položaj tipala T1A0B0 (Slika 5.9). Tako dobi krmilnik

podatke o premeru tipalne kroglice in legah kroglice v posameznih položajih, glede na

osnovni položaj. Dobljene podatke uporabi pri preračunavanju koordinat točk, ki jih otipamo

med meritvijo, ter preračun izmerjene geometrije posameznih elementov.

a) b)


- 42 -

Slika 5.9: Izbira dimenzije tipala in konfiguracije motorizirane glave

Transformacija koordinatnega sistema KMN v koordinatni sistem CAD modela

Koordinatni sistem CAD modela določi konstruktor glede na zahteve konstruiranja v začetni

fazi modeliranja. V avtomobilski industriji je koordinatni sistem posamezne komponente

običajno določen glede na koordinatni sistem vozila, v katerega bo vgrajen. Koordinatni

sistem KMN je določen glede na merilne osi in ima običajno izhodišča v začetnih pozicijah

posameznih osi. Ravnine koordinatnih sistemov KMN in CAD modela se redko skladajo, zato

moramo transformirati koordinatni sistem KMN v koordinatni sistem CAD modela.

Slika 5.10: Transformacija koordinatnega sistema KMN v sistem CAD modela


- 43 -

CAD model, zaradi lažje predstave, zarotiramo v enak položaj, kot bo vpet merjenec na

KMN. Transformacijo koordinatnega sistema KMN izvedemo tako, da v meniju SetUp

Options vpišemo koordinatne osi KMN, ki ustrezajo pozitivnim osem CAD modela. V

primeru grelnika nafte vpišemo za CAD +X = KMN +X; CAD +Y = KMN +Z; CAD +Z =

KMN –Y. Na merilniku delujejo ročne komande še vedno v istih koordinatnih oseh, v

protokolu merilnega programa pa so koordinatne osi in njihove smeri spremenjene, na kar je

potrebno paziti pri nadaljnji izdelavi programa, da ne povzročimo kolizije tipalnega sistema.

Transformacija koordinatnega sistema CAD modela v koordinatni sistem merjenca

Merilni program, meritev in merilne rezultate bomo izdelali in podali v koordinatnem sistemu

merjenca, zato moramo transformirati koordinatni sistem CAD modela v koordinatni sistem

merjenca. Najprej vklopimo delovno ravnino YMINUS. Ročno na grelniku nafte otipamo 8

točk v ravnini med premeroma Ø64 in Ø58,5 in v programu ustvarimo ravnino PLN1, v 8

točkah otipamo premer Ø70 in ustvarimo krog CIR1, v 8 točkah otipamo še radij konektorja

R 2,5 in ustvarimo CIR2. V meniju Alignement Utilities (poravnava) poravnamo primarno

koordinatno ravnino YMINUS z ukazom Level (ravnina) z ravnino PLN1. Z ukazom Auto

Align, prenesemo izhodišče osi Y = 0 v ravnino PLN1 in izhodišči osi X = 0 in Z = 0 v

središče kroga CIR1. Z ukazom Rotate zarotiramo simetralo, ki povezuje kroga CIR1 in

CIR2, okrog ravnine YMINUS v ravnino XMINUS. S tem dosežemo vzporedno poravnavo X

osi s simetralo. To je groba poravnava CAD modela z merjencem. Z ukazom CLEARP

določimo še višino varnostne ravnine odmikanja tipala, ki je v tem primeru -120 mm, ker je

delovna ravnina YMINUS.

Slika 5.11. Transformacija koordinatnega sistema CAD modela v koordinatni sistem merjenca


- 44 -

Za fino poravnavo na CAD modelu ponovno označimo vse tri geometrijske elemente.

Otipamo jih avtomatsko po programu in ponovno poravnamo v meniju Alignement Utilities.

Z ukazom Rotate&Translate v meniju Best Fit za CIR3 in CIR4 dosežemo najboljšo

poravnavo CAD modela z merjencem. Na koncu potrdimo še ukaz CAD = Part. Merjenec in

CAD model sta sedaj fino poravnana v istem koordinatnem sistemu.

Meritev

Pri izdelavi merilnega programa najprej določimo vrstni red kreiranja geometrijskih

elementov. Iz nabora ukazov izberemo ukaz za avtomatsko tipanje želenega geometrijskega

elementa (točka, črta, ravnina, krog, valj, ...) in s klikom miške označimo geometrijski

element na CAD modelu. V meniju ukaza se izpišejo koordinate, premer elementa in

koordinate ravninskega vektorja. Določimo še število dotikalnih točk v posamezni vrsti in

število vrst, velikost in koordinate začetka kota merjenja, globino meritve in vklopimo

ravnino odmika tipala.

Slika 5.12: Izbira in določanje parametrov za izvedbo meritve.

Pri grelniku nafte najprej otipamo valj nosilca vodnega senzorja z tremi vrstami po 9

točk, na premeru Ø18 med višinama – 99 in – 89, naslednjo otipamo, v 9 točkah, ravnino med

Ø70 in Ø64 na višini 2, otipamo zunanji premer Ø70 v treh nizih po 9 točk med višinama 2,5

in 4,5; notranji premer Ø58,5 v 9 točkah, na globini 0,3. Z položajema T1A30B90 in

T1A30B-90, skeniramo valj spodnjega pokrova. Skena razbijemo, pretvorimo v oblak točk, iz

katerih generiramo valj, ki je osnova za bazo A.


- 45 -

Slika 5.13: Orodne vrstice programa PC DMIS

V orodni vrstici izberemo ustrezne ukaze za izračun merilnih rezultatov (Slika 5.13). V

ukazu najprej označimo merjeni geometrijski element, nato še referenčni geometrijski

element, ki je baza za izračun geometrijske tolerance. V meni vnesemo še nominalno vrednost

tolerance. Ukaze za izvedbo meritev, izpolnjujemo v vrstnem redu, določenem na kontrolni

risbi.

Celoten merilni program, orientacija koordinatnih sistemov, nastavitve in položaji

merilne glave, merjeni geometrijski elementi, koordinate merilnih točk, točke trajektorije,

ukazi za generiranje in merilni ukazi, se sproti izpisujejo na ekranu v merilnem protokolu

(Slika 5.14). Merilni protokol nam omogoča pregled nad izdelavo merilnega programa. V

glavi protokola se avtomatsko izpiše datum in čas zagona programa in naziv merilnega

programa, pod katerim ga imamo shranjenega v podatkovni bazi. V odstavku STARTUP so

podani osnovni podatki o nastavitvah, kot so poravnava koordinatnega sistema, način

delovanja ročno-avtomatsko (MODE/MANUAL; MODE/DCC), nastavitev razdalje primika

in odmika tipala med iskanjem merilne točke (PREHIT, RETRACT), hitrost premika tipala,

naziv tipala, ki je kalibrirano v programu in začetni položaj tipala. V vrstici FORMAT

določimo podatke, ki bodo izpisani v merilnem poročilu (izmerjena in imenska mera, zgornja

in spodnja toleranca,...). V vrstici COMMENT v obliki dokumenta (DOC) vpišemo osnovne

podatke o postavitvi vpenjala na mizi, nazive tipal in položaje tipala, ki jih uporabljamo v

programu, način vpetja merjenca. Ob ponovni uporabi programa imamo tako zbrane vse

osnovne podatke o postavitvi vpenjala, vpetju merjenca in konfiguraciji tipala. V merilnem

protokolu lahko poizkusno zaženemo posamezne sekvence merilnega programa, vrivamo

nove ukaze in spreminjamo nastavitve.

