univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene … · i povzetek urinska inkontinenca je še vedno...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

ŽIVLJENJE STAROSTNIKA Z URINSKO

INKONTINENCO

(Diplomsko delo)

Maribor, 2010 Mojca Intihar

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: predav. Vlasta Mlekuž, viš. med. ses., prof. zdr. vzgoje

I

POVZETEK

Urinska inkontinenca je še vedno tabu tema, o kateri ljudje ne spregovorijo radi in se

zapirajo vase. Je bolezen, ki ne ogroža življenja, vendar povzroča veliko socialno izolacijo,

saj se starostniki zaradi sramu in občutka, da imajo vonj po seču, raje osamijo in ostanejo

doma.

Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katere težave se pojavijo pri starostnikih z urinsko

inkontinenco. Zanimalo nas je, če prepoznajo rizične dejavnike težav z uriniranjem, kako

so seznanjeni z urinsko inkontinenco, komu od zdravstvenega osebja zaupajo svojo težavo

in od koga pričakujejo največ pomoči.

V raziskavo je bilo vključenih 40 starejših ljudi z urinsko inkontinenco, ki obiskujejo

uroginekološko ambulanto Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju. S pomočjo

anketnega vprašalnika smo dobili ustrezne odgovore na predhodno postavljena

raziskovalna vprašanja.

Ugotovljeno je bilo, da ima največ (17) starejših ljudi težave zaradi strahu pred neprijetnim

vonjem, zaradi tega se tudi zadržujejo doma in ne hodijo v družbo. Pri starejših ljudeh se

pojavljata še strah pred mokroto in strah pred osamljenostjo. Teži jih tudi misel, da ne

bodo pravočasno prišli do stranišča. Polovica starejših ljudi (50 %) je poiskalo pomoč ob

uhajanju urina pri kašljanju, kihanju, smehu in dvigovanju bremen in razvidno je, da gre za

stresno urinsko inkontinenco. Vseh 40 (100 %) starejših ljudi je odgovorilo, da so

seznanjeni z urinsko inkontinenco, svojo težavo najbolj zaupajo zdravniku, ki jim predstavi

in usmerja v nadaljnjo obravnavo pomembne vloge medicinske sestre.

Splošno javnost je potrebno informirati o problematiki urinske inkontinence, da bodo

starostniki pravočasno poiskali zdravniško pomoč, saj vemo, da minejo desetletja, preden

starejši spregovorijo o tej težavi. Med starostniki je še vedno prisotna misel, da je urinska

inkontinenca nekaj sramotnega.

Ključne besede: urinska inkontinenca, starostnik, medicinska sestra, zdravstvena

vzgoja

II

ABSTRACT

Urinary incontinence is still a taboo topic which is rarely spoken about among people and

thus people rather shut themselves away than speak about it. Even though it is a non-

threatening disease, it causes a high social isolation because the elderly rather isolate

themselves and stay at home because they are too embarrassed and because they feel they

have an unpleasant urine odour.

With this research we wanted to determine which issues appear among the elderly with

urinary incontinence. We were interested whether they recognise the risk factors of

incontinence issues, how well they are acquainted with urinary incontinence, with whom

among medical staff they share their problems, and who they expect will help them the

most.

Forty elderly people with urinary incontinence took part in the research. All the

respondents visited urogynecology clinic at Dr. Jože Potrč general hospital in Ptuj. With

the aid of the questionnaire we have gathered corresponding answers to previously raised

questions.

The results have shown that of 40 respondents 17 respondents at the most have issues

because of fear of unpleasant smell and thus rather stay at home and don’t socialize. With

the elderly there is also present fear of wetness and fear of being lonely. They are also

bothered about not getting to the toilet in time. Half of the respondents (50%) have sought

help because of the loss of small amounts of urine associated with coughing, sneezing,

laughing and lifting heavy loads, which points out to stress urinary incontinence. All forty

(100%) respondents answered that they mostly share their problems with their doctor who

presents them and recommends nurse’s further important proceedings.

The public needs to be informed about the problems of urinary incontinence so that the

elderly will seek help in time, because it is well known that it takes decades before they

speak about these problems, and because the notion that urinary incontinence is something

disgraceful is still widely present among the elderly.

Key words: urinary incontinence, elderly person, nurse, health education

III

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

2 STAROST IN SPREMEMBE V STAROSTI ............................................................ 2

2.1 Fizične, psihične in socialne spremembe starostnika z urinsko inkontinenco ........ 3

3 INKONTINENCA URINA .......................................................................................... 4

3.1 Anatomija sečil ........................................................................................................ 6

3.2 Prevalenca in stopnja urinske inkontinence ............................................................ 9

3.3 Oblike urinske inkontinence ................................................................................. 10

3.4 Diagnostika urinske inkontinence ......................................................................... 14

3.5 Testi ugotovitve urinske inkontinence .................................................................. 15

4 ZDRAVLJENJE URINSKE INKONTINENCE ..................................................... 18

4.1 Zdravljenje stresne urinske inkontinence .............................................................. 18

4.1.1 Konzervativno zdravljenje stresne urinske inkontinence ........................ 19

4.1.2 Operativno zdravljenje stresne urinske inkontinence .............................. 20

4.2 Zdravljenje prekomerne aktivnosti mehurja in urgentne urinske inkontinence .... 22

4.3 Zdravljenje mešane urinske inkontinence ............................................................. 23

5 HIGIENSKI PRIPOMOČKI ZA URINSKO INKONTINENCO ......................... 24

6 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V POCESU ZDRAVSTVENE NEGE PRI

OBRAVNAVI BOLNIKA Z INKONTINENCO URINA V AMBULANTI ................ 32

6.1 Zdravstvena vzgoja s poudarkom preventivnih ukrepov življenjskega sloga ....... 36

7 RAZISKAVA .............................................................................................................. 41

7.1 Namen raziskave ........................................................................................................ 41

IV

7.2 Cilji diplomskega dela ........................................................................................... 41

7.3 Raziskovalna vprašanja ......................................................................................... 41

7.4 Opis metode raziskovanja ..................................................................................... 41

7.5 Raziskovalno okolje .............................................................................................. 42

7.6 Raziskovalni vzorec .............................................................................................. 42

7.7 Etični vidik ............................................................................................................ 42

8 REZULTATI ............................................................................................................... 43

9 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ............................................................................ 58

10 SKLEPNE MISLI IN PREDLOGI ........................................................................... 59

ZAHVALA………………………………………………………………………………..61

LITERATURA ................................................................................................................... 62

V

KAZALO SLIK

Slika 1: Test s palčko ........................................................................................................... 15

Slika 2: Posteljne podloge .................................................................................................... 25

Slika 3: Stalni (Foleyev) urinski kateter .............................................................................. 26

Slika 4: Enodelni samolepilni urinal kondom ...................................................................... 26

Slika 5: Dvodelni urinal kondom ......................................................................................... 27

Slika 6: Nameščen zbiralnik za urin .................................................................................... 27

Slika 7: Hlačni vložki različne velikosti .............................................................................. 29

Slika 8: Večji vložki-predloge ............................................................................................. 30

Slika 9: Hlačni vložki za moške .......................................................................................... 30

Slika 10: Hlačke za urinsko inkontinenco ........................................................................... 31

Slika 11: Higienske plenice ................................................................................................. 31

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Starost anketirancev ................................................................................................ 43

Graf 2: Težavnost dela ......................................................................................................... 44

Graf 3: Pogostost uhajanja urina .......................................................................................... 45

Graf 4: Količina uhajanja urina............................................................................................ 46

Graf 5: Vzrok uhajanja urina ............................................................................................... 47

Graf 6: Uhajanje urina med spanjem ................................................................................... 48

Graf 7: Neprijetnosti urinske inkontinence .......................................................................... 49

Graf 8: Težave zaradi nehotnega izločanja urina ................................................................. 50

Graf 9: Vpliv urinske inkontinence na odnos do vašega partnerja ...................................... 51

Graf 10: Vključevanje v družbo ........................................................................................... 52

Graf 11: Pomoč pri težavah z urinsko inkontinenco ............................................................ 53

Graf 12: Diskretnost ............................................................................................................. 54

Graf 13: Pripomočki pri težavah mehurja ............................................................................ 55

Graf 14: Seznanjenost z zdravljenjem urinske inkontinence ............................................... 56

Graf 15: Informiranost o urinski inkontinenci ..................................................................... 57

Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inkontinenco

1

1 UVOD

Staranje je normalno biološko dogajanje, ki mu je podvrženo vsako živo bitje. Človekovo

staranje ima mnogo bioloških, pa tudi socialnih, družbenih in ekonomskih značilnosti.

Poteki bolezni so v starosti svojevrstni, obolevanje starostnikov pa pogostejša (Birsa, 1992,

str. 9).

Urinska inkontinenca vpliva na starostnikove vsakdanje dejavnosti. Starostniki se z

boleznijo spopadajo na različne načine in razvijajo različne postopke, ki zmanjšujejo

njihovo kakovost življenja. Starostniki zaradi strahu pred nehotenimi uhajanji seča

pogosteje hodijo na vodo, obremenjujejo se z iskanjem stranišč, pijejo manj tekočine,

uporabljajo higienske vložke. Zaradi zaudarjanja po seču opustijo druženje in socialne

dejavnosti in neradi opravljajo dela zunaj doma. Nočna hoja na vodo jim povzroča

utrujenost, ker zbujanje moti nočni počitek.

Odvajanje in izločanje je pomembna življenjska funkcija, ki ob upoštevanju razvoja

aktivnosti in vseh vplivnih faktorjev zahteva celostno obravnavo bolnika s psihičnega,

fizičnega in socialnega vidika (Pajnkihar, 1999, str. 71).

Vloga medicinske sestre pri starostnikih z urinsko inkontinenco temelji na zdravstveno-

vzgojnem delovanju, svetovanju ter izvajanjem pomoči pri izločanju in odvajanju. Pri

osebnem pristopu k starostniku je pomembna uporaba ustreznih metod in tehnik, da

zagotovimo njegove potrebe ter ohranimo dostojanstvo in samostojnost.


2

2 STAROST IN SPREMEMBE V STAROSTI

Znano je, da se družbe starajo. Delež starejšega prebivalstva je vedno večji v razvitem

svetu in v državah v razvoju. Leta 1960 je bilo 14,4 % celotne evropske populacije stare

nad 60 let, za leto 2020 pa predvidevajo, da bo že kar 25,1 % evropske populacije stare nad

60 let. Zelo hitro narašča tudi število starih nad 80 let in tu prevladujejo ženske.

Tudi v Sloveniji narašča število ljudi, starih nad 65 let. Konec leta 1996 je bil delež te

populacije 12,9 %. Za leto 2020 pa predvidevajo, da bo takrat delež prebivalstva, starega

65 let in več, znašal že kar 19,4 % celotne populacije (Pentek, 1999, str. 1–4).

Staramo se od rojstva do konca življenja, zato je težko določiti, kdaj je kdo star (Križaj,

1999, str. 270).

Vedno več ljudi je starejših od 65 let, zato je več tudi pacientov z urološkimi obolenji in z

mikcijskimi težavami. Te starostnika in okolico zelo obremenjujejo, skupnost pa finančno

bremenijo. A. Elbadawi opiše strukturne spremembe pri starostnikovem detruzorju:

razširjene prostore med celicami gladkih mišic v detruzorju, podaljšane medcelične

mostičke, zadebeljeno sarkolemo in zmanjšano število površnih vezikul v njej.

Te strukturne spremembe spremljajo funkcionalne spremembe, ki povzročijo: zmanjšano

maksimalno kapaciteto mehurja, zmanjšano funkcionalno kapaciteto mehurja, težje

odložljivo mikcijo, zmanjšano kontraktilnost detruzorja, zaradi česar se pojavlja rezidualni

urin med 50 in 100 ml, prekomerno aktiven detruzor, nokturijo, zmanjšano podajnost

detruzorja, zmanjšano funkcionalno dolžino sečnice in nižji maksimalni zapiralni tlak

sečnice pri ženski. Težave, ki lahko nastanejo že zaradi teh sprememb, se še bolj povečajo

ob spremljajočih degenerativnih, metabolnih in nevrogenih obolenjih (Leskovar,

Hajdinjak, 2003, str. 22–24).

Dobro vemo, da se ljudje različno staramo in da pri isti starosti nismo videti vsi enako

stari. Staranje je namreč odvisno od naših misli in dejanj oz. od naše zavestne odločitve,

kako se želimo starati in kaj bomo storili za kakovost svojega življenja.


3

2.1 Fizične, psihične in socialne spremembe starostnika z urinsko inkontinenco

Fizične spremembe starostnika z urinsko inkontinenco

Starostne spremembe se pri ljudeh odražajo tudi na delovanju mehurja in celotnega

urinarnega trakta ter prispevajo k razvoju inkontinence. Sposobnost ledvic za koncentracijo

urina se zmanjša. Zaradi funkcionalnih sprememb starostniki pogosteje urinirajo, pojavlja

se nokturija, zmanjša se tonus mišic mehurja in sfinktrov ter mišic medeničnega dna.

Starostniki so tudi običajno počasnejši v gibanju in imajo daljši reakcijski čas.

Posledice zmanjšanega izločanja spolnih hormonov (estrogenov) pri starejših ženskah so

atrofične spremembe na sluznici vagine in sečil, spremembe vaginalne flore, atrofični

vaginitis in kronični uretritis. Možne posledice opisanih sprememb so pogostejše

uriniranje, urgenca, disurija in tudi urinska inkontinenca. Verjetnost slednje še povečajo

porodi, ginekološki kirurški posegi in povečana telesna teža, saj vsi ti dejavniki oslabijo

mišice medeničnega dna in s tem tudi pomoč pri zadrževanju urina v mehurju.

Pri starejših moških je pogosteje benigno povečanje prostate, ki povzroči obstrukcijo,

zmanjšano hitrost izločanja urina in povečano zadrževanje rezidualnega volumna seča.

Tudi po kirurških posegih na prostati se lahko pojavi zmanjšana sposobnost zadrževanja

urina (Debeljak, 2003, str. 45).

Psihične spremembe starostnika z urinsko inkontinenco

Najmanj je znanega o starostnikovem čustvenem, lastnem doživljanju ob srečanju s to

težavo, saj ima inkontinenca za vsakega posameznika drugačen, edinstven pomen. Morda

ravno občutek manjvrednosti in sram zaradi zaudarjanja starostnika relativno pozno

pripeljeta v ambulanto.

