univerza v novi gorici poslovno-tehniŠka fakulteta
TRANSCRIPT
UNIVERZA V NOVI GORICI
POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA
SMOTRNOST INVESTICIJE V ENERGETSKO
PRENOVO PROIZVODNEGA OBJEKTA
MAGISTRSKO DELO
Kristjan Kolavčič
Mentor: prof. dr. Nataša Zabukovec Logar
Nova Gorica, 2013
II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se sodelavcem podjetja Meblo Signalizacija in mentorici za pomoč pri
izdelavi magistrskega dela.
IV
V
NASLOV
Smotrnost investicije v energetsko prenovo proizvodnega objekta
IZVLEČEK
V magistrskem delu smo preučili smotrnost energetske prenove večjega proizvodne-
ga objekta v bližini Nove Gorice. V uvodnem delu naloge smo opisali nekatere rešit-
ve za zmanjšanje toplotnih izgub stavb in predstavili napredne sisteme za ogrevanje,
s poudarkom na toplotnih črpalkah in sončnih kolektorjih. V nadaljevanju smo pred-
stavili trenutne energetske potrebe za ogrevanje izbranega objekta ter ocenili zmanj-
šanje potreb, če objekt samo izoliramo oziroma če ga izoliramo in hkrati vgradimo
toplotno črpalko in sončne kolektorje.
Za zadnjo različico energetske prenove z izoliranjem objekta ter vgradnjo toplotne
črpalke in sončnih kolektorjev smo naredili projektni načrt. Pri tem smo se oprli na
zakonodajo o učinkoviti rabi energije v stavbah. Izvedbo predlaganega projekta smo
tudi stroškovno ovrednotili za ekonomsko dobo dvajsetih let ob upoštevanju današ-
njih cen plina ter ob sto odstotni podražitvi plina. Plin je energent, ki se sicer trenut-
no uporablja za ogrevanje obravnavanega objekta.
V magistrskem delu smo ugotovili, da je investicija v projekt smiselna le ob predpos-
tavljeni podražitvi plina.
KLJUČNE BESEDE
energetska prenova stavb, toplotna črpalka, sončni kolektorji, toplotna prehodnost,
izolacija
VI
TITLE
Investing into an energy-efficient renovation of an industrial building: a
viability study.
ABSTRACT
In the master thesis we studied the energy efficiency renovation of a larger produc-
tion facility near Nova Gorica. In the introductory part of the work we described
some of the possible solutions to reduce heat losses in buildings and to introduce
advanced heating systems, with a focus on heat pumps and solar thermal collectors.
Furthermore we presented the current energy demands for heating of the selected
object and estimated the reduction in demand when object is only isolated or if we
install insolation, heat pump and solar thermal collectors.
For the latest version of the energy renovation with the insulation and installation of
heat pump and solar collectors, we made the project plan. As a reference we consid-
ered the legislation on energy efficiency in buildings. We also financially evaluated
the proposed project of the economic life of twenty years, taking into account today's
gas prices and a hundred per cent rise in gas price. Gas is an energy source that is
currently used to heat the considered building.
In this thesis, we found that the investment in the project makes sense only when the
price of the gas rises as anticipated.
KEYWORDS
energy efficiency renovation, heat pump, solar thermal collectors, thermal conductiv-
ity, isolation
VII
KAZALO
1. UVOD ................................................................................................................... 1
2. OPIS PROBLEMA IN PREDSTAVITEV PODJETJA ....................................... 2
3. OGREVANJE STAVB S SONČNO ENERGIJO ................................................ 3
3.1 Orientacija in oblika zgradbe ......................................................................... 3
3.2 Zadrževanje toplotne energije ....................................................................... 4
3.3 Okna in vrata ................................................................................................. 9
3.4 Prezračevanje ............................................................................................... 10
3.5 Toplozračno ogrevanje ................................................................................ 11
3.6 Vir toplotne energije .................................................................................... 13
4. SONČNI KOLEKTORJI .................................................................................... 15
4.1 Delitev sončnih kolektorjev ......................................................................... 15
4.1.1 Ploščati sončni kolektorji ..................................................................... 15
4.1.2 Vakuumski cevni vsestekleni sončni kolektorji ................................... 17
4.1.3 U - cevni sončni kolektorji ................................................................... 18
4.1.4 Toplote cevi oziroma »heat pipes« ...................................................... 19
5. TOPLOTE ČRPALKE ....................................................................................... 25
5.1 Delovanje toplotne črpalke .......................................................................... 26
5.2 Izbira toplotne črpalke ................................................................................. 27
5.3 Bivalentna toplotna črpalka ......................................................................... 28
5.4 Najnižje temperature v Novi Gorici v zadnjih letih .................................... 29
5.5 Solarna bivalentna toplotna črpalka ............................................................ 31
6. DIMENZIONIRANJE OGREVANJA ............................................................... 33
6.1 Poraba plina pri ogrevanju proizvodnega objekta za obstoječe stanje ........ 33
6.2 Poraba plina v primeru izolacije objekta ..................................................... 35
VIII
6.3 Izolacija objekta ........................................................................................... 43
6.4 Letni prihranek plina v primeru izoliranosti objekta ................................... 49
6.5 Poraba energije, v primeru izolacije proizvodnega objekta ter bivalentnem
delovanju toplotne črpalke in naprednih sončnih kolektorjev ................................ 51
6.6 Poraba električne energije ........................................................................... 53
7. EKONOMSKA UPRAVIČENOST TEHNOLOGIJ .......................................... 57
8. ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 70
9. LITERATURA ................................................................................................... 71
PRILOGE ................................................................................................................... 75
Priloga 1: Učinkovitost naprednih sončnih kolektorjev ......................................... 75
Priloga 2: Toplotna prehodnost elementov zunanje površine stavbe ..................... 79
IX
KAZALO SLIK
Slika 1: Zgradba Meblo signalizacija (Meblo, 2013) ................................................... 4
Slika 2: Mineralna volna (Mineralna volna, 2013) ...................................................... 5
Slika 3: Penjeno steklo (Pasivna gradnja, 2013) .......................................................... 5
Slika 4: Penjeni polietilen (Polietilen, 2013) ............................................................... 6
Slika 5: Celulozna vlakna (Celuloza, 2013) ................................................................. 6
Slika 6: Betonski zidak (Igem, 2013) ........................................................................... 6
Slika 7: Modularna opeka (Modularna opeka, 2013) ................................................... 7
Slika 8: Prikaz primerno izolirane fasade (Montažne hiše, 2013) ............................... 7
Slika 9: Prikaz primerne toplotne izolacije strehe (ENSVET, 2013) ........................... 8
Slika 10: Pisarniški trakt (Meblo, 2013) .................................................................... 10
Slika 11: Princip delovanja prenosnika toplote (Pravilno zračenje in prezračevanje,
2013) .......................................................................................................................... 11
Slika 12: Shema postavitve toplozračnega ogrevanja (Toplozračni sistem, 2013) .... 12
Slika 13: Vir toplotne energije (Toplozračni sistem, 2013) ....................................... 13
Slika 14: Ploščati sončni kolektorji (Solarko, 2010) .................................................. 16
Slika 15: Prikaz toplotnih izgub ................................................................................. 17
Slika 16: Steklena vakuumska cev sončnega kolektorja GreenLand Systems
(Bioplanet, 2013) ........................................................................................................ 19
Slika 17: Prikaz delovanja vakuumskega sončnega kolektorja (Quaschning, 2005) . 20
Slika 18: Test učinkovitosti GreenLand System sončnih kolektorjev pod kotom 330
(Bioplanet, 2013) ........................................................................................................ 22
X
Slika 19: Test učinkovitosti GreenLand System sončnih kolektorjev pod kotom 560
(Izes, 2013) ................................................................................................................. 23
Slika 20: Levo krožni proces - princip delovanja toplot črpalke (Grobovšek, 2009) 25
Slika 21: Delovanje in namestitev toplotne črpalke (Grobovšek, 2009) ................... 27
Slika 22: Bivalentna točka (Grobovšek, 2009) .......................................................... 29
Slika 23: Temperature v Novi Gorici od 2002 ........................................................... 29
Slika 24: Shematski prikaz postavitve ogrevanja za proizvodni objekt ..................... 32
Slika 25: Poraba plina 2010/11 .................................................................................. 33
Slika 26: Povprečna poraba plina za ogrevanje 2010/2011 ....................................... 34
Slika 27: Debelina izolacije in mejna toplotna prevodnost (ENSVET, 2013) ........... 39
Slika 28: Toplotna prevodnost izolacijskih materialov (Gruden, 2008) .................... 44
Slika 29: Izkoristek sončnih kolektorjev (Bioplanet, 2013) ....................................... 52
Slika 30: Izhodne moči sončnih kolektorjev .............................................................. 53
Slika 31: Električna moč ............................................................................................ 54
Slika 32: Stroški ogrevanja na plin ............................................................................ 57
Slika 33: Nastali prihodki pri ogrevanju na elektriko ................................................ 58
Slika 34: Nastali stroški adaptacije investicije ........................................................... 58
Slika 35: Finančni viri investicije .............................................................................. 58
Slika 36: Stroški del in opreme .................................................................................. 59
Slika 37: Predračunska bilanca uspeha projekta ........................................................ 59
Slika 38: Predračunska bilanca skupnega denarnega toka ......................................... 59
XI
Slika 39: Predračunska bilanca realnega denarnega toka .......................................... 61
Slika 40: Ponderirana diskontna stopnja .................................................................... 61
Slika 41: Neto sedanja vrednost projekta ................................................................... 62
Slika 42: Cene zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvih v obdobju od leta
1995 do 2011 (Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013) ................................. 63
Slika 43: Predračunska bilanca uspeha projekta ........................................................ 64
Slika 44: Predračunska bilanca realnega denarnega toka .......................................... 65
Slika 45: Predračunska bilanca realnega denarnega toka .......................................... 65
Slika 46: Ponderirana obrestna mera .......................................................................... 66
Slika 47: Doba vračanja projekta ............................................................................... 66
Slika 48: Neto sedanja vrednost projekta ................................................................... 67
Slika 49: Sedanja vrednost projekta je enaka 0 .......................................................... 68
Slika 50: Kazalci uspešnosti ....................................................................................... 68
XII
1
1. UVOD
V zadnjih desetletjih so se pojavile velike spremembe v rabi primarne energije. Še
nekaj desetletij nazaj so avtomobili potrošili tudi do trideset litrov goriva na sto
kilometrov. Danes je poraba najvarčnejših avtomobilov, tako imenovanih hibridov,
pri katerih delujejo agregati z notranjim izgorevanjem vzporedno z električnimi
agregati, celo do tri litre na sto kilometrov. Tudi druge tehnologije imajo vedno večje
izkoristke, prav tako je vedno večja težnja po nadomeščanju primarnih virov energije
z obnovljivimi viri energije. Tudi na področju tehnologij ogrevanja je bil v zadnjih
nekaj desetletjih narejen viden napredek; od ogrevanja s pečmi na trda goriva in olje,
do peči na visokoenergijske pelete ter uporabe toplotnih črpalk in sončnih kolektor-
jev. Prav tako se naštete tehnologije nenehno izpopolnjujejo; danes poznane toplotne
črpalke imajo, v primerjavi s starejšimi, zelo visoke izkoristke. Podobno so sončne
kolektorje pred časom uporabljali samo za ogrevanje sanitarne vode. Sodobni in nap-
redni sončni kolektorji so, poleg ogrevanja sanitarne vode, zaradi višjih izkoristkov
sposobni ogrevati že cela stanovanja in hiše.
V magistrskem delu smo skušali ugotoviti, ali lahko proizvodni objekt, ki leži v
Kromberku pri Novi Gorici, prenovimo na način, da bi zadoščal standardom za ener-
getsko učinkovito rabo energije v stavbah, prenova pa bi se tudi cenovno izplačala.
2
2. OPIS PROBLEMA IN PREDSTAVITEV PODJETJA
V magistrskem delu smo se osredotočali na problem, kako z najmanjšimi posegi v
okolico in v samo zunanjo ter notranjo strukturo proizvodnega objekta znižati stroške
ogrevanja in obnoviti energetsko zastarel proizvodni objekt, da bo ustrezal zakonsko
določenim predpisom o učinkoviti rabi energije v stavbah oziroma kako z najmanj-
šimi stroški in z najsodobnejšo tehnologijo ogrevanja prenoviti objekt, da bodo kon-
čni prihranki pri ogrevanju najvišji.
Proizvodni objekt, opisan v nalogi, je bil v lasti podjetja Meblo a+a. Meblo a+a je bil
vodilni slovenski proizvajalec vertikalne cestne signalizacije in ponudnik druge pro-
metne opreme, poleg tega pa tudi vodilni slovenski proizvajalec kovinskih vrtnih
garnitur in drugega kovinskega pohištva za različne kupce iz držav EU, do stečaja
podjetja leta 2012. Od leta 2012, ima prostore v najemu družba MEBLO SIGNALI-
ZACIJA, prometna signalizacija d.o.o. Nova Gorica. Namen Družbe MEBLO SIG-
NALIZACIJA je nadaljevati razvoj, trženje in proizvodnjo prometne signalizacije
blagovne znamke MEBLO.
3
3. OGREVANJE STAVB S SONČNO ENERGIJO
Za optimalno ogrevanje stavb s sončno energijo je potrebno pri načrtovanju in grad-
nji zgradbe upoštevati različne dejavnike, le ti so: orientacija in oblika zgradbe, zadr-
ževanje sončne energije, toplotna izolacija, okna in vrata, prezračevanje in ogrevanje.
3.1 Orientacija in oblika zgradbe
Pomemben korak, oziroma faza načrtovanja, je pravilna izbira lokacije (lege), kjer
bomo zgradbo postavili. Potrebno je upoštevati klimatske vplive, ki se izražajo v
prisotnosti vetra in sonca. Pomembno je tudi, ali so v izbrani lokaciji prisotna dreve-
sa, griči, ki bi morebiti zgradbi ustvarjali senco ter tako onemogočali oziroma zelo
poslabšali sončno obsevanje. Zaradi navedenega moramo zgradbo načrtovati na
legah, ki so dobro obsijane s soncem (Osončenost površja Slovenije, 2002; Kolavčič,
2010/11).
Pri oblikovanju zgradbe stremimo v smeri omejitve transmisijske oziroma prestopne
toplotne izgube. Zato je bistveno, da je zunanjih površin glede na prostornino zgrad-
be čim manj. Najustreznejše oblike za dosego prej omenjenega razmerja med zunan-
jo površino in prostornino zgradbe so: kvadratne, okrogle, osem-kotne in elipsaste
zgradbe (stremeti moramo k najbolj strnjeni obliki zgradbe). (Pasivna hiša, 2013).
Kot je razvidno iz slike 1, je zgradba družbe MEBLO SIGNALIZACIJA postavljena
na primerni lokaciji glede sončnega obsevanja. Objekti, označeni z rdečimi pravoko-
tniki, niso ogrevani prostori, le ti so ločeni od centralne zgradbe. Ogrevana zgradba
je označena z modrimi pikami. Kot je razvidno iz slike 1, je ogrevana zgradba strnje-
ne pravokotne oblike z izjemo jugovzhodnega vogala, kjer sta dodani še dve manjši
hali.
4
Slika 1: Zgradba Meblo signalizacija (Meblo, 2013)
3.2 Zadrževanje toplotne energije
Zelo pomembna je sposobnost zadrževanja sončne energije – toplote v zgradbi, kar
dosežemo z masivnim gradivom. Primerna masivna gradiva so ilovica, opeka, beton
in silikatna opeka. Našteti materiali imajo veliko specifično toploto, kar jim daje zelo
dobre lastnosti za shranjevanje toplote, ki jo dobimo iz sončne energije. Ko sončnega
sevanja ni več na voljo, prej navedeni materiali sevajo toploto v prostor, ki so jo čez
dan akumulirali. Tako sončno energijo bolje izkoristimo ter zmanjšamo potrebe po
energiji za ogrevanje. Masivna stena je sposobna zadrževati toploto do 24 ur, če je
debelina stene med 10 in 12 centimetrov (Pasivna hiša, 2013).
