univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene vede · 2017. 11. 28. · pomembno vlogo anamneza, s...
TRANSCRIPT
-
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
PRVI PRISTOP K BOLNIKU Z AKUTNIM
ABDOMNOM
(Diplomsko delo)
Maribor, 2016 Majda Karba
-
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentor: predav. Anton Koželj, univ. dipl. org.
Somentor: asist. dr. Roman Košir, dr. med.
-
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, me podpirali in vzpodbujali pri
izdelavi diplomskega dela.
Zahvalila bi se predavatelju Antonu Koželju, dipl., zn., univ. dipl. org. za mentorstvo in
somentorju asist. dr. Romanu Koširju, dr., med., za njuno potrpežljivost.
Posebna hvala gre moji družini, ki mi je ves čas stala ob strani in me spodbujala, predvsem
hčeri Tjaši, ki je kljub mojim padcem, verjela vame in mi vlivala moč in upanje.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
-
I
POVZETEK
Pogostost akutnih obolenj v trebušni votlini je v zadnjem času vse pogostejša in jih je
potrebno izredno resno jemati. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, kjer sta oba
teoretično opredeljena. V prvem delu je predstavljena anatomija in fiziologija akutnega
abdomna in njegova resnost in pomembnost obravnave, medtem, ko v drugem
raziskovalnem delu teoretično predstavljamo število bolnikov iz leta 2012, ki so bili
sprejeti v bolnišnično zdravljenje UKC Maribor zaradi težav v trebušni votlini. V študiji
primera smo obravnavali statistično obiskanost bolnikov z akutnim abdomnom, ugotavljali
in predstavili temeljito delo medicinskih sester v primeru nujnih in ne-nujnih sprejemov na
oddelek in kakšna je razlika v delu le-teh ob urgentnih sprejemih.
Ključne besede: akutni abdomen, zdravstvena nega, medicinsko osebje, operativni poseg,
število opravljenih posegov.
-
II
ABSTRACT
The frequency of acute diseases of the abdominal cavity is recently becoming more
common and should be taken very seriously. The thesis is divided into two parts, wherein
both theoretically defined. The first part presents the anatomy and physiology of acute
abdomen and its severity and the importance of reading, while in the second part of the
research theoretically imagine the number of patients in 2012 who were admitted to
hospital treatment in Maribor UKC hospital due to problems in the abdomen. In a case
study, we dealt with statistical visits to patients with acute abdominal, assessed and
presented a thorough job of nurses in emergency and elective admissions department and
what the difference is in the part thereof having emergency admissions.
Keywords: acute abdomen, health care, medical personnel, surgical procedure, the number
of interventions.
-
III
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
2 NAMENI IN CILJI ............................................................................................................. 3
2.1 Namen diplomskega dela ............................................................................................. 3
2.2 Cilji diplomskega dela ................................................................................................. 3
3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ............................................................ 4
4 AKUTNI ABDOMEN ........................................................................................................ 5
4.1 Definicija akutnega abdomna ...................................................................................... 7
4.1.1 Najpogostejši vzroki za akutni abdomen .............................................................. 8
4.1.2 Najpogostejši ukrepi pri bolnikih z akutnim abdomnom ................................... 14
4.2 Vloga zdravstvene nege in naloge medicinske sestre pri obravnavi pacienta z
akutnim abdomnom ......................................................................................................... 16
4.3 Diagnostične metode za odkrivanje vzrokov, ki privedejo do akutnega abdomna.... 23
5 AKUTNI ABDOMEN PRI OTROKU ............................................................................. 26
6 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ........................................................................... 31
6.1 Raziskovalna vprašanja .............................................................................................. 31
6.2 Raziskovalne metode ................................................................................................. 31
6.3 Uporabljeni viri .......................................................................................................... 31
6.4 Postopki zbiranja podatkov ........................................................................................ 31
6.5 Raziskovalni vzorec ................................................................................................... 32
6.6 Raziskovalno okolje ................................................................................................... 32
6.7 Etični vidik ................................................................................................................. 32
7 REZULTATI .................................................................................................................... 33
8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ............................................................................. 38
9 SKLEP .............................................................................................................................. 40
LITERATURA .................................................................................................................... 42
-
IV
KAZALO SLIK
Slika 1: Trebušna votlina ....................................................................................................... 6
Slika 2: Prikaz slepiča ........................................................................................................... 8
Slika 3: Prikaz ileusa ........................................................................................................... 11
Slika 4: VAS lestvica ........................................................................................................... 17
Slika 5: Lestvica za ocenjevanje in zdravljenje bolečine .................................................... 18
Slika 6: Lega slepiča ............................................................................................................ 29
KAZALO TABEL
Tabela 1: Vzroki bolečine glede na anatomsko mesto pojavljanja bolečine. KVČB-
kronično vnetna črevesna bolezen ....................................................................................... 13
Tabela 2: Prikaz bolečine glede na anatomsko mesto pojavljanja bolečine. AAA-anevrizma
abdominalne aorte................................................................................................................ 14
Tabela 5: Prikaz kliničnega pregleda abdomna po vrstnem redu ........................................ 21
Tabela 6: Prikaz pomembnih kliničnih znakov pri akutnem abdomnu ............................... 24
Tabela 7: Najpogostejši vzroki akutnega abdomna pri otrocih od 0 do 18 let .................... 28
Tabela 8: Število pregledanih pacientov z akutnim abdomnom po spolu, v letu 2012 ....... 33
Tabela 9: Prikaz razporeditev pacientov na druge oddelke ................................................. 34
Tabela 10: Število urgentno sprejetih in operiranih pacientov v letu 2012, glede na spol .. 34
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
1
1 UVOD
Akutni abdomen je vsako resno akutno intraabdominalno dogajanje, pri katerem gre za
različne bolezenske procese,katerih skupni imenovalec so hude bolečine v trebuhu, slabost
z bruhanjem, znaki draženja peritoneja in splošna prizadetost (Koželj in Mikšić, 2003).
Akutna bolečina v trebuhu označuje nepojasnjeno bolečino, ki se pojavi nenadoma, lahko
traja par ur ali pa celo nekaj dni. Takšno vrsto bolečine lahko povzročajo številni znotraj in
izven trebušni vzroki, ki se lahko pojavijo v vseh starostnih obdobjih. Zaradi omenjenih
znakov, ki so se nenadoma pojavili ali pa so se hitro bistveno povečali, išče bolnik z
akutnim abdomnom pomoč pri zdravniku. Če ga prvi znaki bolezni ne privedejo k
zdravniku, potem zagotovo obišče zdravstveno ustanovo, zaradi hitrega slabšanja
splošnega stanja in vse izrazitejše prizadetosti. V takšnih primerih mora zdravnik hitro
ukrepati (Norčič in Pleskovič, 2004).
Najpogostejši in največkrat vodilni klinični simptom pri akutnem abdomnu je bolečina.
Lahko je spontana ali pa jo povzroči otipavanje trebuha. Vzroki bolečine so različna
draženja: napetost, pritisk, trenje, raztezanje, vnetno draženje, kemično draženje, endogeni
toksini, neposredne poškodbe. Zaradi nujnosti stanja je pri akutnem abdomnu možna le
okvirna opredelitev bolezni, ne pa tudi zanesljiva in dokončna diagnoza. Za razpoznavo
bolezni so pomembni podatki o mestu, času in okoliščinah nastanka bolečine, o selitvi in
vrsti bolečine (ostra, topa, pekoča, nenadna, stalna, pojemajoča, ponavljajoča se) (Tomažič
in Grosek, 2011). Drugi pogost znak je slabost v želodcu, siljenje na bruhanje ali bruhanje.
Nato sledi izguba apetita, ki je pri bolnikih z akutnim abdomnom zelo pogosta, pojavijo se
nenadne spremembe v odvajanju, bodisi zaprtje, bodisi driske, ki pri akutnem abdomnu
niso redke. Pogosto se pojavi huda splošna prizadetost, ki lahko pri bolniku povzroči šok
(Žakelj, 2009).
Da lahko zdravnik postavi hitro in smiselno diagnozo igra pomembno vlogo anamneza s
katero se ugotovi, kdaj se je bolečina začela in njen karakter, slabost in bruhanje, ter
spremembe pri odvajanju blata. Prognoza bolnika z akutnim abdomnom je pogosto odvisna
od časa, ki mine od začetka bolezni do začetka pravilnega zdravljenja (Tomažič in Grosek,
2011).
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
2
Medicinska sestra, ki ima ob sprejemu prvi kontakt s pacientom poskuša, na osnovi
podatkov, ki ji jih pove bolnik ali njegov spremljevalec, prepoznati prve znake akutnega
abdomna in glede na to pacienta prednostno obravnava. Nato sum poskušamo potrditi ali
popraviti z dopolnitvijo anamneze. Torej je pomemben čas nastanka težav, njihova narava,
jakost, selitev in lokalizacija bolečine. Dopolniti pa moramo tudi podatke o prebolelih
boleznih in o preostalih operacijah. Ob ugotavljanju diagnoze pa je zelo pomemben tudi
kliničen pregled. Pomembno je, da pri sumu na akutno abdominalno obolenje vedno
opravimo popoln kliničen pregled bolnika (Tomažič in Grosek, 2011).
