Univerza v Novi Gorici2012/1

Naslov: Univerza v Novi Gorici

ISSN 1855-7295

Urednica: Andreja Leban

Besedilo: Danilo Zavrtanik, Gvido Bratina, Mladen Franko, Tanja Urbančič, Oto Luthar, Samo Stanič, Urška Lavren-

čič Štangar, Božidar Šarler, Marina Lukšič Hacin, Franc Marušič, Polonca Trebše, Giovanni De Ninno, Rok Žaucer,

Maja Bračič Lotrič, Tanja Petrović, Petra Svoljšak, Mirjam Milharčič Hladnik, Elsa Fabbretti, Matejka Grgič, Katja Mi-

hurko Poniž, Branka Mozetič Vodopivec, Ingrid Petrič, Lorena Butinar, Martina Bergant Marušič, Jasmina Jakomin,

Rene Rusjan, Boštjan Potokar, Melita Sternad Lemut, Mirjana Frelih, Sabina Zelinšček, Vanesa Valentinčič Murovec,

Nives Štefančič, Nika Gregorič, Mojca Vah Jevšnik, Darja Marolt

Fotografije, grafi, sheme: Arhiv Univerze v Novi Gorici, Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa, Foto atelje Pavšič

Zavadlav, Mladen Franko, Samo Stanič, Gvido Bratina, Maja Bračič Lotrič, Nataša Novak Tušar, Elsa Fabbretti, Katja

Mihurko Poniž, Jure Gombač, Tanja Pipan, Ingrid Petrič, Božidar Šarler, Nataša Gregorič Bon, Boštjan Mljač, Beti

Bučinel, Maja Wagner, Maja Radišek, Jana Gregorič, Peter Mišic, Eva Mastnak, Gaja Kutnjak, Hana Kovačič, Simon

Škafar, Anja Gluvić, Tina Smrekar, Darja Marolt, Paolo Sivilotti, Daniel Olivo, Maja Bračič Lotrič, Jaka Vogrinčič Bizjak,

Drago Papler, Nejc Lekocevic, Miro Zdovc, Marija Petek, iStockphoto

Oblikovanje: A-media d.o.o., Šempeter pri Gorici

Priprava in tisk: A-media d.o.o., Šempeter pri Gorici

Število natisnjenih izvodov: 1000

Založnik: Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, Rožna Dolina, SI-5000 Nova Gorica

Leto izida: 2012

Brezplačna publikacija. Publikacija je financirana iz javnih sredstev.

Dostopno tudi na: http://www.ung.si/public/doc/splosna_brosura_2010_sl.pdf

UvodUniverza v Novi Gorici Organizacijska shema Univerze v Novi Gorici Fakultete in visoki šoli

Fakulteta za znanosti o okolju Poslovno-tehniška fakulteta Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fakulteta za humanistiko Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo Visoka šola za umetnost Fakulteta za podiplomski študij

Znanosti o okolju (3. stopnja) Fizika (3. stopnja) Krasoslovje (3. stopnja) Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja) Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine (3. stopnja) Molekularna genetika in biotehnologija (3. stopnja) Jezikoslovje (3. stopnja)

Laboratoriji, centri in institut Laboratorij za raziskave v okolju Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev Laboratorij za fiziko organskih snovi Laboratorij za večfazne procese Laboratorij za raziskave materialov Laboratorij za kvantno optikoCenter za raziskave atmosfereCenter za sisteme in informacijske tehnologije Center za raziskave vinaCenter za raziskave staranjaInstitut za kulturne študije

Ostale dejavnostiUniverzitetna knjižnica Založba Fundacija Edvard Rusjan Mednarodna pisarnaKarierni centerAlumni klubPosestvo VilinaPrimorski tehnološki park Znanstveni večeri

Kazalo

23678

1216202730343536373840424445464951525355576061626467686970717273747576

Uvod

Dejavnosti Univerze v Novi Gorici so namenjene izobraževanju mladih nadarjenih ljudi in iskanju znanstve-

ne resnice. Znotraj Univerze v Novi Gorici deluje pet fakultet in dve šoli ter devet raziskovalnih centrov. Naši

profesorji so vrhunski raziskovalci in učitelji, ki svoje znanje posvečajo ustvarjanju modernih podiplomskih in

dodiplomskih študijskih programov.

Univerza v Novi Gorici se vključuje v mednarodno sodelovanje s sorodnimi univerzitetnimi ustanovami po vsem

svetu. Posebno skrb posvečamo multidisciplinarnim raziskavam in programom sodelovanja med industri-

jo in akademskim okoljem, z željo, da bi tudi mi pripomogli k ustvarjanju boljše družbe tako na lokalni kot

tudi globalni ravni.

Naj Vam ta predstavitev pomaga pri odločitvi za sodelovanje z nami in uresničitvi svojih življenjskih ambicij.

prof. dr. Danilo Zavrtanik, rektor

3

Univerza v Novi Gorici je univerzitetna ustanova,

ki se ukvarja z visokošolskim izobraževanjem na

dodiplomski in podiplomski ravni ter z znanstve-

noraziskovalno dejavnostjo. Delovati smo začeli v

študijskem letu 1995/1996 kot Fakulteta za znano-

sti o okolju, prva mednarodna podiplomska šola v

Sloveniji, ki sta jo ustanovila Mestna občina Nova

Gorica in Institut Jožef Stefan iz Ljubljane. Zara-

di uvedbe novih študijskih programov in širitve

znanstvenoraziskovalne dejavnosti smo se leta

1998 reorganizirali in preimenovali v Politehniko

Nova Gorica, leta 2006 pa smo spremenili status

in postali Univerza v Novi Gorici. Današnji sousta-

novitelji Univerze v Novi Gorici so: Mestna obči-

na Nova Gorica, Občina Ajdovščina, Institut Jožef

Stefan ter Znanstvenoraziskovalni center SAZU iz

Ljubljane.

Danes se pedagoška dejavnost izvaja v okviru pe-

tih fakultet in dveh visokih šol: Fakultete za znano-

sti o okolju, Poslovno-tehniške fakultete, Fakultete za

aplikativno naravoslovje, Fakultete za humanistiko,

Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo, Visoke

šole za umetnost ter Fakultete za podiplomski študij,

znotraj katere poteka izobraževanje na študijskih

programih Znanosti o okolju, Fizika, Krasoslovje,

Primerjalni študij idej in kultur, Molekularna gene-

tika in biotehnologija, Ekonomika in tehnike kon-

servatorstva in krajinske dediščine ter Jezikoslovje.

Raziskovalna dejavnost poteka v šestih laborato-

rijih: Laboratoriju za raziskave v okolju, Laboratoriju

za astrofiziko osnovnih delcev, Laboratoriju za fiziko

organskih snovi, Laboratoriju za večfazne procese,

Univerza v Novi Gorici

4

Laboratoriju za raziskave materialov, Laboratoriju za

kvantno optiko, v štirih centrih: Centru za raziskave

atmosfere, Centru za sisteme in informacijske tehno-

logije, Centru za raziskave vina in Centru za raziskave

staranja ter na Institutu za kulturne študije. Strokov-

na in študijska literatura je raziskovalcem, študen-

tom ter širši javnosti na razpolago v moderno

opremljeni Univerzitetni knjižnici, Založba Univerze

v Novi Gorici pa skrbi za izdajanje učbenikov, skript,

zbornikov in drugih del. Od leta 2010 pa imamo

tudi 16 hektarov vinogradniškega posestva Vilina in

lastno pridelavo vina.

V okviru univerze deluje tudi Mednarodna pisarna,

ki je namenjena vodenju in organiziranju medna-

rodne dejavnosti in mednarodnih projektov na uni-

verzi. Poleg tega pa imamo na univerzi tudi Karierni

center, ki predstavlja most med univerzo, študenti

in delodajalci ter Alumni klub, ki združuje Alumne

vseh generacij dodiplomskih in podiplomskih štu-

dijskih programov, ter vse zaslužne posameznike,

ki so prispevali k razvoju Univerze v Novi Gorici.

Za povezavo z gospodarstvom smo poskrbeli z

ustanovitvijo Primorskega tehnološkega parka. Park

združuje tehnološko inovativna podjetja, ki omo-

gočajo prenos razvojnih pobud in strokovnega

znanja v podjetniško okolje.

Ker se zavedamo tudi pomena, ki ga ima stabilno

in predvidljivo zagotavljanje finančnih sredstev za

izvajanje visokošolskega izobraževanja, smo usta-

novili Fundacijo Edvard Rusjan. Njeno poslanstvo je

skrb za kakovosten in stalen razvoj dejavnosti, ki jih

izvaja Univerza v Novi Gorici.

S širokim razponom dejavnosti, ki se medseboj-

no dopolnjujejo in bogatijo, si prizadevamo za

doseganje najvišje ravni kakovosti izobraževalne

in znanstvenoraziskovalne dejavnosti in za njuno

celostno umeščanje v primorski, slovenski in med-

narodni prostor.

Informacije: tel.: 05 331 52 23 | faks: 05 331 52 24 | e-pošta: info@ung.si | http://www.ung.si

5

Rektorprof. dr. Danilo Zavrtanik

Prorektor za raziskave

prof. dr. Gvido Bratina

Prorektor za izobraževanje

prof. dr. Mladen Franko

SenatPredsednik senata

prof. dr. Danilo Zavrtanik

Člani senata

prof. dr. Iztok Arčon

prof. dr. Tadej Bajd

prof. dr. Gvido Bratina

akad. prof. dr. Andrej Kranjc

prof. dr. Oto Luthar

prof. dr. Maja Ravnikar

prof. dr. Tanja Urbančič

prof. dr. Matjaž Valant

doc. dr. Branka Mozetič Vodopivec

doc. dr. Katja Mihurko Poniž

prof. Boštjan Potokar

Špela Brajer, predstavnica študentov

Upravni odborPredsednik upravnega odbora

dr. Boris Peric

Člani upravnega odbora

dr. Gregor Cevc

dr. Urh Černigoj

dr. Robert Golob

dr. Matjaž Kuntner

Borut Lavrič, univ.dipl.prav.

dr. Miran Veselič

Robert Žerjal, univ.dipl.fiz.

Jana Gregorič, predstavnica študentov

Svetprof. dr. Alfonso Franciosi, Sincrotrone Trieste,

Italija

prof. dr. Werner Hofmann, Univerza v Salzburgu,

Avstrija

prof. dr. Giorgio Margaritondo, EPFL, Švica

prof. dr. Soren L. Nielsen, Roskilde University,

Danska

prof. dr. Corrado Sarzanini, Univerza v Torinu, Italija

akd. prof. dr. Boštjan Žekš, Univerza v Novi Gorici,

Slovenija

Študentski svetPredsednica

Valerija Zabret, Visoka šola za umetnost

Podpredsednica

Jana Gregorič, Poslovno-tehniška fakulteta

Člani

Matej Lavrenčič – Visoka šola za vinogradništvo

in vinarstvo

Špela Brajer – Fakulteta za humanistiko

Matija Malik - Poslovno-tehniška fakulteta

Lucija Vidrih - Poslovno-tehniška fakulteta

Organizacijska shema Univerze v Novi Gorici

Študentski svet

Upravni odbor

Senat Svet

Prorektor za izobraževanje

RektorProrektor za

raziskave

Izobraževanje Raziskave

Poslovno-tehniška fakulteta

Fakulteta za znanosti o okolju

Fakulteta za humanistiko

Fakulteta za aplikativno

naravoslovje

Visoka šola za vinogradništvo

in vinarstvo

Visoka šola za umetnost

Fakulteta za podiplomski študij

Laboratorij za raziskave v okolju

Laboratorij za fiziko organskih snovi

Laboratorij za astrofiziko osnovnih

delcev

Laboratorij za večfazne procese

Laboratorij za raziskave materialov

Center za raziskave atmosfere

Center za sisteme in informacijske

tehnologije

Center za raziskave vina

Inštitut za kulturne študije

Podpora

AlumniKarierni Center

Univerzitetna knjižnica Založba

Rektorat

Fundacija Edvard Rusjan

Posestvo Vilina

Primorski tehnološki park

Vodstvo

Laboratorij za kvantno optiko

Center za raziskave staranja

6

7

Fakultete in visoki šoli

Fakulteta za znanosti o okoljuPoslovno - tehniška fakulteta Fakulteta za aplikativno naravoslovjeFakulteta za humanistikoVisoka šola za vinogradništvo in vinarstvoVisoka šola za umetnostFakulteta za podiplomski študij

Fakulteta za znanosti o okolju Poslovno-tehniška fakulteta Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fakulteta za humanistiko Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo Visoka šola za umetnost Fakulteta za podiplomski študij

8

Fakulteta za znanosti o okolju Dekan: prof. dr. Matjaž Valant

Fakulteta za znanosti o okolju deluje od same ustanovitve Univerze v Novi Gorici leta 1995 (takrat Fakultete za

znanosti o okolju) in izvaja univerzitetni študijski program Okolje 1. in 2. stopnje. Delovanje fakultete je tesno po-

vezano z Laboratorijem za raziskave v okolju in Laboratorijem za raziskave materialov, ki zagotavlja večino kadrov

za izvajanje študijskega programa, kot tudi raziskovalne podlage in materialne pogoje za praktično usposabljanje

študentov.

9

Študijski program OKOLJE je interdisciplinaren

dodiplomski program za pridobitev univerzitetne

izobrazbe. Pripravljen je bil v sklopu prenove šti-

riletnega univerzitetnega študijskega programa

Okolje, ki ga Univerza v Novi Gorici izvaja od leta

2000. Program traja šest semestrov in ponuja vse

pomembne naravoslovne, tehniške in družbo-

slovne vsebine, ki izhajajo iz problematike okolja,

npr. onesnaževanje vode, zraka in tal, meritve v

okolju, ekotoksikologijo, zdravstveno ekologijo,

ravnanje z odpadki, varstvo narave, upravljanje

okolja, ocenjevanje vplivov na okolje, ekonomiko

okolja ter zakonodajo in komuniciranje z javno-

stjo. Uspešno opravljen študij zagotavlja strokov-

ni naslov Diplomirani okoljski tehnolog oz. Diplo-

mirana okoljska tehnologinja.

Temeljni cilj študijskega programa Okolje je izo-

braziti strokovnjake, ki bodo sposobni prevzeti

dela na raziskovalnih, tehničnih in upravnih po-

dročjih, naloge, ki zadevajo okolje v različnih sek-

torjih gospodarstva kot tudi na zakonodajnem in

izvršilnem področju na lokalni, državni in medna-

rodni ravni. Ena izmed značilnosti študija, ki je za-

snovan na kreditnem sistemu, je enoten program

za vse študente v prvem letniku. To daje študen-

tom dobro in široko podlago s področja naravo-

slovno-matematičnih ved ter potrebna predzna-

nja za razumevanje povezav med posameznimi

področji in pojavi v okolju. V drugem in tretjem

letniku imajo študentje možnost izbire določene-

Univerzitetni študijski program OKOLJE (1. stopnja)

ga števila predmetov oziroma zbiranja kreditnih

točk iz ustreznega sklopa izbirnih predmetov. Ti

so oblikovani in razvrščeni na način, ki omogo-

ča ustrezno izpopolnitev znanja, pridobljenega

pri obveznih predmetih. Ves čas študija želimo

študentom posredovati in omogočiti pridobitev

čimveč praktičnih izkušenj. Te študentje pridobijo

pri laboratorijskih in terenskih vajah pri posame-

znih predmetih, pri skupinskem raziskovalnem

projektu ter v okviru diplomskega dela.

Skupinski raziskovalni projekt je posebnost študij-

skega programa Okolje. To je obvezen predmet,

pri katerem je poudarek na reševanju praktičnih

problemov okolja in na delu v multidisciplinarni

skupini. Skupinski projekt teče preko vseh treh

letnikov, študentje pa ga sklenejo z javno pred-

stavitvijo rezultatov v obliki seminarja.

Program je ovrednoten s kreditnimi točkami

po evropskem sistemu ECTS (European Credit

Transfer System), kar daje študiju dodatno med-

narodno primerljivost in usklajenost s podobnimi

programi v svetu, ki zagotavlja tudi mednarodne

izmenjave preko programov EU Socrates-Era-

smus. Študentom je s tem omogočeno vključe-

vanje v raziskovalno delo in študijske programe

kreditnega sistema študija v Sloveniji in tujini.

Diplomanti lahko študij nadaljujejo na magistr-

skem študijskem programu Okolje 2. stopnje in

drugih magistrskih programih na Univerzi v Novi

Gorici in drugih univerzah, za katere izpolnjujejo

10

pogoje. Na univerzitetni študijski program Okolje

1. stopnje se lahko vpišejo kandidati, ki so konča-

li srednjo šolo z maturo ali poklicno maturo. Za

študij na univerzitetnem študijskem programu

Okolje je predvidenih 40 vpisnih mest.

11

Magistrski študijski program OKOLJE (2. stopnja)

Študijski program OKOLJE 2. stopnje omogoča

magistrski študij s področja znanosti o okolju.

Študij traja štiri semestre in je izrazito interdisci-

plinarno ter raziskovalno usmerjen. Pokriva vsa

pomembnejša področja znanosti o okolju, kot so:

onesnaževanje vode, zraka in tal, merilne tehnike

za ugotavljanje in nadzor onesnaževanja, ravna-

nje z odpadki in posledice njihovega odlaganja,

kemijske, fizikalne, biološke in zdravstvene učinke

onesnaževanja ter pravne, ekonomske in uprav-

ne vidike varstva okolja. Uspešno opravljen študij

zagotavlja strokovni naslov Magister okoljskih ved

oz. Magistrica okoljskih ved. Študij poteka v sloven-

skem in angleškem jeziku.

Cilj izobraževanja po tem programu je oblikovati

diplomanta kot strokovno celovito osebnost, ki je

sposobna razumeti in obvladovati zahtevne nara-

voslovno-tehnične ter organizacijsko-ekonomske

probleme v okolju. Od diplomanta zato pričakuje-

mo uspešno proučevanje in povezovanje odnosov

med pojavi v okolju, naravnim okoljem in družbo

pa tudi tehnologijo, organizacijo in ekonomiko,

z namenom zagotavljanja sonaravnega razvoja.

