univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene … · srce pogonski motor za kri in zrak po ţilah....

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO

OPERACIJI NA ODPRTEM SRCU

(Diplomsko delo)

Maribor, 2013 Anja Mernik

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentorica: predav. Barbara Donik, univ. dipl. org.

Mernik Anja: Zdravstvena nega pacienta po operaciji na odprtem srcu

POVZETEK

V diplomskem delu smo predstavili pogostost srčnih obolenj, ki je pri nas še vedno zelo

razširjeno. Bolezni smo razdelili na prirojene in pridobljene. Prirojene bolezni se pojavljajo

pri novorojenčkih in jih zdravimo operativno. Na pridobljene bolezni srca lahko vplivamo

oziroma jih preprečimo z zdravim načinom ţivljenja ter izogibanjem dejavnikom tveganja.

Na dejavnike kot sta starost in dednost ţal ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na

izogibanje nezdravega načina ţivljenja kot so nezdrava prehrana, kajenje, prekomerno

uţivanje alkohola, debelost, premalo gibanja. Nezdrav ţivljenjski slog lahko privede do

hude srčne bolezni, ki lahko zahteva operativno zdravljenje. Pacient ob takšni novici

potrebuje veliko podporo in spodbudo svoje druţine. V nadaljevanju diplomskega dela

smo opisali zdravstveno nego pacienta pred in med operacijo, ki zajema obdobje sprejema

pacienta na oddelek, psihične in fizične priprave pacienta na operacijo, priprave pacienta

na dan operacije, transport pacienta v operacijsko sobo in izvajanje zdravstvene nege med

operacijo. Opisali smo pooperativno obdobje, ki se začne v sobi za zbujanje po operaciji in

premestitvijo pacienta na enoto intenzivne nege, kjer pacient ostane 1-2 dni in je

premeščen nazaj na oddelek za kardiokirurgijo. Rehabilitacija pacienta po operaciji

predstavlja velik pomen, ker pacientu pomaga ponovno zaţiveti in se vključiti v ţivljenje.

V raziskovalnem delu diplomskega dela smo opravili študijo primera pacientke po bypass

operaciji na odprtem srcu. S pomočjo študije primera smo izpostavili aktualne in

potencialne negovalne probleme, ki so se pojavili pri pacientki po bypass operaciji.

KLJUČNE BESEDE: bolezni srca, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, pacient,

bypass operacija, študija primera.


SUMMARY

In the diploma thesis we present the frequency of heart disease, that in our country is still

widespread. We divided disease into acquired and congenital. Congenital diseases apears

with newborn babys and we treated them operationaly. On acquired disease we can make

influence on or prevent them with healthy choice of life and with avoidancy to the risk

factors. On factors like age and heredity we can`t make influence but we can make it on

avoiding unhealthy way of living like unhealthy food, smoking, drinking too much alcohol,

obesity, lack of exercise. Unhealty lifestyle can lead us to heart diseases which can require

operating treatment. On that kind of news patient needs a lot of support from his family. In

the diploma thesis we also described nursing care of patient before and during the surgery,

which covers patients admission to the ward, physical and psychological preparation of the

patient to the surgery, preparation of the patient on surgery day, patient transport to the

surgery room, nursing care implementation during the surgery. We described postoperative

period which begins in the recovery room after the surgery and patient transport to

intensive unit care where the patient stays 1-2 days and then he is transported back to the

ward of cardiology. Rehabilitation of patient after surgery is very important because it

helps him include back to his life with new adjustments. We done the patients study case

after open heart surgery where we highlighted the current and potential nursing problems

which occur after the heart bypass surgery.

KEYWORDS: heart disease, risk factors, nursing care, patient, bypass operation,

study case.


KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 Namen diplomskega dela ............................................................................................. 3

1.2 Cilji diplomskega dela ................................................................................................. 3

2 NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI SRCA ........................................................................... 4

2.1 Prirojene srčne napake ................................................................................................. 4

2.2 Pridobljene srčne napake ............................................................................................. 6

3 DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK BOLEZNI SRCA IN OŢILJA .......... 10

3.1 Starost in spol ............................................................................................................. 10

3.2 Dednost ...................................................................................................................... 10

3.3 Nezdrava prehrana ..................................................................................................... 10

3.4 Telesna nedejavnost ................................................................................................... 11

3.5 Visok krvni tlak ......................................................................................................... 11

3.6 Povečane vrednosti holesterola ................................................................................. 12

3.7 Kajenje ...................................................................................................................... 12

3.8 Čezmerna telesna teţa ................................................................................................ 13

3.9 Stres ........................................................................................................................... 13

4 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PRED IN MED OPERACIJO NA

ODPRTEM SRCU ............................................................................................................. 14

4.1 Zdravstvena nega pacienta pred operacijo ................................................................. 14

4.1.1 Sprejem pacienta na oddelek ............................................................................... 15

4.1.2 Priprava pacienta na operacijo ............................................................................ 16

4.1.3 Priprava pacienta na dan operacije ...................................................................... 20

4.2 Zdravstvena nega pacienta med operacijo ................................................................. 21

5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU PO OPERACIJI NA

ODPRTEM SRCU ............................................................................................................. 24


5.1 Enota intenzivne terapije (EIT) .................................................................................. 24

5.2 Sprejem pacienta na oddelek po operaciji ................................................................. 25

5.3 Odpust pacienta .......................................................................................................... 30

6 REHABILITACIJA PACIENTA PO OPERACIJI NA ODPRTEM SRCU ............ 31

5.1 Zgodnja rehabilitacija pacienta v bolnišnici .............................................................. 31

5.2 Rehabilitacija po odpustu iz bolnišnice ..................................................................... 32

7 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ....................................................................... 34

7.1 Raziskovalna vprašanja .............................................................................................. 34

7.2 Namen in cilji raziskave ............................................................................................ 34

7.3 Raziskovalne metode ................................................................................................. 34

7.4 Postopki zbiranja informacij ...................................................................................... 35

7.5 Raziskovalni vzorec ................................................................................................... 35

7.6 Raziskovalno okolje ................................................................................................... 35

7.7 Etični vidik ................................................................................................................. 35

8 REZULTATI RAZISKAVE .......................................................................................... 36

8.1 Predstavitev pacientke ............................................................................................... 36

8.2 Predstavitev negovalnih diagnoz po operaciji ........................................................... 37

9 RAZPRAVA .................................................................................................................... 53

10 SKLEP ........................................................................................................................... 57

LITERATURA .................................................................................................................. 58

PRILOGA ............................................................................................................................ 1

Priloga 1: Anketni vprašalnik ............................................................................................ 1

Priloga 2: Soglasja za izvajanje raziskave ......................................................................... 9


1

1 UVOD

Ţe starejši narodi in takratni izobraţenci so menili, da je srce plemenit organ, ki deluje

neprestano brez počitka in predstavlja pomembno vlogo v telesu. Srce je bilo sedeţ duše s

čarobno močjo za ljubezen, čustvovanje in predstavnik značaja. Do tega spoznanja so

prišli, ker je bilo ob veselju in razburjenju utripanje srca hitrejše. Poznavanje zgradbe in

delovanje srca pripisujejo Galenu, zdravniku cesarja Marka Avrelija, ki je ugotovil, da je

srce pogonski motor za kri in zrak po ţilah. Manjkalo mu je spoznanje, da se kri po telesu

pretaka v sklenjenem krogu, ki pa ga je imel William Harvey podprtem z dokazi. Dokazal

je sklenjenost krvnega obtoka, kjer srce, ki je črpalka poganja kri v velike ţile odvodnice

in se vrne v srce po velikih ţilah dovodnicah (Jerše, 2004, str. 10).

Pomanjkanje znanj in tehnoloških rešitev je stoletja zaviralo razvoj kirurgije srca.

Prepričanje nekaterih kirurgov, da je srce edini organ v telesu, ki ga ni mogoče zdraviti

kirurško se je izkazalo za napačno. Pomemben je bil razvoj naprave za zunajtelesni obtok,

ki omogoča izvajanje operacije na mirujočem srcu, saj prevzame funkcijo delovanja srca in

pljuč. Kirurgija srca je z številnimi novostmi pri zdravljenju bolezni srca in oţilja

napredovala, kar je zelo pomembno zaradi naraščajočega števila srčno ţilnih bolezni.

Največji razvoj se je pokazal v kirurških in anestezijskih tehnikah pri operacijah z obvodi

na srcu, operacijah obolelih zaklopk ali zamenjavi zaklopk srca, pri operacijah prirojenih

srčnih napak, pa tudi nekateri novi pristopi zdravljenja pacientov z aritmijami srca in

popuščanjem srca. Uporaba perioperativnih ukrepov, kot so TEE (intraoperativnega

transezofagealnega ultrazvoka), razvoj uspešnih podpornih sistemov za prekate, nova

inotropna zdravila in nova zdravila za učinkovitejšo kontrolo strjevanja krvi so omogočili

boljše rezultate operacij srca. Zaradi prenosa novih metod v prakso se je operativna

umrljivost zmanjšala na 3-5%. Po drugi strani pa se je spremenila struktura pacientov, ki

potrebujejo kirurško zdravljenje. Veliko je starejših pacientov, tudi nad 80. let, ki imajo

močno oslabljeno funkcijo levega prekata, s številnimi spremljajočimi boleznimi,

predhodnimi operacijami na srcu in pacientov po neuspešnih interventnih kardioloških

posegih ali le-teh z zapleti. Uveljavljajo se tudi novi pristopi zdravljenja kot so minimalna

invazivna kirurgija srca z omejenimi dostopi, endoskopska kirurgija srca, perkutana


2

zamenjava aortne zaklopke brez odpiranja prsnega koša in uporabe zunajtelesnega krvnega

obtoka, hibridne operacije pri anevrizmah ali disekcijah aorte (Košir, 2010, str. 14).

Bolezni srca in oţilja so najpogostejši vzrok smrti v razvitih drţavah in eden glavnih

vzrokov obolevnosti in zmanjšane kakovosti ţivljenja. Razširjenost bolezni srca in oţilja

narašča s starostjo in so po 70. letu starosti najpogostejši vzroki smrti pri moških in

ţenskah. Staranje prebivalstva bo imelo za posledico povečanje povpraševanja po

zdravstvenih storitvah, tudi ob nespremenjenih stopnjah novih pojavov bolezni. Celostno,

integrirano in kakovostno obravnavo bo treba zagotoviti pacientom s kroničnimi stanji in

drugim ranljivim skupinam prebivalstva. Poseben poudarek pri obravnavi teh stanj mora

biti na razvoju neakutne obravnave, ki je namenjena predhodni obravnavi pacientov in

omogoča povečanje sposobnosti samooskrbe in prepreči ali zmanjša potrebo po dolgotrajni

oskrbi (Cukjati, 2008).

Zdravstvena nega pacienta je celovita dejavnost, ki jo izvaja diplomirana medicinska sestra

samostojno, soodvisno in interdisciplinarno. Ukvarja se s posameznikom, druţino in

druţbeno skupnostjo med boleznijo, zdravljenjem in okrevanjem. Vloga zdravstvene nege

se skozi čas zelo spreminja zato je potrebno kontinuirano izobraţevanje medicinskih sester

in vključevanje v znanstveno raziskovalno delo. Poteka v sodelovanju z pacientom, svojci,

člani negovalnega in zdravstvenega tima. V človeka se je potrebno vţiveti, ga poskušati

razumeti in ga sprejemati takšnega kot je (Ivanuša & Ţeleznik, 2008, str. 8).

Zdravstvena nega kirurškega pacienta obsega zdravstveno nego pacienta, ki zaradi

patofizioloških motenj potrebuje kirurški nadzor, zdravljenje, zdravstveno nego ter

rehabilitacijo. Medicinska sestra pri pacientu pospešuje zdravje in preprečuje posledice

dolgotrajnega leţanja. Medicinska sestra je nosilka zdravstvene nege, ki po procesi metodi

dela te aktivnosti vključuje v načrtovanje, izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege med

pripravo na operacijo, med samo operacijo, po operaciji in pri načrtovanju odpusta

pacienta (Ivanuša & Ţeleznik, 2000, str. 25).


3

1.1 Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je opisati posebnosti zdravstvene nege pri pacientu po operaciji

na odprtem srcu.

V prvem delu diplomskega dela smo predstavili najpogostejše bolezni srca in kateri so

dejavniki, ki privedejo do pridobljenih srčnih bolezni. V nadaljevanju pa je predstavljena

priprava pacienta na operacijo srca, vloga medicinske sestre po operaciji ter rehabilitacija

pacienta po operaciji na odprtem srcu.

Raziskovalni del diplomske naloge pa zajema študijo primera s katero smo ugotavljali

najpogostejše negovalne probleme, ki se pojavljajo pri pacientu po operaciji na odprtem

srcu.

1.2 Cilji diplomskega dela

- Opredeliti najpogostejše bolezni srca.

- Opredeliti dejavnike tveganja za nastanek bolezni srca.

- Opisati zdravstveno nego pacienta pred, med in po operaciji na odprtem srcu.

- Opisati rehabilitacijo pacienta po operaciji.

- Predstaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi kardiokirurškega pacienta.

- S študijo primera ugotoviti najpogostejše aktualne in potencialne negovalne probleme pri

pacientu po operaciji na odprtem srcu.


4

2 NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI SRCA

Znotraj pojma bolezni srca in ţilja se skrivajo številne bolezni, ki prizadenejo srce, ţile ali

oboje. Večino teh bolezni pridobimo skozi ţivljenje in veliko jih je posledica nezdravega

ţivljenjskega sloga, kar pomeni, da se jih v veliki meri lahko prepreči. Pacienti, ki zbolijo

za boleznijo srca in oţilja običajno nimajo samo eno obliko bolezni ampak se bolezni med

seboj prepletajo, kar dodatno poslabša celotno zdravstveno stanje (Samarin Lovrič, 2013).

Podatke o boleznih srca in oţilja dobimo z anamnezo, fizikalnim pregledom in

diagnostičnimi preiskavami. Odločitev glede nujnosti operativnega zdravljenja temelji na

oceni zmanjšane telesne zmogljivosti, ki se manifestira z dvema osnovnima simptomoma:

dispnoo in bolečino za prsnico. Za oceno zmanjšane telesne zmogljivosti je v široki rabi

funkcijska razdelitev newyorškega kardiološkega zdruţenja (New York Heart Association–

NYHA). Glede na stopnjo obremenitve, pri kateri se pojavljata ta simptoma, uvrstimo

paciente v štiri funkcijske razrede (Smonkar, 2010, str. 18).

Razvrstitev srčnih bolezni po NYHA:

I. razred: ni prisotnih simptomov v normalnih fizičnih aktivnostih,

II. razred: dispnoa se pojavi ob normalnem telesnem naporu in rahlo omejuje telesno

zmogljivost,

III. razred: dispnoa se pojavi pri manjših naporih, ki omejujejo dnevna opravila, v

mirovanju jih ni,

IV. razred: dispnoa se pojavi v mirovanju (Lemmer & Vlakes, 2010, str. 3).

2.1 Prirojene srčne napake

Srce zarodka se dokončno oblikuje v 8. tednu nosečnosti. V primeru, da se ni oblikovalo

pravilno, se otrok rodi s prirojeno srčno napako. Pri večini prirojenih srčnih napak se

vzroka ne da ugotoviti. Znano pa je, da določeni dejavniki večajo tveganje za njihov

nastanek. Prirojena srčna napaka se pojavi pri 8 novorojenčkih na 1000 rojstev (Kanič,

2000a, str. 37).


5

Na prirojeno srčno napako pri novorojenčku ali otroku pomislimo, kadar je prisotna

cianoza, pljučni edem in znaki popuščanja srca (Košir & Miksić, 2010, str. 206).

Najpogostejše prirojene srčne napake:

1. ODPRT DUCTUS ARTERIOSUS

Dokler je zarodek v maternici vodi posebna ţila ductus arteriosus kri iz pljučne arterije v

aorto. Na ta način kri obide fetalna pljuča. Po rojstvu draţljaji dihanja in spremembe tlakov

v pljučnem krvnem obtoku pripeljejo do zapiranja duktusa. Če se to ne zgodi, imamo odprt

ductus arteriosus. Povezava med aorto in pljučno arterijo se po rojstvu ne zapre. S kisikom

obogatena kri prehaja v pljučno arterijo, mešanica krvi pa se ponovno vrača v pljuča,

namesto, da bi vsa s kisikom obogatena kri potovala po telesu. To pomeni veliko

obremenitev za pljuča in za levo srce. Zdravljenje je operacija kjer podveţejo ali prešijejo

Botallov vod (Košir & Miksić, 2010, str. 206).

2. KOARKTACIJA AORTE

Je prirojena zoţitev aortne svetline v predelu, kjer v aorto vstopa Botallov vod. Zaradi

zoţitve je moten dotok krvi v spodnje dele telesa, kjer je krvni tlak zmanjšan, medtem, ko

je krvni tlak v zgornjem telesu povečan. Zdravljenje je kirurško in odvisno od vrste zoţitve

(Košir & Miksić, 2010, str. 206).

3. DEFEKT V PREDDVORNEM SRČNEM PRETINU

Je ena najpogostejših prirojenih srčnih napak. Skozi defekt se kri preliva iz levega

preddvora v desnega. Večina otrok je brez teţav in na napako opozori šum. Teţave so

odvisne od količine krvi, ki prehaja iz levega v desno srce in velikosti odprtine v

preddvornem pretinu. Diagnoza se postavi z ultrazvočno preiskavo srca. Če se defekt ne

zapre spontano je potrebna kirurška korekcija pri kateri defekt neposredno zašijemo (Košir

& Miksić, 2010, str. 206).


6

4. DEFEKT V PREKATNEM SRČNEM PRETINU

Je s 40% najpogostejša prirojena srčna napaka. Zaradi razlike pritiskov prehaja kri iz

levega v desni prekat. Lahko se pojavi kot edina nepravilnost ali v kombinaciji z drugimi

prirojenimi srčnimi hibami. Klinična slika je odvisna od velikosti odprtine. Pri večji

odprtini se pojavi teţko dihanje, hitra utrujenost med naporom in srčna oslabelost. Na hibo

opozori šum na srcu, ki se pojavi v nekaj tednih po rojstvu. Defekt se lahko zapre

spontano, tiste, ki pa se ne zaprejo pa je potrebno operativno zapreti z umetno krpico

(Košir & Miksić, 2010, str. 206). Diagnoza se potrdi z ehokardiografijo (Kanič, 2000a, str.

40).

5. TETRALOGIJA FALLOT

To je najpogostejša prirojena cianotična srčna napaka. Zaradi motenj v razvoju nastane

ventrikularni septalni defekt –VSD, zoţitev pljučne arterije, desno leţeča jahajoča aorta in

hipertorfija desnega prekata. Ehokardiografija, kateterizacija srca in selektivna

angiokardiografijo zagotavljajo natančno diagnozo. Zdravljenje je kirurško in odvisno od

prizadetosti otroka in natančnosti diagnostike (Košir & Miksić, 2010, str. 207).

