Poro

cilo

/

· () · .

-

Vse

bina

Poslanstvo

Nekaj dogodkov in dosežkov v št. letu /

Uvodna beseda

Visoka šola za management v Kopru

Izobraževalna dejavnost

Raziskovalna in razvojna dejavnost

Sodelovanje šole z okoljem

Zaposleni in njihov razvoj

Prostorski in materialni pogoji

Spremljanje in zagotavljanje kakovosti

Financno poslovanje

Priloge

Visoka šola za management v Kopru je v postopku preoblikovanja v fakulteto.Letošnje porocilo smo zato pripravili na podlagi elaborata,ki smo ga vložili na Svet za visoko šolstvo .

Posla

nstv

oVisoka šola za management v Kopru zagotavlja kakovostno izobraževanje spodrocja managementa in ga povezuje z raziskovalnim delom, predvsem z apli-kativnimi raziskavami. Management je pomembna in kompleksna strokovna di-sciplina; obvladovanje konceptov, metod, modelov in vešcin managementa pakljucna zmožnost vsake uspešne organizacije in napredne družbe.

Visoka šola za management izvaja dodiplomske visokošolske strokovne in po-diplomske specialisticne študijske programe ter podeljuje ustrezne strokovne na-slove. S programi funkcionalnega izobraževanja in svetovanja managementu slediinteresom gospodarstva in širše javnosti.

Visoka šola za management razvija in spodbuja kakovostno pedagoško in ra-ziskovalno delo in razvija kulturo intelektualne radovednosti in inovativnosti. Zizobraževanjem in raziskovanjem prispeva h gospodarskemu in kulturnemu ra-zvoju regije in Slovenije, saj so znanja iz managementa pomembno gibalo razvojain zagotovilo za konkurencnost slovenskega gospodarstva na globalnem tržišcu.

Visoka šola za management je zavezana interesom študentov in zaposlenih našoli, podjetij in drugih organizacij. Prilagaja se ekonomskim in razvojnim potre-bam regije ter nacionalne in mednarodne skupnosti.

Vizija Visoke šole za management v Kopru je postati mednarodno uspešna poslovna šola,zato nenehno teži k zagotavljanju kakovosti na vseh podrocjih.

Nek

ajdo

godk

ovin

dose

žkov

všt.

letu

/

• Slovesna podelitev diplom diplomantom dodiplomskega študijskega pro-grama Management in priznanj najuspešnejšim študentom in diplomantom.

• Javna predstavitev porocila o delu v študijskem letu /• V Portorožu poteka prvi strokovni posvet z naslovom Management v

evropskem okolju.

• Senat sprejme dopolnitve dodiplomskega študijskega programa Managementin jih posreduje v soglasje Svetu za visoko šolstvo .

• Prvic se sestane Akademski zbor in na prvi seji poda predlog za dekana.• Konstituira se nov, enajstclanski senat. V njem sta prvic tudi dva predstavnika

študentov.

• zacne pripravljati elaborat o preoblikovanju v fakulteto.• je soorganizator mednarodne uvodne konference za Evropsko leto jezikov

.

• Letni pedagoški posvet na Brdu pri Kranju.• Izveden in javno je predstavljen projekt Slovenski jezik in kultura s poudarkom

na osnovah managementa (Socrates/Erazmus), katerega nosilec je bila .

• Svet za visoko šolstvo poda soglasje k dopolnitvam dodiplomskega štu-dijskega programa Management.

• Vzpostavitev in javna predstavitev informacijskega sistema .• Svet za visoko šolstvo poda soglasje k podiplomskemu specialisticnemu

študijskemu programu Management v evropskem okolju.

• Študijski obisk zaposlenih na Centralni evropski univerzi v Budimpešti.• Ustanovljena je raziskovalna skupina Inštitut za raziskovanje v manage-

mentu.

• Imenovane so delovne skupine za pripravo osnutkov študijskih programovkot sestavni del elaborata za preoblikovanje v fakulteto.

• Senat obravnava elaborat o preoblikovanju v fakulteto in ga posredujev obravnavo Svetu za visoko šolstvo.

• prvic izvede vpis na šolo prek Interneta.

Uvo

dna

bese

da

Visoka šola za management v Kopru se je v petih letih razvila v kvalitetno viso-košolsko institucijo, ki ima med študenti in gospodarstveniki visok ugled. Doseglismo tako raven, da smo lahko sprožili formalen postopek za preoblikovanje v fa-kulteto. To je seveda izziv za vse delavce šole. Kot šola, ki je na pragu preobrazbev fakulteto, dajemo poseben poudarek mednarodnemu sodelovanju in raziskoval-nem delu, ki je predpogoj za habilitiranje uciteljev.

Letos izvajamo dodiplomski program Management, ter podiplomska specia-listicna študijskega programa Management v izobraževanju in Management vevropskem okolju. Študentom na dodiplomskem programu smo ponudili vecještevilo izbirnih predmetov in jim s tem omogocili, da se usmerijo na podrocja,ki jih osebno zanimajo. Z vpeljavo novega podiplomskega specialisticnega študijaManagement v evropskem okolju pa smo študijsko podrocje, ki ga pokrivamo,razširili z aktualno tematiko našega vstopanja v . Veliko vecino naših progra-mov izvajajo univerzitetni ucitelji od docenta do rednega profesorja.

Na kratko povzemimo razvojne usmeritve šole, ki smo jih v letu obrav-navali na sejah Senata, Upravnega odbora, Akademskega zbora in pedagoškihkolegijih Visoke šole za management v Kopru:

• razvoj mednarodno primerljivih študijskih programov (tudi univerzitetnihin magistrskih) ter zagotovitev pogojev za preoblikovanje šole v fakulteto;

• kakovostno izvajanje študijskih programov s poudarkom na uporabi aktivnihmetod dela ter opremljenosti predmetov z ustrezno študijsko literaturo vtiskani in elektronski obliki;

• raziskovalna dejavnost, ki je usmerjena v razvoj ved s širšega podrocja ma-nagementa, ter spodbujanje zaposlenih za raziskovalno delo in objavljanje vstrokovni ter znanstveni literaturi;

• zagotovitev prostorskih in materialnih pogojev, predvsem v sodelovanju zMinistrstvom za šolstvo, znanost in šport ter Mestno obcino Koper;

• sodelovanje z visokošolskimi in raziskovalnimi institucijami ter drugimi or-ganizacijami v regiji, v Sloveniji in v mednarodnem prostoru;

• aktivno sodelovanje pri ustanovitvi kakovostne, evropsko usmerjene Uni-verze na Primorskem.

Posebej kaže poudariti, da smo v letošnjem letu razvili in vpeljali sodobeninformacijski sistem, ki nam je omogocil celo ukinitev klasicnega študentskegaindeksa ter tekoce vodenje podatkov, ki so del Priloge k diplomi. S tem je šolanaredila pomemben organizacijski korak, ki bistveno vpliva na njeno kvaliteto intudi na prijaznejši odnos do študentov.

Visoka šola za management v Kopru bo tudi v prihodnje gradila svojo bodoc-nost na kvalitetnih uciteljih in asistentih ter študentih, ki bodo s svojim znanjemprispevali k razvoju regije in cele Slovenije.

dekan doc. dr. Cene Bavec direktorica mag. Nada Trunk Širca

Viso

kašo

laza

man

agem

entv

Kop

ru Visoka šola za management v Kopru je samostojen visokošolski zavod, ki so ga. decembra ustanovile tri obalne obcine: Mestna obcina Koper, ObcinaIzola in Obcina Piran ter Gospodarska zbornica Slovenije – Koper.

. marca je bila šoli dodeljena koncesija za opravljanje javne službe v vi-sokem šolstvu – izvajanje rednega študija po dodiplomskem visokošolskem stro-kovnem študijskem programu Management.

Clani organov

Dekan · doc. dr. Cene Bavec.

Direktorica · viš. pred. mag. Nada Trunk Širca.

Senat · visokošolski ucitelji in sodelavci: viš. pred. mag. Niko Abrahamsberg,doc. dr. Cene Bavec, izr. prof. dr. Gabrijel Devetak, pred. Alenka Kocbek,doc. dr. Tonci Kuzmanic, doc. dr. Borut Likar, viš. pred. mag. MirkoMarkic, red. prof. dr. Dane Melavc, izr. prof. dr. Mitja Tavcar;predstavnika študentov: Vasja Kavs in Jure Rabic.

Akademski zbor · predsednik: izr. prof. dr. Mitja Tavcar; clanov: visokošolskih uciteljev in sodelavcev (vsi redno ali pogodbenozaposleni v št. letu /) ter predstavnikov študentov (vsi claniŠtudentskega sveta ter Tea Smajla in Metka Lapajne).

Upravni odbor · predsednik: Goran Petek;predstavniki ustanoviteljev: Karmen Orel (Mestna obcina Koper), AlojzZorko (Obcina Izola), Sebastjan Jeretic (Obcina Piran), Goran Petek(Gospodarska zbornica Slovenije – Koper);predstavniki zaposlenih na šoli: pred. mag. Roberto Biloslavo, pred. MirellaCeglar Jurincic, Elizabeta Hladnic, Mira Sedmak;predstavnik študentov: Jurij Stariha.

Študentski svet · predsednik: Jurij Stariha;. letnik: Danijel Lamperger, Vasja Kavs, Jurij Stariha;. letnik: Simon Kocjancic, Jure Rabic, Tanja Zvijerac;. letnik: Melita Železnik, Mitja Podbornik, Igor Vlacic.

Clani komisij

Komisija za študentske zadeve · viš. pred. mag. Niko Abrahamsberg,pred. mag. Zlatka Meško Štok; predstavnik študentov: Igor Vlacic.

Komisija za študijske zadeve · izr. prof. dr. Franko Milost, viš. pred. mag. MirkoMarkic, pred. Janja Prelesnik Cendak.

Komisija za izbor priznanj in nagrad študentom · viš. pred. mag. Mirko Markic,Nataša Vraneš; predstavniki študentov: Melita Železnik, Tanja Zvijerac,Danijel Lamperger.

Viso

kašo

laza

man

agem

entv

Kop

ru

Preglednica Seje organov in komisij v študijskem letu /

Organ/komisija Št. sej

Senat

Upravni odbor

Študentski svet ()

Komisija za študentske zadeve

Komisija za izbor priznanj in nagrad študentom

Akademsi zbor

Katedre ()

Komisije za ocenjevanje, razvršcanje in podelitev znanstveno raziskovalnih nazivov ·doc. dr. Cene Bavec, izr. prof. dr. Franko Milost, doc. dr. Denis Trcek.

Komisija za kakovost · doc. dr. Cene Bavec, izr. prof. dr. Mitja Tavcar,viš. pred. mag. Mirko Markic, viš. pred. mag. Nada Trunk Širca, NatašaVraneš; predstavnik študentov: Jure Rabic.

Prodekan za študijske zadeve · viš. pred. mag. Mirko Markic.

Prodekan za raziskovalno dejavnost · doc. dr. Borut Likar.

Predstojniki študijskih programov

Management · viš. pred. mag. Mirko Markic.

Management v izobraževanju · viš. pred. mag. Nada Trunk Širca.

Management in education (franšiza) · viš. pred. mag. Andrej Koren.

Management v evropskem okolju · doc. dr. Cene Bavec.

Predstojniki kateder

Management · izr. prof. dr. Mitja Tavcar.

Management funkcij organizacije · izr. prof. dr. Gabrijel Devetak.