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
3
2 NAMENI IN CILJI
2.1 Namen diplomskega dela
Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti akutnega abdomna, najpogostejše
vzroke in znake, predstaviti definicijo obolenja, raziskati kateri so najpogostejši vzroki
akutne bolečine v trebuhu, ter kaj so glavni vzroki za obisk kirurške urgence, kdo
najpogosteje oboleva, kako ukrepati in kdaj obiskati zdravnika, kako zmanjšati oziroma
preprečiti bolečine v trebuhu, kakšne so naloge zdravstvenih delavcev in kolikšno breme
predstavljajo takšni pacienti.
2.2 Cilji diplomskega dela
Cilji diplomskega dela so:
Predstaviti klinično sliko akutnega abdomna;
Predstaviti diagnostične metode za odkrivanje vzrokov, ki privedejo do akutnega
abdomna;
Predstaviti ukrepe pri bolniku z akutnim abdomnom;
Opisati vlogo zdravstvene nege in predstaviti naloge medicinske sestre pri
obravnavi pacienta z akutnim abdomnom;
Predstaviti število pregledanih in sprejetih pacientov, po spolu in starosti, s sumom
na akutni abdomen.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
4
3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE
Predpostavljali smo, da bomo dobili soglasje predstojnika urgentnega centra,
Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, za obdelavo podatkov, prav tako
predpostavljamo, da je ta dokumentacija ustrezna in da bomo dobili zadostno število
uporabnih podatkov iz bolnišnične baze. Omejitev raziskave nam predstavlja dejstvo, da
bomo dobili podatke samo za leto 2012.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
5
4 AKUTNI ABDOMEN
Akutni abdomen je vsako resno akutno intraabdominalno dogajanje, pri katerem gre za
različne bolezenske procese, katerim so skupne hude bolečine v trebuhu, slabost z
bruhanjem, znaki draženja peritoneja, povišana temperatura, splošna prizadetost pri
katerem je pogosto potrebno kirurško zdravljenje. Zaradi omenjenih znakov, ki so se
nenadoma pojavili ali pa so se hitro bistveno povečali išče bolnik z akutnim abdomnom
pomoč pri zdravniku. Če ga prvi znaki bolezni, kot so nenadne bolečine v trebuhu in
bruhanje, ne privedejo k zdravniku, potem zagotovo obišče zdravstveno ustanovo, zaradi
hitrega slabšanja splošnega stanja in vse izrazitejše prizadetosti. V takšnim primerih mora
zdravnik hitro ukrepati. Da lahko zdravnik postavi hitro in smiselno diagnozo igra
pomembno vlogo anamneza, s katero se ugotovi, kdaj se je bolečina začela in njen
karakter, slabost in bruhanje, ter spremembe pri odvajanju blata. Zanimajo pa nas tudi
podatki o bolezni, zdravilih, operacijah in zadnji menstruaciji. Prognoza bolnika z akutnim
abdomnom je pogosto odvisna od časa, ki mine od začetka bolezni do začetka pravilnega
zdravljenja (Tomažič in Grosek, 2011).
Ključno in pomembno je, da ljudje pred odkrivanjem in razumevanjem delovanja
človeškega telesa in njegovih organov, poznamo tudi vsaj osnove človeške anatomije
kakor tudi bolezni, ki ljudi prizadenejo. Osnove poznavanja anatomije niso pomembne
samo za zdravnika, ampak so dobrodošle vsakemu posamezniku, ki se kadarkoli srečuje s
problematiko delovanja človeškega telesa. Celotna trebušna votlina je izredno kompleksna,
saj je v njej veliko pomembnih organov za življenje, ki sodelujejo predvsem pri prebavi
zaužite hrane (Brvar, 2010).
Sem sodijo: želodec, dvanajstnik, tanko in debelo črevo, jetra, trebušna slinavka, vranica in
ledvici in tudi ženski rodni organi kakor prikazuje slika 1 (spodaj). Želodec je pomemben
organ, ki se nahaja tik pod srcem. V njem poteka prva faza prebave, kjer se vsa zaužita
hrana namreč pomeša z želodčnimi sokovi.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
6
Slika 1: Trebušna votlina
Vir: http://www.ezdravje.com (18. 8. 2016)
V spodnjem delu želodca je mišica zapiralka, ki preprečuje prehitro prehajanje snovi v
dvanajstnik, kjer se kisla vsebina iz želodca nevtralizira. V tankem črevesju se preko
črevesnih resic vsrka v krvni obtok, od tam naprej pa nadaljuje pot v jetra, hrana, ki pa se
ni vsrkala pa naprej v debelo črevo, neabsorbirana naprej pa se izloči kot blato (Brvar,
2010).
Jetra delujejo tako, da se v njih razstrupljajo škodljive snovi, ki jih ljudje zaužijemo s
hrano in so skladišče za shranjevanje snovi, ki so za človeka pomembne. Jetra se nahajajo
na desni strani pod rebri in jih ni mogoče potipati pri zdravem človeku. Sledi se v trebušno
slinavko, ki ima dve zelo pomembni vlogi in sicer pri prvi sodeluje pri prebavi hrane z
izločanjem sokov, medtem, ko pri drugi preide v dvanajstnik, kjer preko hormonov
pomaga pri uravnavanju nivoja sladkorja v krvi. Trebušna slinavka se nahaja na levi strani
pod želodcem. Sledimo v ledvici, ki ležita na zadnjem delu trebušne votline in sta dejansko
začetni del sečne poti v kateri se nahaja urin, ki po sečevodih teče v sečni mehur (Brvar,
2010).
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
7
Sečni mehur leži na zgornjem delu medenice in zbira urin, katerega je možno otipati, ko je
poln. Urin nadaljuje svojo pot po sečnici, kjer se tudi izloči iz telesa. Pri ženskah je
potrebno biti pozoren tudi na ženske organe, saj so tukaj tudi jajčniki v katerih potekajo
dozorevanje ženskih spolnih celic-jajčec, ki potujejo po jajcevodih do maternice, ki se
nahaja zelo nizko v trebušni votlini in so včasih hude bolečine vzrok ginekološke narave in
ne samo gastro (Brvar, 2010).
Šele ko poznamo človeške organe v osnovi in trebušno votlino, ki jo opredeljujemo lahko
nadaljujemo z resnimi akutnim abdomnom in njegovim razumevanjem, kdaj je potrebno
nemudoma obiskati zdravniško pomoč.
4.1 Definicija akutnega abdomna
Akutni abdomen je predvsem oznaka časovnega obdobja v razvoju bolezni, ko natančna
diagnoza še ni ali pa ni več mogoča (Juvan, Repše, Grosek, 2008). Akutni abdomen
najboljše razumemo pod skupnim imenom različnih bolezenskih procesov, katerih skupni
imenovalec so hude bolečine in sicer: bolečine v trebuhu, slabost z bruhanjem, draženje
peritoneja1 in splošne prizadetosti (Tomažič in Grosek, 2011).
Vzroke za akutni abdomen je iskati tako v kirurških kakor tudi nekirurških vzrokih pa tudi
ginekološke, internistične in nevrološke. (Tomažič in Grosek, 2011).
Kirurški vzroki so: akutna vnetja trebušnih organov, perforacije votlih organov, ileus,2
krvavitve v trebušni votlini ali prebavni cevi in motnje v prekrvavljenosti trebušnih
organov, kar predstavljamo v nadaljevanju diplomske naloge. Nekirurški pa odvisni
predvsem od načina življenja posameznika, njegove aktivnosti prehranjevanja in drugih
neaktivnih dejanj (Repše, 2003).
Akutni abdomen so vse nenadne bolezenske spremembe na trebušnih organih (Žakelj,
2009).
1 Peritoneja (peritonítis -vnetje peritoneja, ki je lahko akutno ali kronično), Slovenski medicinski slovar.
2 Ileus (odsotnost normalne črevesne gibljivosti).
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
8
Akutni abdomen so diagnostično vsa nejasna stanja, ki so povezana z bolečino v trebuhu in
resno ogrožajo zdravje in življenje posameznega bolnika (Potrč, Gajzer, Rumpf, Krebs,
Gajšek in Vršaj, 2012).
Pod oznako akutni abdomen prištevamo vse tiste nenadne bolezni trebušnih organov, ki
človeka (bolnika) tako prizadenejo, da je nujnost terapevtskega ukrepanja za bolnika
pogosto prevlada na kasnejšo natančno diagnostiko (Žakelj, 2009).
Pod sliko 2 (spodaj prikaz vnetja slepiča).
Slika 2: Prikaz slepiča
Vir: http://msurgery.ie (17. 8. 2016)
4.1.1 Najpogostejši vzroki za akutni abdomen
Pri akutnem abdomnu gre za sinonim nenadnih bolezni trebušnih organov in splošno ga
lahko uvrstimo v eno od naštetih skupin bolezni kot so:
akutna vnetja trebušnih organov (kot so razna vnetja slepiča, žolčnika, jajčnikov,
jajcevodov, abscesi in divertikulitis), ki v bistvu vodijo iz lokalnega vnetja
prizadetih organov postopoma do lokalnega in kasneje do generaliziranega
peritonitisa;
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
9
perforacije votlih organov (kamor sodijo peptične razjede žolčnik, črevesja in zelo
hitro vodijo v difuzni kemični in bakterijski peritonitis in ileus);
krvavitve v trebušni votlini (kjer gre za poškodbe žil, ali parenhimskih organov,
spontane rupture parenhimskih organov, anevrizme in jajcevodov v primerih izven-
materničnih nosečnosti);
ter krvavitve v prebavni cevi (ki nastanejo iz peptičnih razjed, tumorjev,
divertiklov, angiodisplazij, kroničnih vnetnih bolezni);
in motnje prekrvavljenosti trebušnih organov (torzija jajčnika, črevesa, embolija ali
tromboza mezenteričnih arterij) (Tomažič in Grosek, 2011, str. 275).