V primeru masivne gradnje so nosilne stene iz zidakov, opečnih zidakov polnjenih s
perlitom ali zidakov iz betona oziroma lahkega betona. Druga možnost je ulivanje
sten iz betona - beton je na gradbišču direktno ulit v prefabricirane opažne elemente.
5
Na zunanji strani sten je seveda potrebno namestiti tudi ustrezno debelo plast izolaci-
je (Pasivna hiša, 2013). Izolacija oziroma toplotni ovoj je meja, ki jo tvorijo gradbeni
elementi med dvema različnima temperaturnima območjema. Na notranji strani
toplotnega ovoja so tisti prostori, ki so ogrevani, na zunanji strani toplotnega ovoja
pa so ostali neogrevani prostori. Z gradbenimi elementi toplotnega ovoja skušamo
doseči kar se da majhno toplotno prehodnost oziroma do 0,15 W/m2K. Vrednost 0,15
W/m2K dosegamo pri tako imenovanih pasivnih hišah. Za primerjavo, ovoj iz neizo-
liranih gradbenih elementov ima toplotno prehodnost od 0,90 do 1,40 W/m2K. Debe-
lina potrebne toplotne izolacije je odvisna od sestave stene in znaša med 4 in 40 cen-
timetrov. Za izolativno gradivo so primerna umetna anorganska in organska ter nara-
vna gradiva. Med umetna anorganska gradiva uvrščamo mineralne volne (slika 2) in
penjeno steklo (slika3). Med umetna organska gradiva uvrščamo ekspandirani in
ekstrudirani polistiren oziroma stiropor, penjeni polietilen (slika 4) in penjeni poliu-
retan oziroma stiroporu podobno maso. Zadnja leta so popularna naravna toplotno-
izolacijska gradiva, kot so celulozna vlakna (slika 5), lesna vlakna, kokosova vlakna,
lan, konoplja, ovčja volna, pluta in slama, zamenjala umetna toplotnoizolacijska gra-
diva (Pasivna hiša, 2013; Grobovšek, 2011).
Slika 2: Mineralna volna (Delo in dom, 2013)
Slika 3: Penjeno steklo (Pasivna gradnja, 2013)
6
Slika 4: Penjeni polietilen (Polietilen, 2013)
Slika 5: Celulozna vlakna (Celuloza, 2013)
Izbrana zgradba proizvodnega kompleksa je zidana iz betonskih zidakov (slika 6) in
je delno ometana. Posebne izolacijske plasti ni. Zidaki predstavljajo minimalno
toplotno izolacijo. Predelne stene objekta, ki delno ločujejo posamezne proizvodne
faze prehod zraka pa je neoviran, so zidane iz modularnih opek (Gaberščik, 2011)
(slika 7).
Slika 6: Betonski zidak (Igem, 2013)
7
Slika 7: Modularna opeka (Merkur, 2013)
Slika 8 prikazuje, kako lahko obstoječi fasadi proizvodnega objekta dodamo primer-
no izolacijsko plast.
Slika 8: Prikaz primerno izolirane fasade (Montažne hiše, 2013)
Streha izbranega objekta je sestavljena iz strešne kritine, ki je iz valovitega salonita
(Gaberščik, 2011).
Za pravilno toplotno izolacijo strehe bi bilo pod kritino potrebno ustvariti zračni
kanal, zračnemu kanalu pa bi sledila sekundarna kritina, ki je paropropustna. Parop-
ropustnost te kritine je pomembna, da se lahko vlaga iz prostorov odvaja iz objekta in
ne zastaja v strešni konstrukciji. Naslednja pomembna lastnost sekundarne kritine je,
da je vodoodbojna. Vodoodbojna kritina prepreči vdor vode ali vlage iz zunanjosti v
notranje prostore. Zadnja je toplotna izolacija, pod katero je nameščena parna zapora.
8
Parna zapora preprečuje kondenzacijo pare ter deluje kot zračna zapora. Na koncu se
na parno zaporo namesti še zaključne obloge (Bizjak, 2013). Primeren vrstni red pla-
sti je torej:
kritina,
letve, na katerih je nameščena kritina,
kontraletve – ustvarjajo zračni kanal prezračevanja,
sekundarna kritina oziroma paropropustna folija,
toplotna izolacija, ki je:
- nad in med špirovci,
- med in pod špirovci,
parna zapora ali parna ovira,
notranja obloga.
Slika 9: Prikaz primerne toplotne izolacije strehe (ENSVET, 2013)
Tlak v objektu je betonski ter premazan z zaščitnim sredstvom (Gaberščik, 2011).
Sanacija obstoječega tlaka s toplotno izolacijo bi bila najzahtevnejša, hkrati pa bi
lahko negativno vplivala na uporabnost proizvodnega objekta. Podjetje se uvršča
med kovinarsko industrijo, kar pomeni, da so v proizvodni hali zelo težki obdeloval-
9
ni stroji (razne hidravlične stiskalnice, brusilni stroji, rezalni stroji), ki bi jih bilo pot-
rebno premikati. Premikanje obdelovalnih strojev bi pomenilo dodatne stroške in čas.
3.3 Okna in vrata
Pri zgradbah so okna in vrata zelo pomembna, saj se skozi le-ta pričakuje največji
prehod toplote. Za energijsko najvarčnejše objekte, pasivne hiše, so razvili okna s tri-
slojno toplotno-izolacijsko zasteklitvijo. Taka okna imajo toplotno prepustnost od 0.6
do 0.7 W/m2K toplote. Toplotno izolacijska zasteklitev ima dve ključni prednosti in
sicer:
v srednji Evropi imajo okna sposobnost prepustiti pozimi več sončne energije
v prostor kot toplote iz prostora,
površinske temperature na notranji strani so tudi v zimskem času tako visoke,
da ne nastajajo zmanjšanja sevalne toplote, niti moteči vzdolžni padec hlad-
nega zraka ob oknu.
V poletnih mesecih pa se prekomerno pregrevanje omeji tako, da steklene površine
ustrezno zasenčimo oziroma jih zaščitimo. To storimo z roletami, sončnimi tendami
ali z zasaditvijo listnatih dreves v okolje.
Pri projektiranju zgradbe, se ravnamo po naslednjih napotkih, ki so:
velika okna naj bodo na južni strani zgradbe,
majhna okna na zahodni in vzhodni strani zgradbe,
oknom, vgrajenim na severno stran zgradbe pa se izogibajmo (Pasivna hiša,
2013).
Postavitev oken na izbranem proizvodnem objektu je povsem zgrešena. Kot je razvi-
dno iz slike 10, rdeč okvir prikazuje pisarniški trakt. Postavitev slednjega je nepri-
merna, saj ima največ oken in leži na severni strani zgradbe, kar ni v skladu z zgoraj
navedenimi načeli projektiranja. Naslednja napaka so velika okna na vzhodni strani
zgradbe. Če se ponovno vrnemo na zgoraj navedena osnovna načela projektiranja,
nam ta narekujejo, da na vzhodno in zahodno stran postavljamo samo majhna okna.
10
Slika 10: Pisarniški trakt (Meblo, 2013)
3.4 Prezračevanje
Za prezračevanje prostorov skrbi sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem
toplote odpadnega zraka. Sistem deluje tako, da zajema svež zunanji zrak in ga dova-
ja po dobro izoliranih ceveh do prezračevalne naprave. V rekuperatorju, oziroma
prenosniku toplote, se zunanji sveži zrak predgreje s toploto odpadnega zraka, ki se
izsesava iz zgradbe. Na sliki 11 je prikazan princip delovanja rekuperatorja, ki pote-
ka takole: izrabljeni topel zrak se odvaja iz prostorov preko rekuperatorja, v njem se
toplota izrabljenega zraka prenese na svež zrak iz okolice, ki ga predgretega dovaja-
mo v prostor.
11
Slika 11: Princip delovanja prenosnika toplote (Pravilno zračenje in prezračevanje,
2013)
V proizvodnem objektu je prezračevanje zelo pomembno. Za realizacijo proizvoda
sta varjenje in brušenje neizogibna. Pri navedenih postopkih obdelave se sproščajo
tako škodljivi plini, kot delci, ki vplivajo na kvaliteto zraka v proizvodnem objektu.
Delno je prezračevanje v objektu urejeno. Na delovnih mestih, kjer se izvaja postop-
ke varjenja ter brušenja, se onesnažen zrak odvaja iz proizvodnega prostora, vendar
je odvajanje onesnaženega zraka samo na teh delovnih mestih premalo. Dovod sve-
žega zraka v prostor je sicer urejen, vendar je masni dotok zraka premajhen za proiz-
vodne potrebe. Rekuperatorjev toplote ni.
3.5 Toplozračno ogrevanje
Toplozračno ogrevanje (slika 12) je že dalj časa znano, sistem se uporablja v proiz-
vodnih objektih (halah), bankah, vrtcih.
Pri toplozračnem ogrevanju ogreti zrak prisilno prihaja v prostor po kanalih in se
zaradi gibanja zračnih mas zmeša z notranjim zrakom ter zagotovi enakomerno tem-
peraturo po prostoru. Hitrost zraka po toplozračnem sistemu je do 10 m/s, saj bi višje
hitrosti povzročale moteče šumenje. Zrak vstopa v prostor skozi zračni filter v obliki
curka, ki je odvisen od hitrosti dovodnega zraka, masnega toka in oblike odprtine. Za
industrijske objekte je temperatura dovedenega zraka med 40 in 60 stopinjami Celzi-
ja. Toplozračno ogrevanje je izvedeno lokalno ali centralno. Pomembno je, da se
12
izstopni in vstopni zračni tokovi med seboj ne mešajo, samo tako bo ostala absolutna
vlažnost zraka enaka, notranji zrak pa ne bo onesnažil zunanjega svežega zraka
(Toplozračni sistem, 2013; Sulič, 2008).
Sestavni deli toplozračnega sistema ogrevanja:
vir toplotne energije,
centralna enota sistema,
dovodni sistem kanalov,
povratni sistem kanalov,
odvodni sistem kanalov iz vlažnih prostorov,
dovod svežega zraka in
regulacija sistema.
Slika 12: Shema postavitve toplozračnega ogrevanja (Toplozračni sistem, 2013)
13
3.6 Vir toplotne energije
Najpogostejši vir energije v proizvodnih objektih je toplovodni kotel (slika 13), kate-
rega ogrevamo na plin ali na kurilno olje. Drugi načini so še trdo gorivo, elektro-
kotel ali sončna energija. Zrak ogrejemo na način, da se ogreto vodo s pomočjo obto-
čne črpalke pošilja skozi izmenjevalec v centralni enoti, kjer se toplota vode prenese
na zrak.
Slika 13: Vir toplotne energije (Toplozračni sistem, 2013)
Centralna enota sistema: V osnovni izvedbi sestavljajo centralno enoto ventilator-
ske komponente, zračno toplovodni izmenjevalec in filtrirne komponente s filtrom,
ki ga lahko čistimo.
Dovodni sistem kanalov: Dovodni sistem kanalov sestavlja glavni kanalski sistem,
po katerem se vodi v centralni enoti ogret zrak do mini kanalnih sistemov v posame-
zni etaži objekta ali dela objekta. Skozi mini kanale se zrak odvaja skozi izstopne
rešetke v prostor.
Povratni sistem kanalov: Ogreti zrak, ki izstopa iz rešetk, se mora vrniti k centralni
enoti toplozračnega ogrevanja kot povratni zrak.
Dovod svežega zraka: Odpadni zrak, ki ga odvajamo, je potrebno nadomestiti z
novim svežim zrakom. Za zagotovitev kontroliranega pritoka novega svežega zraka
uporabljamo naslednja dva načina. Prvi način je, da odsesovani, odpadni zrak napel-
14
jemo skozi rekuperator. Po drugem načinu pa dodamo oziroma vgradimo na povratni
kanal toplozračnega sistema dodaten kanal za dovod svežega zraka. Na ta način
dovajamo želeno količino zunanjega zraka (Toplozračni sistem, 2013).
Ogrevanje v izbranem objektu se je izvajalo po toplozračnem načinu. Vir toplotne
energije so toplovodni kotli, ki jih ogrevamo na plin.
15
4. SONČNI KOLEKTORJI
Sončni kolektorji so poznani že več let. Najbolj enostavni in razširjeni so ploščati
sončni kolektorji. Zaradi manjših učinkovitosti je osrednji namen uporabe ploščatih
sončnih kolektorjev ogrevanje sanitarne vode. V zadnjih letih so sončni kolektorji
postali tehnološko naprednejši. Danes je z določenimi naprednimi sončnimi kolektor-
ji mogoče ogrevati celotno zgradbo. Za naš izbrani objekt so sončni kolektorji, zaradi
podnebnih lastnosti in obsevanja, lahko smotrna rešitev, predvsem v kombinaciji z
drugimi viri ogrevanja. V naslednjih poglavjih naloge, po opisu sončnih kolektorjev,
bomo podrobneje razložili bivalentni način ogrevanja.
4.1 Delitev sončnih kolektorjev
Večina virov deli sončne kolektorje glede na tehnološki razvoj, in sicer na štiri obdo-
bja (generacije). Največji tehnološki napredek je bil storjen med prvo in drugo gene-
racijo. Druga, tretja in četrta generacija se po tehnološki izvedbi ne toliko razlikujejo,
kakor prva in druga.
Štiri generacije sončnih kolektorjev so (Bio planet, 2010; Greenland System, 2013;
Quaschning, 2005):
ploščati sončni kolektorji,
vakuumski cevni vsestekleni kolektorji,
u - cevni sončni kolektorji in
toplotne cevi oz. »heat pipes«.
4.1.1 Ploščati sončni kolektorji
Ploščati sončni kolektorji (slika 14), so še danes najbolj razširjeni. Zgrajeni so iz
bakrene ali aluminijaste cevi, absorberske plošče in ohišja. Absorberska plošča se
nahaja v ohišju kolektorja in pretvarja sončno sevanje v toploto. Toplota prehaja prek
absorberske plošče na vodo, ki se nahaja v bakrenih ali aluminijastih ceveh. Bakrene
ali aluminijaste cevi so nameščene vzporedno, vzdolžno ali vzporedno prečno po
16
kolektorju. Celoten sestav je pokrit s steklom z majhno vsebnostjo železa, ki omogo-
ča visoko prosojnost sončnih žarkov. Ohišje sončnega kolektorja je dobro izolirano,
tako da so toplotne izgube le-tega minimalne. Največje izgube so na čelni strani,
zaradi temperaturne razlike zunanjega zraka in absorberske plošče. Te izgube nasta-
nejo zaradi prehoda toplote na okoliški zrak. Manjše izgube so pojavijo tudi zaradi
odboja sončnih žarkov od steklene plošče (Bioplanet, 2013; Quaschning, 2005).
Slika 14: Ploščati sončni kolektorji (Solarko, 2010)
V nadaljevanju smo izpostavili ključne prednosti in slabosti ploščatih sončnih kolek-
torjev. Prednosti so:
enostavna in poceni izdelava,
zaradi že večletnega obstoja ploščatih sončnih kolektorjev na trgu, monterji
že dobro poznajo izdelek, zato je konfiguracija in instalacija izdelka relativno
enostavno opravilo (Bioplanet, 2013; Quaschning, 2005).
Slabosti:
velike izgube toplote,
slabo delovanje v hladnih obdobjih (Bioplanet, 2013; Quaschning, 2005).
17
4.1.2 Vakuumski cevni vsestekleni sončni kolektorji
Za doseganje minimalnih toplotnih izgub, je nastala druga generacija sončnih kolek-
torjev. Vakuumski cevni vsestekleni sončni kolektorji so grajeni iz dveh steklenih
cevi, ki sta ena v drugi. Notranja cev je prekrita z absorbcijsko snovjo, preko katere
prehaja toplota na vodo, ki je v notranjosti cevi. Med zunanjo stekleno cevjo in not-
ranjo stekleno cevjo je vakuum, ki zagotavlja minimalen prehod toplote oziroma
minimalne izgube (slika 15). Izvedba sončnega kolektorja je cevaste oblike. Cevasta
oblika omogoča minimalno število spojev in posledično tesnil, kjer so možni razni
vdori zraka. Spodnja slika prikazuje toplotne izgube sončnega kolektorja. Na levi
strani slike 15 je prikazan ploščati sončni kolektor na desni strani pa tehnološko naj-
naprednejši cevni vakuumski sončni kolektor. Kot je razvidno iz slike, je levi sončni
kolektor obarvan. Rdeča barva predstavlja velike toplotne izgube, rumena manjše,
barve si sledijo do modre, ki v tem primeru predstavlja najmanjše toplotne izgube.