Sposoben bo tudi vzpostaviti celovite in tvorne

odnose med strokovnjaki iz različnih znanstvenih

disciplin, ki morajo nujno sodelovati pri reševanju

problemov okolja.

Pri raziskovalnem delu med študijem študenti de-

lajo na konkretnih projektih, povezanih s proble-

matiko okolja, ki lahko obsegajo meritve v okolju,

monitoring, presoje vplivov na okolje, uvajanje

okolju prijaznih tehnologij, obnovljivih virov ener-

gije itd.

Kreditno ovrednotenje programa po Evropskem

kreditnem sistemu (ECTS) omogoča študentom

vključevanje v druge ovrednotene študijske pro-

grame na Univerzi v Novi Gorici ter na drugih viso-

košolskih zavodih v Sloveniji in v tujini.

Za študij na magistrskem študijskem programu

OKOLJE 2. stopnje je predvidenih 30 vpisnih mest.

Po zaključenem magistrskem študiju imajo kan-

didati možnost nadaljevanja študija na študijskih

programih za pridobitev doktorata znanosti, skla-

dno z vpisnimi pogoji za posamezni program.

Informacije: tel.: +39 0481 545 223 | faks: 05 331 52 96 | e-pošta: info.fzo@ung.si | http://www.ung.si

Poslovno - tehniška fakulteta Dekanja: prof. dr. Tanja Urbančič

Poslovno - tehniška fakulteta Poslovno - tehniška fakulteta Dekanja: prof. dr. Tanja Urbančič

Poslovno - tehniška fakulteta Poslovno - tehniška fakulteta Dekanja: prof. dr. Tanja Urbančič

Poslovno - tehniška fakulteta

Sodobno gospodarstvo ob specialistično izobraženih kadrih potrebuje tudi široko razgledane in izobražene

inženirje, sposobne obvladovati tako tehnične kot tudi poslovno-organizacijske vidike, pomembne za uspe-

šno delovanje podjetij. Za izobrazbo takih kadrov na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v Novi Gorici skrbimo

že od študijskega leta 1998/1999, ko smo začeli izvajati visokošolski strokovni študij Ekonomika in vodenje

proizvodnih in tehnoloških sistemov. Tega je po prenovi nadomestil študijski program Gospodarski inženiring,

ki ga sedaj izvajamo na prvi in drugi stopnji.

Temeljni cilj študija je izobraziti strokovnjake, ki bodo imeli kar najbolj celovit vpogled v problematiko proizvo-

dnih podjetij. Študij gospodarskega inženiringa na Univerzi v Novi Gorici se odlikuje po praktični naravnanosti,

zato je pri študiju posebej poudarjena praktična uporaba znanj (vaje, seminarji, praktično usposabljanje). H kva-

liteti študija pomembno prispeva tudi ugodno razmerje med številom študentov in profesorjev, ki študentom

omogoča lažje uveljavljanje individualnih strokovnih interesov.

Zaposljivost diplomantov v letu po zaključku študija je kar 95%. Na fakulteti študentom tudi svetujemo glede

nadaljnje poti in jim pomagamo pri iskanju zaposlitve.

14

Visokošolski strokovni študijskiprogram GOSPODARSKI INŽENIRING (1. stopnja)

Redni študij na prvi stopnji traja šest semestrov in

je sestavljen iz predavanj, vaj, praktičnega uspo-

sabljanja in diplomskega dela. Po uspešno opra-

vljenem študiju dobi diplomant strokovni naslov

diplomirani gospodarski inženir oz. diplomirana

gospodarska inženirka.

Program obsega poleg temeljnih predmetov iz

naravoslovja široko paleto predmetov iz inženirskih,

ekonomskih in organizacijskih ved. V tretjem letniku

študija študentje opravijo tudi praktično usposablja-

nje v podjetjih. Tako se spoznajo s konkretno rabo

pridobljenih znanj za reševanje problemov v praksi.

Diplomant je usposobljen za delo na področjih

upravljanja in vodenja tehnoloških in poslovnih

sistemov, trženja inženirskih storitev in industrijskih

izdelkov, snovanja, vodenja in vrednotenja investi-

cijskih projektov, snovanja strateških in operativnih

razvojnih načrtov, nadzora računalniško podprtih

sistemov. Diplomanti se večinoma zaposlujejo v

tako imenovanem srednjem managementu, kjer

opravljajo dela vodje proizvodnje, vodje vzdrževa-

nja, vodje komerciale, delajo pa tudi kot prodajni

inženirji in podobno.

Informacije: tel.: 05 331 52 31 | faks: 05 331 52 40 | e-pošta: info.ptf@ung.si | http://www.ung.si

15

Magistrski študijski programGOSPODARSKI INŽENIRING (2. stopnja)

Glede na močno aktualnost področja gospodar-

skega inženiringa v Evropi in svetu smo visoko-

šolski strokovni študijski program prve stopnje

Gospodarski inženiring nadgradili s študijskim

programom druge stopnje, s katerim tvorita vse-

binsko celoto. Zelo primeren pa je tudi za diplo-

mante različnih tehniških študijev, ki želijo razširiti

svoj strokovni profil. Po uspešno zaključenem štu-

diju dobijo diplomanti strokovni naslov magister

gospodarski inženir oz. magistrica gospodarska

inženirka.

Študent v času študija opravi obveznosti pri petih

obveznih predmetih. Ti podajo znanje za poglo-

bljeno razumevanje na področjih, bistvenih za in-

terdisciplinarni profil strokovnjaka gospodarskega

inženiringa: sodobne tehnologije s poudarkom na

informacijskih tehnologijah, ekonomika in strate-

ški management. Obvezni sestavini programa sta

tudi skupinski in individualni raziskovalni projekt.

Študent izbere dva obvezna izbirna predmeta in

tri izbirne predmete, ki mu omogočajo poglobi-

tev znanja na tehnoloških, informacijskih in drugih

ustreznih področjih.

Na fakulteti izvajamo individualno svetovanje in

usmerjanje v zvezi s študijem v vseh ključnih fazah

– pred vpisom, ob izbiri predmetov, pa tudi ob is-

kanju zaposlitve.

Informacije: tel.: 05 331 52 31 | faks: 05 331 52 40 | e-pošta: info.ptf@ung.si | http://www.ung.si

16

Fakulteta za aplikativnonaravoslovjeDekan: prof. dr. Gvido Bratina

Fakulteta za aplikativno naravoslovje izvaja študijska programa Fizika 1. stopnja in Fizika 2. stopnja Za oba

programa je značilna praktična naravnanost študija, majhne skupine študentov, ki omogočajo neposreden

stik med študenti in profesorji in povezava z mednarodnimi raziskovalnimi institucijami in univerzami preko

programa Erazmus in drugih programov, ki pokrivajo izmenjavo študentov in profesorjev.

17

Univerzitetni študijski program FIZIKA (1. stopnja)

Študijski program Fizika 1. stopnja predstavlja po-

vezavo med osnovnimi fizikalnimi znanji in njihovo

uporabo v tehniki in naravoslovju. Temu primerne

so tudi vsebine predmetov, ki so obogatene s pri-

meri s sodobnih področij fizike in tehnike. Vsebine

temeljnih predmetov, zlasti matematike so zasno-

vane tako, da omogočajo študentu pridobitev

osnovnih znanj brez poglobljenih izpeljav. Osre-

dotočajo se na uporabo teh znanj pri reševanju

fizikalnih problemov. Velik del eksperimentalnih

vaj, študentje izvajajo v industrijskih laboratorijih in

razvojnih oddelkih. Vsebina študijskega programa

je zgrajena okrog izvajanja meritev v najrazličnej-

ših okoljih. Temu sta posvečena predmeta Merilne

tehnike in Fizikalni laboratorij, ki po svoji vsebini

in značaju (izvajanje eksperimentov v razvojnih od-

delkih industrijskih družb) omogočata študentom

spoznavanje s praktičnimi problemi v razvojnih od-

delkih že od prvega letnika študija.

Študijski program Fizika 1. stopnja torej pokriva izo-

braževanje strokovnjakov s področja, ki je vitalnega

pomena za vsa podjetja, kjer se zahteva izvajanje

natančnih merilnih postopkov. Diplomanti prve

stopnje bodo pridobili dovolj osnovnega praktične-

ga znanja, da se bodo lahko zaposlili v industrijskih

razvojnih in merilnih oddelkih, vladnih svetovalnih

službah in raziskovalnih laboratorijih. Na teh delov-

nih mestih bodo lahko samostojno izvajali merilne

postopke in vodili manjše skupine tehničnih sode-

lavcev. Obenem bodo diplomanti spoznali različna

področja fizike do te mere, da bodo lahko poglobili

svoja znanja na podiplomskem študiju programa

Fizika 2. stopnja na Univerzi v Novi Gorici oziroma

na študijskih programih drugih institucij.

18

Magistrski študijski program FIZIKA (2. stopnja)

Študijski program Fizika 2. stopnja nadgrajuje štu-

dijski program Inženirska fizika na drugi bolonjski

stopnji. Če predstavlja prvostopenjski študijski

program splošno izobrazbo na področju aplika-

tivne fizike s široko paleto zaposljivosti tudi na

inženirskih področjih, predstavlja Fizika 2. stopnja

program, ki ponuja dvoje: trdno teoretsko osnovo

za nadaljevanje študija do doktorata in niz kom-

petenc, ki jih bodo diplomanti lahko uporabljali v

razvojno-raziskovalnih enotah v industriji in znano-

sti. Oba modula študijskega programa, Fizika trdne

snovi in Fizika visokih energij sta eksperimentalno

usmerjena. Poleg splošnega napredka znanosti in

dviga tehnične kulture s svojim poudarkom na ek-

sperimentalnih metodah in na delu diplomantov

z najnovejšimi tehnologijami omogočata konku-

renčnost raziskav diplomantov na svetovnem trgu

znanja in posledično uspeh dela slovenskega go-

spodarstva.

Zaposlitvene možnosti diplomantov obsegajo vo-

dilna mesta v industrijskih razvojnih laboratorijih in

vladnih ekspertnih službah. Brez težav bodo lahko

sodelovali tudi pri izvajanju eksperimentov v razi-

skovalnih laboratorijih.

Informacije: tel.: 05 365 35 00 | faks: 05 365 35 27 | e-pošta: info.fan@ung.si |

http://www.ung.si/si/o-univerzi/sole/3000/

Fakulteta za humanistikoDekanja: doc. dr. Katja Mihurko Poniž

Fakulteta za humanistiko združuje s petimi akreditiranimi programi (Slovenistika – prva in druga stopnja, Kulturna

zgodovina – prva in druga stopnja ter drugostopenjski študij Migracije in medkulturni odnosi) študij klasičnih

humanističnih vsebin in aktualnih znanj. Naši programi dosegajo visoko kakovostno znanstveno, strokovno in di-

daktično raven, študente in študentke usposabljamo za nadaljevanje študija ter za raziskovalno in strokovno delo

doma ali v tujini. Sodelavci in sodelavke Fakultete za humanistiko v slovenski prostor uvajamo in v njem razvijamo

nove metodologije dela v humanistiki in z njimi proučujemo krajevne značilnosti in širše svetovne pojave. Našo

pedagoško in raziskovalno skupino sestavljajo v glavnem mladi, a že uveljavljeni znanstveniki; veliko jih je del svo-

jega izobraževanja opravilo v tujini, kjer se še naprej vključujejo v znanstvene ali strokovne projekte. To omogoča

hiter in uspešen pretok idej iz mednarodnega v slovenski prostor in obratno, študente in študentke pa vzpodbuja k

ustvarjalnemu študiju na matični ustanovi in na univerzah v tujini. V prihodnosti načrtujemo obogatitev študijskih

vsebin z novimi programi in predmeti, ki bodo – zveste staremu humanističnemu geslu Animus facit nobilem –

ponujale znanja in vedenja, ki jih dosedanji študiji na slovenskih univerzah ne ponujajo.

21

Univerzitetni študijski program SLOVENISTIKA (1. stopnja)

Univerzitetni študijski program Slovenistika je prvi

študijski program s področja humanistike, ki smo

ga začeli izvajati na Univerzi v Novi Gorici. Namen

študijskega programa Slovenistika ni v „posnema-

nju” že obstoječih programov s tega področja, am-

pak v ponujanju novih vsebin, drugačnih metodo-

logij, izvirnih pristopov. Tradicionalno slovenistično

delitev na jezikovne in literarne vsebine nadgraju-

jemo z uvajanjem temeljnih in izbirnih predmetov

s področja splošnega jezikoslovja in literarne teori-

je, jezikovne in književne pojave preučujemo z me-

todami, ki so v slovenskem prostoru nove, bogat

nabor izbirnih predmetov, smiselno urejenih po

področjih, pa študentom in študentkam omogo-

ča, da se seznanijo z vsebinami, s katerimi se bodo

srečevali pri nadaljnjem študiju ali na delovnem

mestu. Profesorji študente že med študijem spod-

bujajo za samostojno raziskovanje posameznih

tem ali problemov in jih ob strokovnih vsebinah

s področja književnosti in jezika seznanjajo tudi z

drugimi humanističnimi in družboslovnimi vsebi-

nami, kar jim omogoča lažji prehod na raziskovalne

programe druge stopnje ali nadaljevanje študija za

pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe.

Tisti študenti, ki se želijo po opravljeni prvi stopnji

zaposliti, lahko izbirajo med „praktičnimi” vsebina-

mi, ki jih bodo potrebovali v prihodnji službi (raču-

nalništvo, lektoriranje, založništvo …).

Študij na UNG je po eni strani povezan z okoljem,

v katerem se odvija: študentje se seznanijo z dina-

miko medkulturnih stikov in vplivov, s kulturo so-

sednjih narodov in z metodami preučevanja vseh

teh pojavov. Po drugi strani pa je študij mednaro-

dno primerljiv in zanimiv: splošne jezikoslovne in

literarne vsebine, teorije, metodologije, študij tujih

jezikov in svetovne književnosti – so dejavniki, ki

našim študentom omogočajo nadaljevanje študija

ali iskanje zaposlitve doma ali v tujini.

Program se iz leta v leto spreminja, posodablja,

bogati – v skladu z novimi znanstvenimi odkritji, s

potrebami družbe in z željami študentov. Program

je ovrednoten s kreditnimi točkami po evropskem

sistemu ECTS, kar daje študentom možnost, da se

med študijem ali po njem vključijo v druge študij-

ske programe doma in po svetu.

Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 | e-pošta: info.fh@ung.si | http://www.ung.si

22

Magistrski študijski program SLOVENISTIKA (2. stopnja)

Študijski program druge stopnje Slovenistika je

2-letni magistrski študijski program in je nadaljeva-

nje 3-letnega študijskega programa Slovenistika.

Ima dve študijski smeri: Jezikoslovje in Literarne vede.

Glavne značilnosti programa so poudarek na samo-

stojnem raziskovalnem delu, veliko število izbirnih

vsebin, poudarjanje krajevne specifike, mednarodna

primerljivost in sprotno posodabljanje programa.

Na smeri Jezikoslovje študentje opravijo obvezne in

izbirne predmete. Slednje izberejo iz dveh modulov:

jezikoslovnega in komunikacijskega. Modul Jezik

ponuja vsebine splošnega jezikoslovja, modul Ko-

munikacija pa združuje jezikoslovne in druge huma-

nistične vede. Študijska smer Literarne vede omogo-

ča celovit vpogleda v literarne vede s poudarjenim

znanstvenim pristopom k literarnim vedam. Ob ob-

veznih predmetih, ki podajajo temeljne literarnove-

dne vsebine in poglabljajo jezikoslovno znanje, štu-

dentje na smeri Literarne vede izbirajo predmete iz

treh modulov: Slovenska književnost med srednjim

vekom in romantiko, Literature manjšin in malih na-

rodov, Študiji spolov in književnost.

Magistrski študijski program Slovenistika omogoča

tudi povezovanje vsebin z obeh smeri, tako Jeziko-

slovja kot tudi Literarnih ved, saj lahko študenti izbe-

rejo veliko število predmetov tudi z druge smeri, s

čimer si pridobijo celovito slovenistično izobrazbo.

Bistveni značilnosti študija Slovenistike na drugi sto-

pnji sta upoštevanje priznanih in sodobnih jeziko-

slovnih in literarnovednih metodologij ter povezava

z okoljem, v katerega je program postavljen - to štu-

dentom omogoča seznanitev z dinamiko medkultur-

nih stikov in njihovim vplivom na jezik in književnost,

s kulturo sosednjih narodov in s problemi jezikovne

politike. Diploma je primerljiva z mednarodnimi listi-

nami in omogoča zaposlitev v raziskovalnih, izobra-

ževalnih, kulturnih in upravnih ustanovah. Na Fakul-

teti za humanistiko smo ponosni tudi na dejstvo, da

študij oblikujejo mladi, a že uveljavljeni raziskovalci in

profesorji iz Slovenije in tujine.

Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 | e-pošta: info.fh@ung.si | http://www.ung.si

23

Univerzitetni študijski program KULTURNA ZGODOVINA (1. stopnja)

Direktorica programa: doc. dr. Petra Svoljšak

Izviren in inovativen študijski program Kulturna

zgodovina je utemeljen na slovenski kulturnozgo-

dovinski tradiciji. Slovenci kot skupnost smo na-

mreč smisel in možnost svoje samobitnosti dolgo

razpoznavali izključno v kulturi. Zato kulturna zgo-

dovina v časovno-razvojni perspektivi brez dvo-

ma ostaja ena ključnih humanističnih disciplin na

Slovenskem, ki pa je šele na Univerzi v Novi Gorici

dobila svoj samostojni študijski program.

Študijski program Kulturna zgodovina zajema vse

tiste vsebine, ki so potrebne za uspešno opravlja-

nje poklica univerzitetni diplomirani zgodovinar/

zgodovinarka. Temeljni cilj študijskega programa je

izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni opravljati

dela na področju raziskovalnih, kulturnih in uprav-

nih dejavnosti. Za doseganje pričakovanih ciljev

študij študente seznanja s temeljnimi vsebinami

kulturne zgodovine, zgodovine idej in ideologij ter

intelektualnega razvoja.