Zunaj trebušni vzroki za klinično sliko akutnega abdomna so:
bolezni pluč (pljučnica, pnevmotoraks, plevritis, pljučna embolija);
srčno-žilne bolezni (infarkt, srčno popuščanje, perikaditis, disekantna anevrizma
torakalne aorte in ruptura anevrizme trebušne aorte);
bolezni in poškodbe retoperitoritonealnih organov;
presnovne in endokrinoške bolezni;
hematološke bolezni;
nevrološke bolezni;
bolezni ali poškodbe prsne ali trebušne stene, hrbtenice in medenice (Tomažič in
Grosek, 2011).
Najpogostejši simptomi in znaki, da gre za akutni abdomen so: bruhanje, dehidracije,
splošno slabo počutje, pogosta slabost, nenadne hude bolečine v predelu trebuha, pospešen
srčni utrip, nenadna in zelo huda bolečina v spodnjem delu trebuha, nenehno znojenje
(Pleskovič in Pleskovič, 2006).
Bolečina v trebuhu je pogosto tudi pokazatelj, da gre za neke vrste resno obolenje saj se v
5-10 % primerov bolnikov, ki se oglasijo zaradi hude bolečine v trebuhu, prav 1 % takih,
ki se jih sprejme v bolnišnico na resnejšo obravnavo (Ploj, 2006).
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
10
Bolečine kot smo jih opisali in njeni znaki so tudi najpogosteje vodilni klinični simptom.
Velikokrat je bolečina spontana, ali izredno boleča ob dotiku in otipavanju trebuha. Poleg
bolečine so pogosto njena spremljevalca tudi bruhanje in slabost (Silen, 2005).
Izvor bolečine pa je mogoče iskati v vseh treh vrstah trebušnih organov:
v parenhimskih organih;
v prebavni cevi in
v potrebušnici (Žakelj, 2009).
Med vzroke bolečine sodijo tudi različna draženja kot so; napetost, pritisk, trenje,
raztezanje, vnetno in kemično draženje, endogeni toksini, neposredne poškodbe (Špec-
Marn, Gradišek in Štefančič, 2001). Kot meni Žakelj (2009) so za razpoznavo bolezni in
vrsto izredno pomembni prav prvi znaki bolečine in sicer (kraj nastanka, otipa, čas, selitev
bolečine, mesto bolečine, jakost bolečine, ki je lahko bodisi; topa, ostra, nenadna, pekoča,
naraščajoča in pojemajoča, ponavljajoča itd).
Kot opredeljuje Žakelj (2009) moramo ločiti dve bolečini: visceralno in somatsko
bolečino. Za visceralno bolečino je značilno, da je topa, difuzna ter težje omejena oziroma
definirana za izraz točnega mesta izvora, kar je hkrati tudi posledica draženja avtonomnega
živčevja v steni prebavil, ki nastane zaradi vnetja, drgnjenja in razrezanja stene in hkrati
tudi močne peristaltike.
Kot navaja Žakelj (2009) se bolečina projicira v dermatom, ki mu avtonomno živčevje
prizadetega organa tudi pripada in sicer; prepona v ramo, želodec, jetra, žolčnik, trebušna
slinavka v žličko, ozko črevo v mezogastrij in široko črevo v hipogastrij.
Visceralna bolečina se lahko tudi pojavlja v določenih časovnih valovih in je izredno
podobna krčem (primer: koliki pri čezmerni peristaltiki). Pri bolnikih se kaže bolečina v
nemirnosti in z nenehnim spreminjanjem svojega položaja, to je predvsem značilno za
bolnike z žolčnimi kamni in levičnimi kamni, kjer se bolniki premetavajo / presedajo in
iščejo ustrezen položaj namestitve iz razloga hudih bolečin (Tratovšek, 2006/b).
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
11
Somatska bolečina pa je tista, ki praviloma / običajno sledi visceralni bolečini. Je izredno
omejena, hudo ostra, stalna, nenehno naraščajoča in takšna, kjer se je da hitro dokaj
natančno opredeliti in pokazati. Nastopi šele z draženjem parietalne potrebušnice, ko
vnetje dejansko preide nanjo. Zelo pogost in značilen primer somatske bolečine je bolečina
ob predrtju votlega organa. Kot navaja Žakelj (2009) pri perforaciji peptične razjede bolnik
začuti nenadno, ostro bolečino v epigastriju. Bolečina se z razlitjem želodčnega soka po
trebuhu hitro razširi na ves trebuh in postane stalna. Bolnik so ob njej navadno mirni in
ležijo na hrbtu ali boku ter s pokrčenimi nogami (Jamar, 2006).
Na spodnji sliki 3 (prikazujemo ileus).
Slika 3: Prikaz ileusa
Vir: https://upload.wikimedia.org (17. 8. 2016)
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
12
Za vnetne bolezni je značilen postopen prehod visceralne bolečine v somatsko z vmesnim
presledkom. Značilna je selitev bolečine iz področja dermatoma v anatomski predel
prizadetega organa. Tak primer je predvsem bolečina pri vnetju slepiča (Norčič in
Pleskovič, 2004). Nejasna začetna visceralna bolečina je lokalizirana v epi ali
mezogastriju. Po tem sledi krajši vmesni presledek. Ko vnetje preide s slepiča na parietalno
potrebušnico, se bolečina spremeni v somatsko. Omejena je v predelu vnetja (ob normalni
legi slepiča v desnem spodnjem trebušnem kvadrantu) in bolnik boleče mesto lahko
natančno pokaže s prstom (Tomažič in Grosek, 2011).
Tudi bruhanje je pogost spremljevalec ob akutnih abdomnih in nastane zaradi draženja
peritoneje ob vnetju ali zaradi motnje, ko ni prehodnosti v črevesju (Zabavnik, 2002).
Bruhanje je prav tako lahko reflektorne narave ter spremlja ledvične in žolčne kolike,
začetke vnetnih bolezni, ileus v začetnem obdobju in vnetne bolezni, ki vodijo do
peritinitisa. Ko je peritinitis v napredujoči fazi bruhanje preide že v nemočno zalivanje ust
z umazano, fekulentno vsebino tankega črevesja imenovano mizerere (Tratovšek, 2006/a).
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
13
Tabela 1: Vzroki bolečine glede na anatomsko mesto pojavljanja bolečine. KVČB-
kronično vnetna črevesna bolezen
DESNI SPODNJI
KVADRAT
SUPRAPUBIČNI
PREDEL
LEVI SPODNJI
KVADRAT
DIFUZNA BOLEČINA
Ginekološki
izvor
Ledvice
Široko črevo
Ginekološki
izvor
Kolon
Sečila
Ginekološki
izvor
Ledvice
Črevesne
bolezni
Gastroenteritis Ileus Peritonitis Mezenterijska
ishe mija
KVČB Diabetična ketoaci
doza
Porfirija Uremija Hiperkalcemija Srpastocelična ane
mija
Vaskulitis Zastrupitev s težki
mi kovinami
Mediteranska vroči ca
Hereditarni angioe dem
Odtegnitev opia
tov
Vir: Tomažič, Grosek (2011)
V tabeli 1 (zgoraj) so v grobem predstavljeni vzroki za bolečine glede na mesto pojavljanja
v primeru ko gre za KVČB-kronično vnetna črevesne bolezni in tabela 2 (spodaj) prikazuje
v grobem prikaz bolečine glede na mesto pojavljanja, ko gre za AAA-anevrizmo
abdominalne aorte.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
14
Tabela 2: Prikaz bolečine glede na anatomsko mesto pojavljanja bolečine. AAA-
anevrizma abdominalne aorte
ZGORNJI DESNI
KVADRAT
EPIGASTRIJ LEVI ZGORNJI
KVADRAT
PERIUMBILIKALNI
PREDEL
žolčni vodi,
jetra,
pljuča
trebušna stena,
Ledvice
Široko črevo,
Pankreas,
Žolčni vodi,
Požiralnik,
Vranica
Pankreas
Pljuča
Ledvice
Apendicis na
začetku in
sledi Ileus
ozkega črevesa
Vir: Tomažič, Grosek (2011)
4.1.2 Najpogostejši postopki pri bolnikih z akutnim abdomnom
Diagnostika
Prvi korak pri postavitvi diagnoze za akutni abdomen je seveda temeljita anamneza. Sama
bolečina je vedno in pogojeno vodilni znak bolezenskega dogajanja v trebuhu in ga je
potrebno jemati izredno resno, bolnike pa izredno previdno pregledovati in zasliševati o
njegovih bolečinah, legi bolečine, jakosti in nastanku, časovnih intervalih idr. Še posebej je
potrebno biti pozoren na bolnika, ki ga sprejmejo na urgenco, saj njegova bolečina odraža
tudi resnost njegovega bolezenskega stanja. Po hitrem pregledu medicinskega osebja se je
potrebno hitro odločiti kakšna bo nadaljnja obravnava pacienta. Običajno je zadeva resna s
čimer se pacienta hitro pripravlja na operativni poseg.
Laboratorijske preiskave so tiste, ki so pomembne za postavitev pravilne diagnoze, hkrati
pa jih nujno potrebujemo za oceno stanja bolnika in dobro pripravo na operacijo. Za
diagnozo so pomembni vnetni kazalci kot so (levkociti, C reaktivni protein, DKS,
prokalcito-nin), hemogram, amilaza / lipaza in jetrni testi.