Kvantitativne in kvalitativne metode v managementu · izr. prof. dr. dr. Janez Usenik.

Ekonomika, racunovodstvo in finance · red. prof. dr. Dane Melavc.

Sociologija in psihologija v managementu · doc. dr. Tonci Kuzmanic.

Pravne vede · viš. pred. mag. Niko Abrahamsberg.

Tuji poslovni jeziki · pred. Alenka Kocbek.

Viso

kašo

laza

man

agem

entv

Kop

ru Organiziranost

V študijskem letu / je šola pristopila k celovitejši notranji organizirano-sti, primerljivi s sodobnimi univerzami v tujini. Poslovne in strokovne funkcijeizvršujejo zaposleni v treh oddelkih, ki predstavljajo vsebinsko zaokrožene ce-lote. Oddelki se delijo na posamezne službe, ki identificirajo poslovno oziromastrokovno aktivnost, niso pa še v vseh primerih kadrovsko zasedene.

Takšna organiziranost zagotavlja šoli doseganje delovnih oziroma poslovnih re-zultatov, zaposlenim pa polno uveljavljanje in razvijanje osebnostnega in strokov-nega razvoja.

Visokošolski informacijski sistem

Na Visoki šoli za management v Kopru smo maja pristopili k razvoju celo-vitega visokošolskega informacijskega sistema. Najvažnejši cilji so avtomatizacijaposlovnih procesov, centralizacija podatkov in njihova preglednost, podpora iz-vajanju študijskih programov, odprtost sistema, uporaba sodobnih informacijskihtehnologij ter podpora raziskovalni dejavnosti.

Sistem sestavlja vec podsistemov: izobraževalni, kadrovski, administrativni, ra-cunovodsko-prodajni, knjižnicni, analiticno-planski podsistem z vkljucenim di-rektorskim informacijskim sistemom ter raziskovalna dejavnost in projekti.

V prvi fazi smo pristopili k izgradnji izobraževalnega podsistema. Ta zajema pro-cese in podatke, vezane na temeljno dejavnost šole, to je dodiplomsko in podi-plomsko izobraževanje. Marca smo na šoli prešli na uporabo tega podsistemav celoti.

Študenti imajo preko interneta dostop do podatkov o izpitnih rokih, rezultatihizpitov, izvedejo lahko prijavo ter odjavo na izpitne roke, pregledujejo svoj »in-deks«, se vpisujejo v prvi letnik študija ter višji letnik (vpis preko interneta smozaceli izvajati septembra ), narocajo dokumente (potrdila o vpisu ter seznamopravljenih izpitov). O rezultatih izpitov jih lahko obvešcamo preko sporocil,omogocen pa jim je tudi dostop do najpogostejših storitev. Zagotovili smopodporo za izdajo Priloge k diplomi.

Zaposlenim so na voljo osnovni podatki o študijskem procesu (študijski pro-grami, predmeti, ure, kreditne tocke . . . ), kadrovska evidenca zaposlenih (zapo-sleni, njihovo sodelovanje pri študijskem procesu, vkljucitve gostov . . . ), podporaizobraževalnim procesom (evidenca izpitnih rokov, diplomskih del, vlog študen-tov, prakticnega usposabljanja . . . ), racunovodski in materialni podsistem (racuni,ki so vezani na študente, ter izpisovanje posebnih položnic . . . ) ter poizvedbe inanalize vseh podatkov (analize izpitnih obdobij, prehodnosti študentov, trajanještudija . . . ).

Z informacijskim sistemom je Visoka šola za management v Kopru oblikovalacentralno bazo osnovnih podatkov, pomembnih za vse poslovne funkcije šole,

Viso

kašo

laza

man

agem

entv

Kop

ru

Upr

avni

odbo

r

Dir

ekto

r

Služ

baza

splo

šne,

kadr

.in

prav

neza

deve

Gla

vna

pisa

rna

Služ

baza

finan

cein

racu

novo

dstv

o

Služ

baza

info

rmat

iko

inte

hn.v

zdrž

.

Služ

baza

inve

stic

ijein

inv.

-teh

n.vz

drž.

� � � � �

��

��

��

Knj

ižni

caZ

alož

ba

Služ

baza

štud

ijske

zade

veR

efer

atza

štud

ents

keza

deve

Služ

baza

razi

skov

alno

dej.

Služ

baza

svet

oval

noin

sem

inar

sko

deja

vnos

t

Vodj

ara

zisk

.sku

pine

–in

štitu

ta

Pred

stoj

niki

štud

ijski

hpr

ogra

mov

Sena

t

Dek

an

Prod

ekan

zašt

udijs

keza

deve

Prod

ekan

zara

zisk

oval

node

j.

Kat

edra

Kat

edra

Kat

edra

Kat

edra

Kat

edra

Kat

edra

Študijski program

Študijski program

Študijski program

Študijski program

Študijski program

Predstojniki kateder

Ind. raziskovalno delo in

Mednarodni raziskovalni projekti

Domaci raziskovalni projekti

Mednarodni razvojni projekti

Domaci razvojni projekti

Seminarska dejavnost

Strokovni posveti

Odd

elek

zasp

lošn

eza

deve

Odd

elek

zašt

udijs

kode

javn

ost

Odd

elek

zara

zisk

oval

no,s

veto

valn

oin

sem

inar

sko

deja

vnos

t

ter objekte v njej smiselno povezala. Nenazadnje pa smo skozi razvoj in uvajanjenovega sistema reorganizirali posamezne poslovne procese ter odpravili nekaterepomanjkljivosti. Vzpostavljen informacijski sistem prinaša vsem vecjo kakovostpri delu. Razvoj visokošolskega informacijskega sistema pa je tudi naš prispevek kvzpostavljanju medsebojnega sodelovanja z drugimi visokošolskimi institucijami.

Viso

kašo

laza

man

agem

entv

Kop

ru Razvojne usmeritve šole

Visoka šola za management je obravnavala razvojne usmeritve na sejah Upravnegaodbora . februarja in . junija ter na seji Senata . junija. Usmeritve so vkljucevale preoblikovanje v javni visokošolski zavod,preoblikovanje v fakulteto in namero o vkljucitvi v bodoco Univerzo naPrimorskem. Upravni odbor je sprejel sklep o pricetku preoblikovanja šole vjavni zavod, Senat pa sklep o preoblikovanju v fakulteto. Razvojne usmeritve šoleje . junija podprl tudi pedagoški kolegij, na katerega so bili vabljeni vsidelavci šole.

Na podlagi . in . clena Statuta ter na podlagi sklepov Upravnegaodbora in Senata je Visoka šola za management v Kopru pristopila kizdelavi elaborata o preoblikovanju Visoke šole za management v Kopru v fakul-teto. V nadaljevanju povzemamo utemeljitev preoblikovanja v fakulteto.

Globalizacija svetovnega gospodarstva, pospešen tehnološki razvoj, vkljucevanjeSlovenije v in konec desetletne tranzicije postavljajo vodstvene delavce prednove izzive in probleme, ki od njih zahtevajo ustrezno in mednarodno primerljivousposobljenost. Slovenija se na vseh podrocjih sooca z globalno konkurenco, zatomora razviti tudi kakovostno visokošolsko izobraževanje, ki bo našim vodilnimdelavcem v organizacijah zagotovilo znanja, potrebna za uspešno delovanje v ta-kšnih razmerah. V tej luci pomeni preoblikovanje Visoke šole za management vfakulteto ter povezovanje pedagoškega in raziskovalnega dela pomemben prispe-vek k uveljavljanju sodobnega pogleda na management tako v gospodarskem kotv javnem sektorju.

Fakulteta bo opravljala znanstveno raziskovalno in izobraževalno dejavnostpredvsem na podrocju poslovnih in upravnih ved. Zagotavljala bo razvoj teh in njimsorodnih ved. Usmerjena bo v multidisciplinaren pristop k študiju managementa.Skladno s klasifikacijo bo razvijala naslednja študijska podrocja:

– družbene vede (s poudarkom na ekonomiji), – poslovne in upravne vede (s poudarkom na managementu) in – racunalništvo (s poudarkom na informacijskih sistemih).

Posamezni predmeti v študijskih programih šole so utemeljeni tudi v razlicnihznanstvenih disciplinah.

Temeljno raziskovalno delo fakultete podpira razvoj novih znanj na predvidenihštudijskih podrocjih. Aplikativno raziskovanje je tesno povezano s potrebami go-spodarstva. Izkušnje podobnih šol iz tujine kažejo, da lahko kakovosten študijizvajajo le šole, ki so neposredno povezane z gospodarstvom in okoljem, v kate-rem delujejo. Zaradi bližine dveh državnih meja navezuje tesne stike tudi s

Viso

kašo

laza

man

agem

entv

Kop

rusosednjimi univerzami in bo s tem lahko posredno spodbujala tudi gospodarskosodelovanje. Fakulteta se bo skupaj s slovenskimi organizacijami vkljucevala tudi vrazvojne projekte, ki jih preko raziskovalnih programov ali strukturnih in drugihskladov sofinancira .

S študijem managementa, tako na dodiplomskih kot podiplomskih programih,tako strokovnih kot univerzitetnih, sledi Visoka šola za management poslanstvu,ki so ji ga namenili ustanovitelji – izobraževanju strokovnjakov, ki so osnova eko-nomskega in družbenega razvoja primorske regije.

Obstojeci študijski programi:

• dodiplomski visok strokovni študijski program Management,• podiplomski specialisticni študijski program Management v izobraževanju,• podiplomski specialisticni študijski program Management v evropskem oko-

lju.

Predvideni novi študijski programi:

• dodiplomski univerzitetni študijski program Management,• podiplomski magistrski študijski program Management v izobraževanju,• podiplomski magistrski študijski program Management tehnologij.

Uvajanje novih univerzitetnih dodiplomskih in magistrskih podiplomskih pro-gramov na podrocju managementa odpira številnim nadarjenim in zavzetim štu-dentom in izobražencem pot v poglobljeno spoznavanje vsebin poslovodenja invodenja ter v raziskovalno delo kot osnovo dolgorocnega družbenega in gospo-darskega razvoja regije in Slovenije.

Posebej kaže poudariti, da bi fakulteta predvidoma zacela izvajati podiplomskimagistrski študijski program v študijskem letu / ali /, medtemko bi dodiplomski univerzitetni študijski program zaceli izvajati šele v študijskemletu /. Visoka šola za management bo v tem casu okrepila raziskovalnodejavnost tudi s tem, da bo zagotavljala dodatna financna sredstva za raziskovalneprojekte. S takšnim pristopom bo tudi pospešila razvoj visokošolskih uciteljevin sodelavcev ter v letu / že izpolnjevala kadrovske pogoje za zacetekizvajanja teh programov.

Visoka šola za management je v petih letih svojega obstoja razvila dodiplomskoizobraževanje splošnega managementa in ga dopolnila z dvema specialisticnimaštudijema: Management v izobraževanju in Management v evropskem okolju.

Usposobljenost za preoblikovanje šole dokazujemo z naslednjimi elementi:

Viso

kašo

laza

man

agem

entv

Kop

ru • Kadrovsko strukturo, saj so visokošolski ucitelji priznani univerzitetni uciteljiz znanstvenimi referencami in izkušnjami iz gospodarstva. Že visokošolskistrokovni program skoraj v celoti izvajajo habilitirani ucitelji od docentovdo rednih profesorjev s habilitacijami na ustreznih študijskih podrocjih. Cek temu dodamo, da je nekaj asistentov tik pred doktoratom, bomo lahkov št. letu / zadostili kriterijem po ustreznem pedagoškem kadruza izvajanje obstojecih in predlaganih študijskih programov. Tudi strukturasenata bodoce fakultete bo usklajena z zakonom – visokošolskih uciteljev,izvoljenih v naziv docenta, izrednega profesorja oziroma rednega profesorja.

