REZANO CVETJE

Barbara Hlebec dipl.ing.agr. in hort.

1. UVOD

Cvetje govori, saj to je že stara modrost, toliko stare kot so naše želje in navade, da s cvetjem izražamo ljubezen, prijateljstvo in spoštovanje. Cvetje je tesno povezano s človekom, spremlja ga od rojstva do groba. Poklanjamo ga ob veselih in žalostnih dogodkih življenja. Cvetje je govorica srca in izraz srčne kulture.

Danes s cvetjem krasimo vse notranje prostore, okenske police, balkone, terase. Rastline s svojo pestrostjo (časom cvetenja, barvitostjo, obliko cvetja, vonjem,…) zbujajo v nas prijetno razpoloženje.

Aranžerstvo je umetnost, ki se je v stoletjih močno spreminjala. Hitro se razvija danes in se bo tudi v bodoče. Aranžiranje pomeni razporejanje delov v skladno celoto. Bistvo lepih stvari, torej tudi rezanega cvetja je, da nas vzpodbudijo, nas razveselijo ali umirjajo, ob vsem tem pa nosijo neko sporočilo. Namen aranžiranja je širiti lepoto, mir in harmonijo.

Rastline združujemo sproščeno in ne več togo, z barvo, obliko, velikostjo, linijo ohranimo naravnost. Čimbolj zakrijemo pomožna sredstva (žico, natikalna sredstva). Aranžer mora opazovati rast in združevanje rastlin v naravi in to prenašati v svoje aranžmaje. Imeti mora čut za skupno igro oblik in barv, da je njegov izdelek čim bolj raznolik, mora dobro poznati rastline in dopolnilne materiale. Iz izdelka lahko razberemo značaj aranžerja. Izdelki niso nikoli popolnoma enaki, če jih izdela ista oseba iz enakega materiala, še manj pa so si podobni, če različne osebe izdelujejo aranžmaje iz enakega materiala.

Da postaneš aranžer in da lahko napraviš nek aranžma moraš imeti neko znanje. Potrebno je pogledati nazaj v zgodovino aranžmajev, da vemo kdaj so začeli izdelovati aranžmaje. Kakšne pripomočke bomo vzeli v roke? Najpomembneje je, da se seznanimo s spoznavanjem klasičnih oblik cvetličnih aranžmajev, s florističnimi slogi in z modernim oblikovanjem.

2. PRIPOMOČKI ZA UREJANJE CVETJA

Rože so lepe že same po sebi, šele v aranžmaju pa pridejo do prave veljave. Seveda potrebujejo najprej primerno posodo. Vsako gospodinjstvo premore več vaz in drugega orodja, vendar imajo le redke posode primerne oblike. Zato je najbolje, da si omislimo

nekaj preprostih, vendar dobrih in primernih vaz. Ko izberemo primerno vazo, moramo cvetlična stebla malce skrajšati. Stebla vedno režemo z ostrim nožem. Prirežemo jih poševno. Vodi v vazi seveda vselej dodamo tudi gnojilo za rezano cvetje.

2.1. VAZE, SKLEDE, UPORABNE POSODE

Vsaka vaza mora biti popolnoma neprepustna za vodo, po možnosti pa naj ima tudi trdno in ravno dno. Čim enostavnejšo obliko in površino ima vaza, tem laže uredimo v njej šopek iz cvetja različnih barv in oblik. V ravni vazi lažje uredimo šopek kakor v okrogli in trebušasti, v kateri nam cvetlična stebla uhajajo na vse strani. Tudi previsoke ali preširoke vaze so manj primerne.

Ne zadostuje, da je posoda za svoj namen samo funkcionalna, mora biti tudi sama po sebi lepa, zraven pa še za vsakokratni namen prav izbrana, tako da se poda namenu ter izbranemu cvetju. Lastnosti aranžmaja, kot so barva, oblika, površinska struktura in tudi lastnosti posode, se morajo uskladiti s cvetlicami in okoljem ter prispevati k zaželenemu razpoloženju. Posoda ne služi cvetici le funkcionalno, temveč tudi oblikovno.

Posoda cvetlici ustvarja ozadje, jo izpolnjuje in izpolnjuje tudi cvetlično kompozicijo v harmonično celoto. Če jo dobro izberemo, bo stopnjevala učinek in svojstvenost cvetlice.

