univerza v mariboru pravna fakultetapo ustavi republike slovenije 1 imajo tujci v sloveniji v skladu...
TRANSCRIPT
-
UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA
IGOR KRUDER
PRAVNA UREDITEV ZAPOSLOVANJA TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Diplomsko delo
Slovenska Bistrica, junij 2011
-
2
UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
PRAVNA UREDITEV ZAPOSLOVANJA TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Študent: Igor Kruder Številka indeksa: 71139479 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Korporacijsko pravo Mentor: Dr. Mitja Novak
Slovenska Bistrica, junij 2011
-
3
1 UVOD ............................................................................................................................5 2 PRAVNA UREDITEV ZAPOSLOVANJA TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI..................................................................................................................... 6
2.1 Ustava Republike Slovenije.................................................................................... 6 2.2 Zakon o zaposlovanju in delo tujcev ...................................................................... 6 2.3 Zakon o tujcih......................................................................................................... 8
3 MEDNARODNA UREDITEV ZAPOSLOVANJA TUJCEV ...............................10
3.1 Mednarodne organizacije dela (MOD)................................................................ 10 3.2 Organizacija združenih narodov (OZN) ............................................................... 13 3.3 Svet Evrope .......................................................................................................... 15
4 DELOVNO DOVOLJENJE......................................................................................17
4.1 Osebno delovno dovoljenje .................................................................................. 18 4.2 Prenahanje osebnega delovnega dovoljenja ......................................................... 21 4.3 Dovoljenje za zaposlitev....................................................................................... 21 4.4 Dovoljenje za delo ................................................................................................ 24
4.4.1 Delo z napotenimi tujci ................................................................................. 25 4.4.2 Usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev ....................................................... 25 4.4.3 Sezonsko delo tujcev ..................................................................................... 26 4.4.4 Delo tujih zastopnikov................................................................................... 27 4.4.5 Individualne storitve tujcev ........................................................................... 27
5 POSTOPEK IZDAJE DELOVNEGA DOVOLJENJA V REPUBLIKI
SLOVENJI .....................................................................................................................33 5.1 Vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja.................................................. 34
5.1.1 Osebno delovno dovoljenje za samozaposlenega tujca................................. 34 5.1.2 Osebno delovno dovoljenje za ožjega družinskega člana slovenskega državljana................................................................................................................ 35 5.1.3 Osebno delovno dovoljenje za ožjega družinskega člana tujca..................... 36 5.1.4 Osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas ............................................... 36
5.2 Vloga za izdajo dovoljenja za zaposlitev ............................................................. 37 5.2.1 Dovoljene za prvo ali novo zaposlitev .......................................................... 38 5.2.2 Dovoljenje za zaposlitev brez kontrole trga .................................................. 38
5.3 Vloga za izdajo dovoljenja za delo....................................................................... 39 5.3.1 Dovoljenje za delo napotenih delavcev ......................................................... 39 5.3.2 Dovoljenje za sezonsko delo ......................................................................... 40
6 KVOTE........................................................................................................................41
7 KRŠITEV DELOVNE ZAKONODAJE ..................................................................44
7.1 Kršitev delovnih dovoljenj ................................................................................... 45 7.2 Kršitev prijave dela tujcev.................................................................................... 46 7.3 Kršitev zaposlovanja in dela državljanov držav članic EU v Republiki Sloveniji47
8 PRIMERJALNI DEL.................................................................................................48
8.1 Republika Hrvaška ............................................................................................... 48 8.1.1 Splošni pogoji za vstop v Republiko Hrvaško .............................................. 48
-
4
8.2 Zvezna Republika Nemčija .................................................................................. 51 8.2.1 Delovni zahtevek po III. Knjigi Socialnega zakona (SGB III) ..................... 51 8.2.2 Uredba o delovnem dovoljenju za tuje delavce ArGV.................................. 53
8.3 Republika Avstrija................................................................................................ 54
9 ZAKLJUČEK .............................................................................................................59
10 VIRI IN LITERATURA ..........................................................................................61
-
5
1 UVOD
Republika Slovenija je leta 1990 postala samostojna država, zato so si bile osebe tujega
državljanstva primorane urediti svoj status, to je status tujca. Tedaj je bil v veljavi
Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki je opredeljeval oziroma pokrival le delovna
razmerja, ki so bila sklenjena na ozemlju Republike Slovenije, to pa je tujcem oziroma
osebam s statusom tujca povzročalo velike težave in mnogi od njih so bili našo državo
primorani zapustiti.
Z letom 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije, je postala
zanimiva za tujce – migrante, ki v nenehnem tempu življenja iščejo nove, boljše pogoje
za življenje kakor tudi za delo. Posledica tega je lahko »beg možganov« še pogosteje pa
se prisiljujejo ljudje iz držav, ki so gospodarsko, politično, versko, rasno nestabilne ali
nestrpne. V primerjavi s temi državami Slovenija nudi gospodarsko, politično…
stabilnost, to pa seveda te ljudi privlači in si skušajo tukaj ustvariti boljše, socialno
varnejše življenje zase in seveda tudi za svoje najbližje.
Diplomsko delo sem razdelil na sedem poglavij, če odštejem uvod in zaključek, vsako
od njih pa je razdeljeno na podpoglavja. Prvo poglavje tako zajema pravne institute, s
katerimi je urejeno zaposlovanje in delo tujcev v Republiki Sloveniji, v podpoglavjih pa
so predstavljene Ustavne določbe tega področja, enako pa tudi določbe ZZDT in
Zakona o tujcih. Drugo poglavje zajema mednarodne institute, ki urejajo zaposlovanje
in delo tujcev. Najpomembnejši zame so bili MOD, nekatere njene konvencije, OZN ter
Svet Evrope. Tretje, četrto in peto poglavje predstavlja bistvo te diplomske naloge; v
tretjem opisujem vsa tri delovna dovoljenja, vključen je tabelni prikaz, ki prikazuje
bistvene značilnosti in razlike med delovnimi dovoljenji. Četrto poglavje zajema celoten
postopek pridobivanja posameznega delovnega dovoljenja. V petem poglavju sem
predstavil kvote oziroma kvotni sistem v Republiki Sloveniji.
Šesto poglavje sem posvetil kršitvam delovne zakonodaje na področju zaposlovanja in
dela tujcev v Republiki Sloveniji. V zadnje poglavje zajema primerjavo s Republiko
Hrvaško, Republiko Avstrijo in Zvezno Republiko Nemčijo.
-
6
2 PRAVNA UREDITEV ZAPOSLOVANJA TUJCEV V
REPUBLIKI SLOVENIJI
2.1 Ustava Republike Slovenije
Po Ustavi Republike Slovenije1 imajo tujci v Sloveniji v skladu z mednarodnimi
pogodbami vse pravice, zagotovljene s to ustavo in z zakoni, razen tistih, ki jih imajo po
ustavi ali po zakonu samo državljani Slovenije (13. člen Ustave RS).
Poleg te določbe veljajo za tujce tudi druge določbe, ki zagotavljajo enake človekove
pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično
ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli
drugo osebno okoliščino (14. člen Ustave RS). Določbe, ki določajo enako varstvo
pravic (22. člen Ustave RS), pravico do svobodnega izražanja narodne pripadnosti
(61. člen Ustave RS), pravica do uporabe svojega jezika in pisave na način, ki ga določa
zakon (62. člen Ustave RS).
Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop in čas bivanja v državo (32. člen Ustave
RS). 79. člen Ustave RS je najpomembnejši za zaposlene tujce in njihove družinske
člane v Republiki Sloveniji, ki jim določa posebne pravice določene z zakonom.
15. člen Ustava RS določa, da se lahko človekove pravice in temeljne svoboščine
uresničujejo neposredno na njeni podlagi, vendar je z zakonom mogoče predpisati način
uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin samo takrat, kadar je to v ustavi
predvideno, ali je morda nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine.
2.2 Zakon o zaposlovanju in delo tujcev
Leta 2000 je bil sprejet Zakon o zaposlovanju in delo tujce,2 ki določa pogoje pod
katerimi se lahko tujec zaposli in dela v Republiki Sloveniji. Zakon je začel veljati leta
2000, uporabljati se je začel 1. januarja 2001. Pred sprejetjem tega zakona so se vsi
postopki zaposlovanja in dela tujih državljanov izvajali po Zakonu o zaposlovanju
1 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006. 2 Zakon o zaposlovanju in delo tujcev, Uradni list RS, št. 66/2000.
-
7
tujcev in Navodilih o izvajanju zakona o zaposlovanju tujcev. Leta 2006 je začel veljati
novi Pravilnik o postopku prijave in odjave dela delavcev3.
Tujec je oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije; oseba, ki ga nobena druga
država v skladu s svojimi pravnimi akti ne opredeljuje kot svojega državljana.
Ustava Republike Slovenije4 določa, da imajo tujci v Republiki Sloveniji v skladu z
mednarodnimi pogodbami vse pravice, ki jih zagotavlja Ustava in zakoni, razen tistih,
ki jih imajo po Ustavi in zakonu samo državljani Republike Slovenije.
V Zakonu o zaposlovanju in delo tujcev je opredeljeno tako delo tujcev, zaposlitev ter
pogodbeno delo. Za izvajanje zakona so jasno opredeljeni pojmi, kot so tujec,
delodajalec, delavec, delovni migrant, sezonsko delo, samozaposlitev, prepuščeni
delavec, napoteni delavec, čezmejna storitev in poslovni obiskovalec.
Določbe tega zakona ne veljajo za tiste tujce, za katere je z mednarodnim sporazumom
drugače določeno. V svojem 3. členu zakon natančno določa, katere osebe so iz uporabe
tega zakona izvzete, prav tako je zakonodajalec predvidel dejavnosti, za katere v
Republiki Sloveniji niso potrebna delovna dovoljenja.
Te izjeme so naslednje:
� tujci, ki delajo na podlagi zakona, s katerim se ureja začasno zatočišče;
� tujci, ki so po mednarodnem pravu upravičeni do privilegijev in imunitet;
� tujci poročevalci in akreditirani novinarji;
� tujci, ki opravljajo duhovniški poklic ali humanitarno dejavnost;
� tuji predavatelji in kulturniki na mednarodnih strokovnih in kulturnih srečanjih;
� tuji študentje;
� tujci, ki opravljajo storitve v okviru bilateralnih in multilateralnih mednarodnih
sporazumov;
� poslovni obiskovalci;
3 Pravilnik o postopku prijave in odjave dela delavcev, Uradni list RS, št. 37/2006. 4 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/9–11, ((13. člen).
-
8
� državljani držav članic EU, če je z mednarodnim sporazumom vzajemno
omogočen dostop do trga dela in prost pretok storitev, ki se izvajajo z
napotenimi delavci ter druge oblike dela po tem zakonu.
Tujci, za katere se uporabljajo določbe ZZDT, se lahko v naši državi zaposlijo pod
pogojem, da imajo delovno dovoljenje, da je zavezanec za prijavo dela prijavil delo
tujca, kot to določa zakon.