• Mednarodno primerljivimi študijskimi programi, vzpostavljeno je tesno medna-rodno sodelovanje z Manchester Metropolitan University iz Velike Britanijein Università degli Studi di Udine iz Italije.

• Raziskovalno in razvojno dejavnostjo, saj je od zacetka delovanja šola vkljucenav mednarodne in domace projekte. V študijskem letu / je šolaustanovila raziskovalno skupino Inštitut za raziskovanje v managementu, kije registrirana pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Preoblikovanješole v fakulteto pa bo še pospešilo raziskovalno in razvojno dejavnost.

• Sodobno organiziranostjo, ki omogoca razvoj in ucinkovito delovanje temelj-nih dejavnosti – pedagoške in raziskovalne. Vzpostavljeni informacijski sis-tem pa prinaša vecjo kakovost pri delu in prispeva k vzpostavljanju medse-bojnega sodelovanja z drugimi visokošolskimi institucijami.

• Prostorom in drugimi materialni pogoji, ki ustrezajo predpisanim normativom.Visoke standarde izpolnjuje tudi knjižnica , ki izposoja najsodobnejšagradiva za potrebe študijskih programov, ki jih šola izvaja, in visokega šolstva(predvsem visokošolske didaktike in evalvacij). V neposredni bližini je tudiOsrednja knjižnica Srecka Vilharja.

• Vpisi študentov, ki jih je vsako leto vec in z boljšim študijskim uspehom. Vanketah pa študenti izkazujejo tudi zadovoljstvo s študijem po naših študij-skih programih.

Razvite države imajo dobro razvito mrežo dodiplomskih in podiplomskih šol spodrocja managementa, zato tudi v Sloveniji ni treba posebej opravicevati na-stanka specializirane fakultete za management. Obstojeci in predvideni novi štu-dijski programi so mednarodno primerljivi in zasnovani na osnovi analize številnihsorodnih programov v tujini.

že od vsega zacetka sledi mednarodnim trendom na podrocju visokegašolstva (Erfurt, Bologna, Salamanca, Praga), kar se odraža v uveljavljenem kre-ditnem sistemu, mobilnosti študentov in uciteljev, Prilogi k diplomi, procesihsamoevalvacije (vkljucno z javno predstavitvijo letnega porocila o delu). V vseh

Viso

kašo

laza

man

agem

entv

Kop

ruštudijskih programih je uveljavljeno nacelo kreditnega sistema (), kar omo-goca študentom, da pridobivajo svoja znanja tudi na drugih šolah v Sloveniji in vtujini.

Posebej kaže poudariti, da je že od vsega zacetka eden od nosilcev ra-zvoja visokega šolstva na Obali. Aktivno sodeluje pri aktivnostih, povezanih znastajanjem nove univerze. Glede na naše reference in rezultate pricakujemo, dase bomo skupaj z drugimi zainteresiranimi visokošolskimi zavodi enakopravnopovezali v kakovostno in mednarodno primerljivo primorsko univerzo.

V nadaljevanju je pregled delovanja Visoke šole za management v Kopru v letu /

in primerjava nekaterih podatkov s preteklimi leti.

Izob

raže

valn

ade

javn

ost Visoka šola za management izvaja dodiplomske visokošolske strokovne in podi-

plomske specialisticne študijske programe ter podeljuje ustrezne strokovne naslove.S študijem managementa, tako na dodiplomskih kot podiplomskih programih,

tako strokovnih kot univerzitetnih, sledi Visoka šola za management poslanstvu,ki so ji ga namenili ustanovitelji – izobraževanju strokovnjakov, ki so osnova eko-nomskega in družbenega razvoja primorske regije.

V študijskem letu / je opravila vec aktivnosti na podrocju pri-prave študijskih programov, zlasti v postopku priprave elaborata o preoblikovanju v Fakulteto za management.

Sestavni del elaborata so osnutki novih študijskih programov – dodiplomskegauniverzitetnega študijskega programa Management in dveh podiplomskih magi-strskih študijskih programov – Management v izobraževanju in Management teh-nologij. Uvajanje novih univerzitetnih dodiplomskih in magistrskih podiplomskihprogramov na podrocju managementa odpira številnim nadarjenim in zavzetimštudentom pot v poglobljeno spoznavanje vsebin poslovodenja in vodenja ter vraziskovalno delo kot osnovo dolgorocnega družbenega in gospodarskega razvojaregije in Slovenije.

Nacela priprave in izvajanja študijskih programov

Dodiplomski in podiplomski študijski programi so pripravljeni v skladu z Meriliin postopki za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov (Ur. list, št. /) in drugimi predpisi, ki veljajo v visokem šolstvu ter skladno z med-narodnimi trendi pri pripravi visokošolskih študijskih programov v Evropi, insicer:

• Pri pripravi študijskih programov je dosledno upoštevana zahteva po medna-rodni primerljivosti študijskih programov.

• Kreditni sistem () omogoca študentom, da uveljavljajo študijske obve-znosti, ki so jih opravili na drugih visokošolskih zavodih doma ali v tujini.Eno študijsko leto je ovrednoteno s kreditnimi tockami, kar predstavlja do ur študijske obremenitve na letnik.

• Izbirni predmeti predstavljajo od do % študijskega programa.• Ucni jezik na dodiplomskih programih je slovenski, na podiplomskih pro-

gramih pa lahko tudi angleški ali drug svetovni jezik.• Poucevanje in ucenje temelji na aktivnih metodah dela (razgovor, študije pri-

merov ipd.) in spodbuja študente h kriticnemu vrednotenju pridobljenegaznanja.

• Preverjanje in ocenjevanje znanja poteka sproti, sestavine ocene so predvsemaktivno sodelovanje pri predavanjih in vajah, seminarske naloge, pisni in/aliustni izpit.

• Študentom nudimo ustrezno pripravo za pisanje strokovnih besedil in diplomskegadela ter jih uvajamo v raziskovalno delo.

Izob

raže

valn

ade

javn

ost• Izvajalci študijskih programov so visokošolski ucitelji in sodelavci z raziskoval-

nimi referencami in izkušnjami iz gospodarstva. V izvajanje obcasno vklju-cujemo priznane strokovnjake iz podjetij in drugih organizacij. V izvajanjepodiplomskih programov vabimo gostujoce ucitelje s tujih univerz.

• Predmeti dodiplomskega študijskega programa so opremljeni s temeljno štu-dijsko literaturo (ucbenik, skripta, prirocnik za vaje), ki jo izdaja založba šole.Za podiplomske študijske programe pa knjižnica zagotavlja temeljno indodatno študijsko literaturo.

• Spremljamo in spodbujamo študijsko uspešnost študentov (uvajalni semester v do-diplomskih in uvodni modul v podiplomskih programih, tutorstvo – re-dna podpora uciteljev ter usmerjanje študentov, mapa osebnih dosežkov –profesionalni portfolio, mentorstvo pri pripravi zakljucne naloge, strokovnapraksa in pomoc pri zaposlovanju, možnost stopenjskega študija . . . ).

• Pri izvedbi študija spremljamo realizacijo ur v študijskih programih. Cilj jezagotoviti vsaj % realizacijo študijskega programa na dodiplomskem in% realizacijo na podiplomskem študiju.

• Spremljanje mnenja študentov o izvedbi študijskih programov. Že od prvega študij-skega leta (/) redno spremljamo mnenja študentov o izvedbi dodi-plomskega in podiplomskega študija predvsem z anketami, mnenja izrednihštudentov pa tudi s skupinskimi intervjuji. Študenti izrazijo svoje mnenjeo izvedbi študijskega procesa in o delu posameznih služb na šoli. Anketeso ustrezno obdelane, pripravljeno pa je tudi porocilo, ki ga obravnavamovsako leto na zakljucnem pedagoškem kolegiju.

• Ob zakljucku študija prejme študent diplomo s prilogo, ki vsebuje pred-stavitev slovenskega visokošolskega sistema, opis dokoncanega študijskegaprograma in podatke o študijskih dosežkih diplomanta).

Študijski programi za pridobitev izobrazbe

je v študijskem letu / izvajala dva študijska programa, in sicer:

• dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Management in• podiplomski specialisticni študijski program Management v izobraževanju.

Aprila je Svet za visoko šolstvo podal soglasje k podiplomskemu speci-alisticnemu študijskemu programu Management v evropskem okolju, ki ga bomoprvic izvajali v študijskem letu /.

V nadaljevanju sta predstavljena oba študijska programa in statisticni podatki oštevilu študentov in diplomantov.

Ime programa: Management.Vrsta programa: visokošolski strokovni študijski program.

Izob

raže

valn

ade

javn

ost Preglednica Število rednih študentov v študijskem programu Management*

Letnik študija Študijsko leto

/ / / / /

.

. –

. – –

Absolventi – – –

Skupaj

* Všteti so tudi ponovno vpisani študenti. Prehodnost študentov iz letnika v letnik se vpovprecju giblje med in %.

Preglednica Število izrednih študentov v študijskem programu Management

Enota Študijsko leto

/ / / / /

Koper

Celje – – –

Nova Gorica – –

Škofja Loka –

Maribor –

Skupaj

Po sklepu senata z dne . decembra se lahko v . letnik vpišejo kandidati s koncanovišjo šolo (po programih, sprejetih pred . januarjem ). V študijskih letih / in/ se je število študentov povecalo predvsem zaradi vpisa teh študentov v . letnik.

Strokovni naslov: diplomirani ekonomist oziroma diplomirana ekonomistka.Splošno o programu. Študijski program temelji na predpostavki, da podjetja in

druge organizacije niso le orodja za doseganje ciljev, temvec skupnosti ljudi, kidelujejo v njih, in tistih, s katerimi sodelujejo v okolju. Pomemben del študijskegaprograma je namenjen znanjem s podrocja vedenjskih ved. Že od prvega dneucimo študente, da so mocne, ucinkovite in uspešne le organizacije, kjer se ljudjedobro razumejo, sodelujejo in se spoštujejo.

Diplomanti visokošolskega študijskega programa Management so usposobljeniza prevzemanje nalog v strokovnih službah podjetij in drugih organizacij. Dobrovedo, da podjetja in druge organizacije delujejo v kompleksnih in spremenljivihokolišcinah ter da zato ni enostavnih receptov za uspešnost, ki si jo morajo vkonkurenci pridobiti vsak dan znova. Tudi zase prinašajo diplomanti iz šole spo-znanje, da si morajo osebno uspešnost in razvoj prislužiti z zavzetim delom innenehnim ucenjem.

Pogoj za vpis v . letnik je opravljena matura ali zakljucni izpit (štiriletni sre-dnješolski program). Pogoj za vpis v . letnik je diploma višješolskega študija (po

Izob

raže

valn

ade

javn

ostPreglednica Število diplomantov v študijskem programu Management

Študijsko leto Diplomanti

Redni Izredni Skupaj

/

/

/*

Skupaj

* Stanje na dan . septembra .

programu, sprejetem pred . januarjem ). Za pridobitev visoke izobrazbemorajo kandidati poleg obveznosti iz . letnika opraviti še diferencialni program,ki ga doloci senat .