Ukazi za avtomatsko tipanje

geometrijskih elementov

Ukazi za določanje geometrijskih elementov

Ukazi za kostruiranje geometrijskih elementov

Ukazi za izvedbo meritev


- 46 -

Slika 5.14: Merilni protokol

Meritev izvedemo avtomatsko, program preračuna izmerjene koordinate merilnih točk,

ovrednoti merilne rezultate in jih izpiše v merilno poročilo. Merilno poročilo je sestavljeno iz

numeričnega in grafičnega poročila. Numerično poročilo vsebuje podatke o vrsti merjene

tolerance, merjeni komponenti in referenčni komponenti, izmerjeni vrednosti, deviaciji,

zgornjem in spodnjem tolerančnem odstopku, odstopanje tolerance, minimalni in maksimalni

izmerjeni vrednosti elementa. Grafično poročilo vsebuje CAD model in zastavice izvedenih

meritev, na katerih so osnovni podatki o meritvi (Slika 5.15). Vrednosti posamezne meritve

izdelka se prenese v poročilo o dimenzijskih meritvah (Preglednica 5.1).

Slika 5.15: Numerično in grafično merilno poročilo programa PC DMIS


- 47 -

5.3 Analiza rezultatov

Rezultate meritev posameznih vzorcev vnesemo v poročilo Rezultati dimenzijskih meritev, ki

je priloga Poročila vzorcev (Preglednica 5.1). Obrazec KT.173 se uporablja za izdelavo vseh

poročil o dimenzijskih meritvah, razen za proces prevzema prvih vzorcev (PPAP), za katerega

se uporablja obrazec PSW (Part Submission Warrant). Poročilo vsebuje osnovne podatke o

kupcu, dobavitelju in merjencu, imenske mere z tolerancami, rezultate meritev, vpis merilne

opreme, s katero je meritev izvedena. Vpisani so tudi pogoji okolja, pri katerih je meritev

izvedena. Nazadnje je vpisano ime izvajalca in datum izvedbe meritve.

Preglednica 5.1: Poročilo o meritvi grelnika nafte [11]

Rezultati dimenzijskih meritev

Dobavitelj Hidria AET Kupec

Koda izdelka dobavitelja 011.722.635 Koda izdelka kupca

Naziv izdelka Grelnik nafte

Toleranca Rezultati Odločitev kupca Št

. Imenska mera

Zgornja Spodnja 1 2 3 4 5

Merilna oprema

OK NOT OK

1 0,4 1,4905 1,0676 1,572 1,348 1,0289 a NOT OK

2 0,4 0,0419 0,0074 0,0199 0,0292 0,0396 a OK

3 0,3 0,1742 0,2457 0,2222 0,2548 0,2678 a OK

4 0,4 0,2026 0,3235 0,3271 0,2544 0,1895 a OK

Merilna oprema a 3D Dea e Contour 305 i Rentgen b 3D Smartscope flash f Kljunasto merilo j Drugo... c Roundtest Mitutoyo g Mikrometer d Roughness machine h Merilna ura Pogoji okolja

Temperatura [°C] 20,9°C Vlaga 51,90 %

Opombe:

Ime in priimek Podpis Datum

Izvajalec meritve David REJC

14.05.2010


- 48 -

Na osnovi poročila naročniki meritev izdelajo analizo merilnih rezultatov. Na podlagi

analize sprejmejo odločitev o ustreznosti izdelka in morebitnih spremembah, ki jih je

potrebno izvesti na izdelku.

Analiza poročila merilnih rezultatov grelnika nafte je pokazala na veliko odstopanje

soosnosti (poz.1) valja vodnega senzorja glede na bazo A, istočasno je geometrijska toleranca

pravokotnost (poz.2) valja na bazo B, v toleranci (Preglednica 5.1). To razhajanje med

geometrijskima tolerancama lege in orientacije ni bilo logično. Soosnost in pravokotnost

vodnega senzorja je zelo pomembna zaradi montaže grelnika v filter. Odstopanje soosnosti je

nakazovalo, da valj vodnega senzorja ni v centru, pravokotnost valja pa dokazuje, da nosilec

vodnega senzorja ni ukrivljen. Razhajanje v odstopanju je nakazovalo, da prihaja do dvojnega

zvijanja nosilca vodnega senzorja. Zunanji premer ohišja in valj spodnjega pokrova sta v

zahtevanih geometrijskih tolerancah soosnosti.

Razvojni tim je na podlagi analize rezultatov meritev sprejel odločitev, da izvedemo

meritve geometrijske tolerance oblike poljubne ploskve. Meritve smo izvedli na osnovi CAD

modela nosilca vodnega senzorja. Točkovno smo skenirali površine na nosilcu vodnega

senzorja in izvedli vrednotenje merilnih rezultatov. S primerjavo oblaka točk in CAD modela,

smo ugotovili, da prihaja do zvijanja nosilca vodnega senzorja na površini stebla, ki povezuje

oba valja vodnega stebra (Slika 5.16).

Slika 5.16: Odstopanja poljubne oblike merjenca, glede na CAD model


- 49 -

SKLEP

V času globalizacije se je treba hitro odzivati na zahteve kupcev in trga. Čas med

povpraševanjem, idejo, ponudbo in realizacijo izdelka je vedno krajši. Naročniki zato želijo

hitro in natančno izvedbo meritev. Istočasno zahtevajo kvalitetno in korektno vrednotenje

merilnih rezultatov, na osnovi katerih izdelajo analize in sprejemajo ustrezne odločitve.

Računalniško podprta kontrola postaja tako nujen del celovitega proizvodnega procesa.

V diplomskem delu sem predstavil računalniško vodene merilne naprave, ki omogočajo

meritve trikoordinatnih mer in geometrijskih toleranc. Vse omogočajo kvalitetno in korektno

izvajanje meritev. Merilnik krožnosti je primeren za natančne meritve vzorcev v laboratoriju,

medtem, ko sta merilnika Contour in Flash, primerna za hitro izvajanje meritev in statističen

nadzor procesa proizvodnje. Koordinatna merilna naprava DEA Global je univerzalna merilna

naprava, primerna za izvajanje najzahtevnejših meritev dimenzij in geometrijskih toleranc.