Čašasta posoda je hkrati uporabna tudi za dekorativno postavljanje in je tako lahko splošno uporabna.

Okroglasta posoda je oblikovno skoraj nevtralna in je prav tako uporabna za nekaj cvetnih stebel kakor za zgoščen, lep šopek. Njena okrogla oblika učinkuje zbiralno, na videz kakor skupno središče, od koder cvetovi izraščajo naravnost ali v elegantno upognjenem loku.

Oblika ploščate posode ima komaj kaj svojstvenega. Pravzaprav služi le kot podlaga, kot neka ploskev, nad katero se vzdigujejo cvetovi, primerno njihovi naravi.

Keramične posode imajo pri aranžiranju cvetlic prednostno mesto, saj so si glede na izhodiščno snov z rastlinami in cvetlicami blizu. Posebno lepo in organsko učinkujejo grobe lončarske glinaste posode.

Kositer na primer lahko kombiniramo s skoraj vsako vrsto rož, baker pa ni tako vsestranski. V kovinskih posodah ne smemo uporabljati gnojila za rezano cvetje, ker v njih nastaja škodljiva spojina, ki cvetje zastrupi. Voda pa ostane v njih dokaj čista, saj kovina zavira razvoj bakterij.

Za urejanje cvetja lahko uporabimo tudi plitvo posodo iz plastične snovi ali pa dragoceno starinsko skrinjo. Kot vsako občutljivo posodo moramo takšno skrinjo seveda zavarovati z neprepustnim vložkom iz plastike, saj bi jo vlaga sicer poškodovala.

2.2. ORODJE: NOŽ, VRTNE ŠKARJE, ŠKARJE ZA REZANJE ŽICE

Glavni pripomočki v cvetličarstvu so: plastični podstavki za cvetličarsko gobo, blok cvetličarske gobe za mokro uporabo, cvetličarska žica na vretenu, 45 cm dolga in 1,8 mm debela narezana žica, pocinkana žica, 5 cm široka žična mreža, 25 cm dolga in 2 mm debela narezana žica, raztegljivi trak, odstranjevalec trnov in listov.

Nož, s katerim prirezujemo rože, mora biti oster. Lahko uporabimo navaden kuhinjski nož, primernejši pa je nož s težkim ročajem in z malce močnejšim rezilom. Z nožem za rože ne režemo nobene druge stvari, samo cvetna stebla. Olesenela stebla in veje krajšamo z vrtnimi škarjami. Režemo vedno poševno. Tudi tu velja, da samo z ostrimi škarjami naredimo gladek rez, prek katerega lahko rastlina sprejema vodo. Mehkih cvetličnih stebel ne režemo z vrtnimi škarjami, ampak z ostrim nožem. Škarje za rezanje žice so tudi potrebno orodje, saj je potrebno kdaj pa kdaj cvetlična stebla okrepiti z žico, da jih lahko potaknemo, kot je treba.

2.3. OPORA ZA STEBLA

V praktični vazi valjaste oblike rože zlahka uredimo, ko jih skrajšamo na primerno dolžino. Velik šopek v široki vazi pa pogosto potrebuje oporo, na primer s plastiko preoblečeno žičasto mrežo. Kos žičaste mreže stisnemo v rahlo kepo in jo potisnemo skozi vrat v vazo. Ko žičasto mrežo potegnemo kvišku, se kepa zagozdi v vratu. Čim tanjša so stebla, tem gostejša naj bo žičasta mreža.

Naslednji pripomoček je cvetličarska goba za pritrjevanje cvetja. Z njo lahko skoraj vedno uredimo rože tako, kot želimo. Cvetličarsko gobo najprej položimo v dovolj vode,

da se dodobra napoji. Ko vsrka dovolj vode, kot je more, je pripravljena za uporabo. Mokro ali presuho gobo brez težav narežemo na primerne kose. Cvetličarska goba naj sega nekoliko nad rob vaze, da lahko uredimo cvetje tudi vodoravno, ali pa tako, da se poveša čez rob. Pred uporabo je treba gobo razrezati na želeno velikost, nato jo damo v vodo, da se sama napije od spodaj navzgor. Goba mora biti vedno temeljito namočena.