Študijski program traja tri leta, sledi eno leto absolventskega staža.Izvedba. Študij izvajamo kot redni ali izredni študij. Redni študij izvajamo v

Kopru, izredni študij pa v Kopru, Novi Gorici, Škofji Loki in v Celju.V študijskem letu / so bile sprejete dopolnitve študijskega programa,

ki v študijski program prinašajo vec izbirnosti – dva izbirna predmeta v . letnikuin tri izbirne predmete v . letniku študija.

Ime programa: Management v izobraževanju.Vrsta programa: specialisticni študijski program.Strokovni naslov: specialist-ka managementa v izobraževanju.Splošno o študijskem programu. Študijski program je namenjen vodstvenim in

drugim strokovnim delavcem v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, torej vsem,ki delujejo na podrocju osnovnega, srednjega, višjega in visokega šolstva ter napodrocju predšolske vzgoje in v dijaških domovih. Vsebine študija pa so obenemdovolj splošne, da so zanimive in uporabne tudi za zaposlene v drugih neprido-bitnih organizacijah in upravnih službah ter zavodih s podrocja družbenih de-javnosti. Študenti, ki bodo zakljucili specialisticni študijski program, bodo lahkozaprosili Strokovni svet () za splošno izobraževanje za priznanje ravnateljskegaizpita.

Študent, ki se vpiše v podiplomski specialisticni študijski program Manage-ment v izobraževanju, lahko vzporedno študira tudi na magistrskem študijskemprogramu Management in education, ki ga izvaja angleška univerza ManchesterMetropolitan University. Vzporeden študij omogocata primerljivost študijskegaprograma Management v izobraževanju s študijskim programom Managementin education ter pogodba o franšizi med Visoko šolo za management, Šolo zaravnatelje in Manchester Metropolitan University. Skladno s pogodbo o franšiziizvajamo magistrski študijski program v Sloveniji.

Izob

raže

valn

ade

javn

ost Preglednica Število študentov v študijskem programu Management v izobraževanju

Letnik študija Študijsko leto

/ /

. letnik *

Ponovno . letnik –

Absolventi – –

Skupaj –

* V študijskem letu / se je slušateljev vpisalo v študijski program za izpopolnje-vanje Temeljne vsebine managementa v izobraževanju

Preglednica Število študentov v študijskem programu Management in education

Faza študija Študijsko leto

/ /

faza A

faza B –

faza C – –

Skupaj –

Vpisni pogoji. V študijski program se lahko vkljucijo kandidati, ki imajo visoko-šolsko izobrazbo, imajo povprecno oceno dodiplomskega študija najmanj , aliso dosegli vidne uspehe pri razvojnem in inovacijskem delu na podrocju vzgojein izobraževanja, imajo vsaj dve leti delovnih izkušenj na podrocju vzgoje in izo-braževanja in obvladajo angleški jezik.

Trajanje študijskega programa. Program traja tri semestre in obsega: osem pred-metov/modulov, seminar o raziskovalnih metodah v managementu ter pripravoin zagovor specialisticne naloge.

Podatki o izvedbi študijskega programa. Število študentov po študijskih letih jeprikazano v preglednici , število študentov, ki so vzporedno vpisani tudi v štu-dijski program Management in education, ki ga izvaja Manchester MetropolitanUniversity (pogodba o franšizi) pa v preglednici .

Študijski program za izpopolnjevanje Temeljne vsebine managementa v izo-braževanju je primerljiv oziroma enakovreden prvemu semestru podiplomskegaspecialisticnega programa Management v izobraževanju, zato je bil slušateljemprograma za izpopolnjevanje Temeljne vsebine managementa v izobraževanjupriznan prvi semester študija v podiplomskem specialisticnem programu Mana-gement v izobraževanju.

Raz

iskov

alna

inra

zvoj

nade

javn

ost se je v študijskem letu / uspešno vkljucila v kar nekaj razisko-

valnih in razvojnih projektov na nacionalni in mednarodni ravni, veliko pa jenaredila tudi na podrocjih in vsebinah, ki podpirajo razvoj šole kot institucije innjenih dejavnostih.

V študijskem letu / je šola ustanovila raziskovalno skupino Inštitut zaraziskovanje v managementu (), ki je registrirana pri Ministrstvu za šolstvo,znanost in šport pod številko -. V Inštitut je vkljucenih registriranihraziskovalcev.

Program individualnega raziskovalnega dela visokošolskih uciteljev in sodelav-cev je vsako leto obsežnejši. V študijskem letu / so visokošolski uciteljiin sodelavci prijavili kar raziskovalnih del, kar je % vec kot v preteklem letu,ko so prijavili raziskovalnih del.

Raziskovalni in razvojni projekti

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, druga ministrstva, gospodarstvo in med-narodni programi so v študijskem letu / sofinancirali osem projektov, insicer:

Raziskovalni projekt (v izvajanju):

• Temeljni raziskovalni projekt z naslovom Analiza potreb za oceanografske po-datke v Sloveniji in vzhodnem Jadranu, v katerem šola sodeluje z Nacionalniminštitutom za biologijo – Morsko biološko postajo iz Portoroža. Projekt so-financira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.

Tri zakljucene razvojne projekte:

• International Marketing and Trade ( )• Slovenski jezik in kultura s poudarkom na osnovah managementa (Socrates/

Erazmus)• Na poti v Evropsko unijo (Urad vlade za informiranje)

Štiri razvojne projekte, ki so še v izvajanju:

• Namestitve za integracijo na skupen trg (Leonardo da Vinci)• Management, organiziranje in vodenje organizacij s podrocja socialnega varstva (So-

cialna zbornica)• Transportno logisticni grozd (Ministrstvo za gospodarstvo)• Študijski obisk – podrocje managementa v izobraževanju (Socrates/Erazmus)

V fazi vrednotenja so še štirje raziskovalni in štirje razvojni projekti.

V preteklem letu smo bili aktivni tudi pri razvojnih projektih, ki so pomembniza razvoj kot visokošolske institucije. Štirje najpomembnejši so bili:

Raz

iskov

alna

inra

zvoj

nade

javn

ost • Uspešno smo zakljucili projekt priprave specialisticnega študijskega pro-

grama Management v evropskem okolju, ki ga bomo prvic izvajali v štu-dijskem letu /.

• Pripravili predlog dopolnitev dodiplomskega študijskega programa Manage-ment in prejeli soglasje Sveta za visoko šolstvo za izvajanje dopolnjenegaštudijskega programa.

• Pripravili smo elaborat za preoblikovanje v Fakulteto za managementin ga posredovali v soglasje Svetu za visoko šolstvo . Priloga elaborata sotudi osnutki treh študijskih programov:

– dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa Management;– podiplomskega magistrskega študijskega programa Management v izo-

braževanju;– podiplomskega magistrskega študijskega programa Management tehno-

logij.

• Uspešno smo zakljucili in javno predstavili . fazo projekta razvoja visokošol-skega informacijskega sistema (), ki se je pokazal kot izredno ucinkovitapodpora celotnemu študijskemu procesu.

Sode

lova

nje

šole

zok

olje

mVisoka šola za management je predvsem v okviru projektov sodelovala in na-vezala stike z naslednjimi domacimi in tujimi visokošolskimi institucijami:

• Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana;• Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, Portorož;• Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Maribor;• Politehnika, Nova Gorica;• Šola za ravnatelje, Ljubljana;• Turistica, Visoka šola za hotelirstvo in turizem, Portorož;• Aarhus Bussines College, Danska;• Alborg College, Danska;• Centralna evropska univerza, Budimpešta, Madžarska;• Facultad de Ciencias Economicas y Estadistica, Rosario, Argentina;• Faculty of Business and Economics, Jannus Pannonius Univerity, Pech, Ma-

džarska;• Manchester Metropolitan University, Velika Britanija;• Poljska akademija znanosti, Poljska;• St. Martin’s College, Lancaster, Velika Britanija;• Tehnicna srednja šola Tabor, Ceška;• Università degli studi di Torino, Italija;• Università degli studi di Verona, Italija;• Universität Klagenfurt, Avstrija;• Univerzita Comenius, Slovaška:• Znanstveno-raziskovalno središce Koper.

Z naslednjimi je šola podpisala tudi pogodbe o sodelovanju:

• Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj;• Univerza v Ljubljani, Inštitut za delo pri Pravni fakulteti, Ljubljana;• Università degli studi di Udine, Italija.

Za izvajanje izobraževalnega procesa je za šolo pomembno sodelovanje s pod-jetji, ki je bilo tudi v tem študijskem letu uspešno. Neposreden in stalen stik jebil vzpostavljen v prvi vrsti preko strokovne prakse, ki jo študenti opravljajo kotsestavni del izobraževanja, šola pa s podjetji in drugimi institucijami sodeluje tudina podrocju raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Mobilnost uciteljev

vzpodbuja mobilnost uciteljev tako, da kot gostujoce ucitelje vabi strokov-njake iz tujih univerz in institucij, ucitelji pa na povabilo iz tujine svojeznanje posredujejo študentom na tujih visokošolskih ustanovah.

V študijskem letu / je v okviru podiplomskega programa Manage-ment v izobraževanju Brian Hardy iz Manchester Metropolitan University iz Ve-like Britanije na izvedel predmet Kakovost v vzgoji in izobraževanju.

Sode

lova

nje

šole

zok

olje

m V tujino sta odpotovala dva ucitelja :

• izr. prof. dr. Franko Milost je predaval kot gostujoci ucitelj na univerzi CàFoscari v Benetkah, Italija;

• dr. Anita Trnavcevic je kot gostujoca uciteljica predavala na University ofNewfoundland v Kanadi.

Študijski obiski

Za kakovostno izvajanje študijskih programov je pomembna tudi izmenjava idejin mnenj, zato so zaposleni na obiskali nekaj tujih univerz, pa je obiskalotudi vec tujih delegacij.

V študijskem letu / so na študijski obisk prišli:

• Geoff Oliver iz St. Martin Collegea iz Anglije. Namen obiska je bil dogo-voriti se o vsebini in terminu za izvedbo tecaja »Train the trainers«, ki bi gaizvedli njihovi profesorji za naše zaposlene.

• Na specialisticno izpopolnjevanje v okviru International Marketing andTrade je prišla skupina študentov iz Benetk, Italija.

• Na -dnevno izpopolnjevanje je prišel David Tsetskhladze, izvršni direktorin solastnik University iz Gruzije.

• Tretja zaporedna generacija podiplomskega programa iz ManchasterMetropolitan University, tokrat je prišlo študentov in trije profesorji.

Ucitelji in sodelavci pa smo obiskali Centralno evropsko univerzo Bu-dimpešti, Madžarska.

Clanstvo v svetih, odborih in komisijah

Predstavniki šole sodelujejo v razlicnih odborih in komisijah tako na regionalni innacionalni ravni kot tudi v mednarodnem prostoru. Tako je clanstvo v letu

naslednje:

• Strokovni svet za splošno izobraževanje,• Projektni svet Univerze na Primorskem,• Vladna komisija za ustanovitev Univerze na Primorskem,• Svet Visokošolskega središca v Kopru,• Nacionalna komisija za kakovost v visokem šolstvu,• Nacionalni informacijski center za priznavanje visokošolskih diplom ,• Pravni odbor Evropskega foruma o informacijski družbi – ,• Predstavnik pridruženih clanic v pri projektu o informacijski družbi

– ,• Programsko strokovni svet Pospeševalnega sveta za malo gospodarstvo,• Programsko strokovni svet Zveze prijateljev mladine.