Na desni strani je sončni kolektor, ki ga je posnela toplotna kamera, v črni barvi. Iz
tega je razvidno, da desni kolektor nima izgub toplote (Bioplanet, 2013; Quaschning,
2005).
Slika 15: Prikaz toplotnih izgub
Glavne prednosti:
enostavna izdelava,
višja učinkovitost kot ploščati sončni kolektor
18
Slabosti:
sončna toplota mora potovati skozi stekleno steno notranje cevi,
odpoved celotnega sistema v primeru poškodbe cevi
4.1.3 U - cevni sončni kolektorji
Tretja generacija sončnih kolektorjev se od prejšnje generacije le rahlo razlikuje. Ti
sončni kolektorji so ravno tako grajeni z dvojnimi steklenimi cevmi, le da med zuna-
njo in notranjo stekleno cevjo ni vakuuma. Ključna sprememba je, da se v tem pri-
meru medij ogreva posredno. Grelni medij se nahaja v notranjosti kovinske u-cevi,
kovinska u-cev pa se nahaja v notranji stekleni cevi. Med notranjo stekleno u-cevjo
in kovinsko u-cevjo v notranjosti, se v tesnem stiku med prej navedenima, nahaja še
dodatna kovinska folja. U-cevni stekleni sončni kolektorji delujejo na naslednji
način: sončni žarki obsevajo preko zunanje steklene u-cevi notranjo stekleno u-cev.
Toplota prehaja po notranji stekleni u-cevi preko kovinske folije na notranjo kovin-
sko u-cev, ki nato ogreva grelni medij – vodo (Bioplanet, 2013). Prednosti te genera-
cije:
enostavna izdelava,
višja učinkovitost od ploščatih sončnih kolektorjev,
prenese tlak javne vodovodne instalacije, za razliko od prejšnje generacije
sončnih kolektorjev, ki zaradi krhkosti tega ne prenesejo
Slabosti:
zaradi staranja in dolgotrajnega vpliva visokih delovnih temperatur, notranja
kovinska folija s časom izgubi elastičnost, kar povzroča oslabitev samih not-
ranjih stikov ter posledično slabši prenos toplote. Izvedene meritve so poka-
zale, da je že po šestih mesecih učinkovitost manjša za petnajst odstotkov,
ker obratovalne komponente niso v vakuumu, so izpostavljene oksidaciji,
sevanje toplote je manjše, posledično so izgube toplote večje
19
4.1.4 Toplote cevi oziroma »heat pipes«
Četrta generacija sončnih kolektorjev (slika 16), je po zasnovi podobna drugi in tretji
generaciji. V resnici pa je tehnološko daleč pred vsemi prej opisanimi generacijami.
Napredni sončni kolektor sestavljajo toplotna cev, absorbcijska plošča, steklena cev,
kovinski tesnilni pokrov, kondenzator in odjemnik. Zunanja steklena cev je sposobna
prepustiti v notranjost kar štiriindevetdeset odstotkov sončne svetlobe. To omogoča
izdelava steklene u-cevi, ki je iz visokoprosojnega dva in pol debelega borosilikatne-
ga stekla, ki je tudi zelo odporno na zunanje vremenske vplive. Zaradi notranjega
podtlaka, ki znaša manj kot tisočinko paskala, so toplotne izgube minimalne, vsi ses-
tavni deli so obvarovani pred korozijo in prahom. Zaradi težnje po največji učinkovi-
tosti absorbiranja, je absorbcijska plošča magnetno naprašena z aluminijevim nitra-
tom. Absorpcijski količnik tako izdelane plošče znaša več kot dvaindevetdeset odsto-
tkov, emisijski količnik pa manj kot osem odstotkov. V bakreni toplotni cevi je dolo-
čen medij, ki se pri ogrevanju iz tekočega stanja pretvori v parno stanje in potuje
proti kondenzatorju. V kondenzatorju odda toploto vodi, nato se utekočini in se
ponovno začne gibati proti dnu toplotne cevi, kjer se postopek ponovi (Bioplanet,
2013; Quaschning, 2005). Slika 16 prikazuje sestavo toplotne cevi.
Slika 16: Toplotna cev GreenLand Systems (Bioplanet, 2013)
20
Slika 17 prikazuje princip delovanja sončnega kolektorja:
sončno sevanje upari medij v toplotni cevi, para se giblje po toplotni cevi pro-
ti kondenzatorju,
uparjen medij v kondenzatorju prenese toploto na ogrevani vodni obtok, nato
se prej uparjen medij ohladi ter kondenzira,
kondenziran medij se ponovno vrne na dno toplotne cevi, kjer ga sonce spet
ogreje in postopek se ponovi, tako da imamo zaključen krožni proces
(Quaschning, 2005).
Slika 17: Prikaz delovanja toplotne cevi (Quaschning, 2005)
Glavne prednosti naprednih sončnih kolektorjev, toplotnih cevi:
visoka učinkovitost,
visoke delovne temperature,
odpornost proti zmrzovanju,
prenesejo visoke tlake grelne tekočine,
visoka učinkovitost v skrajno neugodnih klimatskih pogojih v vseh letnih
časih,
v primeru poškodbe posamezne steklene vakuumske cevi sistem deluje nemo-
teno,
21
možnost rotacije posamezne cevi na najboljši vpadni kot sonca (Bioplanet,
2013).
Učinkovitost toplotnih cevi GreenLand Systems
Spodnji sliki 18 in 19 nam prikazujta učinkovitost naprednih sončnih kolektorjev,
toplotnih cevi, GreenLand Systems. Meritev je opravljena za sončni kolektor Green-
Land Systems GLX 100-16, za kraj Piran. Podatki so obširneje prikazani v Prilogi 1.
Oznaka GLX 100-16, pomeni 16 vakuumskih cevi, premera 100 milimetrov in dolži-
ne 2000 milimetrov, ki tvorijo modul ali sončni kolektor (Bioplanet, 2013; Izes,
2013). Kot je razvidno iz slik 18 in 19, je učinkovitost sončnih kolektorjev Green-
Land System zelo visoka. Kot prikazuje slika 18, za sončni kolektor postavljen pod
kotom 33 0, je v mesecu januarju povprečno sončno obsevanje 172 kwh na kolektor.
Mesečna toplotna učinkovitost sončnega kolektorja pri segretju do temperature 40
0C, je 124 kwh. Dnevna toplotna učinkovitost za segrevanje vode iz 15
0C na 65
0C,
je 72 litrov. V februarju je isti kolektor sposoben proizvesti oziroma dogreti že 117
litrov vode, število pada do novembra, kjer je sposoben dogreti 71 litrov vode in
najmanj decembra, ko dogreje 67 litrov vode. Podatki veljajo za postavitev sončnega
kolektorja pod kotom 33 0.
22
Slika 18: Test učinkovitosti GreenLand System sončnih kolektorjev pod kotom 33 0
(Bioplanet, 2013)
Slika 19 prikazuje dnevno toplotno učinkovitost za dogrevanje vode iz 15 0C na 65
0C. V tem primeru je kot postavitve sončnega kolektorja 56
0. Če primerjamo sliki 18
in 19, ugotovimo razliko pri učinkovitosti sončnega kolektorja GreenLand Systems.
Celotno obse-vanje na kolek-
tor
[kWh]
Mesečni toplo-tni donos za segrevanje
vode na 40 °C [kWh]
Dnevni toplot-ni donos za segrevanje
vode na 40 °C [kWh]
Povprečna dnevna poraba tople vode,
ogrete iz 15 °C na 65 °C
[litri]
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
LETNO
23
Slika 19: Test učinkovitosti GreenLand System sončnih kolektorjev pod kotom 56 0
(Izes, 2013)
Zanimiva ugotovitev je, da je v primeru postavitve sončnega kolektorja pod kotom
33 0 sončno obsevanje na sončni kolektor manjše. To velja za mesece januar, februar,
marec, oktober, november in december - za mesece, ko je ogrevanje potrebno. Za
mesece april, maj, junij, julij, avgust in september, pa je sončno obsevanje na sončni
kolektor večje.
Pri postavitvi sončnega kolektorja pod kotom 56 0, je ravno obratno. V tem primeru
je sončni kolektor učinkovitejši v mesecih januar, februar, marec, oktober, november
in december. Manjšo učinkovitost pa je opaziti za mesece april, maj, junij, julij,
avgust in september.
Celotna obseva-nost kolektorja
[kWh]
Mesečni toplotni donos
pri 40 °C
[kWh]
Povprečni dnevni toplot-ni donos pri 40
°C [kWh]
Povprečna dnevna poraba tople vode,
ogrete iz 15 °C na 65 °C [litri]
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
LETNO
24
Za naš primer je za večjo učinkovitost in posledično boljše ogrevanje vode, smotr-
nejša postavitev sončnih kolektorjev pod kotom 560, saj bomo samo v tem primeru
maksimalno izkoristili sončno energijo.
Kot smo zgoraj navedli, so meritve opravljene za Piran. Menimo, da večjih razlik v
primerjavi z Goriško ne bi bilo, saj si delita tako Piran kot Goriška isto podnebje.
Seveda bi ob montaži naprednih sončnih kolektorjev bilo potrebno opraviti podrob-
nejše meritve za najučinkovitejše sončno obsevanje na kolektorje, vendar trdimo, da
se podatki ne bi bistveno razlikovali od zgoraj navedenih.
25
5. TOPLOTE ČRPALKE
Toplotne črpalke so zaradi sposobnosti prenosa energije iz sistema nižjega tempera-
turnega nivoja v sistem višjega temperaturnega nivoja z dovajanjem energije dela
levega krožnega procesa (slika 20), primerne kot vir grelne moči v sistemih ogrevan-
ja sanitarne vode, kot naprava za prezračevanje in hlajenje. Nižji temperaturni nivo
oziroma toplotni vir toplotne črpalke razdelimo na tri glavne skupine:
Naravni viri s spremenljivimi temperaturami:
okoliški zrak.
Naravni viri s konstantnimi temperaturami:
površinske vode,
podzemne vode,
sončna energija.
Umetni viri:
onesnaženi, odpadni in izrabljen zrak,
odpadne vode
Višji temperaturni nivo oziroma toplotni ponor so:
prostori, katerim se toplota dovaja,
voda v sistemu ogrevanja,
sanitarna topla voda (Grobovšek, 2009).
Slika 20: Levo krožni proces - princip delovanja toplot črpalke (Grobovšek, 2009)
26
V odvisnosti od medija, ki ga hladimo (okolica) in v odvisnosti od medija, katerega
ogrevamo (prostor), delimo toplotne črpalke na tri tipe, le te so: zrak/voda,
voda/voda in zemlja/voda. Ko navajamo tipe toplotnih črpalk, nam prvo mesto pred-
stavlja medij, ki ga hladimo, drugo mesto pa medij, ki ga grejemo. Toplotne črpalke
delimo naprej glede na vir toplote krožnega procesa in sicer:
kompresijske, pri katerih se krožni proces omogoča z dovajanjem mehanske-
ga dela s pomočjo kompresorja,
sorbcijske, absorpcijske in adsorbcijske, pri njih proces hladiva omogoča
dovajanje toplotne energije,
Vuilleumierove, pri katerih ravno tako proces hladiva omogoča dovajanje
toplotne energije (Grobovšek, 2009).
5.1 Delovanje toplotne črpalke
Toplotne črpalke za pridobivanje toplote uporabljajo termodinamski proces oziroma
levo-smerni krožni proces. Cilj levo-smernega krožnega procesa je prenos energije
oziroma toplote iz nižjega temperaturnega nivoja na višji temperaturni nivo. Levo-
smernemu krožnemu procesu je za prenos energije oziroma toplote iz nižjega na višji
nivo, potrebno dovesti kompenzacijsko energijo, ki je mehansko delo kompresorja
(slika 21). Temperatura uparjanja delovnega sredstva pri tlaku okolice je -25 in -26
stopinj Celzija (Grobovšek, 2009).
Odvijanje levo-smernega krožnega procesa je naslednje:
uparjanje (uparjalnik); delovno sredstvo oziroma hladivo uplinimo pri
tlaku okolice ter s pomočjo toplote iz okolice (vode, zraka, tal),
kompresija (kompresor); uplinjeno delovno sredstvo vodimo v kompre-
sor, tam delovnemu sredstvu povečamo tlačni in temperaturni nivo,
kondenzacija (kondenzator); uplinjeno delovno sredstvo vodimo v kon-
denzator, kjer uplinjeno delovno sredstvo pri višji temperaturi kondenzira
in odda toploto, ki se pri kondenziranju sprosti v prostor,
27
ekspanzija (ekspanzijska posoda); v procesu ekspanzije se delovnemu
sredstvu zniža tlak, nato se ga dovede ponovno v uparjalnik, kjer se kro-
žni proces ponovi.
Toplotne črpalke imajo velik izkoristek, saj je razmerje med plačano električno ener-
gijo, potrebno za poganjanje kompresorja in ventilatorja, ter med dobljeno toplotno
energijo iz okolice ena proti štiri, oziroma ena proti pet. To pomeni, da pri vloženi
električni energiji enega kilovata dobimo štiri oziroma pet kilovatov toplotne energi-
je (Grobovšek, 2009).
Slika 21: Delovanje in namestitev toplotne črpalke (Grobovšek, 2009)
5.2 Izbira toplotne črpalke
V reviji Varčujem z energijo, gospod Tihec navaja dejstva, ki pomagajo pri izbiri
toplotne črpalke. »Od projektne temperature zunanjega zraka je odvisna izbira mono-
ali bi-valentnega načina obratovanja. Monovalentna izvedba deluje samostojno in
pokrije vse toplotne potrebe, bivalenta izvedba pa deluje do zunanje temperature
minus petnajst stopinj Celzija, nakar se samostojno izklopi, manjkajočo toploto pa
dobimo od toplovodnega kotla ali drugega vira. Toplotno črpalko zrak/voda lahko
28
vgradimo kamor koli, saj je zrak povsod na razpolago, posegi v prostor majhni, mon-
taža in vzdrževanje enostavni, stroški vgradnje pa v primerjavi z drugimi sistemi
veliko nižji« (Tihec, 2008/2009). Tihec še ugotavlja, da je svetovno največji pouda-
rek na razvoju toplotnih črpalk zrak/voda ter je prepričan, da bodo toplotne črpalke
zrak/voda prevzele vodilno mesto med toplotnimi črpalkami (Tihec, 2008/2009).
Tihec navaja, da pri toplotnih črpalkah tipa zemlja/voda »toploto zemlji odvzemamo
z vkopanim cevnim kolektorjem ali globoko vertikalno sondo. Na globini od enega
metra in pol pa do dva metra lahko pridobimo od petnajst do štirideset vatov na kva-
dratni meter, za en kilovat toplotne moči pa potrebujemo dvajset do štirideset kvadra-
tnih metrov zemeljske površine. Zemljišče mora biti enako ali večje od dvojne povr-
šine prostora, ki ga želimo ogreti. Če zemljišča nimamo, bo dovolj nekaj metrov za
izdelavo vrtine, v katero bomo spustili cevi do 160 metrov globoko, jih zalili s
cementnim mlekom in pridobili od petdeset do sto vatov energije na meter globine«
(Tihec, 2008/2009).
Pri tretjem tipu toplotne črpalke voda/voda »potrebujemo črpalni in odtočni vodnjak,
iz kubičnega metra vode pa dobimo do šest in pol kilovatov energije« (Tihec,
2008/2009).
Kot lahko razberemo iz prej navedenih dejstav, je za naš problem, to je, energetska
prenova proizvodnega objekta, najprimernejši tip toplotne črpalke zrak/voda. S tem
tipom toplotne črpalke najmanj posežemo v naravo, izvedba je najenostavnejša,
cenovno najugodnejša.
5.3 Bivalentna toplotna črpalka
Bivalentna toplotna črpalka je toplotna črpalka, ki deluje vzporedno z alternativnim
virom toplote. Za naš primer sta alternativna vira toplote že obstoječa plinska kotla.