Velik delež študijskega programa je namenjen an-

tičnemu obdobju, ki bistveno zaznamuje razvoj se-

vernoprimorskega prostora. Obenem pa program

Kulturna zgodovina zajema več vsebin in področij

(pravna zgodovina, cerkvena zgodovina, agrarna

zgodovina, kulturna dediščina, zgodovina osebe in

njenih položajev, zgodovina idej, zgodovina zgo-

dovinopisja), ki so v slovenski študijski tradiciji izvir-

na. To omogoča tudi uvajanje temeljnih in izbirnih

predmetov ter smiselno, tako vsebinsko kot meto-

dološko povezovanje z drugimi humanističnimi in

družboslovnimi vsebinami.

Ob pridobivanja teoretičnega znanja študente

bogatijo svoje obzorje z reševanju konkretnih de-

lovnih nalog in raziskovanjem tem, ki so zanimive

tako za lokalno okolje kot mednarodni prostor. Na

stičišču slovanskega, romanskega in germanskega

sveta pomeni tako zastavljeni študij zgodovine

pomembno oporo slovenski skupnosti v zamej-

stvu. Predavatelji izhajajo iz znanstvenega okolja in

vsakokratna znanstvena odkritja sproti prenašajo

v študijsko okolje. Študijski program je ovredno-

ten s kreditnim sistemom ECTS ter tako primerljiv

in kompatibilen s študijskimi programi na drugih

slovenskih univerzah in v tujini. Tako postavljen

študijski program omogoča študentom večjo mo-

bilnost.

Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 | e-pošta: info.fh@ung.si | http://www.ung.si

24

Magistrski študijski program KULTURNA ZGODOVINA (2. stopnja)

Študijski program osredinja svojo pozornost na re-

flektirano življenje z zgodovino in v njej.

Magistrski program kulturne zgodovine z razisko-

valno študijsko usmeritvijo omogoča študentu, da

si pridobi strokovni naziv magister/ magistra zgo-

dovine.

Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti

strokovnjake, ki bodo sposobni opravljati dela na

področju raziskovalnih, kulturnih in upravnih de-

javnostih, kjer je potrebno obvladovanje kultur-

nozgodovinskih znanj in veščin, ki jih zahtevajo

pomožne zgodovinske vede. Magister zgodovine

bo sposoben opravljati aplikativno delo in vzpo-

staviti celovite in tvorne odnose med strokovnjaki

iz različnih znanstvenih diciplin, ki morajo nujno

sodelovati pri reševanju praktičnih in raziskovalnih

problemov na področju kulturne zgodovine.

Program zaradi individualizacije in poglobitve po-

sameznih kulturnozgodovinskih problematik

dopušča veliko prostora posameznikovim pred-

stavam in željam o študijski problematiki ter je še

posebej odprt za vsebine drugih študijskih progra-

mov. Kompleksno znanje omogoča hitrejšo reakci-

jo na probleme, ki se v družbi pojavljajo zaradi ne-

rešenih vprašanj iz preteklosti, s čimer se oblikuje

strpnost in konkurenčnost v obmejnem prostoru.

Študentje med študijem razvijejo kritično reflek-

tirano zavest o slovenstvu, evropejstvu in sveto-

vljanstvu. Tako spoznajo, da se osebne in skupinske

identitete različnih ravni ne izključujejo.

Magistrant je sposoben sodelovanja in povezovanja

z različnimi strokami tako v teoriji kot praksi – oboje

je conditio sine qua non v sodobnem pojmovanju

zgodovine. Študijski program s svojimi obveznimi

in izbirnimi predmeti poleg teoretičnega znanja še

posebej spodbuja k reševanju konkretnih delovnih

problemov (prijava projektov, izdelava elaboratov,

mikroraziskave, skupinsko delo, iskanje tematik).

Tudi drugostopenjski program Kulturne zgodovine

je ovrednoten z ECTS kreditnimi točkami, kar omo-

goča mobilnost študentov po različnih slovenskih

in tujih primerljivih študijskih programih.

Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 |

e-pošta: info.fh@ung.si | http://www.ung.si

26

Več informacij na spletnem naslovu: http://www.emmir.org

Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 | e-pošta: info.fh@ung.si | http://www.ung.si

Magistrski študijski program MIGRACIJE IN MEDKULTURNI ODNOSI

Direktorica: prof. dr. Marina Lukšič Hacin

Mednarodni študijski program Migracije in med-

kulturni odnosi (angl. European Master in Migration

and Intercultural Relations) je plod sodelovanja med

evropskimi in afriškimi univerzami, pod vodstvom

University of Oldenburg (Nemčija). V akademskem

letu 2011/12 se je program prvič začel izvajati s pod-

poro elitnega programa za mednarodno sodelova-

nje in izmenjavo študentov in profesorjev na podro-

čju visokega šolstva, Erasmus Mundus.

Evropska komisija je program prepoznala kot edin-

stven predvsem zaradi interdisciplinarne in medkul-

turne perspektive. Študij se osredotoča na človeko-

ve pravice, demokratične vrednote, socialno državo

in trg dela, to je na izzive, s katerimi se soočajo tako

države članice EU kot širše globalni svet.

S pomočjo programa Erasmus Mundus bo študijski

program Migracije in medkulturni odnosi slovenske-

mu okolju približal izzive, s katerimi se soočamo tudi

sami, po drugi strani pa bo naše vedenje in videnje

prihodnosti promoviral v akademskem prostoru EU,

Afrike in širše po svetu. Temeljni cilj mednarodnega

študijskega programa je usposobiti izvedence, ki

bodo s pomočjo pridobljenega teoretičnega, meto-

dološkega in empiričnega znanja s poudarkom na

interdisciplinarnih pristopih in transkulturnih vidikih

migracij pripravljeni na vodenje oziroma samostoj-

no izvajanje znanstvenoraziskovalnih projektov. Ker

bodo poleg tega dobili vpogled tudi v praktično

delo z migranti v medkulturnem kontekstu, bodo

sposobni kritično ovrednotiti obstoječe migracij-

ske študije ter aktualne prakse in strategije v okviru

migracijskih in integracijskih politik. S pridobljenimi

izvedenskimi znanji za načrtovalno, usklajevalno in

ocenjevalno delo na tem področju bodo lahko su-

vereno sooblikovali in uresničevali strategije formal-

nopravnega in praktičnega urejanja medkulturnih

odnosov, povezanih z migracijami.

Sodelujoče univerze: Univerza v Novi Gorici (Slo-

venija), University of Oldenburg (Nemčija), Univer-

sity of Stavanger (Norveška), University of South

Bohemia (Češka Republika), Ahfad University for

Women (Sudan), Makerere University Kampala

(Uganda) in Mbarara University of Science & Tech-

nology (Uganda).

Študij se v prvem letu izvaja v Nemčiji in na Nor-

veškem, drugo leto pa študentje glede na izbiro

modulov potujejo na tisto partnersko univerzo, ki

izbrane module izvaja. Na voljo je omejeno število

štipendij.

Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvoDekanja: doc. dr. Branka Mozetič Vodopivec

28

Visokošolski strokovni študijski program VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO (1. stopnja)

Študijski program Vinogradništvo in vinarstvo je

prvi program v Sloveniji, ki združuje znanja iz vi-

nogradništva, vinarstva in trženja vina. Program

je Univerza v Novi Gorici pripravila v sodelovanju

z Nacionalnim inštitutom za biologijo, Institutom

Jožef Stefan, Znanstvenoraziskovalnim centrom

SAZU, Kmetijskim inštitutom Slovenije ter Inštitu-

tom za rastlinsko prehrano iz Gorice.

Študij traja tri leta oziroma šest semestrov. V tem

času študent pridobi potrebna osnovna in strokov-

na znanja. Teoretično znanje dopolnjujejo labora-

torijske in terenske vaje ter praktično usposabljanje

v vinogradih in kleteh. Možen je tudi vpis predme-

tov iz drugih študijskih programov, ki po zahtevno-

sti dosegajo merila Univerze v Novi Gorici.

Program je skladno z zakonom o visokem šolstvu

zasnovan na potrebnem številu točk po sistemu

ECTS (European Credit Transfer System ali Evropski

kreditni sistem), kar omogoča vključevanje študij-

skega programa v kreditni sistem študija na drugih

visokošolskih zavodih v Sloveniji in tudi v tujini. Za

dokončanje študija mora študent zbrati 180 točk

ECTS, in sicer v vsakem letniku 60 točk. Študij se

konča z javnim zagovorom diplomskega dela. Štu-

dentje pridobijo naziv diplomirana inženirka oziro-

ma diplomirani inženir vinogradništva in vinarstva

(VS). Diplomanti študijskega programa Vinogradni-

štvo in vinarstvo bodo sposobni organizirati in vo-

diti vinogradniško vinarska posestva, ali pa se bodo

lahko zaposlili v analitskih laboratorijih, trsnicah in

zadružnih oz. proizvodnih kleteh.

Kritično bodo lahko presojali nove tehnologije in

ugotavljali primernost njihovega prenosa v naše

okolje. Kompleksno znanje jim bo omogočalo

hitrejše prilagajanje tako vinogradniških kot tudi

vinarskih tehnologij potrebam tržišča in tako tudi

večjo konkurenčnost. Po zaključenem študiju

imajo kandidati možnost nadaljevanja študija na

magistrskih študijih 2. stopnje in sicer skladno s

priporočili visokošolskega zavoda, ki razpisuje po-

diplomski študijski program.

29

Informacije: tel.: 05 365 35 50 | faks: 05 365 35 27 | e-pošta: info.vsvv@ung.si | http://www.ung.si

Visoka šola za umetnostDekan: Boštjan Potokar, akad. kipar

32

Vas vznemirja ustvarjanje gibljivih slik, torej filma,

videa, animacije? Pripovedovanje zgodb s pomočjo

avdiovizualnih sredstev? Animiranje risbe in pred-

metov? Snemanje, montiranje? Fotografiranje? Ko-

municiranje skozi virtualne kanale interneta? Morda

vas mika raziskovanje in svoboda eksperimentiranja,

ki vam ju omogoča umetniško ustvarjanje? Bi želeli,

da kaj od tega postane vaš poklic? Visokošolski štu-

dijski program prve stopnje Digitalne umetnosti in

prakse vam v štirih izbirnih modulih ponuja prav to.

Nosilni izbirni moduli:

Animacija (animirani film, animacija v kreativnih

industrijah);

Videofilm (igrani, dokumentarni, eksperimentalni

video film, umetniški video);

Fotografija (avtorska, funkcionalna); )

Novi program se umešča v vrzel, ki obstaja v ponud-

bi slovenskih visokošolskih programov na področju

kreativno-umetniškega dela v digitalnih medijih.

Struktura programa omogoča kombiniranje medijev

in okolij, tako lahko študentje vsak medij raziskujejo

v njegovi funkcionalni rabi in/ali kot avtorsko izrazno

sredstvo. To odpira široko polje izbir bodočih pokli-

cev in vlog: od avtorjev (v smislu avtorja celostnega

umetniškega dela, animiranega filma ali umetniške

instalacije, fotografskega ali spletnega projekta) do

profesionalnih sodelavcev interdisciplinarnih krea-

tivnih skupin (ustvarjalec virtualnih prostorov, ani-

macij za mobilno telefonijo ali interaktivnih aplikacij,

video poročevalec za spletno TV, reportažni, modni,

industrijski fotograf, direktor fotografije v video filmu,

kreator ozadij za animirane filme, animatorji likov...).

Visokošolski strokovni študijski program DIGITALNE UMETNOSTI IN PRAKSE (1. stopnja)

33

Informacije: tel.: 01 436 47 06 | faks: 01 436 47 06 | e-pošta: info.vsu@ung.si | http://www.ung.si | http://vsu.ung.si/

Program Digitalne umetnosti in prakse, vsebinsko

in strukturno izhaja iz triletnega programa Digitalni

mediji Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart, ka-

tere vsebinska naslednica je tudi sama Visoka šola

za umetnost. Ta je torej že ob ustanovitvi združeva-

la izkušnje in znanje obeh institucij.

Visokošolski študijski program prve stopnje Digi-

talne umetnosti in prakse traja tri leta, študent v

vsakem letu zbere po 60 točk, do zaključka študi-

ja torej 180 točk ECTS. V program se lahko vpišejo

kandidati, ki so opravili zaključni izpit katerega koli

štiriletnega srednješolskega programa, poklicno

maturo ali maturo ter uspešno opravili preizkus

umetniške nadarjenosti za študij na zaželjenem

programu. Program se trenutno izvaja v Ljubljani .

V okviru evropskega projekta ADRIART Visoka šola

za umetnost s partnerskimi univerzami iz regije

na področju digitalnih umetnosti in praks razvija

inovativen in dinamičen mednarodni program 2.

stopnje. Začetek izvedbe programa 2. stopnje je

predviden za študijsko leto 2013/2014.

34

Fakulteta za podiplomski študijDekan: prof. dr. Iztok Arčon

Fakulteta za podiplomski študij (FPŠ) združuje in izvaja vse študijske programe 3. stopnje, to je vse doktorske

študijske programe Univerze v Novi Gorici. Povezana in enovita podiplomska fakulteta omogoča veliko izbirnost

in interdisciplinarnost pri oblikovanju individualnih doktorskih študijskih programov, saj lahko vsak študent prek

kreditnega sistema ECTS iz široke palete, ki jo nudijo med sabo komplementarni študijski programi FPŠ, nabere

svoji raziskovalni usmeritvi najprimernejše vsebine.

Značilnost vseh podiplomskih študijskih programov FPŠ je, da so tesno povezani z raziskovalnimi laboratoriji,

centri oziroma inštituti Univerze v Novi Gorici ter drugimi raziskovalnimi institucijami doma in po svetu. V njih

lahko podiplomski študentje opravljajo raziskovalno delo v okviru svojega študija in se vključujejo v mednarodne

raziskovalne projekte.

Fakulteta za podiplomski študij torej predstavlja kreativno okolje, kjer se srečujejo študentje, profesorji, raziskovalci

in eksperti z raznih področij, s skupnim ciljem ustvarjanja novega znanja in prenosa le-tega v podjetniško okolje.

Informacije

tel.: 05 331 53 68 | faks: 05 331 53 85 |

e-pošta: info.fps@ung.si | http://www.ung.si

35

Doktorski študijski program ZNANOSTI O OKOLJU (3. stopnja)Direktor programa: prof. dr. Mladen Franko

Doktorski študijski program ZNANOSTI O OKOLJU

traja tri leta in predstavlja prenovo obstoječega štiri-

letnega direktnega doktorskega programa z istim na-

zivom, ki ga izvajamo od študijskega leta 1995/1996.

Uspešno opravljen študij zagotavlja pridobitev znan-

stvenega naslova Doktor znanosti oz. Doktorica zna-

nosti. Študij poteka v angleškem jeziku.

Okolje je področje, ki zahteva izrazito multidiscipli-

naren pristop in temu primerno izobražene stro-

kovnjake tako na področju raziskav, varstva kot tudi

upravljanja okolja. Kot posledica pomanjkanja stro-

kovnjakov s primernim multidisciplinarnim znanjem

se med glavnimi težavami pri reševanju problemov

okolja pojavlja neustrezno sodelovanje med strokov-

njaki z izrazito naravoslovno in tehniško usmerjenim

znanjem na eni strani ter upravljalci, ekonimisti, prav-

niki in sorodnimi kadri na drugi strani. Zato je temeljni

namen študija po predlaganem programu izobraže-

vanje vrhunskih raziskovalcev z interdisciplinarnim

znanjem. V svetu je tovrsten študij uveljavljen tako na

univerzitetni kot tudi na podiplomski ravni.

Pri raziskovalnem delu med študijem se študenti

lahko usmerijo v proučevanje temeljnih pojavov in

kemijskih procesov v okolju, razvoju in izboljševanju

tehnologij za zmanjševanje obremenjevanja okolja,

kot tudi izkoriščanju obnovljivih virov enegrije ter

razvoju in uvajanju novih tehnik zaznavanja onesna-

ževal v okolju. Poleg tega, se študenti lahko posve-

tijo tudi raziskavam vpliva človekovih dejavnosti na

naravno okolje in kvaliteto bivanja človeka v njem,

preučujejo zdravstvene, socialne in ekonomske po-

sledice sprememb v okolju itd.

Študijski program sestavljajo: obvezni predmet

(seminar s področja znanosti o okolju), prosti iz-

birni predmeti (s področja raziskovanja atmosfere,

hidrosfere ali tal ter varstva narave in ohranjanja

biotske pestrosti), obvezno raziskovalno delo in iz-

delava doktorske disertacije.

Doktorski študijski program Znanosti o okolju je

namenjen predvsem kandidatom, ki so zaključili:

študijski program druge stopnje s področja naravo-

slovja, biotehnologije, tehnike ali medicine; študijski

program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o vi-

sokem šolstvu (če je ovrednoten z 240 KT s področja

naravoslovja, biotehnologije, tehnike ali medicine);

ali izobraževanje v tujini, enakovredno zgoraj nave-

denim programom.

Informacije: tel.: 05 331 53 29 | faks: 05 331 53 82 |

e-pošta: info.fps-zo@ung.si | http://www.ung.si

36

Doktorski študijski program FIZIKA (3. stopnja)

Direktor programa: prof. dr. Samo Stanič

Na Univerzi v Novi Gorici študijski program tretje

stopnje Fizika zaobjema podiplomske študijske

aktivnosti z vseh področij fizike s posebnim pou-

darkom na fiziki visokih energij (astrofiziki osnovnih

delcev in kozmologiji), fiziki materialov (raziskave

elektronskih, strukturnih in kemijskih lastnostih

materialov in karakterizacijskih metod na nivoju

atomske in molekularne fizike) in fiziki fluidov (nu-

merično modeliranje faznih prehodov v materialih

in aerodinamskih površin). Program je močno raz-

iskovalno naravnan in je namenjen študentom z

najvišjimi ambicijami, ki bodo po zaključku študija

kot samostojni in samoiniciativni raziskovalci soo-

čeni z najzahtevnejšimi nalogami v tako v akadem-

skem kot v gospodarskem okolju.