Sode

lova

nje

šole

zok

olje

mUdeležba visokošolskih uciteljev in sodelavcevna znanstvenih in strokovnih konferencah

Visokošolski ucitelji se z referati aktivno udeležujejo razlicnih znanstvenihin strokovnih konferenc doma in v tujini. Vsako leto se število udeležencev po-vecuje, kar dokazuje vse vecjo strokovno usposobljenost zaposlenih in povezanostšole z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji doma in v tujini. Vse pogosteje se našizaposleni udeležujejo konferenc tudi kot vabljeni predavatelji.

V študijskem letu / se je uciteljev in sodelavcev šole udeležilo

domacih konferenc, sodelavcev pa se je udeležilo mednarodnih konferenc.

VŠM kot organizator in izvajalec konferenc, posvetov,seminarjev in drugih javnih prireditev

Šola je v minulem študijskem letu uspešno organizirala in izvedla tudi dva stro-kovna posveta:

• Management v evropskem okolju, . letni strokovni posvet , Bernardin,.–. november

• Uvodna konferenca za Evropsko leto jezikov , Portorož, . januar

bila soorganizator mednarodne konference

• European Network for Improving Research and Development for Educational Ma-nagement – : Vodenje šol za ucenje, Bled, .–. september

in izvedla dva seminarja:

• Prožno delovno razmerje in razvoj zaposlovanja, Koper, . september • Na poti v Evropsko unijo, Koper, .–. september

ter javno prireditev

• Predstavitev letnega porocila / in podelitev diplom, Portorož, . novem-ber .

Zap

osle

niin

njih

ovra

zvoj Visoka šola za management posveca veliko pozornosti pridobivanju sodelav-

cev ter strokovnemu izpopolnjevanju in razvoju vseh zaposlenih, saj se zaveda,da so strokovno usposobljeni sodelavci eden kljucnih pogojev za kakovostno iz-vedbo vseh dejavnosti šole. Temeljna izhodišca pri oblikovanju kadrovske politikeso odprto in konkurencno kadrovanje, vzpodbujanje strokovne rasti in razvojazaposlenih.

Pri pridobivanju sodelavcev Visoka šola za management upošteva nacelo, datudi na visokem strokovnem študijskem programu predavanja izvajajo visokošol-ski ucitelji z izvolitvijo v naziv docent, izredni profesor oziroma redni profesor.Trenutno izvaja predavanja pribl. % visokošolskih uciteljev, ki imajo najmanjnaziv docenta. Le v izjemnih primerih jih izvajajo višji predavatelji. Prav takošola spodbuja redno zaposlovanje, ce to dopušca obseg pedagoškega dela.

Zaposleni pedagoški in nepedagoški delavci

Predavanja vodijo priznani visokošolski ucitelji (docenti, izredni profesorji oz. re-dni profesorji) z dolgoletnimi pedagoškimi in raziskovalnimi referencami, vecinamed njimi ima tudi izkušnje iz vodenja podjetij. Le v izjemnih primerih vodijopredavanja višji predavatelji (pribl. % vseh ur predavanj). Vaje vodijo asistentiin predavatelji, ki študirajo na magistrskih in doktorskih študijih in se ob stro-kovni ter pedagoški podpori mentorjev razvijajo v dobre visokošolske ucitelje inraziskovalce.

V pedagoški proces se je uspešno vkljucilo tudi devet asistentov stažistov. Dvastažista sta v tem casu že uspešno zakljucila magistrski študij, dva bosta v študij-skem letu / magistrirala in dva doktorirala.

Preglednica Število pedagoških delavcev

Naziv Študijsko leto

/ /

Redno Pogodbeno Redno ali pogodbeno

Redni profesorji –

Izredni profesorji

Docenti +*

Višji predavatelji –

Predavatelji tujega jezika

Predavatelji

Asistenti z magisterijem

Asistenti s specializacijo –

Asistenti z visoko izobrazbo

Skupaj pedagoški delavci

* Gostujoci profesor s tuje univerze

Zap

osle

niin

njih

ovra

zvojPreglednica Število visokošolskih uciteljev in sodelavcev

Študijsko leto

/ /

Število visokošolskih uciteljev in sodelavcev* , ,

Število rednih študentov na visokošolskegaucitelja oziroma sodelavca

, ,

* Preracunano v (full time equivalent). Pri izracunu števila študentov na ucitelja soupoštevani samo ucitelji na dodiplomskem študijskem programu Management.

Preglednica Število strokovnih, tehnicnih in administrativnih sodelavcev

Izobrazba Študijsko leto

/ /

Magisterij

Visoka izobrazba

Višja izobrazba

Srednja šola

Skupaj

Da bi študentom cim bolj približali konkretno delovno okolje, vkljucujemo vizvedbo študijskega programa Management tudi ugledne strokovnjake iz gospo-darstva z dolgoletnimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih: v študijskem letu/ jih je bilo . Z gosti je šola obogatila študijski proces, obenem paomogocila neposreden stik šole s podjetji in boljšo prepoznavnost šole v okolju.

Število strokovnih, tehnicnih in administrativnih sodelavcev na je prika-zano v preglednici .

Strokovni razvoj zaposlenih

Temeljne smernice za razvoj zaposlenih vkljucujejo spodbujanje izobraževanjavseh zaposlenih – pedagoških in nepedagoških, pri cemer so upoštevane potrebein možnosti šole ter želje posameznikov. Izobraževanje vkljucuje študijske pro-grame za pridobitev izobrazbe, razlicna funkcionalna izobraževanja, udeležbo narazlicnih konferencah, seminarjih in samoizobraževanje.

Za nepedagoške sodelavce je financirala predvsem izobraževanje za pridobitevizobrazbe in razlicne seminarje.

Skrb šole za razvoj mlajšega pedagoškega kadra se kaže predvsem v zagota-vljanju mentorstva asistentom: nosilci predmeta, ceprav ponekod pogodbeni za-posleni, nudijo visokošolskim sodelavcem strokovno in pedagoško oporo ter jihvzpodbujajo v prizadevanjih za razvoj v visokošolske ucitelje.

Visoka šola za management je v preteklih letih financno podprla izobraževanje

Zap

osle

niin

njih

ovra

zvoj devetim asistentom na podiplomskih študijskih programih za pridobitev magiste-

rija oziroma doktorata.Ob tem šola vse pedagoške sodelavce aktivno spodbuja k pripravi razlicnih

objav, referatov in pisanju gradiv, financno pa je podprla tudi vec individualnihizobraževanj.

Šola vzpodbuja skupna izobraževanja vseh zaposlenih, še posebno mlajšega pe-dagoškega kadra. Zato smo izvedli vec študijskih delavnic in letnih pedagoškihposvetov. V študijskem letu / smo organizirali:

• drugi pedagoški posvet na Brdu pri Kranju: doc. dr. Cene Bavec – Usme-ritve šole, Alen Ježovnik – Oskrbljenost s študijsko literaturo, prof. dr. MitjaI. Tavcar – Kakovost izvedbe izrednega študija in posebnosti pri delu z iz-rednimi študenti, viš. pred. Mirko Markic – Mentorstvo študentom pri di-plomskih delih in doc. dr. Borut Likar – Raziskovalna in razvojna dejavnost.

Organizirali smo tudi strokovne ekskurzije za vse zaposlene. V študijskem letu/ smo obiskali Centralno evropsko univerzo v Budimpešti na Madžar-skem.

Visoka šola za management je sprejela svoj Pravilnik o postopku za volitve vnazive in Merila za volitve v nazive visokošolskih uciteljev, znanstvenih delavcevin strokovnih sodelavcev, ki so dobila soglasje Sveta za visoko šolstvo . Napodlagi teh meril je izpeljala habilitacijske postopke za visokošolske ucitelje insodelavce.

Na Visoki šoli za management v Kopru vodimo postopke za izvolitev v naziv.Senat je do septembra izpeljal habilitacijskih postopkov (preglednica).

V študijskem letu / so že v postopku vloge za izvolitev v naziv dvehasistentov, enega višjega predavatelja, enega docenta in dveh rednih profesorjev.

Preglednica Izvolitve v nazive

Red

nipr

ofes

or

Doc

ent

Višj

ipre

dava

telj

Pred

avat

elj

Uci

telj

vešc

in

Asis

tent

Število izvolitev v št. letu / – – –

Skupaj vseh izvolitev na

Pros

tors

kiin

mat

eria

lnip

ogoj

iVisoka šola za management deluje v dobro opremljenih prostorih v samemsredišcu Kopra, v bližini Osrednje knjižnice Srecka Vilharja, Enote Pedagoškefakultete – Univerze v Ljubljani, Gimnazije Koper ter Dijaškega doma Koper.

Zaradi razvoja šole so sedanji prostori pretesni. Dolgorocna rešitev prostorskeproblematike se kaže v pridobitvi prostorov na drugi lokaciji v Kopru. Med Me-stno obcino Koper in šolo že potekajo, ob sodelovanju Ministrstva za šolstvo,znanost in šport, pogovori o možni pridobitvi vecje zgradbe, s katero bo šolatrajno rešila prostorsko problematiko.

Prostori

Ministrstvo za šolstvo in šport je leta šoli dodelilo prostore v okviru Dija-škega doma Koper v mestnem središcu Kopra. V zacetku delovanja je šola dobila m² prostora z dvorišcem, v vseh letih delovanja in vecanja dejavnosti pa seje povecala tudi potreba po prostorih. V študijskem letu / smo v so-delovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter Mestno obcino Koperpristopili k iskanju kratkorocnih in dolgorocnih rešitev.

Predavalnice (delno v najemu, skupaj cca. m²), ki jih bo šola uporabljalav študijskem letu /, so navedene v preglednici .

Oprema

Vsi prostori so opremljeni s sodobnim ucnimi pripomocki: bela tabla, flip chart,grafoskop, po potrebi tudi video top z racunalnikom, ki je v veliki predavalnicina voljo ob vsaki priložnosti. Tehnicno pomoc pa nudi vsakemu visokošolskemuucitelju oziroma sodelavcu laborant, ki poskrbi za nemoteno uporabo opreme.

Racunalniška oprema je sodobna in kakovostna. Našim študentom je ves dan

Preglednica Prostori, ki jih bo šola uporabljala v št. letu /

Prostori Število enot Skupna površina (m²)

Predavalnice *

Kabineti za pedagoške delavce

Pisarne za nepedagoške delavce

Referat za študentske zadeve

Knjižnica, citalnica

Založba

Soba za študente ()

Skupni prostori –

Skupaj **

* Od tega štiri v najemu ** Od tega m² v najemu

Pros

tors

kiin

mat

eria

lnip

ogoj

i Preglednica Opremljenost z racunalniki

Prostori Število racunalnikov

Racunalniška ucilnica*

Kabineti za pedagoške delavce

Pisarne za upravo

Knjižnica, citalnica

Založba

Soba za študente

Strežniki

Skupaj

* Vkljucuje tudi racunalnik v veliki predavalnici

na voljo tudi racunalniška ucilnica ter racunalniki v knjižnici in v citalnici z mo-žnostjo uporabe domacih in tujih baz podatkov. Seveda pa imajo tudi neomejenomožnost uporabe interneta.

Racunalniško opremo šola neprestano posodablja, hkrati pa nabavlja aktualnelicencne programe.

Knjižnica

Vsebinsko se knjižnica usmerja najprej v nabavo najsodobnejšega gradiva za po-trebe študijskih programov, ki jih šola izvaja. Spremlja pa tudi nove izdaje s po-drocja visokega šolstva, predvsem visokošolske didaktike in evalvacij.