Da ustrezno pripravimo bolnika so pomembni hemogram, elektroliti, dušični retenti, testi
hemostaze, plinska analiza arterijske krvi. Prav tako pa ne smemo pozabiti tudi na troponin
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
15
kadar obstaja morebiti sum na srčni infarkt in na beta HCG kadar je mogoč/sum na
nosečnost pacientke.
Prav tako so pri ugotavljanju dejanskega zdravstvenega stanja pomembne rentgenološke
preiskave, kjer sta osnovni preiskavi nativna slika trebuha stoje in / ali slika na boku in
ultrazvok. S pomočjo nativne slike se ugotavlja ravnino tekočine, prosti zrak pod prepono
ali tudi drugje na drugih nenavadnih mestih, kot so razporeditev plinov v črevesju,
kalcinacije in kamni.
Za odločitev o oceni stopnje Ileusa pogosto potrebujemo tudi dobro časovno primerjavo
izvidov na podlagi katerih se odloči o operacijskem postopku. V primeru UZ nam le-ti
nudijo zelo dobre podatke o stanju trebušnih organov in hkrati pokažejo prosto tekočino v
trebuhu ali morebitne tekočinske korekcije. Če se opravi tudi Doppler UZ preiskava, lahko
z njo ocenjujemo prekrvavitev posameznih organov.
Prav tako se vedno pogosteje uporablja za ugotavljanje akutnega abdomna računalniška
diagnostika, ki je praviloma natančnejša od Ultrazvočne preiskave. Za edino slabost se ji
šteje to, da je pogosto preveč obremenjujoča za bolnika in okolico z ionizacijo in
sevanjem.
Z CT -jem se prav tako, da zelo dobro ugotoviti kje so anatomska mesta krvavitev in ovir v
prekrvavljenosti organov, kjer lahko oboje ugotavljamo z angiografijo, kjer se da tudi
terapevtsko ukrepati. Ostale slikovne rentgenološke preiskave se uporabljajo samo
izjemoma. Če vse predstavljene preiskave ne razjasnijo klinične slike, pri tem se stanje
bolnika samo še poslabšuje in ne popravlja je potrebna diagnostična laparaskopija.
Še pomembnejša od natančne diagnoze je seveda pravilna in pravočasna indikacija, saj v
90 % kliničnih slik akutnega abdomna, ki trajajo več kakor pol ure, običajno potrebujejo
pacienti nujno operacijsko zdravljenje.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
16
4.2 Vloga zdravstvene nege in naloge medicinske sestre pri obravnavi pacienta z
akutnim abdomnom
Pristop k bolniku
Bolniku / pacientu z akutnim abdomnom, ki obišče pomoč pri zdravniku zaradi težav,
zaradi hudih bolečin v trebuhu, ki so se morebiti pojavile nenadoma ali pa so se
poslabšale,mora biti anamneza izredno fokusirana v pacienta in kratka saj so bolečine
neizprosne. Anamnezo bi lahko enačili z učinkovitim razgovorom, pogovorom saj z njo
pridobivamo čimbolj kvalitetne informacije o stanju bolnika. Izpraševalec (medicinsko
osebje, zdravnik) mora v vsakem primeru vedeti kam vodi pogovor in ga ves čas tudi
pozorno poslušati (Bergauer, 2010, str. 83).
Pri obravnavi in sprejemu bolnika so izredno pomembni podatki o prejšnjih in prebolelih
boleznih, morebitnih preteklih operacijah, času, kraju in nastanku sedanjih težav, njihova
narava nastanka, jakosti bolečine, položaju, slabostih, bruhanju in pogostosti bruhanja,
odvajanju seča in-ali blata, vrsti blata, menstrualne težave, ko gre za žensko, morebitnih
zdravilih in morebitnem zdravljenju.
Kot povzema Jakopanec (2016) je potrebno omeniti, da noben bolezenski znak ni navzoč
pri vseh obolenjih akutnega abdomna. Najpogostejši znak je seveda huda bolečina v
trebuhu, kateri sledi kot druga najpomembnejši znak tudi bruhanje. Kadar obstaja sum na
akutni abdomen pri bolnikih, je potrebno vedno narediti celoten klinični pregled, kjer
dajemo v ospredje pregled srca in pljuč. Če pri tem ugotovimo kakšne bolezenske znake
potem si tudi lažje nadalje razlagamo bolnikove težave v trebuhu, ali pa nas pregled pljuč
in srca opozori na morebitne nevarnosti, ki pretijo obravnavanem pacientu ob morebitnem
operativnem posegu.
Vloga medicinske sestre
Medicinska sestra ob sprejemu bolnika najprej pripravi vso potrebno dokumentacijo in
pomaga zdravstvenemu osebju, bolnemu in je pri svojem delu ekspert, kar pomeni, da
načrtuje, izvaja, nadzira in vrednoti zdravstveno nego, ki jo potrebuje vsak bolnik, ki je
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
17
kadarkoli in zaradi česar koli obiskal pomoč v bolnišnici in drugih zdravstvenih ustanovah.
Medicinsko osebje ob sprejemu bolnika pove le-temu kaj sledi in kaj se od njega pričakuje,
če je bolnik v stanju prištevnosti in kompetentnosti odločanja.
Ob sprejemu je potrebna anamneza, ki mora biti temeljita in kratka, da čim manj
obremenjuje bolnika. V zdravstveni karton se navedejo podatki o bolniku, ki si nekako
sledijo po naslednjem vrstnem redu in so ključni za postavitev celovite diagnoze.
ANAMNEZA: Osnovna težava zaradi katere so sprejeli bolnika (BOLEČINA V
PREDELU TREBUHA);
jakost bolečine, kraj nastanka, čas, intenzivnost bolečine,VAS LESTVICA
BOLEČINE;
ključni vzrok, zakaj je bolnik obiskal zdravniško pomoč.
Slika 4: VAS lestvica
Vir: http://www.slideshare.net (18. 8. 2016)
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
18
Slika 5: Lestvica za ocenjevanje in zdravljenje bolečine
SIMPTOMI IN ZNAKI so najpogosteje:
pogosta bruhanja;
dehidracije;
trebušni krči;
intenzivnost bolečine;
selitev bolečine;
splošno slabo počutje;
pospešen pulz;
znojenje;
slabost;
dihanje, če je onemogočeno ali oteženo le-to najprej sprostimo.
UGOTOVITVE VITALNIH ZNAKOV (RR, pulz, FD, GKS, TT)
sposobnost razumevanja z bolnikom in napotkov zdravstvenega osebja…
MESTO BOLEČINE V TREBUHU:
čas nastanka;
lokalizacija bolečine;
vrsta / oblika;
stopnja bolečine od (0-10);
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
19
trajanje;
bolečino poslabša / olajša.
PRIDRUŽENI SIMPTOMI
zadnje hranjenje / pitje, čas, vsebina hranjenja in pitja;
pridružene bolezni;
morebitne alergije;
morebitna zdravila in uživanje le-teh;
pretekli kirurški posegi;
ginekološka anamneza (ženske, menstruacija).
SOCIALNA DRUŽINSKA ANAMNEZA:
svojci, pooblaščene osebe…;
kontaktne številke;
razvade.
PREGLED ORGANSKIH SISTEMOV
srce, glava, vrat;
prsni koš;
trebuh;
sečila in spolovila;
mišično-skeletni sistem;
koža;
okvirni nevrološki status.
DIAGNOSTIČNE PREISKAVE
DRUGI PODATKI
MOREBITNI NAČRT ZDRAVLJENJA
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
20
Klinični pregled
Pregled se opravi čimbolj hitro in čim manj boleče in utrujajoče za vsakega posameznika.
Pri tem ravnamo v skladu z etičnimi pravili in se ves čas zavedamo, da ne smemo ob tem
kršiti človekovega dostojanstva. Za klinični pregled so potrebni ob sprejemu vsi poprej
našteti podatki o bolniku in bolnikovem stanju, sploh v primeru, ko obstaja sum na akutni
abdomen je potrebno vse izvajati izredno hitro, natančno in previdno. Pri sumu na akutni
abdomen je potrebno opraviti celoten klinični pregled in sicer na naslednje načine (Mrak,
2006).
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
21
Tabela 5: Prikaz kliničnega pregleda abdomna po vrstnem redu
INSPEKCIJA (ogled) Tukaj ugotavljamo videz bolnika, velikost abdomna
in obliko oziroma asimetričnost in gibljivost trebušne
stene pri dihanju. Saj je pacient lahko miren,
nemiren, išče ustrezen položaj ipd. Bolnik, ki ima na
obrazu vdrta lica, halonirane oči in ošiljen nos,
pomeni, da gre za peritonis. Prav tako ocenjujemo
barvo kože bolnika, posebnosti na koži, dihanje,
vlažnost jezika (suh, vlažen, obložen) in obliko
trebuha, ki je lahko morebiti (uleknjen, simetričen,
meteorističen). Preveriti je potrebno tudi morebitne
spremembe na spolovilu ali tipična kilna izhodišča.
PERSUKCIJA (poklep) Je načeloma najnežnejša oblika preiskave oziroma
palpacije če je pravilna. Pri njej ugotavljamo velikost
perenhimatoznih organov, patološke rezistence v
trebuhu in proste tekočine. Pri ugotavljamo pazimo
tudi na izraz lica bolnika, ki nam dobro pokaže
mesto bolečine.