Zaposlitev ali delo tujca v Republiki Sloveniji je mogoče samo, če je tujec pridobil
delovno dovoljenje ali drugo ustrezno dovoljenje, ki nadomesti delovno dovoljenje.
Delovno dovoljenje je definirano v 1. odstavku 8. člen ZZDT-UPB2 kot dokument, na
osnovi katerega lahko domači ali tuji delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi, pogodbo
o delu ali opravlja drugo delo s tujcem v skladu s določbami tega zakona.
Temeljni pogoj za izdajo delovnega dovoljenja so:
� vloga delodajalca,
� trenutna situacija na trgu,
� pomanjkanje ustreznih domačih kandidatov.
Delovno dovoljenje tujcu omogoča zaposlitev in je hkrati podlaga za pridobitev
dovoljenja za prebivanje, ki je posebno dovoljenje, ki ga izdajo slovenska diplomatska
konzularna predstavništva oziroma upravne enote Republike Slovenije. Več o delovnih
dovoljenjih in vsebini le-teh sledi v nadaljnjih poglavjih tega diplomskega dela.
2.3 Zakon o tujcih
S tem zakonom se določajo pogoji, načini vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v
Republiki Sloveniji.
Prvi Zakon o tujcih5 je bil sprejet leta 1991, njegovo uporaba je pokazala, da je
pomanjkljiv, zato je bilo potrebno sprejeti nov Zakon o tujcih6, kar se je leta 1999 tudi
5 Zakon o tujcih, Uradni list RS, št. 1/91–I. 6 Zakon o tujcih, Uradni list RS, št. 61/1999.
-
9
zgodilo. Ta je pomenil pravno uskladitev slovenskega zakona z zakonodajo Evropske
Unije.
Cilj in namen novega zakonika je bil vodenje učinkovite migracijske politike, zlasti nad
priseljevanjem in preprečevanjem nezakonitih vstopov in bivanja v državi.
-
10
3 MEDNARODNA UREDITEV ZAPOSLOVANJA TUJCEV
Na področju zaposlovanja in dela tujcev so bile sprejete mednarodne norme, kot so
Mednarodna organizacija dela, OZN in Svet Evrope. Prve mednarodne norme, ki
določajo pravice delavcev migrantov, so se pojavile v začetku 20. stoletja.
3.1 Mednarodne organizacije dela (MOD)
Mednarodna organizacija dela je bila ustanovljena leta 1919 z Versajsko pogodbo, leta
1946 pa je bila proglašena za pravo specializirano agencijo Organizacije združenih
narodov.
Njen namen je uveljavljanje socialne pravičnosti in mednarodno priznanih človekovih
in delovnih pravic. Republika Slovenija je bila sprejeta v Mednarodno organizacijo dela
29. maja 1992.
Že iz same preambule Ustave MOD je razvidno, da med temeljne cilje te organizacije
spada varstvo interesov delavcev migrantov zaposlenih v tujini ter enakega
obravnavanja domačih in tujih delavcev.
Prav tako spada med njen osnovni cilj izboljšanje delovnih in življenjskih razmer,
socialna varnost, kakor tudi duhovni in materialni razvoj ljudi po vsem svetu.
Najpomembnejše mednarodne dokumente, ki urejajo status delavcev – migrantov, so
konvencije in priporočila MOD. In sicer naslednje:
Konvencija MOD št. 19, ki govori o enakem odobravanju tujih in domačih delavcev
glede zavarovanja nesreče pri delu.7
Konvencija je bila sprejeta leta 1925 in določa odškodnine za nesreče pri delu, ki jih
predvideva varstvo delavcev migrantov s strani socialne varnosti, ter temelji na načelu
enakega obravnavanja in načelu recipročnosti. Konvencija določa, da jo mora država
članica MOD, ki jo ratificira, uporabiti za državljane drugih držav, ki so to konvencijo
7 Dr. Polonca Končar, Mednarodno delovno pravo, Časopisni zavod Uradni list RS, Ljubljana 1993, str. 28–29.
-
11
prav tako ratificirale, če se bodo njeni državljani pri delu na tujem ozemlju ponesrečili,
enak postopek kot za nesreče svojih državljanov.
Konvencija MOD št. 97, ki govori o delavcih migrantih z namenom zaposlitve:8
Sprejeta je bila leta 1949, ureja organizacijo migracij, pravno enakost obravnave
delavcev migrantov. Velja za migrante ne glede na raso, narodnost, vero ali spol, ki so
zakonito na ozemlju države članice.
V svojem 11. členu konvencija opredeljuje pojem »delavec migrant« kot osebo, ki
emigrira iz ene države v drugo, da bi se zaposlila na kakršenkoli način in ki je redno
sprejeta kot delavec migrant.
Za obmejne delavce, pomorščake in za kratkotrajen vstop oseb svobodnih poklicev in
umetnikov se ta konvencija ne uporablja.
Države pogodbenice so zavezane zagotoviti brezplačno službo za pomoč delavcem
migrantov, zlasti za njihovo natančno obveščanje (2. člen), poskrbeti morajo za
preprečevanje lažne propagande glede emigracije in imigracije (3. člen), za olajšanje
odhoda, potovanja in sprejemanje delavcev migrantov (4. člen), in ustrezno zdravstveno
službo (5. člen), transfer zaslužka in prihrankov (9. člen).
Ta konvencija v svojem 8. členu posebej določa , da delavec migrant, ki je bil sprejet
kot trajni delavec in njegovega družinskega člana ni dovoljeno izgnati iz države zaradi
njegove bolezni ali poškodbe.
Konvencija je bila dopolnjena s tremi dodatki, ki zagotavljajo delavcem migrantov in
njihovim družinskim članom, da bodo njihove temeljne človekove pravice spoštovane.
Konvencija MOD št. 111, ki govori o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih:9
Diskriminacija po konvenciji pomeni vsako razlikovanje, izključitev ali dajanje
prednosti na osnovi rase, barve, spola, vere, političnega prepričanja, nacionalnega ali
socialnega porekla, ki izniči ali poslabša enakost možnosti ali obravnavanja pri
zaposlovanju ali poklicu. Pojma poklic in zaposlovanje vključujeta dostop do
strokovnega izobraževanja, do zaposlitve in posebnih poklicev in pogoje za zaposlitev
in delovne razmere.
8 Ur. list SFRJ, MP, št. 5/68. 9 Ur. list SFRJ- MP, št. 3/58.
-
12
Konvencija velja na splošno za vse osebe, panoge, aktivnosti in za vse poklice,
predvideva pa obvezno oblikovanje v nacionalno politiko za spodbujanje enakih
možnosti in obravnavanja pri zaposlovanju in poklicih ter odpravo vseh oblik
diskriminacije na tem področju.10
Konvencija MOD št. 143, ki govori o migracijah v pogojih zlorabljanja ter podpiranja
enakih možnosti in tretmaja delavcev migrantov11
:
Konvencija je bila sprejeta 1975. Ta konvencija dopolnjuje Konvencijo št. 97 in št. 111
v tem, da želi zraven prepovedi pravne diskriminacije, pospešiti enakost možnosti in
odpraviti diskriminacijo v praksi. Praksa je pokazala, da zaradi sprememb, ki so se
zgodile v migracijskih tokovih neenakost ni odpravljena, kot niso odpravljene vse
socialne posledice te neenakosti migracije, ki so ji podvrženi delavci migranti.
Konvencija je razdeljena na dva dela, prvi del se nanaša na migracije v pogojih
zlorabljanja, drugi pa na enakost možnosti in obravnavanja. Država, ki ratificira to
konvencijo, lahko iz sprejema izvzame enega od obeh delov.
Konvencija ne velja za obmejne delavce, umetnike, pripadnike svobodnih poklicev, ki
so prišli v državo za krajši čas, pomorščake, osebe, ki prihajajo zaradi usposabljanja in
za zaposlene v organizacijah ali podjetjih, ki delujejo na ozemlju kakšne države, ki jim
je za določen čas dovoljen vstop v državo na zahtevo njihovega delodajalca, da bi
določen čas opravljali določeno delo.
MOD je prav tako veliko prispevala na področju varnosti in zdravja pri delu, zato bi
izpostavil tudi bistvene konvencije in priporočila iz tega področja.
• Konvencija št. 136, ki govori o varstvu pred nevarnostjo zastrupitve z benzolom
in Priporočilom št. 144.
• Konvencija št. 139, ki govori o preprečevanju in kontroli poklicnih nevarnosti,
ki jih povzročajo kancerogene substance in agensi in Priporočilo št. 147.
• Konvencija št. 148, ki govori o varstvu delavcev pred profesionalnimi riziki
zaradi onesnaženosti zraka, hrupa in vibracij v delovnem okolju in Priporočilo
št. 156.
10 Polonca Končar: Mednarodno delovno pravo, Časopisni zavod Uradni list RS, Ljubljana, 1993, str. 97 –98. 11 Uradni list SFRJ-MP št. 12/80.
-
13
• Konvencija št. 155, ki govori o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in
delovnem okolju in Priporočilo št. 164.
• Konvencija št. 161, ki govori o službah medicine dela in priporočilo št. 171.
• Konvencija št. 162, ki govori o varnosti pri uporabi azbesta in Priporočilo št.
172.
3.2 Organizacija združenih narodov (OZN)
Organizacija združenih narodov je mednarodna organizacija, ki pomembno vpliva tudi
na področje zaposlovanja delavcev. Ustanovljena je bila na podlagi Društva narodov 26.
oktobra 1945 v San Franciscu. Članice OZN so skoraj vse države sveta, Slovenija je
postala njena članica 22. maja 1992.
Glavni cilji te organizacije so ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, sodelovanje in
razreševanje mednarodnih problemov, razvijanje prijateljskih odnosov med narodi,
promocija in spoštovanje mednarodnih pravic, harmonizacija aktivnosti med državami
članicami. OZN ima 12 specializiranih agencij, ki delujejo samostojno, npr.: FAO12,
ILO13, UNESCO14, WHO15 in druge. Te agencije izvajajo pomembne naloge na
socialnem, ekonomskem, kulturnem, izobraževalnem in zdravstvenem področju.
Zraven teh agencij pa delujejo še Uradi OZN, skladi, programi, kot npr.: UNICEF, Urad
visokega komisariata za begunce, Razvojni program Združenih narodov, namen teh pa
je izboljšati ekonomske in socialne pogoje za vsakega posameznika.
Na začetku se je OZN posvečala na splošno predvsem človekovim pravicam in
svoboščinam, migracijam. Problemom, ki pa so povezani z samo migracijo, pa ni
posvečala pretirane pozornosti. Okoli leta 1970 se je položaj spremenil, saj se je
Generalna skupščina v povezavi s ECOSOC v večji meri začela ukvarjati z vprašanji, ki
so vezana na izboljšanje položaja delavcev migrantov. Sprejete so bile resolucije, v
katerih sta delavce migrante obravnavali z vidika varovanja človekovih pravic in
njihovega dostojanstva. V današnjem času pa upoštevata nove probleme, ki se
pojavljajo v zvezi z migracijami nezakonitih migrantov, združevanju družin,
sodelovanje med državami emigracije.