Knjižnica je namenjena predvsem študentom Visoke šole za management, od-prta pa je tudi za zunanje obiskovalce. Za slednje je zanimiva zaradi specializiraneliterature in strokovnih revij s podrocja managementa. Za javnost je odprta od, do , (ob petkih do ,), ob sobotah od , do ,.

Knjižnica ima približno m² površine s pomožnim prostorom, citalnica pa m² oziroma študijskih mest.

Preglednica Rast kolicine gradiva po študijskih letih

/* /

Knjige

Revije:

domace

tuje

Neknjižnicno gradivo (avdiokasete, videokasete, --i)

Dostopne podatkovne zbirke (ProQuest, , -info, )

* Stanje na dan . septembra

Pros

tors

kiin

mat

eria

lnip

ogoj

iPreglednica Število obiskov v knjižnici v študijskih letih

/* /

Skupno število obiskov

Od tega:

za izposojo ( enot) ( enot)

za informacije

* Stanje na dan . septembra

V citalnici knjižnice je študentom na razpolago pet racunalnikov, preko katerihimajo dostop do razlicnih podatkovnih baz.

Založba

Visoka šola za management ima lastno založbo, ki izdaja dela v podporo izobra-ževalnemu in raziskovalnemu delu. Do konca študijskega leta / je biloobjavljenih že vec kot razlicnih izdaj in natisov.

/

Monografija

Franko Milost, Racunovodstvo cloveških zmožnosti.

Prirocnik

Boris Kobeja, Prirocnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat.

Zbornik

Ian Stronach, Nada Trunk Širca in Neli Dimc, ur., Ways Towards Quality inEducation.

Ucbeniki

Drago Dubrovski, Krizni management, ., dopolnjena izdaja.Janko Kralj, Temelji managementa in naloge managerjev, ., dopolnjena izdaja.Borut Likar, Inoviranje, ., dopolnjena izdaja.Franko Milost in Vilma Milunovic, Obdavcitev podjetij.Leon Repovž in Jožko Peterlin, Financiranje, ., dopolnjena izdaja.Mitja I. Tavcar, Strategija trženja, ., predelana izdaja.Denis Trcek, Informatika: od tehnologije do poslovanja, ., dopolnjena izdaja.Zvone Vodovnik, Poglavja iz delovnega in socialnega prava.

Skripta

Peter Ješovnik, Mednarodno trženje.Mitja I. Tavcar, Razsežnosti managementa: skripta za podiplomski študij.Mitja I. Tavcar, Strateške razsežnosti managementa: skripta za podiplomski študij.

Pros

tors

kiin

mat

eria

lnip

ogoj

i Gradiva za vaje

Drago Dubrovski, Krizni management in prestrukturiranje podjetja, ., dopolnjenaizdaja.

Mirko Markic in Andrej Pucer, Management proizvajanja.Marjana Merkac, Kadri v organizaciji.Jožko Peterlin, Financiranje, ., dopolnjena izdaja.Mitja I. Tavcar in Boris Mrak, Svetovanje managementu, ., dopolnjena izdaja.Leo Zornada, Zbirka nalog iz poslovne matematike in statistike.

Serijske publikacije

Naš cas – prijatelj ali tekmec. Zbirka Moj cas = moja moc.Porocilo (), št. .Študijski vodnik /.Zbornik študentov /.

Spre

mlja

nje

inza

gota

vlja

nje

kako

vosti

Vzpostavljanje sistema za spremljanje in zagotavljanje kakovosti na institucio-nalni in nacionalni ravni predstavlja zagotovo enega od prioritetnih ciljev sloven-skega visokega šolstva. Omenjene zahteve izhajajo iz procesov internacionalizacijevisokega šolstva, ki jo zaznamuje vse vecja mobilnost študentov in visokošolskegaucnega osebja in s tem vse vecja potreba po mednarodni primerljivosti študij-skih programov in standardov v razlicnih visokošolskih sistemih ter potreba popriznavanju visokošolskih kvalifikacij.

Sistemi spremljanja in zagotavljanja kakovosti omogocajo preglednost delovanjater krepijo odgovornost institucij do pomembnih deležnikov (interesnih skupin)posameznega visokošolskega zavoda in do družbe kot celote, hkrati pa spodbu-jajo institucijo, da sistematicno pristopa k uvajanju izboljšav na vseh podrocjihdelovanja.

Splošna izhodišca

Vzpostavljanje sistema spremljanja in zagotavljanja kakovosti sprejemamo na

kot sestavni del nacrtovanja sprememb ter razvijanja in posodabljanja šole. Izhajalismo iz naslednjih izhodišc:

. Kakovost je relativen in multidimenzionalen koncept. Odvisna je od tega,kako opredelimo temeljni namen in cilje visokega šolstva, obenem pa jekakovost merjena relativno glede na razlicne cilje pomembnih udeležencev.Zato mora vsaka organizacija vzpostaviti dialog in vzpodbuditi razpravo medpomembnimi udeleženci ter jasno opredeliti svoje poslanstvo in vizijo.

. Kakovost je dinamicen pojem, zato ga ni mogoce opredeliti enkrat za vselej.Še tako domišljen koncept in iz tega izveden model kakovosti ne more za-gotoviti dejanske kakovosti, ce z njim ne soglašajo oz. ga ne sprejmejo tisti,od katerih je v najvecji meri odvisna kakovostna izvedba dejavnosti šole. Obuvajanju sistema za zagotavljanje kakovosti je najpomembneje razviti kulturokakovosti, zato tudi ne moremo sistemov (mehanizmov) kakovosti avtoma-ticno prenašati iz ene institucije na drugo oz. iz ene države v drugo. Kulturakakovosti predpostavlja sodelovalen odnos in povezanost med zaposlenimiin drugimi pomembnimi udeleženci, zato je treba vzpostaviti mehanizme,ki bodo spodbujali tovrstno povezovanje zaposlenih ter vkljucenost in informi-ranost vseh zaposlenih o dejavnostih šole.

. Kakovosti se ne da predpisati »od zgoraj« ali »od zunaj«, predpostavlja pa za-vezanost in aktivno vkljucenost vodstva šole pri vzpostavljanju temeljnih pogojevpri oblikovanju skupnih strategij, koncepta in modela kakovosti šole.

. S ciljem zagotavljanja kakovosti in izmenjave prakticnih izkušenj se

aktivno vkljucuje v vse dejavnosti, ki jih na tem podrocju ponuja slovenski in med-narodni (zlasti evropski) visokošolski prostor, sledi raziskavam in spremlja novostis podrocja kakovosti ter se vkljucuje v razlicne izobraževalne oblike, ki omo-

Spre

mlja

nje

inza

gota

vlja

nje

kako

vosti

gocajo izmenjavo izkušenj (clanstvo v komisijah – Nacionalna komisija zakakovost v visokem šolstvu, . . . ) in z najnovejšimi spoznanji seznanjavse zaposlene.

Aktivnosti na podrocju spremljanja in zagotavljanja kakovosti,s poudarkom na pedagoški dejavnosti

Na podlagi sprejetih izhodišc in aktivnosti v predhodnih letih smo v študijskemletu / spremljali:

• študente in ucinkovitost študija (analiza vpisa po razlicnih merilih, analiza izpi-tnih obdobij, prehodnost med letniki, trajanje študija, analiza zaposlovanjaštudentov, vidni uspehi študentov, obštudijska dejavnost),

• izvedbo študijskih programov (razmerje med številom študentov in številompedagoških delavcev, realizacija študijskega programa, vkljucevanje strokov-njakov iz prakse v izvedbo študijskega programa),

• zaposlene in njihov strokovni razvoj (kadrovska struktura po izobrazbi, številohabilitacij, študijski obiski in izmenjave, posebni dosežki zaposlenih),

• raziskovalno dejavnost (clanki, referati, monografije, domaci in mednarodniprojekti),

• mednarodno dejavnost (bilateralne institucionalne pogodbe, projekti, strokovnasrecanja in konference),

• materialne pogoje (prostori in oprema, število racunalnikov, lastna študijska li-teratura, obseg knjižnicnega gradiva in periodike, izposoja literature in upo-raba citalnice),

• financno poslovanje šole,• mnenja (odzive) najpomembnejših deležnikov (interesnih skupin) : študenti,

zaposleni, mentorji študentom na strokovni praksi v organizacijah.

Na podlagi pridobljenih podatkov in informacij smo sproti uvajali izboljšave vpedagoški proces in v delovanje šole kot celote, osredotoceni pa smo bili predvsemna spremljanje in vrednotenje pedagoške dejavnosti. Anketne vprašalnike smoobdelali in mnenja povzeli v ustreznih porocilih in jih posredovali zaposlenim terjih obravnavali na pedagoških kolegijih.

Med pomembnimi novimi razvojnimi projekti v študijskem letu /

bi omenili tutorski sistem v okviru izvedbe Seminarja o ucenju in pripravi seminarskenaloge v zimskem semestru prvega letnika, kjer študenti usvojijo znanja o pri-pravi strokovnih besedil. Organizirali smo tudi razlicne delavnice, npr. virtualnoknjižnico, kjer si študenti pridobijo osnovna znanja o razlicnih možnostih, ki jihpri iskanju študijskih gradiv ponuja internet; jezikovni koticek, ki ga vodi slavist inhkrati opozarja študente na najpogostejše napake; racunalniški praktikum, kjer štu-dente usposobimo za samostojno delo z orodji, ki jih potrebujejo za kakovostnoizdelavo seminarskih nalog, porocil ipd.

Spre

mlja

nje

inza

gota

vlja

nje

kako

vosti

Nacrti za prihodnost na podrocju spremljanjain zagotavljanja kakovosti

Po petih letih delovanja ugotavljamo, da so bile temeljne smernice pravilnozastavljene, zato jim bomo sledili tudi v prihodnje, in sicer:

• vsebinsko in metodološko bomo dopolnjevali in izboljševali sedanje instru-mentarije za spremljanje dela na šoli;

• v obravnavo posameznih analiz bomo še naprej vkljucevali vse zaposlenein – zlasti med pedagoškimi delavci – še bolj vzpodbudili sodelovanje insoocanje razlicnih mnenj;

• zaposlenim bomo tudi v bodoce zagotavljali ustrezno strokovno pomoc vobliki seminarjev, delavnic in svetovanj;

• na podlagi pridobljenih podatkov bomo sproti uvajali izboljšave na ravniizvedbe študijskih programov in organiziranosti dela na šoli;

• z nadaljevanjem dosedanjega dela bomo vzpostavili model/sistem spremlja-nja in zagotavljanja kakovosti in mehanizme za njegovo spreminjanje.

Za ucinkovit sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti naj bi bila odgo-vorna predvsem visokošolska institucija sama, zato naj bi bil v prihodnosti tudiv slovenskem merilu poudarek na samoocenjevanju in samoregulaciji visokošol-skih zavodov. Kljub temu pa menimo, da bi bila smiselna in nujna strokovna inakademska razprava na nacionalni ravni.

Fina

ncno

poslo

vanj

e Visoka šola za management je v poslovnem letu poslovala gospodarno inskrbela za uravnoteženost med prihodki in odhodki.

Sredstva za opravljanje svoje dejavnosti pridobiva šola iz:

. Proracunskih sredstev Ministrstva za šolstvo, znanost in šport:

• s koncesijsko pogodbo, s katero krije izvajanje rednega dodiplomskegaštudijskega programa Management, v skladu z normativi in standardiMinistrstva za šolstvo, znanost in šport.