Glavni cilj diplomskega dela je bil dosežen. Preizkusil in spoznal sem možnosti uporabe

CAD modela v koordinatni merilni tehniki. V sklopu diplomskega dela sem, s pomočjo IGES

programa, izvedel prenos CAD modela grelnika nafte iz podatkovne baze Windchill in ga

uvozil v merilni program PC DMIS. Izdelal sem merilni program po CAD modelu in izvedel

meritve zahtevanih geometrijskih toleranc grelnika nafte. Na osnovi CAD modela sem izvedel

tudi vrednotenje merilnih rezultatov. S neposredno primerjavo merilnih točk s CAD

modelom, smo tudi ugotovili mesto deformacije na nosilcu vodnega senzorja.

Pri izdelavi diplomskega dela sem pridobil nova znanja, ki jih bom s pridom uporabil

pri svojem nadaljnjem delu. Spoznal sem, da moramo stalno slediti nenehnemu razvoju

programske opreme in razvoju računalniško vodenih merilnih naprav. Tako bomo v

popolnosti izkoristili vse možnosti, ki nam jih v prihodnosti, na področju meroslovja, ponuja

sodobna merilna oprema.


- 50 -

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] Ačko Bojan. Osnove meroslovja in merjenje dolžin. Maribor: Fakulteta za strojništvo,

2008.

[2] Ačko Bojan. Proizvodne meritve. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 1999.

[3] Balič Jože. CAD/CAM postopki. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2002.

[4] Glodež Srečko. Tehnično risanje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2005.

[5] Kraut Bojan. Krautov strojniški priročnik. Ljubljana : Littera picta, 2002.

[6] Strojnotehnološki priročnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1998.

[7] Hidria AET http://www.hidria-aet.si/oAET.asp [dostopano April 24.2010]

[8] http://www.jenoptik.com/cms/jenoptik.nsf/res/opticlineC200 C1000 EN. pdf/ file/

opticline C200 C1000 EN.pdf. [dostopano Maj 3.2010]

[9] SIST ISO 31-0 do 31-13. Veličine in enote. SIST, Ljubljana, 2003.

[10] SolidCMM http://www.solidcam.si/solidcmm.aspx [dostopano Januar 27.2010]

[11] Tehnična dokumentacuja in arhiv Hidria AET

[12] The Initial Graphics Exchange Specification (IGES) http://en.wikipedia.org/wiki/IGES

[dostopano Januar 25. 2010]

[13] Zapiski proizvodne meritve in kakovost: http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/ips/ltm/Tabele/

Dat Studijska/Zapiski PMK.pdf [dostopano December 18.2009]

[14] Zapis točk v datoteko IGES formata http://www.lecad.uni-lj.si/documents/seminarji/

resitve /4.24/porocilo/rpk.html#iges [dostopano Januar 25. 2010]


- 51 -

ŽIVLJENJEPIS

Ime in priimek: David Rejc

Naslov: Poljubinj 43, 5220 Tolmin

Telefon: (05) 388 23 41; 041 345 406

E-pošta: [email protected]

Datum rojstva: 18.07.1965

Kraj rojstva: Šempeter pri Gorici

Izobrazba:

1972 – 1980: Osnovna šola France Bevk Tolmin,

1980 – 1983: Srednja poklicna šola, TŠC Nova Gorica, poklic kovinostrugar,

2002 – 2004: TŠC Nova Gorica, poklic strojni tehnik,

2004 – 2010: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo

Delovne izkušnje:

1983 – 1986: delavec v proizvodnji, Iskra Avtoelektrika TOZD AET,

1986 – 1987: nastavljalec izvajalec, Iskra Avtoelektrika TOZD AET,

1987 – 1988: mazalec v vzdrževanju, Iskra Avtoelektrika TOZD AET,

1988 – 1991: kovinostrugar v orodjarni, Iskra Avtoelektrika TOZD AET,

1991 – 1998: kovinostrugar v orodjarni, Iskra AET d.d.

1998 – 2006: orodjar na koordinatnem vrtalnem stroju, Hidria AET d.o.o.

2006 – 2009: kontrolor v merilnici. Hidria AET d.o.o.

2009 – : kontrolor v merilnici. Hidria IP d.o.o.


- 52 -

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Družba AET [11]............................................................................................3

Slika 2.2: Čepne svečke in sistem za gretje hladilne tekočine [11]................................5

Slika 2.3: Izdelki programa tovornih vozil [11] .............................................................5

Slika 2.4: Grelniki nafte [11] ..........................................................................................6

Slika 2.5: Izdelki na programu hibridov [11] .................................................................6

Slika 2.6: Izdelek iz programa mehatronike [11] ...........................................................7

Slika 2.7: Izdelki iz tehnične keramike [11] ...................................................................7

Slika 3.1: Zunanje mere (a – dolžinske, b – višinske, c – globinske) [2] .......................8

Slika 3.2: Merjenje vzporednih in cilindričnih površin [2] ............................................9

Slika 3.3: Notranje mere [2] ...........................................................................................9

Slika 3.3: Mere in mejne vrednosti v tolerančnem sistemu ISO [2].............................10

Slika 3.4: Lega tolerančnih polj po tolerančnem sistemu ISO [4]................................12

Slika 3.5: Vrste ujemov: a – ohlapni, b – prehodni, c – tesni ujem [2] ........................13

Slika 3.6: Sistem enotne izvrtine in sistem enotne gredi [1] ........................................13

Slika 3.7: Koordinatni sistemi: a - kartezični, b - polarni, c - cilindrični, d - krogelni

[13] ...............................................................................................................15

Slika 3.8: Označevanje toleranc oblike in lege na risbi [4] ..........................................19

Slika 3.9: Določanje baze in toleriranje osi in plašča, zapis teoretičnih mer [4]..........20

Slika 3.10: Dodatni simboli pri opisu toleranc [1] .......................................................23

Slika 3.11: Načelo minimuma [13]...............................................................................24

Slika 4.1: Koordinatni merilnik DEA Global ...............................................................26

Slika 4.2: Merilnik okroglosti Roundtest RA-2000......................................................28

Slika 4.3: Optična merilna naprava CONTOUR 305 in princip merjenja [8] ..............29

Slika 4.4: Optična merilna naprava Flash 200..............................................................31

Slika 4.5: Konstrukcijska risba grelnika nafte [11] ......................................................33

Slika 4.6: Odstopanje geometrije izdelka od CAD modela ..........................................34

Slika 5.1: CAD model in eksplozijska risba sestave grelnika nafte [11]......................36

Slika 5.2: Simulacija meritve in trajektorije tipala s pomočjo CAD modela ...............36

Slika 5.3: Sestavni deli grelnika nafte [11]...................................................................37

Slika 5.4: Z »solzico« označene in oštevilčene geometrijske tolerance [11] ...............38

Slika 5.5: Prenos CAD modela iz podatkovne baze Windchill ....................................39

Slika 5.6: Uvoz CAD modela. ......................................................................................40


- 53 -

Slika 5.7: a – črtni model, b – model v Solid obliki .....................................................40

Slika 5.8: Vpetje merjenca: a – standardno vpenjalo, b – namensko vpenjalo ............41