Za oporo rožam s pridom uporabljamo tudi stiroporno peno. Ta ima drugačno gostoto in sestavino kot goba. Ker se ne napoji z vodo,mora stati v vodi in sme sagati le centimeter nad rob vaze. V to peno lahko potaknemo tudi najbolj nežna cvetlična stebla, ne da bi jih poškodovali. V stiroporni peni se rože še posebno dolgo obdržijo. To osnova za potikanje lahko kupimo v vseh specializiranih trgovinah, in sicer v beli ali svetlo zeleni barvi.

Cvetličarska goba za pritrjanje cvetja je odličen pripomoček tudi takrat, ko urejamo rože v skledi ali kakšni drugi posodi. Navadno jo nataknemo na štirizobega ježka, tega pa s posebnim lepilom pritrdimo na dno posode. Poznamo ježke s svinčeno osnovo in bakrenimi bodicami, ki jih pritrdimo na dno posode z lepilom. Če je ježek pritrjen, nanj laže razvrščamo rože, kot na takšnega, ki se maje in spodmika. Ježki so najrazličneje oblikovani in veliki. Pogosto jih uporabljamo v japonski umetnosti urejanja cvetja.

Nekoč so za pritrjanje cvetja, uporabljali zmečkano zelenje, na primer vejice iglavcev. Ker pa je takšna opora skrajša življenjsko dobo šopka, jih ne uporabljamo več.

2.4. GOBA

Pri izdelavi aranžmaja je potrebno izbrati ustrezno gobo. Izbiramo lahko med: - OASIS IDEAL goba ( goba za aranžiranje svetega cvetja vrhunske kvalitete), je

najbolj priznana goba na Svetu.Uporabljajo jo najstarejši mojstri. Hitro vpija vodo in zagotavlja čvrstost in vlažnost več dni.

- OASIS STANDARD goba ( goba za aranžiranje svežega cvetja odlične kvalitete), je uporabna za vse vrste aranžmajev. Zelo primerna je za hobi aranžerje.

- OAZA goba ( goba za aranžiranje svežega cvetja zadovoljive kvalitete), je nekoliko manjše dimenzije. Primerna je za profesionalno in hobi aranžiranje.

- PVC posoda ½ z gobo PVC posoda 1/1 z gobo je primerna za izdelavo raznovrstnih aranžmajev iz svežega

cvetja. Posoda je vodotesna, kar poveča količino vode, ki jo goba vpije. - IGLO OAZA posodica z gobo je primerna za izdelavo namiznih aranžmajev iz

svežega cvetja. Posodica je vodotesna in služi kot dodatni rezervoar za vodo. Tudi brez dodajana vode ostanejo aranžmaji dolgo časa sveži.

- MARJUL 1 z gobo je keramična posodica za ½ gobe. Primerna za raznovrstne aranžmaje iz svežega cvetja. Goba in posodica imata zelo veliko prostornino, kar aranžmajem omogoča dolgotrajno preskrbo z vodo tudi brez njenega dodajanja.

- Goba v plastični posodi in mreži ½ Goba v plastični posodi in mreži 1/1. Uporabljamo jo za izdelavo aranžmajev iz svežega cvetja. Mreža, ki obdaja gobo, daje cvetju čvrsto oporo in nam omogoča izdelavo raznovrstnih aranžmajev.

OASIS IDEAL goba PVC posoda 1/2 z gobo PVC posoda 1/1 z gobo

OASIS STANDARD goba IGLO OAZA posodica z gobo

OAZA goba MARJUL 1 z gobo Goba v plastični posodi in mreži 1/2 Goba v plastični posodi in mreži 1/1

2.5. ŽICA ZA POTIKANJE IN OVIJANJE

Eden najpomembnejših pripomočkov za urejanje cvetja je zeleno lakirana žica, s katero okrepimo cvetlična stebla. Žica je lakirana zato, da je zavarovana pred rjavenjem, debela pa je od 0,4 do 1,5 mm. Zlahka jo upogibamo in se ne zravna v prvotni položaj.

Bolj groba in dokaj močna je nelakirana žica, navita v svitek, ki jo uporabljamo pri izdelavi vencev ali za pritjanje cvetličarske gobe na podlago, na primer na slamo.

Cvetličarske igle v obliki črke U ali S uporabljamo za pritjevanje mahu in drugih cvetličnih materialov na podlago iz pene ali slame.

S stebelno žico podaljšamo cvetlična stebla ali povežemo material v šopek. Po debelini so na voljo številke od 16 do 28. Manjša ko je številka, debelejša je žica.