V primeru monovalentnega delovanja, je toplotna črpalka sposobna pokrivati toplot-
ne izgube do zunanje temperature -5 stopinj Celzija. V primeru, da zunanja tempera-
tura pade pod -5 stopinj Celzija, začne vzporedno oziroma po tako imenovanem
29
bivalentnem načinu, delovati še dodaten vir ogrevanja, ki je v našem primeru plinski
kotel (Grobovšek, 2009).
Spodnja slika 22 prikazuje bivalentno točko, pri kateri toplotna črpalka ni več sposo-
bna kriti vseh toplotnih potreb objekta in se zato po bivalentnem delovanju pridruži
dodaten vir ogrevanja, ki je v primeru na sliki električni grelnik. Na sliki je razvidno,
da je toplotna črpalka sposobna nadomeščati toplotne izgube do 11 kW in zunanje
temperature do -5 0
C.
Slika 22: Bivalentna točka (Grobovšek, 2009)
5.4 Najnižje temperature v Novi Gorici v zadnjih letih
Za določitev optimalne bivalentne točke, je potrebno ugotoviti najnižje temperature
delovnega okolja toplotne črpalke. Zelo pomembno je določiti optimalno bivalentno
točko, saj bomo samo v tem primeru zvišali grelno število toplotne črpalke. »Grelno
število je osnovni pokazatelj učinkovitosti delovanja toplotne črpalke. Enak je raz-
merju toplotne energije, ki jo je toplotna črpalka dovedla nekemu prostoru ali medi-
ju, in pogonske energije (mehanske, električne ipd.), s katero poteka proces v njej,
oziroma razmerju toplotne moči, ki jo toplotna črpalka preko kondenzatorja oddaja
30
prostoru ali mediju, ki ga je treba ogrevati, in električne moči elektromotorja, ki
poganja njen kompresor« (Grobovšek, 2009, str. 89).
Spodnja slika 23, prikazuje temperaturne minimume od leta 2002 do 2011, zabeleže-
ne pri novogoriški meteorološki postaji. Na sliki 23 so prikazani meseci januar, feb-
ruar, marec, april, oktober, november in december oziroma meseci, ko je ogrevanje
potrebno. Kot je razvidno iz grafa, je bil zabeleženi temperaturni minimum nižji od -
5 0
C, januarju leta 2002; januarju leta 2003; januarju leta 2004; v januarju, februarju,
marcu in decembru leta 2005; v januarju in februarju leta 2006; v februarju in
decembru leta 2008; decembra 2009; v februarju in decembru 2010. Iz sedemdeset
opravljenih meritev v desetih letih, je bila zabeležena temperatura pod - 5 0 C samo
štirinajstkrat. Iz meritev lahko povzamemo, da za naš primer zadostuje toplotna
črpalka z bivalentno točko v -5 0
C, le tako bomo dosegli najvišje grelno število. V
primeru nižjih temperatur od -5 0
C, se bosta v našem primeru vključila plinska kotla
(Statistični urad, 2013).
Slika 23: Temperature v Novi Gorici od leta 2002
-12
-10
-8
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
mesec
sto
pin
je [
°C]
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
31
5.5 Solarna bivalentna toplotna črpalka
Raziskava nas je pripeljala do ugotovitve, da je najprimernejši način ogrevanja
izbranega proizvodnega objekta, zaradi dobre osončenosti skozi celo leto in milih
zim, solarna bivalentna toplotna črpalka.
Bivalentna toplotna črpalka nam je že znana, za naš primer bi bila to toplotna črpalka
stopnje do -5 0C, v primeru nižjih temperatur bi gretje prevzela plinska kotla.
Izraz solarna pa pomeni, da bi se bivaletnemu načinu delovanja priključili še napred-
ni sončni kolektorji. Za razliko od plinskih kotlov, ki grejejo oziroma se vključijo
samo v primeru, ko temperatura pade pod -5 0C, bi napredni sončni kolektorji neneh-
no delovali. Dejansko bi sončni kolektorji in toplotna črpalka vzporedno ogrevali
proizvodni objekt. S tem bi še povečali grelno število.
Spodnja slika 24 shematsko prikazuje izvedbo ogrevanja proizvodnega objekta. Kot
vidimo, imamo napredne sončne kolektorje, ki vzporedno s toplotno črpalko grejejo
proizvodni objekt. Toplotna črpalka in napredni sončni kolektorji ogrevajo vodo v
senzibilnem hranilniku toplote. Ogreta voda gre v odvisnosti od potrebe po toploti v
izmenjevalec, kjer se toplota prenaša na zrak, ki ga nato preko toplozračnega sistema
ogrevanja dovajamo v proizvodne prostore. Na sliki spodaj, sta postavljena plinska
kotla, ki v primeru nižjih temperatur od -5 0C prevzameta ogrevanje. Puščičaste črte
prikazujejo potek vodnega kroga, debelejše črte toplovodni krog, tanke črte pa hlad-
novodni krog.
32
PKPK
SHTTČ
NSKI
I – izmenjevalec toploteSHT – senzibilni hranilnik toploteNSK – napredni sončni kolektor
TČ – toplotna črpalkaPK – plinska kotla
Slika 24: Shematski prikaz postavitve ogrevanja za proizvodni objekt
Hranilnik toplote je potreben zaradi učinkovitejšega izkoriščanja toplote, pravilnej-
šega in neprekinjenega delovanja kompresorja toplotne črpalke za obdobje do 10
minut, izognemo se nenehnemu vklapljanju in izklapljanju kompresorja, kar pripo-
more k daljši življenjski dobi kompresorja in nam omogoča konstantni pretok ogre-
vane vode (Grobovšek, 2013).
V našem primeru opisujemo senzibilno stanje. Senzibilno stanje je segrevanje medija
na osnovi povečanja notranje energije. Na vodo v hranilniku se torej prenaša toplota
iz toplovodne zanke, ki prihaja denimo iz toplotne črpalke (Garg in drugi, 1985).
33
6. DIMENZIONIRANJE OGREVANJA
Pri dimenzioniranju ogrevanja smo ugotavljali:
porabo plina, v primeru izolacije proizvodnega objekta,
porabo energije, v primeru izolacije proizvodnega objekta ter bivalent-
nem delovanju toplotne črpalke in naprednih sončnih kolektorjev.
Najprej smo računali razliko privarčevane energije v primeru izolacije proizvodnega
objekta proti neizoliranemu proizvodnemu objektu. Nato smo računali razliko pri-
varčevane energije v primeru izolacije proizvodnega objekta in bivalentnem delovan-
ju toplotne črpalke in sončnih kolektorjev proti stanju pred prenovo objekta. Vse
skupaj smo računsko ovrednotili ter podali ugotovitve o izbrani metodologiji dela.
6.1 Poraba plina pri ogrevanju proizvodnega objekta za obstoječe
stanje
Podatki, zajeti v spodnji tabeli (slika 25) so bili pridobljeni v podjetju Meblo Signali-
zacija in prikazujejo porabo plina za leto 2010 ter 2011, izraženo v kubičnih metrih
(m3). Tabela prikazuje sedem mesecev, ker nas dejansko zanimajo samo meseci, ki
zahtevajo ogrevanje. Prikazana poraba zajema tako plin za ogrevanje, kot plin, pot-
reben za delovanje proge za prašno barvanje. Naslednji potreben korak je odštevek
plina, ki ga je potrebovala proga za svoje delovanje od skupne porabe plina.
januar
[m3]
februar
[m3]
marec
[m3]
april
[m3]
oktober
[m3]
november
[m3]
december
[m3]
leto
2010 18.572 15.941 13.984 4.857 2.730 663 12.364
leto
2011 17.562 13.546 11.937 3.172 1.819 4.126 10.489
Slika 25: Poraba plina 2010/11
34
Znano je, da proga za prašno barvanje porabi povprečno 6,7 m3 plina na uro. Po
podatkih pridobljenih na podjetju Meblo Signalizacija, je proga delovala približno
dve tretjini delovnih dni v posameznem mesecu. Na sliki 26 je prikazana povprečna
poraba plina za ogrevanje za leto 2010 in 2011. Od povprečne porabe plina smo odš-
teli porabo plina za delovanje proge in tako dobili dejansko porabo plina za ogrevan-
je proizvodnega objekta.
Porabo plina smo izračunali po formuli (1) in (2):
x (1)
poraba plina za ogrevanje proizvodnega objekta (2)
januar
[m3]
februar
[m3]
marec
[m3]
april
[m3]
oktober
[m3]
novem-
ber [m3]
decem-
ber [m3]
Skupaj
[m3]
leto 2010 18.572 15.941 13.984 4.857 2.730 663 12.364 69111
leto 2011 17.562 13.546 11.937 3.172 1.819 4.126 10.489 62651
poraba plina
za ogrevanje
proizvodne-
ga objekta
2010
17.864 15.269 13.170 4.149 1.987 663 11.550 64652
poraba plina
za ogrevanje
proizvodne-
ga objekta
2011
16.812 12.874 11.123 2.500 1.111 3.383 9.746 57549
povprečna
poraba plina
za ogrevanje
za leto
2010/11
17.338 14.071 12.147 3.325 1.549 2.023 10.648 61101
Slika 26: Povprečna poraba plina za ogrevanje 2010/2011
35
Zadnja vrstica, obarvana z modro barvo, prikazuje povprečno porabo plina za mese-
ce, ki zahtevajo kurjavo. Številke so rezultat porabe plina za obstoječe stanje, to je
neizoliran proizvodni objekt in z obstoječo tehnologijo za ogrevanje, to sta plinska
kotla.
6.2 Poraba plina v primeru izolacije objekta
Za pravilno izvedbo projekta moramo izpolnjevati zakonodajo o učinkoviti rabi
energije v stavbah. Potrebno je vedeti, da obravnavamo primer energetske obnove že
obstoječega objekta, zato se bomo ravnali po 16. členu uradnega lista Republike Slo-
venije (uradni list RS, št. 52/2010), ki predpisuje: »Energijska učinkovitost stavbe je
dosežena, če je poleg zahtev iz 7. člena tega pravilnika najmanj 25 odstotkov celotne
končne energije za delovanje sistemov v stavbi zagotovljeno z uporabo obnovljivih
virov energije v stavbi«. Zato smo podrobneje izpostavili tri glavne člene zakonoda-
je, s pomočjo katerih smo v nadaljevanju naloge računali energijsko učinkovitost:
koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub H'(T) (3) skozi povr-
šino toplotnega ovoja stavbe - mora biti enak ali manjši, kot vrednost na
desni strani enačbe. (uradni list RS, št. 52/2010):
(3)
predpisuje nam letno potrebno toploto za ogrevanje Q(NH) (4), to je
količino toplote, ki jo lahko v obdobju enega leta dovedemo v stavbo, za
upoštevanje zakonodaje. Količino toplote dobimo z enačbo predpisano za
ne-stanovanjske objekte (uradni list RS, št. 52/2010):
Q(NH)/V€ ≤ 0,32 (45 + 60 f(0) – 4,4 T(L)) ( )) (4)
»energijska učinkovitost stavbe je dosežena tudi, če je delež končne
energije za ogrevanje:
- najmanj 25 odstotkov iz sončnega obsevanja,
36
- najmanj 30 odstotkov iz plinaste biomase,
- najmanj 50 odstotkov iz trdne biomase,
- najmanj 70 odstotkov iz geotermalne energije,
- najmanj 50 odstotkov iz toplote okolja« (uradni list RS, št. 52/2010).
Za izračun prve točke, koeficienta specifičnih transmisijskih toplotnih izgub, smo
potrebovali povprečno letno temperaturo Tl, ki je za Novo Gorico 14,3 0C (MEPNG,
2013). Površina strehe proizvodnega objekta je 5665,28 m2, grajena je iz 2 milimetr-
skih azbestnih plošč, toplotne prevodnosti 0,7 W/m2K. Površina tal je 5330 m
2, gra-
jena so iz 30 centimetrov debelega betona, toplotna prevodnost tal je 1,1 W/m2K.
Površina zidov proizvodnega objekta je 1730 m2, debelina zidu je 32 centimetrov, od
tega je 1 centimeter zidnega ometa na notranjosti zidu in 2 centimetra zidnega ometa
na zunanji strani zidu, toplotna prevodnost zidnega ometa je 0,80 W/m2K, zid je gra-
jen iz betonskih votlih zidakov, toplotne prevodnosti 0,85 W/m2K. Skupna površina
plašča je 12725,28 m2. Steklena površina oziroma površina oken je 1019,05 m
2. V
1019,05 m2 okenskih površinah je zajetih 399,85 m
2 steklenih površin dvoslojnih
oken, za katere literatura navaja toplotno prevodnost enako 2,8 W/m2K ter 619,2 m
2
strešnih plastičnih oken, katerih namen je bil propustnost svetlobe v objekt. V litera-
turi so opisana kot robustnejša plastika, se pravi odpornejša na vremenske vplive,
njena toplotna prevodnost pa je 0,7 W/m2K. Površina kovinskih vrat je 59,125 m
2,
njihova debelina je 1 milimeter; v literaturi je navedena toplotna prevodnost železa,
ki je 67 W/m2K. Površina dvižnih najlonskih vrat je 44,625 m
2, debelina le-teh je 2
milimetra. V literaturi je navedeno, da je toplotna prevodnost tega materiala 0,185
W/m2K. (Meblo Signalizacija, 2013; Kraut in drugi, 2002; Herr, 1997; Tajhmajster,
2013).
Za izračun koeficienta specifičnih transmisijskih toplotnih izgub H'(T) smo uporab-
ljali enačbo (5). V enačbi predstavlja toplotno prehodnost zraka v notranjosti,
pa predstavlja toplotno prehodnost zraka zunaj. Mali d predstavlja debelino zidu,
pa toplotno prevodnost stene. Za toplotno prehodnost zraka v notranjosti, je v litera-
37
turi določeno število 6 – 8 W/m2K, za toplotno prehodnost zraka zunaj pa 15 – 25
W/m2K (Drev in Onuk, 2007).
(5)
Uz = (5.1)
Us = (5.2)
Ut= (5.3)
Uso= 5,07 (5.4)
Ukv= (5.5)
Unv= (5.6)
Uo= 2,8 (5.7)
Iz zgornjih enačb smo izračunali koeficiente toplotne prehodnosti skozi gradbene
elemente v plašču proizvodnega objekta. Tako smo ugotovili, da je koeficient toplot-
ne prehodnosti skozi zidove Uz, ki mejijo z zunanjostjo, 1,75 , koeficient toplot-
ne prehodnosti strehe Us = , koeficient toplotne prehodnosti tal Ut =
, koeficient toplotne prehodnosti oken na strehi, namenjenih prepuščanju
svetlobe, Uso = 5,07 , koeficient toplotne prehodnosti kovinskih vrat Ukv =
, koeficient toplotne prehodnosti najlonskih vrat Unv = ter koeficient
toplotne prehodnosti steklenih površin oziroma oken po že obstoječih navedbah proi-
zvajalca Tajhmajster, Uo= 2,8 .
38
Po izračunu zakonsko določene enačbe o koeficientu specifičnih transmisijskih
toplotnih izguba (6 in 6.1) smo dobili (uradni list RS, št. 52/2010):
= U (6)
f0 = (7)
z = (8)
= 0,461 (6.1)
Enačbe vsebujejo oznake, ki pomenijo: Tl je povprečna letna temperatura za Novo
Gorico, f0 je faktor oblike, ki je »razmerje med površino toplotnega ovoja stavbe in
neto ogrevano prostornino stavbe « (7) (uradni list RS, št. 52/2010). Ter neznanka z,
ki pomeni razmerje med površino oken oziroma gradbenih odprtin in površino toplo-
tnega ovoja stavbe (8).