Starostniku z inkontinenco je zaradi neprijetnega vonja omejen ali prekinjen dostop v

družbo. Starostnik marsikdaj ostaja sam s svojo težavo, ki jo včasih dopolnjuje še strah in

neizpolnjeno upanje; in to le zaradi predsodka, da bi o težavi spregovoril. Nekateri

starostniki pa težavo sprejmejo za svojo in jih ne moti. Pri kmečkih ljudeh, predvsem iz

nižjega sloja in manj razgledanih, je težava v domačem okolju pogosto nekako zakrita.

Vonj po seču se tam izgublja med raznimi drugimi vonji. Med ljudmi pa prevladujejo


4

takšni, ki s skrbno nego in higieno, ob kupu raznih krpic, vate in vedno pogosteje tudi

primernejših pripomočkov problem zakrijejo (Božiček, 1994, str. 149–151).

Ko gre za starostnike, pri katerih je izguba nadzora nad uhajanjem seča trajna,

nepopravljiva in nespremenljiva, pravimo, da imajo osebe nerešljiv problem. Običajni

čustveni odziv je žalost ob izgubi sposobnosti nadzora nad uhajanjem seča. Ni treba

posebej poudarjati, da je proces žalovanja ob izgubi nadzora neprijeten. Žalost ima v tem

procesu posebno funkcijo, osebi namreč omogoči, da se poslovi od svoje sposobnosti

nadzora in hkrati to opustitev sprejme kot nerešljiv problem. Izguba sposobnosti nadzora

lahko močno vpliva na bolnikovo samopodobo. Zaradi izgube sposobnosti nadzora nad

telesno funkcijo starostnik meni, da je manj vreden v odnosu do partnerja in prijateljev

(Mejaš, 2003, str. 53–57).

Socialne spremembe starostnika z urinsko inkontinenco

Nehoteno uhajanje urina je ob vsakem najmanjšem telesnem naporu za človeka velik

problem, ne samo zdravstveni in higienski, temveč tudi – ali predvsem – socialni. Prizadeti

ljudje težko spregovorijo o svoji težavi, jo prikrivajo in običajno ne poiščejo strokovne

pomoči dovolj zgodaj. V težjih primerih urinske inkontinence se starostniki zaradi sramu

in strahu pred neprijetnim vonjem začnejo celo izogibati družabnemu življenju in se

umikajo v osamo. Nenadzorovano uhajanje vode pri spolnih odnosih privede do zavračanja

partnerja in do postopnega odtujevanja. Tako sprva nepomembna težava privede do

precejšnjih psiholoških obremenitev, ki vodijo do socialne osamitve. Ker niso prizadeti

samo bolniki, temveč tudi njihova ožja in širša okolica, predstavlja urinska inkontinenca

precejšnji družbeni problem (Tušek Bunc, 2004, str. 36).

3 INKONTINENCA URINA

Po priporočilu odbora za standardizacijo pri ICS (International Continence Society, 2002)

predstavlja urinska inkontinenca vsako nehotno uhajanje vode in ne samo tisto, ki bi

prizadeti osebi povzročalo socialni ali higienski problem in bi ga lahko tudi objektivno

dokazali, kakor je to veljalo do nedavnega. Seveda pa moramo uhajanje vode razlikovati

od potenja ali vaginalnih izcedkov.


5

Urinska inkontinenca predstavlja hudo osebno težavo, ki lahko prizadetim osebam

bistveno poslabša kvaliteto življenja. Gre za motnjo, ki ženskam povzroča zadrego, sram,

izgubo samospoštovanja, zaradi česar se izogibajo socialnim stikom. Voda lahko uhaja tudi

pri spolnih odnosih, zaradi česar se jim ženske raje izognejo, kar lahko privede tudi do

motenj v partnerskem odnosu.

Kljub temu pa ženske o uhajanju vode večinoma ne spregovorijo v ambulanti osebnega

zdravnika, saj menijo, da gre bodisi za prehoden pojav ali pač za neizogibno posledico

staranja (But, 2005, str. 4).

Inkontinenca je stanje, ko mimo lastne volje spuščamo seč, kar predstavlja tako socialni

kot higienski problem, ki se ga da objektivno dokazati. Pojavlja se pri otrocih kot enureza,

pri ženskah kot stresna, urgentna, mešana ali overflow inkontinenca in pri moških kot

overlow inkontinenca oz. inkontinenca po prostatektomiji. Diagnozo in načrt zdravljenja

pri vseh oblikah inkontinence dobimo s pomočjo usmerjene anamneze, dnevnika

uriniranja, kliničnega pregleda, kontrastnih preiskav (stoječi mikcijski cistoureterogram),

cistoskopije, uroflovmetrije in urodinamike (cistometrija, videourodinamika, merjenje

uretralnega pritiska). Pomembno je, da znamo od inkontinence, ki jo povzroča nestabilnost

mišice sečnega mehurja, ločiti inkontinenco, ki jo povzroča slabost sfinktra (Bizjak, 2003,

str. 8).

Mišica sečnega mehurja je med zadrževanjem seča sproščena, brez nehotnih krčenj,

normalna raztegljivost pa omogoča, da se pri nabiranju seča do največje mere (300–500ml)

tlak v mehurju bistveno ne poveča. Da seč ne uhaja, mora biti tlak v mehurju vedno

nekajkrat nižji od tlaka v sečnici, ki ga tvori zaporni mehanizem sečnice, sestavljen iz

sluznice, gladke in prečno progaste mišice zapiralke. Zaporni mehanizem sečnice ne more

preprečiti uhajanja vode pri aktivnostih, ki izrazito povečajo tlak v trebušni votlini, npr.

kašljanje, dvigovanje bremen, športne aktivnosti itd. Pri obremenitvi se namreč povečan

tlak v trebušni votlini prenese na mehur, tam pa bi lahko bil višji od tlaka v sečnici in bi

povzročil odpiranje vratu mehurja in sečnice ter uhajanje vode. Pri normalnem položaju

vratu mehurja in sečnice, ki ga omogočajo vezi in mišice medeničnega dna, se povišan tlak

v trebušni votlini istočasno in v enaki meri prenese na sečnico in tako izniči (Kralj, 2006,

str. 337).


6

3.1 Anatomija sečil

Sečila sestavljajo ledvice, ledvični meh, sečevod, sečni mehur in sečnica.

Ledvice (ren, nephros)

Ledvice so parni organ, ki leži za potrebušnico ob hrbtenici. Desna ledvica leži zaradi jeter

praviloma nižje od leve. Ledvica ima fižolasto obliko, je v hrbtno-trebušni smeri sploščena

in meri v dolžino približno 11 cm. Sprednja in zadnja stran sta konveksni, zgornji in

spodnji pol sta zaokrožena. Lateralni rob je konveksen, medialni pa konkaven in ima v

sredini lino-hilus renalis, kjer vstopajo arterije in živci, izstopajo pa sečevod, ledvična vena

in mezgovnice. Ledvična lina se odpira v ozko špranjo – sinus renalis, ki vsebuje ledvični

meh, ledvične čašice, ledvične žile in maščevje. Ledvico ovija čvrsta vezivna ovojnica –

capsula fibrosa. Sredica je zgrajena iz številnih piramid, ki imajo vrh obrnjen proti

ledvičnemu sinusu. Vrh piramide imenujemo ledvična bradavica – papilla renalis. Seč, ki

se izloča na vrhu papil, zbirajo male ledvične čašice, te se združijo v večje čašice. Večje

čašice se med seboj združijo v lijak, ledvični meh, ki leži za ledvičnimi žilami in se

nadaljuje v sečevod.

Nefron

Parenhim ledvic sestoji iz nefronov in zbiralc. Osnovna enota ledvic je nefron. Vsaka

ledvica vsebuje približno 1 milijon nefronov. Nefron sestavljajta dva dela, ledvično telesce

in ledvični kanalček (Dahname Gošnak, 1999, str. 130).

Ledvični meh (pelvis renalis, pyelon)

Ledvična zbiralca posamezne ledvične piramide se odpirajo na njenem vrhu, ki štrli v

večjo votlino, imenovano ledvični meh. Deli ledvičnega meha ob konicah piramid so

podobni čašicam in jih je v ledvici toliko, kolikor je piramid, namreč od 8 do 12. Urin torej

odteka iz zbiralc najprej v ledvične čašice. Ledvični meh se proti hrbtenici in navzdol

lijasto zoži v sečevod. Sluznica ledvičnega meha je obložena z več skladnim epitelijem, ki

je značilen tudi za sečevoda, sečnik in sečnico. V steni ledvičnega meha je gladko mišičje,

ki je zlasti dobro razvito ob ustjih ledvičnih čašic. Gladke mišice skrbijo za pravilno

odtekanje urina.


7

Sečevod (ureter)

Seč odteka iz ledvičnega meha po sečevodu v sečnik. Sečevoda pri odraslem človeku sta

okrog 30 cm dolgi cevki, ki sta debeli za tanek svinčnik. Sečevoda potekata od ledvičnega

meha ob hrbtenici navzdol, pokrita sta s trebušno mreno. V medenici se od strani odpirata

v sečnik. Stena sečevoda kaže sluznico, v sredini gladko mišičje (krožno in vzdolžno),

zunaj pa rahlo vezivo. Sečevod se neprestano krči peristaltično v smeri od ledvic proti

sečniku in ritmično, v tankih curkih izbrizgava seč v sečnik.

Sečnik (sečni mehur, vesica urinaria)

Seč nastaja v ledvicah neprestano. Sečevoda ga sproti odpravljata v zbiralnik, v katerem se

lahko zbere nekaj seča, preden ga izločimo na prosto. Ta zbiralnik je sečnik. Sečnik je

mišičast meh v mali medenici, za sramnično zrastjo. Pri ženski leži za sečnikom maternica,

pri moškem pa danka. Zgoraj je sečnik zožen v vrh, spodaj pa je razširjen. Precej čvrste

vezi povezujejo sečnik z okolico. Sluznica praznega sečnika je močno nagubana, pri

polnem sečniku pa je raztegnjena in gladka. Mišičje sečnika je gladko in se križem prepleta

v več plasteh. Trebušna mrena pokriva samo zgornji del sečnika. Za sečnikom se trebušna

mrena zaviha pri ženski na maternico, pri moškem pa na danko. Trebušna mrena ovija

maternico tudi zadaj do nožnice, ker se zaviha na danko. Tako nastane pri ženski med

maternico in danko, pri moškem pa med sečnikom in danko kotanja, in sicer dno trebušne

votline. Kotanjo imenujemo Douglasov prostor. Tu se zbira tekočina, gnoj pri vnetnih

procesih v trebušni votlini ali pri krvavitvah v trebuhu. Douglasov prostor tipamo skozi

danko, pri ženski pa poleg tega tudi skozi nožnico.

Sečnik lahko sprejme 0,5 litra seča, v sili pa tudi več litrov. Na dnu se izlivata v sečnik oba

sečevoda, spredaj pa je ustje sečnice.

Sečnica (sečna cev, urethra)

Sečnica je ozka cev, po kateri odteka seč iz sečnika na prosto. Pri moškem je sečnica

drugačna kot pri ženski.


8

Moška sečnica

Moška sečnica poteka od sečnika navzdol skoz medenično prepono v spolni ud. V udu

poteka do njegove glavice, kje je zunanje ustje sečnice. Pri odraslem je sečnica dolga

okrog 16 cm. Tik pod sečnikom poteka sečnica skozi žlezo prostato. Tam obdaja cevko

krožno urejeno gladko mišičje – samogibna notranja zapiralka sečnice (notranji sfinkter).

Zunanja zapiralka sečnice (zunanji sfinkter) je podrejena naši volji in je del skeletnega

mišičja medenične prepone ob sečnici. V sečnico se izlivajo tudi sekreti moških spolnih

žlez. Moška sečnica je torej sečno in spolno odvodilo obenem.

Ženska sečnica

Sečnica pri odrasli ženski je dolga 4 cm. Potem ko prestopi medenično prepono, vodi do

zunanjega ustja, ki je v nožničnem preddvoru tik pred nožničnim vhodom. Pri ženski je

sečnica ločena od spolne cevi.

Delovanje sečil

Delovanje ledvic

Ledvici opravljata naslednje naloge:

• izločata odpadne snovi,

• vzdržujeta stalno količino vode v telesu,

• vzdržujeta osmozni tlak v telesnih tekočinah,

• vzdržujeta tudi pH krvi (Pocajt, Širca, 2000).

Delovanje zdravega sečnega mehurja

Naše ledvice proizvajajo urin nenehno, noč in dan. Urin, ki vsebuje odpadne snovi in

preostanek vode iz telesa, iz vsake ledvice odteka v sečni mehur po dveh cevkah, ki ju

imenujemo sečevoda. Sečni mehur se izprazni prek druge cevke, ki se imenuje sečnica. Ko

se mehur polni, se počasi razteguje – podobno kot balon. Pri tem je mišica zapiralka

sečnice, ki obdaja sečnico in deluje kot ventil, zaprta. Pritisk v sečnici mora biti med

polnjenjem večji od pritiska v mehurju.


9

Detruzor je kompleksna mreža gladkih mišičnih vlaken, ki je glavni del stene sečnega

mehurja, je sproščen, sečnica pa skrčena. Mišice medeničnega dna in vezi, ki podpirajo

mehur, črevo, maternico in nožnico, še dodatno pomagajo zapirati sečnico. Med

polnjenjem se mehur nekaj časa veča, ne da bi se v njem večal pritisk. Če se nenadoma

poveča intraabdominalni pritisk, na primer pri kašljanju, kihanju, dvigovanju bremen ali

podobnem, se ta normalno prenese tudi na vrat mehurja in na sečnico, da se prepreči

uhajanje urina. Ves čas možgani podzavestno beležijo, kako poln je sečni mehur. Ko se

občuti potreba po izpraznitvi sečnega mehurja, ki se pojavi veliko pred tem, ko je sečni

mehur resnično poln, ženska začne iskati ustrezno priložnost za izpraznitev mehurja –

toaletni prostor.