2.2 Pridobljene srčne napake

So večinoma posledica vnetja srčnih zaklopk (endokarditis). Vnetje je največkrat

revmatično ali bakterijsko. S staranjem prebivalstva pa prihajajo v ospredje predvsem

spremembe zaklopk zaradi ateroskleroze. Vnetne spremembe na zaklopkah lahko

povzročijo zlepljenje loputk zaklopk. Ker se loputke ne odpirajo več dovolj, to privede do

stenoze zaklopk, ki se zaradi deformacije loputk ne zapirajo več dobro (lističi ne tesnijo

več) kar na koncu privede do insuficience (puščanja) zaklopk (Kanič, 2000b, str. 47).

Najpogostejše pridobljene srčne napake:

1. STENOZA MITRALNE ZAKLOPKE

Gre za zoţitev (slabše odpiranje) mitralne zaklopke. Pribliţno 90% mitralnih stenoz je

posledica revmatičnega vnetja. Pri laţji mitralni stenozi se pacienti zadihajo ţe pri manjših


7

naporih ob tem pa čutijo hitro utripanje srca. Dispnoične teţave se pojavijo tudi ponoči,

spremlja jih penast in blago roţnat (krvavkast) sputum (Kanič, 2000b, str. 48).

Zviša se tlak v levem preddvoru in pljučnem obtoku, kar vodi v popuščanje srca. Glavna

klinična znaka sta oteţkočeno dihanje kot posledica zastoja v pljučnem obtoku in

zmanjšana telesna zmogljivost zaradi zmanjšanja minutnega volumna srca. Za postavitev

diagnoze je pomembna ultrazvočna preiskava srca, ki pokaţe spremembe na mitralni

zaklopki, delovanje levega prekata, morebitne trombuse v srčnih votlinah, razliko tlakov na

obeh straneh zaklopke, površino ustja in stopnjo pridruţene insuficience. S kateterizacijo

srca pridobimo podatke o tlakih v srčnih votlinah in pljučnem ţilju. Obolelo mitralno

zaklopko, ki je zadebeljena običajno izreţemo in zamenjamo z umetno mehanično ali

biološko zaklopko. Če zaklopka ni kalcinirana jo lahko razširimo s perkutano balonsko

dilatacijo (Košir & Miksić, 2010, str. 209).

2. MITRALNA INSUFICIENCA

Mitralna insuficienca je slabo zapiranje (tesnjenje) mitralne zaklopke, ki nastane zaradi

nepopolnega zapiranja loputk mitralne zaklopke. Zaradi neustreznega zapiranja mitralne

zaklopke prihaja med iztisom do uhajanja krvi iz levega prekata nazaj v levi preddvor, saj

je pritisk v prekatu med iztisom večji kot v preddvoru. Pacientom ţe pri manjšem naporu

primanjkuje sape, čutijo razbijanje srca, pojavi se utrujenost (Kanič, 2000b, str. 49)

Lahko je funkcionalna posledica ishemične bolezni srca ali dilatativne kardiomiopatije.

Vzrok je najpogosteje organski. Danes večino zaklopk popravijo, le redko je potrebno

zaklopko zamenjati. Kar predstavlja prednost, ker se ohranijo naravne anatomske in

fiziološke razmere. Mitralno zaklopko je potrebno menjati kadar je ni mogoče zadovoljivo

rekunstruirati (Košir & Miksić, 2010, str. 210).

3. STENOZA AORTNE ZAKLOPKE

Aortna stenoza nastane kot posledica zadebelitve, kalcifikacije in zlepljenja lističev aortne

zaklopke. V preteklosti jo je največkrat povzročilo revmatično obolenje, danes pa jo

povzročajo predvsem aterosklerotične spremembe na zaklopki. Pogostejša je pri moških.

Pojavi se srčna oslabelost zaradi povečanega pritiska v levem prekatu, ker se zaklopke


8

slabše odpirajo in je levi prekat obremenjen in zato hipertrofira. Pacienti se hitro utrudijo,

ob naporu jim primanjkuje zraka, občutijo bolečino za prsnico ter imajo vrtoglavice. Pri

teţji obliki aortne stenoze lahko pacient kratkotrajno izgubi zavest. Diagnoza se postavi z

ehokardiografijo. Pri laţjih oblikah se stenoza zdravi z zdravili, pri teţjih oblikah pa je

potrebna operativna zamenjava aortne zaklopke (Kanič, 2000b, str. 51).

Operacija se izvede pri pacientih z angino, sinkopo ali znaki srčnega popuščanja. Na

razpolago so različni nadomestki, mehanične zaklopke, stentirane biološke zaklopke,

biološke zaklopke brez stenta, homografti in autografti. Večje število pacientov ima

vstavljeno biološko zaklopko. Rezultati glede trajnosti in hemodinamskih značilnosti so

bili izvrstni (Košir, 2010, str. 15).

4. AORTNA INSUFICIENCA

Pri aortni insuficienci aortna zaklopka ne tesni dobro. Kri uhaja iz aorte nazaj v levi prekat,

kamor priteka po normalni poti tudi kri iz levega preddvora. Je pogostejša pri moških in je

posledica revmatičnega vnetja. Pacienti imajo občutek razbijanja srca, hitre utrujenosti in

pomanjkanje sape. Diagnoza se postavi z ehokardiografijo. Pri akutni aortni insuficienci je

nujno potrebno operacijsko zamenjati aortno zaklopko (Kanič, 2000b, str. 52)

Pri mlajših pacientih kjer lističi niso kalcinirani ali pa je vzrok razširitev korena aorte, se

pogosteje izvajajo operacije s popravo in ohranitvijo aortne zaklopke (Košir, 2010, str. 15).

5. ISHEMIČNA BOLEZEN SRCA

Koronarna arterijska bolezen je najpogostejša in je glavni vzrok smrti v razvitih drţavah.

Pogosteje zbolevajo moški katerih povprečna starost je 60. let, ţenske pa pribliţno 70. let.

Koronarne ali venčne arterije omogočajo prekrvavitev srčne mišice. Ishemično bolezen

srca povzroča ateroskleroza koronarnih arterij. Najpomembnejše oblike ishemične bolezni

sta angina pektoris in akutni infarkt srčne mišice (Sinković, 2000, str. 55).

Pri aterosklerozi opazimo spremembe v notranji plasti arterijske stene. Najprej nastane

aterosklerotična leha ali aterom napolnjen s mehko sirastjo snovjo (vsebuje maščobna

gradiva, holesterol, namnoţene gladke mišične celice in veziva). Sčasoma se v aterome

začne nalagate kalcij takrat postanejo krhki in se pretrgajo. V pretrgan aterom vdre kri in


9

ga poveča kar še dodatno zoţi ţilo. Ko se aterom pretrga se iz njega lahko izlije mastna

vsebina in sproţi nastajanje krvnega strdka, ki ţilo dodatno zoţi in jo zamaši ali pa se

odtrga in s krvjo prenese po ţili drugam kjer povzroči embolijo. Aterosklerozo povzročajo

številni dejavniki kot so dedna nagnjenost, sladkorna bolezen, kajenje, visok krvni tlak,

previsoka telesna teţa in visoka raven holesterola. Aterosklerozo ugotovimo šele takrat ko

je arterija ţe hudo zoţena ali dokler nenadoma popolnoma ne zamaši ţile. Teţave se

pojavijo, ko je arterija zoţena 70%. Ob zamašitvi koronarnih srčnih arterij se bolezen

pokaţe z angino pektoris, srčnim infarktom ali nenadno smrtjo (Ţemva, 2005b).

Angina pektoris pomeni bolečina v prsih. Pojavi se topa, tiščoča, ţgoča bolečina za

prsnico, ki se lahko širi v vrat, spodnjo čeljust, levo ramo in vzdolţ roke, v zgornji del

trebuha in v hrbet. Jakost bolečine se ob dihanju, spremembi poloţaja ne spremeni. Sproţi

jo hud fizični napor, razburjenje, mraz ali obilen obrok hrane. Bolečina traja do 5 min in

preneha, če pacient miruje ali vzame zdravila 1-2 tableti nitroglicerina pod jezik. Pri

srčnem infarktu se pojavi topa bolečina za prsnico, ki traja dlje kot 20 min in se lahko širi v

vrat, spodnjo čeljust, levo ramo in vzdolţ roke, v zgornji del trebuha in v hrbet. Jakost

bolečine se ob dihanju, spremembi poloţaja ne spremeni. Pojavi se lahko med mirovanjem,

ne popusti po nitroglicerinu, pojavi se slabost, bruhanje, dušenje, znojenje. Angina pektoris

in srčni infarkt imata zelo podobne znake, vendar so med njima pomembne razlike

(Ţemva, 2005b).

Diagnozo ishemične bolezni srca postavimo na osnovi anamneze, fizikalnega pregleda,

EKG posnetka in obremenitvenega testiranja. Zdravljenje je odvisno od stopnje ishemije,

funkcije srčne mišice in akutnosti dogajanja. Zdravimo jo lahko medikametozno, z

metodami interventne kardiologije (balonske razširitve zoţene koronarne arterije – PTCA,

z vstavitvijo ţilne opornice) ali operacijsko z bypass operacijo (Košir & Miksić, 2010, str.

207).


10

3 DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK BOLEZNI SRCA IN

OŢILJA

Izvedene epidemiološke raziskave so razkrile vrsto dejavnikov, ki sodelujejo pri nastanku

in razvoju arterioskleroze. Vplivi teh dejavnikov so različno pomembni vendar pa

predstavljajo tudi nevarnost za nastanek kroničnih bolezni. Na nekatere dejavnike kot so

starost, spol in dednost ne moremo vplivati. Veliko je pa dejavnikov na katere lahko

odločilno vplivamo sami ali pa s pomočjo zdravnika (Accetto & Bulc, 2008, str. 4).

3.1 Starost in spol

Pogostost nastanka ateromov in zapletov, ki jih povzročajo naraščajo s starostjo. Starost je

eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja. 10-letna srčnoţilna ogroţenost moškega

pri 70. letih je ocenjena kar s kar 30%, čeprav nima nobenega dodatnega dejavnika

tveganja. Po drugi strani pa je ogroţenost ţensk pri 70. letih ob enakih pogojih 14%. To

kaţe, da je tudi moški spol ţe sam po sebi pomemben dejavnik tveganja (Accetto & Bulc,

2008, str. 4) .

3.2 Dednost

Pacienti s koronarno boleznijo imajo navadno v druţini sorodnike, ki so imeli koronarno

bolezen ali pa so umrli nenadne smrti relativno mladi. Zgodnje odkrivanje gensko

pogojenih bolezni predstavlja osnovo za njihovo preprečevanje, nadzorovanje, lajšanje in v

bliţnji prihodnosti tudi za zdravljenje (Accetto & Bulc, 2008, str. 4).

3.3 Nezdrava prehrana

Nezdrava prehrana za paciente z boleznimi srca in oţilja je predvsem prehrana z veliko

nasičenimi maščobami, prevelike porcije hrane, premajhna poraba energije, nezdravo

razmerje maščob v prehrani (velika količina nasičenih maščob, omega 6 maščobnih kislin

in transmaščobnih kislin ter malo omega 3 maščobnih kislin), večja poraba predelanih

ţitnih zrn, vedno manj zauţitega sadja in zelenjave, vedno manj zauţitega pustega mesa in

rib in zmanjšane količine zauţitih antioksidantov in kalcija. (Pratt & Matthews, 2008, str.

45).


11

Za optimalno varovalno dieto velja sredozemska prehrana. Vanjo so vključena vsa ţivila,

ki temeljijo na preprečevanju nastanka bolezni srca in oţilja kot so velike količine sadja in

zelenjave, oreščkov, ter nekaj nasičenih in več nenasičenih maščobnih kislin (Bole, 2013).

3.4 Telesna nedejavnost

Nezadostna telesna dejavnost je povezana z nastankom sodobnih bolezni kot so bolezni

srca in oţilja, debelost, povišan krvni tlak. Ob redni telesni aktivnosti lahko vplivamo na

telesno in duševno zdravje. Zniţuje krvni tlak, raven krvnega sladkorja, raven škodljivega

holesterola LDL ter zvišuje raven dobrega holesterola HDL v krvi, zmanjšuje deleţ

maščevja v telesu, krepi srce in ţile, zmanjšuje negativne posledice stresa, vzdrţuje

mišično moč in gibljivost sklepov kar izboljša kakovost ţivljenja in ga podaljša (Bulc,

2010, str. 1).

Pacientom po srčnem infarktu, s simptomi angine pectoris in srčnim popuščanjem se

svetuje nadzorovana vadba v okviru programov rehabilitacije. Za krepitev zdravja s telesno

dejavnostjo zadostuje najmanj 30 min intenzivnega gibanja dnevno (Fras & Jug, 2010, str.

11).

3.5 Visok krvni tlak

Je zelo pogosta bolezen saj prizadene skoraj vsako četrto odraslo osebo. Hipertenzija

največkrat ne povzroča posebno bolečino ali slabo počutje ampak izrazito pospešuje

aterosklerozo ţil in obremenjuje srce. Krvni tlak se nenehno spreminja zaradi vsakdanjih

okoliščin. Zviša se lahko zaradi bolečine, psihične obremenitve, telesnega napora,

govorjenje, kajenja, zauţitja kofeina in po obrokih. Nevarnost bolezni srca in oţilja začne

naraščati, ko vrednost krvnega tlaka preseţe 120/80 mmHg. O visokem krvnem tlaku

govorimo, če je sistolični krvni tlak 140 mmHg ali več in diastolični krvni tlak 90 mmHg

ali več. Na podlagi dokazanih raziskav je tako povišan krvni tlak potrebno zdraviti, saj z

zniţanjem sistoličnega krvnega tlaka za 10 mmHg in diastoličnega za 5 mmHg za eno

tretjino zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni srca in oţilja. Škoda na ţilah nastane, če

so ţile dlje časa izpostavljene visokemu krvnemu tlaku, saj se njihove stene postopoma

spremenijo. Srednja mišična plast ţilne stene se zadebeli, notranja pa zatrdi in tako

spremenjena ţila poči ali pa v njej nastane krvni strdek, ki ţilo zamaši (Ţemva, 2005a).


12

Optimalne vrednosti krvnega tlaka pri zdravih ljudeh so manj kot 120/80 mmHg.

Priporočene vrednosti pri ljudeh, ki pa ţe imajo zvišan krvi tlak pa morajo znašati manj kot

140/90 mmHg (Mazi, 2008, str. 2).

3.6 Povečane vrednosti holesterola

Zvišana raven maščob v krvi izrazito pospešuje proces ateroskleroze in je eden

najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in oţilja. Raziskave so

pokazale, da ima več kot polovica ljudi, tudi v Sloveniji, previsoko raven holesterola v

sebi. Teţave nastanejo ko je raven holesterola v krvi previsoka (hiperholesterolemija) in se

začne kopičiti v ţilni steni (ateroskleroza). Vse raziskave kaţejo da je zvišana raven

nevarnega LDL holesterola močan dejavnik za napredovanje aterosklerotičnih sprememb

na ţilju in razvoj srčne kapi. Z 1% zvišane vrednosti holesterola se zviša nevarnost za

pojav srčnega infarkta za 2% (Černe, 2005).

Normalne vrednosti holesterola v krvi, ki so priporočene so: skupni holesterol manj kot 5

mmol/l, holesterol LDL manj kot 3 mmol/l, trigliceridi manj kot 1,7 mmol/l, holesterol

HDL več kot 1 mmol/l pri moških in več kot 1,2 mmol/l pri ţenskah. Pri pacientih s srčno-

ţilno boleznijo so zaţelene vrednosti niţje: skupni holesterol manj kot 4,5 mmol/l,

holesterol LDL pa manj kot 2,5 mmol/l (Mazi, 2008, str. 3).

3.7 Kajenje

Pri kadilcih je koronarna bolezen vsaj dvakrat pogostejša kot pri nekadilcih. Tveganje

narašča s številom dnevno pokajenih cigaret (Accetto & Bulc, 2008, str. 5).

Rezultati številnih znanstvenih raziskav so pokazali, da kajenje močno pospešuje razvoj

ateroskleroze, kar privede do ishemične bolezni. Inhalacija tobaka povzroča povečan

koronarni tonus in pri ishemični bolezni stopnjuje vazokonstrikcijo. V cigaretnem dimu je

več kot 1000 kemičnih spojin v plinastem in tekočem agregatnem stanju. Najnevarnejše

snovi so nikotin, ogljikov monoksid in katran. Nikotin je mamilo, ki deluje predvsem na

ţivčevje, ogljikov monoksid pa se hitro veţe na barvilo eritrocitov. Okvarja tudi celice

notranje plasti ţil, zlasti arterij. Tisti, ki cigaretni dim inhalirajo imajo dvakrat večjo

moţnost za nastanek akutnega miokardnega infarkta, kot tisti, ki ne inhalirajo cigaretnega


13

dima. Če pacient preneha kaditi se tveganje za srčno kap in smrt ţe po enem letu

pomembno zmanjša tudi do 50% (Kvas, 1999, str. 88).

3.8 Čezmerna telesna teţa

Debelost ogroţa srce in oţilje. Indeks telesne mase med 25 in 28 predstavlja kar 50 do

70% večjo nevarnost za srčni infarkt. Vzroki za debelost so zmanjšana telesna aktivnost,

povečan vnos hrane in dednost. Pri pacientih z debelostjo je hipertrofija levega prekata

zelo pogosta. Pri pacientih s srčno–ţilnimi bolezni ţe majhno zmanjšanje telesne teţe

lahko bistveno izboljša funkcijo prekata in poveča dovajanje kisika (Eckel, 1997).

Obseg trebuha nam poda pomemben podatek za oceno zalog maščevja. Prav meritev okoli

pasu je pomemben napovedni dejavnik za pojav bolezni srca in oţilja. Aterosklerozo

pospešuje debelost v obliki jabolka (v sredini izbočen trebuh, suha zadnjica in stegna). To

obliko srečamo pri moških. Pri ţenskah pa v hruškasti obliki (maščevje se kopiči v

podkoţju zadnjice, bokov in stegen) (Rotar Pavlič, 2005).