Slika 5.9: Izbira dimenzije tipala in konfiguracije motorizirane glave.........................42

Slika 5.10: Transformacija koordinatnega sistema KMN v sistem CAD modela ........42

Slika 5.11. Transformacija koordinatnega sistema CAD modela v koordinatni sistem

merjenca .....................................................................................................43

Slika 5.12: Izbira in določanje parametrov za izvedbo meritve. ..................................44

Slika 5.13: Orodne vrstice programa PC DMIS ...........................................................45

Slika 5.14: Merilni protokol .........................................................................................46

Slika 5.15: Numerično in grafično merilno poročilo programa PC DMIS...................46

Slika 5.16: Odstopanja poljubne oblike merjenca, glede na CAD model ....................48

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 3.1: Tolerance oblike in lege in simboli po ISO 1101:2004 [4] ...............18

Preglednica 3.2: Oblikovne tolerance [4] .....................................................................21

Preglednica 3.3: Tolerance smeri [4]............................................................................21

Preglednica 3.4: Tolerance kraja [4].............................................................................22

Preglednica 3.5: Tolerance teka [3] ..............................................................................22

Preglednica 5.1: Poročilo o meritvi grelnika nafte [11] ...............................................47


- 54 -

PRILOGE

Priloga A: Merilni protokol

Priloga B: Numerično merilno poročilo

Priloga C: Grafično merilno poročilo

Priloga D: Poročilo vzorcev

Priloga E: Solzna risba


- 55 -

PRILOGA A

MERILNI PROTOKOL


- 56 -

DATE=28.05.2010 TIME=9:49:42 ME : 011.722.635._grelnik nafte REV NUMBER : SER NUMBER : STATS COUNT : 1 STARTUP =ALIGNMENT/START,RECALL:, LIST= YES ALIGNMENT/END MODE/MANUAL PREHIT/ 2.5 RETRACT/ 2.5 MOVESPEED/ 50 FLY/ON,3 LOADPROBE/FI2 L40 TIP/T1A0B0, SHANKIJK=0, 1, 0, ANGLE=180 FORMAT/TEXT,OPTIONS, ,HEADINGS,SYMBOLS, ;MEAS,NOM,TOL,DEV,OUTTOL, , COMMENT/DOC,NO,glava na G7,J7, z aluminijasto čeljustjo v x plus; ,tipala in položaji: FI2 L40: T1A0B0, T1A30B90, T1A30B-90 ,ohišje vpeto z dovodi goriva v x plus, naslonjeno na z fi 70 na čeljusti. WORKPLANE/YMINUS PLN1 =FEAT/PLANE,RECT,TRIANGLE THEO/288.3367,-493.8981,-162.7119,0.0082131,0.9999656,0.0011239 ACTL/292.3801,-493.5264,-163.2584,-0.0072676,0.999973,0.0011231 MEAS/PLANE,8 HIT/BASIC,NORMAL,289.175,-494.0538,-192.1844,0.0082131,0.9999656,0.0011239,292.3444,-493.6391,-191.3739,USE THEO = YES HIT/BASIC,NORMAL,263.9852,-493.6563,-177.9074,0.0082131,0.9999656,0.0011239,270.1541,-493.7207,-183.1154,USE THEO = YES HIT/BASIC,NORMAL,258.8391,-493.5275,-159.0172,0.0082131,0.9999656,0.0011239,261.17,-493.617,-165.1104,USE THEO = YES HIT/BASIC,NORMAL,266.2035,-493.7578,-140.3728,0.0082131,0.9999656,0.0011239,265.5179,-493.719,-144.3935,USE THEO = YES HIT/BASIC,NORMAL,291.1413,-494.0782,-130.2398,0.0082131,0.9999656,0.0011239,295.8801,-493.6577,-130.8481,USE THEO = YES HIT/BASIC,NORMAL,315.4127,-494.1347,-143.9396,0.0082131,0.9999656,0.0011239,318.4203,-493.3488,-146.4157,USE THEO = YES HIT/BASIC,NORMAL,317.5361,-493.9798,-170.6114,0.0082131,0.9999656,0.0011239,322.3564,-493.2402,-163.2088,USE THEO = YES HIT/BASIC,NORMAL,304.401,-493.9964,-187.4228,0.0082131,0.9999656,0.0011239,313.1978,-493.269,-181.6017,USE THEO = YES ENDMEAS/ CIR1 =FEAT/CIRCLE,RECT,OUT,LEAST_SQR THEO/289.3298,-497.3209,-161.0522,0,-1,0,69.8726 ACTL/291.5496,-497.4331,-160.9983,0,-1,0,69.8319 MEAS/CIRCLE,9,WORKPLANE HIT/BASIC,NORMAL,289.4274,-497.3211,-196.0496,0.0027901,0,-


- 57 -

0.9999961,294.7689,-497.4329,-195.8107,USE THEO = YES MOVE/CIRCULAR HIT/BASIC,NORMAL,267.7037,-497.3229,-188.6139,-0.617301,0,-0.7867271,271.8907,-497.4318,-189.9875,USE THEO = YES MOVE/CIRCULAR HIT/BASIC,NORMAL,255.7761,-497.3193,-170.5498,-0.9621968,0,-0.2723552,257.1157,-497.4323,-166.0176,USE THEO = YES MOVE/CIRCULAR HIT/BASIC,NORMAL,257.3558,-497.3228,-147.1465,-0.9170281,0,0.3988226,267.8025,-497.4326,-135.4055,USE THEO = YES MOVE/CIRCULAR HIT/BASIC,NORMAL,270.7273,-497.3199,-131.4604,-0.5322117,0,0.8466113,291.0096,-497.4324,-126.0522,USE THEO = YES MOVE/CIRCULAR HIT/BASIC,NORMAL,287.4339,-497.3205,-126.1398,-0.0542254,0,0.9985287,313.8541,-497.4328,-134.0746,USE THEO = YES MOVE/CIRCULAR HIT/BASIC,NORMAL,308.0634,-497.322,-131.5113,0.5355498,0,0.8445036,326.4061,-497.4347,-159.7981,USE THEO = YES MOVE/CIRCULAR HIT/BASIC,NORMAL,321.9782,-497.3198,-148.6596,0.9349148,0,0.3548724,320.6603,-497.4338,-180.1948,USE THEO = YES MOVE/CIRCULAR HIT/BASIC,NORMAL,312.2588,-497.3196,-187.2811,0.6581595,0,-0.7528785,307.0956,-497.4347,-192.2283,USE THEO = YES ENDMEAS/ CIR2 =FEAT/CIRCLE,RECT,OUT,LEAST_SQR THEO/242.2799,-506.9508,-162.8882,0,-1,0,4.9707 ACTL/244.7366,-507.0788,-161.5988,0,-1,0,5.103 MEAS/CIRCLE,6,WORKPLANE HIT/BASIC,NORMAL,241.1726,-506.951,-165.1153,-0.445213,0,-0.8954247,243.5527,-507.0787,-163.8596,USE THEO = YES MOVE/CIRCULAR HIT/BASIC,NORMAL,240.4841,-506.9505,-164.5915,-0.7255509,0,-0.6881685,242.4677,-507.0788,-162.7378,USE THEO = YES MOVE/CIRCULAR HIT/BASIC,NORMAL,239.854,-506.9506,-163.4924,-0.9703552,0,-0.2416833,242.2265,-507.0787,-162.14,USE THEO = YES MOVE/CIRCULAR HIT/BASIC,NORMAL,239.8204,-506.9504,-162.525,-0.9892684,0,0.1461097,242.7705,-507.0788,-159.9834,USE THEO = YES MOVE/CIRCULAR HIT/BASIC,NORMAL,240.3954,-506.951,-161.296,-0.763838,0,0.6454081,243.2919,-507.0788,-159.4974,USE THEO = YES MOVE/CIRCULAR HIT/BASIC,NORMAL,241.0496,-506.951,-160.7159,-0.4928122,0,0.8701357,244.0131,-507.0789,-159.148,USE THEO = YES ENDMEAS/ A0 =ALIGNMENT/START,RECALL:STARTUP, LIST= YES ALIGNMENT/LEVEL,YMINUS,PLN1 ALIGNMENT/TRANS,YAXIS,PLN1 ALIGNMENT/TRANS,XAXIS,CIR1