Na začetku uriniranja najprej preneha krčenje sečnice in mišic medeničnega dna

(sfinktrov), šele nato se skrči detruzor. Kontrolni center za ta refleksni mehanizem je v

možganskem deblu. Živčne povezave so z več centri v možganih in tudi v možganski

skorji. Povprečno se urin izloča na štiri do pet ur, to pa je pet do šestkrat na dan – ponoči

pa ne. Normalna količina urina, ki jo drži sečni mehur, je od 350 do 500 ml. Dnevno se

izloči od 1000 do 1500 ml urina. Mehur naj bi bil med polnjenjem sproščen in se prožno

prilagajal povečani količini urina. Refleks mikcije, torej občutene potrebe za uriniranje, se

mora sprožiti šele potem, ko možganski centri dobijo informacijo, da je mehur poln, in se

ženska hote, zavestno sama odloči, kdaj in kako ga bo spraznila. Takrat se mišice

medeničnega dna in uretralnih sfinktrov sprostijo, parasimpatični živci pa aktivirajo

detruzor mehurja, ki se skrči, in uriniranje se lahko začne in konča, kot to sodi v običajen

proces pri zdravem človeku (Ausec Furlan, 2008).

3.2 Prevalenca in stopnja urinske inkontinence

Staranje vpliva na čezmerno aktivni sečni mehur. Statistični podatki kažejo, da imajo

starejše bolnice (nad 65 let) približno v enakem odstotku težave z čezmerno aktivnim

sečnim mehurjem (61 %) kot moški, starejši od 65 let, ki nimajo hipertrofije prostate

(59 %).


10

S starostjo se spreminja funkcija detruzorja sečnega mehurja, pojavijo se tudi spremembe v

živčnem prenosu držljaja, kar povzroča čezmerno aktivni sečni mehur (Kralj, 2006, str.

345).

Urinska inkontinenca prizadene 8 % žensk in 3 % moških. V Sloveniji znaša prevalenca

urinske in kontinence za ženske 13,6 % in je torej nekoliko višja kot v državah Zahodne

Evrope in ZDA. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji 49,5 % žensk (15–30 % v

ZDA), ki so stare več kot 65 let, tako hudo inkontinentnih, da potrebujejo zdravljenje. V

reproduktivnem obdobju je inkontinentnih 5–15 % žensk. V domovih starejših občanov je

inkontinentnih kar 57 % žensk (50 % v ZDA). S številnimi raziskavami je dokazano, da so

pogosteje inkontinentne tiste ženske, ki so starejše (v meni zaradi pomanjkanja

estrogenov), ki so večkrat rodile, ki so rodile otroke z večjo telesno težo, ki so manj telesno

aktivne, imajo ali so imele različna obolenja dihal, večje operativne posege v mali

medenici ali pa so opravljale težko fizično delo (dvigovanje težkih fizičnih bremen).

Dokazan je tudi vpliv čezmerne telesne teže in pa prirojena slabost vezivnega tkiva (Tušek

Bunc, 2004, str. 37).

Stopnjo urinske inkontinence določajo dejavniki, kot so pogostost inkontinentnih epizod,

količina urina, ki pri teh epizodah uide, ter seveda subjektivna ocena žensk o tem, koliko

jih urinska inkontinenca moti. Stopnja urinske inkontinence podobno kot njena prevalenca

narašča s starostjo žensk. Po podatkih iz literature naj bi imelo 20 % vseh inkontinentnih

žensk oziroma 6 % celotne ženske populacije zmerno ali hudo obliko urinske inkontinence.

Približno 10 % (7–13,6 %) žensk se odloči za zdravljenje, ostale pa se večinoma odločajo

za hlačne predloge ali vložke (But, 2005, str. 5–6).

3.3 Oblike urinske inkontinence

Najpogostejše oblike urinske inkontinence so:

• stresna urinska inkontinenca,

• urgentna urinska inkontinenca,

• mešana urinska inkontinenca,


11

• jatrogena ali funkcionalna urinska inkontinenca.

Stresna urinska inkontinenca

Stresna urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina skozi sečnico ob povečanju

trebušnega (intraabdominalnega) pritiska, ki se prenaša na pritisk v mehurju (intravezikalni

pritisk). Slednji premaga zaporni pritisk v sečnici (intrauretralni pritisk), pri tem pa se ne

skrči detruzor sečnega mehurja, ki je stabilen. Klinično se kaže kot nehoteno uhajanje

urina pri kihanju, kašljanju ali dvigovanju bremen, pri zelo hudi obliki celo ob spremembi

položaja telesa (Kralj, 2006, str. 340).

Stresna urinska inkontinenca (SUI) je najpogostejša vrsta urinske inkontinence in

predstavlja nehotno uhajanje vode ob fizičnem naporu (dvigovanje, ples, tek, aerobika,

kašelj). Mednarodno združenje za kontinenco definira stresno urinsko inkontinenco

kot nehotno uhajanje urina, do katerega pride, ko tlak v mehurju preseže zaporni tlak v

sečnici in se pri tem mehur ne skrči. Stresna urinska inkontinenca lahko nastane zaradi

patoloških, anatomskih ali fizioloških dejavnikov, ki učinkujejo preko dveh mehanizmov:

• oslabijo podporo sečnice in vratu mehurja (hipermobilnost sečnice),

• oslabijo funkcijo notranjega sfinktra sečnice.

Večinoma pa gre za kombinacijo obeh mehanizmov in v tem primeru gre običajno za hudo

obliko urinske inkontinence. Tveganje za stresno urinsko inkontinenco je večje pri

ženskah, ki so rodile vaginalno, saj lahko v tem primeru pride do raztezanja ligamentov in

do poškodb endopelvične fascije, kar privede do slabše podpore sečnice in mehurja.

Morebitna poškodba pudendalnega živca ob porodu pa lahko prispeva k denervaciji

medeničnega dna in sfinktra sečnice, s čimer se tvegane za stresno urinsko inkontinenco še

dodatno poveča.

Tveganje za stresno urinsko inkontinenco je večje tudi pri povišanem abdominalnem tlaku,

kot je to v primeru prekomerne telesne teže, pri kroničnem kašlju in pri kronični

obstipaciji. K stresni urinski inkontinenci lahko pripomorejo tudi spremembe v

metabolizmu kolagena, do katerega lahko pride s staranjem ali pa nastane zaradi genetskih


12

dejavnikov (bolezni vezivnega tkiva). Stresno urinsko inkontinenco lahko zasledimo tudi

po radikalnih operacijah v mali medenici in po operacijah v sečnici (But, 2005, str 13–14).

Stresno inkontinenco lahko razdelimo na 4 stopnje, poimenovane po dr. Stameyu:

• stopnja 0 – kontinentna oseba;

• stopnja 1 – bolnik spusti urin pri nenadnem povečanju abdominalnega pritiska

(kašelj, kihanje); vrat mehurja je zaprt;

• stopnja 2 – je močnejša stopnja inkontinence, kjer bolniku uhaja urin ob manjših

naporih (hoja, sprememba položaja telesa); vrat mehurja se med napori odpira;

• stopnja 3 – je najtežja stopnja; nastopi običajno po operativnih posegih, frakturi

medenice, kjer urin izteka nenadzorovano in neodvisno od fizične aktivnosti ali

položaja bolnika; vrat mehurja je stalno odprt (Kmetec, 1995, str. 29).

Urgentna urinska inkontinenca (UUI)

Urgentna urinska inkontinenca je nenadno uhajanje urina skozi sečnico, ki se pojavi po

predhodnem siljenju in predhodni hudi potrebi po mokrenju (nujnost). Najpogosteje se

pojavlja na poti proti stranišču, ob poslušanju iztekajoče se vode ali pri delu z mrzlo vodo

(Kralj, 2006, str. 341).

Gre za uhajanje vode (urgentna inkontinenca), ki običajno sledi močnemu pritisku na vodo

(urgenca). Ženske pogosto tožijo, da jim voda uide, še preden uspejo priti do stranišča.

Sicer pa predstavlja urgentna urinska inkontinenca simptom prekomerne aktivnosti

mehurja (PAM), ki ga pogosto označujejo še druge težave, kot so frekvenca (pogosto

odvajanje vode podnevi, običajno več kot 6-krat), nokturija (odvajanje vode vsaj enkrat

ponoči) in bolečina v spodnjem delu trebuha. Bolečina je sicer nespecifična, vendar pogost

simptom pri ženskah s prekomerno aktivnostjo mehurja in se jo pogosto napačno pripiše

ginekološkemu vzroku. Pogostokrat ženske tožijo, da ne morejo do konca izprazniti

mehurja in da »morajo nesti na stranišče vsako kapljico«. Pritiski na vodo (urgence), ki jim

lahko sledi tudi urgentna inkontinenca, lahko nastopijo pri delu z vodo, več jih je v

hladnem (zimskem) ali deževnem vremenu (But, 2005, str. 14–15).


13

Mešana urinska inkontinenca (MUI) Pri mešani urinski inkontinenci gre za kombinacijo urgentne in stresne urinske

inkontinence. Voda pri tej motnji uhaja tako pri fizični aktivnosti kot tudi pri urgenci (But,

2005, str. 16).

Jatrogena ali funkcionalna urinska inkontinenca

Pri tej obliki urinske inkontinence ženska zaradi svojega fizičnega (zmanjšana sposobnost

gibanja: revmatoidni artritis, kap) ali psihičnega stanja (zmanjšane kognitivne sposobnosti)

ni sposobna pravočasno doseči toaletnih prostorov. Sem se šteje tudi primere, ko ženska iz

različnih psiholoških vzrokov (npr. zavračanje obiska neznanih toaletnih prostorov) ne želi

pravočasno opraviti uriniranja, čeprav ima za to objektivne možnosti (Ausec Furlan, 2008,

str. 35).


14

3.4 Diagnostika urinske inkontinence

• Anamneza pacienta z urinsko inkontinenco

Že s skrbnim jemanjem anamneze lahko posumimo, za kakšen tip urinske inkontinence bi

lahko šlo. Pogosto odvajanje majhnih količin urina podnevi in ponoči bolj govori za

prekomerno aktivnost mehurja, medtem ko odvajanje normalnih količin urina in uhajanje

vode ob stresnih aktivnostih prej govori v prid stresne urinske inkontinence. Pomembna so

vprašanja o tem, kaj povzroči uhajanje vode, ali je to močno siljenje na vodo ali je to npr.

dvigovanje bremen ali kašelj. Pomembni so še podatki o starosti bolnika, o številu porodov

ženske in načinu poroda, o opravljenih ginekoloških operacijah in o morebitnih pridruženih

boleznih. Bolečina ali občutek pritiska, oz. teže v spodnjem delu trebuha je simptom, ki je

pogosto v povezavi s prekomerno aktivnostjo mehurja in ga pri stresni urinski inkontinenci

večinoma ne zasledimo. Podatke iz anamneze dopolnimo še s podatki, ki jih pridobimo s

specifičnimi vprašalniki, s katerimi lahko ocenimo, v kolikšni meri posamezni simptomi

urinske inkontinence vplivajo na kakovost življenja prizadete osebe (But, 2005, str. 16).

• Klinični pregled

Za klinično sliko prekomernega aktivnega sečnega mehurja je značilno povečano število

mikcij, skupaj z nenadno močno željo po uriniranju (urgenca) in inkontinenco urina

(urgentna inkontinenca pri bolnikih z nestabilnim detruzorjem in refleksna inkontinenca pri

bolnikih s hiperrefleksijo detruzorja). Pogostejša mikcija je rezultat zmanjšane

funkcionalne kapacitete mehurja. Predstavlja delno prilagoditev bolnika, da se izogne

urinski inkontinenci. Bolniki s prekomerno aktivnim mehurjem urinirajo v 24 urah

osemkrat ali več. Urgentna inkontinenca je najbolj moteč klinični znak prekomerno

aktivnega mehurja in se pojavlja pri 40 % žensk in 20 % moških s to motnjo (Tršinar,

1999).

Pri kliničnem pregledu najprej v zrcalih ocenimo položaj maternice in drugih

uroginekoloških organov (mehur, sečnica, črevo), nato pa s tipanjem ugotavljamo

morebitne nepravilnosti ginekoloških organov (miomi maternice, tumorji jajčnikov),

ocenimo občutljivost mehurja na bimanualni pritisk s prsti in hkrati ocenimo še moč mišic


15

medeničnega dna. Pacientki na koncu pregleda naročimo, naj močno zakašlja in hkrati

opazujemo, ali je morda pri tem prišlo do uhajanja vode skozi ustje sečnice.

• Pregled urina in preiskava po Sanfordu

Ena izmed najpomembnejših preiskav v urologinekologiji je preiskava nativnega urina in

urinokultura po Sanfordu. Predvsem z urinokulturo po Sanfordu lahko z zanesljivostjo

potrdimo ali pa izključimo vnetje sečil, preiskava nativnega urina pa nam da še podatek o

prisotnosti cilindrov in levkocitnih skupin, o morebitni mikrohematuriji, proteinuriji oz.

prisotnosti kristalov v urinu (But, 2005, str. 17).

3.5 Testi ugotovitve urinske inkontinence

• Test s palčko

Gre za enostavno preiskovalno metodo, pri kateri uvedemo vatirano palčko skozi sečnico v

mehur. Pacientki naročimo, naj pritisne navzdol oz. naj zakašlja, in pri tem merimo odklon

palčke od horizontale. Večji kot je ta naklon, večja je t.i. hipermobilnost sečnice, oz. slabša

je podpora sečnice. Razen podatka o gibljivosti sečnice pa lahko nekoliko ocenimo tudi

upor, ki ga uvajanju palčke nudi notranji zaporni sistem sečnice. Test je pomemben pri

oceni tveganja za stresno urinsko inkontinenco.

Vir: But (2005, str. 19).

Slika 1: Test s palčko


16

• Test z vložkom

Test z vložkom (pad test) je enostavna diagnostična metoda, pri kateri pacientki

retrogradno transuretralno napolnimo sečni mehur (ali pa pride na pregled s polnim

mehurjem), pacientki nato izročimo vložek in izvajamo aktivnosti, pri katerih bi lahko

voda ušla (dvigovanje bremena, kašelj, poskoki, poslušanje šuma tekoče vode, umivanje

rok). Na koncu testa tehtamo morebitno izgubo urina v gramih. Test nima zelo velike

diagnostične vrednosti, vseeno pa lahko z njim grobo ocenimo stopnjo in morda tudi vrsto

urinske inkontinence.