S cvetličarskimi šili podaljšamo cvetlična stebla ali pa iz njih napravimo peclje umetnim sadežem.

2.6. LEPILA

Pištolo za vroče lepljenje polnimo s paličicami lepila. Uporabljamo jo za pritrjevanje cvetnega materiala na podlago. Paličico vstavimo v pištolo, kjer se stopi. Z vročim lepilom prilepimo cvetličarsko peno na dno posod, kot so košare in glinasti lončki. Vendar pa vroče lepilo topi cvetličarsko peno.

Cvetličarski lepilni trak, po širini podoben navadnemu, je ponavadi zelen, izdelan pa je iz voska in papirja. Z njim ovijamo žice in cvetlična stebla.

S cvetličarskim lepilnim kitom prilepimo na podlago peno za svileno cvetje. Na peno za posušene rože se ne lepi.

3. NEGA REZANEGA CVETJA

Trgovina na debelo naj bi poskrbela, da prispe rezano cvetje sveže in nepoškodovano do trgovine na drobno. Večina nasvetov, ki veljajo za trgovino na debelo, velja tudi za trgovino na drobno:

- rezano cvetje takoj razpakiramo in preverimo, ali je cvetje dovolj dozorelo; - prirežemo stebla poševno z ostrim nožem; - damo rezano cvetje v čista veda s čisto vodo, v kateri je raztopljena predpisana

količina hranila za rezano cvetja; - odstranimo spodnje liste, da preprečimo stik listov z vodo; poškodovano listje

onesnaži vodo, kar skrajša življenjsko dobo cvetja; - čisto in suho okolje preprečuje pojav botrytisa; - ne postavljamo rezanega cvetja na prepih in ne izpostavljamo ga močnemu soncu;

- ne izpostavljamo rezanega cvetja blizu sadja in zelenjave, saj ta sprošča etilen, hormon staranja cvetja;

- ponoči hranimo rezano cvetje na hladnem, najbolje je v hladilni omari; - svojim kupcem svetujemo, kako naj pravilno negujejo rezano cvetje doma; - po prodaji skrbno zavijemo rezano cvetje; to preprečuje poškodbe in varuje

rezano cvetje pred toploto in mrazom; - ob vsakem nakupu damo kupcu vrečko s hranilom za rezano cvetje, cvetje bo

imelo boljše in lepše cvetove, prav tako bo daljša trajnost cvetja v vazi;

3.1. UKREPI ZA DOSEGANJE TRPEŽNOSTI CVETJA

Rezano cvetje zavzema v cvetličarskem prometu 70 do 80 % delež, zato moramo dobro poznati problematiko tega vrtnarskega artikla. Pomembno je, da s primernimi vzgojnimi ukrepi dosežemo čim višjo kvaliteto cvetja. Da ohranjamo trpežnost rezanega cvetja moramo poleg osnovnih pravil rezanja upoštevati ustrezne metode skladiščenja, metode pakiranja, transportiranja in oskrbo pred in po prodaji. Pomembni dejavniki, ki vplivajo na trpežnost in kvaliteto rezanega cvetja so naslednji:

- življenjska doba je odvisna od njegovega naravnega razvoja, to je od razvoja venčnih listov, oprašitve in oploditve. Cvetje s številnimi cvetovi in s prašniki z veliko količino cvetnega prahu ima kratko življenjsko dobo. Obarvani cvetni listi se po oprašitvi hitro starajo, zato tako cvetje režemo pred oprašitvijo in oploditvijo. Doba razcvetanja je različna glede na vrsto cvetja in prav tako od trajanja cvetenja;

- pomembno je upoštevati zrelost cvetja v času rezanja. V popju se režejo narcise, pogačice, potonike, mak, nageljni, vrtnice, ostale režemo odprte;

- važen dejavnik je čas rezanja, glede na del dneva. Zjutraj rezane rastline so bolj sveže, ker vsebujejo maksimalno količino vode. Tako cvetje manj vene kot če bi bilo rezano ob soncu in visoki temperaturi. Cvetju, ki je rezano popoldne pa

nakopičeni asimilanti omogočajo nadaljni razvoj. Ugotovljeno je, da vrtnice, rezane popoldne zdržijo 7 do 11 % dlje, kot tisti, ki so bile rezane v jutranjem času. Zato cvetove z olistanimi stebli režemo popoldne, cvetje z neolistanimi stebli, kot so gladiola, narcise, orhideje, pa dopoldne, ko so najbolj napite vode;

- tehnika rezanja je zelo pomembna. Režemo z ostrim nožem, ki stebla ne stisne, saj škarje pogosto zmečkajo steblo. Režemo čim daljše peclje in sicer postrani. Daljši peclji imajo višjo tržno vrednost pri večini rastlin. S stebla odstranimo 1/3 listja, da zmanjšamo transpiracijo.