PALPACIJA (otip) Mora biti nežna, preiskujemo z toplimi rokami,
plosko. Preiskovat pričnemo na tistem delu, kjer
bolnik ne čuti bolečine v smeri do bolečine. S čimer
smo pozorni na mišični tonus in s tem najlažje
ocenimo mišični defans in trebušno steno.
AVSKULTACIJA (poslušanje) Z njo slišimo zvočne fenomene, ki so pri akutnem
abdomnu pomembne, predvsem premočna
peristaltika in pljuskanje v votlem organu, katerih
zvoke lahko slišimo s prostim ušesom. Poslušati je
potrebno dovolj dolgo in na več mestih, da jih
slišimo, da lažje postavimo diagnozo.
REKTALNI PREGLED Pri vsakem bolniku z akutnim abdomnom je
indiciran tudi rektalni pregled, s katerim se ugotavlja
patološke spremembe v rektumu, bolečino in
rezistenco v Douglasovem prostoru in pri tem biti
pozorni na morebitno kri na sluzu.
Vir: Majcen (2005)
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
22
Kot omenjata Koželj in Mišič (2003) je izredno otežena palpacija in persukcija prav pri
otrocih , nosečnicah in izredno debelih ljudeh. Prav tako ob sprejemu bolnika ne smemo
pozabiti tudi na možnost kile in pa tudi na možnost nekirurških vzrokih bolečine.
Po kliničnem pregledu je potrebno določiti status bolnika, ki je lahko:
SPLOŠEN STATUS:
ocena splošnega stanja (sposobnosti, mobilnosti bolnika, zavedanje;
komunikativnost bolnika);
kardio cirkulatorno in respiratorno stanje;
stanje prehranjenosti;
barva kože, temperatura kože.
STATUS ABDOMEN:
nivo trebušne stene glede na prsni koš;
brazgotina, kile, druge vidne spremembe trebušne stene;
palpatorni izvid trebuha (rezistence, kile, bolečine, defans, blumberg, konzistenca;
lokalno, difuzno..,);
avskulatorni izvid (peristaltika).
Vsi ti podatki morajo biti navedeni in priloženi v sprejemnem kartonu, ko se bolnika
sprejme na oddelek. Zdravnikovo delovanje mora biti predvsem usmerjeno k odgovorom
ali je bolnikova bolečina tako visoka, da potrebuje kirurško intervencijo ali ne. Ob tem se
mora prav tako čim hitreje odločiti o smeri lajšanja bolečina bolnika, ki čaka na sprejem na
oddelek.
Vsa administrativna in zdravniška dokumentacija mora biti izdana v več izvodih, kopirana
in priložena v ambulantni karton, da ne pride do nepotrebnih podvajanj ali napačnih
odločitev zdravljenja, za kar je odgovorno administrativno oziroma medicinsko osebje, ki
sprejme bolnika.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
23
Če obstaja sum na akutni abdomen in na nujno hospitalizacijo na osnovi poprej opravljenih
diagnostično terapevtskih postopkih, za sprejem bolnika na oddelek za abdominalno in
splošno kirurgijo, je potrebno naslednje s strani medicinskega osebja.
BOLNIK JE SPOSOBEN KOMPETENTNO ODLOČATI SAM ZASE:
hospitalizacija je nujna (ugotovitev zdravnika);
razložitev delovne in druge dodatne diagnoze in morebitnih potrebnih terapij
bolniku samemu;
bolnik mora biti prav tako seznanjen s klinično sliko, izvidi in trenutnim stanjem;
bolnik mora obrazložitev razumeti in se z njo tudi strinjati na način, da jo
lastnoročno podpiše.
BOLNIK NI SPOSOBEN KOMPETENTNO ODLOČATI:
v takih primerih se zanj odločajo svojci ali zdravstveno pooblaščeno osebje;
v takem primeru je delovna diagnoza in terapija razložena osebam, ki odločajo
namesto bolnika po enakem postopku kakor, da bi to zdravnik pojasnjeval bolniku
samemu;
s podpisom pooblaščenec privoli v diagnostične terapevtske ukrepe, namesto
bolnika samega.
4.3 Diagnostične metode za odkrivanje vzrokov, ki privedejo do akutnega abdomna
Diagnostične metode za odkrivanje vzrokov akutnega abdomna so še posebej pomembne,
saj nam pomagajo pri postavitvi diagnoze z naslednjimi prijemi, kakor so prikazani v
spodnji tabeli:
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
24
Tabela 6: Prikaz pomembnih kliničnih znakov pri akutnem abdomnu
ZNAK
Murphyev znak Je znak akutnega holecitisa, kjer levo roko
položimo pod desni rebrni lok, kjer palec
narahlo pritiska v predel žolčnika. Pozitivni
znak je takrat, ko se zazna prisotnost
bolečine ob globokem vdihu.
McBurneyev znak O njem govorimo, ko gre za neposreden
pritisk-bolečnost na mestu sredine popka in
desno spinoiliako anterior superior. Če je
pozitivna potem je tudi tipična za akutno
vnetje slepiča.
Rowsingov znak O njem govorimo pogosto pri akutnem
vnetju slepiča. Do ugotovitve pridemo, če
enakomerno pritiskamo z obema rokama
nad descendetnim širokim črevesom, ki
zaradi premikajočih se plinov izzove
bolečine v tem predelu.
Blumbergov znak Je izzvan kadar z roko globoko pritisnemo v
levi iliakalni predel in nato roko takoj
odmaknemo. Bolečino torej izzovemo z
valovanjem s čimer je znak pozitiven.
Ileopsov znak Ta znak v bistvu izzovemo na podlagi
dvigovanja noge bolnika v zrak, medtem, ko
preiskovalec (medicinskoosebje) to
preprečuje. Če se pojavi bolečina v
spodnjem delu trebuha, le-ta nakazuje na
vnetje slepiča.
Vir: Tomažič in Grosek, (2011)
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
25
Lajšanje bolečin pri sumu na akutni abdomen
Glede na zdravnikovo mnenje in sum mora biti njegovo odločanje usmerjeno predvsem v
to ali bolnik na bolečine potrebuje nujno kirurško intervencijo ali ne. Ob tem se mora prav
tako odločati za ustrezno lajšanje bolečin, ki jo pri akutnem abdomnu razdeli v dve fazi:
1. NUJNA FAZA
Ki se prične ob prvem kontaktu zdravnika in bolnika in traja ves čas, od uvodne
diagnostike do definicija o poteku in načinu zdravljenja z analgetiki, ki so (Tramal,
Spasmex, Buscopan, Morfin v odmerkih idr).
2. AKUTNA FAZA
Se prične z zaključkom diagnostičnim postopkom, kjer je natančno predviden potek
diagnostike oziroma nadaljnjega zdravljenja (Žakelj, 2009).
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
26
5 AKUTNI ABDOMEN PRI OTROKU
Kot smo že omenili je anamneza pri akutnem abdomnu zelo pomembna, saj zdravniku
pomaga pri diagnozi. Prvo diagnozo napravimo na osnovi podatkov, ki nam jih pove
bolnik ali njegov spremljevalec. Diagnozo nato poskušamo potrditi ali popraviti z
dopolnitvijo anamneze, ki mora biti kratka in usmerjena. Zlasti je važen natančen opis
bolečin, njih začetek, širjenje in izžarevanje. Torej je pomemben čas nastanka težav,
njihova narava, jakost, selitev in lokalizacija bolečine. Izvedeti moramo tudi jakost
bruhanja, odvajanja blata in seča, poizvedeti moramo o vrsti blata, zadnji menstruaciji ter
o zdravilih, ki jih bolnik morebiti jemlje. Dopolniti pa moramo tudi podatke o prebolelih
boleznih in o preostalih operacijah. Zraven ugotavljanja diagnoze pa je zelo pomemben
tudi kliničen pregled. Pomembno je, da pri sumu na akutno abdominalno obolenje vedno
opravimo popoln kliničen pregled bolnika (Tomažič in Grosek, 2011).
Pri kliničnem pregledu je pomemben:
splošen vtis;
vedno pregled celega bolnika;
inspekcija (pri kateri smo pozorni na napetost trebuha, kile, pulzacije, rezistence,
premike z dihanjem. Bolniku rečemo naj pokaže najbolj boleče mesto);
palpacija (dobimo informacijo o mišičnem tonusu, morebitnih kilah, pulzacijah.
Palpiramo z najmanjšo močjo, ki še izzove povečano občutljivost);
avskultacija (poslušamo črevesno peristaltiko: hiperperistaltika, oslabljena
peristaltika, odsotnost peristaltike, pluskanje, kovinski zvok);
perkusija (dobimo podatke o zamolklinah, odsotnosti zamolkline nad jetri
(intraperitonealni znak), o prosti tekočini (peritonitis, krvavitev v trebušno
votlino), in o zraku v prebavilih (meteorizem);
dodatni pregledi: rektalni, vaginalni (Repše, 1995).
Po kliničnem pregledu sledi osnovna laboratorijska in rentgenološka diagnostika, katera
mora biti hitra in smiselna. Laboratorijske raziskave so pomembne za postavitev diagnoze.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
27
Za diagnozo so pomembni predvsem vnetni parametri (levkociti, diferencialna krvna slika,
C-reaktivni protein (CRP), prokalcitonin (PCT), hemogram, kjer potrebujemo vrednost
elektrolitov in retentov). Normalne vrednosti L in DKS ne smejo odložiti kirurške terapije
pri lokalizirani bolečini v desnem spodnjem kvadrantu.
