uporaba lidarja v jamarstvu - zrc...
TRANSCRIPT
27. 9. 2016
Uporaba lidarja v jamarstvu
doc. dr. Miha Čekada1, Petra Gostinčar2
1Jamarska zveza Slovenije, [email protected] 2Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, [email protected]
GIS v Sloveniji
Vsebina
Osnove
pojem jame, delovanje Katastra jam
klasično določanje lege jame
omejitve GPS-a
lidarski podatki na voljo
Primeri uporabe
enostavno določanje lege
zahtevnejše določanje lege
izmera velikih sistemov
Sklep
Kaj je to jama? Jama je naravna votlina, katere dolžina ali globina
človeku prehodnih rovov je večja od 10 m.
Če je kako drugače pomembna (npr. arheologija, zgodovina,
vodni izvir, nekraški teren), priznamo tudi krajši objekt kot jamo.
- dve identični zbirki gradiva s po
70.000 strani dokumentacije
- ena elektronska podatkovna baza
- uveljavljen princip delovanja
Vodita ga Jamarska zveza Slovenije in
Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
- enolična katastrska številka
Kataster jam je sistem zbiranja, obdelave,
hranjenja in distribucije podatkov o vseh
znanih podzemnih jamah v Sloveniji.
Kataster jam
društvo društvo društvo društvo
JZS
IZRK ZRC SAZU
beležka
s terena
standardiziran
zapisnik
urejena zbirka
zapisnikov
preverjena
podatkovna baza
Zapisniki Katastra jam
štiristranski formular
Zapisniki Katastra jam
načrt jame
Porazdelitev jam po Sloveniji
11.683 jam
skupna dolžina 789 km
skupna globina 277 km
povprečno 1 jama/km2
mestoma do 50 jam/km2
Letni priliv
1500 enot gradiva
250 novih jam
20 km novih rovov
Približno 80 % jam je pod vegetacijo.
Določanje lege jame
Geodetska izmera
šolani geodet
profesionalna oprema
ustrezno financirano
Jamarska izmera
laik
osnovna oprema
pretežno volontersko
težko dostopen teren
slaba preglednost terena
nedostopnost kart (v času Jugoslavije)
Dodatne težave
okvirna leta
<1950
19501990
19902005
2005<
vir
TK-50
TK-25
TTN
GPS
kakovost lege
slaba
pogojno uporabna
dobra
dobra
- besedni opis dostopa
- vizure
- fotografije
- konfiguracija okolice vhoda (načrt)
Pomožni viri podatkov:
Omejitve GPS-a v amaterski uporabi
Natančnost ročnih sprejemnikov
- nekaj m le v idealnih razmerah
- slabše v gozdu (kjer je večina jam)
- komaj uporaben v grapah, ob skalnih stenah
Napake amaterske rabe
- uporaba napačnega geodetskega datuma
- napačne pretvorbe stopinj v GK
- uporaba prve meritve namesto povprečenja
- velika občutljivost na drobne napake pri prepisovanju
Spremembe v konceptu določanja lege
- pretirano zanašanje na številke
- zanemarjanje klasične vizualne orientacije v prostoru
»Jama leži 5 m nad vznožjem južnega roba udornice.«
Lidarski podatki
Klasifikacijski razredi v zapisu *.las
neklasificirano
tla
nizka vegetacija
srednja vegetacija
visoka vegetacija
zgradbe
nizke točke
senčeni relief (PAS)
Vsebina
Osnove
pojem jame, delovanje Katastra jam
klasično določanje lege jame
omejitve GPS-a
lidarski podatki na voljo
Primeri uporabe
enostavno določanje lege
zahtevnejše določanje lege
izmera velikih sistemov
Sklep
Enostavno določanje lege
Primer: Brezen za hramom (kat. št. 1521)
- relativno velik vhod
- skledasto ustje
- navpično brezno
- ne preveč gosta vegetacija
10 m
Enostavno določanje lege
portal ARSO eVode
karta lastne izdelave
Zahtevno določanje lege
Primer: Sapnica (kat. št. 2578)
- majhen vhod
- brez ustja
- poševno brezno
- gosta vegetacija
10 m
DMR 0,25
razred tla + nizke točke
Zahtevno določanje lege DMR 0,25
razred tla
DMR 1
razred tla
alternativna razlaga: napake (dvojni odboji)
dodatni argumenti:
- poznavanje terena
- lega določena z drugimi metodami
- izstopajoča neposredna okolica
Izmera velikih sistemov
Primer: Zelške jame (kat. št. 576)
velike udornice so slabo izmerjene:
- generalizirane na zemljevidih
(problematične nadmorske višine)
- le skicirane na jamskih načrtih
Izmera velikih sistemov tloris:
- dobra izmera udornic (višine, volumni ...)
- umeščen tloris jame
- slabo ujemanje tlorisa udornic z načrtom jame, problem skalnega nadkritja
- opažene napake generalne geometrije jame
Izmera velikih sistemov
vzdolžni prerez:
- enolično določene nadmorske višine, padec reke ‒ doslej nemogoče
- napačna klasifikacija Malega Naravnega mostu
500
550
580
570
560
540
530
520
510
Golobšna jama
Mali
Naravni
most
Velika jama Zadnja jama
SW NE
Sklep Stari princip iskanja novih jam:
- »po posluhu«
- prečesavanje terena »v strelce«
Sklep Nov princip iskanja novih jam:
(1) sistematičen pregled las-datotek s poudarkom na nizkih točkah
(2) izdelava terenske karte, shranjevanje koordinat v GPS
(3) ciljni terenski pregled od objekta do objekta
Primer konkretnega
terenskega dela (5 ur):
8 objektov: napaka v lidarju
6 objektov: kotlič, škraplja
4 objekti: jama
10 m
Sklep
Zahvala
Sodelujočim v projektu »Lasersko skeniranje Slovenije«,
da so ohranili klasifikacijski razred Nizke točke