4. BARVE

Letni časi ponujajo paleto barvitih kombinacij, ki se začnejo z zimsko belino in njenimi smetanastimi toni, nadaljuje prek pomladne zlato rumene in zelene, s potezami slezenaste in škrlatne barve. Barvne mešanice se nadaljujejo v poletnih barvah: rožnati, slezenasti in modri. Pozno poleti pa zažarijo karminasta, temno rdeča in škrlatna. Jesen je seveda žitno rumena, oranžna, živo škrlatna, in tudi rožnata. Slovo nakazuje bogata, temno rjava barva lešnikov in odpadajočega listja in zimzeleno svetleči se listi s poudarki rdečih jagod. Modra in zelena sta hladni barvi. Rdeča, oranžna in rumena so vroče barve. Hladne barve v prostoru izginjajo, zato so primerne za šopek, ki stoji v svetlem prostoru in ga lahko vidimo od blizu. V nasprotju z njim bo šopek, sestavljen iz rumenih ali belih cvetlic, ki dobro odbijajo svetlobo, primernejši za temno okolje, saj ga bomo zlahka videli tudi od daleč. Ogenj je oranžno rdeč in nas greje, voda in led imata modro zelen videz ter nas hladita. Ko je deževen jesenski dan, prinesemo v sobo šopek z zlato rumenimi dalijami ali oranžno rdečimi gladiolami, in s tem smo tudi prinesli delček sončne toplote. V vročem julijskem dnevu pa prinesemo v prostor z modrimi zvončicami ali belimi marjetami prijetno svežino. 4.1. BELA: O barvah cvetlic ne moremo razpravljati, če ne obravnavamo bele barve. Čeprav gledano s stališča fizike to ni prava barva. Starim Grkom in Rimljanom je bela barva pomenila čistost in nedolžnost. V Aziji je bela barva barva žalovanja. Krščanstvo jo je vpletlo v svoje obrede, kot so poroka, krst in obhajilo. Bela barva skrbi v šopku za kontrast in osvetli preostale cvetove. Zaradi njene nevtralnosti jo lahko kombiniramo s katerim koli rastlinskim gradivom. Beli cvetovi so polni svetlobe, zato so primerni za preproste in zapletene cvetlične vezave. Le redko kateri cvet je popolnoma bel. Skoraj v vsakem bomo našli bolj ali manj izrazit odtenek druge barve.