- 58 -

ALIGNMENT/TRANS,ZAXIS,CIR1 ALIGNMENT/ROTATE_CIRCLE,XMINUS,TO,CIR1,AND,CIR2,ABOUT,YMINUS ALIGNMENT/END MODE/DCC CLEARP/YMINUS,-120,YMINUS,-120 MOVE/CLEARPLANE PLN2 =AUTO/PLANE,SHOWALLPARAMS = YES,SHOWHITS = NO THEO/0,0,0,0,-1,0 ACTL/0.0007,0.0397,-0.001,-0.000326,-0.9999998,-0.0004716 TARG/0,0,0,0,-1,0 THEO_THICKNESS = 0,RECT,TRIANGLE,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 10,RMEAS = None,None,None,$ NUMHITS = 9,NUMROWS = 1,SPACER = 31,RADIAL,$ ANGLE VEC = 1,0,0 MOVE/CLEARPLANE CIR3 =AUTO/CIRCLE,SHOWALLPARAMS = YES,SHOWHITS = NO THEO/0,2,0,0,-1,0,70,0 ACTL/0.0193,2,0.0239,0,-1,0,69.8418,0 TARG/0,2,0,0,-1,0 THEO_THICKNESS = 0,RECT,OUT,CIRCULAR,LEAST_SQR,ONERROR = NO,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 10,RMEAS = None,None,None,$ READ POS = NO,FIND HOLE = NO,REMEASURE = NO,$ NUMHITS = 9,INIT = 0,PERM = 0,SPACER = 0,PITCH = 0,$ START ANG = 0,END ANG = 0,DEPTH = -2,$ ANGLE VEC = 1,0,0 MOVE/CLEARPLANE CIR4 =AUTO/CIRCLE,SHOWALLPARAMS = YES,SHOWHITS = NO THEO/-47.2,13.2,0,0,-1,0,5,0 ACTL/-46.9608,13.2,-0.022,0,-1,0,4.9835,0 TARG/-47.2,13.2,0,0,-1,0 THEO_THICKNESS = 0,RECT,OUT,CIRCULAR,LEAST_SQR,ONERROR = NO,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 10,RMEAS = None,None,None,$ READ POS = NO,FIND HOLE = NO,REMEASURE = NO,$ NUMHITS = 9,INIT = 0,PERM = 0,SPACER = 0,PITCH = 0,$ START ANG = 90,END ANG = 270,DEPTH = -0.3,$ ANGLE VEC = 1,0,0 A1 =ALIGNMENT/START,RECALL:A0, LIST= YES ALIGNMENT/LEVEL,YMINUS,PLN2 ALIGNMENT/TRANS,YAXIS,PLN2 ALIGNMENT/TRANS,XAXIS,CIR3 ALIGNMENT/TRANS,ZAXIS,CIR3 ALIGNMENT/ROTATE_CIRCLE,XMINUS,TO,CIR3,AND,CIR4,ABOUT,YMINUS ALIGNMENT/BF2D,YMINUS,LEASTSQR,CREATE WEIGHTS=NO,ROTANDTRANS,0.1081,0,0,0 SHOWALLINPUTS=NO,SHOWALLPARAMS=NO ALIGNMENT/END MOVE/CLEARPLANE FI 18 =AUTO/CYLINDER,SHOWALLPARAMS = YES,SHOWHITS = NO THEO/0,-99,0,0,-1,0,18,-10 ACTL/0.2282,-99,0.0234,0.0058666,-0.9999827,0.0005127,17.9619,-10 TARG/0,-99,0,0,-1,0 THEO_THICKNESS = 0,RECT,OUT,CIRCULAR,LEAST_SQR,ONERROR = NO,$


- 59 -

AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 10,RMEAS = None,None,None,$ READ POS = NO,FIND HOLE = NO,REMEASURE = NO,USE THEO = NO,$ NUMHITS = 9,NUMROWS = 3,INIT = 0,PERM = 0,SPACER = 0,PITCH = 0,$ START ANG = 0,END ANG = 360,DEPTH = 0.3,$ ANGLE VEC = 1,0,0 MOVE/CLEARPLANE TIP/T1A30B90, SHANKIJK=-0.5068, -0.8619, -0.0187, ANGLE=0.127 MOVE/CLEARPLANE PNT1 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-3.2944,-21.6757,8.3754,-0.366043,0,0.930598 ACTL/-3.3328,-21.6757,8.4729,-0.366043,0,0.930598 TARG/-3.2944,-21.6757,8.3754,-0.366043,0,0.930598 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT2 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-7.2929,-21.578,5.2739,-0.8103207,0,0.5859867 ACTL/-7.4469,-21.578,5.3853,-0.8103207,0,0.5859867 TARG/-7.2929,-21.578,5.2739,-0.8103207,0,0.5859867 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT3 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-8.9495,-21.4688,0.9522,-0.9943875,0,0.1057994 ACTL/-9.1503,-21.4688,0.9736,-0.9943875,0,0.1057994 TARG/-8.9495,-21.4688,0.9522,-0.9943875,0,0.1057994 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT4 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-8.239,-21.443,-3.622,-0.9154464,0,-0.40244 ACTL/-8.3973,-21.443,-3.6915,-0.9154464,0,-0.40244 TARG/-8.239,-21.443,-3.622,-0.9154464,0,-0.40244 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT5 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-5.3483,-21.4788,-7.2385,-0.5942508,0,-0.8042798 ACTL/-5.39,-21.4788,-7.2949,-0.5942508,0,-0.8042798 TARG/-5.3483,-21.4788,-7.2385,-0.5942508,0,-0.8042798 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT6 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-3.1153,-21.5288,-8.4436,-0.3461396,0,-0.938183 ACTL/-3.1197,-21.5288,-8.4558,-0.3461396,0,-0.938183 TARG/-3.1153,-21.5288,-8.4436,-0.3461396,0,-0.938183 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT7 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-3.7916,-16.5151,-8.1623,-0.4212868,0,-0.9069275 ACTL/-3.8056,-16.5151,-8.1926,-0.4212868,0,-0.9069275 TARG/-3.7916,-16.5151,-8.1623,-0.4212868,0,-0.9069275 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT8 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-7.4095,-16.4446,-5.1088,-0.8232767,0,-0.5676402