Temeljni cilji študijskega programa Fizika so iz-

obraziti vrhunske in vsestranske raziskovalce, ki

bodo vešči tako teoretske obravnave in numerič-

nih pristopov k reševanju fizialnih problemov kot

tudi eksperimentalnega dela. Študijski program je

podlaga za pripravo individualnega študijskega in

raziskovalnega programa vsakega posameznega

študenta, ki natančne študijske vsebine, zlasti or-

ganiziranih oblik, določi skupaj s svojim mentor-

jem. Večina predmetov je izbirnih in se izvajajo v

manjših skupinah. Horizontalna povezava je omo-

gočena z ECTS kreditnim sistemom, ki predvideva

izmenjavo predmetov znotraj programov, ki jih

izvaja Fakulteta za podiplomski študij Univerze v

Novi Gorici in ustreznih akreditiranih programov

na drugih univerzah.

Primeri dosedanjih doktorandov študijskega pro-

grama Fizika kažejo, da so dobro usposobljeni za

uspešno nadaljevanje akademske ali strokovne

kariere tako na raziskovalnih institutih in univerzah

kot tudi v industriji, doma in v tujini, kar so le neka-

tere izmed neposrednih možnosti za njihovo bo-

dočo zaposlitev. V več primerih (na primer Sandoz,

Fotona) so naši doktorandi v industrijskih razvojnih

oddelkih prevzeli najvišje vodstvene funkcije na

področju vsebinskih vprašanj razvoja novih tehno-

logij in izdelkov ter strateških razvojnih usmeritev.

Informacije: tel.: 05 3315 368 | faks: 05 3315 385 |

e-pošta: info.fps@ung.si |

http://www.ung.si/studijski-programi/

37

Doktorski študijski program KRASOSLOVJE (3. stopnja)

Direktor programa: akad. prof. dr. Andrej Kranjc

Podiplomski študij krasoslovja je namenjen kandi-

datom, ki so končali dosedanji študijski program

za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali študijski

program druge stopnje različnih usmeritev, ki bi

želeli poglobljeno spoznati ta široki „integralni sis-

tem znanosti o krasu” z namenom, da bi postali

krasoslovci raziskovalci ali krasoslovci upravljalci.

Zato program po eni strani ponuja široko osnovno

poznavanje krasa z najrazličnejših vidikov (geolo-

ška sestava, površje, podzemlje, vode), po drugi

strani pa omogoča ozko in poglobljeno usmer-

jenost, glede na potrebe in želje študen ta (na

primer uporaba in varstvo kraških voda). Temu je

prilagojen tudi predmetnik, z malo obveznih pred-

metov in široko možnostjo izbirnih predmetov ter

s poudarkom na samostojnem raziskovalnem delu.

Študentje bodo pridobljeno znanje lahko uporabili

v institucijah, ki se ukvarjajo z raziskavami krasa, in

v takih, ki z njim gospodarijo in upravljajo. Nosilci

predmetov so priznani slovenski in vodilni tuji kra-

soslovci. Temeljni cilj študija je izobraževanje dveh

tipov krasoslovcev. Prvi je krasoslovec raziskovalec,

ki bo sposoben samostojno raziskovati kras in kra-

ške pojave z najrazličnejših vidikov in za najrazlič-

nejše potrebe. Drugi pa je krasoslovec uporabnik

oziroma upravljalec, ki bo znal vse znanje o krasu

ožje usmerjenih strokovnjakov uporabiti za najra-

zličnejše uporabne namene (gospodarstvo, izobra-

ževanje, varstvo).

Uspešno končan triletni študijski program Kraso-

slovja vodi do naslova doktor znanosti. Predavanja

potekajo v slovenskem in/ali angleškem jeziku.

Informacije: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU Postojna |

tel.: 05 700 19 00 | faks: 05 700 19 99 | e-pošta: info.fps@ung.si | http://www.ung.si

38

Doktorski študijski program PRIMERJALNI ŠTUDIJ IDEJ IN KULTUR (3. stopnja)

Direktorica programa: prof. dr. Jelica Šumič Riha

Doktorski študijski program Primerjalni študij idej in

kultur, ki se izvaja v prostorih Znanstvenoraziskovalne-

ga centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti

(ZRC SAZU), temelji na intelektualni izmenjavi med do-

mačimi in tujimi univerzitetnimi učiteljicami in učitelji,

raziskovalkami, raziskovalci, študentkami in študenti na

področju humanistike in družboslovja. V študij so vklju-

čeni raziskovalci in raziskovalke ter univerzitetni učitelji

in učiteljice s področja filozofije, zgodovine, arheologi-

je, etnologije in folkoristike, antropologije, umetnostne

zgodovine, jezikoslovja, literarnih ved in sociologije.

Program združuje nekatera tradicionalna, klasična zna-

nja in pristope (ki so pomembni za Slovenijo, jugovzho-

dno Evropo ter za znanost na splošno), hkrati pa z in-

terdisciplinarnostjo, komparativnostjo ter zgodovinsko,

družbeno in politično kontekstualizacijo problemov

presega tako konvencionalne discipline kot tudi kul-

turne meje in se posveča kritičnim analizam sodobnih

in aktualnih problemov na globalni ravni. Študentke in

študentje se bodo seznanili z vodilnimi idejami, pred-

stavami, koncepti in praksami,ki še vedno oblikujejo

sodobni evropski prostor in okolja, ki so z Evropo te-

sno povezana. Študentke in študentje razpoznavajo

medsebojno odvisnost dvo- in večstranskih procesov

kulturnih izmenjav ter se spoznajo z dejansko dialektič-

nostjo odnosa med navidezno statičnostjo tradicije in

nenehno spreminjajočim se življenjskim svetom, med

enakostjo in različnostjo, med lokalnimi značilnostmi in

globalnimi usmeritvami.

Podiplomski študijski program Primerjalni študij idej in

kultur poteka v okviru naslednji modulov:

Slovenske študije-tradicija in sodobnost, Koordinator-

ka modula: prof. dr. Marjetka Golež Kaučič;

Kulturna zgodovina, Koordinator modula: prof. dr.

Oto Luthar;

Filozofski modul:Transformacije moderne misli– filo-

zofija, psihoanaliza, kultura, Koordinator modula: izr.

prof. dr. Rado Riha;

Antropološki modul: Kozmologije, skupnosti, dogodki,

Koordinator modula: izr. prof. dr. Borut Telban;

Arheološki modul: Tisočletja med Jadranom in Podo-

navjem, Koordinatorka modula: doc. dr. Jana Horvat;

Jezikoslovni modul: Jezik kot družbena praksa v obli-

kovanju ideologij, spomina in identitet, Koordinatorka

modula: doc. dr. Tanja Petrović.

39

Informacije: tel.: 01 470 64 51 | e-pošta: info.fps@ung.si | http://isik.zrc-sazu.si

40

Doktorski študijski program EKONOMIKA IN TEHNIKE KONSERVATORSTVA ARHITEKTURNE IN KRAJINSKE DEDIŠČINE (3. stopnja)

Direktorica programa: doc. dr. Saša Dobričič

Podiplomski študij Ekonomika in tehnike konser-

vatorstva arhitekturne in krajinske dediščine je

skupni mednarodni program, katerega ustanovi-

telja sta Univerza v Novi Gorici in Univerza IUAV

iz Benetk v sodelovanju z neapeljsko, pariško in

hamburško univerzo. Program temelji na interdi-

sciplinarnem združevanju gradbeno-arhitekturne-

ga in ekonomsko pravnega znanja, ki strukturno

dopolnjujeta teoretske vidike konservatorstva.

Študij se izvaja v okviru dveh specialističnih usme-

ritev: tehnike in materiali, ekonomika in upravljanje.

V prvem delu študijskega programa so predavanja

skupna, poudarek pa je na poglabljanju temelj-

nih teoretskih vpogledov v konservatorstvo ter

poznavanju praktičnih primerov na mednarodni

ravni, splošne evropske zakonodaje in temeljnih

ustanov konservatorstva.

Cilj usmeritve tehnike in materiali je izobraževa-

nje strokovnjakov, ki bodo s teoretsko praktične-

ga vidika visoko kvalificirani v tehničnem znanju

na področjih: poznavanja strukturnih značilnosti

tel.:

+390

4152

9966

2, +

3904

1529

9663

| fak

s: +3

9041

5299

664

| e-p

ošta

: info

.fps@

ung.

si | h

ttp:

//w

ww

.iuav

.it | h

ttp:

//w

ww

.ung

.si

in lastnosti historičnih materialov ter tehnologij,

uporabe diagnostičnih postopkov in izbire tipo-

logij posegov ter organizacije gradbišča. Ključna

dejavnost usmeritve je izdelava in realizacija kon-

servatorsko-restavratorskih projektov.

Cilj usmeritve ekonomika in upravljanje je izobra-

ževanje strokovnjakov na področjih ekonomike

kulture in umetnosti ter upravljanja kulturne dedi-

ščine, za razvoj trajnostnih politik na področju za-

ščite ter na področju valorizacije kulturne dedišči-

ne. Ključne teme usmeritve so: kritična primerjava

zakonodaje in smernic v Evropski uniji in zunaj nje

na področju kulturne dediščine in kulturnih dejav-

nosti, metodologija ekonomske valorizacije in ce-

nilstva javne kulturne dediščine, kulturni turizem,

enotne razvojne strategije za promocijo, upravlja-

nje in razvoj tržišča kulturne dediščine.

V okviru doktorskega študija, ki traja tri leta (180

ECTS), lahko študentje opravijo program za izpo-

polnjevanje (II. level Master course), ki traja eno

leto (60 ECTS). Posebnost programa je skupna di-

Informacije: tel.: +390415299662, +390415299663 | faks: +390415299664 | e-pošta: info.fps@ung.si |

http://www.iuav.it | http://www.ung.si

41

ploma, ki jo podeljujeta oba ustanovitelja progra-

ma. Predavatelji, ki sodelujejo pri izvajanju progra-

ma, so visokošolski učitelji in vrhunski strokovnjaki

ključnih mednarodnih znanstvenih institucij, kar

zagotavlja in spodbuja multidisciplinarno izme-

njavo strokovnega znanja, metod izobraževanja

in raziskovalnih dejavnosti. Uradni jezik je angleški,

predavanja se izvajajo v prostorih Univerze v Novi

Gorici v Benetkah in so v angleškem ter delno v

drugih evropskih jezikih.

42

Doktorski študijski program MOLEKULARNA GENETIKA IN BIOTEHNOLOGIJA (3. stopnja)

Direktorica programa: doc. dr. Elsa Fabbretti

Podiplomski študijski program Molekularna gene-

tika in biotehnologija je rezultat čezmejnega so-

delovanja na področju molekularne biologije med

Univerzo v Novi Gorici in Mednarodnim centrom za

genetski inženiring in biotehnologijo (The Interna-

tional Centre for Genetic Engineering and Biotech-

nology, ICGEB) iz Trsta. Program omogoča kvalite-

tno izobraževanje mladih strokovnjakov (doktorjev

znanosti), ki bodo pridobljena znanja lahko koristili

na različnih področjih. Kot molekularni biologi

bodo lahko delovali v zdravstvu, prehrambeni in-

dustriji in varstvu okolja, kot biotehnologi pa bodo

znanja o novih in naprednih tehnologijah uporabili

na področju industrijske produkcije človeku kori-

stnih proizvodov. Program predvideva intenzivno

raziskovalno udeležbo študentov, seminarski način

dela, kroženje med laboratoriji in kritično-polemič-

ne udeležbe v razpravah. Študij traja tri leta (180

ECTS) in omogoča pridobitev znanstvenega naslo-

va doktor znanosti.

Program bodoče doktorje znanosti opremi s po-

trebnimi znanji za razumevanje znanstvenega razi-

skovanja na področju bioznanosti, za razvoj samo-

stojnega razmišljanja in kritične ocene ter razvoj

osebne odgovornosti in sposobnosti odločanja.

Projekti, ki jih študentje opravljajo tekom doktor-

skega študija, so praviloma nadaljevanje širšega

raziskovalnega programa raziskovalne skupine.

Študent lahko izbira med osnovnimi znanstvenimi

projekti, kot so: kontrola genske ekspresije, podva-

janje DNA, popravljanje DNA in procesiranje RNA,

študije na humanih virusih, molekularna biologija,

molekularna genetika, eksperimentalna hematolo-

gija in humana genska terapija. Ostali projekti, kjer

lahko študent opravlja raziskovalno delo, pa spada-

jo na področja bakteriologije in genetike kvasovk,

strukture proteinov in bioinformatike ter rastlinske

virologije in bakteriologije.

43

Splošne kompetence, ki jih študent pridobi med

študijem, so naslednje:

osnovna znanja na različnih področjih moleku-

larne biologije in biotehnologije, kot so: mole-

kularna imunologija; procesiranje, prevajanje in

prepisovanje RNA; podvajanje, rekombinacija in

popravljanje DNA; proteomika; bakteriologija;

genetika kvasovk; molekularna patologija; viro-

logija; struktura proteinov in bioinformatika;

uporabna znanja (komunikacija, informacijska

tehnologija, analiza podatkov);

raziskovalne spretnosti;

laboratorijska praksa.

Informacije: tel.: 05 365 3537 | faks: 05 331 52 96 | e-pošta: info.fps@ung.si |

http://www.ung.si | http://www.ung.si/si/studijski-programi/100000

Naše mnenje je, da pri doktorskem študiju ne gre

le za izdelavo doktorske disertacije, temveč, da

se z njim kali kvaliteten raziskovalec. Podiplomski

študijski program Molekularne genetike in bioteh-

nologije študentu omogoči, da iz sprva skromne-

ga znanja na določenem raziskovalnem področju

prerase v raziskovalca z odličnim razumevanjem

področja, sposobnostjo uporabe pridobljenega

znanja v praksi in zmožnostjo interpretacije ter kri-

tične ocene podatkov in rezultatov.

Vse dejavnosti potekajo v angleškem jeziku.

Virus and Cancer Travelling ofthe papillomavirus HPV-16 pseudovirions (VLPs – in green) from cellular membrane, through

early endosomes (EEA1) and toward lysosomes (LAMP2). Photo M. Bergant

44

Doktorski študijski program JEZIKOSLOVJE (3. stopnja)

Direktorica programa: prof. dr. Penka Stateva

Sodobno jezikoslovje je natančno znanstveno pre-

učevanje kognitivnih procesov v človeških možga-

nih, ki preučuje produkcijo in razumevanje izrazov

naravnega jezika. Preučevanje teh procesov nam

pomaga odgovoriti na znanstvena vprašanja o

naravi miselnih/možganskih aktivnosti (npr. kaj je

znanje jezika in kako se odraža v mišljenju/mož-

ganih). Hkrati nam zagotavlja praktično znanje, ki

nam lahko pomaga pri oblikovanju inteligentnih

strojev, ki bi bili sposobni sporazumevanja in razu-

mevanja naravnega jezika; pomaga nam pri razvo-

ju terapij za ljudi, ki so jih prizadele različne okvare

govora, in pri ustvarjanju boljših tehnik za učenje

jezika. 1. oktobra 2010 je Univerza v Novi Gorici

začela izvajati 3-letni doktorski študijski program

Jezikoslovje, ki je prvi tovrstni program v Sloveniji.

Študij je usmerjen v pripravo kvalitetnih strokov-

njakov za kognitivno raziskovanje jezika na Balkanu

in v srednji Evropi.

Program študentom zagotavlja izobrazbo in uspo-

sabljanje v jedrnih področjih formalne jezikoslov-

ne teorije, skladnje, semantike in fonologije – vse

v okvirih generativne slovnice. Učni načrt sestoji

iz opravljanja študijskih obveznosti in doktorske

naloge, ki jo morajo študenti napisati in ustno za-

govarjati. Doktorske predmete poučuje zaposleno

osebje. Poleg tega program nudi izbor predmetov,

ki se ukvarjajo s sodobnimi trendi v fonologiji, skla-

dnji, semantiki, pragmatiki, psiho- in nevrolingvisti-

ki in računalniškem jezikoslovju. Te predmete učijo

vodilni mednarodni raziskovalci in imajo obliko

mini-predmetov.

Študenti so aktivno vključeni v raziskovanje že od

samega začetka doktorskega študija, kar delajo

skupaj s sodelavci programa. Jezikoslovci drugih

univerz so redno vabljeni k temu, da predstavijo

svojo delo v organiziranih diskusijah.

Program je namenjen študentom vseh držav. Per-

spektivni kandidati naj bi imeli ozadje, ki ustreza

magisteriju v jezikoslovju ali področju, ki ima je-

zikoslovje v svojem učnem načrtu. Ker program

poudarja formalni pristop v jezikoslovju, k vpisu

spodbujamo tudi študente področij, ki uporabljajo

formalna orodja analize (npr. matematika, računal-

niške vede …) in jih zanima naravni človeški jezik in

njegova podoba v možganih.

Jezik predavanj je angleščina. Za vpis je predvide-

nih dvajset mest v vsakem akademskem letu.

Informacije: tel.: 05 331 52 68 | faks: 05 331 53 85 | e-pošta: info.fps@ung.si | http://www.ung.si

Laboratoriji, centri in institut

Laboratorij za raziskave v okoljuLaboratorij za astrofi ziko osnovnih delcevLaboratorij za fi ziko organskih snoviLaboratorij za večfazne proceseLaboratorij za raziskave materialovLaboratorij za kvantno optikoCenter za raziskave atmosfereCenter za sisteme in informacijske tehnologijeCenter za raziskave vinaCenter za raziskave staranjaInstitut za kulturne študije

46

Laboratorij za RAZISKAVE V OKOLJU

Vodja: prof. dr. Urška Lavrenčič Štangar

Temeljne raziskaveNa področju osnovnih raziskav je dejavnost labo-

ratorija usmerjena v študij fotokemijske razgradnje

različnih organskih polutantov v vodnem okolju

in študij transporta polutantov, ugotavljanje stru-

penosti različnih organskih polutantov za izbrane

netarčne organizme v vodnem in kopenskem oko-

lju, razvoj laserskih in bioanalitskih metod za ugo-

tavljanje prisotnosti toksičnih snovi v okolju, razvoj

novih materialov za uporabo v okolju prijaznih

tehnologijah.