4.2. MODRA:

Bela in zlata barva prineseta v hišo svetlobo, modra pa prinese s seboj mir sence. V naravi ni veliko cvetlic z modrimi cvetovi. Največ jih je poleti, jeseni pa komaj kakšna. Modra barva cvetov se lepo povezuje z belo, rumeno in z nekaterimi odtenki zelene. Če bo šopek stal v temnem prostoru, je priporočljivo, da mu dodamo nekaj cvetlic bele barve. Številne cvetlice imajo modre cvetove, ki so majhni in preprostih oblik. To so: velika zvončica ( Campanula medium), mačja meta (Nepeta sp.), lan (Linum sp.), hrušica (Muscari sp.), morska čebulica (Scilla sp.). Nekateri floristi menijo, da ni dovolj cvetlic modre barve, zato umetno barvajo cvetove krizantem, vrtnic, nageljnov, sadrenk in druge. 4.3. RUMENA: Rumena je primarna barva, ki »napreduje« zaradi svoje izrazite svetlosti. Zelo je priljubljena, saj vnaša veselo razpoloženje. V slabo osvetljenem prostoru izstopa, zato posebno dobro učinkuje v cerkvah ali prostorih s temnimi zidovi. Rumene cvetlice zlahka uporabljamo v šopke same, brez drugih barv, ali pa jih združujemo z nevtralnimi odtenki bele ali smetanaste barve. Tudi modra dobro pristaja rumeni. Sončnice nam nakazujejo naslednjo barvno kombinacijo: žareče rumeni »cvetni« lističi in temno rjavo »oko« sredi njih pripovedujeta o tem, da se rumena lepo povezuje z rjavo. 4.4. RDEČA: Rdeči pravijo, da »napreduje«, ker učinkovito pritegne pogled. Tako aktivna je, da vidimo tudi najmanjšo piko rdeče barve: cvet rdečega maka med zelenim ali celo med zlato rumenim žitom vidimo že od daleč. Zaradi njene moči jo zlahka kombiniramo z drugimi barvami in odtenki, recimo z belimi ali smetanastimi. Učinek rdečih cvetov lahko omilimo z zelenimi listi. Gotovo je rdeča najbolj priljubljena barva cvetlic v šopkih, ki jih podarjamo ob različnih priložnostih, od romantičnih do poslovilnih. Rdeče cvetlice so posebno zaželene v adventnem času. 4.5. ORANŽNA: Ognjevitost oranžne barve jo opredeljuje kot izzivalno barvo, zato jo v notranje prostore lahko umestimo s kančkom tveganja. Če nam učinkuje premočno jo omilimo z dodatki rjave ali ubito zelene barve. Oranžni šopki so kot nalašč za pisarne, kjer so videti veseli v nasprotju z nevtralnimi toni delovnega okolja. V domačo hišo bo oranžne vnesla svetlobo in polet, ki nas bosta razvedrila.

Jesenski odtenki oranžne barve so pogosto bolj nežni. Močne oranžne barve se ogibajmo, saj učinkuje izvrstno le v družbi z drugimi, enako močnimi barvami, kot so karmin, škrlatna, modra in živo rumena. 4.6. ZELENA: Zelena je prevladujoča barva v območjih zmernih podnebij. Zelena je idealna za ozadje šopkov, saj se naš pogled odpočije na zeleni barvi. Zelena hkrati harmonizira in poživlja druge barve, zato jo lahko uspešno povezujemo s preostalimi barvami v spektru. Številne cvetlice imajo zelene cvetove. Med njimi so mlada socvetja hortenzij, lipovke, sneženih kep, pa tudi povsem razviti cvetovi nekaterih sort krizantem, cinij, ščirov, flamingovcev, ali vrste mlečkov, telohov, čmerike, gozdnega korena. Zelena barva ponuja floristu številne oblike: pisani listi bršljanovih sort, obrobljenega mlečka ( Euphorbia marginata), številnih sort host; fini listi trav, pernatih praproti, široki listi palm, listi s srebrnimi nadihom.

5. DODATKI ZA ARANŽMA

Za aranžma lahko uporabimo razne okrasne veje, liste, jagode in sadeže. Od okrasnih rastlin lahko uporabimo naslednje: jelša (Alnus), aralija (Aralia), avkuba (Aukuba), češmin (Berberis), japonska kutina (Chaenomeles japonica), srobot (Clematis). Uporabimo lahko tudi okrasno lesko (Corylus 'Contorta'), ki ima zvite veje. Od iglavcev uporabljamo bor (Pinus), smreko (Picea) in jelko (Abies). Lepe zelene liste, in modrikaste jagode ima mahonija (Mahonia aquifolium). Zelo lepa med cvetenjem je okrasna jablana (Malus). Zelo uporabna je tudi zvita vrba (Salix matsudana 'Tortuosa'). Če imamo na možnost lahko uporabimo trto (Vitis). Uporabljamo lahko tudi češmin (Berberis), japonsko kutino (Chaenomeles japonica).

6. EKSOTIČNE ROŽE

6.1. NENAVADNE OBLIKE IN BARVE V začetku šestdesetih let so v Evropo pripotovali prvi živi primerki proteje (Protea), kmalu za tem pa smo začeli iz uvoza dobivati suho cvetje in dekorativno oblikovane in obarvane dodatke, kot so razno semenje in semenske glavice, sadeži, vejice, trave in vrste mahu. V Italiji so začeli gojiti koruzne storže posebej za izvoz. Trgovina se je širila v Avstralijo in Ameriko, kjer so iskali primerno gradivo za cvetličarstvo. Prava strokovna imena tega rastlinja je zelo težko navajati, saj uvozniki uporabljajo trgovske oznake, ki so pogosto po svoje prikrojena oblika prvotnega imena rastline v domačem jeziku.