12 Food and agriculture organization 13 International labour organization 14 UNESCO je organizacija OZN za izobraževanje, znanost in kulturo. 15 World health orhanization
-
14
Migracija za OZN pomeni pomemben dejavnik splošnega gospodarsko-družbenega
položaja in odnosov med državami.
Pomembnejši dokumenti OZN, ki jih najdemo na področju migracij in zaposlovanja
tujcev so:
• Splošna deklaracija o človekovih pravicah iz leta 1948.
Tukaj sta pomembna zlasti dva člena. 13. člen zagotavlja pravico do svobodnega
gibanja in izbire prebivališča znotraj meje določene države, ter pravico zapustiti
katerokoli državo, vključno svojo lastno kakor tudi vrnitev vanjo. In 23. člen, ki
zagotavlja pravico do dela in proste izbire zaposlitve, pravico do pravičnih in
zadovoljivih delovnih pogojev ter do varstva pred brezposelnostjo.
• Deklaracija o človekovih pravicah oseb, ki niso državljani države, v kateri
živijo.
Deklaracija je bila sprejeta 13. decembra 1985 z Resolucijo Generalne skupščine OZN
št. 40/144. Tukaj sta pomembna 4. člen, ki določa, da se morajo tujci ravnati po zakonih
države v kateri prebivajo ali se nahajajo, ter spoštljivo upoštevati običaje, tradicijo in
ljudi te države in 5. člen, ki določa pravice tujcev do življenja osebne varnosti
zasebnosti enakosti pred sodiščem, pravico do poroke, družine, svobodnega mišljenja,
mnenja, vesti in vere.
• Mednarodna konvencija o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih
družinskih članov.
Ta konvencija je bila sprejeta s strani Generalne skupščine OZN leta 1990. Konvencija
se lahko uporablja za vse delavce migrante in njihove družinske člane ne glede na spol,
rasno, barvo kože, vero ali prepričanje, jezik, politično ali drugo prepričanje in narodno
pripadnost. Glavni cilj te konvencije je zagotavljanje varstva temeljnih človekovih
pravic in svoboščin vsem tako zakonitim kakor tudi nezakonitim delavcem migrantom.
Sama konvencija ima tudi pomembno določilo glede plačil in pogojev dela (varno in
zdravo delovno okolje, nadurno delo, plačan dopust), ki določa, da so glede plačil
-
15
delavci migranti obravnavani enakovredno kot državljani države zaposlitve, kakor tudi
glede drugih pogojev zaposlovanja (spodnja starostna meja, omejevanje dela na
domu …).
• Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah.
Navedeni pakt je sprejela Generalna skupščina ZN 16. decembra leta 1966. Pakt v
svojem drugem delu določa spoštovanje pravic vseh ljudi, ki se nahajajo na ozemlju
držav članic tega pakta, prav tako pa prepoveduje diskriminacijo prebivalstva na podlagi
spola, rase, barve, jezika, političnega ali drugega prepričanja.
Posebej pomemben za tuje migrante je 13. člen, ki določa, kdaj je lahko tuj migrant
izgnan iz države članice tega pakta.
• Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah:
Pakt je bil sprejet 16. decembra leta 1966 s strani Generalne skupščine ZN.
Z vidika mednarodnega prava predstavlja omenjeni pakt eno izmed temeljnih pogodb
mednarodnega prava, ki opredeljuje človekove pravice in temeljne svoboščine.
Posebej bi rad izpostavil 7. člen in 24 člen tega pakta.
Prvi določa, da so države dolžne brez diskriminacije zagotoviti pogoje enako za enako
ugodno delo in druge vrednosti.
Drugi pa določa, da določb tega pakta ni dovoljeno razlagati na način da bi bile
prizadete določbe Ustanovne listine ZN in Ustav specializiranih ustanov (npr. MOD). S
tem členom je Pakt posegel za področje zaposlovanja in dela tujcev, saj je na ta način
vključena ureditev zaposlenih delavcev migrantov in njihovih družin.
3.3 Svet Evrope
Svet Evrope predstavlja mednarodno organizacijo, ki je bila ustanovljena z Londonskim
sporazumom 5. maja 1949. Med države ustanoviteljice štejemo 10 držav, Belgijo,
Danska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Švedska,
Združeno kraljestvo, v avgustu leta 1949, pa sta se jim pridružili še Grčija in Turčija.
Svet Evrope danes šteje 47 držav članic. Članica Sveta Evrope lahko postane vsaka
-
16
evropska država pod pogojem, da sprejema načelo vladavine prava in jamči človekove
pravice in temeljne svoboščine vsakomur, ki je pod njeno oblastjo. Eden od številnih
uspehov Sveta Evrope je bil sprejem Evropske konvencije o človekovih pravicah v
letu 1950, ki je služila kot temelj za ustanovitev Evropskega sodišča za človekove
pravice.16
Cilji Sveta Evrope so: varovanje človekovih pravic, pluralistične demokracije, pravne
države, spodbujati razvoj evropske kulturne prepoznavnosti in raznolikosti, iskanje
rešitev za težave s katerimi se srečuje evropska družba ter uveljavljanje trdne
demokracije v Evropi s podporo političnih, zakonodajnih in ustavnih reformam.
Najpomembnejše norme Sveta Evrope, ki posegajo na področje migracij so:
� Evropska socialna lista,
� Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in svoboščin,
� Evropska konvencija o pravnem statusu delavcev migrantov,
� Evropska konvencija o socialni varnosti,
� Direktiva Sveta o predstavitvi ukrepov za vzpodbujanje izboljšav za varnost in
zdravje delavcev pri delu.
16 http://sl.wikipedia.org/wiki/Svet_Evrope
-
17
4 DELOVNO DOVOLJENJE
Temeljni pogoj za zaposlitev oziroma delo tujca je delovno dovoljenje. V Republiki
Sloveniji se lahko tujec zaposli oziroma opravlja delo samo, če si pred tem pridobi
delovno dovoljenje ali drugo ustrezno dovoljenje, ki nadomesti delovno dovoljenje.
Delovno dovoljenje ni potrebno, če tako določa zakon ali mednarodna pogodba.
Z mednarodno pogodbo je določeno, da imajo državljani članic EU, EGP in Švicarske
konfederacije prost dostop do trga dela in znanja, kar pomeni da jim ni potrebno
pridobiti veljavnih delovnih dovoljenj, kar pa je za tujce iz tretjih držav nujno potrebno.
Delovno dovoljenje je dokument na podlagi katerega lahko domači ali tuji delodajalec
sklene pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o delu oziroma opravlja drugo delo s tujcem v
skladu z določbami ZZDT.
Delovno dovoljene se praviloma izda na vlogo delodajalca, kot dovoljenje za zaposlitev
in omogoča tujcu le zaposlitev pri točno določenem delodajalcu. V posebej določenih
zakonskih primerih lahko tujec sam zaprosi za delovno dovoljenje in pridobi tako
imenovano osebno delovno dovoljenje, ki mu v času trajanja omogoča prosto izbiro
zaposlitve. Pomembno je poudariti, da je lahko tujcu za isto časovno obdobje izdano le
eno delovno dovoljenje.
Zakon o zaposlovanju in delu tujcev glede na različne načine omejevanja dostopa tujcev
na trg dela določa tri vrste delovnih dovoljenj:
• osebno delovno dovoljenje,
• dovoljenje za zaposlitev,
• dovoljenje za delo.
Za izdajo delovnega dovoljenja morajo biti izpolnjeni splošni pogoji:17
- da delodajalec in tujec izpolnjujeta z zakonom predpisane pogoje,
- da ni izkoriščena kvota delovnih dovoljenj iz prvega odstavka 5. člena ZZDT,
razen če gre za osebna delovna dovoljenja in dovoljenja za delo zastopnikov in
tujih napotenih delavcev na dodatnem izobraževanju, ki se ne vštevajo v kvoto.
17 Pravilnik o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj, Uradni list RS št. 120/2005.
-
18
V nekaterih primerih pa ni nujno preveriti stanja trga dela, ti so:
- če delodajalec želi zaposliti tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo iz poklicne
skupine (npr. metalurgi, strojniki, računalničarji, elektrikarji, gradbeniki …);
- če delodajalec želi zaposliti iz poklicne skupine18;
- če gospodarska družba zaposliti tujca, ki je najmanj 51 odstotni lastnik te
gospodarske družbe;
- če znansteno raziskovalna ustanova želi zaposliti tujega kulturnega delavca;
- če športno društvo želi zaposliti tujega športnika, trenerja ali strokovnega
delavca;
- če delodajalec želi zaposliti tujca z dovoljenjem za prebivanje v RS, ki je ožji
družinski član slovenskega državljana ali tujca z delovnim dovoljenjem za
nedoločen čas.
4.1 Osebno delovno dovoljenje
Osebno delovno dovoljenje je obnovljiva in stalna oblika delovnega dovoljenja, ki v
času veljavnosti tujcu omogoča prosti dostop do trga dela, razen če je osebno dovoljenje
izdano za samozaposlitev (1. odstavek 10. člena ZZDT ).
Osebno delovno dovoljenje je vezano na poseben status tujca oziroma naravo dela. Za
izdajo osebnega delovnega dovoljenja zaprosi tujec sam. Na podlagi izdanega osebnega
dovoljenja ima tujec možnost proste izbire dela in zaposlitve, enako pa je tudi osebno
dovoljenje podlaga za pridobitev dovoljenja za prebivanje19.
Na podlagi osebnega delovnega dovoljenja se lahko tujec v Republiki Sloveniji zaposli
po veljavni zakonodaji ali pa se prijavi kot brezposelna oseba na Zavod za zaposlovanje
Republike Slovenije.
Glede na vrsto delovnega dovoljena in na časovno veljavnost le-tega, se osebna
delovna dovoljena se razvrščajo sledeče20:
- osebna delovna dovoljenja za določen čas (veljavnost do treh let);
- osebna delovna dovoljenja za nedoločen čas;
- osebna delovna dovoljenja za samozaposlitev;
18 Poklicne skupine so: gozdarji, oblikovalci kovin, kleparji, varilci … 19 Npr.: www.mojedelo.com, Beti Božnar: Postopki zaposlovanje tujcev v Sloveniji. 20 Grofenik, str. 25
-
19
- osebna delovna dovoljenja za čas, določen s posebnim zakonom;
- osebna delovna dovoljenja na podlagi mednarodne pogodbe.