Kot je razvidno iz sklopa enačb (5), v nobenem primeru trenutno stanje objekta ne
izpolnjuje predpisa o koeficientu specifičnih transmisijskih toplotnih izgubah, ker v
nobenem primeru ni U manjši ali enak 0,461 . Podatek 0,461 , je naš mejni
podatek, ki v nobenem primeru ne sme biti prekoračen s strani specifičnega koefici-
enta transmisijskih toplotnih izgub. Poleg zakonsko predpisanega specifičnega koefi-
cienta transmisijskih toplotnih izgub, moramo za pridobivanje kredita v okviru jav-
nega poziva Ekosklada, slediti naslednjim mejnim številom specifičnega koeficienta
transmisijskih toplotnih izgub (slika 27):
39
Debelina izo-
lacije najmanj
[cm]
Toplotna prevodnost
izolacijskega materiala
[W/mK]
1. Zunanje stene 15 0,045
2. Strehe/podstrešja 25 0,045
Slika 27: Debelina izolacije in mejna toplotna prevodnost (ENSVET, 2013)
»Namesto izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ = 0,045 W/mK, lahko
pri fasadi uporabite ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo
razmerje λ/d enako ali manjše od 0,3 W/m2K« (Energetsko svetovanje ENSVET,
2013).
»V skladu s PQUASCHNING 2, Tehnično smernico TSG-1-004:2010, ki je podrob-
neje prikazan v Prilogi 2, toplotna prehodnost elementov zunanje površine stavbe in
ločilnih elementov delov stavbe z različnimi režimi notranjega toplotnega ugodja, ki
se določi po standardih SIST EN ISO 6946 in SIST EN ISO 10211, ne sme presegati
naslednjih vrednosti« (ENSVET, 2013). »Energijsko prenovo obstoječih stavb, ogre-
vanih nad 19 0C, priznani stroški vključujejo izvedbo enega ali več naslednjih ukre-
pov:
toplotno zaščito toplotnega ovoja:
- zunanjih sten in sten proti neogrevanim prostorom z najmanj 15 cm izola-
cijskega materiala, s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK ali ustrezno
debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d ≤ 0,30
W/m2K. Navedeno razmerje mora biti izkazano tudi v primeru naravnih
izolacijskih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti
(λ). Za sisteme kontaktno-izolacijskih fasad so dovoljeni le fasadni siste-
mi, ki imajo evropsko tehnično soglasje ETAG 004,
40
- stropa proti neogrevanemu prostoru oziroma ravne ali poševne strehe z
najmanj 25 cm izolacijskega materiala, s toplotno prevodnostjo λ ≤
0,045W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da
bo razmerje λ/d ≤ 0,18 W/m2K,
toplotno zaščito tal na terenu ali tal nad neogrevanimi prostori z najmanj 15
cm izolacijskega materiala, s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK ali
ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d ≤
0,30 W/m2K,
vgradnjo energijsko varčnega zunanjega stavbnega pohištva in senčil, pri tem
vrednosti toplotne prehodnosti, določene po veljavnih standardih, ne smejo
presegati vrednosti:
- 1,3 W/m2K pri oknih (steklo in okvir) s profilom iz umetne mase, lesa ali
njune kombinacije,
- 1,6 W/m2K pri oknih (steklo in okvir) s profilom iz kovine,
- 1,4 W/m2K pri strešnih oknih,
- 1,6 W/m2K pri vhodnih vratih,
- 2,0 W/m2K pri garažnih vratih,
vgradnjo sodobnih sistemov ogrevanja in hlajenja z visokim izkoristkom
energije« (Eko sklad, 2013).
V naslednjih nekaj vrsticah smo ugotavljali, ali objekt izpolnjuje oziroma ali je znot-
raj zakonsko predpisane letne potrebe po toploti. Enačba za ugotavljanje letne potre-
be po toploti, oziroma toplotnih izgub za nestanovanjske stavbe je naslednja (9) (ura-
dni list RS, št. 52/2010):
Q(NH)/V(e) ≤ 0,32 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) ( ) (9)
Toplotne izgube smo računali z zunanjo projektno temperaturo –10 0C, v tem prime-
ru smo proizvodni objekt imeli bolje izoliran z manjšo potrebo po toploti, za projekt-
no temperaturo v notranjosti proizvodnega objekta smo izbrali temperaturo 19 0C. Za
pravilno izračunanje toplotnih izgub, smo morali od površine zidov odbiti površino
oken, površino kovinskih vrat ter površino najlonskih dvižnih vrat, torej 1730 m2 –
41
399,85 m2 – 59,125 m
2 – 44,625 m
2 = 1226,4 m
2, da smo dobili dejansko površino
zidov, ki smo jo uporabljali pri računanju toplotnih izgub. Ravno tako je bilo potreb-
no od površin strehe odbiti površino svetlobnih oken, torej 5665,28 m2 – 619,2 m
2 =
5046,08 m2. Za izračunanje toplotnih izgub smo uporabili naslednje enačbe (10)
(Drev in Onuk, 2007):
(10)
(10.1)
(10.1.1)
(10.2)
(10.2.1)
(10.3)
(10.3.1)
(10.4)
(10.4.1)
(10.5)
(10.5.1)
(10.6)
(10.6.1)
(10.7)
(10.7.1)
Skupne toplotne izgube objekta so prikazane v enačbi (11) (Drev in Onuk, 2007):
42
(11)
Skupne toplotne izgube proizvodnega objekta v eni uri so izračunane z enačbo (12):
(12)
(12.1)
Po predpisu zakonodaje, z enačbo (13) izračunamo toplotne izgube na m3, te morajo
biti manjše ali enake desni strani (uradni list RS, št. 52/2010):
Q(NH)/V(e) ≤ 0,32 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) ( ) (13)
(13.1)
Sedaj smo izračunali, da so enourne izgube proizvodnega objekta 35,45 . Za leto
2010/11 je bil temperaturni primanjkljaj 2339 dan K (uporabili smo podatke iz mete-
oroloških meritev postaje Bilje). Na leto porabimo naslednjo količino energije, izra-
čunano po enačbi (14):
(14)
Zakonodaja nam predpisuje naslednje (15) (uradni list RS, št. 52/2010):
0,32 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) (15)
(15.1)
(15.2)
Kot je razvidno iz zgornje enačbe (15.2), je poraba toplote objekta v obstoječem
stanju krepko nad predpisano .
43
6.3 Izolacija objekta
Priporočeni materiali za izolacijo objekta so različni. Izolativne materiale izbiramo
glede na njihovo najmanjšo toplotno prevodnost (slika 28), enostavnost adaptacije ter
seveda tudi na samo maso materiala (slika 28) in nabavno ceno. Gospod Žitnik v
Gospodarskem vestniku za izolacijo strehe med drugimi priporoča stekleno volno, ki
ima zelo nizko toplotno prevodnost in je lahek material, ki dopušča razna preobliko-
vanja glede na obliko strehe. Debelino plasti steklene volne priporoča od 4 pa do 12
centimetrov, cena za 10 centimetrov debelo plast je 4,79 €/m2. Za toplotno izolacijo
sten naj bi uporabili utorjen penjeni poliuretan, debeline od 1 do 14 centimetrov,
cena debeline 10 centimetrov je 14,99 €/m2. Tla naj bi izolirali s poltrdim polistire-
nom, debeline od 1 do 14 centimetrov, cene so enake kot za poliuretan (Žitnik, 2008;
Merkur, 2013).
Proizvodni objekt ima velike toplotne izgube skozi okna in vrata. Podjetje Tip-Top
okna trenutno ponuja pod promocijsko ceno 9,64 €/m2 tri slojna okna s toplotno pre-
hodnostjo 0,5 , kar je sicer več od zakonsko določenega mejnega koeficienta
transmisijskih toplotnih izgub, vendar so trenutno to najvarčnejša okna na trgu. Svet-
lobna okna v strehi, ki so iz ojačane plastike, ki ima specifični koeficient toplotnih
izgub 0,7 , smo v nalogi nadomestili s štiri slojno zasteklitvijo s specifičnim
koeficientom toplotnih izgub 0,4 , promocijska cena take zasteklitve je 24,56
€/m2 (TIP-TOP, 2013). Pri podjetju Leskal ponujajo tako imenovana Pasivna krila, to
so vhodna vrata s specifičnim koeficientom toplotnih izgub 0,8 , ki je še vedno
višji od zakonske mejne vrednosti. Zato smo obstoječa kovinska vrata izolirali (Les-
kal, 2013). Najlonska vrata smo zamenjali z industrijskimi sekcijskimi vrati, ki imajo
specifični koeficient toplotnih izgub 1,2 , cena industrijskih sekcijskih vrat je
2600 € za kos (Proplan, 2013).
44
Slika 28: Toplotna prevodnost izolacijskih materialov (Gruden, 2008)
V nadaljevanju smo računali koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub
(16) (Drev in Onuk, 2007), za primer izolacije proizvodnega objekta. Zaradi težnje
po upoštevanju zakonodaje, smo debelino plasti toplotne izolacije povečevali oziro-
ma zmanjševali, tako da so rezultati ustrezali zakonodaji in da so bili stroški investi-
cije čim manjši.
(16)
Pri izolaciji zidov smo uporabljali penjeni poliuretan, ki ima toplotno prevodnost od
0,025 W/mK do 0,040 W/mK. Računali smo s srednjo vrednostjo 0,0325 W/mK
(16.1):
Uz = (16.1)
Kot je razvidno iz rezultata enačbe (16.1), imamo v primeru dodajanja izolacijske
plasti debeline 14 centimetrov veliko manjši koeficient specifičnih toplotnih izgub,
kot ga zahteva zakonodaja, ter veliko manjši toplotni koeficient kot je potreben za
pridobivanje kredita s strani Eko sklada. Zato smo plast toplotne izolacije stanjšali in
sicer na 11 centimetrov in s tem tudi zmanjšali investicijske stroške (16.2):
45
Uz = (16.2)
V primeru 11 centimetrske plasti toplotne izolacije izpolnjujemo zahteve, tako
zakonske kot zahteve za pridobivanje kredita s strani Eko sklada.
Za izolacijo strehe smo uporabljali stekleno volno, ki ima toplotno prevodnost od
0,032 do 0,038 W/mK. V tem primeru smo poskušali računati z najmanjšo priporo-
čano izolativno plastjo, ki je 4 centimetre. Računali smo s srednjo vrednostjo toplot-
ne prevodnosti, ki je 0,035 W/mK (16.3):
Us = (16.3)
Kot je razvidno iz rezultata enačbe (16.3), 4 centimetrska toplotna izolacija zdaleč ne
zadošča. Zato smo debelino plasti toplotne izolacije povečali na 8 centimetrov, kar je
izračunano v enačbi (16.4):
Us = (16.4)
Z 8 centimetrsko plastjo toplotne izolacije smo dosegli specifični koeficient toplotnih
izgub 0,403 , to zadostuje za izpolnjevanje mejnega koeficienta 0,461 W/m2 K,
vendar ni v skladu s pravilnikom o učinkoviti rabi energije (PURES 2), ki je prikazan
v prilogi 2. V tabelah je mejni specifični koeficient toplotnih izgub strehe 0,2 ,
zato nismo upravičeni do kredita s strani Eko sklada, zato je potrebno izolacijo še
povečati (16.5):
Us = (16.5)
V primeru, da streho objekta izoliramo s toplotno izolacijo debeline 20 centimetrov,
dosežemo specifični koeficient toplotnih izgub kar izpolnjuje tudi
PURES 2, in v tem primeru smo upravičeni do pridobivanja kredita s strani Eko
sklada.
46
Po priporočilih gospoda Žitnika, tla izoliramo s poltrdim ekstrudiranim polistirenom.
V enačbi (16.6) smo najprej računali z najmanjšo priporočljivo izolativno plastjo, ki
je 4 centimetre, srednja vrednost toplotne prevodnosti je 0,0375 :
Ut= (16.6)
Rezultat ni manjši od zakonske mejne vrednosti, zato smo plast izolacije
povečali na 13 centimetrov (16.7):
Ut= (16.7)
V primeru izolacijske plasti debeline 13 centimetrov, se vrednost specifičnega koefi-
cienta toplotnih izgub zmanjša na .
Svetlobna okna ki so iz odpornejše plastike bomo nadomestili s štiri slojno zasteklit-
vijo specifičnega koeficienta toplotnih izgub 0,4 (16.8)
Uso= 0,4 (16.8)
Tole je sprejemljivo tako s strani zakona kot PURESA 2. PURES 2 nam dovoljuje za
strešna okna specifični koeficient toplotnih izgub do 1,40 .
Kovinska vrata smo izolirali s 7 centimetrov debelo plastjo steklene volne (16.9):
Ukv= (16.9)
Kot je razvidno iz rezultata enačbe (25), smo s sanacijo kovinskih vrat dosegli, da je
specifični koeficient toplotnih izgub manjši od zakonsko predpisanega ter tudi manjši
od določil PURES-a 2, ki nam dovoljuje specifični koeficient toplotnih izgub do 1,60
za vhodna vrata. Tako smo privarčevali pri nakupu novih vrat.
47
Za doseganje specifičnega koeficienta toplotnih izgub, smo bili primorani najlonska
vrata zamenjati z novimi industrijskimi sekcijskimi vrati, ki imajo specifični koefici-
ent toplotnih izgub 1,20 (16.10):
Usv= (16.10)
V tem primeru je specifični koeficient toplotnih izgub manjši kot ga določa PURES
2, le ta je 2 , zato je ta rešitev sprejemljiva.
Obstoječa okna smo v nalogi zamenjali s tri slojnimi okni, specifičnega koeficienta
toplotnih izgub 0,5 (16.11).
Uo= 0,5 (16.11)
Po preračunu specifičnih koeficientov toplotnih izgub za primer izolacije objekta,
smo v nadaljevanju naloge ugotavljali, ali objekt izpolnjuje predpisane letne potrebe
po toploti v primeru izolacije objekta, z naslednjo enačbo (17) (Uradni list RS, št.
52/2010):
Q(NH)/V(e) ≤ 0,32 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) ( ) (17)
Za primerjavo leve in desne strani enačbe je najprej potrebno izračunati toplotni tok
oziroma toplotne izgube objekta v razmerju z volumnom po naslednji enačbi (18)
(Drev in Onuk, 2007):
(18)
(18.1)
(18.1.1)
(18.2)
(18.2.1)
48
(18.3)
(18.3.1)
(18.4)
(18.4.1)
(18.5)
(18.5.1)
(18.6)
(18.6.1)
(18.7)
(18.7.1)
Skupne toplotne izgube objekta so (19) (Drev in Onuk, 2007):
(19)
Skupne toplotne izgube objekta v eni uri so (20) (Drev in Onuk, 2007):
(20)
(20.1)
Po predpisu zakonodaje izračunamo toplotne izgube na m3 in morajo biti manjše ali
enake desni strani obrazca (21) (Uradni list RS, št. 52/2010):
Q(NH)/V(e) ≤ 0,32 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) ( ) (21)
(21.1)
49
Sedaj smo izračunali, da v eni uri proizvodni objekt porabi 1,91 . Za leto 2010/11,
je bil temperaturni primanjkljaj 2339 dan K (podatki so bili pridobljeni pri meteoro-
loški postaji Bilje). V enem letu porabi proizvodni objekt naslednjo količino energije
(22):
(22)
Zakonodaja nam predpisuje naslednje (23) (Uradni list RS, št. 52/2010):
0,32 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) (23)
(23.1)
(23.2)
Kot je razvidno iz zgornje enačbe, je poraba toplote objekta po izolaciji le-tega
, kar še vedno ni manjše od zakonsko določene porabe toplote, ki je 1,0368
.
6.4 Letni prihranek plina v primeru izoliranosti objekta
Letni prihranek plina bomo izračunali z naslednjo enačbo (24) (ENSVET, 2013):
(24)
(24.1)
(24.1.1)
(24.2)
(24.2.1)
50
(24.3)
(24.3.1)
(24.4)
(24.4.1)
(24.5)
(24.5.1)
(24.6)
(24.6.1)
(24.7)
(24.7.1)
Po naslednji enačbi (25) seštejemo skupne letne izgube skozi konstrukcijo objekta
(ENSVET, 2013):
(25)
172353,46 kWh/leto (25.1)
Enačba (26) prikazuje letno porabo plina (ENSVET, 2013):
(26)
3 (26.1)
Označbe:
Qsli – skupne letne toplotne izgube skozi konstrukcijo industrijskega objekta
51
Lpp – letna poraba plina
A – površina računanega gradbenega elementa
Tp – »Temperaturni primanjkljaj (stopinjski dnevi – izražen je v enotah «stopinja
dan«, krajše dan K, ang.: degree days) za ogrevanje je pokazatelj »intenzivnosti
zime« in posledično potreb po ogrevanju, zato se uporablja za klimatsko korekcijo
pri izračunu porabe energije za ogrevanje v stavbah« (Petrol, 2013). 2339 dan K je
temperaturni primanjkljaj za leto 2010/2011 (podatki pridobljeni pri meteorološki
postaji Bilje pri Novi Gorici).