Pri študiju fotokemijske razgradnje različnih polu-

tantov (pesticidov, zdravil, sredstev za osebno nego

ter njihovih razgradnih oz. pretvorbenih produktov)

v okolju preučujemo in spremljamo spreminjanje

koncentracij onesnažil, njihove možne pretvorbe

ter identificiramo razgradne produkte v laborato-

rijskih razmerah s simulacijo svetlobe različnih in-

tenzitet in valovnih dolžin. Prav tako spremljamo

koncentracije onesnažil tudi pri njihovi uporabi na

kmetijskih površinah, v bazenskih vodah ter širše

v okolju. Z uporabo metod sledenja ugotavljamo

prehajanje različnih onesnažil skozi zemeljske pla-

sti ter prehajanja v podzemnih vodah.

Preučujemo strupenost različnih organskih po-

lutantov (pesticidov, zdravil, sredstev za osebno

nego) za izbrane netarčne organizme (Vibrio Fi-

Laboratorij za raziskave v okolju opravlja temeljne in uporabne raziskave na različnih področjih preučevanja in

varovanja okolja.

scheri, Gammarus, Isopoda) v vodnem in kopen-

skem okolju ter možnosti uporabe teh organizmov

za ugotavljanje obremenjenosti okolja z omenjeni-

mi spojinami. Vplive pesticidov na Isopode ugota-

vljamo na podlagi sprememb dejavnosti različnih

encimov, kot sta acetilholinesteraza in glutation-S-

transferaza, energijskih zalog (lipidi, glikogen) ter

stopnja lipidne peroksidacije v preiskovanih oseb-

kih. Ob tem preučujemo in spremljamo spreminja-

nje koncentracij in pretvorbe pesticidov in drugih

onesnažil v laboratorijskih razmerah kot tudi pri

njihovi uporabi na kmetijskih površinah ter širše

v okolju. Raziskujemo tudi stabilnost izbranih UV

filtrov v okolju. To so spojine, ki absorbirajo ultra-

vijolično svetlobo in ki se vedno bolj uporabljajo

za osebno nego, kar je posledica naraščajočega

zavedanja o škodljivi izpostavljenosti soncu in po-

sledično povečanega tveganja za obolevnost za

kožnim rakom.

Med pomembnejše dosežke uvrščamo nove vi-

soko občutljive laserske metode kemijske anali-

ze, ki smo jih razvili na osnovi termičnih leč (TLS),

v kombinaciji z bioanalitskimi metodami (acetil-

holinesterazni, transglutaminazni in imunološki

ELISA biosenzorji), pretočno injekcijsko analizo

(FIA) v mikrofluidnih sistemih in metodami teko-

47

činske kromatografije. Pri tem uporabljamo raz-

lične imobilizirane bio molekule, kot so na primer

acetilholinesteraza, transglutaminaza ali imuno-

globulinska protitelesa.

Razvijamo tudi tehniko mikroskopske TLS in tehni-

ko optotermičnega odklona, s katero opravljamo

meritve termičnih lastnosti nanostrukturiranih slo-

jev polprevodnikov in fotokatalizatorjev.

Raziskujemo tudi možnosti uporabe širokospek-

tralnih nekoherentnih izvirov svetlobe, s katerimi

bi v razvitih analiznih tehnikah lahko nadomestili

laserje. Ti sicer nudijo svetlobo večje intenzite-

te, kar omogoča večjo občutljivost meritev, a so

omejeni običajno le na nekaj diskretnih valovnih

dolžin. Zato smo razvili nove teoretične modele,

ki opisujejo pojav mikroskopske termične leče ob

vzbujanju z izvori svetlobe, ki nimajo gaussove

radialne porazdelitve intenzitete. Kljub nizki moči

vzbujevalne svetlobe (1 mW) je metoda desetkrat

občutljivejša kot transmisijski način merjenja s

spektrofotometrično metodo.

Poleg detekcije toksičnih snovi (organofosfatni

in karbamatni pesticidi, kromat, nanodelci in ioni

srebra, alergeni, biogeni amini, cianotoksini) upo-

rabljamo omenjene metode za ugotavljanje nav-

zočnosti biološko aktivnih snovi, kot so različni

antioksidanti (karotenoidi, polifenoli in bilirubin).

Karotenoidi so predmet naših meritev pri raziska-

vah razpada planktonskih celic pri cvetenju morja.

Podobno z izkoriščanjem pigmentov kot sta alo-

fikocianin in fikoeritrin, razvijamo metode za od-

krivanje prisotnosti cianobakterij v sladkih vodah.

Visoko občutljivo detekcijo bilirubina s tehniko TLS

uporabljamo za študij transporta antioksidantov

prek celične membrane in vloge transportnih pro-

teinov pri tem.

Del dejavnosti laboratorija so tudi raziskave na po-

dročju sinteze fotokatalitsko aktivnih tankih plasti

in prahov, ki jih uporabljamo za razgradnjo raznih

organskih onesnažil v vodi in zraku ter kot samo-

čistilne in antibakterijske površine. Glavna kompo-

nenta fotokatalitske oksidacije je fotokatalizator, ki

je polprevodniški material. Fotokatalitska oksidaci-

ja organskih snovi z uporabo titanovega dioksida

kot katalizatorja je bila kot napredna oksidacijska

metoda predlagana pri dekontaminaciji vode in

zraka. Pri tem spremljamo tudi nastajanje stranskih

produktov s kromatografskimi in spektroskopskimi

metodami. Laboratorij je opremljen z več fotore-

aktorji različnih velikosti za tekočinsko in plinsko

fotokatalizo, v katerih ovrednotimo sintetizirane

materiale z vidika njihove učinkovitosti pri čiščenju

vode in zraka ter razvijamo napredne metodologi-

je za študij njihovega vpliva na preživelost mikroor-

ganizmov. Učinkovitost fotokatalizatorja pri čišče-

nju vode lahko povečamo z ozonacijo, s čimer do-

sežemo sinergijski učinek. Med fotoreaktorji velja

izpostaviti nedavno postavljen reaktorski sistem za

plinsko fotokatalizo z možnostjo uporabe imobili-

ziranega katalizatorja ter z neposredno povezavo

na GC-MS analizator, ki omogoča zanesljive in situ

meritve fotokatalitske razgradnje modelne hlapne

organske snovi, kot je npr. toluen v toku zraka.

48

Na področju aplikativnih raziskav proučujemo

predvsem možnosti za uporabo optotermične

spektrometrije in bioanaliznih metod za uporabo v

medicinski diagnostiki ter nadzor kakovosti in neo-

porečnosti živil. Pri tem uporabljamo novo razvite

metode v hitrih presejalnih testih za določanje pri-

sotnosti biogenih aminov, ki so pokazatelji slabih

higienskih pogojev in procesov staranja v hrani, ali

za detekcijo alergenov in pesticidov.

Drugo področje raziskav z veliko potencialno upo-

rabnostjo so samočistilne površine. Pripravljamo

stabilne koloidne raztopine za nanos prozornih

TiO2-SiO2 nanostrukturiranih prevlek na steklu ali

drugih anorganskih podlagah. Po odhlapitvi topil

ostane na površini tanka plast samočistilne kerami-

ke. Organske nečistoče, kot so maščobe in saje, se

zaradi aktivnosti katalitske tanke plasti pod sonč-

no svetlobo razgradijo na ogljikov dioksid in vodo,

medtem ko se anorganske nečistoče (npr. pesek) z

lahkoto sperejo z dežjem na takšni površini. Tanka

plast je v običajnih okoljskih pogojih stabilna več

let. Pripravljamo tudi visokoučinkovite fotokatalit-

ske prevleke na aluminijevih nosilcih za uporabo v

pilotnih reaktorjih čiščenja vode. Izvajamo študije

za konkretne naročnike, katerih namen je ugotoviti

industrijsko uporabnost fotokatalitskih tehnologij

za čiščenje vod in zraka.

Na področju družbenookoljskih raziskav preučuje-

mo varstvo okolja iz sociološko-političnega vidika.

Raziskave potekajo na tematskih sklopih ravnanja z

odpadki, preučevanja ekosistemov, naravovarstva

in ocenjevanja vplivov na okolje.

Informacije: tel.: 05 331 52 95 | faks: 05 331 52 96 |

e-pošta: info.lro@ung.si |

http://www.ung.si | http://www-lro.ung.si/

Aplikativne raziskave

49

Temeljne raziskaveOsnovne raziskave laboratorija se umeščajo na

področje astrofizike, fizike kozmičnih žarkov, fizike

osnovnih delcev, teoretske astrofizike in kozmologi-

je in so usmerjene k študiju pojavov na ekstremnih

velikostnih in energijskih skalah v naravi. Vse so te-

sno povezane z delom mednarodnih kolaboracij.

Na področju astrofizike osnovnih delcev že od

leta 1999 potekajo raziskave v okviru mednarodne

kolaboracije Pierre Auger, v kateri naš laboratorij

deluje od njene ustanovitve naprej. Kolaboracija

meri lastnosti kozmičnih žarkov ekstremnih ener-

gij – delcev, ki potujejo po vesolju z več deset mi-

ljonkrat večjimi energijami od najbolj pospešenih

delcev v laboratorijih in v zemeljski atmosferi pov-

zročajo velike plazove nabitih sekundarnih delcev.

V »dežju« kozmičnih delcev, ki nas neprestano za-

deva, v povprečju na zemeljsko površje pade le ne-

kaj delcev z ekstremnimi energijami na kvadratni

kilometer na tisočletje. Observatorij kolaboracije

P. Auger se zato razteza kar preko 3000 kvadratnih

kilometrov pampe v Argentinski provinci Mendoza

in je največji detektor za kozmične žarke na svetu.

Na podlagi meritev observatorija smo ugotovili,

da je zaradi interakcij s kozmičnim mikrovalov-

nim ozadjem energijski spekter kozmičnih žarkov

navzgor omejen, kar pomeni, da morajo biti izvori

Laboratorij za ASTROFIZIKO OSNOVNIH DELCEV

Vodja: prof. dr. Danilo Zavrtanik

kozmičnih žarkov ekstremnih energij relativno bli-

zu. Kot možne kandidate za izvore proučujemo

aktivna galaktična jedra bližnjih galaksij, ki bi lahko

delovala kot neke vrste galaktični pospeševalniki.

Naša raziskovalna skupina sodeluje pri računalni-

škem modeliranju razvoja plazov kozmičnih žarkov

v zemeljski atmosferi, pri razvoju sistema za analizo

meritev observatorija, pri vzdrževanju sistema za

spremljanje atmosferskih parametrov za detektor

fluorescence ter pri raziskavah vpliva galaktičnega

magnetnega polja na kozmične žarke ekstremnih

energij, vključeni pa smo tudi v razvoj distribuira-

nega sistema GRID za analizo meritev.

Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev Univerze

v Novi Gorici je od leta 1999 vključen tudi v razi-

skovalne aktivnosti Centra za fiziko visokih energij

(KEK) na Japonskem, kjer v okviru mednarodnih

kolaboracij Belle in Belle2 raziskujemo razlike v la-

stnostih delcev in anti-delcev, imenovanih mezoni

B. Naši rezultati kažejo, da prihaja do odstopanj

med izmerjenimi in napovedanimi vrednostmi

kršitve simetrije CP v nekaterih razpadnih načinih

mezonov B, kar kaže morebitne nove izvore kršitve

simetrije CP, ki niso zajeti v Standardnem modelu.

Te, do zdaj še neznane vrste procesov so nujno

potrebne za zadovoljivo razlago razvoja vesolja in

njegovih današnjih lastnosti. Od leta 2011 sodelu-

jemo tudi v eksperimentu NA61/SHINE v Evrop-

skem centru za fiziko delcev (CERN), ki proučuje

50

Informacije: tel.: 05 3315 368 | faks: 05 3315 385 | e-pošta: info.laod@ung.si |

http://www.ung.si/si/raziskave/astrofizika-osnovnih-delcev/

trke hadronov in težkih ionov. Za našo skupino je

sodelovanje še posebej zanimivo zato, ker bodo

rezultati NA61 propomogli pri identifikaciji kozmič-

nih žarkov ekstremnih energij, katere proučujemo

v okviru kolaboracije Pierre Auger.

Na področju teoretske astrofizike in kozmologije

proučujemo možnosti holografskega opisa metrike

prostora-časa, probleme dualnega opisa kozmolo-

ških singularnosti in na načine, kjer lahko dualni

opis v obliki časovno odvisne umeritvene teorije

vodi k novim mehanizmom za razvoj kvantnih stanj

v bližini področij prostora-časa z veliko oziroma

neskončno ukrivljenostjo. Poseben poudarek smo

dali povezavi med eksperimentom in teorijo, saj

je iz meritev kozmičnih žarkov ekstremnih energij

mogoče eksperimentalno potrditi ali ovreči obstoj

nekaterih napovedovanih eksotičnih pojavov, kot

so na primer obstoj višjih prostorskih dimenzij ali

mikroskopskih črnih lukenj. Za te vrste raziskav je

ključnega pomena študij horizontalnih atmosfer-

skih plazov nevtrinskega izvora, ki so sicer izredno

redki, a bi jih bilo z observatorijem Pierre Auger

mogoče zaznati. Teoretske raziskave smo izvajali v

mednarodni kolaboraciji z Univerzo v Bernu, Švica

ter raziskovalnima centroma ICTP in SISSA v Italiji. V

sklopu raziskav v astrofiziki osnovnih delcev in koz-

mologiji smo po letu 2007 na Bledu lani že drugič

zapored v Budvi (Črna Gora) organizirali mednaro-

dno znanstveno konferenco z naslovom Time and

Matter, katere iztočnici sta bili problematika časa in

prostora na vseh velikostnih skalah v naravi.

51

Laboratorij se osredotoča na raziskave elektronskih

lastnosti materialov, ki so zanimivi kot sestavni deli or-

ganskih sončnih celic in organskih tankoslojnih tran-

sistorjev. V tem okviru smo razvili edinstveno metodo

za merjenje časa preleta nosilcev naboja v tankih slo-

jih organskih polprevodnikov in dvodimenzionalnih

materialih kot je na primer grafen. V okviru raziskav

na področju tankih slojev organskih polprevodnikov

uporabljamo vakuumsko naparevanje in kapljičasto

nanašanje. Morfološko karakterizacijo opravimo z mi-

kroskopom na atomsko silo VEECO CP II. Mikroskop

omogoča tudi karakterizacijo elektronskih lastnosti

tankih slojev, saj je opremljen s pikoampermetrom za

merjenje tokov med konico in vzorcem in frekvenč-

nim ojačevalnikom za merjenje električnega polja

(Kelvinova mikroskopija).

Projekti na področju organski sončnih celic obsegajo

Laboratorij za FIZIKO ORGANSKIH SNOVI

Vodja: prof. dr. Gvido Bratina

optimizacijo in razvoj metod nanašanja polimernih

mešanic na velikih površinah, raziskave alternativnih

akceptorskih materialov in študij stabilnosti stikov

med kovino in organskim polprevodnikom. V zvezi z

organskimi tankoslojnimi transistorji študiramo razvoj

elektronskih lastnosti z večanjem debeline slojev, za

kar smo izdelali poseben nosilec vzorcev, ki nam omo-

goča merjenje električnih tokov med dvema kovinski-

ma stikoma med rastjo organskih polprevodniških

slojev. Pomemben del aktivnosti obsega tudi študij

grafenskih tranzistorjev na safirju in drugih dielektrikih.

Pri tem izkoriščamo sodelovanje v projektu Evropske

znanstvene fundacije EUROGRAPHENE, znotraj kate-

rega smo pridobili dostop do najnovejših grafenskih

materialov, ki povezujejo grafen z organskimi polpre-

vodniki. Obenem študiramo tudi začetne faze rasti or-

ganskih polprevodnikov na grafenu in transport elek-

tričnega naboja po grafenu in grafenskih materialih.

Informacije: tel.: 05 365 35 00 | faks: 05 365 35 27 | e-pošta: info.lfos@ung.si | http://www.ung.si

52

Laboratorij za VEČFAZNE PROCESE

Vodja: prof. dr. Božidar Šarler

Temeljne raziskaveTemeljne raziskave laboratorija so usmerjene v razvoj

naprednih numeričnih metod za večfazne sisteme in

razvoj fizikalnih modelov za trdno-kapljevite procese.

Pri tem se osredotočamo na brezmrežne numerične

metode za simulacijo problemov s področja mehanike

trdnin in kapljevin ob navzočnosti premičnih mej. Fizi-

kalne modele postavljamo v okviru mehanike kontinu-

uma, metode celičnih avtomatov in koncepta faznega

polja. Obsegajo tako sisteme brez faznega prehoda,

kot so disperzije in porozne snovi, kot tudi sisteme s ta-

ljenjem ali strjevanjem ter bodisi laminarnim ali turbu-

lentnim obnašanjem kapljevite faze. Pojave opisujemo

sklopljeno na več različnih merilih, od mikrostrukture

do makroskopskega prenosa mase, energije, gibalne

količine, sestavin, napetosti in deformacij. Dejavno so-

delujemo pri razvoju mednarodnih testnih primerov za

Stefanove probleme ter pri primerjavah med numerič-

nimi modeli in eksperimentalnimi spoznanji. Raziskave

so povezane v evropske, ameriške in kitajske razisko-

valne programe ter v številna bilateralna sodelovanja.

Sodelavci Laboratorija so za opisane raziskave prejeli

številne domače in mednarodne nagrade in priznanja.

Uporabne raziskaveUporabne raziskave so usmerjene v numerično mo-

deliranje številnih procesov s kovinskimi, polimerni in

keramičnimi materiali in njihovimi kompoziti. Pri tem

je poglavitni interes simulacija in optimizacija pove-

zav med procesnimi parametri in lastnostmi izdelka.

Modeliranje temlji na fizikalnih modelih, povezanih z

umetno inteligenco. Osredotočeni smo na modelira-

nje skozi proces v jeklarski in aluminijski industriji. Mo-

deli so validirani na podlagi infrardeče termografije in

drugih in-situ industrijskih meritev. Modeli obsegajo

ulivanje, valjanje in toplotno obdelavo. Rezultati raz-

iskav se kažejo v izboljšanih regulacijskih algoritmih

ter precejšnjem povečanju kakovosti in izkoristka

procesov. Vse spremembe in izboljšave procesov

smo dosegli v tesnem sodelovanju z industrijskimi

raziskovalnimi skupinami. V zadnjem času pa smo

začeli numerično modelirati tudi večfazne procese v

naravi, kot npr. rast stalagmitov in stalaktitov.