Osebno delovno dovoljenje za določen čas (veljavnost do treh let)
Za osebno delovno dovoljene z veljavnostjo do treh let lahko zaprosijo:
- ožji družinski člani slovenskega državljana, ki ima veljavno dovoljenje za
začasno prebivanje, zaradi združitve družine;
- ožji družinski član tujca z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoločen čas, ki
ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine, če je
pred tem najmanj dve leti že bival v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja
za začasno prebivanje;
- slovenski izseljenec ali njegov potomec do tretjega kolena v ravni črti, ki nima
slovenskega državljanstva;
- samozaposleni tujec, ki je v Republiki Sloveniji dve leti nepreklicno
samozaposlen in je vpisan v poslovni register;
- tujec z najmanj poklicno izobrazbo, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge
nepreklicno zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovemu pravnemu predniku;
- delovni migrant, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge nepreklicno
zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovemu pravnemu predniku;
- tujec, ki je zadnji letnik šolanja končal v Republiki Sloveniji in pridobil
najmanj visokošolsko izobrazbo, če si v roku enega leta od pridobljenega naziva
najde delodajalca ali se samozaposli;
- tujec, ki je v Republiki Slovenji zaključil program raziskovalnega dela in si v
roku enega leta najde delodajalca ali se samozaposli;
- ožji družinski član tujca iz prejšnje alineje;
- ožji družinski član z statusom raziskovalca;
- oseba s subsidiarno zaščito.
Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo do treh let se tujcu lahko ponovno izda za
enako obdobje, če so izpolnjeni, kakor pri prvi vlogi tudi pri drugi, z zakonom določeni
pogoji.
-
20
Osebno dovoljenje za nedoločen čas
Osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas se lahko izda tujcu, ki je pridobil
dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Slovenji ali tujcu, ki mu je z odločbo
Ministrstva za notranje zadeve priznan status begunca.
Osebno dovoljenje za samozaposlitev
Z novelo zakona se v ZZDT-B v 10.a členu zaostrujejo pogoji za tujce, ki se želijo v
Sloveniji samozaposliti kot samostojni podjetnik ali kot soustanovitelj gospodarske
družbe. Za vpis v Poslovni register morajo poleg enoletnega začasnega prebivališča v
Republiki Sloveniji izkazati še lastna finančna sredstva in lastništvo oziroma najem
poslovnih prostorov, kjer imajo sedež. Namen te ureditve je, da se odpravijo fiktivni
naslovi ter težave inšpekcijskih organov in Davčne Uprave Republike Slovenije, ko
tujcev ni bilo na navedenih naslovih21.
Število postopkov za izdajo osebnega delovnega dovoljenja se je zmanjšalo, hkrati pa se
je skrajšal čas s treh na samo dve leti predhodne neprekinjene samozaposlitve v
Republiki Sloveniji za pridobitev osebnega dovoljenja za tri leta.
Po petih letih bo na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje sledilo osebno delovno
dovoljenje za nedoločen čas.22
Tujec lahko zaprosi za osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev, če izpolnjuje z
zakonom določene pogoje za samozaposlitev, ki so:
- veljavno dovoljene za bivanje,
- potrdilo, da je pred registracijo oziroma pred vpisom najmanj eno leto
neprekinjeno bival v Republiki Sloveniji (na podlagi dovoljenja za bivanje23),
- da izkaže finančna sredstva v višini 10.000 evrov,
- v primeru, ko se določena dejavnost lahko opravlja le v poslovnem prostoru,
izkaže lastništvo poslovnega prostora oziroma ustrezno najemno pogodbo za
prostor kjer ima sedež.
21 Npr.: Grofelnik, n. d str. 27. 22 Npr.: Golja Mateja, Tujcem omogočen lažji vstop na slovenski trg dela, Pravna praksa, št. 45, 2007 str. 21. 23 Pogoj enoletnega bivanja ne velja za slovenskega izseljenca ali njegovega potomca do tretjega kolena v ravni vrsti in za tujca, ki je bil neprekinjeno najmanj eno leto pred registracijo v Republiki Sloveniji zaposlen kot delovni migrant.
-
21
Osebno delovno dovoljenje na podlagi mednarodne pogodbe
Osebno delovno dovoljenje se lahko izda tudi v primerih in za čas kot ga določa
mednarodna pogodba. Če mednarodna pogodba tako določa, se osebno delovno
dovoljenje lahko izda tudi brez plačila takse.24
4.2 Prenehanje osebnega delovnega dovoljenja
Osebno delovno dovoljenje preneha veljati:25
- s potekom časa, če niso izpolnjeni pogoji za ponovno izdajo,
- če se tujec odpove osebnemu delovnemu dovoljenju,
- če tujec pridobi državljanstvo Republike Slovenije,
- v primeru prenehanja dovoljenja za prebivanje,
- v primeru smrti.
4.3 Dovoljenje za zaposlitev
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo dovoljenja za zaposlitev so:26
- da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v poslovnem registru,
- da je delodajalec prijavil prosto delovno mesto,
- da delodajalec in tujec izpolnjujeta pogoje iz 7. člena ZZDT,27
- da ni izkoriščena kvota za to obliko zaposlovanja,
- da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec,
- da je delodajalec priložil z njegove strni podpisano pogodbo.
Gre za eno najbolj pogostih delovnih dovoljenj in se izdaja le na podlagi vloge
delodajalca, saj je to dovoljenje vezano na zaposlitvene potrebe delodajalca. To pomeni,
da se lahko tujec zaposli samo pri delodajalcu, ki je za izdajo tega dovoljenja zaprosil
ter ne sme opravljati dela oziroma storitve za druge delodajalce.
24 10..d člen ZZDT 25 10.e člen ZZDT 26 2. odstavek 11 a člena ZZDT 27 Prepoved novega zaposlovanja.
-
22
Dovoljenje za zaposlitev se bo izdalo v primeru, da delodajalec izpolnjuje vse z
zakonom določene pogoje. Zraven tega pa morajo biti izpoljneni še naslednji pogoji:
- da kvota za to obliko zaposlovanja ne bo izkoriščena,
- da v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznega kandidata,
- da zaposlitev ne vpliva škodljivo na trg delovne sile,
- ter da vlagatelj v zadnjih dveh letih ni bil kaznovan.28
To dovoljene se izda za dobo enega leta, v primeru deficitarnih poklicev pa izjemo za
dobo dveh let, vendar mora biti tujec eno leto zaposlen pri istem delodajalcu.
Dovoljenje za zaposlitev se po izteku veljavnosti ne more več podaljšati, razen v
primerih prve zaposlitve tujca, ko se dovoljenje izda z omejitvijo. Ko preteče omejitveni
čas, se brez preverjanja pogojev dovoljenje podaljša do enega leta, če delodajalec in
delavec v tem času nista kršila določb ZZDT. Delodajalec lahko zaprosi za ponovno
izdajo dovoljenja.29
Dovoljenju za zaposlitev preneha veljavnost v naslednjih primerih:30
- ko poteče čas, za katerega je bilo izdano,
- če tujec pridobi državljanstvo Republike Slovenije,
- s prenehanjem delovnega razmerja,
- s pridobitvijo osebnega delovnega dovoljenja,
- v primeru smrti tujca,
- v drugih primerih, ki jih določa zakon.
Pogoji za izdajo dovoljenja za prvo ali novo zaposlitev
Dovoljenje za zaposlitev se lahko izda pod pogojem, da v evidenci zavoda za
zaposlovanje ni ustreznih domačih brezposelnih oseb oziroma oseb, ki so glede pravic
do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije, ob upoštevanju prednosti, 31
ki so določene v 6. členu ZZDT.
Minister, pristojen za delo, lahko na podlagi ugotovitve, da zaposlitev tujca ne vpliva
škodljivo na trg dela, zlasti glede stanja domače brezposelnosti, strukture zaposlovanja
28 11. člen ZZDT 29 Prim: Grofelnik, n.d., stran 28 30 13. odstavek 11. d člena ZZDT 31 1. odstavek 11. a člena ZZDT
-
23
oziroma regionalnih potreb za odpiranje novih delovnih mest v okviru gospodarskih
panog, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za področje dejavnosti, določi po
območnih službah zavoda za zaposlovanje dejavnosti, v katerih se lahko izjemoma
dovoli izdaja dovoljenja za zaposlitev, ne glede na določbo prvega odstavka ZZDT32.
Dovoljenje za zaposlitev se ob izpolnjenem pogoju, ki so navedeni v prejšnjih dveh
odstavkih lahko izda na podlagi vloge delodajalca, če so izpolnjeni še naslednji pogoji:
- da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v poslovnem registru,
- da je delodajalec prijavil prosto delovno mesto,
- da delodajalec in tujec izpolnjujeta pogoje iz 7. člena ZZDT,33
- da ni izkoriščena kvota za to obliko zaposlovanja,
- da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec,
- da delodajalec priloži z njegove strani podpisano pogodbo o zaposlitvi.34
Zaposlitev brez kontrole trga dela
Minister, pristojen za delo, določi primere, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni
vezana na trg dela (tujci s poklici, ki jih na slovenskem trgu dela primanjkuje, tujci s
poklici, ki jih ni možno pridobiti z izobraževanjem ali usposabljanjem v Sloveniji,
športniki, kulturni delavci, znanstveniki, lektorji, družinski člani tujca z visokošolsko
izobrazbo, osebje v diplomatskih predstavništvih, ki nima privilegiranega statusa in
podobno) in se dovoljenje za zaposlitev izda brez upoštevanja pogoja iz prvega
odstavka 11.a člena ZZDT.35
Dovoljenje za zaposlitev se lahko izda na vlogo delodajalca, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
- da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v poslovnem registru,
- da je delodajalec prijavil prosto delovno mesto,
32 3. odstavek 11. a člena ZZDT 33 Prepoved novega zaposlovanja in dela 34 2. odstavek 11.a člena ZZDT 35 1. odstavek 11.c člena ZZDT
-
24
- da delodajalec izpolnjuje pogoj iz 4. točke drugega odstavka, iz šestega in
sedmega odstavka 7. člena in tujec pogoj iz osmega odstavka 7. člena ZZDT,
- da ni izkoriščena kvota za to obliko zaposlovanja,
- da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec
- da delodajalec priloži z njegove strani podpisano pogodbo o zaposlitvi.36
4.4 Dovoljenje za delo Dovoljenje za delo opredeljuje 12. člen ZZDT-UPB2. Gre za obliko delovnega
dovoljenja z vnaprej določeno časovno omejitvijo, na podlagi katerega se tujec zaposli
ali dela v Republiki Sloveniji v skladu z namenom, za katerega je bilo dovoljenje
izdano. Dovoljenje za delo se izda v okviru kvote, ki je bila določena za posamezni
namen, brez dodatnega preverjanja stanja in razmer na trgu dela.
Po namenu je dovoljenje za delo vezano na :
• delo z napotenimi tujci,
• usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev,
• sezonsko delo tujcev,
• delo tujih zastopnikov,
• individualne storitve tujcev.
Po izteku veljavnosti dovoljenja za delo, se tujcu ne more izdati dovoljenje za
zaposlitev ali osebno delovno dovoljenje brez vmesne prekinitve dela, razen če gre za
primere, ki jih določa zakon.
Za izdajo dovoljenja za delo, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- da ni izkoriščena kvota za posamezni primer,
- da so izpolnjeni pogoji za izdajo posamezne vrste dovoljenj.