3.9 Stres

Delovni teden brez konca, premalo časa zase, za prijatelje in druţino, premalo spanja,

neredna prehrana, nezdrav ţivljenjski slog, zloraba drog, kajenje, uţivanje prevelikih

količin alkohola vsi ti dejavniki vodijo v zdravstvene teţave. Vsak ima svojo mero za stres

in določena mera stresa nam lahko celo ţivljenje polepša, napravi bolj zanimivega. Zaradi

tega je stres teţko meriti. Nevarnosti preţijo v vsakdanjem stresu, ki se ga včasih sploh ne

zavedamo. Ugotovitve kaţejo, da telo reagira na različne povzročitelje stresa vedno na

enak način. Poveča se krvni tlak, srčni utrip, poveča se koncentracija sladkorja v krvi,

maščob in hormonov stresa, krvne ţile se zoţijo in poveča se izločanje ţelodčne kisline. Če

se to dogaja pogosto, pride do srčno–ţilnih, prebavnih, imunoloških, nevroloških in drugih

motenj. Pri premagovanju stresa je zelo pomembna samopomoč. Ko se soočimo s stresno

situacijo je pomembno, da ne odreagiramo agresivno ampak se je potrebno umiriti,

globoko zadihati in realno presoditi teţave, ki so prisotne (Samarin Lovrič, 2013).


14

4 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PRED IN MED OPERACIJO

NA ODPRTEM SRCU

Zdravstvena nega kirurškega pacienta zaradi patofizioloških motenj potrebuje kirurški

nadzor, zdravljenje in zdravstveno nego ter rehabilitacijo. V bolnišnični zdravstveni negi je

poudarek, na zdravstveni negi, ki ţeli pacientu vrniti zdravje, pri tem pa je potrebno

upoštevati, da je potrebno pridobljeno zdravje vzdrţevati in doseči najboljšo raven

delovanja. Medicinska sestra predstavlja v zdravstveni negi kirurškega pacienta pomembno

vlogo, saj pomaga vzdrţevati zdravje, preprečevati bolezen ter posledice, ki nastanejo

zaradi dolgotrajnega leţanja. Te aktivnosti vključujemo v načrtovanje, izvajanje in

vrednotenje zdravstvene nege med pripravo na operacijo, med operacijo, po operaciji in pri

načrtovanju odpusta pacienta. Zdravstvena nega vključuje aktivnosti učenja, svetovanja,

motiviranje posameznika, druţino in skupnosti k zdravemu načinu ţivljenja. Zdravstveno

nego kirurškega pacienta delimo na preoperativno, medoperativno in pooperativno

zdravstveno nego. (Ivanuša & Ţeleznik, 2000, str. 25).

4.1 Zdravstvena nega pacienta pred operacijo

Z operacijo, ki je eden izmed pomembnih načinov zdravljenja v medicini posegamo v

celovitost človekovega organizma in pacientu povzročamo stres in bolečino. Naloga

medicinske sestre je pomagati pacientu pri odpravljanju vzrokov bolečin z ustreznim

lajšanjem in k čimprejšnji vrnitvi optimalnega delovanja (Ivanuša & Ţeleznik, 2000, str.

41).

Pri pacientih pri katerih načrtujemo operacijo srca je pomembno spoznati obolenja ali

teţave, ki niso v povezavi s srčnim obolenjem. Jemanje aspirina se ukine najmanj teden

pred načrtovano operacijo. Pomembne so ugotovitve motenj v strjevanju krvi zaradi

preprečevanja pooperacijskih krvavitev. Pacienti, ki kadijo morajo prenehati vsaj dva tedna

pred operacijo. Pri pacientih, ki uţivajo čezmerne količine alkohola lahko med operacijo

povzroči krvavitve. Pacienti s sladkorno boleznijo morajo imeti urejen krvni sladkor in

terapijo, ker imajo večjo moţnost nastanka okuţb. Pri nevrološki simptomatiki smo

pozorni na šume nad karotidnimi arterijami, izgube zavesti zaradi kratkotrajnih ishemičnih

napadov in prebolele moţganske kapi. Pozorni smo na podatke o ponavljajočih se


15

uroinfektih pri ţenskah in moških s hipertrofijo prostate. Akutni infekti dihal povečujejo

moţnost nastanka zapletov v pljučih. S poznavanjem teh podatkov lahko zmanjšamo

pooperacijsko umrljivost in obolevnost na najmanjšo moţno mero, pacienta pa seznanimo

z mogočimi zapleti operacije (Kriţovnik, 2010, str. 215).

4.1.1 Sprejem pacienta na oddelek

Sprejem pacienta je lahko načrtovan ali nujen. Pri urgentnem sprejemu so pacienti po

opravljeni kardiološki invazivni diagnostiki premeščeni direktno v operacijske prostore. Pri

načrtovanem sprejemu pa poteka sprejem pacienta po predhodnem dogovoru z zdravnikom

ob dogovorjenem času na dogovorjenem mestu. Sprejem je izredno pomemben, ker

predstavlja prvi vtis o poteku našega dela. Pacienta na oddelku sprejme vodja negovalnega

tima, ki se mu predstavi in ga seznani z ostalimi člani negovalnega tima. Medicinska sestra

se s pacientom spozna, se z njim pogovori ter ugotovi njegove potrebe in pričakovanja.

Posvetiti se moramo tudi svojcem pacienta, ki jih v pisni in ustni obliki seznanimo s časom

obiskov, moţnosti pogovora z zdravnikom, seznanimo jih o pooperativni premestitvi

pacienta v enoto intenzivne terapije (EIT) in kako vzpostaviti stik z njimi ter o ponovni

premestitvi na oddelek za kardiokirurgijo isti ali naslednji dan po operaciji, odvisno od

zdravstvenega stanja pacienta (Smonkar, 2010, str. 19).

Pacient ob sprejemu prejme naslednje dokumente: popis bolezni (vsebuje podatke o poteku

bolezni, statusa, terapije in končne presoje zdravnika), temperaturni list (vpišemo osebne

podatke pacienta, izmerjene vrednosti vitalnih funkcij, podatke o dieti, terapijo, preiskave,

telesno teţo, višino pacienta ter izločanje urina in blata) ter dokument o pacientovem

pisnem pristanku na zdravljenje in operacijo v času hospitalizacije (Ivanuša & Ţeleznik,

2008, str. 15).

Vodja negovalnega tima predstavi pacientu odgovorno sobno medicinsko sestro, ki ga

predstavi sobolnikom, ga seznani z hišnim redom, posteljno enoto (posteljo v času

hospitalizacije, nočno omarico in garderobo), higienskimi prostori (WC, tuš), ostalimi

pripomočki (uporaba zvončka, nočno lučko) ter s potekom dela na oddelku čez dan

(jutranja toaleta, čas obrokov, čas vizite, čas obiskov) in ponoči (čas nočnega počitka),

pomaga se mu preobleči, obleko po ţelji svojci odnesejo domov ali pa jo obesimo v omaro.


16

Popišemo vse stvari, ki jih pacient prinaša s sabo in jih obdrţi na oddelku (obleko, denar,

zlatnino, toaletni pribor…). Pacient pride na sprejem dan pred operacijo tešč. Pacientu

vzame odgovorna medicinska sestra kri in urin za preiskave, mu izmeri krvni tlak, srčni

utrip, posname EKG, pacienta izmeri in stehta ter pridobljene podatke dokumentira na

temperaturni list ter mu ponudi zajtrk (Čepon & Jaklič, 1995, str. 53).

Ob sprejemu pacienta medicinska sestra začne s prvo fazo procesa zdravstvene nege

ugotavljanjem potreb po zdravstveni negi, kar pomeni zbiranje podatkov o pacientu, ki so

temelj za načrtovanje zdravstvene nege. Podatke dobimo s pogovorom, fizičnim pregledom

in opazovanjem pacienta. Podatki, ki jih dobimo so subjektivni in objektivni. Subjektivni

podatki so potrebni za razumevanje pacientovih izkušenj, občutkov bolezni in jih ne

moremo preveriti. Objektivne pa lahko izmerimo. Ker je zdravje dinamično, spremenljivo

stanje mora medicinska sestra ugotavljati potrebe pacienta po zdravstveni negi

neprekinjeno. Medicinska sestra mora imeti temeljito znanje, ki vključuje tudi poznavanje

medicinske diagnoze in diagnostike, da lahko dobro opazuje pacienta. Pridobljeni podatki

morajo biti takoj dokumentirani ker tako zagotavljamo natančnost in njihovo uporabnost.

Ko podatke zberemo in analiziramo oblikujemo negovalne diagnoze. Pri načrtovanju

intervencij medicinska sestra izbere takšne, ki so najbolj učinkovite in uspešne, najmanj

nevarne, najmanj boleče in najmanj prijetne. Vse negovalne intervencije, ki jih izvedemo

morajo biti dokumentirane. Na koncu pa ovrednotimo uspešnost načrtovane zdravstvene

nege (Ivanuša & Ţeleznik, 2000, str. 30).

4.1.2 Priprava pacienta na operacijo

Namen priprave je doseči čim boljše psihofizično počutje in čim večjo varnost pacienta. S

primernim pristopom in ravnanjem pacienta mora medicinska sestra ţe ob prvem stiku v

ambulanti ali na oddelku zmanjšati strah in negotovost pacienta ter mu pomagati, da bo

sprejel svojo bolezen. Priprava pacienta na operacijo in anestezijo zahteva fizično in

psihično pripravo. Medicinska sestra pri ugotavljanju potreb po zdravstveni negi ocenjuje

pacientovo znanje o bolezni (o samem zdravljenju, kaj se bo z njim dogajalo, kakšen poseg

bo imel) ter njegovo fizično pripravljenost in psihično stanje. Pomembno je, da pacienta ţe

pred operacijo poučimo o aktivnostih, ki mu bodo pomagale k čimprejšnjemu okrevanju. S

pomočjo brošur, plakatov ter vizualnih sredstev medicinska sestra pacienta pouči in


17

pripravi na obdobje po operaciji. Dobro oblikovan program preoperativnega učenja poveča

pacientovo fizično delovanje, pacient se bolje psihično počuti, kar pa lahko skrajša leţalno

dobo v bolnišnici (Seničar, 2006, str. 8).

4.1.2.1 Psihična priprava pacienta na operacijo

Za uspešno psihično pripravo pacienta na operacijo je potrebna dobra pisna in ustna

informiranost pacienta. Ker je bolezen individualno doţivetje vsakega posameznika je v

veliki meri odvisna od osebnosti človeka (Seničar, 2006, str. 9).

Pri psihični pripravi sodelujejo srčni kirurg, kardiolog, diabetolog, anesteziolog,

diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, dietetičarka, diplomirani fizioterapevt

in še mnogi drugi. Priprava pacienta na operacijo se začne, ko zdravnik predlaga na osnovi

opravljenih pregledov in rezultatih izvidov operativno zdravljenje. Srčni kirurg predstavi

pacientu in svojcem pomembnost operativnega posega, seznani ga z diagnozo, z vrsto in

načinom operacije, razloţi potek pooperativnega zdravljenja in ga seznani morebitnimi

zapleti, ki se lahko pojavijo po operaciji. Pacienta in svojce seznani, da bo potrebno po

operaciji spremeniti ţivljenjski slog in se izogibati dejavnikom tveganja (Smonkar, 2010,

str. 20).

Medicinska sestra z pacientom preţivi največ časa zato ima pomembno vlogo pri

ugotavljanju stopnje pacientovega strahu. Pacienti ne povedo kaj jih skrbi, zato mora

medicinska sestra glede na pacientovo vedenje in ravnanje sama odkrivati vzroke njegove

zaskrbljenosti, jih oceniti in pacienta z njimi soočiti. Strah pri pacientu se izraţa z

subjektivnimi (znanje o zdravljenju in prejšnje izkušnje, zaskrbljenost, zaupanje v

zdravljenje, prisotnost svojcev in prijateljev, dostopnost, motnje ritma spanja, pogostejše

uriniranja, neječnost, zaprtje ali driska, itd) in objektivnimi podatki (govor pacienta,

vedenje, vitalni znaki, itd). Strah pacienta se zmanjša ob dobri psihični pripravljenosti na

razne postopke in posege, ki jih bo medicinska sestra pri njem izvajala ţe pred in po

operaciji. Prav tako zmanjšamo strah, če pacienta seznanimo s pripomočki kot so infuzija,

kisik urinski kateter, itd., ki jih bo imel po operaciji ter kako dolgo jih bo imel, zakaj so

potrebni ali ga bodo ovirali pri gibanju, higieni in drugih aktivnostih (Seničar, 2006, str.

10).


18

Za pacienta in svojce so pomembne naslednje informacije:

- namen in izvedba postopkov in posegov,

- prehrana (zakaj mora biti tešč?),

- priprava koţe in operativnega polja,

- namen premedikacije,

- transport v operacijsko sobo (čas, trajanje operacije),

- pomen sobe za zbujanje (prostor v katerem se pacient zbuja iz narkoze, poostrena

kontrola vitalnih funkcij, vrnitev pacienta na oddelek, ko se vitalne funkcije

stabilizirajo),

- pooperativne aktivnosti (gibanje, premikanje, obračanje, vzdrţevanje proste dihalne

poti, terapija s kisikom, infuzijska terapija, običajno zdravljenje akutne bolečine,

nadzor nad rano, vstavljeni dreni) (Seničar, 2006, str. 14).

Medicinska sestra si mora vzeti čas in prisluhniti pacientu in svojcem ter jim v okviru

svojih kompetenc odgovarjati na vprašanja oziroma se dogovoriti za pogovor z

zdravnikom. Pri pogovoru poskrbimo za primeren prostor, da zagotavljamo zasebnost. Pri

vsakem kontaktu s svojcem ali pacientom je pomembno, da vzpostavimo stik s očmi ter

zaupanje (Seničar, 2006, str. 15).

4.1.2.2 Fizična priprava pacienta na operacijo

Med fizično pripravo pacienta na operacijo srca spada:

1. Predoperativna diagnostika in laboratorijske preiskave:

Krvne preiskave: krvna slika z razmazom, elektroliti, retenti, sedimentacija,

izoencimi (AST, ALT, LDH, CK), krvni sladkor, testi strjevanja krvi, določitev

krvne skupine in virusnih markerjev. Rezervacija sveţe krvi in sveţo zamrznjeno

plazmo.

Urinske preiskave: v urinu se določi glukoza, proteini in sediment.

EKG, RTG pljuč in srca.

Ultrazvok po potrebi (Smonkar, 2010, str. 20).


19

2. Pregled anesteziologa

Anestesteziolog pred operacijo pregleda pacienta in njegovo dokumentacijo ter ga seznani

z vrsto in potekom anestezije, z moţnimi komplikacijami anestezije, pooperativnim

zbujanjem v enoti intenzivne terapije ter zdravljenju akutne bolečine po operaciji. Za

določanje količine zdravil je pomembno razmerje med telesno teţo in višino. Anesteziolog

potrebuje podatke o pacientovih prejšnjih hospitalizacijah in anestezijah, zdravil, ki jih

jemlje, o morebitnih alergičnih reakcijah na določena zdravila, kajenju in pitju alkohola

(Smonkar, 2010, str. 21).

3. Higienska oskrba pacienta

Dan pred operacijo se pacient okopa, uredi nohte (odstrani lahk, nohte pristriţe), umije

lasišče ter preobleče v sveţo perilo. Preobleče se tudi pacientova postelja. Za izvedbo vseh

aktivnosti skrbi diplomirana medicinska sestra (Smonkar, 2010, str. 21).

4. Prehrana

Pacient lahko dan pred operacijo normalno uţiva hrano. Hrana mora biti primerna

pacientovi kondiciji. Pacient mora biti tešč najmanj 6 ur pred operacijo, kar pomeni, da ne

sme jesti, piti, lizati ali kaditi. Hrana ali tekočina v ţelodcu lahko povzročita aspiracijo

ţelodčne vsebine, ta pa je lahko vzrok aspiracijske pljučnice (Ivanuša & Ţeleznik, 2000,

str. 56).

5. Preoperativno čiščenje prebavnega trakta

Dan pred operacijo se po naročilu zdravnika naredi čistilna klizma (Smonkar, 2010, str.

21).

6. Predoperativna fizioterapija

Izvaja se individualno s pacientom glede na njegove psihofizične sposobnosti in počutje.

Cilj preoperativne fizioterapije je preprečiti pljučne zaplete, pripraviti pacienta, da sprejme

omejitve telesne sposobnosti in postopno večanje telesne aktivnosti, ohraniti maksimalno

fizično sposobnost, preprečiti tromboembolične komplikacije ter pacienta pripraviti za


20

čimprejšnjo in čimvečjo samostojnost za odhod iz bolnišnice. Pacienta ki je hospitaliziran

in predviden za operativni poseg seznanimo z potekom in metodami respiracijske in

lokomotorne fizioterapije. Pred operativnim posegom pacienta naučimo kako izvajati

dihalne vaje:

- Tehniko globokega vdiha skozi nos.

- Pravilno uporabo incentivne spirometrije.

- Asistirano dihanje.

- Pravilno uporabo pripomočka za čiščenje dihalnih poti.

- Uporabo blazinice za laţje izkašljevanje ter pomen aktivno asistiranih vaj v postelji

kasneje aktivnih vaj in hoje (Ekart Buček, 2010, str. 54).

7. Sedacija pacienta

Pacient po naročilu anesteziologa prejme sedativ na večer pred operativnim posegom, da

se spočije in naspi (Smonkar, 2010, str. 21).

4.1.3 Priprava pacienta na dan operacije

Na dan operacije ocenimo stanje pacienta, izmerimo vitalne funkcije (telesna temperatura,

krvni tlak, srčni utrip) in pacienta stehtamo. V primeru odstopanja od normalnih vrednosti

obvestimo zdravnika. K higienski pripravi spada priprava operativnega polja, jutranja

toaleta in priprava postelje. Britje operativnega polja se opravi po standardu priprave

operativnega polja za srčno operacijo. Zaradi moţnosti nastanka okuţbe koţe je potrebno

predele telesa obriti na dan operacije. Obriti je potrebno prsni in trebušni predel, aksilarna

in ingvinalna predela ter noge. Po britju se stušira in obleče v perilo za operacijske

prostore. Preventivno se namaţejo predel lopatic, trtice in obe peti s posebno kremo za

preprečevanje nastanka razjed zaradi dolgotrajnega leţanja. Pacientu se namesti na desno

zapestje identifikacijska zapestnica. Odstranimo zobno protezo, očala, očesne leče, slušni

aparat (v operacijski sobi), nakit in uro. Stvari pacienta se zabeleţijo v zvezek, ki ga

pacient podpiše. V času odsotnosti so stvari zaklenjene v omari namenjene temu. Po

premestitvi pacienta iz enote intenzivne terapije se mu lastnina preda. Na hrbtišče desne

roke se nastavi periferna venozna kanila (roza ali modre barve) skozi katero se aplicira


21

premedikacija po naročilu anesteziologa in se dokumentira čas in podpis medicinske sestre,

ki je premedikacijo aplicirala. Sledi peroralna aplikacija sedativa in intravenozna aplikacija

antibiotične prevence, ki se pravtako dokumentira s časom in podpisom. Po prejemu

sedativa pacient ne sme vstajati, opazujemo ga do odhoda v operacijske prostore. Pripraviti

je potrebno vso zdravstveno in negovalno dokumentacijo, ki mora biti kronološko urejena.