SvetovanjeS številnimi podjetji sodelujemo pri računalniško

podprtem razvoju izdelkov z večjo vsebnostjo zna-

nja, manjšim vplivom na okolje, večjo kvaliteto in

učinkovitejšo proizvodnjo.

Informacije: tel.: 05 365 35 44 | faks: 05 365 35 27 |

e-pošta: info.lvp@ung.si | http://www.ung.si

53

Laboratorij za RAZISKAVE MATERIALOVVodja: prof. dr. Matjaž Valant

Laboratorij za raziskave materialov se s svojimi raz-

iskavami umešča v področja elektronskih in okolj-

skih materialov. Obe področji raziskav se dopolnju-

jeta, saj gre za iste tipe materialov (polprevodniški

oksidi) ter podobne fizikalne efekte (elektronski

prehodi v polprevodnikih).

Elektronski materiali

Dolgoletne izkušnje članov laboratorija s podro-

čja elektronske keramike prenašamo v nove raz-

iskovalne projekte s tega širokega raziskovalnega

področja. Že sedaj potekajo projekti s področja

multiferoikov in magnetoelektričnih tankih filmov.

To so sistemi materialov, ki se odlikujejo po temu,

da imajo sklopljen magnetni in električni dipolno

moment; torej so hkrati (anti) feromagneti in fe-

roelektriki. Ti materiali so osnova za novo genera-

cijo elektronskih sistemov s področja informatike,

senzorjev, telekomunikacije, medicine, transporta

itd. Zelo smo aktivni pri raziskavah elektrokalorič-

nih materialov (ki jih lahko obravnavamo tudi kot

okoljske materiale), pri katerih tako s teoretičnega

kot tudi eksperimentalnega vidika razvijamo siste-

me z višjo hladilno močjo. To nam bo omogočilo

razvoj hladilnika na trdno snov brez uporabe hla-

dilnih tekočin, kar bi bilo okolju veliko prijazneje.

Raziskave elektronskih materialov so s stališča

osnovnih raziskav izredno zanimivo in relevantno

področje. Poleg tega predstavljajo osnovna izho-

dišča za raziskave okoljskih materialov hkrati pa

so tudi pomembna iz aplikativnega stališča. Novi

elektronski materiali so še vedno strateški materi-

ali za sodobne informacijske in telekomunikacijske

tehnologije. Naš visok raziskovalni ugled v medna-

rodnih krogih nam odpira vrata pri sodelovanju z

najpomembnejšimi akademskimi in industrijskimi

laboratoriji po svetu.

54

Okoljski materialiRaziskave okoljskih materialov so v svetovnem me-

rilu dobile izreden zagon in vse več raziskovalnih

sredstev se vlaga v to področje. Hkrati je okolje-

varstvo tudi ena od nosilnih tematik naše Univerze

zato s temi raziskavami z veseljem prispevamo k

trajnostnem razvoju. Trenutno je raziskovalno delo

usmerjeno na področje fotokatalitskih materialov

za cepitev vode in pridobivanje vodika. Konver-

zija vode je dokaj energetsko potratna reakcija z

Gibbsovo prosto energijo 237 kJmol-1. Foto-ele-

ktrokemijska celica oziroma reaktor je zanimiva

potencialna rešitev, da bi se zadostilo potrebnemu

vnosu energije za konverzijo vode in dodatno od-

pira možnost uporabe sončne energije. Za doseg

Informacije: tel.: 05 365 35 02 | fax: 05 365 35 27 |

e-pošta: info.lrm@ung.si | http://www.ung.si

več kot 10 % kvantnega izkoristka, kar je meja za

ekonomično realizacijo takega sistema, je potre-

ben razvoj materialov s posebnimi katalizatorskimi

lastnostmi, kar vključuje najnovejše izsledke v zna-

nosti trdih materialov in na mejah med fazami.

Glavni cilj našega raziskovalnega dela je razvoj no-

vih fotokatalizatorjev na osnovi kovinskih oksidov z

boljšim kvantnim izkoristkom in odpornostjo proti

foto-koroziji. V te namene bomo raziskovali polpre-

vodnike na osnovi oksidnih materialov, ki po različ-

nih strukturnih karakteristikah prestavljajo novost v

tovrstnih raziskavah.

Intenzivno sodelovanje s slovenskimi in mednaro-

dnimi laboratoriji je vitalnega pomena za vrhunsko

raziskovalno delo. V Sloveniji intenzivno sodeluje-

mo z vsemi relevantnimi raziskovalnimi skupinami,

še posebej tesno pa z Univerzo v Mariboru, ki je

vključena v našo programsko skupino z naslovom

»Heterogeni fotokatalitični procesi: pridobivanje

vodika, čiščenje vod in zraka«. Vzdržujemo zelo in-

tenzivne raziskovalne stike z Imperial College Lon-

don, University of Shefield, Queen Marry University

(vsi VB), University of Berkeley (USA), Kyoto Institute

of Technology (Japonska), National Institute of In-

terdisciplinary Science & Technology, Indian Insti-

tute of Technology (ob Indija) in drugimi.

55

Laboratorij za KVANTNO OPTIKO

Metode za karakterizacijo snovi, ki temeljijo na sve-

tlobnih virih omogočajo pridobivanje informacij o

sestavi in interakcijah, ki potekajo v snovi na atom-

skem nivoju. Te informacije so ključne pri mnogih

tehnoloških aplikacijah, kakor tudi in na področju

temeljnih raziskav. Ni torej naključje, da so raziska-

ve na področju novih svetlobnih virov v samem

vrhu sodobne znanosti. Pri tem zasedajo raziskave

na področju kvantomehanskih svetlobnih virov

(KSV) posebno mesto in obsegajo: študije princi-

pov, ki uravnavajo generacijo svetlobe, razvoj teh-

nologije, ki jo je treba uporabiti za ustvarjanje vira

in študij načinov uporabe pri karakterizaciji snovi.

KSV predstavljajo jedro večje raziskovalne naprave,

in raziskovalni centri, ki so zgrajeni okrog KSV pred-stavljajo stično točko med najsodobnejšim razi-

skavami, napredno tehnologijo, izobraževanjem

na visoki ravni ter poslovnim sektorjem.

V okviru predloga za ustanovitev nove raziskoval-

ne enote na Univerzi v Novi Gorici nameravamo

vzpostaviti raziskovalni center, ki bo temeljil na sve-

tlobnem viru CITIUS, katerega izgradnja je v teku v

okviru strateškega čezmejnega projekta, ki ga vodi

Univerza v Novi Gorici. CITIUS nastaja v tesni kadro-

vski in vsebinski povezavi s Sinhrotronom v Trstu,

načrtovanje in izvedbo pa vodi in upravlja skupi-

na naših raziskovalcev. Vir CITIUS deluje na osnovi

generacije visokih harmonskih nihanj na osnovi

generacije visokih harmonikov v plinu (angl. “high

harmonic generation”, HHG), ki jih vzbudimo do-

volj močnimi in kratkimi laserskimi bliski, s katerim

osvetlimo gručo atomov žlahtnega plina. Uporaba

vira CITIUS bo omogočila izvedbo številnih posku-

sov, zanimivih z znanstvenega in tehnološkega vi-

dika, ki segajo od študija materialov v trdni in plina-

sti fazi do medicine in biologije. Cilj teh poskusov

je določitev odziva sistemov, ki vsebujejo ftalocia-

nine, saj so prav ti zelo obetavni na področju novih,

fotodinamičnih terapij raka.

Razvoj vira CITIUS poteka vzporedno razvoju laserja

na proste elektrone (free-electron laser - FEL) FER-

MI@Elettra na Sinhrotronu v Trstu in vzpostavljen

je protokol izmenjave znanstvenih rezultatov med

obema projektoma; oba vira sta namreč načrtova-

na za delovanje v podobnem območju valovnih

dolžin, vendar z različnimi gostota toka fotonov.

Trenutno je FERMI@Elettra še v razvoju in v začetni

fazi deluje v spektralnem območju od 60 nm do

20 nm (razvojna faza FEL-1). To območje je enako

tistemu, v katerem bo deloval vir CITIUS. Naslednje

leto se bo začela druga faza rasti vira FERMI@Elet-

tra, katere cilj je generirati koherentno svetlobo v

spektralnem območju od 20 nm do 4 nm (razvojna

faza FEL-2).

Predlagana nova raziskovalna enota se bo z znan-

stvenimi aktivnostmi povezala z aktivnostmi na

FERMI@Elettra z izvajanjem komplementarnih ek-

sperimentov na CITIUSu deloma pa tudi s teoretič-

nimi obravnavami sistemov z interakcijami dolge-

ga dosega (angl., “Long-range systems”, LRS-i).

V sklopu karakterizacij različnih novih materialov

56

s sinhrotronsko rentgensko svetlobo potekajo

analize atomske in molekularne strukture tudi pri

različnih sinhrotronskih laboratorijih (ESRF v Gre-

noblu, Francija; ELETTRA v Trstu, Italija; HASYLAB,

DESY v Hamburgu, Nemčija, SOLEIL, Paris Francija).

Raziskave s sinhrotronsko svetlobo so na prvem

mestu namenjene določanju atomske oziroma

molekularne strukture novih materialov z rentgen-

sko absorpcijsko spektroskopijo (metodi EXAFS in

XANES). Ti dve metodi sta uporabni pri strukturni

analizi gelov, solov in različnih tekočih in amorfnih

faz, pri analizi mikroporoznih katalizatorjev, feroe-

lektričnih in feromagnetnih keramik, tankih plasti,

katodnih materialov za litij-ionske baterije in drugih

nanostrukturnih materialov ter celo pri določanju

strukture molekularnih kompleksov v tkivih rastlin

in v raztopinah. S temi raziskavami sodelujemo pri

razvoju več tehnološko pomembnih materialov z

različnimi domačimi in tujimi laboratoriji s področij

materialov, kemije, fizike, biologije in farmakologije.

Aktivno sodelujemo tudi pri iskanju rešitev pri one-

snaženju okolja s težkimi kovinami ter pri projektu

ohranjanja dokumentov iz kulturne dediščine. Par-

tnerskim laboratorijem pomeni sodelovanje z našo

skupino dostop do moderne merilne tehnologije s

sinhrotronsko svetlobo. Vzporedno izvajamo tudi

eksperimentalni študij kolektivnih procesov ob fo-

toefektu v prostih in vezanih atomih, pri katerem

smo doslej odločilno pripomogli k razumevanju

eksaktnega atomskega absorpcijskega ozadja v

spektrih EXAFS in s tem k izboljšanju natančnosti

in zanesljivosti strukturne analize s to metodo.

Informacije: tel.: 05 365 35 00 | faks: 05 365 35 27 | e-pošta: giovanni.deninno@ung.si | http://www.ung.si

57

Center za RAZISKAVE ATMOSFERE

Vodja: prof. dr. Samo Stanič

Z vse večjo industrializacijo ljudje vse bolj spremi-

njamo tudi ozračje. Prihaja do povečanih izpustov

toplogrednih plinov in različnih majhnih trdnih

delcev (aerosolov), ki na splošno znižujejo kvaliteto

življenskih pogojev in ki so lahko v ekstremnih raz-

merah celo neposredno nevarni človekovo zdravje.

Poleg neposrednega vpliva na ljudi povečane vseb-

nosti aerosolov in toplogrednih plinov v ozračju

spreminjajo tudi energijsko bilanco zemeljskega

površja in s tem vplivajo na vreme in na podnebje,

zaradi česar se je povprečna temperatura na Zemlji

Temeljne raziskaveMeritve transporta aerosolov opravljamo z lidar-

skim sistemom na observatoriju na Otlici nad Aj-

dovščino na nadmorski višini 965 m in z mobilnim

lidarjem, ki aerosole ne samo zaznava, ampak tudi

razloči aerosole biološkega izvora od nebioloških

z detekcijo fluorescence aminokisline triptofan.

Lidarski sistem na Otlici nudi informacije o atmos-

ferskih pojavih v troposferi nad Vipavsko dolino,

Krasom in Tržaškim zalivom do oddaljenosti okoli

40 km od točke meritve. S hkratno uporabo mete-

oroloških modelov za gibanje zračnih mas lahko iz

meritev ocenimo, od kod so aerosoli nad naše kra-

je prišli in identificiramo njihove izvore. Redno nad-

ziramo pojave v planetarni mejni plasti in pojave v

atmosferi nad urbanimi površinami, v letu 2010 pa

smo v koordinaciji z Agencijo Republike Slovenije

v zadnjih stotih letih dvignila za več kot stopinjo

(ocena IPCC je 0.7°C). Prihaja do vse pogostejših ek-

stremnih vremenskih pojavov, ki povzročajo ne le

materialno škodo, temveč pogosto zahtevajo tudi

človeške žrtve. Iz potrebe po boljšem razumevanju

atmosferskih procesov na Univerzi v Novi Gorici od

leta 2004 deluje Center za raziskave atmosfere. Raz-

iskovalne aktivnosti centra zajemajo daljinsko za-

znavanje in študij procesov v troposferi, ter ionosferi

in ocenjevanje ranljivosti okolja na naravne nesreče,

še posebej na pojav suše.

za Okolje izvedli obširno študijo prihoda islandske-

ga vulkanskega pepela nad naše kraje in ugotovili

višine plasti vulkanskega pepela v ozračju, njego-

vo koncentracijo in trajektorije njihovega prihoda

nad Slovenijo. V letu 2011 smo na podlagi meritev

z novim Ramanskim lidarjem lastnega razvoja pri-

čeli tudi z daljinskim zaznavanjem višinskih profilov

koncentracij vodne pare v atmosferi, kar je bilo do

sedaj mogoče le z meteorološkimi baloni.

Del aktivnosti Centra za raziskave atmosfere je

usmerjen v študij procesov v zgornjih plasteh at-

mosfere. Dinamične nehomogenosti v gostoti ele-

ktronov v zgornjih plasteh ozračja, podobne vre-

menskim pojavom v nižji atmosferi, močno vpli-

vajo na prehod radijskih signalov skozi ionosfero.

58

Zaradi nehomogenosti prihaja do fluktuacij tako v

amplitudi kot v fazi radijskih valov, kar močno vpli-

va na kvaliteto komunikacij med navigacijskimi in

telekomunikacijskimi sateliti (GPS, Galileo) in sate-

listkimi sprejemniki na zemeljskem površju, še po-

sebej v obdobju maksimuma sončnega cikla ali v

času geomagnetnih neviht. Fluktuacije, imenova-

ne tudi scintilacije, so odvisne od uporabljene fre-

kvence elektromagnetnih valov, od geomagnetne

in sončeve aktivnosti, od časa opazovanja in od ze-

mljepisne širine. Poznavanje vzrokov za scintilacije

je osnova za načrtovanje in izdelavo učinkovitejših

satelitskih navigacijskih sprejemnikov, hkrati pa je

moč iz analize scintilacij priti do novih dognanj o

procesih v ionosferi. Center se aktivno vključuje

tudi v študij ionosfere nad Arktiko (projekt EISCAT).

V nizkih plasteh ionosfere raziskujemo pojav fluk-

tuacij v elektronski gostoti tudi preko razširjanja

elektromagnetnih signalov zelo nizkih frekvenc z

oddajnikov na zemlji, ki jih hkrati beležimo z veči-

mi sprejemniki. Na podlagi primerjav zaznanih si-

gnalov lahko rekonstruiramo porazdelitve gostote

elektronske plazme in napovedujemo pojave son-

čevih izbruhov.

59

Aplikativne raziskaveObservatorij na Otlici je vključen v državno mrežo

meteoroloških in ekoloških postaj, ki deluje pod

okriljem Agencije RS za okolje in na njem nepretr-

gano potekajo standardne meteorološke in okolje-

varstvene meritve. Z lidarskimi meritvami Center

za raziskave atmosfere prispeva k širšemu naboru

Informacije: tel.: 05 3315 368 | faks: 05 3315 385 | e-pošta: info.cra@ung.si |

http://www.ung.si/si/raziskave/raziskave-atmosfere/

ekoloških meritev v Sloveniji, z raziskavami regional-

nih podnebnih sprememb pa prispeva k izdelavi te-

meljnih strategij za prilagoditev na spreminjajoče se

podnebje. Od leta 2008 se še posebej ukvarja s pro-

učevanjem poljava suše in njenega vpliva na kmetij-

stvo in na vremensko pogojene naravne nesreče.

60

Center za SISTEME IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

Vodja: dr. Ingrid Petrič

Center je bil ustanovljen v marcu 2007 z namenom,

da poveže raziskovalce na področju sistemov in in-

formacijskih tehnologij ter spodbudi in olajša njihovo

sodelovanje pri raziskavah in razvoju na omenjenih

področjih. Dejavnost poteka predvsem na treh večjih

podpodročjih:

informacijske tehnologije za podporo dejavnosti v

medicini, zdravstvu in okoljskih znanostih,

teorija sistemov in avtomatskega vodenja,

sistemski inženiring.

Center ima šest redno zaposlenih, tesno pa sodeluje

tudi s štirimi zunanjimi sodelavci. Večina zaposlenih je

vpetih tudi v raziskovalno in razvojno delo drugih in-

stitucij oziroma z njimi tesno sodelujejo (Inštitut Jožef

Stefan, Iskraimpuls d.o.o.). Posamezniki imajo izkušnje

z daljših delovnih obiskov na tujih raziskovalnih usta-

novah: Univerza New South Wales v Sydneyu, Tehni-

ška univerza v Pragi, Univerza v Glasgowu, Hamiltonov

inštitut na Nacionalni univerzi na Irskem idr.

Osrednja raziskovalna tematika je trenutno analiza ve-

likih tekstovnih baz z namenom generiranja novih hi-

potez za boljše razumevanje kompleksnih pojavov na

biomedicinskem področju. Z uporabo nove metode,

ki išče povezave med sicer nepovezanimi množicami

strokovnih besedil, odkrivamo relacije, ki bi lahko po-

magale pri razlagi avtizma.