36 2. odstavek 11.c člen ZZDT
-
25
4.4.1 Delo z napotenimi tujci Tuje podjetje lahko izvaja storitve z napotenimi delavci, ki so že najmanj eno leto
zaposleni v določenem podjetju. Posameznemu napotenemu delavcu se lahko
dovoljenje za delo izda večkrat, ampak največ za tri mesece v koledarskem letu.
Posamezna pogodba se lahko izvaja največ tri mesece, vendar se le-ta lahko zaradi
objektivnih okoliščin37 izjemoma podaljša, če izvajalec in naročnik dokažeta, da
pogodbe ni bilo mogoče izvesti v 3 mesecih. V tem primeru se pogodba podaljša še za
največ en mesec.
Delavcem, ki prihajajo iz Evropske unije in opravljajo storitev v Republiki Sloveniji kot
napoteni delavci podjetja z sedežem v Evropski uniji, ni več potrebno zaprositi za
delovno dovoljenje. Prav tako delovnega dovoljenja ne potrebujejo delavci iz EU, ki v
Republiki Sloveniji opravljajo individualno delo, vendar pa mora slovenski naročnik
storitve prijaviti delavca iz Evropske unije, zaradi vodenja evidence napotenih delavcev.
4.4.2 Usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev Delovno dovoljenje za usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev je vezano praviloma na
primere, ko ima Republika Slovenija sklenjen tovrsten sporazum z državo, katere
državljan je tujec. Dovoljenje za delo tujca se izda na vlogo organizatorja programa
usposabljanja in izpopolnjevanja. Organizatorji takšnih programov so lahko
gospodarske družbe, pooblaščena institucija ali državni organ Republike Slovenije.
Dovoljenja za delo se izdajo v okvirju kvote za usposabljanja in izpopolnjevanja,
neodvisno od stanja in razmer na trgu dela, ob upoštevanju drugih določb ZZDT.
Izjemoma se usposabljanje oziroma izpopolnjevanje tujca lahko izvaja tudi brez
predhodno sklenjenega meddržavnega sporazuma, kadar je tovrstno usposabljanje in
izpopolnjevanje utemeljeno z interesi določene gospodarske panoge, ministrstva ali
lokalne skupnosti. Izraženi so lahko z razvojnimi programi ali projekti o sodelovanju na
meddržavni ravni in se preverjajo na ob izdaji delovnega dovoljenja.38.
Program usposabljanja in izpopolnjevanja se izvaja na podlagi pogodbe o zaposlitvi
tujca za določen čas, ki se sklene za največ eno leto. Kadar programa ni mogoče
37 Objektivne okoliščine so npr.; višja sila, zamuda pri izvedbi del … 38 2. odst. 18. člena ZZDT-UPB2
-
26
zaključiti v tem času, se lahko dovoljenje za delo podaljša za največ šest mesecev
oziroma za eno leto, če gre za usposabljanje na področju medicine.
4.4.3 Sezonsko delo tujcev Sezonsko delo tujcev je v okviru dejavnosti, ki imajo sezonski značaj, dopustno le, da je
povpraševanje na trgu dela občasno večje od ponudbe, kar je podlaga za letno
oblikovanje kvote za te namene.39 Dovoljenje za delo se izda v okviru kvote določene
za sezonsko delo, ter če tujcu v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge za izdajo
delovnega dovoljenja ni bila izrečena kazen za prekršek po ZZDT-UPB2.
V primeru sezonskega dela je delodajalec lahko domača pravna ali fizična oseba, katera
je registrirana za opravljanje dejavnosti. Delodajalec je lahko tuja pravna oseba samo v
primeru, ko zaradi širšega nacionalnega interesa ni pogojena prisotnost domačega
delodajalca. Prav tako je lahko delodajalec fizična oseba, ki ni registrirana za
opravljanje dejavnosti, ko gre za lastnika ali zakupnika kmetije oziroma gozda in gre za
opravljanje sezonskega dela v kmetijstvu oz gozdarstvu.
Za dovoljenje za sezonsko delo z veljavnostjo do treh mesecev lahko delodajalec za
tujca zaprosi le enkrat v koledarskem letu, razen:
- na področju kmetijstva in gozdarstva se lahko podaljša ali ponovno izda istemu
ali drugemu delodajalcu in sicer največ trikrat letno, če skupno trjanje dela ne
presega šest mesecev v koledarskem letu. Delodajalec lahko na podlagi mnenja
zbornice, ki je pristojna za kmetijstvo in gozdarstvo, trdi, da je prišlo do
izrednih pridelovalnih pogojev (podaljšanje vegetacije) in zaprosi za izjemno
podaljšanje dovoljenja za delo za največ en mesec. Delodajalec je lahko pravna
ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ter fizična oseba, ki je
lastnik ali zakupnik kmetije ali gozda oziroma kmetijskega zemljišča;40
- na področju gostinstva in turizma se lahko izda večkrat v koledarskem letu,
skupno trajanje dela oziroma veljavnosti dovoljenj za delo ne sme presegati
šestih mesecev posameznem koledarskem letu;41
39 1.odst. 19. člena ZZDT-UPB2 40 20. člen ZZDT-UPB2 41 20.a člen ZZDT-UPB2
-
27
- na področju gradbeništva je omejeno na največ devet mesecev v kateremkoli
dvanajstmesečnem obdobju.42
4.4.4 Delo tujih zastopnikov Za delo zastopnikov je potrebno obvezno pridobiti delovno dovoljenje, razen v primeru,
če gre za zastopnike, ki so državljani Evropske unije, EGS in Švicarske federacije.
Dovoljenje za delo se izda na vlogo delodajalca neodvisno od stanja razmer na trgu
dela, vendar največ za čas do dveh let. Dovoljenje za delo se lahko ponovno izda, če
delodajalec izkaže poslovanje družbe oziroma samostojnega podjetnika in sicer v času
veljavnosti predhodnega dovoljenja in če tujec ni bil kaznovan za prekršek po ZZDT-
UPB2.
3. in 4 odstavek 22. člena ZZDT-UPB2 govorita o tem, da družba in samostojni
podjetnik lahko pridobita eno dovoljenje za delo tujca, zastopnika, samostojnega
podjetnika in eno dovoljenje za delo zastopnika podružnice, če zaposluje deset ali manj
delavcev. Ob tem bi se rad izpostavil, da je delodajalec zavezanec za prijavo in odjavo
dela tujca.
4.4.5 Individualne storitve tujcev Tujec, ki ni registriran za opravljanje dejavnosti, s stalnim prebivališčem izven
Republike Slovenije, lahko pridobi dovoljenje za delo za izvedbo pogodbenih storitev le
v utemeljenih primerih, ko se zahteva specialistično znanje izvajalca storitve, ki ga ni
mogoče zagotoviti s ponudbo na notranjem trgu .43
Pri izdaji dovoljenje za delo za pogodbeno opravljanje storitev se upoštevajo razmere in
stanje na trgu. Zavod za zaposlovanje mora ob prejemu vloge za pridobitev zgoraj
omenjenega dovoljenja, ugotavljati utemeljenost za izdajo dovoljenja ter preučiti stanje
na trgu in razpoložljivo kvoto za posamezno storitev na katero se vloga nanaša.
Dovoljenje za delo se izda v okviru kvote določene za individualne storitve tujcev na
podlagi vloge naročnika storitve, prav tako mora naročnik storitve prijaviti začetek in
prenehanje dela tujca. Dovoljenje za delo se lahko izda večkrat v koledarskem letu,
vendar skupno največ za 90 dni, razen za delo na področju znanosti, kulture, športa, 42 21. člen ZZDT-UPB2 43 1. odst. 23. člen ZZDT-UPB2
-
28
zdravstva in izobraževanja. V teh primerih se dovoljenje za delo z veljavnostjo do enega
leta izda, kadar ne obstajajo pogoji za sklenitev delovnega razmerja. Če je pogodba o
delu s tujcem sklenjena za obdobje, ki je daljše od enega leta, se dovoljenje lahko letno
obnavlja in sicer do izteka pogodbe.
Prenehanje dovoljenja za delo
Dovoljenje za delo preneha:
- ko poteče čas za katerega je bilo izdano,
- s prenehanjem delovnega razmerja ali pogodbe o delu,
- v primeru smrti tujca.
-
29
Prikaz bistvenih razlik med posameznimi delovnimi dovoljenji:
OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJEOSEBNO DELOVNO DOVOLJENJEOSEBNO DELOVNO DOVOLJENJEOSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE DOVOLJENJE ZA DOVOLJENJE ZA DOVOLJENJE ZA DOVOLJENJE ZA ZAPOSLITEVZAPOSLITEVZAPOSLITEVZAPOSLITEV
DOVOLJENJE ZA DELODOVOLJENJE ZA DELODOVOLJENJE ZA DELODOVOLJENJE ZA DELO
Je obnovljiva ali stalna oblika delovnega dovoljenja, ki v času veljavnosti tujcu omogoča prost dostop do trga dela, prost dostop do trga dela, prost dostop do trga dela, prost dostop do trga dela, razen če je izdano za
samozaposlitev.
Je oblika delovnega dovoljenja z vnaprej določeno časovno omejitvijo, na podlagi katerega se lahko tujec začasno zaposli ali dela v RS v skladu z namenom, za katerega je bilo v skladu z namenom, za katerega je bilo v skladu z namenom, za katerega je bilo v skladu z namenom, za katerega je bilo
dovoljenje izdanodovoljenje izdanodovoljenje izdanodovoljenje izdano....
POJEM
POJEM
POJEM
POJEM
1111----LETNOLETNOLETNOLETNO 3333----LETNOLETNOLETNOLETNO ZA ZA ZA ZA
NEDOLOČEN NEDOLOČEN NEDOLOČEN NEDOLOČEN
ČASČASČASČAS
Je oblika delovnega dovoljenja, ki je vezana na stalne stalne stalne stalne
zaposlitvene potrebe zaposlitvene potrebe zaposlitvene potrebe zaposlitvene potrebe delodajalcevdelodajalcevdelodajalcevdelodajalcev na
podlagi sistematiziranih delovnih mest.
DELO Z DELO Z DELO Z DELO Z
NAPOTENIMI TUJCINAPOTENIMI TUJCINAPOTENIMI TUJCINAPOTENIMI TUJCI
USPOSABLJANJE USPOSABLJANJE USPOSABLJANJE USPOSABLJANJE
IN IN IN IN
IZPOPOLNJEVANIZPOPOLNJEVANIZPOPOLNJEVANIZPOPOLNJEVAN
JE TUJCEVJE TUJCEVJE TUJCEVJE TUJCEV
SEZONSKO DELO SEZONSKO DELO SEZONSKO DELO SEZONSKO DELO
TUJCEVTUJCEVTUJCEVTUJCEV DELO TUJIH DELO TUJIH DELO TUJIH DELO TUJIH
ZASTOPNIKOVZASTOPNIKOVZASTOPNIKOVZASTOPNIKOV INDIVIDUALNE INDIVIDUALNE INDIVIDUALNE INDIVIDUALNE
STSTSTSTORITVE TUJCEVORITVE TUJCEVORITVE TUJCEVORITVE TUJCEV
KDO GA LAHKO PRID
OBI, POGOJI PRIDOBITVE
KDO GA LAHKO PRID
OBI, POGOJI PRIDOBITVE
KDO GA LAHKO PRID
OBI, POGOJI PRIDOBITVE
KDO GA LAHKO PRID
OBI, POGOJI PRIDOBITVE - tujec, ki se
samozaposli (osebna
družba, s.p.);
- dovoljenje za prebivanje;
-min. 1 leto bivanja;
- lastna finančna sredstva
(10.000 EUR);
- poslovni prostor
(lastništvo ali najem).