• Uretrocistoskopija

Gre za endoskopsko preiskavo, s katero si ogledamo notranjost sečnice in mehurja. Pri

uretroskopiji ugotavljamo morebitna vnetja, poškodbe, strukture in divertikle sečnice,

ocenjujemo pa tudi kompetenco notranje zapiralke (sfinktra) sečnice pri kašlju. V

uroginekologiji je pomembnejša cistoskopija, s katero lahko izključimo nekatere lokalne

vzroke draženja sluznice mehurja, kot so to npr. kamni, polipi, intersticijsko vnetje

mehurja.

• Ultrazvočna preiskava

Ultrazvočna preiskava sečil in ginekoloških organov nam je v pomoč pri izključevanju

morebitnih sprememb ginekoloških organov (miomi, tumorji jajčnikov) in tudi ledvic ter

mehurja (kamni, tumorji). Z njim lahko ocenimo tudi morebitno hipermobilnost sečnice ter

statiko mehurja in maternice.

• Urodinamske preiskave

Urodinamske preiskave so namenjene bolnicam, ki jim voda uhaja (urinska inkontinenca)

ali pa ne morejo urinirati (retenca urina). Pri urodinamskih preiskavah lahko bodisi merimo

pretoka urina (flowmetrija) ali pa merimo zaporni tlak in dolžino sečnice (profilometrija).

Najpomembnejša urodinamska preiskava pa je cistometrija, s katero merimo kapaciteto in

občutljivost sečnega mehurja (prvi in maksimalni občutek na vodo), lahko pa dobimo tudi

podatek o razteznosti in o kontraktilnost sečnega mehurja (nestabilne kontrakcije

detruzorja).


17

Pri motenem odvajanju vode izvajamo tudi tlačno-pretočno meritev (pressure-flwmetrija),

s katero merimo pritisk v mehurju pri odvajanju urina ter ocenjujemo morebitno

obstrukcijo pretoku urina. Ob koncu urodinamskih preiskav določamo tudi zastali urin po

odvajanju vode (rezidualni urin) in to bodisi z urinskim katetrom ali pa z ultrazvočno

sondo.

Med zahtevne urodinamske preiskave sodijo tudi nevrofiziološke preiskovalne metode, kot

so to npr. elektrofiziološke metode, elektromigrafija (EMG) perinealnih mišic in sfinktra

sečnice (But, 2005, str. 18–22).


18

4 ZDRAVLJENJE URINSKE INKONTINENCE

4.1 Zdravljenje stresne urinske inkontinence

Poznamo različne načine zdravljenja in različne oblike inkontinence.

Zdravljenje urinske inkontinence je odvisno od:

• vrste urinske inkontinence,

• stopnje urinske inkontinence,

• spremljajočih obolenj (genitalnih ali ekstragenitalnih),

• izkušenj s posameznimi vrstami zdravljenja urinske inkontinence.

Vrsto urinske inkontinence ugotovimo z vsemi že navedenimi preiskavami, saj diagnoza

odločilno vpliva na izbiro zdravljena – predvsem na izbiro med operativnim in

konzervativnim zdravljenjem.

Na osnovi stopnje urinske inkontinence, ki je odvisna od oviranja starostnika pri delu, in

socialnega uveljavljanja ter izvidov se odločimo za zdravljenje – pri stresni urinski

inkontinenci med konzervativnim in operativnim zdravljenjem.

Genitalna spremljajoča obolenja

Pri 2/3 žensk s stresno urinsko inkontinenco opažamo motnje statike genitalnih organov

(povešeno nožnico in maternico ali nepopolno zdrknjeno nožnico in maternico). Pri

operativnem zdravljenju želimo popraviti to motnjo, istočasno pa moramo operirati tudi

druga obolenja genitalnih organov (kot so miomi, tumorji materničnih priveskov itd.), ki

jih odkrijemo pri urinski inkontinenci. Spremljajoči obolenji sta tudi cistitis, uretritis itd.

Ekstragenitalna spremljajoča obolenja

Pogosto najdemo pri starostnikih z urinsko inkontinenco kronična pljučna obolenja,

sladkorno obolenje (diabetes mellitus) in debelost (obesitas).

Izkušnje s posameznimi vrstami zdravljenja urinske inkontinence so pomemben dejavnik

pri izbiri zdravljenja urinske inkontinence. Odločamo se za konzervativno ali operativno

zdravljenje (Kralj, 2006, str. 355).


19

Zdravljenje stresne urinske inkontinence je najprej vedno konzervativno, operativno

zdravljenje stresne urinske inkontinence je v primeru neuspešnega konzervativnega

zdravljenja.

4.1.1 Konzervativno zdravljenje stresne urinske inkontinence

Fizioterapija

Vaje za krepitev mišic medeničnega dna uporabljamo za zdravljenje in za preprečitev

pojavljanja stresne urinske inkontinence. Starostnike poučimo, da zavestno stisnejo mišice

medeničnega dna, kot bi poskušali zaustaviti mokrenje. Pri treningu mišičja medeničnega

dna je pomembno, da starostniki pravilno aktivirajo mišice medeničnega dna. Mišice

medeničnega dna stisnejo tako, da zaustavijo ali vsaj zmanjšajo curek urina, in to večkrat

ponovijo. Če curek urina zaustavijo, pomeni, da vajo pravilno izvajajo. Mišice

medeničnega dna naj starostniki krčijo od sto do dvestokrat dnevno. Vaje lahko delajo

večkrat na dan, tako da mišice medeničnega dna skrčijo zaporedoma od 10- do 20-krat ali

da kadar koli naredijo le posamezno vajo. Starostnikom svetujemo, da mišice čvrsto

stisnejo, zadržijo stisk od pet do osem sekund in nato stisk popustijo. Pomembno je, da

med mokrenjem le občasno nadzirajo pravilno izvajanje vaj in stalno ne prekinjajo curka,

saj to lahko povzroči nepravilno uriniranje. Starostniki morajo vaditi vztrajno, saj se prvi

rezultati pokažejo šele po treh mesecih (Kralj, 2006, str. 356).

Osnovne indikacije za vaje po Keglu so:

• stresna urinska inkontinenca blage in zmerne stopnje brez večjih anatomskih

sprememb,

• pred operacijo zaradi urinske inkontinence in po njej,

• zdravljenju hudih oblik s kontraindikacijo za operativni poseg,

• preprečevanje nastanka stresne urinske inkontinence po porodu.


20

Elektrostimulacija S funkcionalno električno stimulacijo zdravimo starostnike s čisto stresno urinsko

inkontinenco in z mešano urinsko inkontinenco. Uspeh dosežemo pri starostnikih z blago

in zmerno stresno urinsko inkontinenco, pri hudi stresni inkontinenci s to vrsto zdravljenja

nismo uspešni, dosežemo lahko le izboljšanje stanja.

Za zdravljenje stresne urinske inkontinence s funkcionalno električno stimulacijo

uporabljamo električne spodbujevalnike mišičja medeničnega dna. Sestavljeni so iz ohišja,

ki vsebuje generator impulzov, ter vaginalnega ali rektalnega vložka, ki ima elektrodo za

prenos impulzov na tkivo. Oba sestavna dela spodbujevalnika sta povezana z žico.

Električni dražljaji potujejo po aferentni poti od mesta aplikacije (vagina ali rektum) do

sakralnega centra S2-S4 in se vračajo po eferentni poti na mišičje medeničnega dna, pri

tem pa povzročijo kontrakcije medeničnega dna, kar krepi mišice. Pri starostnikih mora biti

za to zdravljenje ohranjen sakralni refleksni tok (Kralj, 2006, str. 357).

Pesarji Z njimi ne zdravimo, ampak le »pasivno« blažimo simptome stresne urinske inkontinence.

Do določene mere dvignejo uretrovezikalno zvezo nazaj v področje pozitivnega prenosa

intraabdominalnega tlaka ob stresni situaciji. Uporabni so pri starejših bolnicah s

spremenjeno statiko medeničnega dna in s spremljajočimi sistemskimi obolenji, ki so

kontraindikacija za kirurški poseg (Lukanovič, 2003, str. 10–11).

4.1.2 Operativno zdravljenje stresne urinske inkontinence

Za operativno zdravljenje se odločimo takrat, kadar je konzervativno zdravljenje stresne

urinske inkontinence neuspešno, pacientko pa uhajanje vode močno moti pri vsakdanjem

življenju (But, 2005).

Indikacije za operativno zdravljenje je:

• huda stresna urinska inkontinenca,

• neuspeh konzervativnega zdravljenja,


21

• mešana urinska inkontinenca, pri kateri prevladujejo simptomi stresne urinske

inkontinence.

Najpogosteje uporabljamo vaginalni pristop, saj ima skoraj dve tretjini bolnic s stresno

urinsko inkontinenco tudi spremenjeno statiko medeničnega dna in organov male

medenice. Pri bolnicah s hudo obliko stresne urinske inkontinence, brez spremenjene

statike, uporabljamo preizkušeno metodo koplosuspenzije po Burchu, ki zahteva

abdominalen (repropubičen) pristop.

Zadnja leta se v kirurškem zdravljenju čedalje bolj zavzemamo za mikrokirurški oz.

minimalnoinvazivni pristop. Tako je tudi v kirurškem zdravljenju stresne urinske

inkontinence danes najbolj uporabljena metoda zdravljenja operacija TVT (Tension Free

Vaginal Tape), ki jo izvajamo v lokalni anesteziji in praviloma ne zahteva sprejema v

bolnišnico. Princip operacije je vstavitev prolenskega traku, ki predstavlja čvrsto podporo

sečnici. Tako dosežemo, da stabilna podpora srednjega dela sečnice med fizičnim

naporom, kašljanjem ali kihanjem zadrži povečan pritisk iz trebušne votline. Zaradi svoje

mikroinvazivnosti je opreracija TVT mogoča pri:

• starejših bolnicah,

• bolnicah s prekomerno telesno težo,

• bolnicah, ki so bile predhodno že operirane zaradi stresne urinske inkontinenc

(Lukanovič, 2003, str. 12).


22

4.2 Zdravljenje prekomerne aktivnosti mehurja in urgentne urinske inkontinence

Zdravljenje je predvsem konzervativno. Za zdravljenje uporabljamo:

• trening sečnega mehurja,

• bio feedback,

• akutno maksimalno funkcionalno električno stimulacijo (AMFES).

S treningom sečnega mehurja zavestno s pomočjo svoje volje vzpostavimo normalne

način mokrenja. Bolnika naučimo, kako podaljšuje čas med uriniranjem, ki se mora

postopoma večati. Začne s 15-minutnimi podaljški, ko mu to uspe, podaljša še za dodatnih

15 minut, drži se urnika za uriniranje, ki je zastavljen.

Na nenadno potrebo po uriniranju se starostnik odzove, tako da:

• prekine z delom, ki ga trenutno opravlja, in sede ali stoji na mestu;

• večkrat hitro stisne mišice medeničnega dna, ne da jih vmes popolnoma sprosti;

• večkrat globoko vdihne in sprosti telo;

• počaka, da tiščanje malo popusti:

• gre na stranišče, ne da bi preveč hitel, medtem hodi še vedno s stisnjenimi mišicami

medeničnega dna (Ausec Furlan, 2008, str. 37).

Priučitev normalnega delovanja sečnika s pomočjo metode povratne zveze (bio

feedback)

Nekatere ženske z okvarami živčevja ne morejo vedeti, ali pravilno izvajajo Keglove vaje

ali ne. Z metodo tako imenovane povratne zveze oziroma s sondo ali elektrodo lahko

ugotovijo, katere mišice so mišice medeničnega dna. Ko se skrčijo prave mišice, naprava

odda signal. Na podlagi te metode ženska vadi s pravimi mišicami. Najpreprosteje pa je, če

ženska v nožnico vstavi prst in sama sebe kontrolira (Ausec Furlan, 2008, str. 37).

Pri akutni maksimalni funkcionalni električni stimulaciji (AMFES) stimuliramo 20

min dnevno s tokom 65 mA (vaginalno) oz. 45 mA (rektalno). Uporabljen tok naj ne

presega 100 mA. Stimuliramo pet dni zaporedoma, po dvodnevnem odmoru stimuliramo


23

ponovno. Zdravljenje poteka ambulantno ali z manjšim stimulatorjem na domu bolnice.

Uspehi zdravljena so 80 % (Kralj, 2006, str. 359).

Femina medenične uteži

Za krepitev mišic medeničnega dna je na voljo tudi medicinski pripomoček Femina

medenične uteži. Femina uteži so na voljo v kompletu petih, tamponom podobnih uteži.

Imajo enako obliko in prostornino, vendar različne teže, ki enakomerno naraščajo od 20 do

70 gramov. Označene so s številkami od 1 do 5. Uteži so prekrite z medicinsko plastiko in

zato tople na dotik. Njihova oblika se prilega naravni obliki ženske nožnice. Nega in

vzdrževanje sta preprosti, uporaba uteži je popolnoma varna. Z vstavljeno utežjo ženska

vsakodnevo izvaja Keglove vaje dolgih in kratkih stikov (Ausec Furlan, 2008, str. 37).

Pri medikamentnem zdravljenju urgentne inkontinence uporabljamo enaka zdravila kot pri

zdravljenju čezmernega sečnega mehurja.

Pri urgentni urinski inkontinenci operiramo zelo redko, šele takrat, ko je izčrpano

konzervativno zdravljenje in je urgentna inkontinenca zelo hude stopnje (Kralj, 2006, str.

359).

4.3 Zdravljenje mešane urinske inkontinence

Pri zdravljenju se najprej osredotočimo na tisto komponento (stresno ali urgentno), ki

pacientko najbolj moti in ji zmanjšuje kvaliteto življenja. Pri tem uporabljamo trening

mišic medeničnega dna, zdravila, operacije (But, 2005, str. 36).


24

5 HIGIENSKI PRIPOMOČKI ZA URINSKO INKONTINENCO

Za obvladovanje urinske inkontinence so na voljo številni vpojni izdelki. Pri izbiri

ustreznega pripomočka za vzdrževanje osebne higiene se upoštevajo starostnikove

individualne potrebe. Ustrezni pripomoček predpiše izbrani zdravnik specialist.

Zdravstvena zavarovalnica določa stopnje inkontinence na: lahka, srednja, težka in zelo

težka. Inkontinenčne pripomočke se razvršča glede na količino nekontrolirano izločenega

urina v določenem času ali vpojnost.

Objavljen dokument, Mednarodni standard ISO 15621, določa naslednje lastnosti in

kriterije, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju in izbiri pripomočkov, ki vpijajo urin:

• stopnja in vrsta inkontinence,

• samostojnost uporabnice in njen življenjski slog,

• enostavna namestitev pripomočkov,

• zanesljivost namestitve,

• neopaznost in diskretnost pripomočka,

• zanesljivost pred iztekanjem,

• udobnost,

• ohranjaje nepoškodovane kože,

• varnost pripomočka,

• ekološki vidik uporabe pripomočka,

• ekonomičnost izdelka.

Izbrani zdravnik specialist predpiše pripomoček na naročilnico za medicinsko-tehnični

pripomoček (Ausec Furlan, 2008).


25

Pripomočki pri težavah z odvajanjem seča so:

• vrečka za urin,

• zbiralnik za seč (urinal),

• urinal kondom,

• stalni urinski kateter za zamaškom,

• urinski kateter za enkratno uporabo,

• neprepustne hlačke za lahko urinsko inkontinenco,

• hlačna predloga za srednjo urinsko inkontinenco,

• hlačna predloga za težko urinsko inkontinenco,

• hlačna predloga za zelo težko urinsko inkontinenco,

• urostoma.

Slika 2: Posteljne podloge

Posteljne podloge so na tržišču v

različnih velikostih. Nudijo izredno

visoko kapaciteto vpijanja in

porazdelitev tekočine. Primerne so

za starostnika s srednjo težko

obliko inkontinence oz. starostnike,

ki so oskrbljeni z inkontinenčnimi

pripomočki, ter za težke oblike

. inkontinence.

Vir: (Helpy, 2009).


26

Slika 3: Stalni (Foleyev) urinski kateter

Stalni urinski kateter je za bolnika najslabša možnost

izbire, ker pogosto povzroča okužbe in poškodbe sečne

poti. Uvede se le v primeru težjih zdravstvenih stanj ali

oslabelosti starostnika.

Vir: Židanik (2004, str. 57).

Slika 4: Enodelni samolepilni urinal kondom

Urinalni kondomi so zelo primerni za mnoge moške in so

dobro nadomestilo za hlačne predloge. Sodijo med t.i.

zunanje katetrske sisteme in so bolj varni, ker jih ni treba

namestiti neposredno v sečni mehur, ampak si jih bolniki

namestijo neposredno na penis. So samolepilni in

narejeni iz koži prijaznih materialov: lateks, polivinil,

silikon. Lahko ga uporablja vsak, ki v mehurju nima

večjega zaostanka seča. Osnovna zahteva pri njegovi

uporabi je temeljita osebna higiena in redna menjava .

. pripomočka na približno 24–48 ur. Lahko so enodelni ali

. dvodelni.



27

Slika 5: Dvodelni urinal kondom

Dvodelni urinalni kondomi vsebujejo

kondom in poseben prožen trak za pritrditev

kondoma z nanesenim lepilom na obeh

straneh. Vsi urinalni kondomi imajo

posebno oblikovan vrh, ki preprečuje

pregibanje in s tem zastoj urina tudi med

spanjem. Možno jih je enostavno spojiti z

različnimi urinskimi vrečkami.

Urinali so gumijasti zbiralniki seča, ki so

pritrjeni okrog pasu z elastičnim pasom.


Seč odteka po gumijastem zbiralniku v zbiralno vrečko, pritrjeno na stegno. Tak zbiralnik

seča bolnik spoji ali z urinal kondomom ali urinskim katetrom. Imajo različno prostornino,

zbiralnik – vrečko pa je možno uporabljati več dni, iz higienskih razlogov pa jo je potrebno

sprati s tekočo vodo enkrat na dan.

Slika 6: Nameščen zbiralnik za urin

Urinski katetri za enkratno uporabo so pripomočki, ki

jih bolniki uporabljajo za t.i. intermitentno

samokateterizacijo ali pa za kateterizacijo, ki jo izvaja

neka druga oseba.



28

Hlačne predloge

Predstavljajo koristen in smotrn način reševanja težav z urinsko inkontinenco. Njihova

funkcija je vsrkavanje in zadrževanje urina. Predloge bolniku omogočijo zaščito,

ohranjanje samozavesti, preprečijo nelagodje zaradi uhajanja urina, hkrati pa ščitijo tudi

oblačila, posteljno perilo in pohištvo.

Pri starejših, težko ali nepokretnih bolnikih, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih

aktivnostih in telesni higieni, je lahko uporaba hlačnih predlog edina rešitev za

obvladovanje urinske inkontinence.

Pri presoji, kdaj komu predpisati hlačne predloge, naj bi upoštevali dejavnike:

• funkcionalna oviranost bolnika,

• vrsta in teža inkontinence,

• starost,

• sposobnost tistega, ki skrbi za bolnika,

• neuspešnost predhodnih oblik zdravljenja,

• želje starostnika,

• integriteta kože,

• soobolevnost,

• kakovost izdelka,

• cena izdelka.


29

Slika 7: Hlačni vložki različne velikosti


Hlačni vložki so na voljo v šestih različnih oblikah: Ultra Mini, Mini, Mini Plus, Normal,

Extra in Super. Preprečijo nastajanje neprijetnega vonja. Hlačni vložki so majhni, diskretni

in posebno prilagojeni za lahko urinsko inkontinenco. Najtanjši vložki so Ultra Mini,

debeli le 3 mm in vpijejo ter zadržijo do 42 ml urina, vložki Mini so debeli 4 mm in vpijejo

ter zadržijo do 99 ml urina ter Mini Plus vložki z debelino 6 mm, ki vpijejo ter zadržijo do

138 ml urina. Za močnejšo zaščito so primerni hlačni vložki Normal, ki vpijejo ter zadržijo

do 183 ml urina, vložki Extra vpijejo in zadržijo do 294 ml urina ter hlačni vložki Super, ki

vpijejo in zadržijo do 528 ml urina.


30

Slika 8: Večji vložki-predloge

Vir: Židanik (2004, str. 60)

Večji vložki za zagotavljanje individualnih potreb pri zmerni do težki inkontinenci so na

voljo v različnih vpojnostih. Posebne varnostne bariere, vgrajene v izdelke, ščitijo pred

iztekanjem, zagotavljajo diskretnost, suho površino in udobje starostnika.

Anatomsko oblikovani vložki se prilegajo moškemu

telesu in zagotavljajo največjo možno zaščito in

diskretnost. Neprepustna folija na zunanji strani

preprečuje madeže, lepilni trak pa zagotavlja zanesljivo

namestitev.

Vir: (Helpy, 2009).

Slika 9: Hlačni vložki za moške


31

Slika 10: Hlačke za urinsko inkontinenco

Hlačke se uporabljajo kot klasično spodnje

perilo, vendar imajo funkcijo hlačne plenice,

kar pripomore k starostnikovi svobodi gibanja.

Oblikuje jih izredna mehkost, diskretnost in

zračnost zaščitne folije. Primerne so za

starostnike s srednjo inkontinenco.


Slika 11: Higienske plenice

Higienske pleničke se uporabljajo za starostnike

s težko in zelo težko inkontinenco. Zaščita pred

iztekanjem in elastična obroba nudita udobno in

povečano zaščito pri urinski inkontinenci. Na

voljo so v dvanajstih velikostih. Tako npr.

Small Super velikosti od 50 do 60 cm zadrži do

1400 ml urina, največja Large Super velikosti

110-170 pa zadrži do 3400 ml urina

Vir: Židanik (2004, str. 60). (Židanik, 2004).


32

5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V POCESU ZDRAVSTVENE NEGE PRI

OBRAVNAVI BOLNIKA Z INKONTINENCO URINA V AMBULANTI

Področje dela medicinske sestre je zdravstvena nega, ki je pomemben del zdravstvenega

sistema v vsaki družbi. Medicinska sestra je nosilka in izvajalka zdravstvene nege, ki jo je

definiral Mednarodni svet medicinskih sester – International Council of Nurses (ICN) in se

glasi:

»Zdravstvena nega obsega samostojno, soodvisno in sodelujočo obravnavo posameznikov

vseh starosti, družin, skupin in skupnosti, bolnih in zdravih ter v vseh okoljih. Vključuje

promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajoče ljudi.

Glavne naloge zdravstvene nege so tudi zagovorništvo, promoviranje varnega okolja,

raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter managementa

zdravstvenih sistemov in izobraževanje ter vzgoje« (Pajnkihar, 1999).

Medicinska sestra je usposobljena strokovnjakinja za celotno (holistično) obravnavo

posameznikov in skupin, ki avtonomno prevzema naloge in odgovornosti v sistemu

zdravstvenega varstva, socialnega varstva in področja šolstva. Človek, zdrav ali bolan, je

osrednji namen njenega delovanja, enkraten in neponovljiv v času in prostoru in zato

najvišja vrednota vrednostnega sistema medicinske sestre (Pajnkihar, 1999).

Zdravstvena nega bolnika z urinsko inkontinenco zahteva individualni pristop k

bolnikovim težavam, s čimer dosežemo boljše bolnikov počutje, kakovostnejše življenje

ter tudi kakovostnejšo zdravstveno nego.

Starostnik naj pri izvajanju zdravstvene nege aktivno sodeluje, če je seveda v dovolj dobri

psihični in fizični kondiciji. Tako bo imel občutek odgovornosti za svoje zdravstveno

stanje, hkrati pa tudi občutek, da njegovo težavo razumemo in mu jo pomagamo reševati

oz. zmanjšati. S kakovostno zdravstveno nego ohranimo tudi samospoštovanje in

dostojanstvo starostnika ter zagotavljamo kontinuirano zdravstveno nego. Z lažjo in

srednjo stopnjo urinske inkontinence se v večini primerov srečujejo v ambulantni

dejavnosti. Tu ima prednost zdravstveno vzgojno svetovanje. Svetuje se predvsem, kako

izboljšati dano težavo oz. preprečiti poslabšanje trenutnega stanja inkontinence. Nasvet, ki


33

se daje najpogosteje in je še vedno številka ena v svetu, so vaje za krepitev mišic

medeničnega dna.

Pri starostnikih sta velikokrat navzoča stiska in strah, ker se še nikoli v življenju ni slačil

pred drugimi ljudmi, potem pa je prisiljen svojo goloto razkazovati pred komerkoli, ki mu

je pripravljen nuditi pomoč. Upoštevati moramo pravico bolnika do zasebnosti, pa naj bo

to doma ali v javni zdravstveni ustanovi. Inkontinentnega bolnika je potrebno obravnavati

celostno, predvsem pa individualno. Velikokrat prizadeti tiho prenašajo svoje težave.

Skušajmo s posluhom izbrati pravi trenutek za pogovor z bolnikom. Izberimo primeren

prostor in ga skušajmo zavarovati pred pogledi sobolnikov in tujimi ušesi. Nekateri bolniki

se lažje pogovarjajo, če uporabljamo preproste ljudske izraze za določene dele telesa, drugi

želijo pogovor z uporabo strokovnih izrazov. Skušajmo izbrati tak način pogovora, ki

nikogar ne bo spravljal v zadrego. Zavedati se moramo, da nimamo opravka z diagnozo

»inkontinenca«, ampak z inkontinentnim bolnikom. V veliko pomoč so nam razne brošure,

prospekti o pripomočkih, predvsem pri tistih starostnikih, ki se o teh stvareh težje

pogovarjajo.

Osnovna metoda dela s starejšimi ljudmi je proces zdravstvene nege. Ta se začne, ko

se medicinska sestra sreča s starostnikom in mora ugotovili, kakšni so njegovi odnosi in

pričakovanja do zdravja in kakšne probleme ima. Ko spozna potrebe, mora s starostnikom

sistematično načrtovati zdravstveno nego, izvajati in ovrednotiti dosežke. Za delo v

procesu zdravstvene nege medicinska sestra uporablja negovalno dokumentacijo.

V procesu zdravstvene nege medicinska sestra ugotavlja potrebe starostnika z urinsko

inkontinenco. Na osnovi problemov izpostavi negovalne diagnoze ter določi cilje

zdravstvene nege. Na koncu oceni, če so bili cilji doseženi.

PZN pomeni logičen, sistematičen pristop k celoviti zdravstveni negi starostnika.

Vključuje 4 faze:

1. faza: ugotavljanje potreb po zdravstveni negi,

2. faza: načrtovanje zdravstvene nege,

3. faza: izvajanje zdravstvene nege,

4. faza: vrednotenje zdravstvene nege (Pajnkihar, 1999).


34

1. Faza: Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi starostnika z urinsko inkontinenco

Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi je prva faza procesa zdravstvene nege in je

bistvenega pomena za nadaljno delo. Potrebe se začnejo ugotavljati s sprejemanjem in

zbiranjem podatkov o starostniku. Medicinska sestra v ambulanti ugotavlja potrebe težav z

izločanjem urina z osebnim stikom, razgovorom in opazovanjem pa tudi s sistematičnim

iskanjem. Starostnika vprašamo po osebnih podatkih (ime in priimek, prebivališče, datum

rojstva, poklic in zaposlitev). Pri starostnici nas zanima število porodov. Vprašamo po

prebolelih bolezni, o morebitnih zdravljenjih, količini popite tekočine na dan. Zanimajo

nas navade na osnovi izločanja. Pomembni so čas, pogostost in količina uriniranja čez dan

in ponoči. Vprašamo, če uživa zdravila za urinsko inkontinenco, o poznavanju higienskih

pripomočkov in če jih uporablja. Zanima nas, pri katerih aktivnostih prihaja do uhajanja

urina. Na osnovi analize podatkov se izpostavi negovalni problem ali negovalna diagnoza.

2. faza: Načrtovanje zdravstvene nege

V naslednjem koraku medicinska sestra zastavi cilje in načrtuje zdravstveno nego.

Sistematično načrtovanje zdravstvene nege izhaja iz potreb po zdravstveni negi in zahteva

sodelovanje medicinske sestre in starostnika. Medicinska sestra določi individualne cilje,

ki temeljijo na negovalnih diagnozah:

• urin, nekontrolirano izločanje,

• urin, refleksna inkontinenca,

• urin, stresna inkontinenca,

• urin, inkontinenca ob občutku, da je uriniranje nujno,

• urin, tveganje za inkontinenco ob občutku, da je uriniranje nuno,

• urin, popolna inkontinenca (Gordon, 2003).

Najbolj pogost je negovalni problem ali negovalna diagnoza:

• urin, stresna inkontinenca.

Definicija: Neprostovoljno izločanje urina tudi manj od 50 ml zaradi poraslega pritiska

v trebušni votlini.