Rentgenološke preiskave so izjemno pomembne, pri njih opravimo nativno sliko trebuha
stoje ali na boku in ultrazvok (UZ). Na nativni sliki ugotavljamo ravnine tekočine,
kalcinacije, kamne, razporeditev plinov v črevesju, prosti zrak pod prepono ali na drugih
nenavadnih mestih. UZ preiskava nam nudi zelo dobre podatke o stanju trebušnih organov
(parenhimskih), o tekočinskih kolekcijah ali prosti tekočini v trebušni votlini in o
peristaltiki. Zelo dobra je za oceno vnetja slepiča (Tomažič in Grosek, 2011).
Anemneza pri otrocih je zahtevnejša od anamneze pri odraslih, saj tako otroci kot starši
navajajo nezanesljive podatke, zato je pri odraščajočih se otrocih včasih boljši razgovor v
odsotnosti staršev. Pri samem kliničnem pregledu je stik z otrokom ključnega pomena, zato
ga skušamo spodbuditi, da sam pokaže mesto bolečine v trebuhu. Tako lahko pri
inspekciji opazimo morebitne spremembe, kot je napet trebuh, kila in prisotnost
peristaltičnih valov. V primeru, da otrok joka je najlažje, da potipamo trebuh med vdihom,
saj pri tem otrok sprosti trebušne mišice. Pri otroku moramo izključiti tudi druge bolezni
kot so na primer: faringitis in pljučnica, ki ju spremljajo bolečine v trebuhu.
Najpogostejši vzroki za akutni abdomen pri otrocih
Akutno vnetje slepiča in vkleščena kila sta v starostnem obdobju od prvega do osmega leta
najpogostejša vzroka za akutni abdomen. Vnetje slepiča je pogost vzrok za nastanek
akutnega abdomna tudi v starostnem obdobju od osem do osemnajst let (Tomažič in
Grosek, 2011).
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
28
Tabela 7: Najpogostejši vzroki akutnega abdomna pri otrocih od 0 do 18 let
NEDONOŠENČEK - nekrotizantni enterokolitis
NOVOROJENČEK - prirojene napake
DOJENČEK - zapleti Hirschsprungove bolezni
- vkleščena kila
- invaginacija
1 – 8 LET - zapleti že prirojenih napak, ki zahtevajo reoperacijo
- vkleščene kile
- vnetje slepiča
8 – 18 LET - vnetje slepiča
Vir: Frelih (2012)
Vnetje slepiča
Slepič je del črevesja na prehodu med tankim in debelim črevesjem, kjer se slepo konča in
ni življenjsko pomemben, je pa lahko smrtno nevaren, predvsem pri otrocih. Leži v
trebušni votlini in je prosto gibljiv. V dolžino meri nekje od 3 pa do 20 cm, širok pa je od
pol do približno enega centimetra. Na slepo črevo je vezan z oporkom, v katerem poteka
tudi ožilje, ki ga prehranjuje. Najpogostejši vzroki za nastanek akutnega vnetja slepiča je
zapora njegove svetline, ki ji sledi vnetje. Vzrok za zaporo svetline slepiča so pri otrocih
najpogosteje povečani limfatični folikli. Vnetje slepiča se skoraj vedno začne z
neenakomernimi napadi bolečin v vsej trebušni votlini, velikokrat tudi v zgornjem delu
trebuha in ob popku. Šele postopoma se bolečina lokalizira v desnem spodnjem delu
trebuha in ostane stalna. Pri otrocih po pojavu bolečine pogosto pride do slabosti in
bruhanja, do povišane telesne temperature (do 38˚ C), pomembna je tudi razlika med
temperaturo v danki in pod pazduho, ki je nekje do 1˚ C. Pogosto je prisotna tudi izguba
apetita in morda v kolku nekoliko skrčena spodnja desna okončina. Dečki zbolijo
pogosteje kot deklice. Vnetje slepiča ni nevarno če ga zgodaj prepoznamo, je pa ga
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
29
izjemno težko diagnosticirati, ker mnogo drugih bolezni kaže enake simptome (Frelih,
2012).
Kadar gre za vnetje slepiča ali appendicitisa sta pomembna tudi MC Burnejev znak –
pritisk na točko na sredini med popkom in desno spino iliako anterior, izzove bolečino in
znak ileopsoasa – znak za vnetje retrocekalno ležečega slepiča: bolnik dviguje iztegnjeno
nogo v zrak proti uporu preiskovalca. Pozitiven znak je bolečina v spodnjem delu trebuha
(Repše, 1995).
Slika 6: Lega slepiča
Vir: http://www.bambino.si (7. 9. 2013).
Kile pri otrocih
Poznamo več vrst prirojenih kil: popkovna, dimeljska ter vodna kila. Za vse kile velja, da
običajno niso nevarne, razen v redkih primerih, ko pride do preščipa oziroma ukleščenja
črevesa, ki se nahaja v kilni vreči. Na vkleščeno kilo pomislimo, če postane izbočena kila
trda in je ne moremo potisniti navznoter. Otrok zaradi bolečine v trebuhu neutolažljivo
joče, je nemiren, bled, se močno poti in lahko tudi bruha. Preščipnjena kila je na dotik
močno boleča. Starši morajo otroka, pri katerem sumijo na ukleščeno kilo, nemudoma
peljati k zdravniku. Zdravnik bo poskušal kilo potisniti navznoter v trebušno votlino. Če je
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
30
kila res ukleščena, in se je ne da potisniti nazaj v trebušno votlino, je otroka potrebno
nemudoma operirati (Mohar-Košir, 2007)
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
31
6 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA
6.1 Raziskovalna vprašanja
Raziskovalna vprašanja, ki smo jih preverjali so:
1. Kakšna je vloga medicinske sestre pri oskrbi pacienta z akutnim abdomnom?
2. Kolikšno je število obravnav pacientov z akutnim abdomnom?
3. Kako pogosto se ob sumu na akutni abdomen, kasneje le tega tudi potrdi?
6.2 Raziskovalne metode
V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje
literature. V raziskovalnem delu pa smo uporabili retrospektivno metodo s pregledom baze
podatkov o pregledanih pacientih v UKC Maribor, v Kirurških ambulantah v letu 2012.
6.3 Uporabljeni viri
Literaturo smo preučili, analizirali in uredili. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili
(razpoložljivo) literaturo v slovenskem jeziku in tujo literaturo, predvsem strokovne članke
v angleškem jeziku, ki so objavljeni v svetovnih podatkovnih spletnih bazah. V
raziskovalnem delu naloge smo uporabili retrogradno analizo sprejemov bolnikov z
akutnim abdomnom. Za ugotavljanje obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja
uporabili statistične podatke, ki smo jih dobili iz arhiva UKC Maribor.
6.4 Postopki zbiranja podatkov
Obdelava pridobljenih podatkov je potekala ročno, nato smo jih s pomočjo programov
Microsoft Office Excel in Microsoft Office Word obdelali še računalniško ter jih grafično
prikazali.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
32
6.5 Raziskovalni vzorec
Analizirali smo bolnike z akutnim abdomnom, ki so bili sprejeti v kirurških ambulantah
UKC Maribor, od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012.
Od 40.000 letno pregledanih pacientov v kirurških ambulantah UKC Maribor, je bilo
1521 bolnikov z akutnim abdomnom, vendar vsi niso potrebovali operativnih posegov.
Statistične podatke smo dobili iz arhiva UKC Maribor.
6.6 Raziskovalno okolje
Raziskovalno okolje, v katerem smo delali raziskavo, je bilo poslopje Kirurško urgentnega
centra UKC Maribor in arhiv UKC Maribor.
6.7 Etični vidik
Pri izdelavi diplomskega dela smo ravnali v skladu z etičnimi načeli, ki so opredeljeni v
Kodeksu etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Podatki, s katerimi smo razpolagali,
so bili uporabljeni izključno za pisanje diplomskega dela. Prav tako realni podatki ne bodo
razkriti. Za obdelavo podatkov smo dobili dovoljenje vodstva.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
33
7 REZULTATI
Kot smo predhodno že omenili smo za retrospektivno metodo zaprosili UKC Maribor
oddelek za Abdominalno in Splošno kirurgijo, kjer smo za raziskavo pridobili arhivske
podatke o bolnikih, ki so zdravniško pomoč iskali v letu 2012 iz razloga hudih bolečin v
trebušnem delu.
Danes so namreč bolezenske spremembe na trebušnih organih že tako pogoste, da večina
bolnikov po statističnih podatkih potrebujejo tudi kirurško pomoč. Trebušna votlina je
namreč izredno zapleten proces, z njenimi notranjimi organi in hkrati tudi izredno
občutljiv. Pomembnejša od natančne diagnoze je pravilna in pravočasna indikacija za
operacijo, kjer je v ospredje potrebno dodati tudi ustrezno in sposobno medicinsko osebje.
V študiji primera smo namreč ugotovili, da je bilo v primerih vseh razvitih kliničnih slik
akutnega abdomna kar 90 % takšnih, ki niso potrebovali nujno operacijsko zdravljenje in
so bili razporejeni na druge klinične oddelke: Infekcijski oddelek, Internistična prva
pomoč, Pediatrija.
V letu 2012 je namreč kar 40.000 bolnikov obiskalo Kirurške ambulante Univerzitetnega
kliničnega centra Maribor, od tega kar 1521 bolnikov z akutnim abdomnom. Kar pomeni v
povprečju se na teden obravnava kar 30 pacientov z sumom na akutni abdomen.