- združitev družine;
- slovenski izseljenec;
- zaposleni ali samozaposleni v RS min. 2 leti (isti DelD):
- tujci, ki so si v RS pridobili izobrazbo in našli DelD;
- osebe s subsidiarno zaščito.
- begunec;
tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje.
- DelD ustrezno registriran;
- opravljena prijava delovnega mesta;
- DelD in tujec izpolnjujeta pogoje po
ZZDT;
- tujec izpolnjuje pogoje DelD;
- ni izkoriščena kvota;
- DelD predloži podpisano pogodbo o
zaposlitvi.
- le z delavci, ki so pri DelD zaposleni vsaj eno leto;
- DelD izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti;
- pisna izjava DelD o
zagotavljanju pogojev ;
- ni zahtevana tržna prisotnost;
- nameščanje tujih delavcev.
- če ima RS z državo sklenjen sporazum;
- brez sporazuma zaradi
zagotavljanja interesov določene
gospodarske panoge,
ministrstva ali lokalne
skupnosti.
- če je povpraševanje na trgu dela občasno večje od ponudbe.
- tujec, ki ni registriran za opravljanje dejavnosti, s stalnim
prebivališčem izven RS;
- specialistično znanje, ki ga ni
mogoče zagotoviti na notranjem
trgu.
-
30
TRAJANJE IN M
OŽNOST
TRAJANJE IN M
OŽNOST
TRAJANJE IN M
OŽNOST
TRAJANJE IN M
OŽNOST
PODALJŠA
NJA
PODALJŠA
NJA
PODALJŠA
NJA
PODALJŠA
NJA
- 1 leto;
- obstaja možnost ponovne pridobitve.
- 3 leta
- lahko se ponovno izda,
za isto časovno obdobje.
- nedoločen čas.
- 1 leto;
- obstaja možnost odaljšanja za 1 leto.
-3 mesece v kol. letu (lahko večkrat);
- podaljšanje za 1 mesec (izjemoma);
- nameščeni delavci 1 leto;
- ponovno po vmesni
prekinitvi.
- 1 leto;
-podaljšanje za največ 6
mesecev (1 leto na področju medicine).
- 3 mesece (le enkrat v kol.
letu);
- posebna ureditev v nekaterih dejavnostih (kmetijstvo, gozdarstvo, gostinstvo, turizem,
gradbeništvo).
-2 leti;
-možnost ponovne izdaje.
- max. 90 dni v koledarskem letu (lahko večkrat
letno); - max. 1 leto na
nekaterih področjih (znanost,
kultura, šport, zdravstvo,
izobraževanje).
OSEBOSEBOSEBOSEBNO DELOVNO DOVOLJENJENO DELOVNO DOVOLJENJENO DELOVNO DOVOLJENJENO DELOVNO DOVOLJENJE DOVOLJENJE ZA DOVOLJENJE ZA DOVOLJENJE ZA DOVOLJENJE ZA ZAPOSLITEVZAPOSLITEVZAPOSLITEVZAPOSLITEV
DOVOLJENJE ZA DELODOVOLJENJE ZA DELODOVOLJENJE ZA DELODOVOLJENJE ZA DELO
VLO
GA
VLO
GA
VLO
GA
VLO
GA
- tujec. -delodajalec.
- tuji delodajalec – izvajalec storitve;
- naročnik, če tuji delavci izobražujejo slov. delavce.
- organizator usposabljanja.
- delodajalec. - delodajalec. - naročnik storitve.
KVOTA
KVOTA
KVOTA
KVOTA
NE DA DA DA DA DA DA
-
31
STANJE
STANJE
STANJE
STANJE
NA TRGU
NA TRGU
NA TRGU
NA TRGU
DELA
DELA
DELA
DELA
NE
DA -
izjemoma ne (določi minister za delo).
NE NE NE NE NE
PRENEHANJE
PRENEHANJE
PRENEHANJE
PRENEHANJE - ko preteče čas;
- če se mu tujec odpove;
- če tujec pridobi državljanstvo RS;
- s prenehanjem dovoljenja za prebivanje
s smrtjo tujca.
- ko preteče čas;
- s prenehanjem delovnega razmerja;
- s pridobitvijo osebnega delovnega
dovoljenje;
- s pridobitvijo državljanstva RS;
- s smrtjo tujca.
- ko preteče čas;
- s prenehanjem delovnega razmerja ali pogodbe o delu
s smrtjo tujca.
Osebno delovno dovoljenje po posebnih zakonih: � OSEBNO DELOVNO DOVOLOSEBNO DELOVNO DOVOLOSEBNO DELOVNO DOVOLOSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE ZA PROSILCE ZAJENJE ZA PROSILCE ZAJENJE ZA PROSILCE ZAJENJE ZA PROSILCE ZA MEDNARODNO ZAŠČITO MEDNARODNO ZAŠČITO MEDNARODNO ZAŠČITO MEDNARODNO ZAŠČITO – vloga po enem letu od vložitve prošnje za mednarodno zaščito, trajanje 3 mesece, možnost
podaljšanja; � OSEBNO DELOVNO DOVOLOSEBNO DELOVNO DOVOLOSEBNO DELOVNO DOVOLOSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE ZA OSJENJE ZA OSJENJE ZA OSJENJE ZA OSEBE Z ZAČASNO ZAŠČITEBE Z ZAČASNO ZAŠČITEBE Z ZAČASNO ZAŠČITEBE Z ZAČASNO ZAŠČITOOOO – za čas trajanja statusa začasne zaščite.
-
32
PRIJAVA DELAPRIJAVA DELAPRIJAVA DELAPRIJAVA DELA
POGODBENE STORITVE TPOGODBENE STORITVE TPOGODBENE STORITVE TPOGODBENE STORITVE TUJIH UMETNIKOV UJIH UMETNIKOV UJIH UMETNIKOV UJIH UMETNIKOV
IN POKLICNIH USTVARJIN POKLICNIH USTVARJIN POKLICNIH USTVARJIN POKLICNIH USTVARJALCEVALCEVALCEVALCEV SEJEMSKE STORITVESEJEMSKE STORITVESEJEMSKE STORITVESEJEMSKE STORITVE
STORITVESTORITVESTORITVESTORITVE,,,, VEZANE NA DOBAVO VEZANE NA DOBAVO VEZANE NA DOBAVO VEZANE NA DOBAVO BLAGA IN SERVISIRANJBLAGA IN SERVISIRANJBLAGA IN SERVISIRANJBLAGA IN SERVISIRANJEEEE
INTERVENTNE STORITVEINTERVENTNE STORITVEINTERVENTNE STORITVEINTERVENTNE STORITVE
KDO LAHKO DELA - tujci, ki kot estradni umetniki ali poklicni ustvarjalci nastopajo na
prireditvah v RS.
- tuji delavci, napoteni v RS z namenom postavitve,
opremljanja in razstavljanja opreme, v okviru sejemskih in
razstavnih prireditev.
- tuji delavci, ki opravljajo storitve, povezane z dobavo in
montažo ali demontažo, uvajanjem osebja naročnika, izvajajo redne vzdrževalne servise, odpravljajo napake.
- delavci tujega delodajalca, ki na zaprosilo domačega
naročnika opravljajo storitve zaradi odprave ali preprečitve gospodarske škode ter drugih posledic naravnih ali drugih
nesreč.
ZAVEZANEC ZA PRIJAVO
- prireditelj oziroma naročnik storitev. - delodajalec, ki razstavlja svoje
proizvode. - domači naročnik. - domači naročnik.
TRAJANJE
- 7 dni - cirkuške predstave in zabaviščni parki
– čas odobrenega bivanja v državi možno večkrat letno, skupaj max. 30
dni.
- čas trajanja sejma. - 7 dni. - 30 dni.
-
33
5 POSTOPEK IZDAJE DELOVNEGA DOVOLJENJA V
REPUBLIKI SLOVENJI
Postopek izdaje delovnih dovoljenj se izvede na osnovi določil Zakona o splošnem
upravnem postopku.
Vloga za izdajo delovnih dovoljenj se vlaga na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje in sicer pri pristojni območni službi zavoda.44 Delovno dovoljenje se izda,
ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
- delodajalec in tujec izpolnjujeta z zakonom predpisane pogoje,
- ni izkoriščena kvota delovnih dovoljenj.
Vloga za izdajo delovnega dovoljenja vsebuje:45
- izpolnjen in predpisan obrazec za posamezno vrsto delovnega dovoljenja,
- podatke in dokazila, ki so določena s pravilnikom o delovnih dovoljenjih,
prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev, oziroma
druge podatke, ki jih na podlagi zakona zahteva zavod v postopku izdaje
delovnega dovoljenja.
Zavod si po uradni dolžnosti priskrbi podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno
evidenco, prav tako velja enako za tista dejstva, o katerih vodi uradno evidenco kakšen
drug državni organ oziroma lokalna skupnost ali nosilec javnega pooblastila. Poudaril
bi, da je pri oddaji vloge za izdajo delovnega dovoljenja zelo pomembno, da so
priložene vse potrebne priloge. Tudi dokazilo za plačilo upravne takse se šteje kot
priloga. Za delovno dovoljenje se že ob vložitvi prošnje zahteva plačilo upravne takse,
ki se lahko plača z gotovino, preko položnice, ali z virmanom. Vloge se lahko vlagajo
tudi osebno, vendar so sprejete le, če so ustrezno kolkovane in če je za izdajo delovnega
dovoljenja že plačana taksa oziroma je priloženo obvestilo o plačilu takse.
Zavod Republike Slovenije pa lahko vzame v postopek tudi vloge, za katere taksa ni
plačana ali je plačana prenizka taksa, vendar vlagatelj svoje odločbe oziroma kakega
drugega akta ne bo mogel vročiti taksnemu zavezancu, preden ne bo poravnal takse
44 Pravilnik o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev, Uradni list št. 37/2008, 2. člen. 45 Pravlnik…, Uradni list RS 37/2008, 2. člen.
-
34
(prvotnemu znesku se tukaj prištejejo še stroški opomina). Organ je dolžan odgovoriti v
roku 60 dni od prejema vloge. Na tem mestu bi rad poudaril, da je zelo pomembno da je
vloga popolna, saj vsaka dopolnitev vloge povzroči da rok začne teči od začetka.
Popolna vloga omogoča, da je dovoljenje izdano v zakonskem roku, ki je 30 oziroma 60
dni.