Izpolni se premestitveni obrazec, ki zagotavlja kontinuiteto nadaljne pacientove obravnave.

Zdravstvena tehnika premestita pacienta na postelji v operacijske prostore, kjer ga

premestimo na operacijsko mizo ter ga po pisni in ustni predaji sprejme operacijski tim


4.2 Zdravstvena nega pacienta med operacijo

Obdobje medoperativne zdravstvene nege se začne, ko pacienta pripeljejo v operacijsko

sobo in traja do predaje pacienta v sobo za zbujanje. Za uspešno zdravstveno nego med

operacijo so ameriške operacijske sestre z drugimi medicinskimi sestrami izdelale

standarde, katerih cilj je zagotoviti neprekinjeno zdravstveno nego pacienta pred, med in

po operaciji. Standardi vsebujejo navodila za izvajanje medoperacijske zdravstvene nege,

nadzor nad kvaliteto zdravstvene nege in kriterije za vrednotenje zdravstvene nege

pacienta med posegom glede na posamezno fazo procesa (Ivanuša & Ţeleznik, 2000, str.

73).

Delo v operacijski dvorani je timsko. V njej sodelujejo kirurg operater, kirurg asistent,

operacijska medicinska sestra, ki streţe, operacijska medicinska sestra, ki je umita pri

operativnem posegu, perfuzionist, anesteziolog, anestezijska medicinska sestra, bolničar in

oddelčna medicinska sestra. Njihova vloga se med seboj prepleta in dopolnjuje (Grm,

2010, str. 29). Sprejem pacienta v operacijsko sobo mora biti urejen po dogovorjenih

normah operacijskega oddelka. Ob sprejemu preverimo identiteto pacienta, pregledamo

dokumentacijo (medicinska diagnoza in anamneza, opravljene laboratorijske preiskave,

rentgenske slike, druge dokumente, izvide in konziliarne liste), preverimo, če je pacient

tešč, seznanimo se z nevarnostmi alergij, preverimo pristanek na operacijo, seznanimo se z

mestom in potekom operacije, pregledamo pacienta, če ima slušni aparat ga odstranimo,

seznaniti se z predpisano terapijo, tekočino, krvjo, ki jo mora pacient dobiti med operacijo

(Ivanuša & Ţeleznik, 2000, str. 88). Operacijska medicinska sestra skupaj z anestezijsko


22

medicinsko sestro sprejmeta pacienta v operacijsko dvorano, mu varno pomagata pri

premestitvi na operacijsko mizo ter ga odpeljeta v operacijsko sobo. Z oddelčno

medicinsko sestro si izmenjata pomembne informacije pacienta in njegove posebnosti

(strahovi, prošnje ali ţelje pacienta). V pisni obliki oddelčna medicinska sestra odda

predpisan dokument: Priprava bolnika na planiran operativni poseg. Operacijska

medicinska sestra je zadolţena za skrb pacienta med operativnim posegom ter za varnost

celotnega tima. Opazuje potek in streţe umiti operacijski medicinski sestri, beleţi porabo

materiala in posebnosti, ki nastanejo med operativnim posegom. Umita operacijska

medicinska sestra prav tako skrbi za varnost pacienta in celotnega tima ter za sterilnost pri

izvajanju operativnega posega, opozarja na morebitne nepravilnosti, kirurgu operaterju in

asistentu podaja instrumente ter preverja število porabljenega obvezilnega materiala, ki se

porabi pri operativnem posegu (Grm, 2010, str. 30).

Da zagotovimo varnost pacienta med operacijo na odprtem srcu izvajamo nadzor z:

Elektrokardiogramom (EKG), ki riše krivulje električne aktivnosti srca iz katere

preberemo število srčnih utripov v minuti in srčni ritem. Pokaţe ishemijo srčne

mišice, srčni infarkt, elektrolitne in prevodne motnje.

Neinvazivnim merjenjem krvnega tlaka (NIBM) - na desno nadlaket pacienta

namestimo manšeto za merjenje NIBM, ki ga merimo na časovne intervale (1, 3, 5,

10, 30, 60 min) ter ga merimo pred invazivnim merjenjem krvnega tlaka na

časovne intervale 5 min, kasneje na 30 min.

Pulznim oksimetrom (SpO2) – na prst leve roke pacientu namestimo pulzni

oksimeter, ki neinvazivno meri nasičenost hemoglobina s kisikom v arterijski krvi.

Invazivnim merjenjem krvnega tlaka (IBM) - merimo arterijski tlak, ki omogoča

zaznavanje vsake spremembe tlaka in odvzem arterijskih vzorcev krvi za preiskave.

Merjenje centralno venskega pritiska (CVP) – po uspešni intubaciji pacienta pri

kateri vzpostavimo umetno dihalno pot ter priključimo pacienta na anestezijski

dihalni sistem anesteziolog uvede v jugularno veno štiri lumenski venski centralni

kanal, ki ga potrebujemo za merjenje tlaka v zgornjem venskem sistemu v velikih

venah in desnem atriju ter za aplikacijo učinkovin.


23

Merjenje urne diureze – na vstavljen urinski kateter priključimo urinsko vrečko, ki

ima nameščeno merilo za merjenje diureze. Normalna urna diureza pri odrasli osebi

je 0,5 ml/kg telesne teţe/uro.

Merjenje telesne temperature – senzor za merjenje temperature v poţiralniku in

urinskem katetru priključimo na monitor ter tako izvajamo nadzor nad pacientom

(Lazar & Sobotič, 2010, str. 36).

Po končani operaciji medicinska sestra usklajuje številne aktivnosti za premestitev pacienta

iz operacijske sobe v zbujevalnico. Preden premestimo pacienta je potrebno na rano

namestiti obveze, pacienta ekstubirati, se dogovoriti za sprejem z medicinsko sestro v

zbujevalnici in pripraviti dokumentacijo pacienta. Po operaciji je potrebno na operacijsko

rano namestiti obveze, ki absorbirajo sekrecijo iz rane, ščitijo rano pred okuţbo, dajejo

oporo, vzdrţujejo ustrezno temperaturo in preprečujejo krvavitev. Drene je potrebno

priključiti na sukcijo. Odstranitev sapničnega tubusa pa izvede običajno anesteziolog.

Dokumentiranje med operacijo je zelo pomembno saj nam poda informacije o poteku

operacije, stanju pacienta med operacijo in končnem izidu, ki je pomembno za osebje, ki

za pacienta skrbi po operaciji ter tako zagotavljamo neprekinjeno zdravstveno nego.

Pomembno je vedeti kakšno je bilo stanje pacienta ob sprejemu v operacijsko sobo (zavest,

psihično stanje in stanje koţe), kakšne pripomočke ima pacient vstavljene po operaciji,

poloţaj pacienta med operacijo, uporaba pripomočkov, uporaba EKG elektrod,

temperaturne sonde, negativne elektrode, aplikacija zdravil ter podpis medicinske sestre,

vrste in debelina drenaţ, katetrov, sond, vrste obvez, količina porabljenega materiala,

ostrih predmetov, instrumentov in čas pacientovega odhoda, kakšno je bilo stanje pacienta

ob premestitvi ter način premeščanja. Pri premeščanju morajo sodelovati vsaj 4 osebe - ena

pri glavi pacienta, druga pri nogah, tretja in četrta pa na njegovi levi in desni strani.

Anesteziolog skrbi med premeščanjem za pacientovo dihanje in glavo ter določi kdaj bodo

pacienta premestili. Pacienta premestimo v toplo pogreto posteljo ter ga toplo pokrijemo,

ker jih po končani operaciji običajno zebe. Anesteziolog, operater in medicinska sestra

pisno in ustno predajo poročilo o pacientu medicinski sestri, ki prevzema pacienta (Ivanuša

& Ţeleznik, 2000, str. 103).


24

5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU PO OPERACIJI

NA ODPRTEM SRCU

Pooperativno obdobje se začne takoj po operaciji v sobi za zbujanje. Kritično obdobje za

operiranca je neposredno po anesteziji dokler glavni učinki anestetika ne popustijo in se

stanje ne stabilizira. Pacienti so običajno v pooperacijskem obdobju zaspani, nemirni,

imajo motnje v dojemanju, motnje v motoričnih funkcijah, prisotni sta navzeja in bruhanje.

Zdravstvena nega v pooperativnem obdobju vključuje vzdrţevanje dihanja, cirkulacije,

elektrolitskega in tekočinskega ravnovesja, kontrola stanja zavesti in stanje operacijske

rane, drenaţ, zagotavljanje varnosti in podpiranje dobrega počutja pacienta (Ivanuša &

Ţeleznik, 2000, str. 109).

5.1 Enota intenzivne terapije (EIT)

Intenzivna medicina je veja medicine, ki s posebnimi specifičnimi znanji in spretnostmi na

vseh ravneh zagotavlja prepoznavanje in zdravljenje pacientov s teţkimi, ozdravljivimi

odpovedmi organov in organskih sistemov, ki so posledica različnih bolezni in poškodb. V

EIT sta ob pacientu 24 ur prisotna zdravnik intenzivist in negovalni tim. Negovalni tim

mora imeti strokovno znanje, usposobljenost in izkušnje, ki temeljijo na vseţivljenjskem

strokovnem izobraţevanju. Za intenzivno terapijo mora biti zagotovljeno neprekinjeno

delovanje vseh servisnih sluţb, ter dosegljivost konziliarnih specialistov različnih strok.

Pacient v EIT potrebuje 24 urne infuzije različnih tekočin ter je priključen na mnoge

aparature, ki spremljajo, podpirajo ali popolnoma nadomeščajo oslabljene in izpadle

ţivljenjske funkcije. Priprava pacienta v EIT je kompleksna z vidika zdravstvenega in

negovalnega tima. Medicinska sestra mora imeti dodatna znanja iz zdravstvene nege,

poznati anatomijo in fiziologijo srca, poznati posebnosti intenzivne terapije pooperativne

oskrbe, delovanja vseh aparatur, učinkovine vseh zdravil, redčenje in delovanje ter stranske

učinke ter moţne pooperativne zaplete (motnje srčnega ritma, krvavitve, hipotermija) in

prepoznati znake zapletov (povišan CVP, bleda, hladna in potna koţa, nizek krvni tlak)

(Bračič & Ropič, 2010, str. 42).


25

5.2 Sprejem pacienta na oddelek po operaciji

Pacienti so premeščeni iz enote intenzivne terapije na Oddelek za kardiokirurgijo prvi

oziroma drugi dan po operativnem posegu, odvisno od ravnovesja njegovih vitalnih funkcij

ter od psihične in fizične kondicije pacienta. Pred sprejemom diplomirana medicinska

sestra pripravi posteljno enoto in preveri delovanje aparatov, ki so potrebni za varno in

neogroţajočo premestitev pacienta na oddelek. Vsaka premestitev je dogovorjena s

kirurgom operaterjem in odgovornim reanimatologom, ki je pacienta spremljal v EIT. Na

postelji na katero bomo premestili pacienta iz EIT mora biti kisikova jeklenka s setom za

ročno ventilacijo in pripomočki za kisikovo terapijo, prenosni monitor, infuzijsko stojalo z

injektomati in dve prijemalki. Ob premestitvi je pacient monitoriran, da se lahko ves čas

spremlja EKG zapis in vrednost perkutane saturacije. Diplomirane medicinske sestre iz

EIT predstavijo vsebino pacientovega odpustnega lista, ki zagotavlja kontinuirano

obravnavo ter nadaljnjo ugotavljanje potreb po zdravstveni negi, načrtovanje, izvajanje in

vrednotenje zdravstvene nege pri pacientu po operaciji na odprtem srcu. Na Oddelku za

kardiokirurgijo so pacienti nameščeni v oddelčno intenzivno nego kjer so ves čas

monitorirani. V pooperativnem času je najpomembnejše stalna prisotnost medicinske

sestre, ki kontinuirano opazuje in nadzoruje zavest pacienta, ogretost telesa, periferno

cirkulacijo in barvo koţe, operativno rano, delovanje torakalne drenaţe, prehodnost

infuzijskih poti, prehodnost trajnega urinskega katetra, pacientov poloţaj in prisotnost

bolečine. Medicinska sestra pripravi individualni načrt zdravstvene nege glede na svoja

opaţanja (Smonkar, 2010, str. 22).

Medicinska sestra izvaja zdravstveno nego po procesni metodi dela, ki je sodoben

metodološki pristop v zdravstveni negi in ga odlikuje visoka stopnja organiziranosti.

Temelji na metodi ugotavljanja telesnih, duševnih in socialnih potreb posameznika,

druţine ali druţbene skupnosti. Proces zdravstvene nege je sestavljen iz 4. faz. Prva faza je

ugotavljanje potreb po zdravstveni negi, druga faza je načrtovanje potreb po zdravstveni

negi, tretja faza je izvajanje načrta zdravstvene nege in četrta faza je vrednotenje doseţkov.

Proces se začne, ko se medicinska sestra sreča s pacientom in mora ugotoviti kakšni so

njegovi odnosi in pričakovanja do zdravja in s kakšnimi problemi se mora soočiti. Ko

potrebe ugotovi morata skupaj s pacientom sistematično načrtovati zdravstveno nego,

izvajati načrtovane intervencije in na koncu rezultat vrednotiti (Pajnkihar, 1999, str. 165).


26

Medicinska sestra načrtuje negovalne intervencije po štirinajstih osnovnih ţivljenjskih

aktivnosti Virginije Henderson:

1. Dihanje

- pacienta namestimo v udoben poloţaj ter opazujemo, merimo in beleţimo

frekvenco dihanja ter vrednost perkutane SpO2 na eno uro, nato na dve oziroma

štiri ure,

- namestimo mu nosni kateter in mu apliciramo naročeno količino kisika,

- v sobi mora biti primerna mikroklima (prezračeno, primerna temperatura in

vlaţnost zraka v sobi),

- s fizioterapevtom koordiniramo respiracijsko terapijo, poudarimo pomen dihalnih

vaj, pacienta spodbujamo k izvajanju dihalnih vaj, globokemu dihanju in

izkašljevanju s pomočjo blazinice,

- do četrtega dne po operaciji odvzamemo kri za plinsko analizo arterijske krvi.

2. Prehranjevanje in pitje

- pacientu kontinuirano apliciramo infuzijsko raztopino štiri do pet dni po operaciji,

- poudarjamo večkratno, a zmerno pitje tekočine po 50ml,

- naročimo primerno dieto za pacienta, razloţimo pomen varovalne prehrane,

- vodimo bilanco sprejete tekočine.

3. Odvajanje in izločanje

- skrbimo za čistočo urinskega katetra in prehodnost, beleţimo diurezo na eno uro,

kasneje na dve do štiri ure (pacient mora urinirati 6-8 ur po operaciji),

- tretji ali četrti dan po operaciji se začne priprava na spontano uriniranje (zapremo

urinski kateter za štiri ure in nato postopoma izpraznimo mehur),

- urinski kateter odstranimo, ko pacient večkrat začuti potrebo po uriniranju,

- poskrbimo za pacientovo odvajanje blata (opravimo klistir tretji ali četrti dan po

operaciji), zagotovimo intimnost pri odvajanju in pomoč pri anogenitalni negi,

- na temperaturni list dokumentiramo odvajanje.

4. Gibanje in ustrezna lega

- pacienta namestimo v polsedeč poloţaj s skrčenimi rokami v komolcu in

podloţenimi rokami v podlahteh ter rahlo pokrčenimi in podloţenimi koleni,

- skrbimo za čisto in urejeno posteljo in dobro počutje pacienta ter mu nudimo

pomoč pri obračanju,


27

- poučimo ga o načinu dvigovanja s pomočjo trapeza (z obema rokama, da se

porazdeli obremenitev na prsni koš obojestransko),

- koordiniramo lokomotorne vaje s fizioterapevtom, pred posedanjem in hojo

obvezno povijemo noge z elastičnim povojem od prstov navzgor,

- s fizioterapevtom sodelujemo pri vertikalizaciji pacienta,

- po naročilu mu apliciramo analgetik ter ga spremljamo v sanitarije.

5. Spanje in počitek

- pacient mora biti spočit za program dnevnih aktivnosti,

- pred spanjem se mu uredi postelja in se mu pomaga higiensko urediti,

- v sobi uredimo mikroklimo (prezračimo, zagotovimo primerno temperaturo,

vlaţnost, odstranimo ropot ter zasenčimo svetlobo),

- priključke, drenaţo in infuzijo namestimo tako, da pacienta ne bo oviralo,

- seznanimo ga o spremljanju vitalnih funkcij čez noč ter o dosegljivosti medicinske

sestre ob kakšni potrebi,

- po potrebi apliciramo uspavalo po naročilu zdravnika.

6. Oblačenje in slačenje

- z primernim oblačenjem in posteljnim perilom pri pacientu skrbimo za primerno

termoregulacijo,

- pacientu po potrebi nudimo pomoč pri oblačenju in slačenju,

- perilo pacienta zamenjamo enkrat dnevno oziroma po potrebi.

7. Vzdrţevanje normalne telesne temperature

- telesno temperaturo merimo na štiri ure, pri febrilnem stanju pa na dve uri in

beleţimo na temperaturni list,

- v sobi skrbimo za primerno mikroklimo,

- pri povišani temperaturi pacientu naredimo osveţilno kopel, mu zamenjamo osebno

in posteljno perilo, zagotovimo zadostno količino tekočine, ter mu po naročilu

zdravnika odvzamemo kri za določitev hemokulture ter intravenozno apliciramo

antipiretik in antibiotik.

8. Čistoča in nega telesa

- pacientu namestimo klicno napravo,

- prve dni po operaciji pacientu opravimo ustno nego in mu zaščitimo ustno votlino z

glicerinsko raztopino, ustnice zaščitimo z mazilom za ustnice, opravimo tudi


28

posteljno kopel oziroma mu nudimo pomoč pri jutranji posteljni kopeli, vmesni

osveţitvi ter večerni posteljni kopeli,

- koţo po kopeli zaščitimo z oljem pred nastankom razjed zaradi pritiska,

- kasneje pacientu glede na zmoţnosti pomagamo pri urejanju v kopalnici.