Hi – kurilnost, za zemeljski plin je 35,883 MJ/m3, kar je enako 9,72 kWh/m
3 (Kraut
in drugi, 2002; Pretvornik merskih enot, 2013)
n – izkoristek plinskih kotlov, ki je 0,92
Kot je razvidno iz rezultata enačbe (37), bi v primeru izolacije objekta porabili
16313,29 m3 plina. V primeru neizoliranega objekta je bila letna poraba plina 61101
m3 kar je stalo podjetje po današnjih cenah plina, ki je od 1. 5. 2013 0,438 € za m
3,
26762,24 €/leto. V primeru izoliranega objekta pa bi bila poraba plina 16313,29 m3,
kar bi pomenilo 7145,22 €/leto. To pomeni, da bi podjetje privarčevalo 19617 €/leto.
6.5 Poraba energije v primeru izolacije proizvodnega objekta ter biva-
lentnem delovanju toplotne črpalke in naprednih sončnih kolek-
torjev
V nadaljevanju smo skušali ugotoviti porabo plina za primer izolacije objekta ter
bivalentnem delovanju toplotne črpalke in naprednih sončnih kolektorjev. Za potrebe
proizvodnega objekta, ki ima toplotne izgube enake 68,33 kW, smo izbrali toplotno
črpalko TČK ZVR 77. Toplotna črpalka zrak/voda ima nazivno toplotno moč 77 kW
ter električno moč 23,4 kW. Cena take toplotne črpalke je 18.972 €. Za spoštovanje
zakonodaje je potrebno 25 % energije pridobiti iz sončnega obsevanja. Potrebno
energijo smo pridobili z naprednimi sončnimi kolektorji GreenLand Systems GL100-
24PT. To so napredni sončni kolektorji z vakuumskimi cevmi s suhim spojem ter
52
pasivnim spremljanjem vpadnega kota. Napredni sončni kolektor GL100-24PT ima
izhodno moč 3,3 kW, cena takega sončnega kolektorja je 2880 € (Megaterm, 2013).
Izkoristek sončnih kolektorjev je variabilen glede na obdobje v letu. Kot je razvidno
iz slike 29, delujejo sončni kolektorji v najhladnejših mesecih, na primer januarja in
decembra s 40 % izkoristkom, februarja s 45 % izkoristkom, novembra s 50 % izko-
ristkom, marca s 55 % izkoristkom in aprila ter oktobra s 70 % izkoristkom. Sledita
enačbi (27) in (28):
(27)
(28)
Slika 29: Izkoristek sončnih kolektorjev (Bioplanet, 2013)
Enačba (27) prikazuje, da je za spoštovanje zakonodaje potrebno 17,08 kW energije
pridobiti iz sončnega obsevanja, kar je razvidno iz enačbe (28), to je vsota 13 sonč-
nih kolektorjev. Iz tega sledi, da bomo morali na proizvodni objekt montirati 13 son-
čnih kolektorjev, le tako bomo tudi v najhladnejših mesecih spoštovali zakonodajo.
Spodnja tabela (slika 30) prikazuje izhodne moči sončnih kolektorjev za mesece, za
katere je potrebno ogrevanje.
53
januar februar marec april oktober november december skupaj
Pridobljena
energija v
kW
17,16 19,31 23,60 30,03 30,03 21,45 17,16 207,58
Slika 30: Izhodne moči sončnih kolektorjev
Kot smo ugotovili zgoraj, je poraba plina za primer izoliranosti proizvodnega objekta
16.313,29 m3/leto. S toplotno črpalko in sončnimi kolektorji lahko nadomestimo v
celoti potrebo po plinu do temperature –5 0C. Pri tej temperaturi toplotna črpalka ne
bi bila več sposobna nadomestiti toplotnih izgub in tako bi se bivalentno vključila
plinska kotla. Tudi sončni kolektorji ne bi bili sposobni ogrevati, ker je navadno pri
temperaturi – 5 0C oblačno, zato sonce ni sposobno ogreti ozračja.
Po meteoroloških podatkih meteorološke in ekološke postaje v Novi Gorici, je bila
leta 2010/11 temperatura pod – 5 0C zabeležena dvakrat. Iz navedenih podatkov lah-
ko zaključimo, da bi za leto 2010/11 privarčevali celotno količino plina za ogrevanje.
6.6 Poraba električne energije
Slika 31 prikazuje pridobljeno energijo s sončnimi kolektorji (SK), ki je variabilna
glede na izkoristek posameznega meseca.
januar februar marec april oktober november december
Pridobljena energi-
ja v kW iz SK 17,16 19,31 23,60 30,03 30,03 21,45 17,16
Nazivna toplotna
moč TČ v kW 68,33 68,33 68,33 68,33 68,33 68,33 68,33
54
Nazivna toplotna
moč TČ – nazivna
toplotna moč SK
(kW)
51,17 49,02 44,73 38,3 38,3 46,88 51,17
Poraba električne
moči KW, glede na
nazivne toplotne
moči TČ
18,5 18,5 18,5 11,6 11,6 13,2 18,5
Slika 31: Elektirčna moč
V drugem stolpcu je prikazana nazivna toplotna moč toplotne črpalke (TČ). V tret-
jem stolpcu je razlika med nazivno močjo toplotne črpalke in pridobljeno energijo
sončnih kolektorjev, pomembnost tretje vrstice je potrebna toplotna moč, glede na
katero v nadaljevanju manjšamo potrebno moč toplotnih črpalk in s tem potrebno
električno energijo, ki je prikazana v četrti vrstici, za pogon le-teh.
S pomočjo enačbe (29), smo računali porabo električne energije za posamezen
mesec.
(29)
E – poraba električne energije
du – delovne ure toplotne črpalke na mesec
etp – energija potrebna za pogon toplotne črpalke
Cena električne energije pri podjetju E3, je 0,07709 €/kWh (E 3, 2013).
(29.1)
55
(29.1.1)
(29.2)
(29.2.1)
(29.3)
(29.3.1)
(29.4)
(29.4.1)
(29.5)
(29.5.1)
(29.6)
(29.6.1)
(29.7)
(29.7.1)
V enačbi (30) je izračunana skupna letna poraba električne energije, v enačbi (31) pa
pomnožimo skupno porabo električne energije s ceno električne energije.
(30)
(31)
/leto (31.1)
Kot je razvidno iz naloge, je bila poraba plina pri neizoliranem objektu 61101 m3,
kar je znašalo 26762,24 €/leto. V primeru izoliranosti proizvodnega objekta ter vgra-
56
dnji toplotne črpalke in sončnih kolektorjev, bi bila poraba energije za ogrevanje
19121,6 kWh oziroma 1474,08 €/leto na kurilno sezono.
S slednjo metodologijo računanja ter primerjanja tehnologij ogrevanja smo ugotovili,
da je ogrevanje s toplotno črpalko ter sončnimi kolektorji neprimerljivo cenejše proti
plinski tehnologiji. Seveda smo do te točke v nalogi izračunali samo stroške energije,
ki nastanejo pri delovanju toplotne črpalke. V nadaljevanju naloge smo izračunali
celotne stroške, ki nastanejo s toplotno črpalko, od nakupa, pa do delovanja toplotne
črpalke ter izračune primerjali s stanjem proizvodnega objekta pred prenovo in
komentirali ugotovitve.
57
7. EKONOMSKA UPRAVIČENOST TEHNOLOGIJ
V tem poglavju smo primerjali stroške, ki nastanejo po dvajsetih letih ogrevanja pri
dejanskem stanju, to so plinski kotli, ter stroške, ki nastanejo v primeru investicije v
energijsko prenovo proizvodnega objekta. Ugotavljali smo nastale stroške za eko-
nomsko dobo dvajsetih let, saj se v tem obdobju amortizira proizvodni objekt, sončni
kolektorji ter toplotna črpalka.
Za primerjanje in ugotavljanje stroškov smo uporabili ekonomske metode vrednoten-
ja učinkov, ki zajema odplačilno dobo projekta, neto sedanjo vrednost projekta,
interno stopnjo donosnosti projekta ter metodo družbenih stroškov in koristi oziroma
kazalce uspešnosti projekta.
Slika 32 prikazuje stroške, ki nastanejo pri ogrevanju na plin za ekonomsko dobo
dvajsetih let. Kot je razvidno, bo podjetje po dvajsetih letih ogrevanja na plin, pri-
krajšano za 557.137 €.
Slika 32: Stroški ogrevanja na plin
struktura
leta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033
PRIHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000 5.000
PRIHODKI ELEKTRIKE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
privarčevana elektrika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
PRIHODKI FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Eko sklad 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
OSTANEK VREDNOSTI PROJEKTA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000 0
ostanek vrednosti osnovnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
ostanek vrednosti obratnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000
ODHODKI 300 32.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 42.654 562.137
POSL.ODH.,MAT.IN NEMAT.STROŠKI 300 32.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 27.062 42.654 562.137
stroški blaga,mater.in storitev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
investicije v obratna sredstva 0 5.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
strošek plina 0 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762 26.762
vzdrževanje plinskih kotlov 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15.592
ODHODKI FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Anuiteta Eko sklada 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
NETO SKUPNI DONOS -300 -32.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -27.062 -37.654 -557.137
KOMULATIVNI SKUPNI DONOS -300 -32.362 -59.424 -86.487 -113.549 -140.611 -167.673 -194.736 -221.798 -248.860 -275.922 -302.985 -330.047 -357.109 -384.171 -411.234 -438.296 -465.358 -492.420 -519.483 -557.137
Ekonomska doba projektaSKUPAJ
58
Za pridobitev nepovratnih sredstev poslovni objekti niso upravičeni. Ker pa smo pro-
izvodni objekt energetsko prenovili kot zahteva Eko sklad ter pravilnik o učinkoviti
rabi energije, smo upravičeni do kredita s strani Eko sklada, v višini pokritja 90 %
vseh nastalih stroškov investicije. Subvencionirana obrestna mera kredita je 1,7 %,
doba vračanja kredita je petnajst let. Zato bi za nastalo investicijo v vrednosti
489.782,246 €, najeli kredit Eko sklada v višini 440.804 €. Ostanek, v višini 48.978
€, pa bi podjetje pokrilo samo (Eko sklad, 2013; UniCredit Bank, 2013).
Naslednje slike (slike 34 do 36) prikazujejo kalkulacijo investicije. Slika 33 prikazu-
je prihodke, ki so posledica nižje porabe elektrike.
Slika 33: Nastali prihodki pri ogrevanju na elektriko
Slika 34: Nastali stroški adaptacije investicije
Slika 35: Finančni viri investicije
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
PRIHODKI 0 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 25288 505760
SKUPAJ
fiksni in varaibilni stroški 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
elektrika za pogon TČ 0 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08 1474,08
amortizacija TČ 0 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282 1282
amortizacija SK 0 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040 2040
amortizacija izolacije 0 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592 15592
Variabilni stroški
anuiteta lastnih sredstev 0 4603,932 4496,1804 4388,4288 4280,6772 4172,9256 4065,174 3957,4224 3849,6708 3741,9192 3634,1676 3526,416 3418,6644 3310,9128 3203,1612 3095,4096 2987,658 2879,9064 2772,1548 2664,4032 2556,6516
anuiteta Eko kredita 0 0 0 0 0 0 34.383 33.883 33.384 32.884 32.384 31.885 31.385 30.886 30.386 29.887
FIKSNI IN VARIABILNI STROŠKI
skupaj obr.mera rok vračila Moratorij
Leta 0 1 2 3 EUR % leta na razdolžnino
SKUPAJ 489.782 leta
lastna sredstva 48.978 0 0 0 48.978 4,40% 20 0
kredit Eko sklada 440.804 0 0 0 440.804 1,70% 15 0
FINANČNI VIRI INVESTICIJE
59
Slika 36: Stroški del in opreme
Kot je razvidno iz spodnje tabele (slika 37), je projekt likviden oziroma uravnotežen
v zagonu leta 2013 oziroma v letu nič. Leta 2013 s pomočjo kredita ter z lastnimi
sredstvi podjetja uspemo poravnati investicijo. Nato je od leta 2014 do leta 2028 pro-
jekt nelikviden, v letu 2029 postane in ostane likviden do leta 2033, ko se celoten
projekt amortizira.
Slika 37: Predračunska bilanca uspeha projekta
stroški del, opreme v € 489782,246
zalogovnik v € 6674
delo v kotlovnici v € 1000
sončni kolektorji v € 40800
toplotna črpalka 18972
izolacija strehe v € 48341,45
izolacija sten v € 20652,576
izolacija tal v € 103865,71
okna v € 3782,58
svetlobna okna v € 15.207,55
sekvenčna vrata v € 116025
vhodna vrata v € 3961,38
stroški postavitve SK 2500
stroški del izolacije 108000
struktura
leta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033
PRIHODKI 489.782 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 995.542
PRIHODKI ELEKTRIKE 0 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 505.760
privarčevana elektrika 0 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288
PRIHODKI OD FINANCIRANJA 489.782 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 489.782
lastna sredstva 48.978 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Eko sklad 440.804 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
ODHODKI 489.782 61.873 61.265 60.658 60.051 59.443 58.836 58.229 57.621 57.014 56.407 55.799 55.192 54.585 53.977 53.370 23.376 23.268 23.160 23.052 22.945 1.469.903
POSL.ODH.,MAT.IN NEMAT.STROŠKI 489.782 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 897.544
stroški blaga,mater.in storitev 489.782 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
elektrika za pogon toplotne črpalke 0 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474
amortizacija TČ 0 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282
amortizacija SK 0 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040
amortizacija izolacije 0 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592
ODHODKI FINANCIRANJA 0 41.485 40.877 40.270 39.663 39.055 38.448 37.841 37.233 36.626 36.019 35.411 34.804 34.197 33.589 32.982 2.988 2.880 2.772 2.664 2.557 572.359
anuiteta lastnih sredstev 0 4.604 4.496 4.388 4.281 4.173 4.065 3.957 3.850 3.742 3.634 3.526 3.419 3.311 3.203 3.095 2.988 2.880 2.772 2.664 2.557
Eko sklad 0 36.881 36.381 35.881 35.382 34.882 34.383 33.883 33.384 32.884 32.384 31.885 31.385 30.886 30.386 29.887 0 0 0 0 0
ČISTI DOBIČEK -0 -36.585 -35.977 -35.370 -34.763 -34.155 -33.548 -32.941 -32.333 -31.726 -31.119 -30.511 -29.904 -29.297 -28.689 -28.082 1.912 2.020 2.128 2.236 2.343 -474.361
Ekonomska doba projekta
SKUPAJ
60
Iz slike 38 je razvidno, da je dejansko najvišji tekoči strošek projekta anuiteta kredi-
ta, drugi najvišji strošek relativno za nudena sredstva pa cena anuitete lastnih sred-
stev. Po amortizaciji projekta vidimo, da je neto skupni donos projekta -474.361 €.
Ali lahko sklepamo, da bo projekt po dvajsetih letih negativen zaradi dragih stroškov
financiranja, je moč ugotoviti na spodnji sliki 38, predračunski bilanci realnega
denarnega toka.