V primeru neplačane ali premalo plačane upravne takse prejme vlagatelj – taksni
zavezanec plačilni nalog, ki velja kot odločba in s katerim se naloži taksnemu
zavezancu, da mora v 15 dneh od prejema naloga plača dolžno takso. V kolikor taksa v
tem roku ni plačana, pristojni organ na nalogu potrdi izvršljivost in ga pošlje davčnemu
organu v izvršitev nalog za plačilo oziroma doplačilo, na podlagi katerega mora v roku
15 dni obveznost izpolniti.46
5.1 Vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja
Vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja se vloži pri centralni službi zavoda.
Prosilec lahko pred izdajo osebnega delovnega dovoljenja pri zavodu pridobi
informacije o posebnih ukrepih za omejitev števila samozaposlenih tujcev na
posameznem področju dejavnosti, katere je sprejela Vlada Republike Slovenije na
podlagi 9. odstavka 5. člena ZZDT-UPB2.
5.1.1 Osebno delovno dovoljenje za samozaposlenega tujca Tujec lahko zaprosi za osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev, če izpolnjuje z
zakonom določene pogoje za samozaposlitev. Ti pogoji so:
- da ima veljavno dovoljenje za bivanje;
- da je pred registracijo oziroma pred vpisom najmanj eno leto neprekinjeno bival
v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za bivanje;
- da izkaže lastna finančna sredstva v višini 10.000 EUR;
- v primeru, ko se določena dejavnost lahko opravlja le v poslovnem prostoru,
izkaže lastništvo poslovnega prostora oziroma ustrezno najemno pogodbo ali z
zakonom določeno drugače.
46 http://www.ess.gov.si/SLO/DEJAVNOST/Tujci/UpravneTakse.htm
-
35
Dovoljenje se največkrat izda za eno leto. V primeru, ko pa je tujec že samozaposlen
neprekinjeno dve leti, pa za tri leta. K vlogi za izdajo osebnega delovnega dovoljenja
mora tujec priložiti:
- fotokopijo potnega lista tujca,
- podatek o veljavnem dovoljenju za prebivanje,
- podatek o dovoljenju za prebivanje, veljavnem eno leto pred vložitvijo vloge,
- podatek o depozitu lastnih finančnih sredstev v 10.000 EUR za namen
poslovanja kot samostojni podjetnik posameznik, ali ustanovitelj osebne
gospodarske družbe v obliki potrdila banke s sedežem ali drugo obliko
poslovanje v Republiki Sloveniji,
- podatek o lastništvu poslovnega prostora v obliki zapisa iz zemljiške knjige ali
podatek o najemu poslovnega prostora v obliki najemne pogodbe.47
5.1.2 Osebno delovno dovoljenje za ožjega družinskega člana slovenskega državljana Za osebno delovno dovoljenje za ožjega družinskega člana slovenskega državljana
lahko zaprosi:
- tujec,
- ožji družinski član slovenskega državljana, ki ima veljavno dovoljenje za
začasno prebivanje v Republiki Sloveniji za dobo najmanj treh let zaradi
združitve družine.
Ožji družinski član vloži vlogo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja na
predpisanem obrazcu ZRSZ-TUJ-1, pri centralni službi zavoda. Vloga mora vsebovati
naslednje priloge:
- fotokopijo potnega lista,
- dokazilo, da je ožji družinski član slovenskega državljana,
- podatke o veljavnem dovoljenju za začasno prebivanje zaradi združitve
družine48.
47 Pravilnik o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev, Uradni list št. 37/2008, 4. člen. 48 Pravilnik o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev, Uradni list št. 37/2008, 6. člen.
-
36
5.1.3 Osebno delovno dovoljenje za ožjega družinskega člana tujca Za ožjega družinskega člana tujca se štejejo naslednje osebe:
- zakonec,
- mladoletni neporočeni otroci tujca,
- mladoletni neporočeni otroci zakonca,
- starši mladoletnega tujca,
- polnoletni neporočeni otroci in starši tujca ali zakonca, katere je tujec ali
zakonec po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati.
Za ožjega družinskega člana se šteje tudi drugi sorodniki, kateremu organ izda
dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji zaradi združitve družin.
Vlogo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja vloži tujec na predpisanem obrazcu
ZRSZ-TUJ-1. Vloga vsebuje naslednje podatke49:
- fotokopijo potnega lista,
- dokazilo, da je ožji družinski član tujca,
- podatke o veljavnem dovoljenju za začasno prebivanje, zaradi združitve
družine,
- podatek, da je ob vložitvi vloge že dve leti neprekinjeno bival v Republiki
Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje,
- podatek o osebnem delovnem dovoljenju za nedoločen čas tujca, katerega ožji
družinski član je.
5.1.4 Osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas Za osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas lahko zaprosi tujec, ki je pridobil
dovoljenje za stalno prebivanje ter tujec, kateremu je Ministrstvo za notranje zadeve
priznalo status begunca.
Tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje mora vložiti vlogo za izdajo osebnega
delovnega dovoljenja za nedoločen čas na predpisanem obrazcu ZRST-TUJ-1 pri
območni službi zavoda, kjer ima prebivališče.
49 Pravilnik o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev, Uradni list št. 37/2008, 7. člen.
-
37
Vlogi za izdajo dovoljenja mora tujec predložiti še naslednje podatke:50
- fotokopijo potnega lista,
- podatek o dovoljenju za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
Tujec, kateremu je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca, lahko
zaprosi za osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, vendar mora k vlogi za izdajo
osebnega delovnega dovoljenja priložiti naslednje podatke:
- fotokopijo potnega lista,
- podatke o priznanju statusa begunca.51
5.2 Vloga za izdajo dovoljenja za zaposlitev V prvem odstavku 11. člena ZZDT-UPB2 je dovoljenje za zaposlitev definirano kot
oblika delovnega dovoljenja, ki je vezana na stalne zaposlitvene potrebe delodajalcev na
podlagi sistematiziranih delovnih mest. Tujec se sme zaposliti le pri delodajalcu, ki je
zaprosil za izdajo dovoljenja. Pri tem je zelo pomembno opozoriti na pravilnik o
sistematizaciji delovnih mest, v katerem ima delodajalec opredeljene pogoje, ki so
potrebni za zasedbo delovnih mest. Pravilnik je za delodajalce, ki imajo nad 20
zaposlenih, obvezen akt po Zakonu o delovnih razmerjih. Navedbe iz internega akta
morajo namreč biti identične navedbam, ki jih delodajalec poda na obrazcu PD-1
- potreba po delavcu. Glede na potrebo po delavcu, ki jo je delodajalec podal na obrazcu
PD-1, se bo zavod odločil o primernih kandidatih iz obstoječih evidenc brezposelnih
oseb. Zavod pa bo odločal tudi o škodljivem zaposlovanju tujcev, saj se dovoljenje za
zaposlitev praviloma izda pod pogojem, da v evidenci zavoda za zaposlovanje ni
ustreznih domačih ali zakonsko izenačenih brezposelnih oseb.
Zakon o zaposlovanju in delo tujcev določa, da morata za izdajo delovnega dovoljenja
tako vlagatelj kakor tudi tujec izpolnjevati zakonsko določene pogoje.
21. člen pravilnika opredeljuje, da se v postopku pridobivanja delovnih dovoljenj za
državljane tretjih držav v primerih, ko kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca
med pogoji za opravljanje dela zahteva določeno stopnjo izobrazbe, ustreznost 50 Pravilnik o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev, Uradni list št. 37/2008, 16. člen. 51 Pravilnik o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev, Uradni list št. 37/2008. 17. člen.
-
38
izobrazbe dokazuje s fotokopijo overjenega spričevala oziroma listine o izobraževanju
in z njenim prevodom v slovenski jezik.52 Če pa za opravljanje dela na razpisanem
prostem delovnem mestu kolektivna pogodba oziroma delodajalec ne zahtevata
nikakršne izobrazbe, pa se dokazila k vlogi ne prilagajo..
5.2.1 Dovoljene za prvo ali novo zaposlitev Dovoljenje za prvo ali novo zaposlitev se izda za obdobje, ki ga delodajalec opredeli v
vlogi na predpisanem obrazcu ZRSZ-TUJ-2 in ne more biti daljše od enega leta.53
Podatki, ki jih mora v vlogi izpolnjevati delodajalec so:
- podatek o registraciji oziroma vpisu v ustrezen register,
- pisno obvestilo pristojne območne službe zavoda iz 12. odst. 8. člena ZZDT,
- izjava delodajalca o šestmesečnem poslovanju,
- podatek o poravnanih davkih in prispevkih iz zaposlitve in dela,
- pogodbo o zaposlitvi,
- prijava potrebe po delavcu po obrazcu PD.
Podatki, ki jih mora v vlogi izpolnjevati tujec so:
- fotokopijo potnega lista,
- dokazilo o ustrezni izobrazbi.54
5.2.2 Dovoljenje za zaposlitev brez kontrole trga Dovoljenje za delo se v primeru športnikov, kulturnih delavcev, znanstvenikov,
lektorjev, se lahko izda tudi brez kontrole trga dela. Pravilnik o delovnih dovoljenjih,
prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujca v svojem 25 členu
določa, da se dovoljenje za zaposlitev izda brez preverjanja stanja in razmer na trgu
dela, tudi če delodajalec želi zaposliti tujca s poklicem, ki ga na slovenskem trgu dela
primanjkuje. Deficitarni poklici se določijo v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje
ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Dovoljenje za zaposlitev se vloži na obrazcu
52 Pravilnik o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev, Uradni list št. 37/2008. 21. člen. 53 Pravilnik o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev, Uradni list št. 37/2008, 1. odst. 22. člen. 54 Pravilnik o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev, Uradni list št. 37/2008, 2. odst. 22. člen.
-
39
ZRSZ-TUJ-2, vloga vsebuje podatke o izpolnjevanju pogojev delodajalca in o
izpolnjevanju pogojev tujca. Za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev brez kontrole trga
dela, se uporabi 24. člen Pravilnika, ki določa podaljšanje za prvo ali novo zaposlitev,
katera je bila obravnavana predhodno.
5.3 Vloga za izdajo dovoljenja za delo Vlogo vloži pravna oseba, ki je lahko domači ali tuji delodajalec pri Centralni službi
zavoda, v primeru sezonskega dela tujcev pa pri območni službi zavoda. Priporočljivo
in smiselno je, da si delodajalec pred vložitvijo vloge pridobi informacije o stanju na
trgu dela in o izkoriščenosti kvote oziroma informacije o omejitvah in prepovedni
zaposlovanja ali dela tujcev, ki jo je določila vlada.
5.3.1 Dovoljenje za delo napotenih delavcev Za dovoljenje za čezmejno opravljanje storitev tujih podjetij z napotenimi delavci ali
nameščenimi delavci morajo biti izpolnjeni spodaj navedeni pogoji:
- čas izvajanja,
- število tujih delavcev,
- natančen kraj izvajanja,
- predmet pogodbe.