Tabela 8: Število pregledanih pacientov z akutnim abdomnom po spolu, v letu 2012
Od 1. 1.-31. 12. 2012 ŽENSKE MOŠKI
PACIENTI 854 (56 %) 667 (44 %)
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
34
Tabela 9: Prikaz razporeditve pacientov na druge oddelke
LETO 2012 PACIENTI
ODDELEK ZA ABDOMINALNO IN
SPLOŠNO KIRURGIJO
364 (23,9 %)
KLINIKA ZA INFEKCIJO 525 (34,5 %)
INTERNISTIČNA NUJNA POMOČ 408 (26,8 %)
KLINIKA ZA PEDRIATRIJO 51 (3,4 %)
ODPUŠČENI 171 (11,2 %)
SKUPAJ 1521 (100 %)
Obravnava vseh sprejetih pacientov:
Načrtovani in urgentni sprejem pacienta se namreč malenkostno razlikujeta, vendar ne v
začetnih korakih, kjer je izredno pomembne prvi stik z medicinskim osebjem, ki je ključni
in hkrati vezni faktor med bolnikom in stanjem, ki se mu dogaja in se mu še bo.
Leta 2012 je bilo zaradi suma na akutni abdomen obravnavanih 1521 pacientov, urgentno
sprejetih s sumom na akutni abdomen 77, od tega je bilo 35 bolnikov operiranih. Od teh
35 operiranih je bilo 19 moških in 16 žensk.
Tabela 10: Število urgentno sprejetih in operiranih pacientov v letu 2012, glede na
spol
LETO 2012 URGENTNI SPREJEM OPERIRANI
MOŠKI 39 (51 %) 19 (50,6 %)
ŽENSKE 38 (49 %) 16 (49,4 %)
SKUPAJ 77 (100 %) 35 (100 %)
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
35
Medicinska sestra poleg poprej omenjene anamneze poskusi pri urgentnih bolnikih, čim
hitreje in enostavneje ter brez dodatnih težav za bolnika iz njega izvesti čim več podatkov,
ki so potrebni za pripravo čimbolj kvalitetnega ambulantnega zapisa.
Omeniti je potrebno, da se v urgentnih primerih tudi medicinsko osebje srečuje s stresom,
vendar kljub temu skuša postopke čim hitreje izvest in čim manj utrujajoče za bolnike.
Medicinsko osebje je namreč v urgentnih primerih primorano delovati drugače kakor v
primerih, ko ne gre za nujne obravnave in celo operacijske postopke. V urgentnem primeru
gre poleg administrativne priprave tudi za psihično in fizično pripravljenost bolnika na
sprejem in operativni poseg, kar dodatno stresno vpliva tudi na medicinsko osebje, ki ima
prvi stik z bolnikom (Mrak, 2006).
V urgentnih stanjih, ki so ugotovljene po temeljiti anamnezi in diagnostičnih preiskavah
sledi nenehna komunikacija z zdravniki, saj ne glede na časovno stanje mora biti vedno na
razpolago konzilij s specialistom iz ekipe Oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo, ki
bo bolnike z urgentnim napotilom tudi operiral in ves čas posega in po njem spremljal
njihovo zdravstveno stanje.
Pri sprejemu vseh obravnavanih pacientov v letu 2012 smo v bistvu porabili vse podatke iz
ambulantnih zapisov, ki so:
medicinske dokumentacije (popis bolezni, temperaturni list, izvidi
opravljenih preiskav);
pogovora z nekaterimi obravnavanih pacientov;
pogovora z operaterjem.
Poleg medicinske sestre v negovalni tim sodijo tudi pomožno osebje in zdravniki, ki
pripravljajo urgentne bolnike na poseg.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
36
Psihična priprava urgentnih pacientov
Psihična priprava se prične že ob samem sprejemu na oddelek in traja ves čas priprave na
poseg. Operativni poseg, hospitalizacija, in prisotnost psihosocialnih in drugih fizičnih
dejavnikov namreč izzoveta v pacientih dvome in individualna doživetja, saj se niti en
pacient od obravnavanih ne odzove enako na njegovo zdravstveno diagnozo.
Operacija in urgentni sprejem je namreč za posameznika obremenjujoča izkušnja, zato je
psihična priprava bolnika še kako zavezujoča za medicinsko osebje, ki je z bolnikom tudi v
stiku.
Psihična priprava namreč poleg administrativne pripravne in temeljite anamneze zahteva
od medicinskega osebja hkrati razumevanje za bolnika, njegovo psiho, stisko, ki jo
trenutno doživlja ob dognanju bolezni in hospitalizaciji. Bolniki ne samo, da individualno
doživljajo bolečino ampak tudi informacije o tem kakšno je njihovo trenutno stanje.
Tako se je pokazalo tudi v teh 77 urgentnih primerih, kjer niti en sam pacient bolečine in
njegovega stanja ni doživljal enako.
Prvi stik z medicinsko sestro je torej potrebno združiti v nek paket področij obravnave
sprejetih pacientov in sicer:
pomembne je prvi vtis, torej prijazen odnos do bolnika in spoštovanje njegovega
dostojanstva;
potrebno je vzpostaviti ustrezno komunikacijo, ki bo obema vpletenima podala
znak vzajemnega zaupanja;
sprotna informiranost bolnika je potrebna, zato je medicinsko osebje primorano
ustrezno tudi odgovarjati na bolnikova vprašanja o njegovem stanju;
medicinsko osebje mora tudi spodbujati izražanja občutij kot je strah, zaskrbljenost,
jeza;
ter nenehno vzpostavljati empatičen odnos in psihično podporo tako bolniku, kakor
kasneje tudi sorodnikov in drugim pooblaščenim osebam, ki imajo pravico
dostopati do tovrstnih informacij o bolnikovem zdravstvenem stanju.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
37
Med psihično pripravo tako brez dodatnih obremenitev pripravljamo vse bolnike in sicer
po sistemu ABCDE, da dobimo bolj splošen vtis o varnosti posegov in nadaljnjega
zdravljenja in terapevtskih ukrepov. V vseh primerih smo morali biti ves čas priprav
pozorni na bolnika samega in njegov fizični izgled saj samo psihična priprava na njegovo
urgentno stanje ni dovolj.
Poleg tega je bilo potrebno urgentnim bolnikom, kjer obstaja sum na akutni abdomen
dovajati analgetike in pri tem ves čas spremljati njegovo psihofizično in umsko stanje.
Nekaterim bolnikom se je stanje komunikacije med njimi in medicinskim osebjem ob
uvajanju analgetika nekoliko izboljšalo, medtem, ko se je nekaterim od teh poslabšalo kar
je vodilo še na sum drugih obolenj. Prav iz tega razloga je še kako pomemben prvi stik in
sprotni stik z medicinskim osebjem, ves čas priprave na operativni in urgentnim sprejem na
oddelek. Vendar pa ni odveč omeniti, da je v vseh 35 operativnih primerih bolnikov z
akutnim abdomnom v letu 2012 dejansko prešlo skozi faze priprave in sicer
administrativne, psihosocialne in fizične kjer so ključno vlogo imele zopet medicinske
sestre in negovalno osebje.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
38
8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA
Predstavili smo retrospektivno metodo sprejetih pacientov na oddelek za abdominalno in
splošno kirurgijo v letu 2012 z dovoljenjem Komisije za medicinsko etična vprašanja UKC
Maribor in pridobili dovoljenje za uporabo statističnih podatkov, obravnavanih bolnikov v
letu 2012.
V retrospektivni metodi je bilo potrebno predstaviti samo teoretično spremljavo vseh
obravnavanih pacientov, urgentno sprejetih in obravnavanih s strani medicinskega osebja
na oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo, kjer smo ugotovili, da je statistično
gledano veliko ljudi, ki obišče zdravstvene ustanove iz razloga hudih bolečin v predelu
trebuha. Seveda prvotne indikacije niso izvor samo trebuha, zato je potrebna tudi temeljita
diagnostična preiskava pri bolnikih z hudimi bolečinami. Predstavili smo predvsem
pomembnost prvega stika med medicinsko sestro in bolnikom ter njeno etično in moralno
dolžnost vzpostavitve ustrezne dvosmerne komunikacije, ki je prepletena s sočutjem,
spoštovanjem in izražanjem čustev ter dajanjem ustreznih napotkov, nege, odgovorov na
postavljena vprašanja in drugo.
V retrospektivni metodi smo teoretično tudi predstavili razlike pri sprejemu bolnika z
sumom na akutni abdomen in med urgentnim pacientom, ki se ga mora poleg
administrativne, fizične in psihične priprave, pripraviti tudi na operacijo samo. Pri tem smo
ugotovili kako pomembna je prav tako kakovost kirurškega znanja medicinskih sester pri
pripravi na sam sprejem bolnika, pripravo in poseg. Pri vsej obravnavi je ključna
medicinska sestra in drugo negovalno osebje, še posebej v urgentnih primerih kar smo si v
nalogi zastavili kot cilj in ga tudi ovrednotili z pojasnjevanjem in dokazovanjem.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
39
V diplomskem delu smo si zastavila tri raziskovalna vprašanja:
1. Kakšna je vloga medicinske sestre pri oskrbi pacienta z akutnim abdomnom?
Vloga medicinske sestre je pri bolnikih z akutnim abdomnom izredno pomembna,
pomembno pa je tudi, da zna razločiti znake, ki vodijo na sum za obolenja akutnega
abdomna. Medicinske sestre so torej tiste, ki imajo z bolnikom prvi stik in tudi največ saj
premore zagotavljati največ podatkov o bolniku preostalemu zdravstvenemu osebju, kakor
tudi bolniku samemu, ko jo potrebuje. Zaslužna je za prenašanje informacij o
zdravstvenem stanju bolnika, poteku bolezni, izvajanju terapije in operacij in poučevanju
bolnika in svojcev o morebitnih komplikacijah in zapletih med terapijo oziroma posegom.