9. Izogibanje nevarnostim v okolju

- pacienta moramo 24ur opazovati in ob nenadnih zapletih ali poslabšanju stanja

obvestiti zdravnika,

- vitalne funkcije merimo glede na intenzivnost pacientove obravnave (krvni tlak,

srčni utrip, dihanje, SpO2 in telesno temperaturo), merimo hemodinamske

parametre – CVP,

- po protokolu kontroliramo laboratorijske parametre (kompletno krvno sliko,

elektrolite, pozorni smo na vrednost kalija in nivo protrombinskega časa), skrbimo

za prehodnost infuzijskih poti,

- varno namestimo zunanji srčni spodbujevalec in kontroliramo njegovo delovanje,

kontrolirano spremljamo EKG krivulje,

- zdravila apliciramo po pravilu 5xP, po naročilu zdravnika pacientu apliciramo

intavenozno medikametozno podporo (pri aritmijah, pri hipo ali hipertenziji),

- izvajamo aseptične preveze operativnih mest in vbodnih mest za infuzijske poti,

- pri rani ugotavljamo ali je suha, krvavi in ali je drenirana ter ali so preveze suhe,

premočene, nepremakjene. Pri drenaţi ugotavljamo vrsto (dren v rani, prsni ali

trebušni votlini, ţelodčna sonda, urinski kateter) in posebnosti (aktivna ali pasivna,

redivak, vrečka ali sukcija). Kontrolirati moramo delovanje drenaţe, vsebino,

količino in barvo (Ivanuša & Ţeleznik, 2000, str. 114),

- vzdrţujemo prehodnost retrosternalnega in torakalnega drena (redno in pravilno

molzenje drena,

- po standardu aseptično odstranimo periferne venske kanile in centralne venozne

katetre,

- četrti dan po operaciji kontroliramo telesno teţo pacienta.

10. Komuniciranje, izraţanje čustev in občutkov

- pacienta moramo seznaniti s pomenom negovalnih intervencij in ga nanje

pripravimo,


29

- spodbujamo ga da izraţa svoje mnenje, potrebe in ţelje, pripravimo ga, da spontano

izrazi prisotnost bolečine in opredeli njeno stopnjo s pomočjo VAS lestvice od 1-

skoraj nič ne boli, do 10- neznosna bolečina,

- odgovarjamo na vsa njegova vprašanja in mu pokaţemo da ga razumemo,

- pogovorimo se o spremembi ţivljenjskega stila, s pomenom redne telesne

aktivnosti in počitka po njej ter s spolnim ţivljenjem po operaciji srca.

11. Izraţanje verskih čustev

- pacientu prisluhnemo za to potrebo in z njim predvidimo moţnosti za njeno

uresničitev.

12. Koristno delo

- pacienta seznanimo o zgodnjem rehabilitacijskem programu po operaciji srca, z

njim načrtujemo dopolnitev aktivnosti,

- mu predlagamo včlanitev v Koronarni klub ali Društvu za srce, po potrebi

poskrbimo za naslov.

13. Razvedrilo in rekreacija

- pacientu svetujemo naj upošteva razvedrilo kot eno izmed tehnik sprostitve,

- poučimo ga o pomenu samooskrbe ter mu svetujemo primeren hobi.

14. Učenje in pridobivanje znanja o razvoju in zdravju

- pacienta seznanimo pisno in ustno s pomenom zdrave – varovalne prehrane,

- naučimo ga samooskrbe pri izvajanju osebne higiene,

- pacienta seznanimo s pomenom zgodnje rehabilitacije in vzdrţevanjem redne

telesne aktivnosti,

- svojcem svetujemo kako pomagati bliţnjemu po odpustu iz bolnišnice in da se

lahko obrnejo na patronaţno sluţbo, če bodo potrebovali pomoč (Smonkar, 2010,

str. 23).

Vrednotenje in dokumentiranje opravljenih del je namenjeno zagotavljanju sistematične in

kontinuirane zdravstvene nege, ki omogoča boljšo komunikacijo širjenje informacij med

izvajalci ter kronološki pregled dogodkov (Smonkar, 2010, str. 27).

Vrednotenje zaključuje krog vseh aktivnosti v procesu zdravstvene nege in pomeni

primerjavo doseţenega pacientovega negovalnega stanja z zastavljenimi cilji med

načrtovanjem (Pajnkihar, 1999, str. 166).


30

5.3 Odpust pacienta

Pacienta se na odpust pripravlja ţe od sprejema na oddelek z učenjem samooskrbe in

rednim izvajanjem pooperativnega rehabilitacijskega programa. Pomembno vlogo ima

njegova druţina, ki mu lahko z razumevanjem njegove bolezni nudi psihično in fizično

oporo, ki jo bo potreboval pri vključitvi v ţivljenje. V času pacientove hospitalizacije

svojce poučimo o času odpusta in nadaljnjem rehabilitacijskem programu v zdravilišču ter

o negovalnih potrebah, ki se bodo pojavljale po operaciji na odprtem srcu. Ponudimo tudi

pripravljene zdravstveno–vzgojene publikacije. Ob odpustu dobi kratka pisna in ustna

navodila, odpustno pismo, recepte in vso spremljajočo zdravstveno dokumentacijo



31

6 REHABILITACIJA PACIENTA PO OPERACIJI NA ODPRTEM

SRCU

Človeku se ob srečanju s katerokoli boleznijo srca in oţilja spremeni ţivljenje. Strah

postane njegov sopotnik. Začne se spraševati: Katere fizične aktivnosti si še lahko

privoščim? Kje je tista prava mera? Ali bom sploh lahko še živel kakovostno? Takšni

strahovi lahko oteţijo vračanje pacienta v vsakdanje ţivljenje. Da se bo pacient ponovno

lahko vključil v ţivljenje brez strahov mora poiskati odgovore, ki jih nudi rehabilitacija

(Center za rehabilitacijo bolezni srca in oţilja, 2009, str. 1).

Rehabilitacija omogoča zaustavitev napredovanja bolezni in preprečuje ponovne izbruhe.

Pomeni naučiti se kako ţiveti z boleznijo. Je individualna, celovita, neprekinjena in

doţivljenjska. Cilje rehabilitacije doseţemo z dobro psihično pripravo in aktivnim

sodelovanjem pacienta. Pacient se lahko s pomočjo rehabilitacije, ki zajema ukrepe, ki so

potrebni da se pacientu povrnejo telesno, duševno in socialno ravnovesje, ponovno vključi

v domače in delovno okolje (Ekart Buček, 2010, str. 53).

5.1 Zgodnja rehabilitacija pacienta v bolnišnici

Rehabilitacija pacientov po operaciji srca potrebuje dober program dela in

multidisciplinaren pristop. Fizioterapevt načrtuje in izvaja del načrta v skladu s

pacientovimi psihofizičnimi sposobnostmi. Ko je pacient sprejet iz enote intenzivne

terapije na oddelek pričnemo voditi rehabilitacijski list, na katerem so označene vse

aktivnosti, ki sta jih pacient in fizioterapevtka izvajala ţe v enoti intenzivne terapije. V

rehabilitacijski list se vpisujejo podatki o trajanju obremenitve in frekvenca pulza pred in

po obremenitvi (Ekart Buček, 2010, str. 55).

Respiracijska fizioterapija, ki ima zelo pomembno vlogo še posebej pri pacientih s KOPB,

se prične pri pacientu v enoti intenzivne terapije po ekstubaciji. Pacient po kisikovi ali

venturi maski prejema določen procent ovlaţenega kisika, odvisno od pacientove potrebe

po kisiku in SpO2. Pri pacientu se izvaja še asistirano dihanje z IPPB (dihanje z

izmenjajočim pozitivnim pritiskom). S tem se poveča dihalni volumen, izboljša transport

aerosola, predihanost pljuč in zmanjša se delo dihal. Tak postopek izvajamo večkrat

dnevno ali po potrebi. Pri pacientih, ki teţje sodelujejo uporabljamo metodo CPAP kjer se


32

uporablja neprekinjen pozitivni pritisk v zračnih poteh. CPAP metodo uporabljamo, če je

pacient kooperativen (diha spontano), če ima proste dihalne poti in normalne vrednosti

pCO2. Pacienti, ki imajo KOPB je sekrecija bronhialne sluzi zelo povečana, dihalne poti

pa zoţene. Ob zastajanju bronhialnega sekreta pacientu pomagamo z aerosoli mukolitikov

v obliki inhalacije. Ko prične pacient aktivno sodelovati začnemo izvajati dihalne vaje in

izvajanje asistiranega izkašljevanja s pripomočkom. Vsako uro pacient izvede 5-10

globokih vdihljajev to nadaljuje tudi po odpustu (Ekart Buček, 2010, str. 55).

Pacienta ţe v enoti intenzivne terapije takoj po ekstubaciji posedemo z povitimi nogami

preko postelje. Pacient se posede iz bočnega poloţaja, ker je manj boleče. Ob dobrem

stanju pacienta ter vitalnih funkcij lahko izvajamo aktivno asistirane vaje za zgornje in

spodnje ude v postelji. Prvi in drugi dan po operaciji je na programu povijanje nog z

elastičnim povojem, posedanje preko roba postelje, vstajanje ob postelji ter individualne

aktivno asistirane vaje, tretji dan se pacient poleg ostalih aktivnosti tudi sprehodi ob

postelji, ter sam v postelji izvaja aktivne vaje, četrti dan se sprehodi ob postelji in po sobi,

peti dan se sprehaja po sobi in napredujemo na hodnik 50m ali več, pri tem merimo SpO2,

šesti dan se pacient poskusi sprehoditi po stopnicah 12 – 24 stopnic. Pri vsaki viziti skupaj

z zdravnikom ocenimo napredek in sposobnost pacienta (Ekart Buček, 2010, str. 56).

Pomen zgodnje rehabilitacije je, da pacient ponovno dobi zaupanje v sebe in svoje

sposobnosti, da se bo laţje ponovno vključil v vsakdanje ţivljenje ter izvajal zahtevnejše

vaje v zdraviliškem rehabilitacijskem programu. Pacient se mora zavedati, da bo telesna

vadba postala njegov vsakdan, da bo moral skrbeti za zdrav način ţivljenja in uvesti v

svoje ţivljenje nekaj sprememb. Po uspešni rehabilitaciji v bolnišnici pacient rehabilitacijo

nadaljuje v zdraviliškem zdravljenju v Radencih ali Šmarjeških toplicah 3 – 4 tedne po

odpustu iz bolnišnice (Ekart Buček, 2010, str. 57).

5.2 Rehabilitacija po odpustu iz bolnišnice

Srčno-ţilne bolezni so kronične zato je pomembno zavedanje pacientov, da bo

rehabilitacija potekala do konca ţivljenja. Da preprečimo ponovni nastanek bolezni je

potrebno prilagoditi ţivljenjski slog. Glavni cilj rehabilitacije je spodbujanje pacientov z

nadaljevanjem zdravega načina ţivljenja v domačem okolju. Cilj je doseţen, ko pacient


33

razume, da je samo on tisti, ki lahko vpliva na kakovost njegovega ţivljenja v domačem

okolju. Primerna je za paciente po srčnem infarktu, po operaciji širitve srčnih arterij z ţilno

opornico ali brez, pacienti, ki imajo stabilno angino pektoris, motnje srčnega ritma, po

operativnem posegu na srcu, po prestali operaciji večjih perifernih arterij na nogah ali

vratu. Kakovostno in celovito rehabilitacijo doseţemo kadar je ta prilagojena vsakemu

posamezniku in traja do konca ţivljenja (Ivašković, 2008, str. 1).

Poznamo tri oblike rehabilitacij, katerih se pacienti lahko udeleţijo po odpustu iz

bolnišnice. Največ pacientov se odloči za tako imenovano stacionarno oziroma zdraviliško

rehabilitacijo, ki poteka v zdravilišču. Sestavlja jo neprekinjen tritedenski program, v

katerem pacient spozna način ţivljenja katerega bo moral prenesti v domače okolje.

Seznani se od načina prehranjevanja do organiziranja telesne aktivnosti. Je najprimernejša

za ogroţene paciente zaradi stalne prisotnosti zdravnika. Je pa tudi ena izmed najdraţjih

rehabilitacij. Pri nas obstaja še ambulanta rehabilitacija, ki pa še ni tako poznana. Trenutno

se izvaja samo v večjih mestih. Naloge med ambulantno in stacionarno rehabilitacijo se ne

razlikujejo. Je pa primerna za manj ogroţene paciente. Zavod ima usposobljeno ekipo za

rehabilitacijo srčnih pacientov kamor 2 - 3 krat tedensko prihajajo pacienti. Skupaj z

pacienti 30 – 60 min izvajajo vaje za sprostitev in telesno kondicijo ter jim dajejo

preventivne nasvete. Po končanem programu pacienti odidejo domov. Poznamo pa še tretjo

obliko rehabilitacije to je klubska dejavnost, ki je oblika trajne, doţivljenjske rehabilitacije

in jo izvajajo koronarni klubi, kamor se lahko pacienti po operacijah včlanijo (Jerše, 2004,

str. 187).

Zelo pomembno vlogo ima njegova oţja druţina, ki mora pacienta pri spremembi

ţivljenjskega sloga podpret. Pacient potrebuje pomoč, ker ne more več opravljati

dejavnosti v tako velikem obsegu kot pred operacijo, postane tudi bolj občutljiv. Če je

reakcija druţine ob tem negativna in mu ni pripravljena pomagati lahko vzbudi občutek

prepuščenosti samemu sebi, kar lahko vodi v depresivno stanje, ki pa je velik dejavnik

tveganja ponovitev srčne bolezni. Kakor mora pacient spremeniti svoj slog ţivljenja tako

se mu mora prilagoditi tudi druţina ter spoštovati njegove nove potrebe. Druţina lahko

pomaga pacientu s seznanjenostjo o vzrokih, ki so privedli do srčne bolezni ter s katerimi

dejavniki lahko preprečijo ponoven izbruh bolezni (Center za rehabilitacijo bolezni srca in

oţilja, 2009, str. 3).


34

7 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA

V raziskovalnem delu diplomskega dela smo v mesecu maju in juniju 2013 na Oddelku za

kardiokirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor izvedli študijo primera

pacientke po operaciji na odprtem srcu. Pacientko smo obravnavali ob sprejemu na

oddelek in v pooperativnem obdobju na oddelku za kardiokirurgijo v oddelčni enoti

intenzivne terapije.

Dovoljenje za izvajanje raziskave smo zaprosili Sluţbo zdravstvene nege in Komisijo za

medicinsko etična vprašanja v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Z strokovno

vodjo Oddelka za kardiokirurgijo pa smo se dogovorili za čas izvajanje študije primera in

izbor pacientke.

7.1 Raziskovalna vprašanja

1. Kateri so aktualni in potencialni problemi pacientke po operaciji na odprtem srcu?

2. Ali 14. osnovnih ţivljenjskih aktivnosti Virginije Henderson pripomore k bolj

kakovostni in individualni obravnavi pacientke po operaciji na odprtem srcu?

7.2 Namen in cilji raziskave

Namen raziskave je predstaviti negovalne probleme, ki si pojavljajo pri pacientki po

operaciji na odprtem srcu z uporabo 14. osnovnih ţivljenjskih aktivnosti Virginije

Henderson.

Cilj raziskave je s študijo primera ugotoviti aktualne in potencialne negovalne probleme pri

pacientki po operaciji na odprtem srcu s pomočjo 14. osnovnih ţivljenjskih aktivnosti

Virginije Henderson.

7.3 Raziskovalne metode

V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili smo domačo in tujo

literaturo ter elektronske vire, ki vsebujejo vsebino zdravstvene nege kardiokirurškega

pacienta. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija.


35

7.4 Postopki zbiranja informacij

Zbiranje informacij je potekalo v obliki intervjuja s pomočjo vprašalnika. Vprašanja so bila

odprtega tipa, pacientka je imel pri vsakem vprašanju moţnost prostega govora.

Informacije smo zbirali tudi z opazovanjem pacientkine neverbalne komunikacije ter s

vpogledom v zdravstveno in negovalno dokumentacijo in pogovorom z drugimi

zdravstvenimi delavci. Pridobljene podatke smo analizirali in postavili ugotovljene

negovalne diagnoze. Izdelali smo načrt zdravstvene nege, kjer smo določili cilje, načrtovali

negovalne intervencije, jih izvedli in na koncu vrednotili zdravstveno nego.

7.5 Raziskovalni vzorec

V raziskavi smo se osredotočili na eno pacientko po operaciji na odprtem srcu.

7.6 Raziskovalno okolje

Raziskava je potekala v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru na Oddelku za

kardiokirurgijo.

7.7 Etični vidik

Pri izvajanju raziskave smo upoštevali Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov Slovenije. Pacientka se je s podpisom soglasja za sodelovanje v raziskavi odločila

prostovoljno. Pacientka je bil seznanjen z anonimnostjo raziskave in da bodo pridobljeni

podatki uporabljeni samo v namen izdelave diplomskega dela. S pacientko smo se

pogovorili v zasebnem prostoru in ji tako zagotovili individualno obravnavo in zasebnost.


36

8 REZULTATI RAZISKAVE

8.1 Predstavitev pacientke

OSEBNI PODATKI

Pacientka V.K. je stara 79. let. Kot zaposlena je opravljala administratorska dela. Sedaj je

ţe 22. let upokojena. Je vdova, moţa je izgubila pred leti zaradi multipleskleroze. Sedaj

ţivi v hiši s sinom, kjer imajo dvojno gospodinjstvo. Ima dva sinova in štiri vnuke, ki jo

podpirajo in pomagajo pri odločitvah, ki jih mora sprejemati zaradi bolezni. V druţini

pacientke je imela mati pacientke sladkorno bolezen, bratje in sestre pa so umrli zaradi

raka. Pacientka alergij ne navaja. Za nujne primere je pacientka podala telefonsko številko

in naslov sina B.K.

VZROK OBRAVNAVE

Pacientka je ob obisku kardiologa povedala, da ţe pol leta ob hitrejši hoji teţko diha, čuti

topo bolečino v prsih in pojavljajo se palpitacije ob naporu. Dne 20.3.2013 je bila sprejeta

na Oddelek za kardiologijo v Splošni bolnišnici Celje zaradi suma na ishemično bolezen

srca. Pri pacientki so opravili obremenitveno testiranje, koronarografijo, ventrikulografijo,

laboratorijske preiskave krvi, hemogram, EKG, RTG p.c., UZ srca, UZ vratnih arterij, UZ

abdomna, spirometrijo in ugotovili 70-90% stenozo debla pri čemer je potrebno

operacijsko zdravljenje s katerim se je pacientka strinjala. Vso dokumentacijo so dne

5.4.2013 poslali na Oddelek za kardiokirurgijo UKC Maribor, kjer so pacientki pisno

posredovali datum predvidene operacije.