. Neproracunskih sredstev (lastna sredstva , pridobljena na trgu):

• s šolnino za dodiplomski izredni in podiplomski študij,• s prispevki za študij,• s prodajo lastnih ucbenikov,• s sodelovanjem v domacih in mednarodnih projektih,• z donacijami in sponzorstvi.

V preglednici je prikazano izplacilo bruto plac za redno zaposlene delavcena v primerjavi s povprecno izplacanimi placami v visokem šolstvu v .

Visoka šola za management je v letu sredstva za investicije crpala iz la-stnih, neproracunskih virov. V stavbo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport smoinvestirali .., .

Preglednica Pregled poslovanja v letu in primerjava z letom (v tolarjih)

Indeks

Prihodki .. ..

Odhodki .. ..

Razlika .. ..

Preglednica Prihodki in viri prihodkov v letih in (v odstotkih)

Viri prihodkov Indeks

. Prihodki , pridobljeni na trgu

. Prihodki iz proracunskih sredstev

. Donacije in subvencije – –

. Ustanovitelji – –

Preglednica Povprecno izplacane mesecne place na v primerjavi z republiškimpovprecjem v branži visokega šolstva (v tolarjih in odstotkih)

Izplacana povprecna mesecna bruto placa .(, %)

.

(, %)

Povprecna bruto placa v visokem šolstvu (branža .) .

( %).

( %)

Fina

ncno

poslo

vanj

ePreglednica Poraba in vlaganja sredstev v opredmetena osnovna sredstva, investicijsko intekoce vzdrževanje ter zaloge (v tolarjih)

. Porabljena sredstva za nabavo opreme, od tega za: .. ..

.a racunalniško opremo in komunikacijske zveze .. ..

.b drugo opremo za opravljanje šolske dejavnosti(fotokopirni stroji, grafoskopi . . . )

.. ..

.c pohištvo za poslovne prostore, ucilnice inkabinete

.. ..

.c opremo za zracenje in ogrevanje prostorov .. ..

.d drugo opremo .

.Vlaganje investicijskih sredstev v tekoce vzdrževanjestavbe

.. ..

. Poraba sredstev za nabavo strokovne literature .. ..

. Vrednost zaloge ucbenikov na dan . decembra .. ..

Skupaj .. ..

Preglednica Višina šolnine in prispevkov za študij (v tolarjih)

/ / /

Prispevek za vpisnino . . .

Šolnina za izredni študij

Management (za letnik) . . .

Management v izobraževanju (za sem.) – . .

Management v evropskem okolju (za sem.) – – .

Prilo

ge Zaposleni v št. letu /

red. prof. dr. Štefan Ivankored. prof. dr. Janko Kraljred. prof. dr. Dane Melavcred. prof. dr. Leon Repovžizr. prof. dr. Gabrijel Devetakizr. prof. dr. Marko Lahizr. prof. dr. Franko Milostizr. prof. dr. Boris Snojizr. prof. dr. Mitja I. Tavcarizr. prof. ddr. Janez Usenikizr. prof. dr. Zvone Vodovnikdoc. dr. Cene Bavecdoc. dr. Metod Cerneticdoc. dr. Drago Dubrovskidoc. dr. Tonci Ante Kuzmanicdoc. dr. Borut Likardoc. dr. Marjana Merkacdoc. dr. Damijan Mumeldoc. dr. Mateja Šajnadoc. dr. Denis Trcekviš. pred. mag. Nikolaj Abrahamsbergviš. pred. mag. Peter Ješovnikviš. pred. mag. Andrej Korenviš. pred. mag. Mirko Markicviš. pred. mag. Vilma Milunovicpred. mag. Roberto Biloslavopred. Mirella Ceglar Jurincicpred. Dubravka Celinšekpred. mag. Tatjana Halozarpred. Alenka Kocbekpred. mag. Damjan Kreslinpred. mag. Zlatka Meško Štokpred. mag. Boris Mrakpred. mag. Jožko Peterlinpred. Janja Prelesnik Cendakpred. mag. Rudi Štravspred. dr. Monika Tratnikpred. Tatjana Vošinek Pucerpred. mag. Leo Zornada

asist. mag. Marjan Babicasist. mag. Danica Cmrecnjakasist. mag. Aleksander Zadelasist. Alen Balde

asist. Kristina Bokanasist. Silva Bratožasist. Peter Faturasist. Elizabeta Hladnic, spec.asist. Boris Kobejaasist. Dolores Maucecasist. Katja Mihelicasist. Boštjan Moreasist. Andrej Pucerasist. Nataša Vrcon Tratar, spec.

Brian Hardy, Ph. D., prof.Anita Trnavcevic, Ph. D.mag. Polona Pecekmag. Mira Bitencmag. Silvo Marinšekmag. Justina Erculjmag. Silva Roncelli VaupotNatalie de Bont

,

Bojana AntoncicKsenija BažonRian BizjakAlenka Grašic VukAlen JežovnikBorut KrejacicLilja Pavlic HodžicMira SedmakOrjana SiljanZorana Teranmag. Nada Trunk ŠircaJana VidrihNataša Vraneš

Diplomanti v št. letu /

(. .)

. Janez Mur, Vodenje in komuniciranje vpoliciji v luci sodobnih pristopov.

. Kristijan Mlinar, Odnos lokalne javno-sti do locenega zbiranja komunalnihodpadkov in predlog konkretizacijelocenega zbiranja v celjski regiji.

Prilo

ge. Aleš Randelovic, Kultura kot dejavnikuspešnih poslovnih pogajanj.

. Špresa Despinic, Analizaorganizacijske klime.

. Miran Pregarc, Zavarovalništvo vSloveniji – aktualno stanje in razvojnedileme.

. Bojan Mlakar, Strategija trženjastoritev za zašcito okolja.

. Darijo Peršolja, Intelektualni kapitalpri trženju zavarovalnih storitev.

. Tamara Dolenc, Vloga izbirnegapodjetja v logisticni verigi.

. Seka Mirnik, Nove tehnologije vmaloprodajni trgovini ter stanje vSloveniji.

. Alenka Lipar, Usposabljanje telefonskihanketarjev v -ju.

. Peter Ovnic, Management nabavnefunkcije v Drogi, d. d., Portorož.

. Anton Kamin, Strateška odlocitev ogradnji nove šole na novi lokaciji.

. Franc Ladinek, Zasnova strateškeganacrta lokalne skupnosti ob ustanovitvi.

. Marko Gabrijelcic, Razvojkontejnerskega terminala v Luki Koperpo izgubi pomembnega tržišca.

. Danjela Pupis, Trženjska raziskavaposlovanja izbranega podjetja.

. Primož Koren, Sistem kakovosti inprocesi nenehnega izboljševanja.

. Anja Grozic, Javne službe družbenihdejavnosti in sprememba sistema lokalnesamouprave v obcini Piran.

. Marjan Fišer, Analiza poslovnegaokolja kave Barcaffe v zrnju.

. Stanko Markovcic, Management inindividualne pogodbe managerjev.

. Devid Domjo, Franšizing in njegovibistveni elementi (primer na podjetju Istrabenz, d. o. o.).

. Franc Ziherl, Uresnicevanje interesovnotranjih lastnikov v delniški družbi.

. Viljem Pozeb, Standardi izterjave v komunikacijski skupini, d. o. o.

. Tomaž Kante, Trženje mesnihizdelkov.

. Petra Žnidaršic, Vloga managementain prestrukturiranje v podjetjuKovinoplastika Lož, d. d.

. Zdenko Podlesnik, Razširitevtveganja pri investiranju na Ljubljanskiborzi in primerjava s pomembnejšimitujimi borzami.

. Kristjan Gregoric, Trženjski pristop kpovecanju prodaje tednika Oko.

. Robert Rebec, Sestava in analizazakljucnega racuna malega podjetja.

. Elena Kavrecic, Posebnosti nastanka inrešitve krize v lokalni trgovini na drobno.

. Marko Breznik, Prenova poslovanjapodjetja Gradbenik.

. Metka Jazbec, Uporaba tehnikesnemanja procesov v racunovodskemservisu.

. Tjaša Grbec, Obracunavanje in davcnonadziranje davka na dodano vrednost.

. Vesna Mikuletic, Podjetje- na poti k uceci seorganizaciji.

. Tamara Kobal, Model usposabljanjanovih delavcev in pripravnikov.

. Peter Zovko, Sestava in analizazakljucnega racuna javnega podjetjaOkolje Piran, d. o. o.

. Bojan Javornik, Trženje na podrocjuribogojstva.

. Janez Verboten, Trženje storitev zupoštevanjem sponzorstva indonatorstva.

. Oriana Košuta Krmac, Razvijanjenovih storitev v knjižnici.

. Sandra Boškin, Soodvisnostzadovoljstva notranjih in zunanjihodjemalcev organizacije.

. Ana Mokole, Usklajevanje turisticneponudbe in povpraševanja vObalno-kraški regiji.

. Jožko Tominec, Kakovost poslovanjain zadovoljstvo kupcev.

. Martina Vatovec, Strategija trženjaizdelka Cutty Sark.

. Gregor Vene, Pospeševanje trženjaposojilne kartice.

Prilo

ge . Marjeta Vincec, Slovenski konceptlastninjenja.

. Štefan Fticar, Zavzetost ravnateljev zaposlovno odlicnost.

. Zvonko Dolinar, Uspešnost vodenja invloga komuniciranja pri vodenju.

. Bojan Mohorcic, Javna narocila kotekonomski dejavnik v poslovanjujavnega zdravstvenega zavoda.

. Alenka Valencic, Inovacijsko okolje inspodbujanje ustvarjalne miselnosti.

. Maja Lukas, Primerjava med rentnimzavarovanjem in rentnim varcevanjem.

. Darko Crnelic, Bonitetna analizapodjetja X v Banki Celje, d. d.

. Katja Maglica, Razvoj kadrov skoziproces izobraževanja in usposabljanja.

. Lidija Udovic, Izobraževanje kadrov vpodjetju, študija primera poslovne enote.

. Nina Florjancic, Ekonomika javnegapodjetja Komunala Tolmin, d. d., innjene posebnosti.

. Maurizio Rosso, Analiza uspešnostikljucnega procesa in predlogi sprememb.

. Elena Bonin, Vrednotenje uspešnostiposlovanja v podjetju.

. Marjan Grižon, Izboljšanje kakovostiv organizaciji Inspect, d. d., Ljubljana,Predstavništvo Koper.

. Katja Rogelja, Prikaz poslovanja slo-venskega podjetja v Rusiji – državi vtranziciji.

. Lilja Pavlic Hodžic, Društvo kotnepridobitna organizacija.

. Renata Gacnik, Trženje inpospeševanje prodaje stavbnega pohištva.

. Aleš Miklavcic, Trženjski pristopizgradnje bencinskega servisa.

. Katja Štefancic, Analiza zadovoljstvaodjemalcev Luke Koper, d. d.

. Marjan Zahar, Strategija trženja storit-venih znamk v , d. d., Nova Gorica.

. Milan Culibrk, Obvladovanje stroškovprimarne proizvodnje.

. Veronika Grmek Vilhar, Vpliv varce-valcev na poslovanje Banke Koper, d. d.

. Mihaela Blatnik, Analiza

racunovodskih izkazov in naložb vzaloge materiala.

. Silvija Bencic, Vrednotenje ucinkovusposabljanja zaposlenih.