Raziskave potekajo tudi na področju trajnostnega

razvoja zavarovanih območij in okoljske vzgoje z

uporabo metod večparametrskega modeliranja, ter

na simulaciji modelov za razširjanje onesnaženja nad

razgibanim terenom.

Druga področja raziskav so še:

integracija računalniških aplikacij in metod za

podporo odločanja in podatkovnega rudarjenja,

aplikacije tehnologij znanja v medicini in zdravstvu,

metodologije procesiranja podatkov in orodja

namenjena izobraževanju in raziskavam v informa-

cijski družbi,

matematično modeliranje in uporaba modelov za

načrtovanje avtomatskega vodenja,

raziskave v algebri z uporabo in navezavo na

teoretično računalništvo,

optimizacija proizvodnih postopkov in procesov,

sistemi stalnih izboljšav in njihovi učinki v podjetjih,

upravljanje znanja v mrežnih organizacijah,

upravljanje s človeškimi viri ter njegova povezava z

organizacijo in delovanjem podjetja.

Informacije: tel: 05 3315 231 | faks: 05 3315 240 |

e-pošta: info.csit@ung.si |

http://www.ung.si/si/raziskave/sistemi-it/

61

Center za RAZISKAVE VINA

Vodja: dr. Lorena Butinar

Center za raziskave vina v okviru Univerze v Novi

Gorici deluje od novembra 2008. Z ustanovitvijo

samostojnega centra smo načrtno povezali raz-

iskovalce in raziskovalne aktivnosti povezane s

področji vinogradništva, vinarstva in trženja vina

ter vpeljali nove ciljne raziskave tega strokovnega

področja. Center deluje sredi vinorodne dežele in

je tesno povezan z lokalnimi pridelovalci grozdja

in vina. Zaposleni in sodelujoči strokovnjaki Centra

za raziskave vina imajo tako raziskovalne kot tudi

praktične izkušnje. Eden glavnih ciljev novo nasta-

lega centra je aktivno povezovanje in sodelovanje

s tujimi podobnimi institucijami.

Raziskovalno delo in načrti novo ustanovljene-

ga Centra za raziskave vina obsegajo predvsem

aplikativno in ekspertno dejavnost na področjih:

Analitika sekundarnih metabolitov grozdja in vina,

Analitika kakovosti različnih vzorcev rastlinskega iz-

vora, Optimizacija vinogradniških tehnologij glede

na kakovost vina, Optimizacija vinarskih tehnologij

glede na željeno sestavo vina v korelaciji s senzo-

ričnimi lastnostmi vin, Mikrobiologija vinske trte,

grozdja in vina, Metabolomika grozdja in kvasovk

ter Ekonomika in trženje vina.

Informacije: tel.: 05 365 35 50 | faks: 05 365 35 27 | e-pošta: info.crv@ung.si | http://www.ung.si

62

Center za RAZISKAVE STARANJA

Univerza v Novi Gorici je v zaključni fazi ustanavlja-

nja Centra za raziskave staranja. Center, ki deloma

izhaja iz Laboratorija za raziskave v okolju, bo v

celoto povezal različne raziskovalne dejavnosti s

področja nevrobiologije, molekularne biologije,

karakterizacije proteinov, toksikologije, nanostruk-

turiranih biomaterialov, tkivnega inženirstva in re-

generativne medicine. V svojem delovanju se bo

navezoval na širše domače in mednarodne inicia-

tive s področja starostnih degenerativnih bolezen-

skih patologij – tako raziskovalne kot klinične – in

njihovo translacijo v terapevtske aplikacije.

Staranje ima velik socialni in ekonomski vpliv na

družbo, saj podaljšanje pričakovane življenjske

dobe ni povezano z zadovoljivim zdravjem in pri-

merno kvaliteto življenja. Zaradi tega je glavna po-

treba odkriti nove strategije za izboljšanje zdravja

pri starejših ljudeh ter tako zmanjšati stopnjo njiho-

ve obolevnosti, invalidnosti, bolečine in splošnega

neugodja. Center za raziskave staranja bo deloval

na področju enega izmed trenutno najpomemb-

nejših izzivov v biologiji – zakaj se celice in tkiva

starajo, kateri so molekularni mehanizmi tega pro-

cesa in kako pride do poškodb tkiv. Nova spozna-

nja o biologiji matičnih celic skupaj z napredkom

na področjih biomaterialov in genskih terapij pred-

stavljajo osnovo za razvoj regenerativne medicine,

katere cilj je popolna obnova in povrnitev funkcio-

nalnosti poškodovanih tkiv.

Raziskovalne aktivnosti Centra bodo osredotočene

na naslednje dejavnosti;

1) Preučevanje procesov razvoja in staranja

tkiv, razvoj naprednih bioloških modelov, ter

razvoj novih tkivno-inženirskih terapevtskih

pristopov. Naš namen je vpeljati metode gojenja

človeških matičnih celic ter specializiranih celic,

ki lahko predstavljajo osnovo za preučevanje bo-

lezenskih in degenerativnih procesov. Poseben

poudarek bomo namenili gojenju celic v tridi-

menzionalnem okolju, ki posnema karakteristike

naravnega okolja v organizmu in pomembno vpli-

va na lastnosti in delovanje celic. Pri tem bomo

uporabljali biološke in sintetične celične nosilce,

vpeljevali bioinženirske tehnologije za dinamično

gojenje celic in avtomatizirali postopke gojenja ter

analiz. Razvoj celičnih zbirk in tridimenzionalnih

modelov omogoča testiranje različnih kemijskih in

bioloških substanc z namenom ugotavljanja zdra-

vilnih učinkov, toksičnosti ter drugih vplivov na ra-

zvoj in delovanje celic.

2) Proučevanja različnih vidikov vpliva okolja

na zdravje ljudi. Vseživljenjska izpostavljenost lju-

di okoljskemu onesnaženju lahko vpliva na telesno

fiziologijo in vzbudi škodljive kumulativne učinke,

ki lahko vodijo do razvoja različnih bolezenskih

stanj in hitrejšega staranja. Naš cilj je, da na nivo-

ju celic preučimo celične in genetske mehanizme

bolezni. V ta namen vpeljujemo visoko zmogljivo-

stne metode molekularnega slikanja ter nove mo-

lekularno-biološke metode, ki omogočajo analizo

velikega števila vzorcev hkrati, in skupaj z uporabo

farmakoloških pristopov predstavljajo tehnološki

63

mejnik analiz na področju celične biologije, še

posebno v molekularni toksikologiji in nano-to-

ksikologiji. Posebno pozornost in zanimanje na-

menjamo študiji celičnega odgovora na pesticide,

zlasti z nevrološkega vidika. Na področju raziskav

v nevrobiologiji smo usmerjeni v preučevanje ce-

ličnih in molekularnih mehanizmov za uravnavanje

prenosa bolečinskih dražljajev v celice.

3) Proučevanje mehanizmov infekcije s huma-

nimi virusi in razvoj terapevtskih postopkov za

preprečevanje infekcij. Humani virusi papiloma

(HPV) so povzročitelji raka na materničnem vratu,

ki je eden najpogostejših oblik raka pri ženskah v

poznih srednjih letih. V naših raziskavah se osredo-

točamo na preučevanje vloge plaščnega proteina

HPV L2, ki igra pomembno vlogo pri virusni infek-

ciji. Je tudi osrednja tarča za razvoj profilaktičnih

cepiv druge generacije, ki bodo široko specifična

za številne tipe HPV, in je hkrati zelo obetaven za

razvoj terapevtskih cepiv. Raziskave so osredotoče-

ne na preprečevanje ter zmanjševanje infekcij, in

na razvoj novih antivirusnih učinkovin.

4) Razvoj tehnologije rekombinantnih proti-

teles. Usmerili se bomo v razvoj rekombinantnih

protiteles, ki bodo primerna za uporabo na različ-

nih področjih medicine in biologije, med drugim v

raziskavah raka, diagnostiki patogenih bakterij, za

identifikacijo pojava suše v gozdnih združbah in pri

karakterizaciji škodljivih mikroalg. Na tem področju

je že vzpostavljeno sodelovanje s partnerji v razi-

skovalnih organizacijah in industriji, ki jih zanima

uporaba opisanih protiteles.

Informacije: tel.: 05 331 52 95 | faks: 05 331 52 96 | e-pošta: info.lro@ung.si | http://www.ung.si

64

Institut za KULTURNE ŠTUDIJEVodja: doc. dr. Rok Žaucer

V okviru Instituta za kulturne študije združujemo

delo polno zaposlenih raziskovalcev Instituta in

raziskovalno udejstvovanje osebja, ki hkrati peda-

goško deluje na Fakulteti za humanistiko. Raziskave

potekajo predvsem na dveh krovnih podpodročjih: literarne vede kognitivne znanosti, s poudarkom na formal-

nem jezikoslovju

Literarne vedeV skupini za literarne vede smo usmerjeni pred-

vsem v štiri raziskovalne sklope. Prvi je povezan z

evropsko COST akcijo Pisateljice v zgodovini, cilj

katere je vzpostaviti močno mednarodno razisko-

valno mrežo in izdelati načrt za sistematično so-

delovanje na področju evropske ženske literarne

zgodovine. Ženske avtorice so bile v literarni zgo-

dovini pogosto spregledane, zato je namen akcije

poudariti njihovo prisotnost v zgodovini in litera-

turi. Reanalizirajo se njihovi teksti, raziskujejo pove-

zave med avtoricami iz različnih evropskih dežel in

preučuje njihova recepcija. Odkriva se nov pogled

na mesto, ki naj bi ga avtorice v evropski literarni

zgodovini zasedale.

Posebno pozornost namenjamo tudi prostoru,

kjer delujemo, torej stičišču slovanskega in roman-

skega sveta. Ukvarjamo se z raznimi vprašanji t. i.

literature na stičišču, kot so literarne podobe tuj-

stva, literarni vplivi, stiki in prevodi, medkulturnost,

migracije ipd.

Tretji raziskovalni sklop predstavljajo antični motivi

in njihova transformacija v slovenski literaturi, četrti

sklop pa razmerje med literaturo in novimi mediji

v luči makrosprememb v evropski duhovni zgodo-

vini. V tem okviru se posvečamo tudi hitro rastoče-

mu področju digitalne humanistike, ki s kvantita-

tivnimi metodami raziskuje tradicionalna vprašanja

literarnih ved in humanistike nasploh, ter pregledu

slovenskih in svetovnih del novomedijskih litera-

tov, posebej njihovemu odnosu do novomedijske

umetnosti na meji jezikovnega.

65

Temeljne raziskave skupine za literarne vede so v zadnjem času

obsegale naslednje: preučevanje vloge pisateljic v zgodovini in no-

vega razumevanja evropske literarne kulture

(financiranje v okviru evropske iniciative COST

ISO901, ARRS); konstruiranje ženskosti v slovenskem javnem

diskurzu druge polovice 19. stoletja (ARRS); literatura na stičišču; transformacija antičnih motivov v slovenski knji-

ževnosti 19. in 20. stoletja (ARRS) vprašanja novomedijske umetnosti.

Aplikativna in ekspertna dejavnost sodelavcev skupine za literarne vede je v zadnjem

času vključevala naslednje: ekspertno udejstvovanje v strokovno relevan-

tnih dogodkih (npr. zbornik 'Dramatika na ma-

turi 2008', Založba Univerze v Novi Gorici) nudenje pripravljalnih seminarjev za profesorje

slovenščine 'Književnost na maturi' literarnokritiško delovanje sodelovanje pri pripravi dokumentarnega filma

o ljudski pesmi na Slovenskem.

Jezik in kognitivne znanostiKognitivne znanosti preučujejo človeško kognicijo

oziroma celotno delovanje človeških možganov.

Poleg bolj očitnih znanosti s tega področja, kot so

nevrologija in deli psihologije, spada med kogni-

tivne znanosti tudi formalno jezikoslovje, ki sledi

izhodiščem, ki jih je v petdesetih letih 20. stoletja

zastavil Noam Chomsky. Formalno jezikoslovje

postaja kot del kognitivnih znanosti vse bolj po-

membno predvsem zaradi zagotavljanja podpore

računalniškemu modeliranju umetne inteligence

in zaradi zagotavljanja modela, v okviru katerega

si lahko nevrologija in eksperimentalna psihologija

zastavljata preverljiva vprašanja glede jezikovnih

okvar (afazija), glede jezikovnih vidikov degenera-

tivnih stanj (npr. Alzheimerjeva bolezen) in glede

usvajanja jezika, seveda pa ne gre zanemariti tudi

povsem temeljnih vprašanj o naravi in ustroju člo-

vekovega mišljenja.

V okviru skupine za jezik in kognitivne znanosti se

na Institutu za kulturne študije največ ukvarjamo

s formalnim jezikoslovjem (predvsem skladnjo,

semantiko in morfologijo), posvečamo pa se tudi

drugim kognitivnim znanostim, ki so tako ali dru-

gače vezane na jezik, torej predvsem psiholingvi-

stiki in nevrolingvistiki. Sodelavci centra so tesno

povezani z jezikoslovci in kognitivnimi znanstve-

niki s tujih in domačih univerz (University College

London, Universität Konstanz, University of Califor-

nia, San Diego itd.).

66

Temeljne raziskave skupine za jezik in kognitivne znanosti so v za-

dnjem času obsegale naslednje: raziskovanje teoretično relevantnih značilnosti

različnih jezikov (skladnje in semantike samo-

stalniške zveze, posledičnostanjske drugotne

predikacije, levega obrobja stavka, semantike

nedorečenosti, presežnikov itd.) (financiranje

posameznih raziskav je vključevalo: ARRS, Deut-

sche Forschungsgemeinschaft); analiza značilnosti pogovornih in narečnih raz-

ličic slovenščine (npr. podvajanja zaimkov z

naslonkami, podvajanja sklonskih obrazil, tek-

mujočih vzorcev ujemanja) – v nasprotju s tra-

dicionalnim slovenističnim pristopom, ki se z

zgradbeno analizo ukvarja ob knjižni slovenščini,

v okviru pogovornega in narečnega gradiva pa

pretežno le zbira in popisuje; izvajanje teoretično relevantnih psiholingvistič-

nih eksperimentov (preverjanje jezikoslovnih

modelov slovničnega ujemanja, preučevanje

rekurzije in hierarhije kot osrednjih lastnosti člo-

veškega jezika, preučevanje povezanosti med

splošno kognicijo in jezikom skozi preverjanje

korelacije med otroškim usvajanjem števil in sis-

temom slovničnega števila v otrokovem jeziku)

(financiranje: ARRS).

Aplikativna in ekspertna dejavnostsodelavcev skupine za jezik in kognitivne znanosti

je v zadnjem času vključevala naslednje: raziskave, ki državnim službam (npr. Sektor za slo-

venski jezik, Ministrstvo za kulturo) nudijo podla-

go pri izdelavi določil in ukrepov glede tematik,

kot so določanje slovenskosti besedja, jezikovna

politika pri imenih slovenskih podjetij, jezikovna

politika v visokem šolstvu in znanosti ipd.; nudenje podpore slovenščini v zamejskem in

širše čezmejnem kontekstu z jezikovnim sveto-

vanjem v Spletni jezikovni svetovalnici za slo-

venski jezik (financiranje: Slov.I.K.); jezikovno svetovanje in jezikoslovno izobraževa-

nje prek spletnega servisa ŠUSS; odzivanje v javnih debatah o aktualnih jezikov-

nopolitičnih vprašanjih (jezik znanstvenega ob-

javljanja, vrednotenje v humanistični znanosti,

ureditev lektoratov slovenščine po svetu itd.).

Informacije:

tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 |

e-pošta: info.iks@ung.si

Ostale dejavnosti

Univerzitetna knjižnicaZaložba Fundacija Edvard RusjanMednarodna pisarnaKarierni centerAlumni klubPosestvo VilinaPrimorski tehnološki parkZnanstveni večeri

68

Univerzitetna knjižnica

Vodja: Vanesa Valentinčič Murovec, univ. dipl.bibl. in soc. kult.

Univerzitetna knjižnica Univerze v Novi Gorici, usta-

novljena aprila 1998, je doslej edina univerzitetna

knjižnica na območju severne Primorske. Knjižnica

je polnopravna članica v sistemu vzajemne katalo-

gizacije COBISS. Vsi bibliografski podatki o gradivu

so vnešeni v sistem COBISS, avtomatizirana je tudi

izposoja. Namenjena je vsem študentom in sode-

lavcem Univerze v Novi Gorici, pa tudi drugim, ki

jih zanima gradivo s področij, ki jih knjižnica pokri-

va. Člani knjižnice imajo možnost pregledovanja

izposojenega gradiva, podaljševanja izposoje in

rezervacij gradiva prek interneta. Katalog knjižni-

ce (COBISS/OPAC) je dostopen prek spletne strani

(http://www.ung.si/si/o-univerzi/knjiznica/), na

kateri so zbrane pomembne informacije o knjižnici

ter povezave do e-publikacij, baz podatkov, novo-

sti itn. Knjižnica je za uporabnike odprta od 7 do 10

ur dnevno oz. 47 ur tedensko. Zbiramo predvsem

gradivo s področja ekologije, fizike, kemije, mate-

matike, biologije, gospodarstva, slovenistike, hu-

manistike, vinogradništva in umetnosti. Knjižnična

zbirka trenutno obsega okrog 13.000 monograf-

skih publikacij, 80 naslovov serijskih publikacij, 400

enot neknjižnega gradiva (predvsem CD-ROM-ov)

ter e-izdaje znanstvenih publikacij, dosegljivih prek

servisov, kot so ScienceDirect, Springer Link, APS

Journals, JSTOR, CAB abstracts, FSTA, ACS Publica-

tions, IEEE/IET Electronic library, MathSciNet, Wiley

InterScience, EIFL Direct-ove podatkovne zbirke

EBSCOhost. Poleg tega naši uporabniki lahko do-

stopajo do baz podatkov kot so Web of Science,

GviN ipd. Gradivo v knjižnici je skoraj v celoti po-

stavljeno v prostem pristopu in razvrščeno po stro-

kah. Zagotavljamo predvsem gradivo za potrebe

izobraževalne in raziskovalne dejavnosti. Poleg iz-

posoje nudimo on-line poizvedbe iz javno dosto-

pnih baz podatkov in prek medknjižnične izposoje

zagotavljamo gradivo, ki ga naša knjižnica nima.