DOSEDANJI PODATKI O ZDRAVSTVENEM IN NEGOVALNEM STANJU

PACIENTKE

Pacientka je bila dne 29.5.2013 ob 9 uri načrtovano sprejeta na Oddelek za kardiokirurgijo

zaradi obremenitvene angine pektoris za predviden CAGB poseg. Naslednji dan je bila

odpuščena domov zaradi prezaposlenosti operacijskega programa in bila ponovno sprejeta

3.6.2013 ob 11 uri za načrtovano operacijo 4.6.2013, ki so jo prav tako preloţili zaradi

prezaposlenosti operacijskega programa na 5.6.2013. Pacientka se ţe več let zdravi za

sladkorno boleznijo tipa 2 zaradi katere ima dieto, ki se je drţi in predpisano terapijo

Glucovance 500mg/2,5mg 3x1 tbl ob obroku. Pacientka ima anevrizmo abdominalne aorte


37

za katero se zdravi v ambulanti za ţilne bolezni v Splošni bolnišnici Celje. Zadnji pregled

je imela februarja 2011, ob sprejemu 20.3.2013 so ponovno pregledali anevrizmo, ker se

ne veča zadostuje konzervativna terapija Aspirin protect 100mg 1 tbl/dan zjutraj. Ponovno

kontrolo ima septembra 2013. Zdravi se tudi zaradi povišanega krvnega tlaka, ki si ga

redno kontrolira, hodi na preglede in jemlje predpisano terapijo Amlessa 8mg/5mg

1tbl/dan pred zajtrkom in Concor 1,25mg 1tbl/dan zjutraj. V krvi ima tudi povišano

vrednost maščob (hiperholesterolemijo) za kar jemlje terapijo Atoris 40mg 1 tbl/dan zjutraj

in se drţi diete nemastna hrana, več omega 3 maščob, sadja in zelenjave. Ob pojavu

bolečine v prsih vzame Nitrolingual 0,4mg p.p. 1-2 razprška.

8.2 Predstavitev negovalnih diagnoz po operaciji

1. DIHANJE

Anamneza

Pacientka je ob naporu zadnje pol leta teţje dihala, kadila je pred 20. leti pribliţno 15. let.

Samostojno vzdrţevanje prostih dihalnih poti. Drugih posebnosti glede dihanja ni imela.

Frekvenca dihanja ob sprejemu je bila 18 vdihov/min, dihanje je bilo enakomerno, prsno in

globoko, SpO2 95%.

Ugotovitve

Pacientki smo po operaciji v oddelčni enoti intenzivne terapije preko nosnega katetra

aplicirali predpisano količino kisika 6l/min in inhalacije Bisolvona + Beruduala 2krat

dnevno pred obrokom (4ml+2ml+4ml FR). Drugi dan po operaciji je zdravnik predpisal

metodo CPAP 2krat dnevno pred obrokom za laţje vzdrţevanje prostih dihalnih poti in

predihanosti pljuč. Redno smo opazovali in merili frekvenco dihanja, katere vrednost se je

gibala med 15-17 vdihov/min, dihanje je bilo enakomerno, prsno in globoko, vrednost

SpO2 pa se je gibala med 92% - 96%.

NEGOVALNA DIAGNOZA: Dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja

Etiologija: Bolečina in operativni poseg.

Simptomi: Aplikacija kisika 6l/min, SpO2 92%.


38

Cilji zdravstvene nege:

- Pacientki se bo aplicirala predpisana količina kisika 6l/min.

- Pri pacientki se bo izvajala metoda CPAP.

- Pacientka bo poučena o pomenu merjenja SpO2.

Načrtovanje negovalnih intervencij:

- Pacientko namestiti v polsedeč poloţaj,

- opazovati, meriti in beleţiti frekvenco dihanja ter vrednost perkutane SpO2 na eno

uro,

- pacientki aplicirati naročeno količino kisika 6l/min preko nosnega katetra,

- pri pacientki dvakrat dnevno pred obrokom izvajati inhalacije (Bisolvona 4ml +

Beruduala 2ml+ 4ml FR),

- pri pacientki izvajati metodo CPAP dvakrat dnevno pred obrokom,

- zagotoviti primerno mikroklimo (prezračeno, primerna temperatura in vlaţnost

zraka v sobi),

- pacientko spodbujati k izvajanju dihalnih vaj, globokemu dihanju, izkašljevanju s

pomočjo blazinice,

- dokumentirati izvršene negovalne intervencije.

Izvajanje negovalnih intervencij:

Načrtovane negovalne intervencije smo izvajali v skladu s standardi zdravstvene nege.

Vrednotenje negovalnih intervencij:

Vrednost SpO2 se je po aplikaciji predpisane količine kisika, inhalacij in metodi CPAP

dvignila na 96 - 98%.

2. PREHRANJEVANJE IN PITJE

Anamneza

Pacientka je pri prehranjevanju samostojna, ima sladkorno dieto, dnevno zauţije do 5

obrokov, glede hrane se prilagodi dieti, popije do 2 litra tekočine dnevno, najraje pije vodo

in kapučino, alkohol pije priloţnostno. Ima zgornjo in spodnjo zobno protezo. Izmerjena


39

vrednost krvnega sladkorja ob 11h je bila 11,9 mmol/l, pacientka je vzela tableto

Glucovance 500mg/2,5mg med obrokom. Pacientka si je doma redno vsaki dan zjutraj

merila krvni sladkor katerega vrednost se je gibala med 7mmol/l in 10mmol/l. Telesna teţa

85kg in višina 168cm ob sprejemu (ITM: 30,1).

Ugotovitve

Pacientka je imela prvi dan po operaciji predpisano tekočo hrano OP1, od drugega dne

dalje pa OP2. Hrano smo ji servirali na obposteljno mizico. Pri prehranjevanju je bila

samostojna. Ob sprejemu na oddelek iz EIT je bila izmerjena vrednost krvnega sladkorja

med 12,7mmol/l in 15,6mmol/l, zdravnik je predpisal redno merjenje krvnega sladkorja

4x/dan in terapijo 500ml 5% glukoza 100ml/h + 18IE Actrapida + 20ml KCl. Drugi dan se

je vrednost krvnega sladkorja gibala med 11,8mmol/l in 16,6mmol/l aplicirali smo ji 500ml

5% glukoze 75ml/h + 22IE Actrapida + 10ml KCl. Popoldan smo pacientki aplicirali

dodatno 10IE Actrapida in zniţali vrednost 16,6mmol/l na 11,8mmol/l. Tretji dan je bila

vrednost krvnega sladkorja med 12mmol/l in 16,6mmol/l zato je zdravnik količino

Actrapida v 5% glukozi povečal na 28IE + 10IE po potrebi. Ob vrednosti krvnega

sladkorja 16,6mmol/l smo ji aplicirali dodatnih 10IE in se je zniţal na 12mmol/l. Četrti dan

je pacientka bila premeščena na oddelek in ji je zdravnik predpisal Glucovance

500mg/2,5mg 3x1 tbl pred obrokom. Pacientka je tretji dan po operaciji po zajtrku obilno

bruhala. Proti slabosti smo ji aplicirali Setronon 1 ampula 2mg/ml i.v.. Pojavile so se

motnje srčnega ritma atrijska fibrilacija. Aplicirali smo ji Cordarone 300mg i.v. in stanje se

je v času 30 min umirilo. Prešlo je nazaj v sinusni ritem. Po počitku ji ni bilo več slabo in

ni več bruhala. Vrednost sprejete tekočine se je gibala med 4940ml in 2800ml. Ostala

terapija, ki jo je prejemala pacientka v oddelčni enoti intenzivne terapije je obsegala

Cefamezin 1g/8h i.v. (1 in 2 dan po OP potem ex), Controlor 40mg/12h i.v. (1 dan po OP,

od 2 dne dalje v obliki tbl 40mg 1x/dan zjutraj), Clexane 0,4 IE/24h s.c. (od 1 dne po OP

dalje), Dipidolor 5g/8h i.v. (1 in 2 dan po OP potem ex), Nodolpasse 250ml/12h i.v. (1 dan

po OP potem ex), Lasix 20g i.v. p.p.(nismo aplicirali zato 2 dan po OP ex), Analgin 1

ampula/8h i.v. (od 2 dne po OP dalje), Lekadol 500mg 3x1 tbl (od 4 dne po OP dalje),

Cordarone 300mg/8h i.v. (3 dan po OP, od 4 dne dalje 200mg 3x1 tbl), Setronon 1 ampula

2mg/ml i.v. p.p. (od 3 dne po OP dalje), Concor 1x1,25mg tbl (1 dan po OP, od 2 dne dalje

2,5mg 1x1 tbl zjutraj), Amlessa 8mg/5mg 1x1 tbl zjutraj (od 1 dne dalje), Atoris 40mg 1x1


40

tbl zjutraj (od 1 dne dalje), Aspirin protect 100 1x1 tbl zjutraj (od 1 dne dalje), C-vitamin

1g/12h i.v. (od 1 dne dalje), Dormicum 7,5mg p.p. (od 1 dne dalje).

NEGOVALNA DIAGNOZA: Neuravnovešena prehrana, manj kot telo potrebuje,

prehrambeni deficit (SLADKORNA BOLEZEN, OPERATIVNI POSEG)

Etiologija: Hiperholesterolemija, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, operativni poseg.

Simptomi: Omejen vnos hrane po operaciji, ki se izvaja po protokolu.


- Pacientka bo primerno hidrirana in hranjena.

- Pri pacientki bo 4x/dan merjen krvni sladkor.

- Pacientka bo dobila predpisano dieto.

- Pacientka bo dobila zdravilo proti slabosti Setronon 1 ampula 2mg/ml i.v. p.p.

- Bilanca sprejete tekočine bo merjena.


- Pacientki 4x/dan meriti krvni sladkor,

- v kuhinji naročiti dieto OP1 drugi dan OP2, sladkorno dieto za pacientko,

- pacientki servirati hrano in ji nuditi pomoč ob potrebi,

- opazovati pacientko med hranjenjem,

- pacientki ob bruhanju pomagati in ji ponuditi ledvičko,

- prezračiti prostor in jo preobleči po potrebi,

- pacientki aplicirati terapijo proti slabosti po naročilu zdravnika Setronon 1 ampula

2mg/ml i.v.

- dokumentirati količino, vsebino izbruhane vsebine in aplikacijo terapije,

- spodbujati pacientko pri pitju tekočine,

- pacientki aplicirati predpisano terapijo 500ml 5% glukoze + predpisano količino

Actrapida po naročilu zdravnika,

- pacientki kontinuirano aplicirati infuzijsko raztopino,

- voditi bilanco sprejete tekočine.


41




Pacientka je dobila predpisano dieto, pojedla polovico vsakega obroka in popila do 1,5l

tekočine dnevno. Vrednost krvnega sladkorja je bila med 11,8mmol/l in 16,6 mmol/l. Po

naročilu zdravnika smo aplicirali predpisano terapijo 500ml 5% glukoze + predpisano

količino Actrapida. Pacientki smo pomagali pri bruhanju, ji aplicirali predpisano terapijo

Setronon 1 ampula 2mg/ml i.v. po naročilu zdravnika in jo uredili. Pacientki po aplikaciji

terapije ni bilo več slabo in ni več bruhala.

3. IZLOČANJE IN ODVAJANJE

Anamneza

Pacientka z odvajanjem ni imela teţav, odvajala je do 1x/dan. Nazadnje je odvajala

4.6.2013. Pacientki rahlo uhaja urin, izloča do 6 krat dnevno, ponoči tudi do 2 krat odvisno

od popite tekočine. Pacientki so v popoldanskem času dan pred operacijo opravili klistir.

Ugotovitve

Pacientka ima po operaciji vstavljen Foleyev urinski kateter (16 Ch), ki je bil vstavljen na

dan operacije 5.6.2013 v operacijski sobi in dva drena v prsnem košu, ki so jih vstavili po

operaciji. V oddelčni enoti intenzivne terapije smo dnevno sprva vsako uro kasneje na dve

uri spremljali barvo in izločeno količino tekočine. Zdravnik je drenaţo odstranil tretji dan

po operaciji. Vsebina, ki je pritekla iz drenov je bila krvava. Količina, ki se je izločila od

prvega pa do tretjega dne do odstranitve drenov po operaciji je skupno znašala 655 ml.

Količina celotne izločene tekočine pa se je gibala med 4590ml in 3150ml. Pacientka je

imela po operaciji teţave z odvajanjem, zato smo ji po naročilu zdravnika tretji dan po

operaciji opravili klistir. Pacientka kljub temu ni odvajala.

NEGOVALNA DIAGNOZA: Obstipacija

Etiologija: Operativni poseg, omejen vnos hrane v telo - zmanjšan, nezadostno gibanje.

Simptomi: Pacientka 4 po operaciji dni ni odvajala.


42


- Pri pacientki bo vzpostavljen normalen ritem odvajanja.


- Pacientki naročiti dieto (sladkorna dieta OP2),

- s pacientko se pogovoriti o navadah odvajanja,

- poročati zdravniku o obstipaciji,

- pri pacientki opraviti klistir po naročili zdravnika,

- dokumentirati odvajanje na temperaturni list.




Pacientka na oddelčni intenzivni enoti kljub klistirju tretji dan po operaciji ni odvajala.

4. GIBANJE IN USTREZNA LEGA

Anamneza

Pacientka se je doma gibala samostojno ampak teţje zaradi poškodbe gleţnja pred leti.

Ortopedskih pripomočkov ni potrebovala, če je bilo potrebno se je uprla na kakšen

predmet.

Ugotovitve

Pacientka je imela po operaciji predpisano mirovanje in počivanje. S pomočjo

fizioterapevtke je pacientka v času hospitalizacije izvajala aktivne, pasivne vaje v postelji,

posedanje čez rob postelje, sprehajanje ob postelji kasneje po sobi in po hodniku (do 50 m)

ter po stopnicah (12-24 stopnic) pri čemer smo redno spremljali SpO2, katerega vrednost se

je gibala med 95% - 96% in pulz katerega vrednost je bila med 77 – 88 utripov/min.

NEGOVALNA DIAGNOZA: Mobilnost, nepopolna telesna mobilnost 2. stopnje.

Etiologija: Operativni poseg in prisotna bolečina.


43

Simptomi: Predpisano omejeno gibanje s pomočjo fizioterapevtke in počivanje.


- Pacientka bo pri gibanju postala samostojna.

- Pacientka bo izvajala rehabilitacijski program.


- pacientko namestiti v polsedeč poloţaj s skrčenimi rokami v komolcu in

podloţenimi rokami v podlahteh ter rahlo pokrčenimi in podloţenimi koleni,

- skrbeti za čisto in urejeno posteljo in dobro počutje pacienta ter ji nuditi pomoč pri

obračanju,

- pacientko poučiti o pravilnem načinu dvigovanja s pomočjo trapeza (z obema

rokama, da se porazdeli obremenitev na prsni koš obojestransko),

- s fizioterapevtom koordinirati lokomotorne vaje (pred posedanjem in hojo obvezno

poviti noge z elastičnim povojem od prstov navzgor),

- s fizioterapevtom sodelovati pri vertikalizaciji pacientke,

- pacientki po naročilu zdravnika pred lokomotornimi vajami aplicirati analgetik

(Dipidolor 5mg/8h),

- dokumentirati dano terapijo in izvajanje aktivnosti pri pacientki.




Pacientko smo namestili v udoben poloţaj in ji pomagali pri obračanju. Poučili smo jo o

pravilnem dvigovanju s pomočjo trapeza in skupaj s fizioterapevtom koordinirali

lokomotorne vaje. Pacientki smo pred aktivnimi vajami aplicirali analgetik po naročilu

zdravnika (Dipidolor 5mg/8h i.v.).


44

5. SPANJE IN POČITEK

Anamneza

Pacientka se je občasno zbujala ponoči. Terapije za spanje ne jemlje. Čez dan se je spočila

za kakšno uro ali dve.

Ugotovitve

Pacientka po operaciji teţav s spanjem nima. Ponoči spi in se ne zbuja, čez dan zadrema za

kakšno uro ali dve. Pacientko pred spanjem higiensko uredimo, poskrbimo za primerno

mikroklimo, mir in tišino na oddelku ter po potrebi apliciramo predpisano terapijo za

spanje Dormicum 7,5mg p.p. zvečer.

6. OBLAČENJE IN UREJANJE

Anamneza

Pacientka se je oblačila in urejala samostojno, primerno glede na temperaturne razmere v

okolju.

Ugotovitve

Pacientka pri oblačenju in slačenju po operaciji potrebuje delno pomoč medicinske sestre.

NEGOVALNA DIAGNOZA: Samonega, zmanjšana zmoţnost samostojnega oblačenja in

osebnega urejanja 2. stopnje.

Etiologija: Operativni poseg in bolečina.

Simptomi: Pacientka potrebuje pomoč pri oblačenju in urejanju.


- Pacientka bo preoblečena v sveţe perilo.


- z primernim oblačenjem in posteljnim perilom skrbeti za primerno termoregulacijo

pri pacientki,

- pacientki nuditi pomoč pri oblačenju in slačenju ob potrebi,


45

- perilo pacientke zamenjati enkrat dnevno oziroma po potrebi.




Pacientki smo zjutraj po posteljni kopeli pomagali se preobleči v sveţe perilo, po potrebi

smo zamenjali posteljno perilo.

7. VZDRŢEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE

Anamneza

Pacientka ni imela povišane temperature.

Ugotovitve

Izmerjena vrednost telesne temperature v ušesu ob sprejemu je 36.4°C. Telesna

temperatura po operaciji ni bila povišana. Izmerjena vrednost je bila med 36°C in 36,5°C.

8. ČISTOČA IN NEGA TELESA

Anamneza

Pri osebni higieni je pacientka bila samostojna. Pacientka se je tuširala zvečer, lase si je

umila 1 krat tedensko, zobe pa po vsakem obroku. Na koţi ni opazila sprememb.

Ugotovitve

Po operaciji je pacientka v oddelčni enoti intenzivne nege sprva potrebovala celotno

pomoč pri osebni higieni telesa, kasneje delno pomoč. Ocenili smo tveganje za nastanek

razjede zaradi pritiska ki je znašala ob sprejemu na oddelek iz EIT 12. točk po Nortonovi

lestvici kar pomeni visoko tveganje za nastanek RZP.

NEGOVALNA DIAGNOZA: Samonega, zmanjšana zmoţnost za samostojno osebno

higieno 2. stopnje.

Etiologija: Operativni poseg in bolečina.


46

Simptomi: Pomoč medicinske sestre pri izvajanju osebne higiene pacientke. Ne more si

samostojno umiti nog in hrbta. Ne more se stuširati zaradi drenov in ran ter omejenega

gibanja


- Pacientka bo umita in urejena.


- Oceniti sposobnost pacientke za samostojno nego,

- pacientki priskrbeti ustrezne pripomočke za nego in ji pomagati pri posteljni kopeli,

- pacientki umiti hrbet in noge,

- paziti, da ne zmočimo obvez rane,

- preverjati obveze rane zaradi morebitne krvavitve,

- koţo pacientke po kopeli negovati z hladilnim losijonom,

- pacientko spodbujati k sodelovanju,

- dnevno preobleči posteljno perilo.




Pacientka je aktivno sodelovala pri izvajanju osebne higiene. Pacientka je umita, urejena in

zadovoljna. Obveze ran so čiste in ni prisotne krvavitve.

9. IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU

Anamneza

Pacientka je pred leti padla in si poškodovala gleţenj zaradi katerega še danes teţje hodi.