- 60 -

ACTL/-7.5056,-16.4446,-5.1751,-0.8232767,0,-0.5676402 TARG/-7.4095,-16.4446,-5.1088,-0.8232767,0,-0.5676402 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT9 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-8.9687,-16.4441,-0.7502,-0.9965199,0,-0.0833554 ACTL/-9.1306,-16.4441,-0.7637,-0.9965199,0,-0.0833554 TARG/-8.9687,-16.4441,-0.7502,-0.9965199,0,-0.0833554 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT10 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-8.1554,-16.5072,3.8065,-0.9061538,0,0.4229483 ACTL/-8.321,-16.5072,3.8838,-0.9061538,0,0.4229483 TARG/-8.1554,-16.5072,3.8065,-0.9061538,0,0.4229483 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT11 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-5.1855,-16.6126,7.356,-0.5761674,0,0.8173317 ACTL/-5.2522,-16.6126,7.4507,-0.5761674,0,0.8173317 TARG/-5.1855,-16.6126,7.356,-0.5761674,0,0.8173317 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT12 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-3.102,-16.6717,8.4485,-0.3446691,0,0.9387243 ACTL/-3.1315,-16.6717,8.5289,-0.3446691,0,0.9387243 TARG/-3.102,-16.6717,8.4485,-0.3446691,0,0.9387243 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT13 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-2.8008,-11.6778,8.5531,-0.311197,0,0.9503454 ACTL/-2.8238,-11.6778,8.6233,-0.311197,0,0.9503454 TARG/-2.8008,-11.6778,8.5531,-0.311197,0,0.9503454 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT14 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-6.8584,-11.5618,5.8277,-0.7620435,0,0.6475259 ACTL/-6.9634,-11.5618,5.9169,-0.7620435,0,0.6475259 TARG/-6.8584,-11.5618,5.8277,-0.7620435,0,0.6475259 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT15 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-8.8477,-11.4676,1.6486,-0.98308,0,0.1831769 ACTL/-9.0071,-11.4676,1.6783,-0.98308,0,0.1831769 TARG/-8.8477,-11.4676,1.6486,-0.98308,0,0.1831769 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT16 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-8.4969,-11.4327,-2.9671,-0.9440951,0,-0.3296732 ACTL/-8.6367,-11.4327,-3.0159,-0.9440951,0,-0.3296732 TARG/-8.4969,-11.4327,-2.9671,-0.9440951,0,-0.3296732 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0


- 61 -

PNT17 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-5.8983,-11.4594,-6.7978,-0.6553631,0,-0.755314 ACTL/-5.9489,-11.4594,-6.8562,-0.6553631,0,-0.755314 TARG/-5.8983,-11.4594,-6.7978,-0.6553631,0,-0.755314 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT18 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-4.2207,-11.5112,-7.949,-0.4689649,0,-0.8832168 ACTL/-4.2452,-11.5112,-7.9951,-0.4689649,0,-0.8832168 TARG/-4.2207,-11.5112,-7.949,-0.4689649,0,-0.8832168 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT19 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-4.5004,-6.5051,-7.794,-0.5000446,0,-0.8659996 ACTL/-4.5413,-6.5051,-7.8649,-0.5000446,0,-0.8659996 TARG/-4.5004,-6.5051,-7.794,-0.5000446,0,-0.8659996 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT20 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-7.8479,-6.4444,-4.4058,-0.8719837,0,-0.4895349 ACTL/-7.9651,-6.4444,-4.4716,-0.8719837,0,-0.4895349 TARG/-7.8479,-6.4444,-4.4058,-0.8719837,0,-0.4895349 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT21 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-8.9997,-6.4535,0.0777,-0.9999628,0,0.0086278 ACTL/-9.1588,-6.4535,0.079,-0.9999628,0,0.0086278 TARG/-8.9997,-6.4535,0.0777,-0.9999628,0,0.0086278 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT22 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-7.7704,-6.5258,4.541,-0.8633778,0,0.504558 ACTL/-7.9056,-6.5258,4.6201,-0.8633778,0,0.504558 TARG/-7.7704,-6.5258,4.541,-0.8633778,0,0.504558 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT23 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-4.4863,-6.6359,7.8021,-0.4984767,0,0.8669031 ACTL/-4.538,-6.6359,7.8921,-0.4984767,0,0.8669031 TARG/-4.4863,-6.6359,7.8021,-0.4984767,0,0.8669031 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT24 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-2.5252,-6.6874,8.6385,-0.2805814,0,0.9598302 ACTL/-2.5449,-6.6874,8.7059,-0.2805814,0,0.9598302 TARG/-2.5252,-6.6874,8.6385,-0.2805814,0,0.9598302 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 MOVE/CLEARPLANE TIP/T1A30B-90, SHANKIJK=0.4925, -0.8701, 0.0201, ANGLE=-0.1307 MOVE/CLEARPLANE PNT25 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES


- 62 -

THEO/0.5653,-22.1286,-8.9822,0.0628156,0,-0.9980251 ACTL/0.5622,-22.1286,-8.933,0.0628156,0,-0.9980251 TARG/0.5653,-22.1286,-8.9822,0.0628156,0,-0.9980251 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT26 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/4.8312,-22.2049,-6.5015,0.5964431,0,-0.8026554 ACTL/5.3109,-22.2049,-7.1471,0.5964431,0,-0.8026554 TARG/4.8312,-22.2049,-6.5015,0.5964431,0,-0.8026554 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT27 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/8.3853,-22.3074,-3.2692,0.9316954,0,-0.3632406 ACTL/8.3089,-22.3074,-3.2394,0.9316954,0,-0.3632406 TARG/8.3853,-22.3074,-3.2692,0.9316954,0,-0.3632406 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT28 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/8.9011,-22.3373,1.3309,0.9890064,0,0.1478729 ACTL/8.8524,-22.3373,1.3236,0.9890064,0,0.1478729 TARG/8.9011,-22.3373,1.3309,0.9890064,0,0.1478729 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT29 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/7.0623,-22.3004,5.5789,0.784696,0,0.6198808 ACTL/7.0538,-22.3004,5.5722,0.784696,0,0.6198808 TARG/7.0623,-22.3004,5.5789,0.784696,0,0.6198808 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT30 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/3.3556,-22.2181,8.351,0.3728466,0,0.927893 ACTL/3.3693,-22.2181,8.3851,0.3728466,0,0.927893 TARG/3.3556,-22.2181,8.351,0.3728466,0,0.927893 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT31 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-1.0662,-22.1161,8.9366,-0.1184672,0,0.992958 ACTL/-1.0764,-22.1161,9.0219,-0.1184672,0,0.992958 TARG/-1.0662,-22.1161,8.9366,-0.1184672,0,0.992958 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT32 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-0.4213,-17.1286,8.9901,-0.0468111,0,0.9989038 ACTL/-0.4233,-17.1286,9.0321,-0.0468111,0,0.9989038 TARG/-0.4213,-17.1286,8.9901,-0.0468111,0,0.9989038 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT33 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/4.3533,-17.2314,7.8771,0.4837013,0,0.8752331 ACTL/4.337,-17.2314,7.8476,0.4837013,0,0.8752331 TARG/4.3533,-17.2314,7.8771,0.4837013,0,0.8752331 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$


- 63 -

AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT34 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/7.6924,-17.3115,4.6719,0.854716,0,0.519096 ACTL/7.6266,-17.3115,4.6319,0.854716,0,0.519096 TARG/7.6924,-17.3115,4.6719,0.854716,0,0.519096 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT35 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/8.997,-17.335,0.2305,0.9996721,0,0.0256078 ACTL/8.8912,-17.335,0.2278,0.9996721,0,0.0256078 TARG/8.997,-17.335,0.2305,0.9996721,0,0.0256078 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT36 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/7.9216,-17.3031,-4.2718,0.8801749,0,-0.4746496 ACTL/7.8256,-17.3031,-4.2201,0.8801749,0,-0.4746496 TARG/7.9216,-17.3031,-4.2718,0.8801749,0,-0.4746496 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT37 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/4.7509,-17.2242,-7.6439,0.5278741,0,-0.8493226 ACTL/4.6961,-17.2242,-7.5557,0.5278741,0,-0.8493226 TARG/4.7509,-17.2242,-7.6439,0.5278741,0,-0.8493226 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT38 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/1.8093,-17.1528,-8.8163,0.201038,0,-0.9795835 ACTL/1.7937,-17.1528,-8.7399,0.201038,0,-0.9795835 TARG/1.8093,-17.1528,-8.8163,0.201038,0,-0.9795835 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT39 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/2.3544,-12.1632,-8.6866,0.2616051,0,-0.965175 ACTL/2.3372,-12.1632,-8.6228,0.2616051,0,-0.965175 TARG/2.3544,-12.1632,-8.6866,0.2616051,0,-0.965175 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT40 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/6.4981,-12.2619,-6.227,0.7220091,0,-0.6918835 ACTL/6.4125,-12.2619,-6.1449,0.7220091,0,-0.6918835 TARG/6.4981,-12.2619,-6.227,0.7220091,0,-0.6918835 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT41 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/8.7336,-12.3254,-2.1737,0.9703945,0,-0.2415252 ACTL/8.6171,-12.3254,-2.1447,0.9703945,0,-0.2415252 TARG/8.7336,-12.3254,-2.1737,0.9703945,0,-0.2415252 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT42 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/8.6588,-12.3301,2.4547,0.9620851,0,0.2727493 ACTL/8.5559,-12.3301,2.4256,0.9620851,0,0.2727493


- 64 -

TARG/8.6588,-12.3301,2.4547,0.9620851,0,0.2727493 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT43 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/6.2935,-12.2806,6.4337,0.6992744,0,0.7148533 ACTL/6.2314,-12.2806,6.3703,0.6992744,0,0.7148533 TARG/6.2935,-12.2806,6.4337,0.6992744,0,0.7148533 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT44 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/2.2638,-12.19,8.7106,0.2515316,0,0.9678491 ACTL/2.2572,-12.19,8.6853,0.2515316,0,0.9678491 TARG/2.2638,-12.19,8.7106,0.2515316,0,0.9678491 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT45 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-0.1315,-12.1343,8.999,-0.0146095,0,0.9998933 ACTL/-0.1318,-12.1343,9.0223,-0.0146095,0,0.9998933 TARG/-0.1315,-12.1343,8.999,-0.0146095,0,0.9998933 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT46 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/-0.1133,-7.1336,8.9993,-0.0125873,0,0.9999208 ACTL/-0.1135,-7.1336,9.0196,-0.0125873,0,0.9999208 TARG/-0.1133,-7.1336,8.9993,-0.0125873,0,0.9999208 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT47 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/4.5678,-7.2364,7.7547,0.5075373,0,0.8616298 ACTL/4.5357,-7.2364,7.7,0.5075373,0,0.8616298 TARG/4.5678,-7.2364,7.7547,0.5075373,0,0.8616298 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT48 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/7.8178,-7.3126,4.4589,0.8686482,0,0.4954294 ACTL/7.7331,-7.3126,4.4105,0.8686482,0,0.4954294 TARG/7.8178,-7.3126,4.4589,0.8686482,0,0.4954294 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT49 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/9,-7.3332,-0.0167,0.9999983,0,-0.0018543 ACTL/8.8919,-7.3332,-0.0165,0.9999983,0,-0.0018543 TARG/9,-7.3332,-0.0167,0.9999983,0,-0.0018543 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT50 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/7.8007,-7.2983,-4.4888,0.8667429,0,-0.4987552 ACTL/7.7099,-7.2983,-4.4366,0.8667429,0,-0.4987552 TARG/7.8007,-7.2983,-4.4888,0.8667429,0,-0.4987552 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT51 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES


- 65 -

THEO/4.5382,-7.2176,-7.7721,0.5042401,0,-0.8635635 ACTL/4.5007,-7.2176,-7.708,0.5042401,0,-0.8635635 TARG/4.5382,-7.2176,-7.7721,0.5042401,0,-0.8635635 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 PNT52 =AUTO/VECTOR POINT,SHOWALLPARAMS = YES THEO/2.9104,-7.1749,-7.5591,0.3593141,0,-0.9332167 ACTL/3.2172,-7.1749,-8.3556,0.3593141,0,-0.9332167 TARG/2.9104,-7.1749,-7.5591,0.3593141,0,-0.9332167 THEO_THICKNESS = 0,RECT,SNAP = YES,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 0 MOVE/CLEARPLANE TIP/T1A0B0, SHANKIJK=-0.0083, -1, 0.0008, ANGLE=2.2253 BAZA A =FEAT/CYLINDER,RECT,OUT,LEAST_SQR THEO/-0.0344,-14.3909,0.0602,0.0024034,0.9999967,0.0008762,17.9244,15.8476 ACTL/-0.1397,-14.3865,0.0302,-0.0009448,0.9999949,-0.003051,18.0406,15.9264 CONSTR/CYLINDER,BF,PNT1,PNT2,PNT3,PNT4,PNT5,PNT6,PNT7,PNT8,PNT9,PNT10,PNT11,PNT12,PNT13,PNT14,PNT15,PNT16,PNT17,PNT18,PNT19,PNT20,PNT21,PNT22,PNT23,PNT24,PNT25,PNT26,PNT27,PNT28,PNT29,PNT30,PNT31,PNT32,PNT33,PNT34,PNT35,PNT36,PNT37,PNT38,PNT39,PNT40,PNT41,PNT42,PNT43,PNT44,PNT45,PNT46,PNT47,PNT48,PNT49,PNT50,PNT51,PNT52,, MOVE/CLEARPLANE BAZA B =AUTO/PLANE,SHOWALLPARAMS = YES,SHOWHITS = NO THEO/0,2,0,0,-1,0 ACTL/-0.0027,1.9366,0.0034,0.003489,-0.999981,-0.00509 TARG/0,2,0,0,-1,0 THEO_THICKNESS = 0,RECT,TRIANGLE,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 10,RMEAS = None,None,None,$ NUMHITS = 15,NUMROWS = 1,SPACER = 33,RADIAL,$ ANGLE VEC = 1,0,0 MOVE/CLEARPLANE FI 70 =AUTO/CYLINDER,SHOWALLPARAMS = YES,SHOWHITS = NO THEO/0,2,0,0,-1,0,70,-2.5 ACTL/-0.0723,2,-0.1382,0.0209093,-0.9966704,-0.0788099,69.7339,-2.5 TARG/0,2,0,0,-1,0 THEO_THICKNESS = 0,RECT,OUT,CIRCULAR,LEAST_SQR,ONERROR = NO,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 100,RMEAS = None,None,None,$ READ POS = NO,FIND HOLE = NO,REMEASURE = NO,USE THEO = NO,$ NUMHITS = 9,NUMROWS = 3,INIT = 0,PERM = 0,SPACER = 0,PITCH = 0,$ START ANG = 0,END ANG = 360,DEPTH = 1,$ ANGLE VEC = 1,0,0 MOVE/CLEARPLANE BAZA C =AUTO/CIRCLE,SHOWALLPARAMS = YES,SHOWHITS = NO THEO/0,0,0,0,-1,0,58.5 ACTL/-0.1416,-0.1156,-0.0493,0,-1,0,58.637 TARG/0,0,0,0,-1,0 THEO_THICKNESS = 0,RECT,IN,CIRCULAR,LEAST_SQR,ONERROR = NO,$ AUTO MOVE = NO,DISTANCE = 100,RMEAS = None,None,None,$ READ POS = NO,FIND HOLE = NO,REMEASURE = NO,$ NUMHITS = 9,INIT = 1,PERM = 1,SPACER = 1,PITCH = 0,$ START ANG = 0,END ANG = 0,DEPTH = 0.3,$


- 66 -

ANGLE VEC = 1,0,0 MOVE/POINT,NORMAL,23.9336,-14.7032,-14.3167 MOVE/POINT,NORMAL,184.7287,-182.8545,23.8795 DIM COAX1=COAXIALITY FROM CYLINDER FI 18 TO CYLINDER BAZA A EXTENDLENGTH=0.0000 UNITS=MM ,$ GRAPH=OFF TEXT=OFF MULT=200.00 OUTPUT=BOTH AX MEAS NOMINAL +TOL -TOL DEV OUTTOL M 1.4905 0.0000 0.4000 0.0000 1.4905 1.0905 --------> DIMINFO/COAX1;ICON,DIMID,FEATID,VERT,HORIZ, ,$ HEADINGS,GRAPH AXIS;MEAS, , , , , , , , DIM POZ1= PERPENDICULARITY OF CYLINDER FI 18,RFS TO PLANE BAZA B,RFS EXTENDLENGTH=0.0000 UNITS=MM ,$ GRAPH=OFF TEXT=OFF MULT=100.00 OUTPUT=BOTH AX MEAS NOMINAL +TOL -TOL DEV OUTTOL M 0.0609 0.0000 0.4000 0.0000 0.0609 0.0000 -#------- DIMINFO/POZ1;ICON,DIMID,FEATID,VERT,HORIZ, ,$ HEADINGS,GRAPH AXIS;MEAS, , , , , , , , DIM POZ2= CONCENTRICITY FROM CYLINDER BAZA A TO CIRCLE BAZA C UNITS=MM ,$ GRAPH=OFF TEXT=OFF MULT=10.00 OUTPUT=BOTH AX MEAS NOMINAL +TOL -TOL DEV OUTTOL M 0.1592 0.0000 0.3000 0.0000 0.1592 0.0000 ----#---- DIMINFO/POZ2;ICON,DIMID,FEATID,VERT,HORIZ, ,$ HEADINGS,GRAPH AXIS;MEAS, , , , , , , , DIM COAX4=COAXIALITY FROM CYLINDER FI 70 TO CYLINDER BAZA A EXTENDLENGTH=0.0000 UNITS=MM ,$ GRAPH=OFF TEXT=OFF MULT=10.00 OUTPUT=BOTH AX MEAS NOMINAL +TOL -TOL DEV OUTTOL M 0.2892 0.0000 0.4000 0.0000 0.2892 0.0000 ------#-- DIMINFO/COAX4;ICON,DIMID,FEATID,VERT,HORIZ, ,$ HEADINGS,GRAPH AXIS;MEAS, , , , , , , , END OF MEASUREMENT FOR PN=011.722.635._grelnik nafte DWG= SN= TOTAL # OF MEAS =4 # OUT OF TOL =1 # OF HOURS =00:09:21


- 67 -

PRILOGA B

NUMERIČNO MERILNO POROČILO


- 68 -

DATE=28.05.2010 TIME=9:49:42 PART NAME : 011.722.635._grelnik nafte REV NUMBER : SER NUMBER : STATS COUNT : 1

DIM COAX1=COAXIALITY FROM CYLINDER FI 18 TO CYLINDER BAZA AEXTENDLENGTH=0.0000

MM

AX MEAS NOMINAL +TOL -TOL DEV OUTTOLM 0.7827 0.0000 0.4000 0.0000 0.7827 0.3827

DIM POZ1= PERPEND OF CYLINDER FI 18,RFS TO PLANE BAZA B,RFS EXTEND=0.0000MM


DIM POZ2= CONCENTRICITY FROM CYLINDER BAZA A TO CIRCLE BAZA CMM


DIM COAX4=COAXIALITY FROM CYLINDER FI 70 TO CYLINDER BAZA AEXTENDLENGTH=0.0000

MM


END OF MEASUREMENT FOR PN=011.722.635._grelnik nafte DWG= SN= TOTAL # OF MEAS =4 # OUT OF TOL =1 # OF HOURS =00:09:21


- 69 -

PRILOGA C

GRAFIČNO MERILNO POROČILO


- 70 -


- 71 -

PRILOGA D

POROČILO VZORCEV


- 72 -


- 73 -


- 74 -

PRILOGA E

SOLZNA RISBA


- 75 -

univerza v mariboru fakulteta za strojniŠtvo · 2.2 proizvodni program družbe hidria aet na...

Documents