Dežele, iz katerih prihaja zelo pester izbor uvoženega cvetličarskega gradiva, so Indija, Brazilija, Južna Afrika, Avstralija in Amerika. Skoraj vse gradivo naberejo v naravi in je samoraslo.

Ljudem je večinoma bolj všeč, da ostanejo naravni materiali nebeljeni in nepobarvani.

Naravna lepota je najpriporočljivejša in najpogostejša.

Beljenje in barvanje sta tehniki, ki ju uporabljajo že od začetka sedemdesetih let tudi zato, da izboljšajo včasih preslabo kakovost gradiva. Nekatera gradiva belijo tako, da jih potopijo v kopel natrijevega klorida, nato jih splaknejo in položijo v velike sušilnice. Tudi barvanje, na primer trav, poteka na podoben način: trave potopijo v barvne kopeli, nato jih zložijo na nekatere viseče mreže in posušijo. Nekatere rastline, na primer gobe, so zelo krhke, zato jih preparirajo z glicerinsko raztopino; tako postanejo čvrstejše in lepše ohranijo barvo.

Dodatno gradivo za suhe šopke in aranžmaje so iz različnih materialov, nekateri sadeži brez stebel pa so prirejeni tako, da jih brez težav uporablja vsak cvetličar oziroma tisti, ki mu je cvetličarstvo konjiček. V trde semenske glavice izvrtajo luknjo, vanjo pa vpeljejo žico, ki nadomešča steblo. Žičasto steblo lahko ovijemo z barvastim cvetličarskim trakom in ga tako skrijemo. Tudi pršilne bombice s posebnimi barvami so zelo uporabne; z njimi dosežemo dodatne učinke. Mnogo uvoženega cvetja suhega gradiva za šopke in aranžmaje je zelo težkega, zato ga največkrat pritrdimo v glino, ki je dovolj trdna osnova. V težkih keramičnih vazah ali posodah lahko uporabimo posebno cvetlično gobo, za suho cvetje, navadno sive ali zelene barve, za nežnejša stebla pa navadno cvetličarsko gobo.

Najbolj znano cvetje, ki ga uporabljamo je: - veliki listi iz Brazilije (Canoina folia) - sestavljeni cvetovi ( cvetovi manga, kelihasti listi iz Indije) - rjavi sadeži ( Leucadendron strictum) iz Afrike - petelinov greben (Celosio) - Sapucaio iz Brazlije - domače suhe rože: ostrožnik (Delphinium), krilata mrežica (Limonium sinuatum),

suhe rože (Heliochrysum) - liste kleka ( Thuja) - Catalana - Lotosov cvet - Mikado iz Italije - Natraj (okrasni les) - Raphia claw - evkaliptov list - želodove čašice - lotosov storž - kokosovi peclji - palmova vlakna - mah z iglavcev

7. POSTOPEK IZDELAVE ARANŽMAJEV

Najprej sem si poiskala primerno posodo in gobo. Za sveže aranžmaje je najprimernejša goba Oasis Ideal. Gobo je potrebno namočiti. Ne smemo jo potisniti v vodo, ampak pustimo da se sama potopi. Gobo oblikujemo glede na obliko posode. Goba mora trdno mirovati v posodi.

Pripravimo potrebno zelenje. V mojem primeru sem uporabila kokos (Cocos), monstera list (Monstera) in praprot (Arachniodes). Pripravila sem si tudi potrebno orodje. To so: žica, škarje, nož in klešče.

Najprej sem v gobo zapičila monstera list (Monstera), nato pa še ostalo zelenje.

Začeli smo z monstero list (Monstera), nato sem zavihnila kokos (Cocos). Za njim je sledila praprot (Arachniodes) in nato še salal (Gaultheria shallon). Na koncu je

potrebno zelenje še posrejamo z sprejem za zelenje. To opravimo zato, da se zelenje lepo sveti.

V mislih sem si naredila obliko aranžmja. Gerbere (Gerbera) je potrebno predhodno oviti z žico. Najprej sem v sredino zapičila okrasno zelje (Brassica). Sledile so gerbere (Gerbera) in za njimi še suho cvetje. Če se je goba videla sem jo zakrila z zelenjem. Zelo pomembno je, da se goba ne opazi.