Pri hoji je samostojna ampak teţje hodi, ob potrebi se upira na predmete v bliţini.

Pacientka se zdravi za povišanim krvnim tlakom, doma redno jemlje predpisano terapijo

Amlessa 8mg/5mg 1x/dan pred zajtrkom in meri vrednost krvnega pritiska 1x/dan.

Izmerjena vrednost krvnega tlaka ob sprejemu je bila 135/80mmHg, izmerjena vrednost

srčnega utripa pa 80 utripov/min.


47

Ugotovitve

Pacientka je v oddelčni enoti intenzivne terapije po operaciji vstajala samo s pomočjo

fizioterapevtke, tretji dan po operaciji po odstranitvi drenov je ţe hodila s pomočjo hodulje

in ob prisotnosti fizioterapevtke. Pacientka je imela po operaciji vstavljen urinski kateter,

dve torakalni drenaţi, centralni venski kanal (CVK), arterijski kateter in zunanji srčni

spodbujevalnik. Četrti dan po operaciji smo po naročilu zdravnika odstranili arterijski

kateter in zunanji srčni spodbujevalnik.

Pri pacientki je tretji dan po operaciji prišlo do atrijske fibrilacije. Pacientki je po zajtrku

postalo slabo, postala je potna in začela bruhati. Pulz se je nenadoma povišal na 210

utripov/min, krvni tlak pa zniţal na 102/60 mmHg. Pacientko smo polegli in ji po naročilu

zdravnika aplicirali Cordarone 300mg i.v. za vzpostavitev normalnega srčnega ritma in

Setronon 1 ampula 2mg/ml i.v. proti slabosti. Pri pacientki smo na 15 min merili krvni tlak

in spremljali srčni utrip. Utrip se je po aplikaciji terapije Cordarone 300mg i.v. v času 30

min umiril in zniţal na 60 utripov/min, krvni tlak pa zvišal na 120/70 mmHg. Stanje je

prešlo v sinusni ritem in se ni ponovilo. Vrednost krvnega tlaka se je v oddelčni enoti

intenzivne terapije gibala med 115/80 mmHg in 155/75 mmHg, srčnega utripa pa med 60-

80 utripov/min.

NEGOVALNA DIAGNOZA: Funkcija srca, zmanjšana.

Etiologija: Hipertenzija in angina pectoris.

Simptomi: Atrijska fibrilacija.


- Pri pacientki bodo vzpostavljene normalne vrednosti krvnega tlaka in pulza.

- Spremembe bodo pravočasno odkrite in zdravljene.

- Funkcija srca bo nadzorovana.


- Pacientki dati predpisano terapijo Amlessa 8mg/5mg 1x1 tbl zjutraj, Concor 2,5 mg

1x1 tbl zjutraj, Dipidolor 5mg/8h i.v. in Cordarone 300mg/8h i.v,


48

- pri pacientki meriti vrednost krvnega tlaka in frekvenco pulza na eno uro kasneje

na dve, ob zapletih na 15 min,

- obvestiti zdravnika o morebitnih zapletih,

- spremljati EKG monitoring,

- dokumentirati vrednost krvnega tlaka, pulza in zaplete na temperaturni list.


Ob pojavu motnje srčnega ritma ob 9 uri zjutraj smo po naročilu zdravnika pacientki

aplicirali Cordarone 300mg i.v. in kontrolirali vrednost pulza in krvnega tlaka na 15 min

dokler se srčni ritem ni vrnil v sinusni ritem.


Po aplikaciji predpisane terapije se je stanje v času 30 minut vrnilo v sinusni ritem. Pulz se

je zniţal na 60 utripov/ min krvni tlak pa zvišal na 120/70 mmHg.

NEGOVALNA DIAGNOZA: Nevarnost infekcije.

Etiologija: Rana na prsnem košu in desni nogi, vstavljen urinski kateter, dve torakalni

drenaţi, CVK in arterijski kateter.

Simptomi: /


- Infekcija bo preprečena.


- Razkuţevati roke pred in po stiku s pacientko,

- pri jutranji negi pacientke in po vsakem odvajanju izvajati nego urinskega katetra,

- rano in okolico rane prevezovati po aseptični metodi z jodom in jih sterilno pokriti,

- pri rani ugotavljati morebitno dehiscenco, vnetja ter ali je suha, krvaveča, drenirana

ter ali so preveze suhe, premočene, nepremakjene,

- kontrolirati moramo delovanje drenaţe, vsebino, količino in barvo izločene

tekočine,


49

- vzdrţevati prehodnost torakalnih drenov (redno in pravilno molzenje drena na eno

uro),

- CVK prevezovati 1x/dan z jodom in sterilno pokriti,

- arterijski kateter prevezovati 1x/dan z jodom in sterilno pokriti,

- po standardu aseptično odstraniti periferne venske kanile in centralne venozne

katetre,

- dokumentirati stanje rane.




Do infekcije ni prišlo. Rani se celita per primam.

NEGOVALNA DIAGNOZA: Nevarnost padcev.

Etiologija: Operativni poseg.

Simptomi:/


- Padec bo preprečen.


- Pacientki namestiti klicno napravo,

- pacientko po operaciji nadzorovati,

- oceniti zmoţnost pacienta za samostojno hojo po operaciji,

- pred vstajanjem aplicirati predpisano protibolečinsko terapijo Dipidolor 5mg/8h i.v.

po naročilu zdravnika,

- pacientko opozoriti naj sama ne vstaja,

- organizirati vstajanje in gibanje s fizioterapevtom,

- iz okolice umakniti ovire,

- dokumentirati samostojnost pacienta.


50




Do padca ni prišlo.

10. KOMUNIKACIJA, ODNOSI Z LJUDMI, IZRAŢANJE ČUSTEV, OBČUTKOV IN

POTREB

Anamneza

Je komunikativna in izraţa svoje občutke in potrebe. Je zelo odprta in prijetna oseba. Hitro

naveţe stik z novimi ljudmi. Pacientka je bila sproščena, straha pred operacijo ni bilo

prisotnega zaradi pacientkinega posvetovanja z prijateljem, ki je ţe doţivel poseg in jo je

pomiril.

Pacientki se je ob hitrejši hoji pojavila topa bolečino za prsnim košem, ki jo je po VAS

lestvici ocenila s 7. Ob pojavu bolečine je vzela predpisano terapijo Nitrolingual 0,4mg 1-2

razprška pod jezik.

Ugotovitve

Pacientka je komunikativna, izraţa svoje občutke in potrebe.

Pacientka ocenjuje bolečino po VAS lestvici z oceno 6. Pacientki apliciramo predpisano

terapijo po naročilu zdravnika Dipidolor 5mg/8h i.v..

NEGOVALNA DIAGNOZA: Bolečina.

Etiologija: Operativni poseg.

Simptomi: Verbalno poročanje pacientke, boleč izraz na obrazu in aplikacija predpisane

terapije po naročilu zdravnika Dipidolor 5mg/8h i.v.


- Bolečina pri pacientki bo zmanjšana ali odpravljena.


51


- Opazovati pacientkino neverbalno komunikacijo,

- ocenjevati bolečino po VAS lestvici,

- aplicirati predpisano terapijo Dipidolor 5mg/8h i.v.,

- dokumentirati dano terapijo na temperaturni list.


Pacientka je ocenila bolečino po VAS lestvici z 7, zato smo ji aplicirali predpisano terapijo

Dipidolor 5mg/8ur i.v.


Bolečina je bila odpravljena.

11. VERA IN ZAUPANJE

Anamneza

Pacientka je rimskokatoliške vere. Cerkev obiskuje občasno.

12. KORISTNO DELO

Anamneza

Pacientka je sladkorna bolnica, zdravi se za povišanim krvnim tlakom,

hiperholesterolemijo in anevrizmo abdominalne aorte. Pacientka se drţi predpisanih diet za

vsako bolezen in redno hodi na kontrole in tudi izvaja samokontrolo krvnega sladkorja in

merjenja krvnega pritiska.

Ugotovitve

Pacientko smo seznanili o zgodnjem rehabilitacijskem programu po operaciji v času

hospitalizacije in po odpustu iz bolnišnice. Predlagali smo ji vključitev v različna društva,

ki pomagajo pacientom po operaciji srca.


52

13. RAZVEDRILO IN REKREACIJA

Anamneza

Pacientka rada prebere kakšno dobro knjigo, poklepeta s prijateljicami in hodi na kratke

sprehode.

Ugotovitve

Po operaciji je pacientka zelo aktivno sodelovala pri izvajanju rehabilitacijskih vaj.

14. UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA

Anamneza

Pacientka skrbi za svoje zdravje, sprejema svojo bolezen, redno hodi na preglede, skrbi za

zdravo prehrano in jemlje predpisano terapijo.

Ugotovitve

Pacientka je zelo aktivno sodelovala pri izvajanju pravilne tehnike dihanja, izkašljevanja,

aktivnega in pasivnega gibanja ter se bo udeleţila rehabilitacije po hospitalizaciji ter

spremenila ţivljenjski slog, ki je potreben za bolj kakovostno ţivljenje in preprečitev za

ponovni nastanek bolezni po operaciji.


53

9 RAZPRAVA

V diplomskem delu smo predstavili najpogostejše bolezni srca in oţilja, ki so v današnjem

času zelo razširjene in dejavnike tveganja, ki so vzrok za nastanek srčno-ţilnih bolezni.

Kot navaja Mazi (2008) so bolezni srca in oţilja eden najpogostejših vzrokov kroničnih

obolenj, invalidnosti, prezgodnjega staranja in umiranja, ki pa jih lahko preprečimo z

zdravim načinom ţivljenja in izogibanjem dejavnikom tveganja. Pacienti, ki zbolijo za

boleznimi srca in oţilja imajo ponavadi pridruţene še druge bolezni, ki lahko še dodatno

poslabšajo zdravstveno stanje. Pacientka, ki smo jo obravnavali v študiji primera po bypass

operaciji je imela poleg obremenitvene angine pectoris, za katero je potrebovala

premostitveno operacijo zaradi 70 – 90% stenoze debla, še sladkorno bolezen tipa 2,

hipertenzijo, hiperholesterolemijo in anevrizmo abdominalne aorte.

Med najpogostejše dejavnike tveganja spadajo:

- Starost in spol,

- dednost,

- kajenje,

- arterijska hipertenzija,

- prevelika telesna teţa,

- stres,

- nepravilna prehrana,

- povečane vrednosti holesterola,

- telesna nedejavnost.

Na nekatere dejavnike tveganja kot sta starost in spol ţal ne moremo vplivati zato je pa

toliko bolj pomembno, da se pri tistih dejavnikah na katere pa lahko vplivamo čimprej tega

zavemo in začnemo v vsakdanje ţivljenje vnašati spremembe, ki lahko preprečijo nastanek

obolenja. Accetto in Bulc (2008) navajata, da je umrljivost Slovencev zaradi bolezni srca

in oţilja od 54 do 64 let 33% moških in 10% ţensk.

Ena najpogostejših bolezni srca in oţilja je ishemična bolezen srca med katero uvrščamo

dve najpogostejši obliki angina pectoris in srčni infarkt. Simptomi pri obeh boleznih so si

zelo podobni vendar pa so med njima pomembne razlike. Ţemva (2005b) navaja, da

ishemična bolezen srca pogosto nastane zaradi zoţitve ali zapore koronarnih arterij.


54

Najpogostejši vzrok zapore koronarnih srterij je ateroskleroza, ki povroči zmanjšano

prekrvavljenost srčne mišice. Simptomi se pojavijo, ko je ţila zoţena za 70%. Zdravljenje

je operativno z prednostno premostitveno operacijo CAGB. Z operacijo, s katero naredimo

obvod, da srce ponovno začne pridobivati dovolj krvi mi preprečimo napad bolečin ne

ozdravimo pa osnovnega vzroka nastanka koronarne bolezni. Pri pacientih po operaciji je

zato pomembna vseţivljenjska rehabilitacija in sprememba ţivljenjskega ritma glede

prehranjevanja, gibanja, urejenega krvnega sladkorja, krvnega tlaka, maščob v krvi,

prenehati z kajenjem in uţivanjem prekomerne količine alkohola in se v največji meri

izogibati stresu.

V diplomskem delu smo opisali potek kontinuirane zdravstvene nege pacienta, ki je sprejet

na oddelek zaradi srčno-ţilne bolezni. Človek, ko zboli za srčno-ţilno boleznijo in je ţe ta

tako napredovala, da je potreben operativen poseg si najprej postavi vprašanje: Zakaj se je

to zgodilo ravno meni? Kako zdaj naprej? Kaj bo z mojo sluţbo, druţino? Medicinska

sestra je nosilka zdravstvene nege in mora pacientu prisluhniti, ga poskušati razumeti,

pomiriti in ga vspodbujati k čimprejšnjemu okrevanju. Posvetiti se moramo tudi svojcem

pacienta in jih opozoriti kateri so tisti dejavniki tveganja, ki so nevarni za ponoven

nastanek bolezni, da bodo lahko svojemu najbliţjemu v podporo, ko bo zapustil bolnišnico

in nadaljeval z rehabilitacijo v domačem okolju.

Vse aktivnosti, ki se izvajajo pri pacientih, ki so operirani na odprtem srcu imajo zelo

pomembno vlogo. Še posebej pa je pomembna zdravstvena nega pacienta po operaciji na

odprtem srcu, saj z aktivnostmi, ki se izvajajo po operaciji, kot so pomoč pri hranjenju

pacienta, pomoč pri osebni higieni, pomoč pri hoji in razgibavanju, meritve vitalnih

funkcij, aplikacija zdravil po naročilu zdravnika, opravljanje različnih preiskav za

kontroliranje zdravstvenega stanja…itd, bistveno pripomoremo k izboljšanju

zdravstvenega stanja pacienta. Delo zdravstvenega in negovalnega tima teţi k temu, da se

stanje pacienta v čim krajšem času izboljša. Medicinska sestra pri pacientu po procesu

zdravstvene nege ugotavlja, načrtuje, izvaja in vrednoti potrebe pacienta po zdravstveni

negi. Pomembno je da cilje načrtuje skupaj s pacientom. Če hočemo doseči cilje, si

moramo zastaviti kratkoročne cilje in jih uresničevati korak za korakom. Medicinska sestra

mora pacientu nuditi individualno in kakovostno ter celovito zdravstveno nego kar tudi

pripomore k izboljšanju stanja pacienta. Kakor je pomembno, da se izvedejo vsi postopki


55

in posegi po naročilu zdravnika pri pacientu, je tudi pomembno, da si vzamemo čas in

prisedemo k pacientu ter se pogovorimo o morebitnih teţavah, ki ga mučijo ter si tako

pridobimo zaupanje pacienta.

Raziskovalno vprašanje 1: Kateri so aktualni in potencialni negovalni problemi pacientke

po operaciji srca?

Glede na podatke, ki smo jih zbrali in analizirali pri pacientki po operaciji srca smo

izpostavili naslednje aktualne in potencialne negovalne probleme:

1. Dihanje : Negovalna diagnoza - Dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja.

2. Prehranjevanje in pitje: Negovalna diagnoza - Neuravnovešena prehrana, manj kot

telo potrebuje, prehrambeni deficit (SLADKORNA BOLEZEN, OPERATIVNI

POSEG).

3. Izločanje in odvajanje: Negovalna diagnoza – Obstipacija.

4. Gibanje in ustrezna lega: Negovalna diagnoza - Mobilnost, nepopolna telesna

mobilnost 2. stopnje.

5. Oblačenje in urejanje: Negovalna diagnoza - Mobilnost, nepopolna telesna

mobilnost 2. stopnje.

6. Čistoča in nega telesa: Negovalna diagnoza - Samonega, zmanjšana zmoţnost za

samostojno osebno higieno 2. stopnje.

7. Izogibanje nevarnostim v okolju: Negovalna diagnoza – Funkcija srca, zmanjšana,

nevarnost infekcije in nevarnost padcev.

8. Komunikacija, odnosi z ljudmi, izraţanje čustev, občutkov in potreb: Negovalna

diagnoza – Bolečina.

Raziskovalno vprašanje 2: Ali 14. osnovnih ţivljenjskih aktivnosti Virginije Henderson

pripomore k bolj kakovostni in individualni obravnavi pacientke po operaciji na odprtem

srcu?

Z dobrim opazovanjem pacientke po operaciji smo pridobili podatke, ki smo jih analizirali

s pomočjo 14. osnovnih ţivljenjskih aktivnosti (OŢA) Virginije Henderson in po vsaki

ţivljenjski aktivnosti postavili negovalne probleme, ki so se pojavili pri pacientki po

operaciji. 14. OŢA zajemajo človeka kot celoto in teţijo k čimprejšnji vzpostavitvi


56

normalnega delovanja človeškega organizma, ki ga človek potrebuje za kakovostno

ţivljenje in je pomembno, da so pri tem čim bolj samostojni. Pomembno je, da cilje

posameznega negovalnega problema načrtujemo skupaj z pacientom in da so ti cilji

kratkoročni in realni, da jih bo pacient lahko dosegel. Glede na postavljene cilje pa potem

načrtujemo negovalne intervencije s katerimi pacientu pripomoremo k hitrejšemu

okrevanju in vključitvi nazaj v ţivljenje. S študijo primera smo dokazali, da s pravilno

zbranimi podatki, njihovo analizo in realno postavljenimi cilji 14. osnovnih ţivljenjskih

aktivnosti pripomore k individualni in kakovostni obravnavi pacientke.


57

10 SKLEP

Različni avtorji navajajo, da so bolezni srca in oţilja med najpogostejšimi boleznimi, kakor

po širnem svetu tako tudi v Sloveniji. Vzroki zaradi katerih nastanejo bolezni srca in oţilja

so zaradi različnih dejavnikov, ki se med seboj prepletajo. Če ima pacient povišan krvni

tlak in se ne drţi diete in spremenjenega načina ţivljenja, predvsem gibanja, pravilne

prehrane, redne kontrole merjenja krvnega tlaka in jemanje predpisane terapije lahko

bolezen vodi do srčnega infarkta zaradi zamašitve ţil pri čemer potrebujejo kirurško

operacijo srca. Pacienti se ob novici, da potrebujejo kirurško operacijo na odprtem srcu

prestrašijo saj mislijo, da to ne bodo zmogli prestat. Pacienta je potrebno ţe ob sprejemu na

oddelek pripravljati na odpust. Pri tem je pomembna vloga medicinske sestre, ki mora

pacienta spodbujati k pozitivnim mislim, se z njim pogovarjati, ga poskušati razumeti in ga

sprejeti takšnega kot je. Zelo pomembno vlogo ima priprava pacienta na operacijo tako

psihična kot fizična pri katerih sodelujejo vsi, ki bodo imeli stik s pacientom v času

hospitalizacije. Ob dobri fizični in psihični pripravi pacient laţje in hitreje okreva po

operaciji. Kar je tudi cilj zdravstvenega in negovalnega tima. V primeru pomanjkanja

informacij je potrebno pred operacijo pacientu organizirati razgovor z zdravnikom za

dodatna pojasnila. S pomočjo fizioterapevtke pacienta pripraviti na izvajanje gibalnih in

respiratornih vaj po operaciji za čimprejšnjo okrevanje. Pomembno je, da v obravnavo

vključimo tudi svojce, ki bodo kasneje po odpustu iz bolnišnice preţivljali največ časa z

njim in mu pomagali, da se prilagodi na spremembe, ki jih mora uvesti v svoj ţivljenjski

ritem.