Slika 38: Predračunska bilanca skupnega denarnega toka
Slika 39, predračunska bilanca realnega denarnega toka prikazuje, da je kljub opusti-
tvi virov financiranja, projekt po ekonomski dobi še vedno negativen. Iz tabele lahko
razberemo,da je projekt po ekonomski dobi negativen zaradi velikih začetnih stroš-
kov investicije. Ti stroški se pojavijo leta 2013 oziroma leta nič in jih zaradi nizkih
prihodkov nismo sposobni pokriti. Iz tega lahko sklepamo, da kredit ni vzrok, da je
projekt negativen.
struktura
leta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033
PRIHODKI 489.782 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 30.288 1.000.542
PRIHODKI ELEKTRIKE 0 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 505.760
privarčevana elektrika 0 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288
PRIHODKI FINANCIRANJA 489.782 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 489.782
lastna sredstva 48.978 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Eko sklad 440.804 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
OSTANEK VREDNOSTI PROJEKTA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000 5.000
ostanek vrednosti osnovnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
ostanek vrednosti obratnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000
ODHODKI 489.782 66.873 61.265 60.658 60.051 59.443 58.836 58.229 57.621 57.014 56.407 55.799 55.192 54.585 53.977 53.370 23.376 23.268 23.160 23.052 22.945 1.474.903
POSL.ODH.,MAT.IN NEMAT.STROŠKI 489.782 25.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 902.544
stroški blaga,mater.in storitev 489.782 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
investicije v obratna sredstva 0 5.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
elektrika za pogon toplotne črpalke 0 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474
amortizacija TČ 0 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282
amortizacija SK 0 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040
amortizacija izolacije 0 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592
ODHODKI FINANCIRANJA 0 41.485 40.877 40.270 39.663 39.055 38.448 37.841 37.233 36.626 36.019 35.411 34.804 34.197 33.589 32.982 2.988 2.880 2.772 2.664 2.557 572.359
anuiteta lastnih sredstev 0 4.604 4.496 4.388 4.281 4.173 4.065 3.957 3.850 3.742 3.634 3.526 3.419 3.311 3.203 3.095 2.988 2.880 2.772 2.664 2.557
anuiteta Eko sklada 0 36.881 36.381 35.881 35.382 34.882 34.383 33.883 33.384 32.884 32.384 31.885 31.385 30.886 30.386 29.887 0 0 0 0 0
NETO SKUPNI DONOS -0 -41.585 -35.977 -35.370 -34.763 -34.155 -33.548 -32.941 -32.333 -31.726 -31.119 -30.511 -29.904 -29.297 -28.689 -28.082 1.912 2.020 2.128 2.236 7.343 -474.361
KOMULATIVNI SKUPNI DONOS -0 -41.585 -77.562 -112.932 -147.695 -181.850 -215.398 -248.339 -280.672 -312.398 -343.517 -374.028 -403.932 -433.229 -461.918 -490.000 -488.088 -486.068 -483.940 -481.704 -474.361
Ekonomska doba projekta
Skupaj
61
Slika 39: Predračunska bilanca realnega denarnega toka
Spodnja tabela (slika 40) prikazuje izračun ponderirane diskontne stopnje, s pomočjo
katere smo v nadaljevanju izračunali neto sedanjo vrednosti.
Slika 40: Ponderirana diskontna stopnja
Po metodi vrednotenja projektov, to je metoda neto sedanje vrednosti, sprejmemo
projekt v primeru, če je neto sedanja vrednost projekta večja od nič, se pravi da je
razlika med diskontiranimi prihodki ter diskontiranimi odhodki večja od nič (Bizjak,
2004). Kot je razvidno iz slike 41, je neto sedanja vrednost projekta manjša od nič,
zato projekta ne sprejmemo.
struktura
leta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033
PRIHODKI 0 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 30.288 510.760
PRIHODKI ELEKTRIKE 0 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 505.760
privarčevana elektrika 0 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288 25.288
PRIHODKI FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
lastna sredstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Eko sklad 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
OSTANEK VREDNOSTI PROJEKTA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000 0
ostanek vrednosti osnovnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
ostanek vrednosti obratnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000
ODHODKI 489.782 25.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 902.544
POSL.ODH.,MAT.IN NEMAT.STROŠKI 489.782 25.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 902.544
stroški blaga,mater.in storitev 489.782 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
investicije v obratna sredstva 0 5.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
elektrika za pogon toplotne črpalke 0 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474
amortizacija TČ 0 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282
amortizacija SK 0 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040
amortizacija izolacije 0 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592
ODHODKI FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
anuiteta lastnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
anuiteta Eko sklada 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
NETO SKUPNI DONOS -489.782 -100 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 9.900 -391.784
KOMULATIVNI SKUPNI DONOS -489.782 -489.882 -484.982 -480.082 -475.183 -470.283 -465.383 -460.483 -455.583 -450.683 -445.783 -440.883 -435.983 -431.083 -426.183 -421.283 -416.384 -411.484 -406.584 -401.684 -391.784
Ekonomska doba projekta
Skupaj
vrsta finančnega znesek delež vira realna cena vira
vira EUR % (obr.mera) %
1 2 3 4
lastna sredstva 48.978,00 10,00% 4,40%
kredit Eko sklada 440.804,00 90,00% 1,70%
Skupaj 489.782,00 100,00% 1,97%
ponderirana vrednost
(pond.obr.mera)
5= 3 x 4
0,44%
1,53%
62
Slika 41: Neto sedanja vrednost projekta
Kot smo ugotovili iz zgoraj navedenih metod vrednotenja projektov, projekta ne
sprejmemo. Naložba v projekt se ne izplača, ker so celotni prihodki manjši kot celot-
ni stroški. Potrebno pa je analizirati, ali se energetska prenova objekta izplača proti
dejanskemu stanju, pri ekonomski dobi dvajsetih let. Zato smo primerjali finančna
rezultata dejanskega stanja (32) ter stanja v primeru energetske prenove proizvodne-
ga objekta (33) z enačbami:
(32)
(32.1)
(32.2)
(33)
(33.1)
(33.2)
A B
struktura leta PRIHODKI ODHODKI
0 2013 489.782 489.782 1,000 489.782 489.782
1 2014 25.288 66.873 0,981 24.799 65.581
2 2015 25.288 61.265 0,962 24.320 58.921
3 2016 25.288 60.658 0,943 23.850 57.210
4 2017 25.288 60.051 0,925 23.390 55.543
5 2018 25.288 59.443 0,907 22.938 53.919
6 2019 25.288 58.836 0,890 22.495 52.337
7 2020 25.288 58.229 0,872 22.060 50.796
8 2021 25.288 57.621 0,856 21.634 49.295
9 2022 25.288 57.014 0,839 21.216 47.833
10 2023 25.288 56.407 0,823 20.806 46.409
11 2024 25.288 55.799 0,807 20.404 45.023
12 2025 25.288 55.192 0,791 20.010 43.672
13 2026 25.288 54.585 0,776 19.623 42.357
14 2027 25.288 53.977 0,761 19.244 41.077
15 2028 25.288 53.370 0,746 18.872 39.830
16 2029 25.288 23.376 0,732 18.508 17.108
17 2030 25.288 23.268 0,718 18.150 16.700
18 2031 25.288 23.160 0,704 17.800 16.302
19 2032 25.288 23.052 0,690 17.456 15.913
20 2033 30.288 22.945 0,677 20.503 15.532
Skupaj 1.000.542 1.474.903 907.861 1.321.141
NSV -474.361 -413.280
Pri diskontni
stopnji r= 1,97%,
je diskontni
Skupni donosi
pri 1,97%
diskontni stopnji
Skupni odhodki
pri 1,97%
diskontni stopnji
Ekonoms
ka doba
projekta
63
Kot je razvidno iz zgornjih enačb (32) in (33), smo v primeru energetske prenove
objekta po ekonomski dobi projekta v manjši izgubi proti dejanskemu stanju (trenut-
no ogrevanju na plinske kotle). Zato ocenimo koliko prihranimo v primeru energet-
ske prenove objekta (34):
(34)
(34.1)
(34.2)
Kot smo ugotovili z metodami vrednotenja projekta, se projekt s svojimi prihodki, ki
so rezultat privarčevane energije za ogrevanje, ne uspe izplačati in ga ne sprejmemo.
To je razvidno iz neto sedanje vrednosti projekta, ki je negativna. Dejansko pa z
naložbo v projekt po preteku ekonomske dobe projekta privarčujemo znesek v višini
143.857 €. Glede na izračune se nam energetska prenova izplača, kljub temu, da se
nam sam projekt ne izplača.
V nadaljevanju smo preverili, ali se nam v ekonomski dobi projekt izplača v primeru,
da se plin podraži za 100 %. Trditev, da se bo cena plina v ekonomski dobi projekta
dvajsetih let podražila za 100 %, je popolnoma upravičena, kar je razvidno tudi iz
slike 42. Ta prikazuje naraščanje cen plina zadnjih 16 let. Kot je razvidno iz slike je
cena plina prej kot v dvajsetih letih narasla za 128,7 %.
Slika 42: Cene zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvih v obdobju od leta
1995 do 2011 (Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013)
64
Spodnja slika 43 (predračunske bilance uspeha projekta) prikazuje, da je projekt lik-
viden v zagonu leta 2013 oziroma leta nič. Leta 2013 s pomočjo kredita ter z lastnimi
sredstvi podjetja uspemo poravnati investicijo. Nato je od leta 2014 do leta 2028 pro-
jekt nelikviden, v letu 2029 postane in ostane likviden do leta 2033 kjer se tudi pro-
jekt amortizira.
Slika 43: predračunska bilanca uspeha projekta
Slika 44 prikazuje, da je še vedno najvišji tekoči strošek projekta anuitete kredita.
Drugi najvišji strošek je cena anuitete lastnih sredstev. Kot lahko razberemo iz tabe-
le, v primeru podražitve plina postane neto skupni donos pozitiven v višini 34.119 €,
s tega lahko sklepamo, da bo projekt sprejemljiv.
struktura
leta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033
PRIHODKI 489.782 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 1.504.028
PRIHODKI ELEKTRIKE 0 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 1.014.246
privarčevana elektrika 0 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712
PRIHODKI OD FINANCIRANJA 489.782 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 489.782
lastna sredstva 48.978 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Eko sklad 440.804 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
ODHODKI 489.782 61.873 61.265 60.658 60.051 59.443 58.836 58.229 57.621 57.014 56.407 55.799 55.192 54.585 53.977 53.370 23.376 23.268 23.160 23.052 22.945 1.469.903
POSL.ODH.,MAT.IN NEMAT.STROŠKI 489.782 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 897.544
stroški blaga,mater.in storitev 489.782 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
elektrika za pogon toplotne črpalke 0 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474
amortizacija TČ 0 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282
amortizacija SK 0 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040
amortizacija izolacije 0 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592
ODHODKI FINANCIRANJA 0 41.485 40.877 40.270 39.663 39.055 38.448 37.841 37.233 36.626 36.019 35.411 34.804 34.197 33.589 32.982 2.988 2.880 2.772 2.664 2.557 572.359
anuiteta lastnih sredstev 0 4.604 4.496 4.388 4.281 4.173 4.065 3.957 3.850 3.742 3.634 3.526 3.419 3.311 3.203 3.095 2.988 2.880 2.772 2.664 2.557
Eko sklad 0 36.881 36.381 35.881 35.382 34.882 34.383 33.883 33.384 32.884 32.384 31.885 31.385 30.886 30.386 29.887 0 0 0 0 0
ČISTI DOBIČEK -0 -11.160 -10.553 -9.946 -9.338 -8.731 -8.124 -7.516 -6.909 -6.302 -5.694 -5.087 -4.480 -3.872 -3.265 -2.658 27.337 27.444 27.552 27.660 27.768 34.125
SKUPAJ
Ekonomska doba projekta
65
Slika 44: Predračunska bilanca realnega denarnega toka
Slika 45 prikazuje potek nastalih denarnih tokov projekta, brez denarnih tokov virov
financiranja. V tem primeru zaradi manjših odhodkov postane kumulativni skupni
donos projekta pozitiven leta 2030. Iz te tabele je razvidno, da bi bil v primeru
nekreditiranja projekta, neto skupni donos likviden vsako leto ekonomske dobe, z
izjemo prvega leta, zaradi velikih stroškov investicije.
Slika 45: Predračunska bilanca realnega denarnega toka
struktura
leta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033
PRIHODKI 489.782 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 55.712 1.509.022
PRIHODKI ELEKTRIKE 0 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 1.014.240
privarčevana elektrika 0 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712
PRIHODKI FINANCIRANJA 489.782 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 489.782
lastna sredstva 48.978 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Eko sklad 440.804 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
OSTANEK VREDNOSTI PROJEKTA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000 5.000
ostanek vrednosti osnovnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
ostanek vrednosti obratnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000
ODHODKI 489.782 66.873 61.265 60.658 60.051 59.443 58.836 58.229 57.621 57.014 56.407 55.799 55.192 54.585 53.977 53.370 23.376 23.268 23.160 23.052 22.945 1.474.903
POSL.ODH.,MAT.IN NEMAT.STROŠKI 489.782 25.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 902.544
stroški blaga,mater.in storitev 489.782 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
investicije v obratna sredstva 0 5.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
elektrika za pogon toplotne črpalke 0 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474
amortizacija TČ 0 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282
amortizacija SK 0 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040
amortizacija izolacije 0 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592
ODHODKI FINANCIRANJA 0 41.485 40.877 40.270 39.663 39.055 38.448 37.841 37.233 36.626 36.019 35.411 34.804 34.197 33.589 32.982 2.988 2.880 2.772 2.664 2.557 572.359
anuiteta lastnih sredstev 0 4.604 4.496 4.388 4.281 4.173 4.065 3.957 3.850 3.742 3.634 3.526 3.419 3.311 3.203 3.095 2.988 2.880 2.772 2.664 2.557
anuiteta Eko sklada 0 36.881 36.381 35.881 35.382 34.882 34.383 33.883 33.384 32.884 32.384 31.885 31.385 30.886 30.386 29.887 0 0 0 0 0
NETO SKUPNI DONOS -0 -16.161 -10.553 -9.946 -9.339 -8.731 -8.124 -7.517 -6.909 -6.302 -5.695 -5.087 -4.480 -3.873 -3.265 -2.658 27.336 27.444 27.552 27.660 32.767 34.119
KOMULATIVNI SKUPNI DONOS -0 -16.161 -26.714 -36.660 -45.999 -54.730 -62.854 -70.371 -77.280 -83.582 -89.277 -94.364 -98.844 -102.717 -105.982 -108.640 -81.304 -53.860 -26.308 1.352 34.119
Ekonomska doba projekta
Skupaj
struktura
leta 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033
PRIHODKI 0 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 55.712 1.019.240
PRIHODKI ELEKTRIKE 0 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 1.014.240
privarčevana elektrika 0 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712 50.712
PRIHODKI FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
lastna sredstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Eko sklad 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
OSTANEK VREDNOSTI PROJEKTA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000 5.000
ostanek vrednosti osnovnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
ostanek vrednosti obratnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.000
ODHODKI 489.782 25.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 902.544
POSL.ODH.,MAT.IN NEMAT.STROŠKI 489.782 25.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 20.388 902.544
stroški blaga,mater.in storitev 489.782 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
investicije v obratna sredstva 0 5.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
elektrika za pogon toplotne črpalke 0 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474 1.474
amortizacija TČ 0 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282 1.282
amortizacija SK 0 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040 2.040
amortizacija izolacije 0 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592 15.592
ODHODKI FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
anuiteta lastnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
anuiteta Eko sklada 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
NETO SKUPNI DONOS -489.782 25.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 30.324 35.324 116.696
KOMULATIVNI SKUPNI DONOS -489.782 -464.458 -434.134 -403.810 -373.487 -343.163 -312.839 -282.515 -252.191 -221.867 -191.543 -161.219 -130.895 -100.571 -70.247 -39.923 -9.600 20.724 51.048 81.372 116.696
Ekonomska doba projekta
Skupaj
66
Slika 46 prikazuje določitev ponderirane vrednosti cene vira, ki smo jo uporabili za
prikaz vračanja projekta, ter za izračun neto sedanje vrednosti projekta po dinamični
metodi.
Slika 46: Ponderirana obrestna mera
Kot prikazuje slika 47, je doba vračanja projekta 21 let, projekt bo vrnil vložena
sredstva in prinašal čisti dobiček leta 2033.
Slika 47: Doba vračanja projekta
Kot je razvidno iz spodnje tabele (slika 48), smo s pomočjo naslednje metode vred-
notenja projektov ugotovili, da je neto sedanja vrednost projekta 3.645 € pozitivna,
zato je projekt na podlagi tega ekonomskega kazalca sprejemljiv.
vrsta finančnega znesek delež vira realna cena vira
vira EUR % (obr.mera) %
1 2 3 4
lastna sredstva 48.978,00 10,00% 4,40%
kredit Eko sklada 440.804,00 90,00% 1,70%
Skupaj 489.782,00 100,00% 1,97%
ponderirana vrednost
(pond.obr.mera)
5= 3 x 4
0,44%
1,53%
DINAMIČNA METODA
diskontna stopnja (ds) = 1,97%
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033
diskontni faktor (df) 1,000 0,981 0,962 0,943 0,925 0,907 0,890 0,872 0,856 0,839 0,823 0,807 0,791 0,776 0,761 0,746 0,732 0,718 0,704 0,690 0,677
diskontirani.den.tok -0 -15.848 -10.149 -9.381 -8.638 -7.920 -7.227 -6.557 -5.911 -5.287 -4.685 -4.105 -3.545 -3.005 -2.485 -1.984 20.007 19.698 19.393 19.093 22.182 3.645
kum.disk.den.tok -0 -15.849 -25.998 -35.379 -44.016 -51.936 -59.163 -65.720 -71.631 -76.918 -81.603 -85.708 -89.253 -92.258 -94.743 -96.727 -76.720 -57.022 -37.629 -18.536 3.645
Ekonomska doba projekta - leta SKUPAJ
67
Slika 48: Neto sedanja vrednost projekta
Pri interni stopnji donosnosti iščemo diskontno stopnjo, pri kateri zavzame sedanja
vrednost projekta, vrednost 0 – slika 49. Uporabljamo jo kot investicijski kriterij v
primerjavi s ponderirano diskontno stopnjo. Za investicijski projekt se odločimo, če
je notranja stopnja donosa višja od ponderirane diskontne stopnje (Bizjak, 2004;
Buckley, 1998).
Kot je razvidno iz enačbe (35), je interna stopnja donosnosti 2,21 %, kar je višje od
ponderirane diskontne stopnje, zato projekt sprejmemo.
(35)
A B
struktura leta PRIHODKI ODHODKI
0 2013 489.782 489.782 1,000 489.782 489.782
1 2014 50.712 66.873 0,981 49.732 65.581
2 2015 50.712 61.265 0,962 48.771 58.921
3 2016 50.712 60.658 0,943 47.829 57.210
4 2017 50.712 60.051 0,925 46.905 55.543
5 2018 50.712 59.443 0,907 45.999 53.919
6 2019 50.712 58.836 0,890 45.110 52.337
7 2020 50.712 58.229 0,872 44.239 50.796
8 2021 50.712 57.621 0,856 43.384 49.295
9 2022 50.712 57.014 0,839 42.546 47.833
10 2023 50.712 56.407 0,823 41.724 46.409
11 2024 50.712 55.799 0,807 40.918 45.023
12 2025 50.712 55.192 0,791 40.127 43.672
13 2026 50.712 54.585 0,776 39.352 42.357
14 2027 50.712 53.977 0,761 38.592 41.077
15 2028 50.712 53.370 0,746 37.846 39.830
16 2029 50.712 23.376 0,732 37.115 17.108
17 2030 50.712 23.268 0,718 36.398 16.700
18 2031 50.712 23.160 0,704 35.695 16.302
19 2032 50.712 23.052 0,690 35.005 15.913
20 2033 55.712 22.945 0,677 37.714 15.532
Skupaj 1.509.022 1.474.903 1.324.786 1.321.141
NSV 34.119 3.645
Pri diskontni
stopnji r= 1,97%,
je diskontni
Skupni donosi
pri 1,97%
diskontni stopnji
Skupni odhodki
pri 1,97%
diskontni stopnji
Ekonoms
ka doba
projekta
68
Slika 49: Sedanja vrednost projekta je enaka 0
Na sliki 50 so prikazani kazalci uspešnosti izračunani po ponderirani diskontni sto-
pnji 1,97 %. Kazalci so pozitivni, kar še dodatno potrjuje uspešnost projekta.
Slika 50: Kazalci uspešnosti
A B
struktura leta PRIHODKI ODHODKI
0 2013 0 489.782 1,000 - 489.782 1,000 0 489.782
1 2014 50.712 25.388 0,981 49.732 24.898 0,979 49.669 24.866
2 2015 50.712 20.388 0,962 48.771 19.608 0,959 48.647 19.558
3 2016 50.712 20.388 0,943 47.829 19.229 0,940 47.647 19.156
4 2017 50.712 20.388 0,925 46.905 18.858 0,920 46.667 18.762
5 2018 50.712 20.388 0,907 45.999 18.493 0,901 45.707 18.376
6 2019 50.712 20.388 0,890 45.110 18.136 0,883 44.767 17.998
7 2020 50.712 20.388 0,872 44.239 17.786 0,865 43.846 17.628
8 2021 50.712 20.388 0,856 43.384 17.442 0,847 42.944 17.265
9 2022 50.712 20.388 0,839 42.546 17.105 0,829 42.061 16.910
10 2023 50.712 20.388 0,823 41.724 16.775 0,812 41.196 16.562
11 2024 50.712 20.388 0,807 40.918 16.451 0,796 40.349 16.222
12 2025 50.712 20.388 0,791 40.127 16.133 0,779 39.519 15.888
13 2026 50.712 20.388 0,776 39.352 15.821 0,763 38.706 15.561
14 2027 50.712 20.388 0,761 38.592 15.515 0,748 37.910 15.241
15 2028 50.712 20.388 0,746 37.846 15.216 0,732 37.130 14.928
16 2029 50.712 20.388 0,732 37.115 14.922 0,717 36.366 14.621
17 2030 50.712 20.388 0,718 36.398 14.633 0,702 35.618 14.320
18 2031 50.712 20.388 0,704 35.695 14.351 0,688 34.886 14.025
19 2032 50.712 20.388 0,690 35.005 14.073 0,674 34.168 13.737
20 2033 55.712 20.388 0,677 37.714 13.802 0,660 36.765 13.454
Skupaj 1.019.240 902.544 835.004 829.027 824.567 824.859
NSV 116.696 5.977 -292
Pri diskontni
stopnji r= 2,1%, je
diskontni faktor
Skupni donosi
pri 2,1%
diskontni stopnji
Skupni odhodki
pri 2,1%
diskontni stopnji
Ekonoms
ka doba
projekta
Pri diskontni
stopnji r= 1,97%,
je diskontni
Skupni donosi
pri 1,97%
diskontni stopnji
Skupni odhodki
pri 1,97%
diskontni stopnji
69
Kot je razvidno iz slednjega poglavja, so ekonomske metode vrednotenja učinkov
zelo natančne metode, ki nam stroškovno ovrednotijo vedenje modelnega projekta.
70
8. ZAKLJUČEK
V nalogi smo ugotovili, da se projekt, energetska prenova proizvodnega objekta, po
preteku ekonomske dobe ne uspe povrniti. Zato je projekt po ekonomskih metodah
vrednotenja učinkov, ki vključujejo odplačilno dobo projekta, neto sedanjo vrednost
projekta, interno stopnjo donosnosti projekta ter metodo družbenih stroškov in koristi
oziroma kazalce uspešnosti projekta, nesprejemljiv. Če pa primerjamo stroške, ki
nastanejo po ekonomski dobi projekta ugotovimo, da bi v primeru realizacije projek-
ta podjetje prihranilo, v primerjavi z ogrevanjem na plinske kotle, in sicer 143.857 €.
Potrebno pa je vedeti, da kljub energetski prenovi proizvodnega objekta v primeru
dodajanja izolacije do točke, kjer spoštujemo zakonsko določen koeficient o specifi-
čnih transmisijskih toplotnih izgubah, ne uspemo spoštovati zakonsko določenih let-
nih skupnih toplotnih izgub proizvodnega objekta. Da bi zmanjšali letne skupne
toplotne izgube, bi morali povečati plast izolacije. V primeru povečanja plasti izola-
cije, bi investicija v energetsko prenovo proizvodnega objekta narasla do točke, pri
kateri bi bil projekt po ekonomski dobi dražji kot stroški, ki bi nastali pri ogrevanju
na plinske kotle. Zato bi bila realizacija projekta po trenutnih cenah plina nesprejem-
ljiva. V drugem primeru vrednotenja projektov smo upoštevali predpostavko, da se
cena plina poveča za 100 % (slika 42). V tem primeru vrednotenja projektov smo
ugotovili, da se projekt povrne po enaindvajsetih letih ter da bo po ekonomski dobi
prinesel čisti dobiček v višini 3.645 €. V tem primeru bi bil projekt sposoben prenesti
še dodatno investicijo, ki bi nastala pri povečanju izolacije. Zato lahko zaključimo,
da je investicija v energetsko prenovo objekta smiselna ob predpostavki, da bodo
cene plina naraščale, zato je projekt zgolj imaginaren. Pri slednji oceni sicer nismo
upoštevali naraščanja cene elektrike, ki je potrebna za delovanje toplotne črpalke,
vendar je ta znesek, v primerjavi z naraščanjem cene plina, majhen.
.
71
9. LITERATURA
Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno 14.1.2013 s svetovnega sple-
ta: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=461
Bioplanet. Pridobljeno 14.1.2013 s svetovnega spleta: http://www.bioplanet.si/
Bizjak, F. (2004).Osnove ekonomike podjetja za inženirje : teorija, uporaba, primeri,
naloge. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo
Bizjak, V. (2013). Toplotna izolacija strehe in stropa proti neogrevanemu podstrešju.
Pridobljeno 14.1.2013 s svetovnega spleta:
http://www.kocevje.ensvet.com/index.php?id=35
Buckley, A. (1998). Corporate Finance Europe. London: McGraw-Hill
Celuloza. (2013). Pridobljeno 10. 1. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.google.si/imgres?um=1&hl=sl&sa=N&tbo=d&biw=1280&bih=827&tm
Drev, J., Onuk, J. (2007). Energetika. 1. Natis. Ljubljana: Tehniška založba Slove-
nije
E 3. Cenik električne energije za gospodinjske odjemalce. Pridobljeno 14. 1. 2013 s
svetovnega spleta:
http://www.e3.si/img/cenik%20gospodinjstvo%2001%2008%202011.pdf
Eko sklad. Pridobljeno 14.11.2012 s svetovnega spleta: http://www.ekosklad.si/
ENSVET - Toplotna izolacija strehe in stropa. Pridobljeno 14.1.2013 s svetovnega
spleta: http://www.kocevje.ensvet.com/index.php?id=35
Gaberščik, A. (2011). Cenitev nepremičnine po tržni metodi. Nova Gorica: Proizvo-
dni kompleks a+a, d.o.o Nova Gorica
Garg, H. P., Mullick, S. C., Bhargava, A. K., (1985). Solar Thermal Energy Stora-
ge. Holland: AA Dodrecht
72
Grobovšek, B. (2009). Praktična uporaba toplotnih črpalk. Ljubljana: Energetika
marketing
Grobovšek, B. (2011). Zmanjševanje rabe energije za ogrevanje v obstoječih stav-
bah. Pridobljeno 9. 1. 2012 svetovnega spleta:
http://gcs.gizrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT238.htm
Gruden, T. (2008). Gradbeniški priročnik. 1. Natis. Ljubljana: Tehniška založba
Slovenije
Herr, H. (1994). Nauk o toploti. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Igem - Betonski zidaki. Pridobljeno 11. 1. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.google.si/imgres?um=1&hl=sl&sa=N&tbo=d&biw=1280&bi
Izes. Pridobljeno 11. 1. 2013 s svetovnega spleta: http://www.izes.de/
Kolavčič, K. (2010/11). Sodobni pristopi in tehnologije za varčevanje z energijo.
Lasten vir.
Kraut, B., Puhar, J., Stropnik, J. (2002). Krautov strojniški priročnik. 2. Natis.
Ljubljana: Littera picta
Leskal. (2013). Pasivna krila. Pridobljeno 24. 3. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.leskal.si/izdelki?page=shop.browse&category_id=40
Meblo. Pridobljeno 9.1.2013 s svetovnega spleta:
http://www.google.com/earth/index.html
Meblo Signalizacija - Začetki. Pridobljeno 10. 5. 2013 s svetovnega spleta:
www.meblo-signalizacija.si
MEPNG - Meteorološki in ekološki podatki v Novi Gorici. Pridobljeno 24. 4. 2013 s
svetovnega spleta:
http://193.95.233.105/econova2/Html/Letne_103.aspx?mesto=NovaGorica
Megaterm. Pridobljeno 29. 3. 2013 s svetovnega spleta http://www.megaterm.si
73
Merkur. (2013). Pridobljeno 24. 3. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.merkur.si/catalogsearch/result/?q=+polistiren&tx_indexedsearch%5Bsw
ord%5D=&order=merkur_sorting&scope=shop
Mineralna volna-preverjena toplotna izolacija. Pridobljeno 10. 1. 2013 s svetovnega
spleta: http://www.deloindom.si/mineralna-volna-preverjena-toplotna-izolacija
Modularna opeka. (2013). Pridobljeno 11. 1. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.merkur.si/gradnja/osnovni-gradbeni-izdelki-in-les/opeka-
prizme/modularna-opeka
Pravilno zračenje in prezračevanje. Pridobljeno 1. 2. 2013 s svetovnega spleta:
http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publikacije.URE/URE1-11.htm
Montažne hiše - Fasade. Pridobljeno 11. 1. 2013 s svetovnega spleta:
http://montazne-hise-on.net/fasade.html
Osončenost površja Slovenije. Pridobljeno 11. 2. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.geodetski-vestnik.com/47/12/gv47-1_055-063.pdf
Pasivna gradnja - Penjeno steklo. Pridobljeno 10. 3. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.pasivnagradnja.si/pasivna_gradnja_penjeno_steklo_izolacija_glapor.sht
ml
Pasivna hiša. Pridobljeno 12. 1. 2013 s svetovnega spleta: http://www.fa.uni-
lj.si/filelib/8_konzorcijph/konzorcij-internet_ph.pdf
Petrol. Pridobljeno 29. 3. 2013 s svetovnega spleta
http://www.petrol.si/sites/www.petrol.si/files/attachment/ijs_metodologija_26_09.pd
f.
Polietilen. Pridobljeno 10. 1. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.kmkbox.eu/si/materiali/penjeni-polietilen
Pretvornik merskih enot. Pridobljeno 7. 5. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.pretvornik-enot.com/pretvorbe_energije.php
74
Proplan - Industrijska sekcijska vrata. Pridobljeno 6. 5. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.proplan.si/industrijska-vrata/industrijska-sekcijska-vrata/
Quaschning, V. (2004). Understanding Renewable Energy Systems. London; Rout-
ledge.
Solarko - Ploščati sončni kolektorji. Pridobljeno 18. 3. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.solarko.si/ploscati_solarni_kolektorji
Statistični urad RS. Povprečne letne in mesečne temperature zraka po meteorološ-
kih postajah. Pridobljeno 7. 3. 2013 s svetovnega spleta:
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/DataSort.asp?Matrix=0156101S&timeid=2013375
72615&lang=2&noofvar=3&numberstub=1&NoOfValues=7
Sulič, D. (2008). Izkoriščanje odpadne toplote žarilnih peči za ogrevanje proizvodnje
hale. Diplomsko delo. Nova Gorica: Poslovno-tehniška fakulteta, Univerza v Novi
Gorici.
Tihec, S. (2008/2009). Skrivnosti ogrevanja s toplotno črpalko. Varčujem z energijo
- Toplotne črpalke, 1, str.16.
Toplozračni sistem. Pridobljeno 10. 1. 2013 s svetovnega spleta:
http://toplozracnoogrevanje.si/toplozracnoogrevanje/opissistema
TIP-TOP. (2013). Okna. Pridobljeno 24. 3. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.tiptop-okna.si/pdf/promocija-naslednje.pdf
UniCredit Bank. Dolgoročni depoziti: Pridobljeno 29. 5. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.unicreditbank.si/sl/Prebivalstvo/Varcevanja_in_nalozbe/Depoziti/Depozi
ti_v_evrih
75
PRILOGE
Priloga 1: Učinkovitost naprednih sončnih kolektorjev
76
77
78
79
Priloga 2: Toplotna prehodnost elementov zunanje površine
stavbe
V skladu s PURES 2, Tehnično smernico TSG-1-004:2010, toplotna prehodnost
elementov zunanje površine stavbe in ločilnih elementov delov stavbe z različnimi
režimi notranjega toplotnega ugodja, ki se določi po standardih SIST EN ISO 6946
in SIST EN ISO 10211, ne sme presegati vrednosti, navedenih v spodnji tabeli 1.