Uporabnikom je na voljo tudi čitalnica z 28 čital-

niškimi mesti ter računalniška soba s trenutno 10

računalniki in omogočenim brezžičnim dostopom

do svetovnega spleta. Pomembna naloga knjižnice

je tudi vodenje bibliografij raziskovalcev in preda-

vateljev, zaposlenih na Univerzi v Novi Gorici.

Informacije: tel.: 05 331 52 20 | faks: 05 331 53 75 |

e-pošta: library@ung.si |

http://www.ung.si/si/o-univerzi/knjiznica/

69

Založba

Vodja: Mirjana Frelih, univ. dipl. bibl. in ped.

Specifičnost študijskih in raziskovalnih programov,

ki jih izvajamo na Univerzi v Novi Gorici, sproža po-

trebo po lastnih knjižnih izdajah. Ker obstoječa lite-

ratura ne obravnava vseh tematik in vidikov znan-

stvenega in pedagoškega dela, smo uvedli svojo

založniško dejavnost. Z njo želimo študentom, pro-

fesorjem in raziskovalcem zagotoviti kakovostno

študijsko in strokovno literaturo, ki je posebej pri-

lagojena posameznim študijskim predmetom ter

raziskovalnim dejavnostim in upošteva najnovejše

znanstvene dosežke. Izdajamo učbenike in druga

študijska gradiva ter strokovna in znanstvena dela.

Izdajo del urejajo Pravila o založniški dejavnosti,

nadzira pa jo Komisija za založništvo. Publikacije so

naprodaj v Univerzitetni knjižnici Univerze v Novi Go-

rici. Publikacije je mogoče kupiti tudi preko spletne

strani založbe http://www.ung.si/si/o-univerzi/za-

lozba/ , kjer so na voljo vse informacije o gradivu.

Informacije: tel.: 05 331 52 20 | faks: 05 331 53 75 | e-pošta: mirjana.frelih@ung.si

9 789616 311670

Podoba Trsta in Tržaškegav slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja

Ana Toroš

ISBN 978-961-6311-67-0

Ana

Tor

oš

Podo

ba T

rsta

in T

ržaš

kega

v sl

oven

ski i

n ita

lijan

ski p

oezi

ji pr

ve p

olov

ice

20. s

tole

tja

30 €

Dr. Ana Toroš je doma iz Goriških brd. Od leta 2005 je zaposlena kot asistentka za književnost na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Je dobra poznavalka pesniškega in prevajalskega opusa Alojza Gradnika, leta 2009 je doktorirala na temo Alojz Gradnik in romanski ter germanski svet. Kot prejemnica enoletne mednarodne raziskovalne štipendije CSIUT (Consorzio per lo Sviluppo Internazionale dell’Università degli Studi di Trieste) je v študijskem letu 2009/2010 na Univerzi v Trstu opravila znanstvenoraziskovalno delo o podobi Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. Za to delo je leta 2011 prejela nagrado Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Občasno se ji na papir zapišejo pesniški verzi, za katere je leta 2009 prejela nagrado na mednarodnem pesniškem natečaju Devinski grad 2009 (Concorso internazionale di Poesia Castello di Duino).

Delo Ane Toroš je izviren prispevek k temeljitejšemu poznavanju in razumevanju slovenske in italijanske poezije o Trstu prve polovice 20. stoletja, predvsem njunih motivnih in idejnih stičišč ter razhajanj. Pregled arhivskih virov je izčrpen, znanstvena analiza je teo-retsko in metodološko ustrezna, dobrodošla je pred-vsem uporaba imagološke teorije in terminologije, ki jo avtorica vpeljuje v znanstveni diskurz o tržaški poeziji. […] Raziskava je sestavljena iz treh delov, v prvih dveh avtorica ločeno obravnava tržaške podobe v slovenski in italijanski poeziji, upoštevajoč kronologijo nastanka pesmi ter kulturni in zgodovinski okvir, kar ji omogoča poglobljeni uvid v njihov nastanek, razvoj ter zasidranost v specifičnem slovenskem oziroma italijanskem kontek-stu. V tretjem delu izpostavi tiste tržaške predele, ki jih upesnjujeta obe pesniški govorici, in opozarja na njihovo različno občutenje in vrednotenje z vidika slovenskega in italijanskega pesemskega subjekta.

dr. Miran Hladnik

Monografija je izpopolnjena, razširjena in posebej za knjižno objavo prirejena inačica raziskave, ki jo je avtorica opravila v okviru Katedre za slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu, kot dobitnica mednarodne raziskovalne univerzitetne štipendije v akademskem letu 2009/2010. Delo, ki ga odlikujeta znanstveno skrupulozna obravnava korpus-nega gradiva in dosleden metodološki pristop, jemlje pod analitično lupo doslej malo preučevano poglavje literarne italoslovenistike […]. Zaradi svoje znanstvene utemeljen-osti, vsebinske pronicljivosti, metodološke doslednosti in jezikovne ustreznosti je monografija torej vredna pod-pore in natisa, saj bo slovenskim strokovnim, a tudi manj posvečenim bralcem predočila skozi vzporedno analizo slovenskih in italijanskih pesniških besedil ali utrinkov dražljiv portret multikulturne polpreteklosti tržaškega koščka skupne evropske zemlje.

dr. Miran Košuta

Podoba Trsta ovitek 03.indd 1 23.12.2011 8:57:51

70

Fundacija Edvard Rusjan

Predsednik uprave: prof. dr. Danilo Zavrtanik

Fundacija Edvard Rusjan je neprofitna ustanova,

katere osnovni cilj je zagotavljati denarno in drugo

podporo za delovanje in nadaljnji razvoj Univerze

v Novi Gorici.

Skladno z namenom, s katerim je bila ustanovljena,

skrbi za dopolnjevanje in posodabljanje raziskoval-

ne opreme in infrastrukture, kakovostno izobraže-

vanje visokošolskih učiteljev in mentorjev ter razvoj

študijskih in znanstvenoraziskovalnih programov,

pomembnih za družbeni, gospodarski, tehnološki,

znanstveni in kulturni napredek.

Fundacija skrbi za vzpostavitev in vzdrževanje

povezav med Univerzo in gospodarstvom. V ta

namen zagotavlja sredstva za razvoj inovativne

dejavnosti in tehnoloških centrov ter prenos dose-

ženega znanja, izkušenj in novih tehnologij v pra-

kso. Del sredstev je namenjen tudi štipendiranju

perspektivnih dodiplomskih in podiplomskih štu-

dentov ter razvoju založniške dejavnosti, ki poma-

ga študentom pri njihovem študiju, sodelavcem

Univerze v Novi Gorici pa pri vsakdanjem delu. S

svojim delovanjem fundacija skrbi za promocijo ter

večanje prepoznavnosti in ugleda Univerze v Novi

Gorici v širši javnosti in tujini.

Za uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev zbira

denarna in materialna sredstva, umetniška dela, del-

nice, premoženjske in stvarne pravice ter vse drugo,

kar ima za fundacijo vrednost in je mogoče oceniti.

Premoženje fundacije se ne porablja. Skladno s stro-

kovnim programom in namenom se v obliki gran-

tov, štipendij ter naložb v opremo in infrastrukturo

razporejajo le donosi na zbrana sredstva.

Denarna sredstva lahko nakažete Fundaciji Edvard

Rusjan na transakcijski račun: SI56-0510-0801-

0752-054 pri banki Abanka Vipa d.d., Slovenska c.

58, 1517 Ljubljana.

Informacije: tel.: 05 331 52 23 | faks: 05 331 52 24 | e-pošta: info.fer@ung.si | http://www.ung.si/fer/si/

71

Mednarodna pisarna

Vodja: Sabina Zelinšček, dipl.gosp.inž.

Mednarodna pisarna Univerze v Novi Gorici je na-

menjena vodenju in organiziranju mednarodne

dejavnosti in mednarodnih projektov. Namenjena

je študentom, profesorjem, raziskovalcem in osta-

lim zaposlenim.

Mednarodna pisarna nudi pomoč pri pripravi pro-

jektnih prijav, skrbi za izvajanje projektov v skladu

s pravili projektne dokumentacije ter ureja in vodi

evidenco UNG projektov in sporazumov. Hkrati

skrbi za vzpostavitev in krepitev nekaterih sodelo-

vanj s tujimi institucijami in včlanjevanje v različne

mednarodne mreže.

Univerza v Novi Gorici je mednarodno zelo aktivna,

k čemur prispevajo tudi Erasmus individualne mo-

bilnosti. Univerza v Novi Gorici sodeluje v progra-

mu Vseživljensko učenje - Erasmus že od leta 2003,

Mednarodna pisarna pa skrbi za celoten postopek

izvajanja programa.

Informacije: tel.: 05 3315 257 | faks: 05 3315 224 | e-pošta: international.offi ce@ung.si |

http://www.ung.si/si/o-univerzi/mednarodna-pisarna | http://students-mobility.ung.si

72

Karierni center

Vodja: mag. Jasmina Jakomin

Od študijskega leta 2010/2011 na Univerzi v Novi

Gorici deluje Karierni center, ki predstavlja novost

na področju kariernega svetovanja za bodoče in

aktualne študente ter diplomante. Naloga Karier-

nega centra Univerze v Novi Gorici je predvsem

ozaveščati mlade o pomenu pravočasnega načrto-

vanja kariere in vseživljenjskega učenja. Stremi pa

tudi k utrditvi sodelovanja med univerzo in trgom

dela ter spodbuja promocijo poklicev, za katere

izobražujemo na Univerzi v Novi Gorici. Študijski

programi Univerze v Novi Gorici so inovativni in

perspektivni ter nudijo veliko zaposlitvenih prilo-

žnosti.

Karierni center svetuje bodočim študentom že

pred vpisom na univerzo. Aktualnim študentom ter

diplomantom pa pomaga pri usmerjanju poklicnih

interesov, nudi svetovalne pogovore o študiju, ra-

zvoju kariere ter iskanju zaposlitve. Pomembno de-

javnost predstavlja tudi informiranje o možnostih

formalnega in neformalnega pridobivanja kom-

petenc, štipendijah ter zaposlitvenih priložnostih

doma in v tujini.

V sklopu aktivnosti Kariernega centra so organizi-

rana izobraževanja in delavnice, usmerjene v pri-

dobivanje kompetenc, potrebnih za uspešen vstop

na trg dela (delavnice o iskanju zaposlitve, priprava

na zaposlitveni razgovor, pisanje življenjepisa, jav-

no nastopanje itd). Pripravljamo tudi dogodke, kjer

lahko mladi iskalci zaposlitve neposredno stopijo v

stik in mrežijo z delodajalci. Delodajalcem je karier-

ni center na voljo za pomoč pri iskanju kandidatov,

ki bodo opravljali praktično usposabljanje oziroma

pri iskanju novih kadrov.

Informacije: tel.: 05 331 53 62 | faks: 05 331 52 40 | e-pošta: karierni.center@ung.si |

http://www.ung.si/si/o-univerzi/karierni center/

73

Alumni klub

Vodja: Nives Štefančič, dipl.ekon.

Alumni klub Univerze v Novi Gorici je bil ustano-

vljen leta 2004. Združuje Alumne vseh generacij

dodiplomskih in podiplomskih študijskih progra-

mov, ter vse zaslužne posameznike, ki so prispevali

k razvoju Univerze v Novi Gorici. Alumni klub nudi

vzpodbudno okolje in aktivnosti za ohranjanje po-

vezanosti med Alumni in povezanosti z Univerzo

v Novi Gorici. Različnim generacijam omogoča

druženje, vzpostavlja sodelovanje med Univerzo v

Novi Gorici in svojimi Alumni, posledično pa tudi s

svetom, katerega Alumni predstavljajo. Omogoča

osebni in strokovni razvoj posameznikov, promo-

vira dosežke svojih Alumnov, dosežke Univerze v

Novi Gorici ter aktivno sodeluje pri pozitivnem

razvoju družbe, v kateri deluje. Vzpostavlja se in-

ternetna stran, v okviru katere se oblikuje baza

podatkov, kjer bodo Alumni lahko poiskali sošolce,

znance iz študijskih let in sploh vse Alumne Univer-

ze v Novi Gorici, se z njimi povezali in iskali skupne

interese, sodelovali pri projektih in omogočali nove

poslovne priložnosti. Članstvo in delovanje v klubu

je prostovoljno in popolnoma neobvezujoče, je pa

prijetno in mnogokrat zelo koristno. Če si želite ak-

tivnejšega sodelovanja, se lahko kadarkoli aktivno

vključite v dogajanje.

Informacije: tel.: 05 331 53 15 | e-pošta: alumni.klub@ung.si | http://www.ung.si/si/alumni/

74

Posestvo Vilina

Direktorica: Nika Gregorič, dipl.inž.vin.

Informacije: tel.: 05 365 35 45 |

e-pošta: nika.gregoric@ung.si |

http://www.ung.si/

Univerzitetno posestvo VILINA je s svojim delova-

njem pričelo z vinskim letnikom 2010 pod okriljem

Univerze v Novi Gorici. Ustanovljeno je bilo tako

za potrebe praktičnega usposabljana študnetov

Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo, ki de-

luje že peto leto, kot tudi za potrebe raziskovalne

dejavnosti Centra za raziskave vina in nenazadnje

tudi za tržno pridelavo lastnega vina pod blagovno

znamko Vilina.

Vinogradi so zasajeni na dveh izjemih legah zgor-

nje Vipavske doline, v skupni izmeri 16 ha, kar

omogoča praktično in eksperimetalno delo naših

študentov Visoke šole za vinogradništvo in vinar-

stvo, raziskave v okviru Centra za raziskave vina

Univerze v Novi Gorici kot tudi tržno pridelavo vi-

soko kakovostnega grozdja.

Trenutni sortni sestav temelji predvsem na tradi-

cionalnih sortah vinorodnega okoliša, ambiciozno

začrtana obnova vinogradov v naslednjih letih pa

predvideva povečanje količin avtohtonih sort ter

obsežen kolekcijski nasad nekoliko zapostavljenih

tradicionalnih sort ter t.i. svetovnih sort.

VILINA se je v svoji popolnoma sveži podobi pre-

mierno predstavila z vinskim letnikom 2010 v maju

2011. V naseldnjih letih je v načrtu postopna obno-

va obstoječih vinogradov ter oprema vinske kleti.

75

Primorski tehnološki park

Direktor: Stojan Ščuka

Vodilo Primorskega tehnološkega parka je ponudi-

ti podporo tehnološko usmerjenim malim in sre-

dnjim podjetjem ter prispevati k povečanju njiho-

ve konkurenčnosti v vrtincu nenehnih znanstvenih

in tehnoloških odkritij. Podpora je namenjena pod-

jetjem, ki izražajo tehnološko zahtevnost, inovativ-

nost in tržno perspektivnost razvojnih projektov

ter pripravljenost za sodelovanje na raziskovalno-

razvojnem področju. Včlanjena podjetja so dele-

žna ugodnosti pri koriščenju storitev Primorskega

tehnološkega parka. Pomoč potrebujejo predvsem

pri zagonu tehnološko inovativnih idej, trženju do-

sežkov razvoja, načrtovanju in vodenju projektov,

finančnem poslovanju, pridobivanju informacij ter

poslovnem in tehničnem izobraževanju. Pomemb-

no vlogo ima tudi razvoj infrastrukture tehnološke-

ga parka za potrebe izvajanja razvojne dejavnosti

podjetij.

Pri svojem delovanju vzpostavlja Primorski teh-

nološki park mrežne povezave z drugimi tehno-

loškimi parki, s tehnološko usmerjenimi podjetji,

podpornimi organizacijami za gospodarstvo, viri

znanja, finančnimi institucijami, zunanjimi stro-

kovnjaki ter industrijo. V okviru sodelovanja na

regionalni, državni in mednarodni ravni izvaja

inovacijske projekte, s katerimi pripomore k spod-

bujanju ustanavljanja novih tehnoloških podjetij,

zaposlovanja visoko izobraženega kadra, prenosa

znanja in tehnologij ter k ustvarjanju sinergije med

tehnološko usmerjenimi podjetji na območju ce-

lotne Primorske.

DRUŽBENIKI

Elektro Primorska d.d. | Iskra Avtoelektrika d.d. | Mestna občina Nova Gorica | Občina Šempeter-Vrtojba |

Univerza v Novi Gorici

76

Znanstveni večeri

Univerza v Novi Gorici med študijskim letom organizi-

ra strokovna predavanja, na katerih ugledni znanstve-

niki iz Slovenije in tujine predstavljajo svoje znanstve-

ne dosežke v okviru Znanstvenih večerov. Namenjeni

so širši javnosti, saj je njihov cilj približati znanost širši

publiki in ji olajšati razumevanje znanstvene misli.

Predavanju, bodisi uglednega domačega ali tujega

znanstvenika bodisi podjetnika, sledi razgovor z mo-

deratorjem.

Za bolj učinkovito promocijo znanosti potekajo

Znanstveni večeri na dvorcu Zemono pri Vipavi in v

Kulturnem Centru Lojze Bratuž, Gorica, Italija, šest do

osemkrat letno, v celoti pa jih spremlja tudi televizijska

hiša. Teme obsegajo različna področja, od naravoslov-

ja in tehnike, okolja, medicine pa do humanistike in

družboslovja. Namenjena so strokovni javnosti, štu-

dentom in sodelavcem Univerze v Novi Gorici.

Obvestila o Znanstvenih večerih so objavljena v dnev-

nem tisku ter na spletni strani:

http://www.ung.si/si/raziskave/.

Informacije: tel.: 05 331 53 97 | faks: 05 331 53 81 | e-pošta: andreja.leban@ung.si | http://www.ung.si

77

78

79

80

Univerza v Novi Gorici

Vipavska 13

Rožna Dolina

SI-5000

Tel.: 05 331 52 23

Faks: 05 331 52 24

E-pošta: info@ung.si

www.ung.si