V raziskovalnem delu diplomskega dela smo ugotovili, kako pomembna je natančna

obravnava pacienta po operaciji. Natančno zbiranje informacij in njihova analiza nam

omogoča, da izpostavimo tiste negovalne probleme, ki se pojavljajo pri pacientu po

operaciji na odprtem srcu. Velikega pomena je, da pacienta spoznamo in si pridobimo

njegovo zaupanje, ker potem laţje skupaj sodelujemo in načrtujemo kratkoročne in

dolgoročne cilje s katerimi pacienta pripravimo za odpust in bolnišnice in ponovno

vključitev v ţivljenje.


58

LITERATURA

Accetto, R., & Bulc, M. (2008). Nevarnosti za srce in ožilje. Novo Mesto: Krka, d.d.

Bole, D. (17. februar 2013). Dietetika. Prevzeto 14. maj 2013 iz Vloga prehrane na razvoj

bolezni srca in oţilja: http://www.dietetik.si/vloga-prehrane-na-razvoj-bolezni-srca-

in-ozilja/-2013-02-17/

Bračič, M., & Ropič, K. (2010). Vloga medicinske sestre v enoti intenzivne terapije pri

monitoringu pacienta po operaciji srca. V I. Rijavec (Ured.), Pomen timskega dela

na kirurgiji v UKC Maribor: zbornik predavanj (str. 42 - 49). Maribor: Sekcija

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji.

Bulc, M. (2010). Telesna dejavnost za zdravje. Novo Mesto: Krka, d.d.

Center za rehabilitacijo bolezni srca in oţilja. (2009). Vloga svojcev pri rehabilitaciji

srčnožilnega bolnika. Novo Mesto: Krka d.o.o.

Cukjati, F. (17. julij 2008). Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-

2013 »Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev« (ReNPZV).

Prevzeto 10. september 2012 iz Uradni list Republike Slovenije d. o. o.:

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200872&stevilka=3163

Čepon, V., & Jaklič, D. (1995). Zdravstvena nega bolnika pred operacijo na srcu in po njej.

Obzornik zdravstvene nege, 53 - 61.

Černe, A. (2005). Fidimed. Prevzeto 14. maj 2013 iz Holesterol in trigliceridi - maščobe v

krvi:

http://www.fidimed.si/zdravstvene_teme/clanki_strokovnjakov/22/holesterol_in_tri

gliceridi_mascobe_v_krvi.html

Eckel, R. (avgust 1997). Circulation. Prevzeto 14. maj 2013 iz Obesity and heart disease:

http://circ.ahajournals.org/content/96/9/3248.full#ref-13

Ekart Buček, A. (2010). Zgodnji fizioterapevtsko rehabilitacijski pristop po operaciji srca.

V I. Rijavec (Ured.), Pomen timskega dela na kirurgiji v UKC Maribor (str. 50 -

57). Maribor: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji.


59

Fras, Z., & Jug, B. (2010). Novosti v preventivi srčno - ţilnih bolezni. V M. Bunc, & I.

Gradecki (Ured.), Novosti v zdravljenju koronarne bolezn: izbrana poglavja (str.

10-14). Novo Mesto: Društvo za izobraţevanje in raziskovanje v medicini.

Grm, D. (2010). Volga medicinske sestre v operacijski sobi pri operaciji srca. V I. Rijavec

(Ured.), Pomen timskega dela na kirurgiji v UKC Maribor: zbornik predavanj (str.

29 - 32). Maribor: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji.

Ivanuša, A., & Ţeleznik, D. (2000). Osnove zdravstvene nege kirurškega bolnika: izbrana

področja. Maribor: Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena šola.

Ivanuša, A., & Ţeleznik, D. (2008). Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor:

Fakulteta za zdravstvene vede.

Ivašković, D. (2008). Rehabilitacija srčno - žilnega bolnika. Novo Mesto: Krka, d.d.

Jerše, M. (2004). Srce, skrivnostna in občutljiva črpalka: novejše zanimivosti v kardiologiji

in rehabilitaciji. Ljubljana: Rdeči kriţ Slovenije.

Kanič, V. (2000a). Prirojene srčne hibe. V I. Krajnc, B. Pečovnik Balon, Z. Pehnec, & M.

Skalicky (Ured.), Interna medicina (str. 37-46). Maribor: Univerza v Mariboru,

Visoka zdravstvena šola.

Kanič, V. (2000b). Pridobljene srčne napake. V I. Krajnc, B. Pečovnik Balon, Z. Pehnec,

& M. Skalicky (Ured.), Interna medicina (str. 47-52). Maribor: Univerza v

Mariboru, Visoka zdravstvena šola.

Košir, G. (2010). Indikacije za kirurško zdravljenje bolezni srca. V I. Rijavec (Ured.),

Pomen timskega dela na kirurgiji v UKC Maribor:zbornik predavanj (str. 14-17).

Maribor: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji.

Košir, G., & Miksić, K. (2010). Kirurgija srca. V V. Flis, & K. Miksić (Ured.), Izbrana

poglavja iz kirurgije (str. 205-213). Maribor: Zaloţba Pivec.

Kriţovnik, A. (2010). Priprava bolnika na operacijo srca. V V. Flis, & K. Miksić (Ured.),

Izbrana poglavja iz kirurgije (str. 215 - 217). Maribor: Zaloţba Pivec.


60

Kvas, A. (1999). Kajenje kot dejavnik tveganja za nastanek akutnega miokardnega

infarkta. Obzornik zdravstvene nege, 87-91.

Lazar, N., & Sobotič, N. (2010). Vloga medicinske sestre v operacijski sobi pri operaciji na

odprtem srcu. V I. Rijavec (Ured.), Pomen timskega dela na kirurgiji v UKC

Maribor (str. 33 - 39). Maribor: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov v kirurgiji.

Lemmer, J. H., & Vlakes, G. J. (2010). Handbook of patient care in cardiac surgery.

Philadelphia: Wolter Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins.

Mazi, N. (2008). Življenjski slog za zdravje srca in žilja. Novo Mesto: Krka, d.d.

Pajnkihar, M. (1999). Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena

šola.

Pratt, S., & Matthews, K. (2008). Najhrana za najzdravje. Ljubljana: Zaloţba Debora.

Rotar Pavlič, D. (2005). Fidimed. Prevzeto 15. maj 2013 iz Debelost in hujšanje:

http://www.fidimed.si/zdravstvene_teme/clanki_strokovnjakov/16/debelost_in_hujs

anje.html

Samarin Lovrič, S. (2013). Srce - od ateroskleroze do srčnega infarkta. Prevzeto 12. maj

2013 iz Zdravniški nasveti: http://www.zdravniski-

nasveti.net/?nStran=teme&tema=srce&pog=index

Samarin Lovrič, S. (2013). Zdravniški nasveti. Prevzeto 14. maj 2013 iz Stres in bolezen

srca: http://www.zdravniski-nasveti.net/?nStran=teme&tema=stressrca&pog=index

Seničar, A. (2006). Psihična priprava bolnika na operativni poseg. V M. Milić Rebernik

(Ured.), Zagotovimo varnost pacienta: zbornik XXI (str. 7 - 18). Ljubljana:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester,

babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcija medicinskih sester in

zdravstevnih tehnikov v operativni dejavnosti.


61

Sinković, A. (2000). Ishemična bolezen srca. V I. Krajnc, B. Pečovnik Balon, Z. Pehnec, &

M. Skalicky (Ured.), Interna medicina (str. 55). Maribor: Univerza v Mariboru,

Visoka zdravstvena šola.

Smonkar, A. (2010). Aktivnosti zdravstvene nege pred in po operaciji srca. Pomen

timskega dela na kirurgiji v UKC Maribor: zbornik predavanj (str. 18-28).

Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih

društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji.

Smonkar, A. (2010). Aktivnosti zdravstvene nege pred in po operaciji srca. V I. Rijavec

(Ured.), Pomen timskega dela na kirurgiji v UKC Maribor: zbornik predavanj (str.

18-27). Maribor: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji.

Ţemva, A. (2005a). Fidimed. Prevzeto 14. maj 2013 iz Visok krvni tlak oziroma

hipertenzija:

http://www.fidimed.si/zdravstvene_teme/clanki_strokovnjakov/21/krvni_tlak.html

Ţemva, A. (2005b). Fidimed. Prevzeto 13. maj 2013 iz Ateroskleroza:

http://www.fidimed.si/zdravstvene_teme/clanki_strokovnjakov/20/ateroskleroza.ht

ml


1

PRILOGA

Priloga 1: Anketni vprašalnik

1 NEGOVALNA IN SOCIALNA ANAMNEZA

Vprašanja:

Kdaj ste rojeni?

Kaj ste po poklicu?

Ali ste zaposleni? Kakšno vrsto dela opravljate?

Ste poročeni/ločeni/vdovi? V kakšnih odnosih ste z svojo druţino? Imate kaj otrok?

Ima kdo v druţini ali sorodstvu teţave s srcem?

Ali ste bili sprejeti načrtovano ali nujno?

Kdaj so se pojavile teţave s srcem in kakšni simptomi so bili prisotni?

Ste se ţe kdaj zdravili za bolezni srca in oţilja?

S kakšno metodo zdravljenja bodo zdravili Vašo bolezen?

Imate še kakšne druge zdravstvene teţave (povišan krvni tlak, sladkorno bolezen)?

Jemljete kakšna zdravila?

Imate kakšne alergije? Ali ste kdaj prejemali krvne pripravke?

2 DIHANJE

Vprašanja:

Anamneza:

Ste imeli pred operacijo teţave z dihanjem?

Ste se zdravili s kisikom (koliko litrov/min)?

Ugotovitve:

Imate sedaj teţave z dihanjem (kašelj, oteţeno dihanje)?

Ali imate priklopljen kisik (koliko litrov/min)?

Ali kadite? Koliko cigaret dnevno?

Izmeriti:

1. Frekvenco dihanja:

2. Ritem dihanja:


2

3. Globino dihanja:

4. Način dihanja:

5. SpO2:

3 PREHRANJEVANJE IN PITJE

Vprašanja:

Anamneza:

Kakšen je bil Vaš apetit pred operacijo?

Koliko obrokov ste imeli dnevno?

Koliko tekočine ste popili dnevno?

Ste imeli kakšne teţave pri poţiranju?

Ugotovitve:

Kakšen je Vaš apetit po operaciji?

Koliko obrokov imate dnevno?

Koliko tekočine popijete dnevno?

Imate kakšno dieto?

Vaša telesna teţa in višina?

Ali kakšne hrane ali pijače ne prenašate? Vam je katera hrana/pijača najljubša?

Ali ste pri zauţitju prvega obroka po operaciji bruhali ali bi Vam bilo slabo?

Ali imate teţave pri poţiranju?

4 IZLOČANJE IN ODVAJANJE

Vprašanja:

Anamneza:

Ste imeli kakšne teţave pri odvajanju blata? Kako pogoste ste odvajali blato?

Ste imeli kakšne teţave pri uriniranju? Kako pogosto urinirate?

Ugotovitve:

Imate teţave pri odvajanju vode ali odvajanju blata?

Kdaj ste nazadnje odvajali?

Imate teţave z zaprtjem ali drisko?


3

Imate vstavljene kakšne drene/drenaţe?

5 GIBANJE IN USTREZNA LEGA

Vprašanja:

Anamneza:

Ste imeli pri hoji oziroma pri gibanju kakšne teţave? Ali ste uporabljali kakšne

ortopedske pripomočke (bergle, voziček)?

Ugotovitve:

Ali ste pri gibanju samostojni ali potrebujete celotno/delno pomoč medicinske

sestre ali pomoč ortopedskih pripomočkov (bergle, voziček)?

6 SPANJE IN POČITEK

Vprašanja:

Anamneza:

Kako bi opisali svoje spanje? Vaše navade spanja in počitka?

Ugotovitve:

Kakšno je Vaše spanje po operaciji? Spite brez teţav ali potrebujete kakšno terapijo

oziroma tablete za spanje?

Koliko ur spite? Se Vam zdi Vaše spanje kakovostno?

Ali imate teţave preden zaspite?

Ali čez dan kaj počivate? Koliko ur?

7 OBLAČENJE IN UREJANJE

Vprašanja:

Anamneza:

Vaše navade oblačenja in urejanja?

Ugotovitve:

Ali pri oblačenju in urejanju potrebujete delno/popolno pomoč medicinske sestre

ali ste samostojni?


4

8 VZDRŢEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE

Vprašanja:

Anamneza:

Ste imeli zadnje čase povišano temperaturo (vročino)?

Ugotovitve:

Ali imate povišano temperaturo (vročino)?

Se počutite utrujeno?

Izmerjena telesna temperatura:

9 ČISTOČA IN NEGA TELESA

Vprašanja:

Anamneza:

Ali ste potrebovali pomoč pri izvajanju osebne higiene?

Vaše navade za izvajanje osebne higiene (tuširanje, nega zobovja, lasišča)?

Ugotovitve:

Ali pri izvajanju osebne higiene potrebuje celotno/delno pomoč medicinske sestre

ali ste samostojni?

Ali imate zobno protezo?

Ste opazili na koţi kakšne izrazitejše spremembe?

Imate poleg operacijske rane še kakšne druge spremembe na koţi?

Imate vstavljene sponke, i.v. kanal?

Je iz rane prisoten kakšen izcedek?

10 IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU

Vprašanja:

Anamneza:

Ste bili samostojni ali ste potrebovali pomoč pri gibanju?

Ugotovitve:

Imate teţave z vidom ali sluhom?

Se gibljete samostojno ali potrebujete pomoč pri gibanju?


5

Poznate znake okuţbe (zvišana telesna temperatura, mrzlica, potenje, pekoče

mikcije,..)?

Opazite spremembe vbodnega mesta, kjer se aplicirajo zdravila (rdečina,

oteklina,bolečina,..)?

Ali kadite? Koliko cigaret dnevno?

Ali uţivate alkohol? Koliko dnevno?

Imate kakšne druge razvade?

Kategorija pacientke?

11 KOMUNIKACIJA, ODNOSI Z LJUDMI, IZRAŢANJE ČUSTEV, OBČUTKOV,

POTREB

Vprašanja:

Anamneza:

Kakšni ste v odnosu z drugimi ljudmi (zgovoren, srameţljiv, se hitro razjezite)?

Hitro naveţete stike ali imate teţave?

Ugotovitve:

Kako se počutite v bolnišnici (prisoten strah)?

Ste navezali stike s sobolniki, pridobili kakšnega novega prijatelja?

Ali Vas druţina/sorodniki/prijatelji pogosto obiščejo?

Ste zaskrbljeni, Vas je strah? Se o tem s kom pogovorite (zdravnik, medicinska

sestra)?

12 VERA IN ZAUPANJE

Vprašanja:

Anamneza:

Vaša vera in zaupanje?

Ugotovitve:

Kako sprejemate svojo bolezen?

Kako druţina sprejema Vašo bolezen?


6

13 KORISTNO DELO, RAZVEDRILO IN REKREACIJA

Vprašanja:

Anamneza:

Kakšni so Vaši hobiji?

Ste včlanjeni v kakšno društvo?

Ugotovitve:

Kako si zapolnite čas katerega imate Vi na voljo v času hospitalizacije?

Se boste vključili v kakšno koronarno društvo ljudi po operacijah srca?

14 UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA

Vprašanja:

Anamneza:

Si hitro zapomnite informacije, ki Vam ji kdo posreduje ali potrebujete več časa?

Ali si laţje zapomnite informacije, če Vam jih posredujemo v obliki zloţeke?

Ugotovitve:

Ali ste seznanjeni z spremenjenim načinom ţivljenja? Se mu boste teţko

prilagodili?

Ali upoštevate navodila in priporočila medicinskih sester in zdravnikov?

15 NEVROLOŠKE IN MENTALNE FUNKCIJE

Vprašanja:

Anamneza:

Ali ste kdaj izgubili zavest?

Ugotovitve:

Imate glavobole, vrtoglavice, občutek razbijanja srca?

Čutite mravljinčenje po okončinah?

16 KRVNI OBTOK IN CIRKULACIJA


7

Vprašanja:

Anamneza:

Ste imeli teţave s povišanim krvnim tlakom? Kako dolgo ţe imate teţave? Jemljete

kakšno terapijo?

Ali je bila prisotna bolečina v prsih? Kakšna je bila ta bolečina (topa, pekoča,

pikajoča)?

Ali je bila kdaj prisotna vrtoglavica ali utrujenost?

Ugotovitve:

Imate povišan krvni tlak? Imate kakšno terapijo?

Vrednost:

1. Krvni tlak:

2. Pulz:

3. Ritem:

4. Jakost:

5. CVP:

Ali je prisotna bolečina v prsih, vrtoglavica ali se počutite utrujeno?

17 BOLEČINA

Vprašanja:

Anamneza:

Ali je bila prisotna kakšna bolečina? Kakšna je ta bolečina (pikajoča, tesnoba,..),

kje boli, kdaj boli (ob menjavi poloţaja, pri napenjanju, vstajanju,…), trajanje

bolečine?

Ste jemali kakšne tablete proti bolečini?

Ugotovitve:

Ali je prisotna kakšna bolečina? Kakšna je ta bolečina (pikajoča, tesnoba,..), kje

boli, kdaj boli (ob menjavi poloţaja, pri napenjanju, vstajanju,…), trajanje

bolečine?

S koliko bi jo ocenili od 1 do 10 po VAS- bolečinski lestvici? 1-skoraj ni bolečine,

10-neznosna bolečina.


8

Ali ste zaradi bolečine omejeni v opravljanju različnih aktivnostih na oddelku

(osebna nega, hoja,..)?

Ali prejemate kakšno terapijo proti bolečini? Katero terapijo, kolikokrat?

18 SPOLNI- REPRODUKTIVNI SISTEM

Vprašanja:

Anamneza:

ŢENSKE

Ali še imate menstruacijo? Kakšen je menstruacijski ciklus in menstruacija?

Datum zadnje menstruacije? Število porodov?

Jemljete kontracepcijo?

MOŠKI

Imate teţave s prostato?

Ugotovitve:

So prisotne kakšne teţave?


9

Priloga 2: Soglasja za izvajanje raziskave


10

univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene … · srce pogonski motor za kri in zrak po ţilah....

Documents