35

Vzroki, ki so privedli do negovalne diagnoze ali negovalnega problema:

• spremenjena telesna struktura,

• slabša moč mišic medeničnega dna,

• slabo aktivna mišica zapiralka, ki ureja odtekanje urina,

• neučinkovit režim izločanja urina.

Simptomi, ki so značilni za težave uhajanja urina:

• nehoteno uhajanje vode pri kašljanju, kihanju, smehu, pri dvigovanju bremen,

• frekvenca-pogostejše odvajanje podnevi,

• nokturija-odvajanje vode ponoči.

Na osnovi simptomov medicinska sestra zastavi negovalne cilje z načrtom zdravstvene

nege:

• starostnica bo upoštevala nasvete zdravstvenih delavcev,

• vzpostavila bo urnik uriniranja,

• pazila bo na telesno težo,

• poskušala bo zadržati urin (trening mišic medeničnega dna),

• uporabljala bo higienske pripomočke za inkontinenco urina,

• seznanjena bo glede prevzema higienskih pripomočkov (napotnica),

• aktivno se bo vključevala v družabno življenje.

3. faza: Izvajanje zdravstvene nege

Tretji korak procesa zdravstvene nege je namenjen svetovanju o urinski inkontinenci.

Starostnici svetujemo:

• redno kontrolo pri ginekologu (ambulanta za urinsko inkontinenco žensk).

• priporočamo ji od 1,5 do 2 litra tekočine dnevno. Svetujemo ji, naj največ tekočine

popije v dopoldanskem času, popoldan manj, po 20. uri pa naj ne pije, tako da ji

ponoči ne bo potrebno vstajati in hoditi na stranišče. Pred spanjem naj vedno

izprazni mehur. Izogiba se naj pitju kave in kakava, ker sta naravna diuretika, ter


36

pitju gaziranih pijač in alkohola, pri hrani pa močnim začimbam ter hrani, ki

dražeče vpliva na delovanje mehurja, kot sta kislo zelje in kisla repa.

• pomembna je telesna teža. Prevelika telesna teža lahko oslabi mišice v spodnjem

delu trebuha.

• predvsem pri stresni inkontinenci starostnico poučimo o t.i. Keglovih vajah, s

katerimi krepimo mišice medeničnega dna.

• poučimo jo o uporabi higienskih pripomočkov. Potrebno je paziti, da ima vedno

tople noge.

• seznanimo jo z delovanji društvev Mena, Inko, Inkont.

4. faza: Vrednotenje zdravstvene nega starostnika z urinsko inkontinenco

Zadnja faza procesa zdravstvene nege je vrednotenje. Brez vrednotenja je proces

zdravstvene nege nepopoln, saj ne moremo ugotoviti, če smo dosegli zastavljene cilje.

Zanima nas, ali starostnica upošteva nasvete zdravstvenih delavcev, če je vzpostavila urnik

uriniranja, ali uporablja higienske pripomočke in katere, ali se ne zadržuje doma in se

vključuje v družabno življenje. Vrednotimo ponoven pregled.

5.1 Zdravstvena vzgoja s poudarkom preventivnih ukrepov življenjskega sloga

Zdravstvena vzgoja je pomoč ljudem, da podane informacije razumejo, razjasnijo svoja

stališča ali oblikujejo nova, se naučijo in spoštujejo nove vrednote in pazijo na lastno

ravnanje z zdravjem. Pomembni sta tudi strpnosti do stališč drugih in obenem

pripravljenost na spopad z nekaterimi zdravju škodljivimi razvadami (Hoyer, 1995, str.

52).

Zdravstvena vzgoja si prizadeva, da bi starostniki, pa tudi družba, sprejeli zdravje za

največjo vrednoto (Hoyer, 2005, str. 1).

Za uspešno komuniciranje je potrebno poznavanje teorije o komunikaciji, dobro

poznavanje starejših ljudi z upoštevanjem individualnih razlik in sposobnost za

vzpostavljanje pristnih odnosov. Naloga medicinske sestre pri delu s starostniki je


37

ustvarjanje pozitivnega odnosa, ki je usmerjen k ustvarjalnemu reševanju težav in

problemov in pravočasnemu in odgovornemu odzivanju na starostnikove probleme.

Medicinska sestra preko komunikacije posreduje informacije, pomaga bolniku izražati

občutke in duševne reakcije na bolezen ter mu pomaga pri zadovoljevanju njegovih potreb

(Črnčec, Lahe, 2001, str. 51–55).

Zdravstvena vzgoja je proces, v katerem skuša medicinska sestra pridobiti starostnika za

aktivno sodelovanje. Želi ga motivirati, da poskrbi za svoje zdravje, in ga ozavestiti, kako

si lahko pomaga ob problemu z urinsko inkontinenco, saj je to problem tudi za celotno

družbo, ne le za posameznika. Medicinska sestra pristopi k starostniku individualno.

Poskuša vplivati na njegove vedenjske vzorce, ga informirati in motivirati. Že ob prvem

kontaktu s starostnikom si lahko pridobi njegovo zaupanje. Občutek sramu in zadrege sta

tako zmanjšana. Starostnik se ji tako lažje zaupa in spregovori o svojih težavah.

Medicinska sestra se zaveda, da je zdravstvena vzgoja tudi neformalna in poteka v družini,

službi, preko medijev interneta ipd. (Ausec Furlan, 2008, str. 35).

V zdravstveni negi inkontinentnega bolnika so pomembni načini reševanja problema in

ustrezna komunikacija med medicinsko sestro in bolnikom. Nekateri starostniki lažje

sprejemajo pogovor na strokovni ravni, drugi pa na ravni domačih izrazov. Predvsem

dobra komunikacija je ključ do pravilne opredelitve tega problema.

Predvsem pri stresni inkontinenci so zelo koristne t. i. Keglove vaje, s katerimi krepimo

mišice medeničnega dna.

Ob blagi stresni inkontinenci lahko težave povsem izginejo, v vsakem primeru pa bomo z

vadbo preprečevali, da bi se stanje še poslabšalo, kar se s staranjem pogosto dogaja. Redno

izvajanjem Keglovih vaj omogoča večjo kontrolo mokrenja, kar pomembno vpliva na našo

samozavest in izboljšuje kvaliteto življenja nasploh.

Medicinska sestra je osebnost, s svojim imenom in z jasno izraženimi pričakovanji

starostnikov, ki pričakujejo od nje znanje, inteligentnost, čustveni odnos, življenjski

optimizem, zdravje in še kaj. Pomembno je, da poskušamo izboljšati svojo komunikacijo s

starostnikom in s sodelavci v timu. Od komunikacije je namreč odvisna uspešnost našega

dela, ki ga je v lokalni skupnosti veliko.


38

V zdravstveni negi se priporočajo različne metode in oblike dela, ki so odvisne od cilja,

vsebine, izvajalca, bolnikove sposobnosti sprejemanja, razumevanja, sodelovanja ter

prostorskih in časovnih danosti. Eden najpomembnejših vzrokov za starostnikovo

neupoštevanje zdravniških nasvetov in nasvetov medicinske sestre je starostnikova

nezmožnost, da bi se natančno spomnil, kaj mu je bilo povedano. Vse povedano je

potrebno podpreti s pisnim materialom, napisanim v starostnikovem razumljivem jeziku

(Kodela, 2008).

Z zdravstveno vzgojo medicinska sestra usmerja starostnika z:

1. Informiranje starostnika

Informiranje starostnika o urinski inkontinenci in zdravljenju je predvsem naloga

zdravnika. Ko je starostnik seznanjen z boleznijo in o njej primerno ozaveščen, se v

informacijski krog vključijo tudi drugi člani zdravstvenega tima. V prvi vrsti so to

medicinske sestre, ki starostnika natančno poučijo in postopno odgovarjajo na

starostnikova vprašanja in dileme. Pri informiranju je za starostnika izjemnega pomena, da

so postopki standardizirani in znotraj tima dorečeni. Zmedenost in nekoherentnost

informacij vplivata na bolnikovo nezaupanje in negotovost, zato je potrebno, da se člani

zdravstvenega tima med seboj obveščajo, kaj starostnik sprašuje in o čem je že bil

informiran.

2. Učenje starostnika

Sestavni del zdravstvene vzgoje je učenje starostnika in njihovih svojcev. Medicinska

sestra ima pri tem pomembno vlogo. Učenje mora izvajati počasi, po majhnih korakih,

poudarjati mora bistvene informacije in spodbujati starostnika k spraševanju. Pri tem pa

mora upoštevati, da ima starostnik še druge bolezni in težave:

� motnje sluha, kar je lahko razlog za nepopolno razumevanje ustnih navodil,

� motnje vida, ki lahko onemogočajo branje oz. napake pri branju.

Medicinska sestra se mora prepričati, da starostnik razume njena navodila. Zraven ustne

razlage se starostnikom priporoča tudi pisni material o urinski inkontinenci (Kodela, 2008,

str. 117–121).


39

3. Svetovanje starostniku

Medicinska sestra svetuje starostniku preventivne ukrepe pri urinski inkontinenci, kamor

šteje znanje o spremembi življenjskega sloga:

• zdrava in uravnotežena prehrana: izogibanje močnim začimbam ter določenim

vrstam (predvsem kisle) zelenjave, sadja in sokov, ki dražijo mehur;

• tekočina: izogibanje pijačam, ki spodbujajo nastanek urina in izločanje urina iz

telesa: kava, pravi čaj, alkohol, kola in pitju večjih količin tekočine od 2 do 3 ure

pred spanjem, vnos zadostne dnevne količine tekočine (vsaj 2 litra), najboljša

tekočina je voda;

• zmanjšanje prekomerne telesne teže, kajti zaradi »fizikalnih zakonov« je logično,

da maščobno tkivo pritiska na spodnji del trebuha, torej tudi na mehur;

• prevzgoja sečnega mehurja: redno praznjenje mehurja v enakih časovnih presledkih

preko dneva ali tako imenovani trening mehurja, zadrževanje urina preko noči;

• skrb za redno odvajanje blata: neredno odvajanje blata in napenjanje, ki spremlja

trdovratno zaprtje, je dejavnik, ki poslabša stanje motenega izločanja urina;

• omogočena dostopnost do toaletnih prostorov;

• prepričati se z izbranim specialistom, da zdravila, ki jih uživa ženska, ne vplivajo

na izločanje urina;

• pred telovadbo, delom na vrtu ali družabnim obiskom vedno preventivna

izpraznitev mehurja;

• v neprijetnih situacijah, ko se pričakuje, da se bo zaradi kihanja, kašljanja ali

smejanja izpustila kakšna kapljica urina, se naredi »pregrado« tako, da se prekriža

noge;

• zavestni stisk mišice medeničnega dna, preden se dvigne težji predmet, zakašlja,

kihne;

• uporaba higienskih pripomočkov;

• pravilno in redno izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna.

Nujnost rednega vzdrževanja osebne higiene, kamor sodi vsakodnevno tuširanje, vsaj

jutranje in večerno umivanje splovila, po možnosti tudi po vsakem izločanju blata.

Starostnik naj uporablja blaga mila, se spira s toplo vodo ter zadostno osuši kožo in

uporablja zaščitne kreme.


40

Velik problem pri urinski inkontinenci je koža v anogenitalnem predelu, ker je

izpostavljena dolgotrajni vlagi, kar lahko privede do vnetij na koži ali sluznici. Pri slabo

gibljivih in negibnih starostnikih je urinska inkontinenca dejavnik tveganja za nastanek

preležanin.

Vzdrževanje perila in posteljnine, ki ga je potrebno redno menjavati in prati. Sušenje

perila, ki je prepojeno z urinom, ne zadošča, ker zadržuje neprijeten vonj. Potrebno ga je

oprati (Ausec Furlan, 2008).


41

6 RAZISKAVA

7.1 Namen raziskave

V diplomskem delu smo predstavili starostnika in ugotovili kakovost življenja starostnika z

urinsko inkontinenco v obravnavi uroginekološke ambulante na Ptuju.

7.2 Cilji diplomskega dela

• prepoznavati rizične dejavnike težav z uriniranjem

• ugotoviti, katere težave se pojavijo pri starostnikih z urinsko inkontinenco

• ugotoviti seznanjenost starostnikov z urinsko inkontinenco in uporabo higienskih

pripomočkov

• ugotoviti, komu od zdravstvenega osebja starostniki zaupajo svojo težavo

• predstaviti vlogo medicinske sestre s področja zdravstvene vzgoje

7.3 Raziskovalna vprašanja

Vpr. 1: Kdaj starostniki poiščejo pomoč pri težavah urinske inkontinence?

Vpr. 2: Katere higienske pripomočke starostniki uporabljajo pri težavah z uhajanjem urina?

Vpr. 3: Ali bolezen vpliva na odnose v družbi, med prijatelji?

7.4 Opis metode raziskovanja

Pri raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. Podatke smo zbrali s pomočjo

anketnih vprašalnikov s 15 vprašanji. Raziskava je potekala v mesecu novembru 2009.

Zbrane in izpolnjene anketne vprašalnike smo analizirali, dobljene rezultate statistično

obdelali ter grafično in tabelno ponazorili s programom Microsoft Excel.


42

7.5 Raziskovalno okolje

Raziskava je potekala v uroginekološki ambulanti Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na

Ptuju.

7.6 Raziskovalni vzorec

V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 40 starostnikov s težavo uhajanja urina.

7.7 Etični vidik

Raziskava je potekala v obliki anketiranja z anketnimi vprašalniki. Pred tem smo pridobili

soglasje vodstva Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju. Vsak posameznik je bil

seznanjen, da je sodelovanje v raziskavi prostovoljno in da ga ima pravico odkloniti.

Upoštevali smo individualnost in anonimnost.

Mojca Intihar: Življenje starostnika z urinsko inko

8 REZULTATI

Graf 1: Starost anketirancev

Tabela 1:

Starost

60–65 let

66–70 let

71–75 let

76–80 let

81 in več

SKUPAJ

16 (40 %) starostnic je bilo starih od 60 do 65 let, med 65 in 7

16 (40 %) starostnic, 8 (20

bilo nobene anketiranke.

0%

20%

40%

60%

80%

100%

51-60 let


anketirancev

Št. podanih odgovorov Odstotki

16

16

8

0

0

40

je bilo starih od 60 do 65 let, med 65 in 70 let starimi je bilo prav tako

%) starostnic pa je bilo starih med 71 in 75 let, nad 76

60 let61-70 let

71-80 let81-90 let

91 in več let

43

Odstotki

40 %

40 %

20 %

0 %

0 %

100 %

0 let starimi je bilo prav tako

a je bilo starih med 71 in 75 let, nad 76 let pa ni

91 in več let


Graf 2: Težavnost dela

Tabela 2:

Težavnost dela

lažje fizično

srednje težko fizično

težko fizično

SKUPAJ

3 (7,5 %) starostnice so opravljale lažje fizično delo, srednje fizično

%) starostnic, največ – 26 (65

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

lažje fizično



3

11 27,5

26

40

) starostnice so opravljale lažje fizično delo, srednje fizično je opravljalo 11 (27,5

26 (65 %) – starostnic pa je opravljalo težko fizično delo.

lažje fizično srednje težko težko fizično

44

Odstotki

7,5 %

27,5 %

65 %

100 %

je opravljalo 11 (27,5

starostnic pa je opravljalo težko fizično delo.


Graf 3: Pogostost uhajanja urina

Tabela 3:

Pogostost uhajanja

urina

redko

občasno

pogosto

nikoli

SKUPAJ

2 (5 %) starostnici sta odgovorili, da jim

starostnicam uhaja urin občasno, največ starostnicam

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

redko


: Pogostost uhajanja urina

Št. podanih odgovorov Odsto

2

18

20

0

40

) starostnici sta odgovorili, da jima urin uhaja redko, 18 (45

občasno, največ starostnicam (20 – 50 %) pa uhaja

redkoobčasno

pogostonikoli

45

Odstotki

5 %

45 %

50 %

0 %

100 %

45 %) anketiranim

pa uhaja urin pogosteje.


Graf 4: Količina uhajanja urina

Tabela 4:

Količina uhajanja

urina

nekaj kapljic

večja količina urina

SKUPAJ

Največ, to je 29 (72,5 %) starostnicam

uhaja 11 (27,5 %) starostnicam.

0,0%

20,0%

40,0%

60,0%

80,0%

nekaj kapljic


: Količina uhajanja urina


29 72,5

11 27,5

40

) starostnicam, uhaja nekaj kapljic urina, večja količina urina pa

) starostnicam.

nekaj kapljic

večja količina urina

46

Odstotki

72,5 %

27,5 %

100 %

uhaja nekaj kapljic urina, večja količina urina pa


Graf 5: Vzrok uhajanja urina

Tabela 5:

Vzrok uhajanja urina

pri kašljanju

pri kihanju

pri smehu

pri dvigovanju težkih bremen

ob poslušanju vode

drugo

Največ starostnicam uhaja urin pri kašljanju, kihanju in dvigovanju tež

drugo so omenile, da jim urin uhaja, kadar so v stresu

0

5

10

15

20


: Vzrok uhajanja urina

Št. podanih odgovorov

16

20

8

pri dvigovanju težkih bremen

15

6

7

Največ starostnicam uhaja urin pri kašljanju, kihanju in dvigovanju tež

da jim urin uhaja, kadar so v stresu.

47

Največ starostnicam uhaja urin pri kašljanju, kihanju in dvigovanju težkih bremen. Kot


Graf 6: Uhajanje urina med spanjem

Tabela 6:

Uhajanje urina med

spanjem Št. podanih odgovorov

nikoli

pogosto

občasno

SKUPAJ

16 (40 %) starostnic je odgovorilo, da jim urin nikoli ne uhaja ponoči, 1 (2,5

je odgovorila, da ji urin uhaja pogosto, največ, to je

odgovorilo, da jim urin uhaja občasno.

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

nikoli


: Uhajanje urina med spanjem


16 40 %

1 2,5 %

23 57,5 %

40

100 %

) starostnic je odgovorilo, da jim urin nikoli ne uhaja ponoči, 1 (2,5

a ji urin uhaja pogosto, največ, to je 23 (57,5 %) starostnic

odgovorilo, da jim urin uhaja občasno.

nikoli

pogosto

občasno

48

Odstotki

%

%

%

) starostnic je odgovorilo, da jim urin nikoli ne uhaja ponoči, 1 (2,5 %) starostnica

) starostnic, pa jih je


Graf 7: Neprijetnosti urinske inkontinence

Tabela 7:

Neprijetnost urinske

inkontinence

stalna mokrota

neprijeten vonj

drugo

SKUPAJ

22 (55 %) pacientk meni, da jih

18 (45 %) starostnic pa meni, da jih moti stalna mokrota

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

stalna mokrota


Neprijetnosti urinske inkontinence


18 45

22 55

0 0

40

100

%) pacientk meni, da jih pri uhajanju urina najbolj moti neprijeten vonj,

meni, da jih moti stalna mokrota.

stalna mokrota

neprijeten vonjdrugo

49

Odstotki

45 %

55 %

0 %

100 %

najbolj moti neprijeten vonj,


Graf 8: Težave zaradi nehotnega izločanja urina

Tabela 8:

Težave zaradi nehotnega izločanja urina

misel o tem, da ne boste pravočasno prišli do

stranišča

strah pred neprijetnim vonjem

strah pred mokroto

strah pred osamljenostjo

Za težave nehotenega izločanja urina je največ

neprijetnim vonjem.

0

5

10

15

20


: Težave zaradi nehotnega izločanja urina

zaradi nehotnega izločanja urina Št. podanih odgovorov

misel o tem, da ne boste pravočasno prišli do

10


17

14

14

Za težave nehotenega izločanja urina je največ starostnic odgovorilo, da jih je strah pred

misel o tem, da ne boste

pravočasno prišli do stranišča


strah pred mokroto


50


starostnic odgovorilo, da jih je strah pred

misel o tem, da ne boste

pravočasno prišli do stranišča


strah pred mokroto



Graf 9: Vpliv urinske inkontinence na odnos do vašega partnerja

Tabela 9:

Vpliv urinske inkontinence

na odnos do vašega

partnerja

me razume

me odklanja

nimam partnerja

SKUPAJ

16 (40 %) anketiranih starostnic imajo razumeva

starostnic partner odklanja, 17 (42,5

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

45,0%

me razume


: Vpliv urinske inkontinence na odnos do vašega partnerja

Vpliv urinske inkontinence


16 40

7 17,5

17 42,5

40

100

) anketiranih starostnic imajo razumevajoče partnerje in jih razumejo,

odklanja, 17 (42,5 %) pa partnerja nima.

me razume

me odklanja

nimam partnerja

51

Odstotki

40 %

17,5 %

42,5 %

100 %

joče partnerje in jih razumejo, 7 (17,5 %)

nimam partnerja


Graf 10: Vključevanje v družbo

Tabela 10:

Vključevanje v družbo

imam občutek sramu

izogibam se družbi

diskretno uporabljam

pripomočke pri težavah uhajanja urina

Vse starostnice (100 %) so odgovorile, da

uhajanja urina, 12 (30 %) se

sramu.

0

5

10

15

20

25

30

35

40


: Vključevanje v družbo

Vključevanje v družbo Št. podanih odgovorov

11

12

uhajanja urina 40

Vse starostnice (100 %) so odgovorile, da diskretno uporabljajo pripomočke pri težavah

) se jih kljub temu izogiba družbi, 11 (27,5 %) pa

imam občutek sramu

izogibam se družbi


pripomočke pri težavah

uhajanja urina

52



pa ima občutek

imam občutek sramu

izogibam se družbi



uhajanja urina


Graf 11: Pomoč pri težavah z

Tabela 11:

Pomoč pri težavah z urinsko inkontinenco

ob uhajanju urina pri kašljanju, kihanju,

ob uhajanju urina ob poslušanju

ob nehotnem uhajanju urina

uriniranju

ob bolečinah v spodnjem delu trebuha

SKUPAJ

Iz grafa je razvidno, da je

kašljanju, kihanju, smehu in dvigovanju bremen in potrjeno imajo stresno urinsko

inkontinenco. 5 (12,5 %) starostnic je odgovorilo, da so poiskale pomoč pri uhajanju

ob poslušanju tekoče vode

spodnjem delu trebuha. 10 (25 %) starostnic pa je obiskalo urologinekološko ambulanto,

ker jim je urin uhajal po tem, ko so začutile močno potrebo po uriniranju, še preden so

prišle do stranišča.

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

45,0%

50,0%


: Pomoč pri težavah z urinsko inkontinenco

Pomoč pri težavah z urinsko inkontinenco

urina pri kašljanju, kihanju, smehu in dvigovanju težkih bremen

ob uhajanju urina ob poslušanju tekoče vode

po tem, ko sem začutila močno potrebo po

ob bolečinah v spodnjem delu trebuha

afa je razvidno, da je 20 (50 %) starostnic poiskalo pomoč ob

kihanju, smehu in dvigovanju bremen in potrjeno imajo stresno urinsko

) starostnic je odgovorilo, da so poiskale pomoč pri uhajanju

ob poslušanju tekoče vode, prav tako jih je 5 (12,5 %) poiskalo pomoč ob bolečinah v

10 (25 %) starostnic pa je obiskalo urologinekološko ambulanto,


ob uhajanju urina pri

kašljanju, kihanju, smehu in

dvigovanju težkih bremen


tekoče vode

ob nehotnem uhajanju urina, po

tem ko sem začutila močno

potrebo po uriniranju

ob bolečinah v spodnem delu

trebuha

53

Št. podanih

odgovorov

Odstotki

20 50 %

5 12,5 %

10 25 %

5 12,5 %

40 100 %

uhajanju urina pri

kihanju, smehu in dvigovanju bremen in potrjeno imajo stresno urinsko

) starostnic je odgovorilo, da so poiskale pomoč pri uhajanju urina

pomoč ob bolečinah v

10 (25 %) starostnic pa je obiskalo urologinekološko ambulanto,


ob uhajanju urina pri

kašljanju, kihanju, smehu in

dvigovanju težkih bremen


tekoče vode

ob nehotnem uhajanju urina, po

tem ko sem začutila močno

potrebo po uriniranju

ob bolečinah v spodnem delu

trebuha


Graf 12: Diskretnost

Tabela 12:

Diskretnost

da

ne

SKUPAJ

Vse pacientke so odgovorile, da je bil prvi kontakt dovolj diskreten, da so sprejele

ponujeno pomoč.

0,0%

20,0%

40,0%

60,0%

80,0%

100,0%



40 100

0 0

40

100

so odgovorile, da je bil prvi kontakt dovolj diskreten, da so sprejele

da

ne

54

Odstotki

100 %

0 %

100 %

so odgovorile, da je bil prvi kontakt dovolj diskreten, da so sprejele


Graf 13: Pripomočki pri težavah mehurja

Tabela 13:

Pripomočki pri težavah mehurja

higienska plenička

hlačke za urinsko inkontinenco

hlačni vložki

posteljne predloge

drugo

40 starostnic je odgovorilo, da pri težavah mehurja uporablja

odgovorilo, da ob počitku in v nočnem času uporablja

0

10

20

30

40


: Pripomočki pri težavah mehurja

Pripomočki pri težavah mehurja


0

urinsko inkontinenco

0

40

5

0

40 starostnic je odgovorilo, da pri težavah mehurja uporabljajo higienske vložke, 5

počitku in v nočnem času uporabljajo tudi posteljne predloge.

55


higienske vložke, 5 jih je

tudi posteljne predloge.

higiensko pleničko

hlačke za UI

hlačne vložke

posteljne predloge

drugo


Graf 14: Seznanjenost z zdravljenjem urinske

Tabela 14:

Seznanjenost z zdravljenjem

urinske inkontinence

da

ne

SKUPAJ

Vse starostnice so seznanjene z zdravljenjem urinske inkontinence.

0,0%

20,0%

40,0%

60,0%

80,0%

100,0%


: Seznanjenost z zdravljenjem urinske inkontinence

Seznanjenost z zdravljenjem


40 100

0 0

40

100

Vse starostnice so seznanjene z zdravljenjem urinske inkontinence.

da

ne

56

Odstotki

100 %

0 %

100 %


Graf 15: Informiranost o urinski inkontinenci

Tabela 15:

Informiranost o urinski inkontinenci

od medicinske sestre

od zdravnika

iz časopisa ali revij

iz strokovne literature

s TV-ja

drugo

Vse starostnice so odgovorile, da

dobilo informacije tudi od medicinske sestre. 5 je

strokovne literature.

0

5

10

15

20

25

30

35

40


: Informiranost o urinski inkontinenci

Informiranost o urinski inkontinenci Št. podanih odgovorov

8

40

5

5

0

0

odgovorile, da največ informacij dobijo od zdravnika. 8 starostnic je

dobilo informacije tudi od medicinske sestre. 5 je poiskalo informacije


od zdravnika



iz TV

drugo

57


največ informacij dobijo od zdravnika. 8 starostnic je

poiskalo informacije tudi iz revij in


od zdravnika



iz TV-ja

drugo


58

9 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

1. Kdaj starostniki poiščejo pomoč pri težavah urinske inkontinence?

Ugotovili smo, da je uhajanje urina še vedno velik tabu, o katerem večina starostnikov ne

želi govoriti.

Raziskava je pokazala, da največ starostnic 20 (50 %) poišče pomoč ob uhajanju urina pri

kašljanju, kihanju, pri smehu, pri dvigovanju težkih bremen, kar je značilno za stresno

urinsko inkontinenco. 5 (12,5 %) starostnic je odgovorilo, da so poiskale pomoč pri

uhajanju urina ob poslušanju tekoče vode, prav tako 5 (12,5 %) jih je poiskalo pomoč ob

bolečinah v spodnjem delu trebuha. 10 (25 %) starostnic je obiskalo urologinekološko

ambulanto, ker jim je urin uhajal po tem, ko so začutile močno potrebo po uriniranju, še

preden so prišle do stranišča. Omenile so tudi, da so prišle k zdravniku z drugo težavo, z

ambulante pa odšle z urologinekološko napotnico. Vendar veliko ljudi ostaja s težavo

doma in ne obišče zdravnika, saj se bojijo spregovoriti o svoji bolezni, saj je urinska

inkontinenca še vedno velik tabu.

2. Katere higienske pripomočke starostniki uporabljajo pri težavah z uhajanjem

urina?

Raziskava je pokazala, da vse obravnavane starostnice uporabljajo higienske vložke, 5

starostnic pa v nočnem času uporablja tudi posteljne predloge.

3. Ali bolezen vpliva na odnose v družbi, med prijatelji?

Tudi urinska inkontinenca vpliva na kakovost življenja starejših ljudi in medosebne odnose

v družbi. Starostniki se zapirajo vase, večinoma se zadržujejo doma, ne hodijo v družbo,

saj jih je sram zaradi nezmožnosti zadrževanja urina s posledico mokrote in vonja.

Raziskava je pokazala, da partner razume kar 16 (40 %) starostnic, 7 (17,5 %) jih odklanja,

17 (42,5 %) starostnic pa nima partnerja. V raziskavi smo ugotovili, da se kar 12 (30 %)

starostnic izogiba družbe, 11 (27,5 %) jih ima občutek sramu, 17 (42,5 %) starostnic pa

diskretno uporablja pripomočke pri težavah uhajanja urina.


59

10 SKLEPNE MISLI IN PREDLOGI

Vsako leto se število starejših ljudi povečuje, zato se pričakuje, da se bo povečalo število

starostnikov, ki bodo imeli težave z uhajanjem urina, zato je pomembna vloga v obravnavi

preventive.

Medicinske sestre imajo veliko vlogo v kontaktu s pogovori o težavah izločanja urina.

Metoda dela v procesu zdravstvene nege predstavlja individualno obravnavo starostnika na

osnovi individualnega načrta zdravstvene nege. Pomembno je, da medicinska sestra na

osnovi znanja za ugotavljanje potreb po težavi inkontinence na pravi način pomaga in

vzpodbuja starostnika za ureditev svojih težav. V začetku pozna načine za preprečevanje in

lajšanje težav urinske inkontinence.

Že ob prvem kontaktu medicinska sestra na diskreten način ugotavlja težave izločanja

urina pri starostniku. Upoštevati mora pravico do zasebnosti in intimnosti bolnikov.

Bolnika je potrebno obravnavati celostno, predvsem pa individualno. Pomemben je pristop

medicinske sestre k starostniku. Pridobiti si mora starostnikovo zaupanje ter izbrati pravi

trenutek za pogovor s starostnikom. Izbrati mora primeren prostor. Zavedati se mora, da

nima opravka z diagnozo »inkontinenca«, ampak z inkontinentnim bolnikom. V veliko

pomoč so razne zloženke, prospekti o pripomočkih, predvsem pri tistih starostnikih, ki se o

teh stvareh težko pogovarjajo. Usmerja se jih v poznavanje oblik v najbližje društvo za

inkontinentne bolnike.

Splošno javnost je potrebno informirati o problematiki urinske inkontinence, da bodo

oboleli pravočasno poiskali pomoč, saj vemo, da minejo desetletja, preden ljudje

spregovorijo o tej težavi, nekateri celo nikoli. Med ljudmi je še vedno prisotna miselnost,

da je uhajanje urina nekaj sramotnega.

V Sloveniji delujejo štiri društva, ki se ukvarjajo z inkontinentnimi bolniki. V Ljubljani

deluje društvo Inko, v Mariboru društvo Mena-humanitarna organizacija za pomoč

ženskam, prizadetim z inkontinenco in menopavzo in društvo Inkont, v Kopru pa Društvo

inkontinentnih bolnikov Obale. Vsebine predavanj v društvih so namenjene za


60

preprečevanje težav, preventivnim ukrepom za preprečevanje hujših posledic mokrenja in

prijazni uporabi pripomočkov za večjo kakovost življenja.

Urinska inkontinenca ne prizadene samo inkontinentnega starostnika, temveč tudi njegovo

ožjo okolico. Z osveščenostjo se lahko posameznik na diskreten način in z zaščitno

uporabo z inkontinenčnimi pripomočki normalno giba in živi doma in v družbi.

Pri bolniku z urinsko inkontinenco je poudarjeno upoštevanje IV. načela Kodeksa etike

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki poudarja, da medicinska sestra

spoštuje dostojanstvo in zasebnost pacienta v vseh stanjih zdravja, bolezni in ob umiranju.

• Medicinska sestra mora izvajati svojo dejavnost na način, ki vključuje pacienta kot

enkratno, neponovljivo osebnost z vsemi njegovimi posebnostmi.

• Medicinska sestra upošteva ter spoštuje pravico pacienta do zasebnosti, še posebej,

kadar gre za njegovo intimnost, upanje, strah, trpljenje ter bolečino.


61

ZAHVALA

Zahvaljujem se svoji mentorici predav. Vlasti Mlekuž, viš. med. ses., prof. zdr. vzg., za

strokovno pomoč, prijaznost in nasvete pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi kolektivu Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča, da so mi omogočili in

pomagali izvesti anketo, ki mi je bila v pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

Hvala prof. slov. in soc. Saši Peršoh za lektoriranje in prijateljem za vzpodbudo, pomoč in

podporo.

Predvsem pa se zahvaljujem svoji družini, ki mi je pomagala in omogočila študij ter me

podpirala pri doseganju svojih ciljev.


62

11 LITERATURA

Abrams, P, Cardozo, L, Fall, M, Griffiths, D, Rosier, P, Ulmsten, U, Victor, A, Wein, A.

The Standardisation of Terminology of Lover Ueinary. Neurology Urodynamics, 2002.

Ausec Furlan, Z. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena nega ženske z urinsko inkontinenco

V: Vojska, S. (ur). 23 strokovno srečanje hotel Bernardin. Portorož: Zbornica zdravstvene

in babiške nege Slovenije, 2008: 33-39.

Birsa, M. Življenje po šestem križu. Murska Sobota: Pomurska založba, 1992: 9.

Bizjak, I. Inkontinenca urina. V: Gantar M. (ur.). Inkontinenca urina in blata. Laško:

Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 2003.

Božiček, F. Inkontinentni bolnik v splošni obravnavi. Obzor Zdr N 1994.

Božiček, V. Vloga medicinske sestre pri obravnavi inkontinentnega bolnika. Obzor Zdr N

1994.

Brložnik, M. Bolnik z inkontinenco urina v domačem okolju V: Gantar, M. (ur.).

Inkontinenca urina in blata. Laško: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 2003.

But, I. Urinska inkontinenca. Skripta. Ginekologija in porodništvo. Maribor: Visoka

zdravstvena šola Maribor, 2005.

But, I. Epidemiologija urinske inkontinence pri ženskah. Medicinski razgledi 2005.

Črnčec, M, Lahe, M. Posebnosti starostnika s poudarkom na komunikaciji. Obzor Zdr N

2001; 35: 51-55.

Dahmane Gošnak, R. Ilustrirana anatomija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1999:

130.

Debeljak, B. Samoobvaladovanje inkontinenčnih težav V: Frankič, D. (ur.).

Nenadzorovano uhajanje seča. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije, 2003: 43-52.

Gordon, M. Negovalne diagnoze – priročnik. Maribor: Vb Rogina d.o.o.: 2003.


63

Helpy. Urinska inkontinenca 2009. Dosegljivo na:

http://www.helpy.si/program/inkontinenca.aspx (28. 12. 2009)

Hoyer, S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije, 1995: 52.

Hoyer, S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo,

2005: 1.

Jakoš, A. Zdravo staranje. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije in inštitut za

varovanje zdravja Republike Slovenije, 1995.

Jolić, V. Urinska inkontinenca pri ženski. Obzor Zdr N 1996.

Kersnik Bergant, M. O starosti, staranju in aktivnosti starejših-sociološki pogled. Zdrav

Var 1999.

Klemenc, D. Urinska inkontinenca. Obzor Zdr N 1995.

Kobentar, R, Kogovšek, B, Škerbinek, L. Komunikacija-komunikacija v timu, z varovanci

in komunikacija s starostniki. Obzor Zdr N 1996.

Kočevar, L. Zdravstvena nega inkontinentnega bolnika. Obzor Zdr N 1994; 28:143-144.

Kodela Sedej, A. Vloga zdravstvene vzgoje pri uživanju medikamentozne terapije

bolnikov s psihotično motnjo v psihiatrični bolnišnici Idrija. Obzor Zdr N 2008.

Kralj, B. Urinska inkontinenca pri ženskah. Zdrav Var 1998.

Kralj, B. Urinska inkontinenca pri ženskah. Maribor: Visoka Zdravstvena šola, 2006.

Križaj, M. Zdravstvena nega-Pomemben dejavnik kakovosti življenja v tretjem

življenjskem obdobju. Obzor Zdra N 1999: 269-74.

Lukanovič, A. Nenadzorovano uhajanje urina pri ženskah V: Frankič, D. (ur.).

Nenadzorovano uhajanje seča. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije, 2003: 7-14.

Lukanovič, A. Zdravljenje urinske inkontinence pri ženski. Obzor Zdra N 1994; 28: 157-

63.


64

Mihelič, M. Uhajanje seča pri moškem V: Frankič D. (ur.). Nenadzorovano uhajanje seča.

Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije, 2003: 25-38.

Mejaš, N. Nenadzorovano uhajanje seča Psihosocialni vidiki V: Frankič, D. (ur.).

Nenadzorovano uhajanje seča. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije, 2003; 53-58.

Miller Carol, A. Nursing care of older adults (Theory & Practice) 1999.

Pajnkihar, M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola

Maribor, 1999: 71.

Pečjak, V. Psihologija staranja. Bled: Samozaložba, 2007.

Pentek, M. Stereotipi o značilnostih starejše populacije. Zdrav Var 1999.

Pentek, M. Zdravo staranje. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije in inštitut za

varovanje zdravja Republike Slovenije, 1995.

Pocajt, M, Širca, A. Anatomija in fiziologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2000.

Prah, K, Voršič, A. Zdravstvena nega bolnika z urinsko inkontinenco v bolnišnici V:

Gantar, M. (ur.). Inkontinenca urina in blata. Laško: Zbornica zdravstvene nege Slovenije,

2003: 25-29.

Rakovec Felser, Z. Medicinska psihologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola Maribor,

2002.

Sedej Kodela, A. Vloga zdravstvene vzgoje pri uživanju medikamentozne terapije

bolnikov s psihotično motnjo v psihiatrični bolnišnici Idrija. Obzor Zdrav N 2008; 42: 117-

126.

Stanonik, M. Uhajanje seča. Obzor Zdr N 1994.

Stanonik, M, Homan, G, Tršinar, B, in sod. Inkontinenca. Ljubljana: INKO-društvo za

pomoč inkontinentnim osebam, 1995.

Stoppard, M. Življenje po petdesetem: vodnik za starejše. Ljubljana: Državna založba

Slovenije, 1991.


65

Tušek Bunc, K. Kaj mora zdravnik družinske medicine vedeti o urinski inkontinenci. V:

Židanik, S, Tušek Bunc, K. (ur.). Medicinko tehnični pripomočki. Maribor: Združenje

zdravnikov družinske medicine SZD, 2004: 36-44.

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. Kodeks etike medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov Slovenije 2005. Dosegljivo na: http://www.pos.si/zbornica/kodeks-

etike-MSZT2005.pdf (03. 02. 2010).

Židanik, S. Pregled najpogosteje predpisanih pripomočkov pri urinski inkontinenci v

ambulanti zdravnika družinske medicine. V: Židanik, S, Tušek Bunc, K. (ur.). Medicinsko

tehnični pripomočki. Maribor: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2004.


1

PRILOGE

Sem Intihar Mojca, absolventka na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

Pripravljam diplomsko nalogo z naslovom »Življenje starostnika z urinsko inkontinenco«.

Prosim Vas, da pazljivo preberete naslednja zastavljena vprašanja in nanje odgovorite tako,

da obkrožite črko pred odgovorom oz. dopolnite manjkajoče. Anketa je anonimna, podatke

bom uporabila samo za potrebe diplomskega dela. Hvala!

ANKETA

1. Starost

a) 60–65 let

b) 66–70 let

c) 71–75 let

d) 76–80 let

e) 81 in več let

2. Kakšno delo ste opravljali?

a) lažje fizično

b) srednje težko fizično

c) težko fizično

3. Kako pogosto vam uhaja urin?

a) redko c) pogosto

b) občasno d) nikoli


2

4. Kakšna je količina urina, ki vam uhaja?

a) nekaj kapljic

b) večja količina urina

5. Pri katerih aktivnostih vam uhaja urin? (možnih je več odgovorov)

a) pri kašljanju d) pri dvigovanju težkih bremen

b) pri kihanju e) ob poslušanju tekoče vode

c) pri smehu f) drugo _________________

6. Ali vam urin uhaja tudi med spanjem?

a) nikoli

b) pogosto

c) občasno

7. Kaj vas pri uhajanju urina najbolj moti? (možnih je več odgovorov)

a) stalna mokrota

b) neprijeten vonj

c) drugo ____________________


3

8. Katere težave imate zaradi nehotnega izločanja urina?

a) misel o tem, da ne boste pravočasno prišli do stranišča

b) strah pred neprijetnim vonjem

c) strah pred mokroto

e) strah pred osamljenostjo

9. Kako urinska inkontinenca vpliva na odnos do vašega partnerja?

a) me razume c) nimam partnerja

b) me odklanja

10. Ali vas težave z uhajanjem urina ovirajo pri vključevanju v družbo?

a) imam občutek sramu

b) izogibam se družbi

c) diskretno uporabljam pripomočke pri težavah uhajanja urina

11. Kdaj ste poiskali pomoč pri težavah z urinsko inkontinenco?

a) ob uhajanju urina pri kašljanju, kihanju, smehu in dvigovanju težkih bremen

b) ob uhajanju urina ob poslušanju tekoče vode

c) ob nehotnem uhajanju urina, po tem ko sem začutila močno potrebo po uriniranju

d) ob bolečinah v spodnjem delu trebuha


4

12. Ali je bil prvi kontakt dovolj diskreten, da ste sprejela ponujeno pomoč?

a) da

b) ne

13. Katere pripomočke uporabljate pri težavah mehurja?

a) higiensko pleničko

b) hlačke za urinsko inkontinenco

c) hlačne vložke

d) posteljne predloge

c) drugo______________

14. Ali ste seznanjeni z zdravljenjem urinske inkontinence?

a) da

b) ne

15. Kje ste dobili največ informacij o urinski inkontinenci? (možnih je več odgovorov)

a) od medicinske sestre d) iz strokovne literature

b) od zdravnika e) iz TV- ja

c) iz časopisa ali revij f) drugo _________________

Hvala za sodelovanje!

univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene … · i povzetek urinska inkontinenca je še vedno...

Documents