. Ivan Guzelj, Analiza uvajanjae-poslovanja in e-trgovanja v EmoniObali Koper, d. d.

. Breda Bregar, Spreminjanjeorganizacijske kulture v Almiri, d. d.

. Peter Mocnik, Nacrtovanje kolekciježenske modne obutve.

. Peter Rižnar, Krizni management vnepridobitnih organizacijah s poudarkomna osnovni šoli.

. Janja Žbontar, Pozicioniranje blagovneznamke Cremcaffe.

. Gloria Kozar, Promocija plovil.. Jana Štolfa, Trženje pekarskih izdelkov.. Tanja Šturm, Razvoj in uvajanje

storitev mobilnih telekomunikacij.. Matej Klabjan, Center za smotrno

obravnavo odjemalcev.. Ela Jelicic, Analiza stanja bolniške

odsotnosti z dela.. Karmen Juriševic, Analiza absentizma.. Ivan Pajek, Podjetje v krizi in preobrat

v poslovanju na primeru izbranegapodjetja.

. Mario Stanissa, Internet trgovina spoudarkom na trženju vin.

. Maja Barbara Muc, Uceca seorganizacija v zavarovalnici.

. Bojana Kavrecic, Projekt izgradnjenaselja za tretje življenjsko obdobje.

. Vladka Lang, Lansiranje NissanAlmere na slovenski trg.

. Barbara Posega, Kongresna dejavnost vhotelskem podjetju.

. Vesna Jamnik, Trženje kozmeticnegaizdelka.

. Mihael Ogorevc, Trženje na podrocjunepremicnin.

. Barbara Dolinšek, Motivacijazaposlenih in ocenjevanje osebneuspešnosti delavca.

. Marjan Zadravec, Trženjska povezavašolstva in gospodarstva.

Prilo

ge

( )

. Danica Božic. Dubravka Celinšek. Boris Cizl. Olga Decman Dobrnjic. Slavica Dobnik. Jani Erjavec. Gabrijela Hauptman. Sonja Hernja. Irena Hlaca

. Aleš Hus. Branka Kampl Regvat. Ivan Ketiš. Zora Ketiš. Zvonka Krištof. Branko Kumer. Alojz Likar. Vinko Logaj. Nikolaja Munih. Sonja Purgaj. Irena Srša Žnidaric. Dušan Sušnik. Tatjana Šcek Prebil. Borut Škrjanc. Dolores Šturman. Diomira Tkalcic. Igor Topole. Bronislav Urbanija. Betka Vrbovšek. Srecko Zorko. Zlata Zupancic. Marjan Žula. Alenka Žuraj Balog

Priznanja in nagrade študentom vštudijskem letu /

Maja Barbara Muc, Uceca se organizacijav zavarovalnici.

Katja Štefancic, Analiza zadovoljstvaodjemalcev Luke Koper, d. d.

Podjetja, ki so v študijskem letu/ izvajala strokovno prakso

Acroni, d. o. o., Koroška BelaAdalba, d. o. o., KomenAdriacommerce Imex, d. o. o., KoperAdriamerkur, d. o. o., KoperAdriatic zavarovalna družba, d. d., KoperAgencija za placilni promet Ljubljana,

Podružnica KoperAgroind Vipava , d. d., VipavaAisec Obala, KoperAndrejcic Alojz, s. p., ŠmarcnaAtehna, d. o. o., Bohinjska BistricaAvex, d. o. o., KoperAvtomagazin, d. o. o., Nova GoricaBanka Koper, d. d., KoperBanka Vipa, d. d., Nova GoricaBirsa Vlasta, s. p., LucijaBužinel, d. o. o., Šempeter pri GoriciCasino Portorož, d. d., PortorožCestno podjetje Maribor, d. d., Maribor-, d. o. o., MariborCinkarna Celje, d. d., CeljeCitroen Slovenija, d. o. o., KoperDelacorda, d. o. o. – Pekarna Tinkara,

Zgornja PolskavaDom starejših obcanov, Ilirska BistricaDom starejših obcanov, Trebnje. . Car Shipping Service,

d. o. o., KoperEfekt, d. o. o., SeloElektro , d. o. o., LjubljanaElektro Primorska, d. d., KoperEmona Obala, d. d., KoperEuro – nizke gradnje, d. o. o., Ilirska

BistricaEurošped , d. o. o., Škofja LokaEventus Holding, d. o. o., IdrijaFinali trading, d. o. o., Ložnica pri ŽalcuGalvanizacija, Ozebek Matija, s. p.,

Šebrelje, d. o. o., Nova GoricaGospodarska Zbornica Slovenija,

KoperGostilna in slašcicarna Cukercek – Andrej

Jakše, s. p., Novo mesto, d. o. o., Šmarje

Prilo

ge Hoteli Morje, d. d., PortorožHrib, d. o. o., Dobje pri Planini, Vecje

Brdo, d. o. o., KamnikIntereuropa, d. d., KoperIntereuropa, d. d., Koper, Filiala Nova

Gorica, VrtojbaInterina, d. o. o., LjubljanaIskra Avtoelektrika, d. d., Šempeter pri

GoriciJadroagent international, d. o. o., KoperJager Mitja, s. p., LjubljanaJerman Boris, s. p., Sv. AntonKalikonto, d. o. o., LjubljanaKmetijska zadruga Ptuj, z. o. o., PtujKmetijska zadruga Vinakras, SežanaKnjižnica Cirila Kosmaca, TolminKomunala, d. d., TolminKomunala Nova Gorica, d. d., Nova

GoricaKontakt – Štic Andrej, s. p., MorjeKrainer Stane, notar, RadovljicaKristal, d. o. o., RenceKunej Breda, s. p., knjigovodske storitve,

Maribor, d. d., DekaniLesco, GmbH, München, Nemcija, d. d., PostojnaLuka, d. d., KoperMakedonija TradeMakro , d. o. o., KoperMariva, d. o. o., Portorož, LucijaMeblo poslovne storitve, d. o. o.,

KromberkMecum, d. o. o., LjubljanaMercator Degro, d. d., PortorožMerkur, d. d., Trgovinski center SežanaMetalflex, d. o. o., TolminMiklavcic, d. o. o., KoperMini, trgovina z živili, Husanovic Kemal,

s. p., Portorož, d. d., Nova GoricaMlekarna Planika Kobarid, d. o. o.,

Kobarid General Trade, d. o. o., Šempeter pri

GoriciNova epoha, d. o. o., Koper

Nova , d. d. – podrocje NovaGorica, Nova Gorica

Obalne lekarne Koper – FarmacieCostiere Capodistria, Koper

Obcina Miren - Kostanjevica, MirenObcina Postojna, PostojnaObmocna obrtna zbornica Nova Gorica,

Nova GoricaObrtna zadruga Prevoz, z. o. o.,

Podružnica Koper, KoperOsnovna šola Antona Žnideršica, Ilirska

BistricaPaloma Sladkogorska, tovarna papirja,

d. d., Sladki VrhPantera, d. o. o., LjubljanaPaul Müller, GmbHPetrol, d. d., poslovna enota Novo MestoPišcanec & co., racunovodstvo, k. d.,

Koper – , d. d., PodgradPlinstal, d. d., JesenicePošta Slovenije, d. o. o., MariborPreskrba, d. d., Sežana, d. d., CeljeQuick Computers Sežana, d. o. o., SežanaRadix, d. o. o., Ptuj, Lovrenc na

Dravskem PoljuRegijski park Škocjanske jame, ŠkocjanSalonit Anhovo, d. d., AnhovoSander’s, d. o. o., Koper – servisiranje in avtoprevozi, Slapšak

Slavko, s. p., Zgornja RecicaSaturnus Avtooprema, d. d., LjubljanaSkala, d. o. o., Brežice Banka, d. d., Ekspozitura Ilirska

BistricaSling, d. d., MariborSlovenica, d. d., Ljubljana, Filiala KoperSoško gozdno gozdarstvo Tolmin, d. d.,

TolminTelekom Slovenije, d. d., Ljubljana, d. d., Ilirska BistricaTobacna grosist, d. o. o., LjubljanaTrgovina Hrib – Ljuba Lopuh Prestor,

s. p., HribTrgovina Mak, JeseniceUpravna enota Domžale

Prilo

geUrdih Jožica, s. p., VogrskoVegrad Febau, d. o. o., VelenjeVinakoper, d. o. o., KoperVinska klet Goriška Brda, z. o. o., BrdaVrtec Otona Župancica Ljubljana,

LjubljanaZavarovalnica Triglav, d. d., Obmocna

enota Nova GoricaZidarstvo Izidor Batic, s. p., Miren

Revije v knjižnici

AmpakAndragoška spoznanjaBilten Banke SlovenijeBilten Ljubljanske borzeBritain in Slovenia obvestilaDavcno financna praksaDeloDelo in kadriDenarDignitasDnevnikEconomic and business review Novice / NewsEurydice biltenEvrolexFinanceGeaGlas gospodarstvaGospodarska gibanjaGospodarski vestnik – Logistika in transport – Poslovna informatika – Splet – Tel.net – Trgovina – Varovanje in zašcita – Kariera – I&T

Industrijska demokracijaKadriKapitalKapital – Golf

Kapital – NavtikaKapital – NepremicnineKnjižnicaKnjižnicarske noviceManagerManager – bilten društvaMladinaMarketing magazinMonitorMonitor – infoMonitor – SistemMonitor – TelemonitorNaše gospodarstvoNeprofitni managementNova revijaNovickeNovinarjev bonusOkoOrganizacijaPodjetje in deloPodjetnikPodjetniški glas PrimorskePorocevalec

PortorožanPravna praksaPrimorske novicePrimorski utripProfitProfesionalna prodajaRacunalniške noviceRazgledi

RaziskovalecRevizorSlovenska ekonomska revijaSlovenian business reportSobotaSodobna pedagogikaSpekterSpodbudeStatisticni letopisSvet nepremicninŠolski razgledi NovickeUporabna informatikaUradni list

Uradni list – mednarodne pogodbeUradni list – uradne objave

Prilo

ge VarstvoslovjeVestnik Univerze v Ljubljani

VstopVzgoja in izobraževanjeZlati kapital

American Journal of EvaluationAssessment & Evaluation in

Higher EducationBusiness Central EuropeBusiness WeekCapitalCurriculum UpdateDie UnternehmungEducation UpdateEducational Action ResearchEducational Leadership – European Information TechnologyObservatoryEuropean Management JournalEvaluationFortuneHarvard Business ReviewHuman Resource ManagementIl MondoInternational Journal of Flexible

Manufacturing SystemsJournal of Business EthicJournal of Consumer ResearchJournal of Marketing ManagementKnowledge and Process ManagementLlineLong Range PlanningManager MagazinNational GeographicNewsweekPanoramaPeople ManagementPerspectives: Policy & Practice in

Higher EducationReview of Industrial OrganizationScience WorldSloan Management ReviewStudies in Higher EducationTeaching Business EthicThe Economist

V študijskem letu / so s šolosodelovale naslednje družbe, ki sonašo dejavnost tudi financnopodprle:

Banka Koper, d. d.Luka Koper, d. d.Viator & Vektor, d. d., Ljubljana

· () · . · -

Uredila · Nada Trunk Širca s sodelavci

Oblikovanje besedila in stavek · Alen Ježovnik

Oblikovanje platnic · Žare Veselic, Spectra

Motiv na platnicah · Da Pontejev vodnjak, Koper

Tisk · Tiskarna Stražar Koper

Koper, november