V celotnem svojem delovanju skuša doseči optimalno raven ravnovesja med bolnikom in
osebjem.
2. Kolikšno je število obravnav pacientov z akutnim abdomnom?
Število pacientov na sum akutnega abdomna v UKC Maribor je izredno zaskrbljujoče, kot
smo statistično opredelili v zgornjem poglavju. V letu 2012 je bilo namreč kar 1521
takšnih, pri katerih je vodilo na sum akutnega abdomna.
3. Kako pogosto se ob sumu na akutni abdomen, kasneje le tega tudi potrdi?
Kar v 90 % obravnavanih na sum akutnega abdomna pa se pokaže, da ne potrebujejo
operativno oskrbo.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
40
9 SKLEP
Akutna bolečina v trebuhu je nujno stanje. Večinoma spontano izzveni, lahko pa je znak
resnega kirurškega ali nekirurškega dogajanja. Etiologija je različna. Ključna sta natančna
anamneza in pregled celega otroka oziroma bolnika. Pri sumu na kirurško bolezen je
potrebno otroka zgodaj predstaviti kirurgu
Sodobna medicinska znanost za področje akutnega trebušnega obolenja ne zapoveduje
vrste preiskav, ki bi morale biti opravljene po nekem zaporedju (doktrine). Zato je zelo
pomembna dobra anamneza (razgovor zdravnika in medicinske sestre z bolnikom o
bolezni) in klinični status (osnovni pregled s poudarkom na pregledu trebuha). In prav tako
je pomembno dobro sodelovanje med zdravniško ekipo in ekipo zdravstvene nege na eni
strani ter bolnikom na drugi strani (Potrč, 2002).
Zdravstveni sistem in ljudje danes od zdravstvenega osebja zahtevamo že vse mogoče od
učinkovitosti, ažurnosti, korektnosti, varnosti, strokovnosti, natančnost, hitrosti in drugo.
Pričakovanja sistema, ljudi in zahteve po kakovostnem delu v bolnišnici in zdravstvenih
ustanovah so vse večje tudi s strani pacientov in njihovih sorodnikov, kar zahteva od
osebja še večjo mero znanja in učinkovitosti pri zdravljenju in od nje zahteva sistematično
in odgovorno delo.
Sam pristop medicinske sestre k pacientu mora biti vedno individualen ob upoštevanju
standardov in etičnih normativov, ter ob svojem delu sama prepozna znake s katerimi bo
zadovoljila pacienta in z njim vzpostavila mero zaupanja in sodelovanja za lažjo
komunikacijo, še posebej pri pacientih, ki gredo na operativni poseg.
Prav prvi pristop je hkrati tudi najbolj ključen za vsakega pacienta še posebej urgentne
paciente, tako je medicinska sestra primorana, da pozna tudi druga znanja veščine
komuniciranja in prepoznavanja različnih osebnosti pacientov za lažje sodelovanje. Na
medicinsko osebje je torej dana velika vloga odgovornosti in kakovosti opravljanja svojega
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
41
dela v smeri učinkovite, strokovne zdravstvene nege, ki za seboj potegne veliko
zadovoljstvo pacientov.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
42
LITERATURA
Brvar, M. (2010). Ultrazvočna diagnostika akutnega abdomna. V M. Gričar, & R. Vajd
(Ured.), Urgentna medicina: izbrana poglavja 2010 (str. 88-93). Ljubljana,
Slovenija: Slovensko združenje za urgentno medicino.
Frelih, M, Vnetje slepiča. (2012). Dostopno na:
http://www.eclanki.com/Art/292/49/Vnetje-slepi-a.html (1. 9. 2013).
Jamar, B. (2006). Rentgenske preiskave v diagnostiki akutne bolečine v trebuhu. V M.
Gričar, & R. Vajd (Ured.), Orgentna medicina: izbrana poglavja (str. 105-108).
Ljubljana, Slovenija: Slovensko združenje za urgentno medicino.
Juvan, R., Repše, S., & Grosek, J. (2008). Anketa: akutni abdomen 2007/2008 v Sloveniji.
V R. Juvan, & S. Repše (Ured.), Standardi in novosti (str. 17-24). Ljubljana,
Slovenija: Kirurška šola, Kirurška klinika, Klinični oddelek za abdominalno
kirurgijo, Univerzitetni klinični center.
Koželj, M., & Miksić, K. (2003). Akutni abdomen. V K. Miksić, & V. Flis (Ured.),
Izbrana poglavja iz kirurgije: učbenik za kirurgijo na visokih zdravstvenih šolah
(str. 131-134). Maribor, Slovenija: Obzorja.
Majcen, N. (2005). Slikovna diagnostika akutnih trebušnih stanj. V Š. Grmec, & D.
Kupnik (Ured.), Zbornik predavanj in algoritmov ukrepanja (str. 165-170).
Maribor, Slovenija: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Center za nujno
medicinsko pomoč in reševačne prevoze, Univerza v Ljubljani, Medicinska
fakulteta, Katedra za družinsko medicino.
Mrak, Z. (2006). Vloga zdravstvene nege pri sprejemu in obravnavi bolnika z akutno in
abdominalno bolečino. V M. Gričar, & R. Vajd (Ured.), Urgentna medicina:
izbrana poglavja (str. 97-104). Ljubljana, Slovenija: Slovensko združenje za
urgentno medicino.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
43
Norčič, G., & Pleskovič, A. (2004). Akutni abdomen. V M. Lainščak, & K. Božikov
(Ured.), Teme iz urgentne interne medicine in kirurgije (str. 414). Novo mesto,
Slovenija: Krka.
Pleskovič, A., & Pleskovič, A. (2006). Akutna abdominalna bolečina. V M. Gričar, & R.
Vajd (Ured.), Urgentna medicina: izbrana poglavja (str. 80-96). Ljubljana,
Slovenija: Slovensko združenje za urgentno medicino.
Ploj, T. (2006). Nujna stanja v interni medicini ll. V U. Ahčan (Ured.), Prva pomoč:
priročnik s praktičnimi primeri (str. 137-152). Ljubljana, Slovenija: Rdeči križ
Slovenije.
Potrč, S., Gajzer, B., Rumpf, D., Krebs, B., Gajšek, U., & Vrščaj, R. (2012). Akutno
trebušno obolenje (akutni abdomen). V S. Potrč (Ured.), Pojasnitve za bolnike (str.
8-30). Maribor, Slovenija: UKC, Oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo.
Repše, S. (2003). Akutni abdomen. V B. Kremžar, & I. Muzlovič (Ured.), Šola intenzivne
medicine (str. 123-130). Ljubljana, Slovenija: Slovensko združenje za intenzivno
medicino.
Silen, W. (2005). Cope's early diagnosis of the acute abdomen. New York: Oxford
university press.
Špec-Marn, A., Gradišek, P., & Štefančič, B. K. (2001). The acute abdomen. Tenth
International Symposium on Intensive Care Medicine, 28-29, 77-82.
Tomažič, A., & Grosek, J. (2011). Akutni abdomen. Medicinski razgledi, 3, 273-287.
Tomažič, A., Grosek, J., Juvan, R., & Starc, M. (2008). Akutni abdomen. V J. Bednarik, A.
Pergavec, & I. Šarc (Ured.), Obravnava nekaterih pogostejših simptomov in stanj
(str. 103-148). Novo mesto, Slovenija: Krka.
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
44
Tratovšek, B. (2006a). Poškodbe trebuha. V U. Ahčan (Ured.), Prva pomoč: priročnik s
praktičnimi primeri (str. 335-351). Ljubljana, Slovenija: Rdeči križ Slovenije.
Tratovšek, B. (2006b). Zaprtost in znaki akutnega abdomna kot posledica tubolarne
duplikature transveetalnega kolona. V M. Gričar, & R. Vajd (Ured.), Urgentna
medicina: izbrana poglavja (str. 121-125). Ljubljana, Slovenija: Slovensko
združenje za urgentno medicino.
Zabavnik, Z. (2002). Lajšanje bolečin pri akutnem abdomnu. V A. Bručan, M. Gričar, &
R. Vajd (Ured.), Urgentna medicina: izbrana poglavja (str. 60-64). Ljubljana,
Slovenija: Slovensko združenje za urgentno medicino.
Žakelj, V. (2009). Akutni abdomen. Maribor, Slovenija: PIVEC.
Internetni viri
http://www.ezdravje.com/prebavila/osnovne-znacilnosti-prebavil-in-potek-prebave/ (18. 8.
2016)
http://www.bambino.si/vnetje_slepica_pri_otrocih (7. 9. 2013).
http://msurgery.ie/wp-content/uploads/2014/09/PG-Case-38.jpg (17. 8. 2016)
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b4/Torsionsileus.jpg (17. 8. 2016)
http://www.slideshare.net/hugoant59/dolor-comprender-la-fisiopatologa-y-clasificacin (18.
8. 2016)
-
Majda Karba: Prvi pristop k bolniku z akutnim abdomnom
PRILOGE