Vlogo vloži tuj delodajalec na obrazcu ZRSZ-TUJ-2, k temu obrazcu pa morajo biti
priložene določene priloge, ki so naštete v 29 členu Pravilnika o delovnih dovoljenjih,
prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev, Uradni list št.
37/2008.
Dovoljenje za delo za usposabljanje in izpopolnjevanje
Dovoljenje za delo za usposabljanje in izpopolnjevanje vloži organizator tega programa
na obrazcu ZRSZ-TUJ-3 pri Centralni službi zavoda. Vlogi mora biti priloženo dokazilo
o plačilu takse in vsebovati mora naslednje podatke:
- podatek o ustrezni registraciji organizatorja oziroma javno pooblastilo za
opravljanje tovrstne dejavnosti;
- podatek o registraciji organizacije v kateri se bo tujec usposabljal;
-
40
- pogodbo o zaposlitvi tujca;55
- program usposabljanja;
- fotokopije potnega list tujca;
- mnenje pristojne institucije o utemeljenosti usposabljanja.
5.3.2 Dovoljenje za sezonsko delo Delodajalec mora pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenja za delo prijaviti potrebo po
delavcu na obrazec PD pri pristojni območni službi zavoda. Izjemoma mu tega ni
potrebno storiti, če po ZZDT ni obvezna sklenitev delovnega razmerja. Vlogo vloži na
obrazcu ZRSZ-TUJ-3, vključno z potrdili. Delodajalec lahko pri vlogi za sezonsko delo
v kmetijstvu na podlagi mnenja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije zaprosi za
podaljšanje dovoljenja za delo za največ 30 dni, ne glede na to , da je bilo tujcu v istem
koledarskem letu že trikrat izdano ali podaljšano dovoljenje za delo. Dovoljenje za
sezonsko delo velja le, če je prišlo do izrednih pridelovalnih okoliščin.
55 Če se usposabljanje izvaja brez sklenitve delovnega razmerja, vsebuje vloga za izdajo delovnega dovoljenja pogodbo o usposabljanju oziroma izpopolnjevanju tujca med nosilcem programa usposabljanja in organizacijo, v kateri se bo tujec usposabljal.
-
41
6 KVOTE
V Republiki Sloveniji je kvotni sistem v uporabi od leta 2001. Republika Slovenija s
kvotnim sistemom na podlagi stanja na trgu delovne sile regulira obseg tujcev na
slovenskem trgu dela. V 5. členu ZZDT-UPB-2 je določena omejitev dela tujcev na
slovenskem trgu dela. Zakon tako določa regulacijsko vlogo države na področju, ki se
kaže na določanju kvot števila tujcev med aktivnim prebivalstvom Slovenije.
Kvoto vladi predlaga minister za delo, ob predhodni pridobitvi mnenja pristojnih
zbornic in reprezentativnih sindikatov na ravni države. Predlog ministra potrdi vlada.
Le-ta ob upoštevanju gibanja na trgu dela in v skladu s migracijsko politiko države
določi tudi letno kvoto delovnih dovoljenj, s katero omeji število tujcev na samem trgu
dela. Po predlogu ministra za delo v Republiki Sloveniji število tujcev naj ne bi preseglo
petih odstotkov aktivnega prebivalstva, vendar lahko vlada oziroma ministrstvo določi
še dodatne omejitve na trgu delovne sile.56
Rad bi opozoril na 2 člena Uredbe o določitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2010, ki
določata katere skupine ljudi se ne vštejejo v kvoto. V to skupino sodijo:
- državljani držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali
Švicarske konfederacije in njihovi družinski člani ne glede na državljanstvo, če
se jim delovna dovoljenja izdajo na podlagi sklenjenega sporazuma;
- tujcem z osebnim delovnim dovoljenjem;
- zastopnikom;
- tujim napotenim delavcem na dodatnem izobraževanju.
V 4. členu ZZDT-UPB-2 so določeni primeri v kakšne namene se razdeli kvota.:57
- zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji,
- napotene tujce v Republiko Slovenijo,
- usposabljanje in izpopolnjevanje,
- sezonsko delo,
- individualne storitve tujcev.
56 Povzeto po Grofelnik, str. 109. 57 ZZDT-UPB-2
-
42
Kvota delovnih dovoljenj za leto 2010 se določi v skupni višini 12 000 delovnih
dovoljenj. Kvota je namenjena tujcem, ki nimajo dovoljenja za prebivanje v Republiki
Sloveniji in tujcem, ki se po zaključku sezonskega dela zaposlijo na podlagi dovoljenja
za zaposlitev.58
Kvote se po namenih v višini 11 000 delovnih dovoljenj razdelijo sledeče:59
- 8.800 dovoljenj za zaposlitev tujcev,
- 1.500 dovoljenj za delo za napotene tujce,
- 100 dovoljenj za delo za usposabljanje,
- 500 dovoljenj za delo za sezonsko delo tujcev,
- 100 dovoljenj za delo za individualne storitve.
Ministrstvo za delo lahko glede na spremenjene potrebe na trgu dela prerazporedi kvote
za posamezne namene. V primeru, da z razporeditvijo kvot ni mogoče zagotoviti potreb
na trgu dela, lahko ministrstvo preostali del kvot, to je 1000 delovnih dovoljenj, dodatno
razporedi za posamezni namen. Izkoriščenost kvote se izračunava glede na število
izdanih delovnih dovoljenj za zaposlitev ne glede na čas veljavnosti takega dovoljenja.
Tukaj naj še omenim razloge, ki poleg podatka o izkoriščenosti kvote in številu
nerešenih vlog vplivajo na povečanje kvote delovnih dovoljenj. Ti so:
- padanje števila brezposelnih oseb v Republiki Sloveniji,
- nizko število delavcev iz držav članic Evropske unije in Evropskega
gospodarskega prostora na slovenskem trgu dela,
- še vedno visoka gospodarska rast,
- dejstvo, da se v kvoto dovoljenj za zaposlitev vštevajo izdana in ne le veljavna
delovna dovoljenja.
Centralna služba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na podlagi podatkov o
izdanih delovnih dovoljenjih v preteklih letih in predvidenih potrebah po delovni sili po
posameznih območjih z Uredbo razdeli določene kvote posameznih vrst po območnih
službah. Izdanih je lahko le toliko delovnih dovoljenj kot jih pripada po določeni
razdelitvi.
V primeru mednarodnih razpisov lahko vlada določi, da se delovna dovoljenja izdajo
izven kvot, brez preverjanja stanja na trgu dela. V takih primerih vlada določi število
58 UL RS št. 8/2010, z dne 5. 2. 2010. 59 UL RS št. 8/2010, z dne 5. 2. 2010.
-
43
tujih delavcev in druge potrebne pogoje, ki so v skladu z ZZDT-UPB-2. Kvota, katero
vlada določi za posamezne namene, se razdeli na veljavna delovna dovoljenja ter na
nova delovna dovoljenja.
Pri izdaji delovnih dovoljenj za novo zaposlovanje se prednostno obravnavajo sledeče
kategorije tujcev:
- tujci, katerim se dovoljenje izda neodvisno od stanja in razmer na trgu dela,
- ožji družinski člani tujcev z osebnim dovoljenjem za nedoločen čas,
- tujci s strokovno izobrazbo na področju deficitarnih poklicev,
- delovni migranti iz sosednjih držav,
- rezidenti za daljši čas,
- ožji družinski člani tujca z dovoljenjem za začasno prebivanje.
-
44
7 KRŠITEV DELOVNE ZAKONODAJE
Za kršitve na področju delovne zakonodaje je v Republiki Sloveniji pristojen
Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Inšpektorat Republike Slovenije je organ v
sestavi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, področje njegovega delovanja
določa tako Zakon o inšpekciji dela60 kakor tudi Zakon o inšpekcijskem nadzoru61.
Inšpektorat RS za delo opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov,
kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge
prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje
delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu.
Pobudo za inšpekcijski nadzor lahko poda katerakoli pravna ali fizična oseba, po uradni
dolžnosti pa je v primeru suma kršitve ZZDT dolžan prijavo podati Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje. Inšpekcijski postopek je postopek začet po uradni dolžnosti,
ki se začne, ko inšpektor opravi kakršnokoli dejanje iz svoje pristojnosti. Inšpekcijski
postopek mora temeljiti na splošnih načelih postopka, kot so načelo samostojnosti,
načelo varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov ter načelo javnosti in
sorazmernosti. Poleg navedenega pa mora postopek temeljiti tudi na ostalih načelih
Zakona o splošnem upravnem postopku62, to so načelo zakonitosti, varstva pravic
strank, prosti presoji dokazov, pravice do pritožbe ter ekonomičnosti postopka.
Delovanje inšpektorjev za delo je razdeljeno v okvir ter inšpekcij, ki so organizirane po
posameznih upravnih področjih. Področje nadzora delovnih razmerij pokriva Inšpekcija
nadzora delovnih razmerij, področje nadzora varnosti in zdravja pri delu pa inšpekcija
nadzora varnosti in zdravja pri delu. Od 1. avgusta 2004 dalje inšpektorji delujejo tudi
na področju socialne inšpekcije, kamor sodi nadzor nad delom javnih
socialnovarstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki
izvajajo socialnovarstvene storitve.
60 Uradni list RS, št. 36/2000. 61 Uradni list RS, št. 26/2007. 62 ZUP-UPB-2, Uradni list RS, št. 24/2006.
-
45
Pri ugotavljanju kršitev na področju zaposlovanja in dela tujcev je bilo v letu 2009
ugotovljenih skupno 340 kršitev. V primerjavi z letom 2008 je bilo v letu 2009 zaznano
povečano število kršitev, saj je bilo takrat 318. Od tega je bilo v poročevalskem
obdobju ugotovljeno skupno 260 kršitev Zakona o zaposlovanju in dela tujcev (229 v
letu 2008) in 80 kršitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (89 v letu
2008) v teh primerih gre za kršitve, ko pravna oseba ali podjetnik, ki sicer izpolnjuje
pogoje za opravljanje dejavnosti, zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s
predpisi o zaposlovanju tujcev. Nadzorni organi so ugotovili pogost pojav kršitev, ko
tujci opravljajo dela za katera nimajo izdanih delovnih dovoljenj, za kar gre iskati
razloge v izogibanju ureditev števila kvot, ki so urejene v Uredbi o določitvi kvote
delovnih dovoljenj za leto 2009, s katero se omejuje število tujcev na trgu dela in za
določene skupine zaposlitev, kar je bilo podrobneje predstavljeno v prejšnjem poglavju
tega diplomskega dela.
Z Uredbo o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev je Vlada RS uredila
stanje v zvezi z najpogostejšimi kršitvami na področju zaposlovanja in dela tujcev. Z
omenjeno uredbo ni bila dovoljena izdaja dovoljenj za delo za zastopnike družb ter
samostojnih podjetnikov s sedežem v Republiki Sloveniji, tujcem s prebivališčem na
območju Republike Kosova, ki nimajo dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji,