uradni list rs - 013/2021, uredbeni deluradni list republike slovenije Št. 13 / 29. 1. 2021/ stran...

Št. 13 Ljubljana, petek 29. 1. 2021 ISSN 1318-0576 Leto XXXI

PREDSEDNIK REPUBLIKE247. Ukaz o postavitvi izrednega in pooblaščenega

veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Kostariki

Na podlagi prvega odstavka 107. člena Ustave Repu-blike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a) in četrtega odstavka 17.a člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD, 31/15 in 30/18 ZKZaš) izdajam

U K A Zo postavitvi izrednega in pooblaščenega

veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Kostariki

Za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Kostariki s sedežem v Washingtonu po-stavim Toneta Kajzerja, spec..

Št. 501-03-3/2021-2Ljubljana, dne 25. januarja 2021

Borut Pahorpredsednik

Republike Slovenije

VLADA248. Sklep o razrešitvi častnega konzula

Republike Slovenije v Geelongu, v Avstraliji

Na podlagi 23. člena Zakona o zunanjih zadevah (Ura-dni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD, 31/15 in 30/18 – ZKZaš) in šestega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republi-ke Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno be-sedilo, 109/08 in 38/10 – ZUKN 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) je na predlog ministra za zunanje zadeve Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E Po razrešitvi častnega konzula Republike

Slovenije v Geelongu, v Avstraliji

IEddy Alojz Kontelj se razreši dolžnosti častnega konzula

Republike Slovenije v Geelongu, v Avstraliji.

IITa sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 50102-45/2020Ljubljana, dne 7. januarja 2021EVA 2020-1811-0037

Vlada Republike SlovenijeJanez Janšapredsednik

249. Odločba o imenovanju okrajnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti

Na podlagi petega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Re-publike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) in prvega odstavka 34. člena Zakona o držav-nem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19 in 139/20) ter na predlog ministri-ce za pravosodje, št. 701-86/2019 z dne 5. 1. 2021, je Vlada Republike Slovenije na 51. redni seji dne 21. 1. 2021 izdala naslednjo

O D L O Č B O

Primož Horvat, rojen 29. 8. 1977, se imenuje za okrajnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti.



Uradni listRepublike Slovenije

Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Stran 794 / Št. 13 / 29. 1. 2021 Uradni list Republike Slovenije

MINISTRSTVA250. Pravilnik o elektronskem poslovanju

v postopkih zaradi insolventnosti

Na podlagi četrtega odstavka 98. člena in petega odstav-ka 123.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 – odl. US, 69/19 – odl. US, 74/20 – odl. US in 85/20 – odl. US) mini-strica za pravosodje izdaja

P R A V I L N I Ko elektronskem poslovanju v postopkih

zaradi insolventnosti

1. člen(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik ureja podrobnejša pravila o vlaganju elek-tronskih pisanj upravitelja, vlaganju elektronskih vlog strank, elektronsko vročanje in opravljanje drugih elektronskih opravil v postopkih zaradi insolventnosti.

2. člen(uporaba pravil elektronskega poslovanja

v civilnih sodnih postopkih)Za elektronsko poslovanje v postopkih zaradi insolventno-

sti se za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem pravilnikom, uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih.

3. člen(pomen izrazov)

(1) Informacijski sistem za podporo za elektronsko poslo-vanje v postopkih zaradi insolventnosti (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem e-INS) je programska oprema, ki jo upra-vlja Center za informatiko na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije in ki vključuje naslednje module za informacijsko podporo:

1. vlaganje elektronskih pisanj upraviteljev in elektronskih pisanj v postopkih zaradi insolventnosti,

2. vodenje elektronskih vpisnikov v postopkih zaradi insol-ventnosti (v nadaljnjem besedilu: eINS-vpisnik) in elektronskih spisov v postopkih zaradi insolventnosti (v nadaljnjem besedilu: eINS-spis),

3. posredovanje podatkov o posameznem postopku za-radi insolventnosti v objavo na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti,

4. posredovanje pisanj v objavo na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti,

5. spletne storitve za posredovanje podatkov o postopkih zaradi insolventnosti osebam, ki so vključene v sistem za po-sredovanje podatkov v informatizirani obliki.

(2) Informacijski sistem e-INS je del informacijskega sis-tema e-sodstvo.

(3) Elektronski postopek zaradi insolventnosti (v nadalj-njem besedilu: eINS-postopek) je skupina civilnih sodnih po-stopkov za področje, ki ga ureja zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja.

(4) Podportal e-INS je del portala e-sodstvo, prek kate-rega uporabniki dostopajo do izvajanja e-opravil v eINS-po-stopku (v nadaljnjem besedilu: eINS-opravila), ki so jih glede na izbrano uporabniško skupino ob prijavi upravičeni opravljati v tem postopku.

4. člen(izvajanje eINS-opravil)

(1) Uporabniki informacijskega sistema e-sodstvo, kot jih določa predpis iz 2. člena tega pravilnika, lahko v eINS-postop-ku opravljajo eINS-opravila v skladu s tem členom.

(2) Profesionalni uporabnik iz skupine upravitelji lahko v eINS-postopku opravlja naslednja eINS-opravila:

1. vložitev elektronske vloge upravitelja,2. poizvedbe, ki vključujejo:– izdelavo pregleda vseh zadev, v katerih opravlja naloge

upravitelja, in– pregled elektronskih pisanj v posameznem eINS-po-

stopku, v katerem opravlja naloge upravitelja.(3) Profesionalni uporabnik iz skupine odvetniki, Državno

odvetništvo Republike Slovenije ali občinska odvetništva lahko v eINS-postopku opravlja naslednja eINS-opravila:

1. vložitev elektronskega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti,

2. vložitev elektronske prijave terjatve v postopku zaradi insolventnosti,

3. vložitev druge elektronske vloge stranke v postopku zaradi insolventnosti,

4. pregled elektronskih pisanj v posameznem eINS-po-stopku, v katerem zastopa stranko.

(4) Uporabnik iz skupine stranke ali udeleženci postopka – pravne osebe in stranke ali udeleženci postopka – fizične osebe lahko v eINS-postopku opravlja naslednja eINS-opravila:

1. vložitev elektronskega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti,

2. vložitev elektronske prijave terjatve v postopku zaradi insolventnosti,

3. vložitev druge elektronske vloge stranke ali udeleženca v postopku zaradi insolventnosti,

4. pregled elektronskih pisanj v posameznem eINS-po-stopku, v katerem ima položaj stranke ali udeleženca.

(5) Pooblaščenec samostojnega uporabnika lahko v eINS-postopku opravlja samo tista e-opravila, ki jih lahko po prejšnjih odstavkih tega člena glede na posamezno skupino opravlja samostojni zunanji kvalificirani uporabnik.

(6) Ne glede na 2. člen tega pravilnika, v eINS-postopku uporabnikom ni zagotovljena elektronska vložitev elektronske vloge prek odložišča e-sodstvo.

5. člen(vodenje eINS-vpisnika in eINS-spisa)

V eINS-postopku se vpisnik in spis vodita v elektronski obliki kot eINS-vpisnik in eINS-spis.

6. člen(vročanje večjega števila pisanj upravitelju)

(1) Če je treba upravitelju vročiti večje število pisanj (na primer prijave terjatev v postopku zaradi insolventnosti), se ne glede na 2. člen tega pravilnika elektronska vročitev teh pisanj opravi tako, da jih upravitelj lahko prevzame z eINS-opravilom iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 4. člena tega pra-vilnika.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se upravitelju v nje-gov varni elektronski predal namesto pisanja pošlje obvestilo o tem, katera pisanja naj prevzame. S prejemom tega obvestila se štejejo pisanja za vročena.

PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

6. člen(začetek uporabe posameznih pravil)

Določbe četrtega odstavka 4. člena pravilnika, ki se nana-šajo na eINS-opravila, ki jih lahko v eINS-postopku opravljajo uporabniki iz skupine stranke ali udeleženci postopka – fizične osebe, se začnejo uporabljati 1. januarja 2022.

Uradni list Republike Slovenije Št. 13 / 29. 1. 2021 / Stran 795

7. člen(prenehanje veljavnosti predpisa)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravil-nik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti (Uradni list RS, št. 97/10, 4/11 in 28/11).

8. člen(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-dnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-431/2020/16Ljubljana, dne 22. januarja 2021EVA 2020-2030-0045

Mag. Lilijana Kozlovičministrica

za pravosodje

251. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka

Na podlagi drugega in petega odstavka 29. člena ter desetega odstavka 141. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B) ministrica za pravosodje izdaja

P R A V I L N I Ko spremembah in dopolnitvah Pravilnika

o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka

1. členV Pravilniku o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avto-

matiziranega izvršilnega postopka (Uradni list RS, št. 104/11, 88/14 in 44/16) se v 1. členu v prvem odstavku v četrti alineji besedilo »(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno bese-dilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14 in 58/14 – odl. US, v nadaljnjem besedilu: zakon)« nadomesti z besedilom »(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B; v nadaljnjem besedilu: zakon)«.

2. člen2. člen se spremeni tako, da se glasi:

»2. člen(uporaba pravil elektronskega poslovanja

v civilnih sodnih postopkih)Za elektronsko poslovanje v postopku izvršbe in zava-

rovanja se za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem pra-vilnikom, uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih.«.

3. členV 3. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi:

»(pomen izrazov)«.

4. členV 6. členu se v prvem odstavku besedilo »8. člen Pra-

vilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Uradni list RS, št. 64/10 in 23/11)« nadomesti z besedilom »predpis iz 2. člena tega pravilnika«.

V tretjem odstavku se za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi: »– pregledajo svoja elektronska pisanja v posameznem e-Izvršba-postopku, v katerem so vložili predlog za izvršbo,«, dosedanja druga in tretja alineja pa postaneta tretja in četrta alineja.

V petem odstavku se v napovednem stavku besedilo »Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, občinska pra-vobranilstva« nadomesti z besedilom »Državno odvetništvo Republike Slovenije, občinska odvetništva«, v drugi alineji pa se za besedo »sredstvo« doda vejica in besedilo »predlog za revizijo«.

V šestem odstavku se v alineji pika na koncu besedila nadomesti z vejico in dodata druga in tretja alineja, ki se glasita:

»– pregledajo svoja elektronska pisanja v posameznem e-Izvršba-postopku, v katerem so vložili elektronsko vlogo,

– opravijo pregled izvedenih procesnih dejanj v postopku, v katerem so vložili elektronsko vlogo.«.

V osmem odstavku se v napovednem stavku besedilo »uporabniki – stranke, pooblaščenci samostojnih uporabnikov, ter samostojni zunanji kvalificirani uporabniki, profesionalni uporabniki, ki niso izrecno navedeni v petem, šestem in sed-mem odstavku tega člena,« nadomesti z besedilom »uporab-niki – stranke ali udeleženci postopka in samostojni zunanji kvalificirani uporabniki, profesionalni uporabniki iz skupine ne-premičninske družbe«.

Za osmim odstavkom se dodata nova, deveti in deseti odstavek, ki se glasita:

»(9) Samostojni zunanji kvalificirani uporabniki, profesi-onalni uporabniki iz skupine sodni izvedenci, sodni tolmači in sodni cenilci lahko v e-Izvršba-postopku opravljajo posamezna e-Izvršba-opravila, in sicer:

– lahko iz skupine e-Izvršba-opravila »Vloge in druga pisanja«, podskupina Druga vloga vložijo vlogo,

– pregledajo svoja elektronska pisanja v posameznem e-Izvršba-postopku, v katerem so vložili elektronsko vlogo,

– opravijo pregled izvedenih procesnih dejanj v postopku, v katerem so vložili elektronsko vlogo.

(10) Pooblaščenec samostojnega uporabnika lahko v e-Izvršba-postopku opravlja samo tista e-opravila, ki jih lahko po prejšnjih odstavkih tega člena glede na posamezno skupino opravlja samostojni zunanji kvalificirani uporabnik.«.

V dosedanjem devetem odstavku, ki postane enajsti od-stavek, se za besedo »stranke« doda besedilo »ali udeleženci postopka«.

Dosedanji deseti odstavek postane dvanajsti odstavek.

5. členV 7. členu se besedilo »pravila, določena v 17. do 19. čle-

nu Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih po-stopkih (Uradni list RS, št. 64/10 in 23/11)« nadomesti z bese-dilom »pravila predpisa iz 2. člena tega pravilnika«.

6. členV 9. členu se v drugem odstavku besedilo »19. člena

Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postop-kih (Uradni list RS, št. 64/10 in 23/11)« nadomesti z besedilom »24. člena predpisa iz 2. člena tega pravilnika,«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Ne glede na 2. člen tega pravilnika, v e-Izvršba- postopku uporabnikom ni zagotovljena elektronska vložitev elektronske vloge prek odložišča e-sodstvo.«.

7. členV 10. členu se v drugem odstavku v prvi alineji besedilo

»iz 1. točke tretjega odstavka 18. člena Pravilnika o elektron-


skem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Uradni list RS, št. 64/10 in 23/11)« nadomesti z besedilom »časa prejema elektronske vloge«, v drugi alineji pa se besedilo »oddaje ele-ktronske vloge po 2. točki tretjega odstavka 18. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Uradni list RS, št. 64/10 in 23/11)« nadomesti z besedilom »prejema elektronske vloge«.

8. členBesedilo 11. člena se spremeni tako, da se glasi:»V e-Izvršba-postopkih se spis vodi v elektronski obliki.«.

9. členV 14. členu se v petem odstavku besedilo »Državno pra-

vobranilstvo Republike Slovenije, občinsko pravobranilstvo« nadomesti z besedilom »Državno odvetništvo Republike Slo-venije, občinsko odvetništvo«.

Za devetim odstavkom se doda nov, deseti odstavek, ki se glasi:

»(10) Če upnik predlaga izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje, priloži predlogu za izvršbo na posebnem belem listu formata A4 z navedbo udeleženca trga vrednostnih papirjev, pooblaščenega za prodajo in unovčenje pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izvršbe (drugi odstavek 44.b člena zakona).«.

10. členV 20. členu se v prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:»(1) Pred vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi vero-

dostojne listine po elektronski poti prek portala e-sodstvo, pod-portala e-Izvršba, mora upnik na portalu e-sodstvo predhodno pridobiti uporabniško geslo za vstop in vlaganje predlogov za izvršbo v elektronski obliki in se prijaviti kot registrirani uporab-nik oziroma se mora uspešno vključiti v varnostno shemo mo-dula informacijskega sistema e-sodstva (v nadaljnjem besedilu: varnostna shema) kot zunanji kvalificirani uporabnik. Pogoj za pridobitev uporabniškega gesla kot registrirani uporabnik je, da ima upnik elektronski naslov, na katerega mu informacijski sistem pošlje uporabniško geslo.«.

11. členV 22. členu se v prvem odstavku črta besedilo »po po-

stopku, ki ga določata 12. in 13. člen Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Uradni list RS, št. 64/10 in 23/11)«.

12. člen30. člen se črta.

13. členV Prilogi 5 se v »Podskupini e-Izvršba-opravila« »06 Prav-

na sredstva« za »067 Vrnitev v prejšnje stanje (VPS) – pre-dlog« doda besedilo »068 Revizija – predlog«.

14. členV Prilogi 7 se v sektorju 5 pri naslovu »1. podatki o ve-

rodostojni listini« druga alineja spremeni tako, da se glasi: »– v rubriki »oznaka« opredelite temelj zahtevka z določno označbo terjatve iz določenega pravnega razmerja in označite verodostojno listino tako, da bo dolžniku čim bolj nedvoumno jasno, za katero verodostojno listino gre (npr.: račun št. 1/07). Če ne terjate celotnega zneska, kot izhaja iz verodostojne listi-ne, poleg oznake navedite, da gre za delno plačilo (npr. račun št. 1/07 – delno plačano dne 1. 5. 2007 v višini XX EUR; npr. ra-čun št. 1/07, zmanjšan za dobropis št. 1 za znesek XX EUR);«.

V sektorju 17 se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Na posebnem belem listu formata A4 navedite udele-ženca trga vrednostnih papirjev, ki je pooblaščen za prodajo in unovčenje pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet izvršbe.«.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

15. člen(začetek uporabe posameznih pravil)

Določbe spremenjenega 6. člena in spremenjene Priloge 5 pravilnika, ki se nanašajo na e-Izvršba-opravilo pre-dlog za revizijo se začnejo uporabljati 1. januarja 2022.





za pravosodje

252. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zemljiški knjigi

Na podlagi prvega odstavka 125.e člena Zakona o zemlji-ški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L in 16/19 – ZNP-1) ministrica za pravosodje izdaja

P R A V I L N I Ko spremembah in dopolnitvah Pravilnika

o zemljiški knjigi

1. členV Pravilniku o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 30/11

in 55/11) se v 1. členu 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. dodeljevanju zadev v odločanje zemljiškoknjižnim sodni-škim pomočnikom,«.

2. členZa 1. členom se doda nov 1.a člen, ki se glasi:

»1.a člen(uporaba pravil elektronskega poslovanja

v civilnih sodnih postopkih)Za elektronsko poslovanje v zemljiškoknjižnem postopku

se za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem pravilnikom, uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih.«.


»2. člen(izrazi, uporabljeni v enakem pomenu kot v drugih predpisih)

Ti izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako kakor v naslednjih določbah Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L in 16/19 – ZNP-1 – v nadaljnjem besedilu: zakon):

1. »kataster«, »zemljiška parcela«, »stavba«, »posa-mezni del stavbe«, »identifikacijski znak zemljiške parcele«, »identifikacijski znak stavbe in njenega posameznega dela«, in »geodetska uprava« v prvem odstavku 3. člena,

2. izrazi v zvezi z etažno lastnino v drugem odstavku 3. člena,


3. »Center za informatiko« in »informacijski sistem e-ZK« v prvem odstavku 3.a člena,

4. »portal e-ZK« v drugem odstavku 3.a člena,5. »osnovni pravni položaj nepremičnine« v prvem od-

stavku 13.a člena,6. »širši pravni položaj nepremičnine« v tretjem odstavku

13.a člena,7. »izvedene pravice« v petem odstavku 13.a člena,8. »centralno vložišče« v prvem odstavku 125.a člena.«.


»(pomen izrazov)«.V prvem odstavku se v napovednem stavku beseda »Poj-

mi« nadomesti z besedo »Izrazi«.Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti od-

stavek, ki se glasita:»(3) Informacijski sistem e‑ZK je del informacijskega sis-

tema e‑sodstvo.(4) Portal e-ZK je del portala e-sodstvo, prek katere-

ga lahko uporabniki informacijskegasistema e-sodstvo v eZK-postopku opravljajo e-opravila (v nadaljnjem besedilu: eZK-opravila).«.

5. členV 4. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:»(4) Oseba, ki na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije

opravlja dela in naloge vodje projekta informatizacije zemljiške knjige (v nadaljnjem besedilu: vodja projekta), določi eno ali več oseb, ki imajo pooblastila glavnega administratorja v mo-dulu eZK-razpored (v nadaljnjem besedilu: glavni administrator eZK).«.

6. členV 8. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku

besedilo »e-opravila (v nadaljnjem besedilu: eZK-opravila)« nadomesti z besedilom »eZK-opravila«.

V drugem odstavku se 3. do 7. točka spremenijo, tako da se glasijo:

»3. Državno odvetništvo Republike Slovenije,4. nepremičninske družbe,5. občinska odvetništva,6. stranke ali udeleženci postopka – pravne osebe,7. stranke ali udeleženci postopka – fizične osebe in«.V petem odstavku se v 1. in 2. točki za besedo »stranka«

doda besedilo »ali udeleženec postopka«.


»9. člen(neuporaba pravil o odložišču e-sodstvo)

Ne glede na določbe pravilnika, ki urejajo elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih, v eZK-postopku se do-ločbe o zagotavljanju vložitve elektronske vloge prek odložišča e-sodstvo ne uporabljajo.«.

8. členV 11. členu se v tretjem odstavku v 1. točki črta besedilo

»ki ustreza zahtevam iz 19. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Uradni list RS, št. 64/10 in 23/11),«.

9. člen15. člen se črta.

KONČNA DOLOČBA





za pravosodje

253. Sklep o prilagoditvah izvedbe poklicne mature v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2020/2021

Na podlagi 8. točke prvega odstavka in drugega odstav-ka 105. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpra-vo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE) ministrica za izobraževanje, znanost in šport sprejme

S K L E Po prilagoditvah izvedbe poklicne mature

v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2020/2021

1. člen(vsebina sklepa)

S tem sklepom se, zaradi nemotenega izvajanja poklicne mature v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2020/2021, do-loča prilagoditev predmetnih izpitnih katalogov, izvedbo mature v dveh zaporednih rokih, imenovanje in sestavo šolske izpitne komisije, razporeditev kandidatov in nadzornih učiteljev v izpi-tnem prostoru pri pisnih izpitih, termini ustnih izpitov in sestava šolskih izpitnih komisiji ter obveščanje kandidatov, priprava izpitnega prostora, priprava kandidatov na pisni izpit, naloge nadzornega učitelja, potek ustnega izpita in izvedba izpita iz četrtega predmeta poklicne mature.

2. člen(prilagoditve predmetnih izpitnih katalogov za maturo)Za zimski izpitni rok poklicne mature se uporabljajo prila-

goditve predmetnih izpitnih katalogov za četrti predmet poklicne mature, sprejete na podlagi Sklepa o uveljavljanju pravic in izvrševanju dolžnosti v zvezi z izvedbo splošne in poklicne mature v šolskem letu 2019/2020, št. 6036-92/2021, 8. maja 2020, objavljenim na spletni strani ministrstva, pristojnega za izobraževanje.

3. člen(matura v enem oziroma dveh izpitnih rokih)

(1) Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje mature v zimskem izpitnem roku, pa zaradi epidemiološke situacije ne morejo opravljati praktičnega dela izpita četrtega predmeta po-klicne mature v zimskem izpitnem roku, lahko opravljajo maturo v dveh zaporednih izpitnih rokih, in sicer tri predmete v zim-skem in četrti predmet poklicne mature v spomladanskem roku.

(2) O utemeljenosti razlogov za opravljanje mature v dveh delih odloči Državna komisija za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: DK PM) v osmih dneh od prejema vloge, ki jo mora kandidat vložiti na DK PM najkasneje do začetka opravljanja izpitov iz četrtega predmeta poklicne mature v zimskem iz-pitnem roku. Vlogi mora kandidat priložiti utemeljitev šolske maturitetne komisije.


(3) Kandidatom, ki so na podlagi odobritve DK PM opravili maturo v dveh delih, se pri uveljavljanju pravic šteje, kot da so maturo opravili v zimskem izpitnem roku.

4. člen(imenovanje in sestava šolske izpitne komisije)

Ne glede na tretji odstavek 15. člena Pravilnika o poklicni maturi (Uradni list RS, št. 44/08, 9/09 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: pravilnik) lahko šolsko izpitno komisijo za ustni izpit sestavljata najmanj predsednik in izpraševalec. Izpraševalec je učitelj, ki poučuje ta predmet. Izpraševalec lahko, zaradi odrejene karantene ali samoizolacije, sodeluje v šolski izpitni komisiji na daljavo.

5. člen(razporeditev kandidatov)

(1) Ne glede na peti odstavek 37. člena pravilnika obvesti šolska maturitetna komisija o razporeditvi za pisni izpit, nadzor-nih učiteljih po skupinah in izpitnih prostorih, vsakega kandidata posebej, na način kot ga sama določi.

(2) Ne glede na 45. člen pravilnika obvesti šolska matu-ritetna komisija o imenih članov izpitne komisije, razporeditvi kandidatov za ustni izpit, izpitnem prostoru in času opravljanja ustnega izpita pri določenem predmetu vsakega kandidata posebej, na način kot ga sama določi.

6. člen(izpitni prostor)

(1) Ne glede na peti odstavek 38. člena pravilnika je raz-mik med središči stolov najmanj 2 metra.

(2) Ne glede na šesti odstavek 38. člena pravilnika je lahko v izpitnem prostoru največ 15 kandidatov.

7. člen(priprava kandidatov na pisni izpit in izpit

iz četrtega predmeta)Ne glede na prvi odstavek 39. člena in prvi odstavek

50. člena pravilnika se kandidati pred izpitnim prostorom ne zbirajo.

8. člen(naloge nadzornega učitelja)

(1) Ne glede na prvi odstavek 40. člena pravilnika je pri pisnem izpitu prisoten najmanj en nadzorni učitelj strokovni delavec, ki ne sme biti učitelj predmeta, pri katerem nadzoruje potek izpita.

(2) Če izpitni prostor nadzira en nadzorni učitelj, ne glede na deveto alinejo drugega odstavka 40. člena pravilnika, med krajšo odsotnostjo kandidata iz izpitnega prostora, pokliče za spremstvo kandidatu nadzornega učitelja na hodniku.

(3) Nadzorni učitelj mora biti v izpitnem prostoru 30 minut pred začetkom pisnega izpita.

9. člen(potek ustnega izpita)

(1) Ne glede na tretji odstavek 47. člena pravilnika lahko izpraševalec, v soglasju s kandidatom, določi drugo vprašanje kot je na izpitnem listku, ki ga je izbral kandidat, če presodi, da je vprašanje povezano z učno snovjo, standardi in cilj iz pred-metnega izpitnega kataloga, ki zaradi izvajanja izobraževanja na daljavo, ni bilo predelano.

(2) Ne glede na četrti odstavek 47. člena pravilnika se uporabljeni izpitni listki ne vrnejo v komplet izpitnih listkov.

10. člen(izvedba izpita iz četrtega predmeta poklicne mature)(1) Ne glede na prvi odstavek 48. člena pravilnika se lah-

ko celoten izpit iz četrtega predmeta izvaja pred šolsko izpitno komisijo, če tako odloči šolska maturitetna komisija.

(2) Ne glede na tretjo alinejo 51. člena pravilnika izvedbo izpitnega nastopa pri izpitu iz četrtega predmeta spremljata kandidatov mentor ali njegov namestnik.

KONČNA DOLOČBA


Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Prof. dr. Simona Kustecministrica

za izobraževanje, znanost in šport

USTAVNO SODIŠČE254. Odločba o razveljavitvi sodbe Vrhovnega

sodišča in sodbe Upravnega sodišča

Številka: Up-360/16-22Datum: 18. 6. 2020

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritož-bi Branka Volkarja, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 18. junija 2020

o d l o č i l o :

Sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 79/2014 z dne 3. 2. 2016 in sodba Upravnega sodišča št. I U 492/2013 z dne 7. 1. 2014 se razveljavita in zadeva se vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.

O b r a z l o ž i t e v

A.1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče zavrnilo tožbo

zoper odločbo davčnega organa z dne 26. 3. 2012, s katero je ta pritožniku odmeril davek po petem odstavku 68. člena Za-kona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZDavP-2) za obdobje od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2010, od davčne osnove 593.556,90 EUR, po stopnji 38,46 %, v višini 228.000 EUR. Iz obrazložitve sod-be izhaja, da je davčni organ prve stopnje osnovo za odmero davka določil z uporabo indirektne metode neto vrednosti pre-moženja, tako da je ugotovil razliko med povečanjem vrednosti pritožnikovega premoženja in pritožnikovo porabo v nadzorova-nem obdobju na eni strani ter višino pritožnikovih dohodkov v nadzorovanem obdobju, ki so bili obdavčeni, ali dohodkov, od katerih se davek ne plača, na drugi strani. Ugotovljeno poveča-nje vrednosti premoženja in porabo je pritožnik pojasnjeval na različne načine, med drugim tudi z navedbo, da je v obdobju, ki je bilo predmet nadzora, prejel posojilo v višini 300.000 EUR od Damirja Grubića.

2. Upravno sodišče je zavrnilo tožbene ugovore, usmerje-ne zoper institut obdavčitve nenapovedanih dohodkov iz pete-ga odstavka 68. člena ZDavP-2 na splošno (da ima obdavčitev


retroaktivne učinke, da je zakonska določba ohlapna in neja-sna, da bi za davčne zavezance za dokazovanje vira sredstev, s katerimi so razpolagali, moral veljati dokazni standard ver-jetnosti), zavrnilo pa je tudi zaslišanje posameznih prič, ki jih je pritožnik predlagal, da bi dokazal, da je od Damirja Grubića prejel 300.000 EUR kot posojilo. Vrhovno sodišče je v bistve-nem pritrdilo presoji Upravnega sodišča in zavrnilo revizijo.

3. Pritožnik zatrjuje kršitev 2., 22., 23., 27., 29., 33. in 155. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) in 1. člena Prvega protokola k EKČP. Davčna organa in sodišči naj bi pri odmeri davka ravnali arbitrarno in v nasprotju z 22. členom Ustave, ker so glede na naravo davčnega postopka, ki naj bi bil postopek o kazenski obtožbi, v nasprotju s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP)1 razlagali pravila o obrnjenem dokaznem bremenu ter mu naložili nerazumno breme dokazovanja virov sredstev oziroma njihove sledljivosti. Prišlo naj bi tudi do kršitve 27. in 29. člena Ustave. Izhajajoč iz predpostavke o kaznovalni naravi postopka, pritožnik naspro-tuje stališču Upravnega in Vrhovnega sodišča, da davčni organ dokazuje davčno osnovo s standardom verjetnosti, medtem ko mora glede na šesti odstavek 68. člena ZDavP-2 davčni zave-zanec morebitno nižjo davčno osnovo dokazovati s standardom gotovosti. Pritožnik meni, da bi, upoštevaje načelo nedolžnosti in načelo enakosti orožij, tudi za davčnega zavezanca glede dokazovanja davčne osnove moral veljati standard verjetnosti, pri tem pa bi moral davčni organ upoštevati tudi nelistinske do-kaze. Nedopustno naj bi bilo od davčnega zavezanca zahteva-ti, da v letu 2011 s stopnjo gotovosti dokaže stanje premoženja, ki ga je imel 1. 1. 2006, saj mora v takem primeru dokazovati tudi izvor premoženja pred tem časom, za kar pa davčni organ ni imel pravne podlage. S tem naj bi bila kršena prepoved re-troaktivnosti iz drugega odstavka 155. člena Ustave, prav tako načelo zaupanja v pravo in načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Pritožnik se sklicuje na to, da je bil institut cenitve davč-ne osnove uveden šele s 1. 1. 2005 in da 41. člen ZDavP-2 fizičnim osebam nalaga obveznost le petletne hrambe in še to le določene dokumentacije (ki ima neposredno povezavo z ob-davčenimi dohodki), ne zahteva pa vodenja evidence o premo-ženju. Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 naj bi bil tudi nejasen in nedoločen ter naj bi zato posegal v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in 1. člena Prvega protokola k EKČP. Po slednjem je namreč prvi pogoj za dopustnost posega v pravico do mirnega uživanja premoženja, da je poseg zakonit, kar vključuje tudi zahtevo, da je poseg zadostno določen, nedvou-men in predvidljiv. Pritožnik Upravnemu in Vrhovnemu sodišču očita kršitev 22. člena Ustave zaradi neutemeljene zavrnitve izvedbe glavne obravnave oziroma izvedbe zaslišanja prič, ki jih je predlagal v zvezi s trditvijo, da je od Damirja Grubića prejel 300.000 EUR kot posojilo.

4. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo s skle-pom št. Up-360/16 z dne 22. 1. 2019 sprejel v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem so-dišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče o sprejemu ustavne pritožbe obvestilo Vrhovno sodišče in Finančno upravo Republike Slovenije.

5. Ustavno sodišče je v postopku odločanja vpogledalo v spis Davčnega urada Ljubljana št. 0610-256/2011.

B. – I.6. Člen 68 tedaj veljavnega ZDavP-2 je v petem odstavku

določal: »Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizič-na oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način

1 Sklicuje se na sodbe ESČP z dne 8. 6. 1976 v zadevi Engel in drugi proti Nizozemski, z dne 23. 11. 2006 v zadevi Jussila proti Finski in z dne 23. 7. 2002 v zadevi Janosevic proti Švedski.

seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premo-ženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, ozi-roma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Postopek za odmero davka po tem odstavku se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja.« V šestem odstavku pa: »Verje-tna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja.«

7. Po presoji Ustavnega sodišča postopek odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 po svoji naravi ni posto-pek odločanja o kazenski obtožbi v smislu 6. člena EKČP, kot zatrjuje pritožnik. Ustavno sodišče je v preteklih primerih, ko je bilo soočeno z vprašanjem, ali vodenje določenega postopka po vsebini pomeni odločanje o kazenski obtožbi, že pojasnilo, da vsako sankcioniranje še ne pomeni nujno odločanja o ka-zenski »obtožbi«, kar bi hkrati izključevalo možnost, da se o tem odloča v okviru nekega drugega postopka, da ni mogoče vsake opredelitve prepovedanih ravnanj (in sankcij za kršitev te prepovedi) šteti za opredelitev kaznivih dejanj, za kar bi mo-rala biti izpolnjena vsebinska jamstva, ki jih Ustava določa za kazniva dejanja, ter da odločanja o izrekanju sankcij za kršitve teh prepovedi ni mogoče vedno šteti za kazenski postopek, v katerem bi zato morala biti izpolnjena vsa ustavna procesna jamstva, ki se posebej nanašajo na kazenski postopek.2 Ustav-no sodišče je tudi že pojasnilo, da je treba pri presoji, ali gre za postopek odločanja o kazenski obtožbi, po eni strani upoštevati naravo in namen kaznovanja, po drugi strani pa naravo in viši-no sankcij, pri čemer sta merili alternativni – četudi se izkaže, da postopek ni »kazenski« po svojem namenu, a so za dejanje predpisane sankcije, ki močno posegajo v pravice kaznovane osebe, morajo biti posamezniku zagotovljena vsa procesna in materialna ustavna jamstva v kazenskem postopku.3 Ustavno sodišče je s tem v bistvu prevzelo merila, ki jih je v ta namen opredelilo ESČP in po katerih se kaznovalna narava postopka presoja glede na uvrstitev instituta v domačem pravu, naravo kršitve in strogost zagrožene kazni.4 Po stališču ESČP davčni spori sicer niso spori o »civilnih pravicah in obveznostih« iz 6. člena EKČP, kljub temu da davčnim zavezancem povzročajo neposredne denarne učinke, ker spadajo v »trdo jedro« poseb-nih pravic (prerogativov) javne oblasti in je narava razmerja med davčnim zavezancem in davčno oblastjo prevladujoče javnopravna.5

8. Ob upoštevanju navedenega merila Ustavno sodišče meni, da postopek odmere davka po petem odstavku 68. člena

2 Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 69/05, in OdlUS XIV, 62), 19. točka obra-zložitve.

3 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-185/14, U-I-51/16 z dne 28. 9. 2016 (Uradni list RS, št. 65/16, in OdlUS XXI, 27), 20. točka obrazložitve.

4 Merila je ESČP prvič postavilo v sodbi z dne 8. 6. 1976 v zadevi Engel in drugi proti Nizozemski, 82. točka obrazložitve. Dru-go in tretje merilo sta alternativni in ne nujno kumulativni, vendar kumulativni pristop ni izključen, ko analiza vsakega od teh meril po-sebej ne omogoča jasnega zaključka o obstoju kazenske obtožbe. Ena zadnjih sodb, v kateri je ESČP uporabilo ta merila za presojo globe, izdane zaradi davčnih nepravilnosti, je sodba ESČP z dne 28. 11. 2017 v zadevi Özmurat İnşaat Elektrik Nakliyat Temizlik San. ve Tic. Ltd. Şti proti Turčiji, 24. točka obrazložitve.

5 Tako sodba ESČP z dne 12. 7. 2001 v zadevi Ferrazzini pro-ti Italiji, 29. točka obrazložitve. Novejša potrditev stališča je npr. v sodbi z dne 20. 12. 2016 v zadevi Lindstrand partners advokatbyrå AB proti Švedski, 110. točka obrazložitve.


ZDavP-2 ni kaznovalne narave. V postopku po tej določbi se odloča o tem, ali je davčni zavezanec razpolagal s sredstvi (premoženjem), ki precej presegajo dohodke, ki jih je napove-dal, s tem pa posredno o tem, ali se je izognil plačilu davkov, ki bi jih moral od teh dohodkov plačati. Glede na resnost očitka oziroma naravo »obtožbe« bi ta lahko ustrezala tudi pojmu kazenske obtožbe, vendar zgolj zato še ni mogoče zaključiti, da gre za postopek kaznovalne narave, saj se o povsem enaki »obtožbi« odloča tudi v rednih nadzornih postopkih, v katerih davčni organ ugotavlja pravilnost obračunavanja in plačevanja davka, ki nedvomno niso postopki kaznovalne narave. Posto-pek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 bi zato bil postopek kaznovalne narave šele tedaj, če bi bilo posledice, do katerih lahko ta postopek privede, zaradi njihove narave in višine treba šteti kot kaznovalne sankcije. Razlogov za to pa po pre-soji Ustavnega sodišča ni. Posledica, ki jo lahko davčni organ odredi v tem postopku, če ugotovi nesorazmerje med sredstvi (premoženjem) in prijavljenimi dohodki davčnega zavezanca, je namreč obdavčitev nesorazmerja po povprečni stopnji do-hodnine davčnega zavezanca iz zadnjega davčnega obdobja. Zakon je torej kot posledico določil obdavčitev po stopnji, ki je vezana na redne dohodninske davčne stopnje, po kateri bi davčni zavezanec sicer moral plačati davek, in ni določil nobenega pribitka ali povečanja davčne stopnje.6 Posledica, ki je lahko odrejena davčnemu zavezancu, je zato v teh primerih v bistvenem podobna posledici, ki jo utrpi davčni zavezanec tedaj, ko davčni organ odkrije njegov nenapovedani dohodek v rednih nadzornih postopkih, in celo tedaj, ko davčni zavezanec sam napove dohodek ali ko je dohodek odmerjen na podlagi informativnega izračuna. To pomeni, da je namen posledice, ki jo ureja peti odstavek 68. člena ZDavP-2, vzpostaviti stanje, kakršno bi obstajalo, če kršitve ne bi bilo, taka posledica pa – ne glede na njeno višino – ni kaznovalne narave.

9. Glede na navedeno Ustavno sodišče ocenjuje, da se zoper pritožnika ni vodil postopek o kazenski obtožbi in da zato pritožnikovi očitki o kršitvi ustavnih jamstev v kazenskem postopku (27. in 29. člen Ustave) niso utemeljeni. Ne glede na to pa seveda tudi za obravnavani davčni postopek in naknadni upravni spor velja, tako kot na splošno za vse postopke pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, da mora biti skladen s splošnimi ustavno-pravnimi jamstvi, ki izhajajo iz 22. člena Ustave.

B. – II.10. Pritožnik Upravnemu sodišču očita, da se v izpodbijani

sodbi ni opredelilo do njegove izrecne zahteve po izvedbi glav-ne obravnave, vendar to ne drži. Kot je pojasnilo že Vrhovno sodišče (v 24. točki obrazložitve sodbe), je Upravno sodišče izvedbo glavne obravnave zavrnilo iz dveh navedenih razlogov: po eni strani z obrazložitvijo, da po njegovi presoji za odločitev uporabljena relevantna dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločba, med strankama niso sporna (19. točka obrazložitve sodbe), po drugi strani pa z obrazložitvijo, zakaj po presoji sodišča zaslišanje posameznih prič ni bilo potrebno (27. točka obrazložitve sodbe) ne v davčnem postopku ne v upravnem sporu (ker in kolikor je pritožnik v tožbi predlagal zaslišanje istih prič kot v davčnem postopku). Utemeljevanje zavrnitve izvedbe glavne obravnave v upravnem sporu s sklicevanjem na to, da niso izpolnjeni pogoji za izvajanje dokazov na glavni obravnavi v upravnem sporu, pomeni, da je po stališču Upravnega in Vrhovnega sodišča izvedba glavne obravnave potrebna le, če in kolikor je potrebno na njej izvajati dokaze.

11. Ustavno sodišče je sicer v preteklosti že zavzelo sta-lišča glede obveznosti izvedbe glavne obravnave v upravnem

6 Ob tem Ustavno sodišče dodaja, da ta ugotovitev še ne pomeni, da bi bilo treba vsako obdavčitev nenapovedanih dohod-kov po davčni stopnji, ki je višja od redne dohodninske stopnje, ali naložitev pribitka na redno dohodninsko stopnjo obravnavati kot postopek kaznovalne narave.

sporu, ki poudarjajo njen pomen kot sredstvo za izvajanje dokazov.7 Vendar pa novejša presoja tudi v kontekstu uprav-nega spora poudarja pomen pravice do glavne obravnave pred sodnikom kot samostojne človekove pravice.8

12. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da mora sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo, kadar jo stran-ka izrecno zahteva, saj gre v nasprotnem primeru za kršitev 22. člena Ustave.9 Upravni postopek pomeni praviloma eno-stransko razmerje med upravnim organom (državo) in stranko (posameznikom). Šele v upravnem sporu se srečata organ in stranka v procesno enakopravnem razmerju. Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je dejansko stanje sploh bilo ugotovljeno oziroma ali je bilo ugotovljeno pravilno in po-polno, ali so v odločbi ugotovljena dejstva skladna s spisi, ali je iz njih napravljen pravilen sklep, ali so bila kršena bistvena pravila upravnega postopka in ali je bil materialnopravni pred-pis uporabljen oziroma ali je bil pravilno uporabljen.10

13. Iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) izhaja zahteva, da sodišče v upravnem sporu zagotovi glavno obravnavo. Stranki morajo biti zagotovljene pravica navajati dejstva in dokaze, možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke in o izvedenih dokazih, ter pravica, da je ob izvajanju dokazov navzoča.11 Navzočnost strank pri izvajanju dokazov je mogoče zagotoviti tako, da jih sodišče povabi na glavno obrav-navo. Sodišče ne more sprejeti ustavnoskladne in zakonite od-ločitve v posameznem sporu brez glavne obravnave, če mora poprej pravilno ugotoviti upoštevna, med strankami običajno sporna dejstva glede na vse okoliščine posameznega primera. Zato je pravica do glavne obravnave pred sodnikom samostoj-na človekova pravica, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave.12

14. V upravnem sporu ima glede na navedeno glavna obravnava v smislu izvedbe ustne obravnave pred Upravnim sodiščem13 poudarjen pomen in zato morajo biti razlogi za zavrnitev izvedbe glavne obravnave izrecni, jasni, nedvoumni. Iz njih mora izhajati obstoj izjemnih okoliščin, zaradi katerih v konkretni zadevi izvedba glavne obravnave ni potrebna.

15. Da ima glavna obravnava v upravnem sporu poudar-jen pomen, končno prav tako izhaja iz stališč ESČP o pomenu javne in ustne obravnave pred sodiščem v upravnih zadevah, ki jih je ESČP ponovilo tudi pri obravnavi slovenskih primerov. V sodbi z dne 13. 3. 2018 v zadevi Mirovni inštitut proti Sloveniji je tako (v 36. in 37. točki sodbe) navedlo, da v postopku pred sodiščem prve in edine stopnje pravica do »javne obravnave« po prvem odstavku 6. člena EKČP pomeni upravičenost do

7 Ustavno sodišče je tako že navedlo (glej na primer odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1055/05 z dne 19. 1. 2006, Uradni list RS, št. 11/06, in OdlUS XV, 38, 10. točka obrazložitve), da zgolj »gola« zahteva stranke za izvedbo glavne obravnave za obveznost izvedbe glavne obravnave še ne zadostuje. Iz 22. člena Ustave namreč ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je zgolj sredstvo za izvajanje do-kazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje.

8 Glej odločbi Ustavnega sodišča št. Up-1135/17 z dne 21. 11. 2019, 5. in 6. točka obrazložitve, in št. Up-582/17 z dne 21. 11. 2019, 13. in 14. točka obrazložitve.

9 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-197/02 z dne 3. 4. 2003 (Uradni list RS, št. 36/03, in OdlUS XII, 56).

10 Prav tam.11 Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1055/05, 9. točka

obrazložitve.12 Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-135/19, U-I-37/19 z

dne 5. 6. 2019 (Uradni list RS, št. 45/19), 22. točka obrazložitve, in sodbo ESČP z dne 11. 7. 2002 v zadevi Göç proti Turčiji, 47. točka obrazložitve.

13 Prim. A. Galič v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Dopolnitev–A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana 2011, str. 305.


»ustne obravnave«, razen če obstajajo izjemne okoliščine, ki upravičujejo odsotnost take obravnave.14 V postopkih, ki potekajo na dveh stopnjah, pa se mora na splošno vsaj na eni stopnji zagotoviti taka obravnava, če ne obstajajo tovrstne izjemne okoliščine.15 Javnost sojenja po mnenju ESČP varuje stranke sodnih postopkov pred delovanjem sodnega sistema v tajnosti brez javnega nadzora; to je tudi eden od načinov, s katerim se lahko ohranja zaupanje v sodišča. Ustna obravnava s tem, ko zagotavlja preglednost sodnega sistema, v javnosti prispeva k doseganju cilja prvega odstavka 6. člena EKČP, namreč poštenega sojenja, jamstvo katerega je eno od temelj-nih načel vsake demokratične družbe.16 Izjemnost okoliščin, ki lahko upraviči odsotnost ustne obravnave v postopkih, ki obravnavajo »civilno« pravico, se po mnenju ESČP v bistvu nanaša na naravo sporov, o katerih odloča pristojno domače sodišče, ne pa na pogostost takih primerov.17 Vendar to ne pomeni, da je zavrnitev izvedbe ustne obravnave utemeljena samo v redkih primerih.18 Iz sodne prakse ESČP19 denimo izhaja, da so izjemne okoliščine, ki lahko upravičijo odsotnost ustne obravnave, podane v zadevah, v katerih se postopek nanaša izključno na pravna ali zelo tehnična vprašanja. Tudi v nekaterih drugih postopkih ustna obravnava ni potrebna: na primer, če ni dvomov o verodostojnosti ali če ni spornih dejstev, ki bi zahtevala obravnavo, in sodišča lahko pošteno in razumno odločijo o zadevi na podlagi navedb strank in drugega pisnega gradiva.20

16. Iz obrazložitev izpodbijanih sodb ne izhaja, da je po oceni sodišč v obravnavani zadevi podana katera od izjemnih okoliščin, ki lahko upravičijo odsotnost ustne obravnave, poleg tega pa je bilo v zadevi dejansko stanje med strankama sporno. Izvedbo glavne obravnave sta sodišči zavrnili s sklicevanjem na to, da po njuni presoji niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo predlaganih dokazov na glavni obravnavi. To pa ni izjemen ra-zlog, zaradi katerega bi lahko sodišče odreklo izvedbo glavne obravnave. Taka obrazložitev se osredotoča le na en pomen glavne obravnave, to je na njen pomen kot sredstva za izvedbo dokazov, zanemari pa njen drugi, ključni pomen, ki je v tem, kot je podrobneje pojasnjeno v 13. točki te obrazložitve, da omo-goči, da se organ in stranka srečata v procesno enakopravnem razmerju z namenom, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo, potrebno za presojo, ki jo mora opraviti Upravno sodišče. Obrazložitev sodišča, ki izvedbo glavne obravnave zavrne brez upoštevanja celostnega pomena in namena glavne obravnave v upravnem sporu, ni v skladu s pravico do glavne obravnave kot samostoj-ne človekove pravice, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave.

17. Utrditev pomena glavne obravnave v upravnem sporu namreč narekuje spoznanje, da ima glavna obravnava tudi v upravnem sporu enako naravo in smisel kot glavna obravna-va pred katerimkoli drugim sodiščem. Ustavno sodišče je že pojasnilo, da je izvajanje glavne obravnave bistveno poveza-

14 Glej sodbo ESČP v zadevi Göç proti Turčiji, 47. točka obrazložitve.

15 Glej sodbo ESČP z dne 12. 11. 2002 v zadevi Salomons-son proti Švedski, 36. točka obrazložitve.

16 Glej sodbi ESČP z dne 28. 2. 2012 v zadevi Mehmet Emin Şimşek proti Turčji, 28. točka obrazložitve, in z dne 24. 11. 1997 v zadevi Szücs proti Avstriji, 42. točka obrazložitve.

17 Glej sodbo ESČP z dne 9. 6. 2016 v zadevi Madaus proti Nemčiji, 23. točka obrazložitve, in že omenjeno sodbo v zadevi Jus-sila proti Finski, 42. točka obrazložitve, ki se nanašata na kazenski del prvega odstavka 6. člena EKČP.

18 Glej sodbo ESČP z dne 8. 2. 2005 v zadevi Miller proti Švedski, 29. točka obrazložitve.

19 Glej sodbo ESČP z dne 24. 6. 1993 v zadevi Schuler- Zgraggen proti Švici, 58. točka obrazložitve, ter sklepa ESČP z dne 25. 4. 2002 v zadevi Varela Assalino proti Portugalski in z dne 5. 9. 2002 v zadevi Speil proti Avstriji.

20 Glej že omenjeno sodbo v zadevi Jussila proti Finski, 41. točka obrazložitve, v kateri se ESČP sklicuje na 37. točko obrazložitve svoje sodbe z dne 12. 11. 2002 v zadevi Döry proti Švedski, ki se nanaša na civilni del prvega odstavka 6. člena EKČP.

no s samo naravo sodnega odločanja. Osrednji del sodnega odločanja so namreč prav presoja navedb in trditev strank, izvedba predlaganih dokazov o obstoju pravno pomembnih dejstev in prosta presoja dokazov v povezavi s temi dejstvi. V takem položaju lahko sodnik prosto presoja vrednost posa-meznih navedb, trditev in dokazov praviloma le tedaj, če sam neposredno od stranke postopka sprejema navedbe in trditve ter s svojimi čutili zazna lastnosti in naravo dokaznih sredstev ter vsebino dokazov.21

18. Ustavno sodišče je zaradi ugotovljene kršitve 22. čle-na Ustave izpodbijani sodbi razveljavilo in zadevo vrnilo Uprav-nemu sodišču v novo odločanje. Ker je sodbi razveljavilo že zaradi ugotovljene kršitve 22. člena Ustave, drugih zatrjevanih kršitev človekovih pravic ni presojalo.

C.19. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi pr-

vega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin in sodnica dr. Špelca Mežnar sta bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno. Sodniki Accetto je dal pritrdilno ločeno mnenje.

Dr. Rajko Knezpredsednik

255. Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja 52. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 v zvezi z 38. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu

Številka: U-I-480/20-12Datum: 18. 1. 2021

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, za-četem z zahtevo Danijela Rebolja, Maribor, na seji 18. januarja 2021

s k l e n i l o:

1. Izvrševanje 52. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20) v zvezi z 38. členom Zakona o spremem-bah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 75/16) se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.

2. Odločitev iz 1. točke izreka se izvrši tako, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča prekinejo postopki za podaljšanje akreditacij visokošolskim zavodom po 51.r členu in ne vodijo postopki izredne evalvacije visokošolskih zavodov po 51.š členu Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 85/14, 75/16 in 65/17).

21 Glej odločbi Ustavnega sodišča št. Up-309/04 z dne 11. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 112/06, in OdlUS XV, 97), 5. točka ob-razložitve, in št. Up-718/13 z dne 7. 10. 2015 (Uradni list RS, št. 80/15, in OdlUS XXI, 17), 10. točka obrazložitve. Prim. odločbi Ustavnega sodišča št. Up-1135/17, 5. do 7. točka obrazložitve, in št. Up-582/17, 13. do 15. točka obrazložitve, v katerih je Ustavno sodišče navedlo, da je pravica do glavne obravnave pred sodnikom samostojna človekova pravica, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave, čeprav je obenem ponovno potrdilo stališče, da iz 22. člena Ustave ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave in da je glavna obravnava zgolj sredstvo za izvajanje dokazov.


O b r a z l o ž i t e v

A.1. Predlagatelj na podlagi petega odstavka 21.a člena

Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo in 52/20 – v nadaljevanju ZRLI) vlaga zahtevo za oceno ustavnosti 52. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOPDVE). Pojasnjuje, da je bila z izpodbijano zakonsko določbo spremenjena prehodna določba 38. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o viso-kem šolstvu (v nadaljevanju ZVis-K), ki je določala, da Nacional-na agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju NAKVIS) pri obstoječih visokošolskih zavodih preveri izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka 14. člena Zakona o viso-kem šolstvu (v nadaljevanju ZVis), ki je bil spremenjen z ZVis-K, pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda, izpodbijani 52. člen ZlUOPDVE pa je to spremenil tako, da se izpolnjevanje novih strožjih pogojev preveri pri drugem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda. Predlagatelj utemeljuje, da je do navedene spremembe prišlo brez utemeljitve in iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic drugega vala epidemije COVID-19. Trdi, da je bilo z vključitvijo sporne spremembe zakonodaje v interventni zakon in s sprejetjem sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma volivcem in volivkam onemogočeno, da bi za zakon, ki vsebuje sporno določbo, vložili pobudo ter kasneje zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma. Predlagatelj zatrjuje kršitev drugega odstavka 3. člena, 44. člena in prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.

2. Predlagatelj meni, da bi imel predvideni ukrep re-sne in nepopravljive posledice za kakovost visokošolskega izobraževanja, da pomeni nedopustno poseganje v postopke reakreditacije, ki so v teku, ter da postavlja visokošolske zavo-de v neenak položaj, saj je v dokazovanje kakovosti dela na posameznih univerzah vključeno več sto ljudi, druge pa bi bile iz takega preverjanja izvzete. Pri tem se sklicuje na mnenje, ki ga je podala NAKVIS ob sprejemanju izpodbijane zakonske določbe. Predlagatelj zato predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje 52. člena ZlUOPDVE.

3. Državni zbor je odgovoril na predlog za začasno za-držanje izvrševanja 52. člena ZlUOPDVE. Sklicuje se na prvi odstavek 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) in trdi, da morajo biti v predlogu za začasno zadržanje navedene konkretne škodljive posledice, ki bi jih pov-zročilo izvrševanje izpodbijanih določb, in vsebovan prikaz ško-dljivih posledic, ki bi nastale zaradi njihovega neizvrševanja, ter posebej izkazana težka popravljivost škodljivih posledic. Državni zbor uveljavlja, da predlagatelj ni izkazal, da bi v 30-dnevnem roku, ki ga ima Ustavno sodišče v obravnavanem primeru na voljo za odločanje, prišlo do škodljivih posledic. Obenem meni, da bi po drugi strani z začasnim zadržanjem nastale škodljive po-sledice, če bi visokošolski zavod v tem času izgubil akreditacijo, Ustavno sodišče pa bi kasneje odločilo, da izpodbijani 52. člen ZlUOPDVE predstavlja nujni ukrep za odpravo posledic epidemi-je. Državni zbor trdi, da morajo biti za izdajo sklepa o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijane zakonske določbe izkazane hujše posledice nezadržanja od posledic zadržanja izvrševanja izpodbijane zakonske določbe, ter da če so te enake, Ustavno sodišče takega sklepa ne izda, kot ga tudi ne izda v primeru, če začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane zakonske določbe ni potrebno. Pri tem se sklicuje na sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-283/94 z dne 19. 12. 1996 (OdlUS VII, 26) in št. U-I-28/97 z dne 3. 4. 1997 (Uradni list RS, št. 23/97, in OdlUS VIII, 271). Po mnenju Državnega zbora je predlog za začasno zadržanje izvrševanja 52. člena ZIUOPDVE neutemeljen.

4. Mnenje je podala Vlada, ki meni, da niso podane proce-sne predpostavke za obravnavo zahteve in Ustavnemu sodišču predlaga, naj zahtevo zavrže brez presojanja izpolnjenosti po-gojev za začasno zadržanje izvrševanja 52. člena ZIUOPDVE.

Podredno Ustavnemu sodišču predlaga, naj predlog za zača-sno zadržanje zavrne.

5. Predlagatelj se je izrekel o mnenju Vlade glede predlo-ga za začasno zadržanje izvrševanja 52. člena ZIUOPDVE. Trdi, da Vlada ni podala nobene obrazložitve svojega predloga, naj Ustavno sodišče predlog zavrne. Predlagatelj vztraja, da lahko v času do končne odločitve Ustavnega sodišča nastopijo nepopravljive posledice, ter se pri tem ponovno sklicuje na stališče, ki ga je podala NAKVIS ob sprejemanju zakona glede ukrepa iz 52. člena ZIUOPDVE.

B.6. Po prvem odstavku 39. člena ZUstS sme Ustavno so-

dišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševa-nje protiustavnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi na-stale, če se izpodbijane določbe sploh ne bi izvrševale, pa bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da niso v neskladju z Ustavo.

7. ZVis-K je s spremembo 14. člena ZVis določil strožje pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda. Zakonodajalec je zato z 38. členom ZVis-K določil, da NAKVIS preveri izpolnje-vanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka spremenjenega 14. člena ZVis1 pri prvem

1 Prvi in drugi odstavek 14. člena ZVis določata:» Visokošolski zavod se lahko ustanovi, če:1. so opredeljena študijska področja in znanstvenoraziskoval-

ne oziroma umetniške discipline, za katere se visokošolski zavod ustanavlja; pri opredelitvi študijskih področij se uporablja klasifika-cijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS, pri oprede-litvi znanstvenoraziskovalnih področij pa mednarodna klasifikacija Frascati;

2. so predloženi predlogi študijskih programov, ki jih bo vi-sokošolski zavod izvajal, pri čemer mora biti izkazana povezanost teh študijskih programov z znanstvenoraziskovalnim, umetniškim oziroma strokovnim delom izvajalcev predmetov in z okoljem, v katerem bo zavod deloval;

3. so zagotovljeni ustrezni prostori, tehnično-tehnološka in druga potrebna oprema za izvedbo študijskih programov;

4. so študentom in zaposlenim zagotovljene storitve knjižnice visokošolskega zavoda, ki bo z izvajanjem knjižnične dejavnosti podpirala študijski, strokovni, raziskovalni in umetniški proces vi-sokošolskega zavoda;

5. so zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski sodelavci in drugi strokovni sodelavci, potrebni za izvedbo študijskega programa, pri čemer mora biti v kadrovskem načrtu izkazano:

– da bo imela univerza za izvajanje vsakega letnika univerzi-tetnega študijskega programa zaposlenih najmanj tretjino visoko-šolskih učiteljev za poln delovni čas oziroma temu ustrezen obseg zaposlitev za krajši delovni čas od polnega;

– da bo na samostojnem visokošolskem zavodu – fakulteti ali umetniški akademiji ekvivalent najmanj enega zaposlenega visoko-šolskega učitelja za poln delovni čas oziroma temu ustrezen obseg zaposlitev za krajši delovni čas od polnega na študijski program;

– da bo na samostojnem visokošolskem zavodu – visoki stro-kovni šoli ekvivalent najmanj enega zaposlenega visokošolskega učitelja za poln delovni čas oziroma temu ustrezen obseg zaposli-tev za krajši delovni čas od polnega na dva študijska programa;

6. ima predložen program strokovnega oziroma raziskoval-nega dela in poročilo o temeljnem ali aplikativnem znanstveno--raziskovalnem oziroma umetniškem delu predvidenih nosilcev in izvajalcev predmetov v zadnjih petih letih na področjih, za katera se visokošolski zavod ustanavlja in v katerih so predlogi študijskih programov.

Za ustanovitev univerze morajo biti akreditirani študijski pro-grami na vseh treh stopnjah na vsaj štirih znanstvenoraziskovalnih disciplinah po klasifikaciji Frascati in vsaj petih izobraževalnih področjih na drugi klasifikacijski ravni KLASIUS. Za ustanovitev samostojnega visokošolskega zavoda – fakultete ali umetniške akademije, morajo biti izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih pro-gramov najmanj za dve stopnji, za samostojni visokošolski zavod – visoko strokovno šolo pa najmanj za prvo stopnjo.«.


naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda, vendar ne prej kot v šestih mesecih od uveljavitve tega zako-na. Z uveljavitvijo izpodbijanega 52. člena ZIUOPDVE je bila zakonska ureditev spremenjena tako, da NAKVIS izpolnjevanje strožjih zakonski pogojev za ustanovitev visokošolskega zavo-da preverja šele ob drugem podaljšanju akreditacije visokošol-skega zavoda. Iz obrazložitve predloga izpodbijane zakonske določbe izhaja, da je predlagatelj podaljšanje roka za izpolnje-vanje zaostrenih pogojev utemeljil z izrednimi razmerami, ki so nastopile s pojavom širjenja nalezljive bolezni COVID-19.2

8. Izdaja morebitnih odločb o prvem podaljšanju akredita-cije visokošolskemu zavodu po uveljavitvi ZVis-K, sprejetih ob upoštevanju izpodbijanega 52. člena ZIUOPDVE brez presoje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka spremenjenega 14. člena ZVis, bi pomenila, da bi bila tem visokošolskim zavodom akreditacija podaljšana pod neenakimi, manj zahtevnimi pogoji kot tistim, katerih od-ločitev o podaljšanju akreditacije je že bila podvržena presoji izpolnjevanja teh pogojev po 14. členu ZVis. V primeru, če bi se izkazalo, da je 52. člen ZIUOPDVE protiustaven in bi ga Ustavno sodišče razveljavilo, to na odločitev o podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom, o katerih bi do tega trenut-ka že bilo pravnomočno odločeno, ne bi imelo učinka (44. člen ZUstS). Poleg tega pa bi bila v opisanem primeru onemogoče-na pravica volivcev do referenduma. Če bi namreč Državni zbor kasneje sprejel zakon z enako vsebino in bi bil o njem razpisan referendum, bi volivci glasovali o nečem, kar bi bilo lahko že vsaj deloma izvršeno, oziroma o nečem, na kar dejansko ne bi mogli več vplivati. Tudi če bi tak zakon kasneje ne bil sprejet, pa bi odločbe o prvem podaljšanju akreditacij, sprejete v času veljavnosti 52. člena ZIUOPDVE, ohranile svojo veljavo. Glede na navedeno bi v primeru, če bi se 52. člen ZIUOPDVE izvrše-val, potem pa bi se izkazalo, da je bil sprejet po protiustavnem postopku in bi ga Ustavno sodišče razveljavilo, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.

9. Člen 38 ZVis-K je uredil prehodno obdobje preverjanja pogojev iz prvega in drugega odstavka spremenjenega 14. čle-na ZVis za obstoječe visokošolske zavode in določil, da se ti preverjajo šele ob prvem podaljšanju akreditacije (vendar ne prej kot v šestih mesecih od uveljavitve ZVis-K). Z uveljavitvijo 52. člena ZIUOPDVE je bilo to prehodno obdobje podaljšano. Začasno zadržanje izvrševanja 52. člena ZIUOPDVE v zvezi z 38. členom ZVis-K, ki ga izpodbijana zakonska določba spre-minja, bi povzročilo, da bi morali obstoječi visokošolski zavodi pogoje iz prvega in drugega odstavka spremenjenega 14. člena ZVis izpolnjevati brez prehodnega obdobja, čeprav se obdobje, za katero so pridobili akreditacijo pred uveljavitvijo ZVis-K, še ni izteklo. Zadržanje izvrševanja 52. člena ZIUOPDVE v zvezi z 38. členom ZVis-K bi lahko vodilo tudi v to, da nekateri obstoječi visokošolski zavodi, ki bi jim bila v primeru uporabe izpodbijane določbe akreditacija podaljšana v času do končne odločitve Ustavnega sodišča, v teh postopkih ne bi bili uspe-šni. Pomenilo bi namreč to, da bi morali obstoječi visokošolski zavodi takoj in s tem tudi v postopku za prvo podaljšanje akre-ditacije visokošolskega zavoda (51.r člen ZVis) po uveljavitvi ZVis-K in v postopku morebitne izredne evalvacije visokošol-skega zavoda (51.š člen ZVis) izpolnjevati zakonske pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka spremenjenega 14. člena ZVis. Za te visokošolske zavode bi torej začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane zakonske določbe lahko pomenilo nastanek škodljivih posledic z izgubo akreditacije, kot trdi Državni zbor. Vendar je nastanek teh škodljivih posledic mogoče preprečiti z določitvijo načina izvršitve začasnega zadržanja 52. člena ZIUOPDVE v zvezi z 38. členom ZVis-K, v skladu s katerim se postopki za podalj-šanje akreditacij visokošolskim zavodom prekinejo za relativno kratek čas do končne odločitve Ustavnega sodišča, NAKVIS pa

2 Predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP6), EVA 2020-1611-0125 z dne 10. 11. 2020, obrazložitev predloga 57. člena zakona.

v tem času tudi ne vodi postopkov izredne evalvacije visokošol-skih zavodov. Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa.

10. Ustavno sodišče je na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUstS določilo način izvršitve odločitve o začasnem zadržanju izpodbijane zakonske določbe, v skladu s katerim se do končne odločitve ne vodijo postopki izredne evalvacije visokošolskih zavodov po 51.š členu ZVis. Na ta način je omililo učinke začasnega zadržanja, ki bi sicer povzročilo uveljavitev zahteve po izpolnjevanju pogojev iz spremenjenega 14. člena ZVis brez prehodnega obdobja. Z določitvijo ustreznega načina izvršitve je poleg tega morebitne škodljive posledice zadrža-nja mogoče omejiti na način, ki na drugi strani ne povečuje možnosti za nastanek škodljivih posledic izvrševanja morebiti protiustavne določbe. Ustavno sodišče je zato odločilo tudi, da se za čas do končne odločitve prekinejo vsi postopki za podaljšanje akreditacij visokošolskim zavodom, ki jih NAKVIS vodi po 51.r členu ZVis, kar pomeni, da roki iz 51.r člena ZVis za opravo procesnih dejanj v tem času ne tečejo, svet NAKVIS pa ne sprejema odločitev iz osmega odstavka 51.r člena ZVis. Ob tem je Ustavno sodišče upoštevalo, da bo glede na naravo zahteve in kratek instrukcijski rok iz petega odstavka 21.a člena ZRLI takoj nadaljevalo z odločanjem o zahtevi.

C.11. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve-

ga in tretjega odstavka 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

Dr. Rajko Knezpredsednik

DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE

256. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o poročanju oseb, ki opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja in zavarovalnega posredovanja

Na podlagi 3. točke tretjega odstavka 564. člena in 2. toč-ke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Ura-dni list RS, št. 93/15, 9/19 in 102/20) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja

S K L E Po spremembah in dopolnitvah Sklepa

o poročanju oseb, ki opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja in zavarovalnega

posredovanja

1. členV Sklepu o poročanju oseb, ki opravljajo dejavnost zava-

rovalnega zastopanja in zavarovalnega posredovanja (Uradni list RS, št. 26/19) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Ta sklep podrobneje določa vsebino poročil iz 571. člena (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19 in 102/20; v nadalje-vanju: ZZavar-1), zavezance, način in roke poročanja.«

V tretjem odstavku se pika nadomesti z vejico in se doda besedilo: »in za banko iz osmega odstavka 558. člena ZZavar-1 (v nadaljnjem besedilu: banka).«


2. člen2. člen se spremeni tako, da se spremeni peta alineja

prvega odstavka, ki se glasi:– poslovodnih oseb zavarovalno zastopniške družbe ali

zavarovalno posredniške družbe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja dejavnost zastopanja zavarovalnic ali posredovanja pri sklepanju zava-rovalnih pogodb (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) in o izpolnjevanju pogojev, ki so za te poslovodne osebe določeni v tretjem odstavku 561. člena ZZavar-1;

Dodata se šesta in sedma alineja, ki se glasita:»– poslovodnih oseb pri zastopniku dopolnilnih zavaro-

vanj iz četrtega odstavka 558. člena (v nadaljnjem besedilu: zastopnik dopolnilnih zavarovanj) in pri banki, ki so odgovorne za distribucijo zavarovalnih produktov;

– oseb, ki so pri zastopniku dopolnilnih zavarovanj in pri banki imenovane za odgovorno osebo za izvajanje postopkov distribucije zavarovalnih produktov, ter o izpolnjevanju pogo-jev, ki so za te osebe določeni v tretjem odstavku 561. člena ZZavar-1.«

3. člen6. člen se spremeni tako, da se spremeni prvi odstavek,

ki se glasi:»(1) Zavarovalno zastopniške družbe in zavarovalno po-

sredniške družbe ter samostojni podjetniki posamezniki poro-čajo glede spremembe poslovodnih oseb na način, da predlo-žijo listino, ki dokazuje imenovanje nove poslovodne osebe, ki je odgovorna za distribucijo zavarovalnih produktov ali novih poslovodnih oseb, ki so odgovorne za distribucijo zavarovalnih produktov in da za nove člane poslovodstva predložijo dokazila o tem, da:

1. je oseba uspešno opravila preizkus strokovnega zna-nja, potrebnega za opravljanje poslov zavarovalnega zastopa-nja ali zavarovalnega posredovanja,

2. ima oseba najmanj trimesečne izkušnje s področja zavarovalnih poslov, ki jih je pridobila na podlagi zaposlitve ali drugega pravnega razmerja z zavarovalnico, zavarovalno zastopniško družbo, zavarovalno posredniško družbo, zasto-pnikom dopolnilnih zavarovanj, samostojnim podjetnikom po-sameznikom ali banko,

3. oseba obvlada slovenski jezik,4. oseba v zadnjih petih letih ni bila pravnomočno in

nepogojno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje, gospodarstvo ali pravni promet na kazen zapora več kot treh mesecev,

5. nad osebo ni bil začet postopek osebnega stečaja,6. osebi Agencija za zavarovalni nadzor ni odvzela do-

voljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja pred manj kot petimi leti iz kate-regakoli razloga iz 1. do 11. točke osmega odstavka 561. člena ZZavar-1.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:»(2) Zastopniki dopolnilnih zavarovanj in banke poročajo

Agenciji za zavarovalni nadzor glede sprememb oseb, ki so pri zastopniku dopolnilnih zavarovanj oziroma pri banki imenovane za odgovorno osebo za izvajanje postopkov distribucije zava-rovalnih produktov na način, da predložijo listino, ki dokazuje imenovanje nove osebe ali novih oseb, ki so imenovane za odgovorno osebo za izvajanje postopkov distribucije zavaro-valnih produktov, ter da predložijo za te nove osebe dokazila, o tem, da:

1. je oseba uspešno opravila preizkus strokovnega zna-nja, potrebnega za opravljanje poslov zavarovalnega zastopa-nja ali zavarovalnega posredovanja,

2. ima oseba najmanj trimesečne izkušnje s področja zavarovalnih poslov, ki jih je pridobila na podlagi zaposlitve ali drugega pravnega razmerja z zavarovalnico, zavarovalno zastopniško družbo, zavarovalno posredniško družbo, zasto-pnikom dopolnilnih zavarovanj, samostojnim podjetnikom po-sameznikom ali banko,

3. oseba obvlada slovenski jezik,4. oseba v zadnjih petih letih ni bila pravnomočno in

nepogojno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje, gospodarstvo ali pravni promet na kazen zapora več kot treh mesecev,

5. nad osebo ni bil začet postopek osebnega stečaja,6. Agencija za zavarovalni nadzor osebi ni odvzela do-

voljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja pred manj kot petimi leti iz kate-regakoli razloga iz 1. do 11. točke osmega odstavka 561. člena ZZavar-1.

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:»(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka

tega člena zavarovalno zastopniškim družbam, zavarovalno posredniškim družbam in samostojnim podjetnikom posame-znikom za nove člane poslovodstva, zastopnikom dopolnilnih zavarovanj in bankam pa za nove osebe, ki so imenovane za odgovorne osebe za izvajanje postopkov distribucije zavaroval-nih produktov, v primeru, da je Agencija za zavarovalni nadzor tem osebam že izdala dovoljenje za opravljanje poslov zava-rovalnega zastopanja po 561. členu ZZavar-1 (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje), ni treba predložiti dokazil iz 1. do 3. točke prvega oziroma drugega odstavka tega člena. V tem primeru osebe, naštete v prejšnjem stavku, Agenciji za zavarovalni nad-zor predložijo dokazila o izdaji dovoljenja z navedbo številke, datuma ali kopije izdanega dovoljenja.«

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.Dosedanji tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:»(4) Če pri poslovodni osebi zavarovalno zastopniške

družbe, zavarovalno posredniške družbe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma pri poslovodni osebi, ki je pri zastopniku dopolnilnih zavarovanj ali pri banki odgovorna za distribucijo zavarovalnih produktov, in osebi, ki je pri zastopniku dopolnilnih zavarovanj ali pri banki imenovana za odgovorno osebo za izvajanje postopkov distribucije zavarovalnih produk-tov, pride do spremembe katerega od spodnjih podatkov:

– da je bila pravnomočno in nepogojno obsojena za kazni-vo dejanje zoper premoženje, gospodarstvo ali pravni promet na kazen zapora več kot treh mesecev,

– da je bil nad njo začet postopek osebnega stečaja,– da ji je Agencija za zavarovalni nadzor odvzela do-

voljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja iz kateregakoli razloga iz 1. do 11. točke osmega odstavka 561. člena ZZavar-1,o tem poroča Agenciji za zavarovalni nadzor na način, da pre-dloži listino, ki navedeno spremembo izkazuje.«

4. členTa sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije.

Št. 00701-6/2020-9Ljubljana, dne 20. januarja 2021EVA 2020-1611-0148

Predsednik strokovnega svetaAgencije za zavarovalni nadzor

mag. Gorazd Čibej

257. Akt o spremembah in dopolnitvi Splošnega akta o načinu izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vključitvi otroka v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela strokovnega sveta

Na podlagi šestega odstavka 25.a člena Zakona o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 69/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Varuh) sprejel


A K To spremembah in dopolnitvi Splošnega akta

o načinu izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vključitvi otroka

v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela strokovnega sveta

1. člen(1) Drugi odstavek 24. člena Splošnega akta o načinu

izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vklju-čitvi otroka v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela strokovnega sveta (Uradni list RS, št. 44/18 in 4/20, v nadalj-njem besedilu: Splošni akt) se spremeni tako, da se na koncu tega odstavka doda naslednje besedilo:

»Za dodatno strokovno delo na primeru zagovorniku pri-pada nagrada v višini 2 točk.«

(2) V četrtem odstavku 24. člena Splošnega akta se šte-vilka »8« nadomesti s številko »12«, besedilo »za mentorstvo zagovorniku 5 točk« pa se nadomesti z besedilom »za mentor-stvo zagovorniku 10 točk«.

(3) V šestem odstavku 24. člena Splošnega akta se šte-vilka »1,2« nadomesti s številko »2«, beseda »točke« pa z besedo »točk«.

2. členTa akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


Št. 0101-1/2021-1-NALjubljana, dne 25. januarja 2021

Peter Svetinavaruh človekovih pravic

258. Poročilo o gibanju plač za november 2020

Na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Statistični urad Re-publike Slovenije objavlja

P O R O Č I L Oo gibanju plač za november 2020

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za november 2020 je znašala 2.027,21 EUR in je bila za 11,3 % višja kot za oktober 2020.

Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za november 2020 je znašala 1.327,70 EUR in je bila za 12,4 % višja kot za oktober 2020.

Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–no-vember 2020 je znašala 1.841,33 EUR.

Povprečna mesečna neto plača za obdobje januar–no-vember 2020 je znašala 1.199,10 EUR.

Povprečna mesečna bruto plača za obdobje september–november 2020 je znašala 1.881,31 EUR.


Tomaž Smrekargeneralni direktor

Statističnega uradaRepublike Slovenije

259. Seznam gozdnih semenskih objektov – stanje na dan 1. 1. 2021

Na podlagi 45. člena Zakona o gozdnem reprodukcij-skem materialu (Uradni list RS, št. 58/02, 85/02), Pravilnika o seznamu drevesnih vrst in umetnih križancev (Uradni list RS, št. 83/02, 94/02), Odločbe EU o izvzemu nekaterih vrst (Commission Decision 2005/871/EC), Pravilnika o pogojih za odobritev gozdnih semenskih objektov v kategorijah »zna-no poreklo« in »izbran« in o seznamu gozdnih semenskih objektov (Uradni list RS, št. 91/03), Pravilnika o pogojih in postopku za odobritev gozdnih semenskih objektov, name-njenih pridelovanju gozdnega reprodukcijskega materiala v kategorijah »kvalificiran« in »testiran« (Uradni list RS, št. 19/04), Odredbe o seznamu drevesnih vrst in umetnih križancev (Uradni list RS, št. 4/10, 5/10), objavlja Gozdarski inštitut Slovenije

S E Z N A Mgozdnih semenskih objektov

– stanje na dan 1. 1. 2021

Ljubljana, dne 21. januarja 2021

DirektorGozdarskega inštituta Slovenije

dr. Primož Simončič

Stran 806 / Št. 13 / 29. 1. 2021 Uradni list Republike SlovenijeA

BC

DE

FG

HI

JK

LM

NO

PR

SŠ

Zap. Št.

Država

Vrsta

Kategorija

Ident. številka

Provenienca

Zemljepisna širina

Zemljepisna dolžina

Nadmorska višina (m)

Tip

Površina (ha)

Izvor

Izvor - podrobneje

Namen

Opombe

Lastništvo

Občina

Katatstrska občina

Območna enota ZGS

Krajevna enota ZGS

1SI

Abie

s alb

a M

ill.

11,

0001

Alp

ska

46.0

9N -

46.3

8N13

.23E

- 15

.10E

187-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/2

SIAb

ies a

lba

Mill

.1

2,00

02Po

hors

ka46

.21N

- 46

.40N

14.5

9E -

15.4

2E26

5-15

431

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

206

SIAb

ies a

lba

Mill

.1

2,02

06Po

dles

ko46

.32N

15.0

8E88

02

5,06

1/

1/

1Sl

oven

j Gra

dec

Pam

eče

Slov

enj G

rade

cSl

oven

j Gra

dec

419

SIAb

ies a

lba

Mill

.1

2.04

03V

inše

k - j

elka

46.3

2N15

.15E

560-

690

217

,39

1/

1/

5,09

3Ri

bnic

a na

Poh

orju

Orli

caSl

oven

j Gra

dec

Radl

je o

b D

ravi

3SI

Abie

s alb

a M

ill.

13,

0003

Pred

pano

nska

45.2

5N -

46.5

3N14

.39E

- 16

.36E

124-

980

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/4

SIAb

ies a

lba

Mill

.1

4,00

04Pr

edal

pska

45.5

4N -

46.0

7N13

.53E

- 15

.32E

190-

1674

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/5

SIAb

ies a

lba

Mill

.1

5,00

05Pr

eddi

nars

ka45

.42N

- 46

.07N

14.3

5E -

15.4

3E12

6-11

811

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

6SI

Abie

s alb

a M

ill.

16,

0006

Din

arsk

a45

.29N

- 46

.10N

13.4

0E -

15.1

0E10

8-17

961

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

287

SIAb

ies a

lba

Mill

.1

6,02

87Id

rija

- Pev

c45

.58N

14.0

3E60

0-70

02

251

/1

/1

Idrij

aId

rijsk

i log

Tolm

inId

rija

292

SI

Abie

s alb

a M

ill.

16,

0292

Udn

i k45

.35N

14.2

4E12

002

109,

901

/1

/1

Ilirs

ka B

istric

aSn

ežni

kPo

stojn

aIli

rska

Bist

rica

293

SI

Abie

s alb

a M

ill.

16,

0293

Raki

tni v

rh45

.34N

14.2

1E11

602

5,40

1/

1/

5,05

0Ili

rska

Bist

rica

Ilirs

ka B

istric

aPo

stojn

aIli

rska

Bist

rica

7SI

Abie

s alb

a M

ill.

17,

0007

Subm

edite

rans

ka45

.25N

- 46

.11N

13.2

9E -

14.2

6E1-

1295

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/15

0SI

Abie

s alb

a M

ill.

21,

0150

Kok

ra-S

elsk

a pl

anin

a46

.17N

14.0

6E11

502

5,6

1/

1/

1Bo

hinj

Selo

pri

Bled

uBl

edBo

hinj

152

SIAb

ies a

lba

Mill

.2

1,01

52K

onjsk

e Ra

vne

46.1

6N14

.03E

1200

226

,13

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

2Bo

hinj

Nem

ški R

ovt

Bled

Bohi

nj27

9SI

Abie

s alb

a M

ill.

21,

0279

Cigo

nca

- Rad

mirj

e46

.19N

14.5

1E45

0-50

02

32,9

21

/1

gozd

ni g

ensk

i rez

erva

t5,

047

Ljub

noRa

dmirj

eN

azar

jeLj

ubno

282

SIAb

ies a

lba

Mill

.2

1,02

82G

radi

ško

46.2

5N14

.37E

950

28,

751

/1

/5,

048

Solč

ava

Loga

rska

dol

ina

Naz

arje

Luče

359

SIAb

ies a

lba

Mill

.2

1,03

59M

artin

ček

46.1

7N14

.06E

1250

-132

52

34,0

01

/1

/1

Bohi

njSe

lo p

ri Bl

edu

Bled

Bohi

nj36

7SI

Abie

s alb

a M

ill.

21,

0367

Gre

benc

46.2

1N14

.23E

910-

1300

216

,00

1/

1/

5,07

4Tr

žič

Lom

pod

Sto

ržič

emK

ranj

Trži

č36

8SI

Abie

s alb

a M

ill.

21,

0368

Poto

čnik

ov g

rabe

n46

.25N

14.1

6E81

0-10

202

10,0

01

/1

/1

Trži

čPo

dlju

belj

Kra

njTr

žič

409

SIAb

ies a

lba

Mill

.2

1,03

93Pe

tkov

o - b

ela

jelk

a46

.18N

14.4

3E61

0 - 1

170

291

,94

1/

1/

5.08

8, 5

.089

, 5.

090

Luče

Podv

olov

ljek

Naz

arje

Luče

366

SIAb

ies a

lba

Mill

.2

2,03

66Sm

olar

jevo

46.3

3N15

.20E

469-

611

216

,47

1/

1ge

netsk

i mon

itorin

g5,

073

Podv

elka

Lehe

n (0

822)

Mar

ibor

Podv

elka

416

SIAb

ies a

lba

Mill

.2

2.04

00M

ihel

ičev

o - j

elk a

46.3

2N15

.15E

795-

1005

216

,38

1/

1/

5,09

3Ri

bnic

a na

Poh

orju

Hud

i Kot

(824

)Sl

oven

j Gra

dec

Radl

je o

b D

ravi

187

SIAb

ies a

lba

Mill

.2

4,01

87K

ržin

e - D

olen

ja v

as46

.13N

14.1

2E43

0-52

02

5,90

1/

1/

5.00

8, 5

.009

Žele

znik

iD

olen

ja v

asK

ranj

Škof

ja L

oka

365

SIAb

ies a

lba

Mill

.2

4,03

65M

arin

šek

46.1

8N14

.52E

410

222

,93

1/

1/

5,07

2G

ornj

i Gra

dBo

čna

Naz

arje

Gor

nji G

rad

127

SIAb

ies a

lba

Mill

.2

5,01

27Je

lovš

ki b

oršt

45.4

5N15

.05E

250

225

,44

1/

1/

1N

ovo

mes

toJu

rka

vas

Nov

o m

esto

Stra

ža15

8SI

Abie

s alb

a M

ill.

25,

0158

Grm

ače

46.0

2N14

.49E

360

26,

721

/1

/1

Šmar

tno

Šmar

tno

Ljub

ljana

Litij

a10

9SI

Abie

s alb

a M

ill.

26,

0109

Pred

mej

a45

.58N

13.5

2E10

002

101

/1

/1

Ajd

ovšč

ina

Stom

ažTo

lmin

Pred

mej

a11

0SI

Abie

s alb

a M

ill.

26,

0110

Nan

os45

.51N

14.0

2E90

02

61

/1

/1

Ajd

ovšč

ina

Podk

raj

Tolm

inA

jdov

ščin

a13

3SI

Abie

s alb

a M

ill.

26,

0133

Lesk

ova

dolin

a45

.37N

14.2

8E74

0-80

02

102,

571

/1

gozd

ni g

ensk

i rez

erva

t1

Lošk

a do

lina

Lesk

ova

dolin

aPo

stojn

aSt

ari t

rg16

9SI

Abie

s alb

a M

ill.

26,

0169

Dra

ga-S

ibiri

j a45

.38N

14.4

1E86

0-10

002

7,33

1/

1/

1Lo

ški p

otok

Dra

gaK

očev

jeTr

avna

gor

a23

3SI

Abie

s alb

a M

ill.

26,

0233

Repn

i k45

.52N

14.3

5E55

0-60

02

9,70

1/

1/

1V

elik

e La

šče

Oso

lnik

Ljub

ljana

Škof

ljica

241

SIAb

ies a

lba

Mill

.2

6,02

41Su

ha re

ber

45.5

2N14

.12E

450

27,

111

/1

/5,

034

Loga

tec

Gor

. Log

atec

Ljub

ljana

Loga

tec

246

SIAb

ies a

lba

Mill

.2

6,02

46Ba

nja

Lok a

45.3

0N14

.54E

340-

420

215

,75

1/

1/

1K

oste

lSu

hor

Koč

evje

Koč

evsk

a re

ka35

6SI

Abie

s alb

a M

ill.

26,

0356

Kos

ler

45.4

8N14

.38E

630

211

,89

1/

1/

5,06

8Ri

bnic

aSl

emen

a (1

614)

Koč

evje

Ribn

ica

357

SIAb

ies a

lba

Mill

.2

6,03

57Je

leno

v žl

eb45

.43N

14.4

0E10

002

18,3

81

/1

/5,

069

Ribn

ica

Dan

e (1

628)

Koč

evje

Ribn

ica

8SI

Abie

s cep

halo

nica

Lo

ud.

10,

0008

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

144

SIAb

ies c

epha

loni

ca

Loud

.1

0,01

44K

rego

lišče

45.4

7N13

.45E

280

22

3/

1sa

jeno

pre

d II.

SV1

Kom

enV

olčj

i Gra

dSe

žana

Seža

na9

SIAb

ies g

rand

is

Lind

l.1

0,00

09Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/31

1SI

Acer

cam

pest

re L

.1

0,03

11Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/42

6SI

Acer

cam

pest

re L

.1

3.04

10D

ravi

njsk

i Vr h

46.2

1N15

.54E

250-

280

22,

51

/1

/1

Vid

em p

ri Pt

uju

Dra

vinj

ski v

rhM

arib

orH

aloz

e31

2SI

Acer

mon

spen

ssul

anum

L.

10,

0312

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

347

SIAc

er m

onsp

enss

ulan

um L

.1

7,03

47Za

nigr

ad45

.31N

13.5

5E35

02

1,74

1/

2z

omej

enim

lesn

opr.

pom

.,4,

006

Kop

erPo

dpeč

Seža

naK

oper

352

SIAc

er m

onsp

enss

ulan

um L

.1

7,03

52Li

pica

45.4

0N13

.53E

400

10,

802

7.2

1pu

ljenk

e iz

oko

liški

h go

zdov

1Se

žana

Bazo

vica

(245

8)Se

žana

Seža

na

313

SIAc

er o

btus

atum

Wal

dst.

et

Kit.

10,

0313

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

11SI

Acer

pla

tano

ides

L.

10,

0011

Slov

enij a

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

398

SIAc

er p

lata

noid

es

L.1

3,03

89Fo

rmile

- os

trolis

tni j

avor

46.1

7N15

.37E

550-

970

220

81

/1

/1

Poljč

ane

Stud

enic

eM

arib

orH

aloz

e

395

SIAc

er p

lata

noid

es

L.1

5,03

86K

urji

strah

- os

trolis

tni j

avor

46.0

1N15

.36E

500-

600

26,

631

/1

/1

Brež

ice

Osr

edek

Brež

ice

Brež

ice

12SI

Acer

pse

udop

lata

nus

L.

10,

0012

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

295

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.1

1,02

95A

telše

k46

.24N

14.5

3E94

0-11

002

2,72

1/

1/

5,05

1Lj

ubno

ob

Savi

nji

Ter (

0914

)N

azar

jeLj

ubno

308

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.1

1,03

08Tr

čevo

46.3

0N14

.49E

950-

1200

223

,43

1/

1/

1Čr

na n

a K

oroš

kem

Podp

eca

Slov

enj G

rade

cČr

na

SEZN

AM

GO

ZDN

IH S

EMEN

SKIH

OBJ

EKTO

V -

stanj

e na

dan

1.ja

nuar

202

1 (iz

dela

l Goz

dars

ki in

štitu

t Slo

veni

je)

Uradni list Republike Slovenije Št. 13 / 29. 1. 2021 / Stran 807 34

9SI

Acer

pse

udop

lata

nus

L.

11,

0349

Kug

ovni

k46

.25N

14.5

3E12

402

9,92

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

5,06

4Lj

ubno

Ter

Naz

arje

Gor

nji G

rad

350

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.1

1,03

50V

isočn

i k46

.23N

14.5

3E11

002

33,4

71

/1

gozd

ni g

ensk

i rez

erva

t5,

065

Ljub

noTe

rN

azar

jeG

ornj

i Gra

d36

0SI

Acer

pse

udop

lata

nus

L.

11,

0360

Plan

inca

246

.25N

14.1

3E10

00-1

250

25,

701

/1

/6,

001

Rado

vljic

aBe

gunj

eBl

edRa

dovl

jica

371

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.1

1,03

71N

avrš

nik

46.3

2N14

.57E

550-

608

14,

831

/1

/1

Ravn

e na

Kor

oške

mN

avrš

ki v

rh (8

94)

Slov

enj G

rade

cD

ravo

grad

- 29

4SI

Acer

pse

udop

lata

nus

L.

12,

0294

Jage

rska

peč

46.2

7N15

.24E

1250

242

,24

1/

1/

1Sl

oven

ska

Bistr

ica

Kot

Mar

ibor

Slov

ensk

a Bi

stric

a29

6SI

Acer

pse

udop

lata

nus

L.

12,

0296

Urš

nik

46.3

6N15

.05E

350-

550

18,

141

/1

/5,

052

Dra

vogr

adD

anije

l pri

Trbo

njah

Slov

enj G

rade

cD

ravo

grad

358

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.1

2,03

58La

zije

nk46

.37N

15.0

8E41

5-47

01

0,46

1/

1/

5,07

0Ra

dlje

ob

Dra

viZg

ornj

a G

ortin

aSl

oven

j Gra

dec

Radl

je

381

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.1

2,03

81Pe

rnic

e - g

orsk

i jav

or46

.38N

15.0

7E60

0-85

02

301

/1

/5.

076,

5.0

77,

5.07

8, 5

.079

Pern

ice

Zgor

nja

Gor

tina

Slov

enj G

rade

cRa

dlje

ob

Dra

vi

363

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.1

3,03

63M

ursk

i goz

d - j

avor

46.2

9N16

.32E

153

218

,32

1/

1/

1Le

ndav

aPi

nce

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

235

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.1

4,02

35K

ropi

vnic

a46

.09N

14.5

5E32

5-35

02

9,55

1/

1/

5,03

3Za

gorje

Kol

ovra

tLj

ublja

naZa

gorje

250

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.1

4,02

50K

rašic

a46

.17N

14.5

7E87

01

7,7

1/

1/

1N

azar

jePu

sto p

olje

Naz

arje

Naz

arje

394

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.1

5,03

85K

urji

strah

- go

rski

javo

r46

.01N

15.3

6E50

0-60

02

6,63

1/

1/

1Br

ežic

eO

sred

ekBr

ežic

eBr

ežic

e17

0SI

Acer

pse

udop

lata

nus

L.

16,

0170

Dra

ga-D

ebel

i vrh

45.4

1N14

.38E

880-

1040

213

,73

1/

1/

1Lo

ški p

otok

Dra

gaK

očev

jeD

raga

171

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.1

6,01

71D

raga

45.3

9N14

.42E

920-

1060

228

,48

1/

1/

1Lo

ški p

otok

Dra

gaK

očev

jeD

raga

306

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.1

6,03

06St

ara

hiša

45.4

2N14

.20E

800-

850

258

,50

1/

1/

1Po

stojn

aTr

nje

Posto

jna

Posto

jna

116

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.2

0,01

16G

olob

inje

k46

.04N

15.2

5E95

02

1,80

1/

1/

1Še

tjur p

ri Ce

ljuG

olob

inje

kBr

ežic

eSe

novo

121

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.2

0,01

21Bo

hor

46.0

4N15

.28E

800-

970

255

,00

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1Še

tjur p

ri Ce

ljuŠe

ntvi

d pr

i Pla

nini

Brež

ice

Seno

vo20

5SI

Acer

pse

udop

lata

nus

L.

22,

0205

Podl

esko

46.3

2N15

.08E

880

25,

061

/1

/1

Slov

enj G

rade

cPa

meč

eSl

oven

j Gra

dec

Slov

enj G

rade

c41

3SI

Acer

pse

udop

lata

nus

L.

22,

0397

Prev

olov

o - g

orsk

i jav

or46

.38N

15.0

9E50

02

51

/1

/5.

092

Mut

aBr

anik

(788

)Sl

oven

j Gra

dec

Radl

je o

b D

ravi

397

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.2

3,03

88Fo

rmile

- go

rski

javo

r46

.17N

15.3

7E55

0-97

02

208

1/

1/

1Po

ljčan

eSt

uden

ice

Mar

ibor

Hal

oze

179

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.2

4,01

79Je

leno

va ja

ma-

Kon

jiška

go

ra46

.20N

15.2

2E80

02

0,75

1/

1/

1Sl

oven

ske

Kon

jice

Prel

oge

Celje

Slov

ensk

e K

onjic

e

180

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.2

4,01

80G

rofo

v šta

nt46

.20N

15.2

3E70

1-80

02

1,54

1/

1/

1Sl

oven

ske

Kon

jice

Prel

oge,

Slo

vens

ke

Kon

jice

Celje

Slov

ensk

e K

onjic

e

209

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.2

4,02

09Bo

č - F

orm

ole

46.1

7N15

.38E

630-

750

230

,66

1/

1/

1Ro

gašk

a Sl

atin

aČa

ča v

asCe

ljeRo

gašk

a Sl

atin

a23

1SI

Acer

pse

udop

lata

nus

L.

26,

0231

Turja

k45

.52N

14.3

7E55

02

29,7

41

/1

/5,

056

Vel

ike

Lašč

eTu

rjak

Ljub

ljana

Škof

ljica

285

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.2

6,02

85Id

rija

- Pev

c45

.58N

14.0

3E60

0-70

02

251

/1

/1

Idrij

aId

rijsk

i log

Tolm

inId

rija

304

SIAc

er p

seud

opla

tanu

s L

.2

6,03

04Ja

vorn

ik -

Gru

beljs

ki g

rič45

.45N

14.1

9E90

0-10

002

13,9

51

/1

/1

Posto

jna

Trnj

ePo

stojn

aPo

stojn

a42

3SI

Acer

pse

udop

lata

nus L

.1

2.04

07N

ehni

k - g

.javo

r46

.39N

15.0

7E75

02

101

/1

/5,

095

Mut

aM

lake

Slov

enj G

rade

cRa

dlje

ob

Dra

vi31

4SI

Acer

tata

ricu

m L

.1

0,03

14Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/13

SIAl

nus g

lutin

osa

Gae

rtn.

10,

0013

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

190

SIAl

nus g

lutin

osa

Gae

rtn.

23,

0190

Babi

ščic

a46

.35N

16.2

2E16

72

30,9

81

/1

/5.

081,

5.0

82,

5.08

3, 5

.084

, 5.

085

Vel

ika

Pola

naM

ala

Pola

naM

ursk

a So

bota

Lend

ava

191

SIAl

nus g

lutin

osa

Gae

rtn.

23,

0191

Kop

anje

46.3

5N16

.23E

167

230

,26

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

5.08

1, 5

.082

, 5.

083,

5.0

84,

5.08

5V

elik

a Po

lana

Mal

a Po

lana

Mur

ska

Sobo

taLe

ndav

a

186

SIAl

nus g

lutin

osa

Gae

rtn.

24,

0186

Gol

nik

46.1

9N14

.21E

440

22,

821

/1

/5.

006,

5.0

07K

ranj

G

olni

kK

ranj

Kra

nj18

9SI

Alnu

s glu

tinos

a G

aert

n.3

3,01

89Se

men

ska

plan

taža

Pin

c e46

.29N

16.3

4E15

73

1,05

13.

1 re

vir P

olan

a1

/1

Vel

ika

Pola

naPe

tišov

ciM

ursk

a So

bota

Lend

ava

14SI

Alnu

s inc

ana

Moe

nch.

10,

0014

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

315

SIAl

nus v

irid

is (C

haix

) Lam

. D

c.1

0,03

15Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/

15SI

Betu

la p

endu

la

Roth

.1

0,00

15Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/16

SIBe

tula

pub

esce

ns

Ehrh

.1

0,00

16Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/65

SIC

arpi

nus b

etul

us

L.1

0,00

65Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/37

6SI

Car

pinu

s bet

ulus

L.

10,

0376

Loka

ob

kana

l u46

.28N

15.4

5E24

0-25

02

0,97

1/

1/

5,07

5St

raše

Loka

pri

Rošn

ji (7

09)

Mar

ibor

Mar

ibor

299

SIC

arpi

nus b

etul

us

L.1

3,02

99Pr

i mos

tecu

46.4

1N16

.22E

200-

222

217

,31

/1

/1

Kob

ilje

Kob

ilje

Mur

ska

Sobo

taLe

ndav

a22

7SI

Car

pinu

s bet

ulus

L.

14,

0227

Vrh

nika

- K

ošac

e45

.58N

14.1

7E30

01

61

/1

/1

Vrh

nika

Star

a V

rhni

kaLj

ublja

naV

rhni

ka24

0SI

Car

pinu

s bet

ulus

L.

14,

0240

Kro

pivn

ica

46.0

9N14

.55E

325-

350

29,

551

/1

/5,

033

Zago

rjeK

olov

rat

Ljub

ljana

Zago

rje24

5SI

Car

pinu

s bet

ulus

L.

26,

0245

Moz

elj

45.3

6N14

.55E

470

221

,42

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1K

očev

jeM

ozel

jK

očev

jeRo

g42

9SI

Car

pinu

s bet

ulus

L.

13.

0413

Hra

ščic

a - b

eli g

abe r

46.3

9N16

.16E

178

23,

91

/1

/1

Belti

nci

Gan

čani

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

430

SIC

arpi

nus b

etul

us L

.1

3.04

14G

inje

vec

- bel

i gab

e r46

.37N

16.2

2E16

72

41,0

11

/1

nara

vno

in sa

jeno

1Le

ndav

aRa

dmož

anci

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

428

SIC

arpi

nus b

etul

us L

.2

3.04

12Pr

i jez

eru

- bel

i gab

er46

.41N

16.2

0E21

02

17,9

81

/1

/1

Dob

rovn

ikSt

reho

vci

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

316

SIC

arpi

nus o

rien

talis

Mill

.1

0,03

16Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/17

SIC

asta

nea

sativ

a M

ill.

10,

0017

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

264

SIC

asta

nea

sativ

a M

ill.

13,

0264

Škrb

ec45

.42N

15.1

2E52

02

231

/1

/5,

041

Sem

ičŠt

rekl

jeve

cN

ovo

mes

toČr

moš

njic

e31

0SI

Cas

tane

a sa

tiva

Mill

.1

3,03

10Še

ntov

ec46

.25N

15.3

5E30

02

0,39

1/

1/

5,05

5Sl

oven

ska

Bistr

ica

Šent

ovec

Mar

ibor

Slov

ensk

a Bi

stric

a31

7SI

Cel

tis a

ustr

alis

L.

10,

0317

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

318

SIC

erci

s sili

quas

trum

L.

10,

0318

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

Stran 808 / Št. 13 / 29. 1. 2021 Uradni list Republike Slovenije20

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

11,

0020

Alp

ska

46.0

9N -

46.3

8N13

.23E

- 15

.10E

187-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/21

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

12,

0021

Poho

rska

46.2

1N -

46.4

0N14

.59E

- 15

.42E

265-

1543

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/22

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

13,

0022

Pred

pano

nska

45.2

5N -

46.5

3N14

.39E

- 16

.36E

124-

980

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/24

7SI

Fagu

s syl

vatic

a L

.1

3,02

47Že

nčaj

46.1

6N15

.44E

460-

610

25,

901

/1

/1

Roga

tec

Strm

ecCe

ljeRo

gašk

a Sl

atin

a27

3SI

Fa

gus s

ylva

tica

L.

13,

0273

Pleš

ivic

a - V

elik

i vrh

46.2

2N15

.45E

212-

374

248

,84

1/

1/

1Ci

rkul

ane

Vel

iki V

rhM

arib

orPt

uj29

7SI

Fagu

s syl

vatic

a L

.1

3,02

97G

rabš

inci

46.3

1N16

.01E

230-

320

27,

171

/1

/5,

053

Sv. J

urij

ob Š

čavn

ici

Kok

olan

jščak

Mur

ska

Sobo

taRa

denc

i23

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

14,

0023

Pred

alps

ka45

.54N

- 46

.07N

13.5

3E -

15.3

2E19

0-16

741

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

24SI

Fagu

s syl

vatic

a L

.1

5,00

24Pr

eddi

nars

ka45

.42N

- 46

.07N

14.3

5E -

15.4

3E12

6-11

811

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

223

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

15,

0223

Vrh

ovšk

i bor

št45

.48N

15.1

8E26

0-31

02

51

/1

/1

Šent

jern

ejG

ornj

a O

reho

vica

Nov

o m

esto

Nov

o m

esto

370

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

15,

0370

Gor

janc

i - S

trme c

45.4

8N15

.22E

700

27,

001

/1

/2

Šent

jern

ejV

rhpo

lje (1

477)

Brež

ice

Kos

tanj

evic

a25

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

16,

0025

Din

arsk

a45

.29N

- 46

.10N

13.4

0E -

15.1

0E10

8-17

961

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

244

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

16,

0244

Rog

45.3

6N15

.03E

720-

845

238

,61

/1

/1

Koč

evje

Kop

rivni

kK

očev

jeRo

g29

0SI

Fa

gus s

ylva

tica

L.

16,

0290

Udn

ik45

.35N

14.2

4E12

002

109,

901

/1

/1

Ilirs

ka B

istric

aSn

ežni

kPo

stojn

aIli

rska

Bist

rica

305

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

16,

0305

Javo

rnik

- G

rube

ljski

grič

45.4

5N14

.19E

900-

1000

213

,95

1/

1/

1Po

stojn

aTr

nje

Posto

jna

Posto

jna

26SI

Fagu

s syl

vatic

a L

.1

7,00

26Su

bmed

itera

nska

45.2

5N -

46.1

1N13

.29E

- 14

.26E

1-12

951

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

123

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

21,

0123

Gom

ila -

Čezs

oča

46.1

9N13

.34E

450

-550

225

,40

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

4,00

1Bo

vec

Čezs

oča

Tolm

inBo

vec

124

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

21,

0124

Plan

ina

Man

gart

46.2

6N13

.37E

1300

-140

02

30,0

01

/1

/3,

001

Bove

cSt

rmec

Tolm

inBo

vec

147

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

21,

0147

Gos

podo

va h

osta

-Krm

a46

.24N

13.5

6E80

0-10

002

15,0

01

/1

/1

Bled

Zgor

nje

Gor

jeBl

edPo

klju

ka

157

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

21,

0157

Kur

ja d

olin

a-K

amni

ška

Bistr

ica

46.2

1N14

.35E

850

218

,25

1/

1/

1K

amni

kŽu

panj

e nj

ive

Ljub

ljana

Kam

nik

119

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

22,

0119

Osa

nkar

ica

46.2

7N15

.22E

1240

28,

001

/1

gozd

ni g

ensk

i rez

erva

t1

Slov

ensk

a Bi

stric

aK

otM

arib

orSl

oven

ska

Bistr

ica

272

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

23,

0272

Buko

vjek

46.1

8N15

.44E

350-

420

25,

171

/1

/1

Maj

šper

kSv

eča

Mar

ibor

Ptuj

274

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

23,

0274

Šolja

k46

.23N

15.5

8E23

7-32

22

10,5

01

/1

/1

Zavr

čH

rasto

vec

Mar

ibor

Ptuj

298

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

23,

0298

Pri m

oste

cu46

.41N

16.2

2E20

0-22

22

17,3

1/

1/

1K

obilj

eK

obilj

eM

ursk

a So

bota

Lend

ava

392

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

24,

0175

Tem

enja

k46

.21N

15.1

1E65

0-70

02

8,1

1/

1/

1V

elen

jePr

elsk

aCe

ljeŽa

lec

185

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

24,

0185

Bleg

oš -

Prva

rava

n46

.09N

14.0

6E11

50-1

350

263

1/

1/

5,00

5Po

ljane

-Gor

enja

vas

Lesk

ovic

aK

ranj

Polja

ne

228

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

24,

0228

Turje

46.0

8N15

.09E

540

217

,92

1/

1/

5.02

4, 5

.025

, 5.

026,

5.0

27,

5.02

8, 5

.029

Hra

stnik

Turje

Ljub

ljana

Zago

rje

216

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

25,

0216

Gor

janc

i - K

ozar

je45

.50N

15.2

5E60

0-65

02

51

/1

/2

Krš

koČr

neča

vas

Brež

ice

Kos

tanj

evic

a22

2SI

Fagu

s syl

vatic

a L

.2

5,02

22U

straš

ki b

oršt

(Cer

ov lo

g)45

.48N

15.1

9E30

0-32

52

69,5

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1Še

ntje

rnej

Gor

nja

Ore

hovi

caN

ovo

mes

toN

ovo

mes

to39

1SI

Fagu

s syl

vatic

a L

.2

5,03

83K

urji

strah

- bu

kev

46.0

1N15

.36E

500-

600

26,

631

/1

/1

Brež

ice

Osr

edek

Brež

ice

Brež

ice

111

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

26,

0111

Nan

os45

.51N

14.0

2E90

02

6,00

1/

1/

1A

jdov

ščin

aPo

dkra

jTo

lmin

Ajd

ovšč

ina

128

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

26,

0128

Pri s

tude

ncu

45.4

6N14

.57E

430-

650

299

,78

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat,

gene

tski

mon

itorin

g1

Žuže

mbe

rkSt

avča

vas

Nov

o m

esto

Stra

ža

135

SIFa

gus s

ylva

tica

L.

26,

0135

Gom

ance

45.3

1N14

.27E

950-

1000

233

,96

1/

1/

1Ili

rska

Bist

rica

Snež

nik

Posto

jna

Ilirs

ka B

istric

a13

6SI

Fagu

s syl

vatic

a L

.2

7,01

36D

letv

o45

.29N

14.2

2E50

0-65

02

21,9

31

/1

/1

Ilirs

ka B

istric

aZa

biče

Posto

jna

Ilirs

ka B

istric

a14

3SI

Fagu

s syl

vatic

a L

.2

7,01

43Po

klar

ija45

.37N

14.1

0E45

02

10,0

01

/1

/1

Pivk

aN

adan

je se

loSe

žana

Ilirs

ka B

istric

a31

9SI

Ficu

s car

ica

L.1

0,03

19Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/27

SIFr

axin

us a

ngus

tifol

ia V

ahl.

10,

0027

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

106

SIFr

axin

us a

ngus

tifol

ia V

ahl.

10,

0106

Orlo

všče

k46

.32N

16.2

0E16

52

22,3

21

/1

/3.

002,

5.0

81,

5.08

2, 5

.083

, 5.

084,

5.0

85Čr

enšo

vci

Čren

šovc

iM

ursk

a So

bota

Lend

ava

140

SIFr

axin

us a

ngus

tifol

ia V

ahl.

10,

0140

Dra

gonj

a45

.27N

13.4

0E50

20,

201

/2

gozd

ni g

ensk

i rez

erva

t1

Pira

nRa

ven

Seža

naK

oper

218

SIFr

axin

us a

ngus

tifol

ia V

ahl.

23,

0218

Kra

kovo

- K

osta

njev

ica

45.5

2N15

.26E

150

26,

471

/1

/2

Krš

koK

osta

njev

ica

Brež

ice

Kos

tanj

evic

a

28SI

Frax

inus

exc

elsi

or

L.1

0,00

28Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/38

2SI

Fr

axin

us e

xcel

sior

L.

12,

0382

Pern

ice

- vel

iki j

esen

46.3

8N15

.07E

600-

850

230

1/

1/

5.07

6, 5

.077

, Pe

rnic

eZg

ornj

a G

ortin

aSl

oven

j Gra

dec

Radl

je o

b D

ravi

242

SIFr

axin

us e

xcel

sior

L.

14,

0242

Rako

vnik

46.0

9N14

.23E

310-

320

10,

891

/1

/1

Med

vode

Pres

kaLj

ublja

naLj

ublja

na14

1SI

Frax

inus

exc

elsi

or

L.2

0,01

41O

dolin

a45

.35N

14.0

1E55

02

1,34

27.

31

/1

Hrp

elje

-Koz

ina

Brez

ovic

aSe

žana

Koz

ina

254

SIFr

axin

us e

xcel

sior

L.

22,

0254

Radl

je46

.37N

15.1

3E41

02

5,35

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1Ra

dlje

ob

Dra

viSu

hi v

rhSl

oven

j Gra

dec

Radl

je41

4SI

Frax

inus

exc

elsi

or

L.2

2,03

98Pr

evol

ovo

- vel

iki j

esen

46.3

8N15

.09E

500

25

1/

1/

5,09

2M

uta

Bran

ik (7

88)

Slov

enj G

rade

cRa

dlje

ob

Dra

vi19

3SI

Frax

inus

exc

elsi

or

L.2

3,01

93Čr

ni lo

g46

.36N

16.2

2E16

52

22,4

71

/1

gozd

ni g

ensk

i rez

erva

t1

Lend

ava

Radm

ožan

ciM

ursk

a So

bota

Lend

ava

195

SIFr

axin

us e

xcel

sior

L.

23,

0195

Loga

rnic

a46

.30N

16.3

1E15

62

16,2

01

/1

/1

Lend

ava

Petiš

ovci

Mur

ska

Sobo

taLe

ndav

a39

9SI

Frax

inus

exc

elsi

or

L.2

3,03

9Fo

rmile

- ve

liki j

esen

46.1

7N15

.37E

550-

970

220

81

/1

/1

Poljč

ane

Stud

enic

eM

arib

orH

aloz

e17

7SI

Frax

inus

exc

elsi

or

L.2

4,01

77Čr

etev

ž46

.21N

15.2

2E50

0-55

02

0,66

1/

1/

1Sl

oven

ske

Kon

jice

Prel

oge

Celje

Slov

ensk

e K

onjic

e17

8SI

Frax

inus

exc

elsi

or

L.2

4,01

78V

ratc

a-K

onjiš

ka g

ora

46.2

0N15

.23E

800

21,

081

/1

/1

Slov

ensk

e K

onjic

ePr

elog

eCe

ljeSl

oven

ske

Kon

jice

224

SIFr

axin

us e

xcel

sior

L.

24,

0224

Brez

je -

Gro

fija

46.2

0N14

.13E

450

26,

071

/1

/1

Rado

vljic

aPe

rači

ca, O

tok

Bled

Rado

vljic

a


4SI

Frax

inus

exc

elsi

or

L.2

4,02

34K

ropi

vnic

a46

.09N

14.5

5E32

5-35

02

9,55

1/

1/

5,03

3Za

gorje

Kol

ovra

tLj

ublja

naZa

gorje

276

SIFr

axin

us e

xcel

sior

L.

24,

0276

Pete

linje

k46

.17N

14.5

0E55

02

151

/1

/4,

004

Gor

nji G

rad

Flor

jan

Naz

arje

Gor

nji G

rad

422

SIFr

axin

us e

xcel

sior

L.

12.

0406

Neh

nik

- vel

. jes

en46

.39N

15.0

7E75

02

101

/1

/5,

095

Mut

aM

lake

Slov

enj G

rade

cRa

dlje

ob

Dra

vi32

0SI

Frax

inus

orn

us L

.1

0,03

20Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/32

1SI

Ilex

aqui

foliu

m L

.1

0,03

21Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/29

SIJu

glan

s reg

ia

L.1

0,00

29Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/21

0SI

Jugl

ans r

egia

L.

14,

0210

Zida

nšek

46.1

8N15

.26E

300

140

1/

1/

5,01

2Sl

oven

ske

Kon

jice

Tolst

i vrh

Celje

Slov

ensk

e K

onjic

e32

2SI

Labu

rnum

alp

inum

(Mill

.) 1

0,03

22Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/

361

SILa

burn

um a

lpin

um (M

ill.)

Pres

l.1

1,03

61Pl

anin

ca 1

46.2

5N14

.13E

1125

-130

01

5,30

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

6,00

1Ra

dovl

jica

Begu

nje

Bled

Rado

vljic

a

323

SILa

burn

um a

lsch

inge

ri (V

is.)

K. K

och

10,

0323

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

324

SILa

burn

um a

nagy

roid

es M

ed.

10,

0324

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

30SI

Lari

x de

cidu

a M

ill.

11,

0030

Alp

ska

46.0

9N -

46.3

8N13

.23E

- 15

.10E

187-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/31

SILa

rix

deci

dua

Mill

.1

2,00

31Po

hors

ka46

.21N

- 46

.40N

14.5

9E -

15.4

2E26

5-15

431

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

32SI

Lari

x de

cidu

a M

ill.

13,

0032

Pred

pano

nska

45.2

5N -

46.5

3N14

.39E

- 16

.36E

124-

980

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/33

SILa

rix

deci

dua

Mill

.1

4,00

33Pr

edal

pska

45.5

4N -

46.0

7N13

.53E

- 15

.32E

190-

1674

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/25

6SI

Lari

x de

cidu

a M

ill.

14,

0256

Bičk

arje

v vr

h46

.10N

14.0

2E10

00-1

100

13

1/

1/

5.03

8, 5

.039

Žele

znik

iD

avča

Kra

njŽe

lezn

iki

34SI

Lari

x de

cidu

a M

ill.

15,

0034

Pred

dina

rska

45.4

2N -

46.0

7N14

.35E

- 15

.43E

126-

1181

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/35

SILa

rix

deci

dua

Mill

.1

6,00

35D

inar

ska

45.2

9N -

46.1

0N13

.40E

- 15

.10E

108-

1796

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/36

SILa

rix

deci

dua

Mill

.1

7,00

36Su

bmed

itera

nska

45.2

5N -

46.1

1N13

.29E

- 14

.26E

1-12

951

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

199

SILa

rix

deci

dua

Mill

.2

1,01

99Ja

kobe

- Pe

ca46

.29N

14.4

8E12

50-1

470

211

,95

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1Čr

na n

a K

oroš

kem

Podp

eca

Slov

enj G

rade

cČr

na n

a K

oroš

kem

200

SILa

rix

deci

dua

Mill

.2

1,02

00O

roži

ja46

.27N

14.4

9E10

50-1

300

28,

281

/1

/1

Črna

na

Kor

oške

mBi

stra

Slov

enj G

rade

cČr

na n

a K

oroš

kem

201

SILa

rix

deci

dua

Mill

.2

1,02

01Št

ekni

ja46

.35N

14.5

8E90

0-10

202

5,15

1/

1/

1Ra

vne

na K

oroš

kem

Tolst

i vrh

Slov

enj G

rade

cPr

eval

je20

3SI

Lari

x de

cidu

a M

ill.

21,

0203

Črni

vrh

46.3

0N14

.58E

940-

1200

211

,94

1/

1/

1Ra

vne

na K

oroš

kem

Podg

ora

Slov

enj G

rade

cPr

eval

je

225

SILa

rix

deci

dua

Mill

.2

1,02

25M

aces

nove

c - p

od P

onca

mi

46.2

8N13

.43E

1250

215

,94

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1K

ranj

ska

Gor

aRa

teče

Bled

Jese

nice

257

SILa

rix

deci

dua

Mill

.2

1,02

57Ri

šper

g46

.30N

14.4

8E11

30-1

525

234

,73

1/

1/

1Čr

na n

a K

oroš

kem

Podp

eca

Slov

enj G

rade

cČr

na

410

SILa

rix

deci

dua

Mill

.2

1,03

94Pe

tkov

o - m

aces

en46

.18N

14.4

3E61

0 - 1

170

291

,94

1/

1/

5.08

8, 5

.089

, 5.

090

Luče

Podv

olov

ljek

Naz

arje

Luče

155

SILa

rix

deci

dua

Mill

.2

2,01

55To

lsti v

rh-m

aces

novj

e46

.28N

15.1

5E10

402

39,0

02

21

/1

Misl

inja

Misl

inja

Slov

enj G

rade

cM

islin

ja24

9SI

Lari

x de

cidu

a M

ill.

23,

0249

Neg

ova

46.3

6N15

.57E

240-

250

20,

51

/1

popr

avek

id.št

. 3.0

199

1G

ornj

a Ra

dgon

aN

egov

aM

ursk

a So

bota

Rade

nci

164

SILa

rix

deci

dua

Mill

.2

6,01

64G

rinto

vec

45.4

2N14

.54E

460-

520

22,

002

Jastr

ebar

sko

1Su

detsk

i mac

esen

1K

očev

jeSt

ari L

ogK

očev

jePu

gled

421

SILa

rix

deci

dua

Mill

.1

2.04

05N

ehni

k - m

aces

en46

.39N

15.1

0E75

02

101

/1

/5,

095

Mut

aM

lake

Slov

enj G

rade

cRa

dlje

ob

Dra

vi

420

SILa

rix

deci

dua

Mill

. 1

2.04

04Br

icni

k - P

reži

lj - m

aces

en46

.38N

15.1

0E10

002

551

/1

/5,

094

Mut

aPo

dlip

jeSl

oven

j Gra

dec

Radl

je o

b D

ravi

38SI

Lari

x ka

empf

eri

Car

r.1

0,00

38Sl

oven

ij a45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/37

SILa

rix

x eu

role

pis

Hen

ry1

0,00

37Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/32

5SI

Laur

us n

obili

s L.

10,

0325

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

40SI

Mal

us sy

lves

tris

M

ill.

10,

0040

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

213

SIM

alus

sylv

estr

is

Mill

.1

4,02

13Zi

danš

e k46

.18N

15.2

6E30

01

401

/1

/5,

012

Slov

ensk

e K

onjic

eTo

lsti v

rhCe

ljeSl

oven

ske

Kon

jice

326

SIM

espi

lus g

erm

anic

a L

.1

0,03

26Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/32

7SI

Ole

a eu

ropa

ea L

.1

0,03

27Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/32

8SI

Ost

rya

carp

inifo

lia S

cop.

10,

0328

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

329

SIPh

illyr

ea la

tifol

ia L

.1

0,03

29Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/41

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

11,

0041

Alp

ska

46.0

9N -

46.3

8N13

.23E

- 15

.10E

187-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/25

1SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.1

1,02

51Pu

dgar

sko

46.2

6N14

.52E

810-

1050

221

,53

3/

1/

1Čr

na n

a K

oroš

kem

Ludr

ansk

i vrh

Slov

enj G

rade

cČr

na26

5SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.1

1,02

65Če

ršek

- Lu

če46

.22N

14.4

7E48

0-80

02

8,63

3/

1/

5,04

2Lu

čeK

rnic

aN

azar

jeLu

če

411

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

11,

0395

Petk

ova

mla

ka46

.18N

14.4

2E62

0 - 7

202

10,0

91

/1

/5.

088,

5.0

89,

5.09

0Lu

čePo

dvol

ovlje

k (0

928)

Naz

arje

Luče

42SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.1

2,00

42Po

hors

ka46

.21N

- 46

.40N

14.5

9E -

15.4

2E26

5-15

431

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

348

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

12,

0348

Hle

bovo

46.3

0N15

.27E

875

24,

001

/1

/5,

056

Ruše

Smol

nik

Mar

ibor

Ruše

43SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.1

3,00

43Pr

edpa

nons

ka45

.25N

- 46

.53N

14.3

9E -

16.3

6E12

4-98

01

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

44SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.1

4,00

44Pr

edal

pska

45.5

4N -

46.0

7N13

.53E

- 15

.32E

190-

1674

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/45

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

15,

0045

Pred

dina

rska

45.4

2N -

46.0

7N14

.35E

- 15

.43E

126-

1181

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/46

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

16,

0046

Din

arsk

a45

.29N

- 46

.10N

13.4

0E -

15.1

0E10

8-17

961

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

288

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

16,

0288

Suha

rebe

r45

.52N

14.1

2E45

02

7,11

1/

1/

5,03

4Lo

gate

cG

oren

ji Lo

gate

cLj

ublja

naLo

gate

c29

1SI

Pi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

16,

0291

Udn

ik45

.35N

14.2

4E12

002

109,

901

/1

/1

Ilirs

ka B

istric

aSn

ežni

kPo

stojn

aIli

rska

Bist

rica

47SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.1

7,00

47Su

bmed

itera

nska

45.2

5N -

46.1

1N13

.29E

- 14

.26E

1-12

951

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//


8SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.2

1,01

48Je

rebi

kove

c46

.22N

13.5

7E13

002

38,6

33

/1

/1

Bled

Zgor

nje

Gor

jeBl

edPo

klju

ka

149

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

21,

0149

Rudn

a do

lina

46.2

1N13

.56E

1350

210

5,53

3/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1, 2

Bohi

njBo

hinj

ska

češn

jica,

Bo

hinj

ska

sred

nja

vas

Bled

Pokl

juka

151

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

21,

0151

Kon

jske

Ravn

e46

.16N

14.0

3E12

002

26,1

31

/1

/2

Bohi

njN

emšk

i Rov

tBl

edBo

hinj

181

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

21,

0181

Dol

žank

a-Po

d Ši

jo46

.24N

14.2

2E10

70-1

550

210

8,00

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

5,06

1Tr

žič

Lom

pod

Sto

ržič

emK

ranj

Trži

č18

2SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.2

1,01

82D

olža

nka

- Pod

Kof

cam

i46

.24N

14.2

0E12

80-1

450

226

,00

1/

1/

5,06

2Tr

žič

Podl

jube

ljK

ranj

Trži

č20

2SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.2

1,02

02M

ežna

rsko

46.2

7N14

.44E

850-

1100

216

,23

1/

1/

5,01

1Čr

na n

a K

oroš

kem

Kop

rivni

caSl

oven

j Gra

dec

Črna

20

4SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.2

1,02

04Čr

ni v

rh46

.30N

14.5

8E94

0-12

002

11,9

43

/1

/1

Ravn

e na

Kor

oške

mPo

dgor

aSl

oven

j Gra

dec

Prev

alje

277

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

21,

0277

Zavr

šnik

46.1

9N14

.49E

700-

800

210

,23

/1

/5,

046

Gor

nji G

rad

Flor

jan

Naz

arje

Gor

nji G

rad

278

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

21,

0278

Cigo

nca

- Rad

mirj

e46

.19N

14.5

1E45

0-50

02

32,9

23

/1

/5,

047

Ljub

noRa

dmirj

eN

azar

jeLj

ubno

281

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

21,

0281

Gra

dišk

o46

.25N

14.3

7E95

02

8,75

3/

1/

5,04

8So

lčav

aLo

gars

ka d

olin

aN

azar

jeLu

če28

3SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.2

1,02

83Lo

žeka

rsko

46.2

0N14

.45E

900

226

,39

3/

1/

5,04

9Lu

čeK

rnic

aN

azar

jeLu

če

408

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

21,

0392

Petk

ovo

- sm

reka

46.1

8N14

.43E

610

- 117

02

91,9

41

/1

/5.

088,

5.0

89,

5.09

0Lu

čePo

dvol

ovlje

kN

azar

jeLu

če

412

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

21,

0396

Bunk

er46

.30N

15.1

8E10

602

29,3

11

/1

/5.

091

Ribn

ica

na P

ohor

juH

udi K

ot (8

24)

Mar

ibor

Podv

elka

129

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

22,

0129

Ver

na46

.29N

15.2

8E11

00-1

300

275

,00

22

1se

k.su

kc.-2

.gen

.1

Ruše

, Slo

vens

ka

Bistr

ica

Plan

ina

Mar

ibor

Ruše

154

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

22,

0154

Tolst

i vrh

-mac

esno

vje

46.2

8N15

.15E

1040

239

,00

3/

1/

1M

islin

jaM

islin

jaSl

oven

j Gra

dec

Misl

inja

156

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

22,

0156

Kom

isija

46.2

8N15

.18E

1100

27,

393

/1

/1

Misl

inja

Misl

inja

Slov

enj G

rade

cM

islin

ja17

3SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.2

2,01

73K

onač

nik

46.2

5N15

.17E

850-

900

213

,21

3/

1/

1V

itanj

ePa

kaCe

ljeSl

oven

ske

Kon

jice

183

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

24,

0183

Pašn

i vrh

- Le

dina

46.1

5N14

.08E

1250

215

,00

1/

1/

1Že

lezn

iki

Podl

onk

Kra

njŽe

lezn

iki

184

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

24,

0184

Mos

ti46

.16N

14.0

7E11

502

5,50

1/

1/

1Že

lezn

iki

Dra

žgoš

eK

ranj

Žele

znik

i16

0SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.2

5,01

60Sl

atna

-Pol

šnik

46.0

3N14

.58E

550-

750

236

,31

3/

1/

1Li

tija

Polšn

ikLj

ublja

naLi

tija

131

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

26,

0131

Lesk

ov g

rm45

.37N

14.2

4E85

0-90

02

47,3

32

6.2

1se

k.su

kc.-2

.gen

.1

Ilirs

ka B

istric

aSn

ežni

kPo

stojn

aK

neža

k13

2SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.2

6,01

32Le

skov

a do

lina

45.3

7N14

.28E

740-

800

210

2,57

1/

1/

1Lo

ška

dolin

aLe

skov

a do

lina

Posto

jna

Star

i trg

134

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

26,

0134

Med

vedj

a D

raga

45.3

4N14

.27E

1100

-120

02

17,0

51

/1

gozd

ni g

ensk

i rez

erva

t1

Ilirs

ka B

istric

aSn

ežni

kPo

stojn

aIli

rska

Bist

rica

137

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

26,

0137

Hru

šica

45.5

1N14

.08E

750-

800

220

,32

1/

1/

1Po

stojn

aBu

kovj

ePo

stojn

aBu

kovj

e16

7SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.2

6,01

67G

oten

ica

45.3

8N14

.44E

650-

720

215

3,97

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1K

očev

jeG

oten

ica

Koč

evje

Koč

evsk

a re

ka16

8SI

Pice

a ab

ies (

L.) K

arst

.2

6,01

68D

raga

-Sib

irija

45.3

8N14

.41E

860-

1000

27,

331

/1

/1

Lošk

i pot

okD

raga

Koč

evje

Trav

na g

ora

284

SIPi

cea

abie

s (L.

) Kar

st.

26,

0284

Idrij

a - P

evc

45.5

8N14

.03E

600-

700

225

3/

1/

1Id

rija

Idrij

ski l

ogTo

lmin

Idrij

a51

SIPi

nus c

embr

a L

.1

0,00

51Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/53

SIPi

nus h

alep

ensi

s M

ill.

10,

0053

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

139

SIPi

nus h

alep

ensi

s M

ill.

20,

0139

Krk

avče

45.2

7N13

.41E

502

2,30

3/

1/

5,00

4K

oper

Krk

avče

Seža

naK

oper

330

SIPi

nus m

ugo

Turr

a1

0,03

30Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/55

SIPi

nus n

igra

Ar

nold

11,

0055

Alp

ska

46.0

9N -

46.3

8N13

.23E

- 15

.10E

187-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/56

SIPi

nus n

igra

Ar

nold

12,

0056

Poho

rska

46.2

1N -

46.4

0N14

.59E

- 15

.42E

265-

1543

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/57

SIPi

nus n

igra

Ar

nold

13,

0057

Pred

pano

nska

45.2

5N -

46.5

3N14

.39E

- 16

.36E

124-

980

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/58

SIPi

nus n

igra

Ar

nold

14,

0058

Pred

alps

ka45

.54N

- 46

.07N

13.5

3E -

15.3

2E19

0-16

741

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

59SI

Pinu

s nig

ra

Arno

ld1

5,00

59Pr

eddi

nars

ka45

.42N

- 46

.07N

14.3

5E -

15.4

3E12

6-11

811

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

60SI

Pinu

s nig

ra

Arno

ld1

6,00

60D

inar

ska

45.2

9N -

46.1

0N13

.40E

- 15

.10E

108-

1796

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/61

SIPi

nus n

igra

Ar

nold

17,

0061

Subm

edite

rans

ka45

.25N

- 46

.11N

13.2

9E -

14.2

6E1-

1295

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/28

9SI

Pinu

s nig

ra

Arno

ld1

7,02

89Če

bulo

vica

45.4

2N13

.59E

500-

600

263

,02

okol

ica

Dun

aja

1Pi

nus n

igra

var

. aus

triac

a4,

002

Div

ača

Div

ača

(245

2)Se

žana

Seža

na30

1SI

Pinu

s nig

ra

Arno

ld2

3,03

01Ri

gano

c46

.40N

16.2

3E17

0-20

02

12,7

83

/1

gozd

ni g

ensk

i rez

erva

t1

Dob

rovn

ikŽi

tkov

ciM

ursk

a So

bota

Lend

ava

303

SIPi

nus n

igra

Ar

nold

23,

0303

Buko

vnišk

o je

zero

46.3

7N16

.22E

200-

240

22,

03

/1

/1

Dob

rovn

ikSt

reho

vci

Mur

ska

Sobo

taLe

ndav

a14

5SI

Pinu

s nig

ra

Arno

ld2

7,01

45V

olčj

i hrib

45.3

4N14

.16E

640

25,

912

okol

ica

Dun

aja

1Pi

nus n

igra

var

. aus

triac

a1

Ilirs

ka B

istric

aIli

rska

Bist

rica

Seža

naIli

rska

Bist

rica

252

SIPi

nus n

igra

Ar

nold

27,

0252

Mla

ke45

.41N

13.6

0E45

02

8,70

2ok

olic

a D

unaj

a1

Pinu

s nig

ra v

ar. a

ustri

aca

4,00

2D

ivač

aD

ivač

a (2

452)

Seža

naSe

žana

255

SIPi

nus n

igra

Ar

nold

27,

0255

Gur

a45

.42N

13.5

5E47

52

10,5

02

okol

ica

Dun

aja

1Pi

nus n

igra

var

. aus

triac

a4,

003

Seža

naPo

vir

Seža

naSe

žana

62SI

Pinu

s pin

aste

r A

it.1

0,00

62Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/63

SIPi

nus p

inea

L.

10,

0063

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

66SI

Pinu

s syl

vest

ris

L.

11,

0066

Alp

ska

46.0

9N -

46.3

8N13

.23E

- 15

.10E

187-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/67

SIPi

nus s

ylve

stri

s L

.1

2,00

67Po

hors

ka46

.21N

- 46

.40N

14.5

9E -

15.4

2E26

5-15

431

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

351

SIPi

nus s

ylve

stri

s L

.1

2,03

51M

učka

Dob

rova

46.3

6N15

.08E

360

217

,56

1/

1/

5,05

7M

uta

Spod

nja

Gor

tina

Slov

enj G

rade

cRa

dlje

ob

Dra

vi41

8SI

Pinu

s syl

vest

ris

L.

12.

0402

Vin

šek

- bor

46.3

2N15

.15E

560-

690

25

1/

1/

5,09

3Ri

bnic

a na

Poh

orju

Orli

caSl

oven

j Gra

dec

Radl

je o

b D

ravi

68SI

Pinu

s syl

vest

ris

L.

13,

0068

Pred

pano

nska

45.2

5N -

46.5

3N14

.39E

- 16

.36E

124-

980

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/

275

SIPi

nus s

ylve

stri

s L

.1

3,02

75Ci

gonc

a46

.22N

15.3

4E27

02

12,0

1/

1/

1Sl

oven

ska

Bistr

ica

Cigo

nca

Mar

ibor

Slov

ensk

a Bi

stric

a

69SI

Pinu

s syl

vest

ris

L.

14,

0069

Pred

alps

ka45

.54N

- 46

.07N

13.5

3E -

15.3

2E19

0-16

741

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

70SI

Pinu

s syl

vest

ris

L.

15,

0070

Pred

dina

rska

45.4

2N -

46.0

7N14

.35E

- 15

.43E

126-

1181

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/71

SIPi

nus s

ylve

stri

s L

.1

6,00

71D

inar

ska

45.2

9N -

46.1

0N13

.40E

- 15

.10E

108-

1796

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/72

SIPi

nus s

ylve

stri

s L

.1

7,00

72Su

bmed

itera

nska

45.2

5N -

46.1

1N13

.29E

- 14

.26E

1-12

951

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//


0SI

Pinu

s syl

vest

ris

L.

21,

0280

Cigo

nca

- Rad

mirj

e46

.19N

14.5

1E45

0-50

02

32,9

21

/1

/5,

047

Ljub

noRa

dmirj

eN

azar

jeLj

ubno

309

SIPi

nus s

ylve

stri

s L

.2

1,03

09Ri

šper

g46

.30N

14.4

9E10

10-1

130

26,

231

/1

/1

Mež

ica

Podp

eca

Slov

enj G

rade

cČr

na17

4SI

Pinu

s syl

vest

ris

L.

22,

0174

Kon

ačni

k46

.25N

15.1

7E85

0-90

02

13,2

12

21

/1

Vita

nje

Paka

Celje

Slov

ensk

e K

onjic

e41

7SI

Pinu

s syl

vest

ris

L.

22.

0401

Mih

elič

evo

- bor

46.3

2N15

.15E

795-

1005

216

,38

1/

1/

5,09

3Ri

bnic

a na

Poh

orju

Hud

i Kot

(824

)Sl

oven

j Gra

dec

Radl

je o

b D

ravi

253

SIPi

nus s

ylve

stri

s L

.2

4,02

53V

elik

a gm

ajna

46.1

7N14

.22E

240-

440

29,

251

/1

/5.

035,

5.0

36,

5.03

7K

ranj

Kok

rica

Kra

njK

ranj

331

SIPi

stac

ia te

rebi

nthu

s L.

10,

0331

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

73SI

Popu

lus

sp.

10,

0073

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

332

SIPo

pulu

s alb

a L.

10,

0332

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

333

SIPo

pulu

s nig

ra L

.1

0,03

33Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/36

2SI

Popu

lus n

igra

L.

23,

0362

Sapa

ryev

o46

.36N

16.0

8E18

42

2,77

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

5,07

1M

ursk

a So

bota

Bako

vci

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

334

SIPo

pulu

s tre

mul

a L.

10,

0334

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

74SI

Prun

us a

vium

L.

10,

0074

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

300

SIPr

unus

avi

um

L.1

3,03

00Ri

gano

c46

.40N

16.2

3E17

0-20

02

12,7

81

/1

/1

Dob

rovn

ikŽi

tkov

ciM

ursk

a So

bota

Lend

ava

211

SIPr

unus

avi

um

L.1

4,02

11Zi

danš

ek46

.18N

15.2

6E30

01

401

/1

/5,

012

Slov

ensk

e K

onjic

eTo

lsti v

rhCe

ljeSl

oven

ske

Kon

jice

226

SIPr

unus

avi

um

L.1

4,02

26V

rhni

ka -

Koš

ace

45.5

8N14

.17E

300

16

1/

1/

1V

rhni

kaSt

ara

Vrh

nika

Ljub

ljana

Vrh

nika

238

SIPr

unus

avi

um

L.1

4,02

38K

ropi

vnic

a46

.09N

14.5

5E32

5-35

02

9,55

1/

1/

5,03

3Za

gorje

Kol

ovra

tLj

ublja

naZa

gorje

393

SI

Prun

us a

vium

L.

15,

0384

Kur

ji str

ah -

divj

a če

šnj a

46.0

1N15

.36E

500-

600

26,

631

/1

/1

Brež

ice

Osr

edek

Brež

ice

Brež

ice

302

SIPr

unus

avi

um

L.2

3,03

02K

utin

ci46

.33N

16.0

0E23

0-27

02

2,92

1/

1/

5.05

4, 5

.055

Sv. J

urij

ob Š

čavn

ici

Gal

ušak

Mur

ska

Sobo

taRa

denc

i25

9SI

Prun

us a

vium

L.

27,

0259

Pasji

rep

45.4

6N13

.60E

335-

375

23,

681

/1

/1

Seža

naV

elik

o po

ljeSe

žana

Seža

na

383

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.000

1Ru

pnik

1-H

ubaj

nica

45.5

8N15

.19E

436

51T

1/

1m

atič

no d

revo

za

prid

obiv

anje

se

men

skeg

a m

ater

iala

ali

delo

v ra

stlin

za

osno

vanj

e na

sada

5,08

0Se

vnic

aH

ubaj

nica

Brež

ice

Sevn

ica

384

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.000

2Ru

pnik

2-H

ubaj

nica

45.5

8N15

.19E

419

51T

1/

1m

atič

no d

revo

za

prid

obiv

anje

se

men

skeg

a m

ater

iala

ali

delo

v ra

stlin

za

osno

vanj

e na

sada

5,08

0Se

vnic

aH

ubaj

nica

Brež

ice

Sevn

ica

385

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.000

3Ru

pnik

3-H

ubaj

nica

45.5

8N15

.19E

434

51T

1/

1m

atič

no d

revo

za

prid

obiv

anje

se

men

skeg

a m

ater

iala

ali

delo

v ra

stlin

za

osno

vanj

e na

sada

5,08

0Se

vnic

aH

ubaj

nica

Brež

ice

Sevn

ica

386

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.000

4Pl

eter

je1

45.4

9N15

.21E

280

51T

1/

1m

atič

no d

revo

za

prid

obiv

anje

se

men

skeg

a m

ater

iala

ali

delo

v ra

stlin

za

osno

vanj

e na

sada

7Še

ntje

rnej

Vrh

polje

Brež

ice

Kos

tanj

evic

a

387

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.000

5Pl

eter

je2

45.4

9N15

.21E

276

51T

1/

1m

atič

no d

revo

za

prid

obiv

anje

se

men

skeg

a m

ater

iala

ali

delo

v ra

stlin

za

osno

vanj

e na

sada

7Še

ntje

rnej

Vrh

polje

Brež

ice

Kos

tanj

evic

a

388

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.000

6M

okric

e45

.51N

15.3

7E40

05

1T1

/1

mat

ično

dre

vo z

a pr

idob

ivan

je

sem

ensk

ega

mat

eria

la a

li de

lov

rastl

in z

a os

nova

nje

nasa

da1

Brež

ice

Kor

itno

Brež

ice

Kos

tanj

evic

a

389

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.000

7K

urji

strah

146

.01N

15.3

6E47

95

1T1

/1

mat

ično

dre

vo z

a pr

idob

ivan

je

sem

ensk

ega

mat

eria

la a

li de

lov

rastl

in z

a os

nova

nje

nasa

da1

Brež

ice

Osr

edek

Brež

ice

Brež

ice

390

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.000

8K

urji

strah

246

.01N

15.3

6E49

95

1T1

/1

mat

ično

dre

vo z

a pr

idob

ivan

je

sem

ensk

ega

mat

eria

la a

li de

lov

rastl

in z

a os

nova

nje

nasa

da1

Brež

ice

Osr

edek

Brež

ice

Brež

ice

401

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.000

9O

rlovš

ček

46.3

2N16

.19E

176

51T

1/

1m

atič

no d

revo

za

prid

obiv

anje

se

men

skeg

a m

ater

iala

ali

delo

v ra

stlin

za

osno

vanj

e na

sada

5.08

1, 5

.082

, 5.

083,

5.0

84,

5.08

5Čr

ešno

vci

Čreš

novc

iM

ursk

a So

bota

Mur

ska

Sobo

ta

402

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.001

0K

ismin

a46

.33N

16.0

0E26

15

1T1

/1

mat

ično

dre

vo z

a pr

idob

ivan

je

sem

ensk

ega

mat

eria

la a

li de

lov

rastl

in z

a os

nova

n je

nasa

da5,

054

Svet

i Jur

i ob

Ščav

nici

Gal

ušak

Mur

ska

Sobo

taRa

denc

i

403

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.001

1A

pnen

i bre

g46

.50N

16.0

0E34

25

1T1

/1

mat

ično

dre

vo z

a pr

idob

ivan

je

sem

ensk

ega

mat

eria

la a

li de

lov

rastl

in z

a os

nova

nje

nasa

da1

Roga

ševc

iO

cinj

eM

ursk

a So

bota

Gor

nji P

etro

vci

404

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.001

2Pa

mšu

l46

.48N

16.0

6E34

05

1T1

/1

mat

ično

dre

vo z

a pr

idob

ivan

je

sem

ensk

ega

mat

eria

la a

li de

lov

rastl

in z

a os

nova

nje

nasa

da1

Gra

dG

rad

Mur

ska

Sobo

taG

ornj

i Pet

rovc

i

405

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.001

3G

rad

46.4

8N16

.06E

344

51T

1/

1m

atič

no d

revo

za

prid

obiv

anje

se

men

skeg

a m

ater

iala

ali

delo

v ra

stlin

za

osno

vanj

e na

sada

1G

rad

Gra

dM

ursk

a So

bota

Gor

nji P

etro

vci


6SI

Prun

us a

vium

L.

3M

D.0

014

Redi

čki g

ozd

46.3

4N16

.28E

266

51T

1/

1m

atič

no d

revo

za

prid

obiv

anje

se

men

skeg

a m

ater

iala

ali

delo

v ra

stlin

za

osno

van j

e na

sada

1Le

ndav

aD

olga

vas

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

407

SIPr

unus

avi

um

L.3

MD

.001

5M

atja

ševc

i46

.51N

16.0

5E35

25

1T1

/1

mat

ično

dre

vo z

a pr

idob

ivan

je

sem

ensk

ega

mat

eria

la a

li de

lov

rastl

in z

a os

nova

n je

nasa

da5.

086,

5.0

87K

uzm

aM

atja

ševc

iM

ursk

a So

bota

Gor

nji P

etro

vci

335

SIPr

unus

mah

aleb

L.

10,

0335

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

336

SIPr

unus

pad

us L

.1

0,03

36Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/

75SI

Pseu

dots

uga

men

zies

ii

Fran

co1

0,00

75Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/

373

SIPs

eudo

tsug

a m

enzi

esii

Fr

anco

11,

0373

Nav

ršni

k46

.32N

14.5

7E56

0-60

42

2,70

2S

Am

erik

a1

/1

Ravn

e na

Kor

oške

mN

avrš

ki v

rh (8

94)

Slov

enj G

rade

cD

ravo

grad

- Pr

eval

je

307

SIPs

eudo

tsug

a m

enzi

esii

Fr

anco

16,

0307

Gla

dove

c45

.49N

14.1

6E64

0-70

02

7,93

2S

Am

erik

a1

/1

Posto

jna

Kač

ja v

asPo

stojn

aPo

stojn

a

377

SIPs

eudo

tsug

a m

enzi

esii

Fr

anco

16,

0377

Cero

vec

45.4

9N14

.16E

650

267

2S

Am

erik

a1

/1

Cerk

nica

Rako

v Šk

ocja

nPo

stojn

aCe

rkni

ca

378

SIPs

eudo

tsug

a m

enzi

esii

Fr

anco

16,

0378

Tkal

ca ja

ma

45.4

8N14

.17E

580

210

32

S A

mer

ika

1/

1Ce

rkni

caRa

kov

Škoc

jan

Posto

jna

Cerk

nica

374

SIPs

eudo

tsug

a m

enzi

esii

2

2,03

74Rd

eči b

reg

- Kla

nčni

kov o

46.3

4N15

.22E

700

- 800

20,

802

S A

mer

ika

1/

1Po

dvel

kaRd

eči b

reg

II.M

arib

orPo

dvel

ka

207

SIPs

eudo

tsug

a m

enzi

esii

Fr

anco

24,

0207

Podm

eja

46.1

1N15

.04E

700

20,

752

S A

mer

ika

1/

1Pr

ebol

dM

arija

Rek

aCe

ljeŽa

lec

208

SIPs

eudo

tsug

a m

enzi

esii

2

4,02

08Po

dmej

a - S

pom

eni k

46.1

1N15

.04E

600

20,

862

S A

mer

ika

1/

1Pr

ebol

dM

arija

Rek

aCe

ljeŽa

lec

379

SIPs

eudo

tsug

a m

enzi

esii

Fr

anco

26,

0379

Plan

ina

45.4

9N14

.15E

500-

720

210

52

S A

mer

ika

1/

1Po

stojn

aK

ačja

vas

Posto

jna

Posto

jna

337

SIPy

rus a

myg

dalif

orm

is V

ill.

10,

0337

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

76SI

Pyru

s pyr

aste

r B

urgs

d.1

0,00

76Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/21

2SI

Pyru

s pyr

aste

r B

urgs

d.1

4,02

12Zi

danš

e k46

.18N

15.2

6E30

01

401

/1

/5,

012

Slov

ensk

e K

onjic

eTo

lsti v

rhCe

ljeSl

oven

ske

Kon

jice

165

SIPy

rus p

yras

ter

Bur

gsd.

26,

0165

Rog

45.3

6N15

.03E

680

211

,00

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1K

očev

jeK

opriv

nik

Koč

evje

Rog

77SI

Que

rcus

cer

ris

L.

10,

0077

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

354

SIQ

uerc

us c

erri

s L

.1

7,03

54Li

pic a

45.3

9N13

.53E

400

15,

001

/1

/1

Seža

naBa

zovi

ca (2

458)

Seža

naSe

žana

142

SIQ

uerc

us c

erri

s L

.2

0,01

42Že

kanc

45.4

5N13

.48E

300

25,

811

/1

gozd

ni g

ensk

i rez

erva

t1

Seža

naD

utov

ljeSe

žana

Seža

na37

5SI

Que

rcus

cer

ris

L.

27,

0375

Pokl

arija

- ce

r45

.38N

14.1

0E47

52

0,68

1/

1/

1Pi

vka

Nad

anje

Sel

o (2

497)

Seža

naIli

rska

Bist

rica

338

SIQ

uerc

us c

rena

ta L

am.

10,

0338

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

78SI

Que

rcus

ilex

L.

10,

0078

Slov

enij a

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

266

SIQ

uerc

us il

ex

L.1

7,02

66D

rago

nja

45.2

7N13

.40E

301

11

/2

z om

ejen

im le

snop

r. po

m.,

gozd

ni g

ensk

i rez

erva

t1

Pira

nRa

ven

Seža

naK

oper

79SI

Que

rcus

pet

raea

Li

ebl.

11,

0079

Alp

ska

46.0

9N -

46.3

8N13

.23E

- 15

.10E

187-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/80

SIQ

uerc

us p

etra

ea

Lieb

l.1

2,00

80Po

hors

ka46

.21N

- 46

.40N

14.5

9E -

15.4

2E26

5-15

431

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

188

SIQ

uerc

us p

etra

ea

Lieb

l.1

2,01

88Po

koše

46.2

5N15

.37E

310

25,

051

/1

/5,

010

Slov

ensk

a Bi

stric

aPo

koše

Mar

ibor

Slov

ensk

a Bi

stric

a81

SIQ

uerc

us p

etra

ea

Lieb

l.1

3,00

81Pr

edpa

nons

ka45

.25N

- 46

.53N

14.3

9E -

16.3

6E12

4-98

01

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

82SI

Que

rcus

pet

raea

Li

ebl.

14,

0082

Pred

alps

ka45

.54N

- 46

.07N

13.5

3E -

15.3

2E19

0-16

741

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

83SI

Que

rcus

pet

raea

Li

ebl.

15,

0083

Pred

dina

rska

45.4

2N -

46.0

7N14

.35E

- 15

.43E

126-

1181

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/84

SIQ

uerc

us p

etra

ea

Lieb

l.1

6,00

84D

inar

ska

45.2

9N -

46.1

0N13

.40E

- 15

.10E

108-

1796

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/85

SIQ

uerc

us p

etra

ea

Lieb

l.1

7,00

85Su

bmed

itera

nska

45.2

5N -

46.1

1N13

.29E

- 14

.26E

1-12

951

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

355

SIQ

uerc

us p

etra

ea

Lieb

l.1

7,03

55To

mač

evic

a45

.49N

13.4

6E27

02

4,18

1/

1/

2, 5

.067

Kom

enTo

mač

evic

a (2

414)

Seža

naSe

žana

125

SIQ

uerc

us p

etra

ea

Lieb

l.2

3,01

25Št

erko

v ga

j45

.29N

15.1

5E33

02

5,85

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

5,00

3Čr

nom

elj

Vin

ica

Nov

o m

esto

Adl

ešič

i19

6SI

Que

rcus

pet

raea

Li

ebl.

23,

0196

Kob

ilje

46.4

0N16

.23E

170-

190

211

,77

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1K

obilj

eK

obilj

eM

ursk

a So

bota

Lend

ava

197

SIQ

uerc

us p

etra

ea

Lieb

l.2

3,01

97Bu

kovn

ica

46.4

2N16

.20E

230

218

,64

1/

1/

1M

orav

ske

topl

ice

Buko

vnic

aM

ursk

a So

bota

Mur

ska

Sobo

ta27

0SI

Que

rcus

pet

raea

Li

ebl.

24,

0270

Kor

eno

- Les

46.0

2N14

.17E

650

26,

331

/1

/1

Hor

jul

Vrz

dene

cLj

ublja

naLj

ublja

na13

8SI

Que

rcus

pet

raea

Li

ebl.

27,

0138

Miši

-Dek

ani

45.3

2N13

.50E

852

5,60

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1K

oper

Dek

ani

Seža

naK

oper

260

SIQ

uerc

us p

etra

ea

Lieb

l.2

7,02

60Pa

sji re

p45

.46N

13.5

9E33

5-37

52

541

/1

/1

Seža

naV

elik

o po

ljeSe

žana

Seža

na86

SIQ

uerc

us p

ubes

cens

W

illd.

10,

0086

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

344

SIQ

uerc

us p

ubes

cens

W

illd.

27,

0344

Ress

lov

gaj

45.3

5N13

.44E

100

211

,475

1/

2z

omej

enim

lesn

opr.

pom

.,go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1K

oper

Jern

ejSe

žana

Kop

er

424

SIQ

uerc

us p

ubes

cens

Will

d.1

7.04

08Po

dgor

ski k

ras

45.3

3N13

.55E

435

212

,73

1/

1/

4,00

7K

oper

Črno

tiče

Seža

naK

ozin

a42

5SI

Que

rcus

pub

esce

ns W

illd.

27.

0409

Kra

ški r

ob45

.32N

13.5

4E42

82

1,78

1/

1/

1K

oper

Loka

Seža

naK

ozin

a87

SIQ

uerc

us ro

bur

L.

11,

0087

Alp

ska

46.0

9N -

46.3

8N13

.23E

- 15

.10E

187-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/88

SIQ

uerc

us ro

bur

L.

12,

0088

Poho

rska

46.2

1N -

46.4

0N14

.59E

- 15

.42E

265-

1543

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/89

SIQ

uerc

us ro

bur

L.

13,

0089

Pred

pano

nska

45.2

5N -

46.5

3N14

.39E

- 16

.36E

124-

980

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/


5SI

Que

rcus

robu

r L

.1

3,01

05O

rlovš

ček

46.3

2N16

.20E

165

222

,32

1/

1/

3.00

2, 5

.081

, 5.

082,

5.0

83,

5.08

4, 5

.085

Čren

šovc

iČr

enšo

vci

Mur

ska

Sobo

taLe

ndav

a

107

SIQ

uerc

us ro

bur

L.

13,

0107

Gin

jeve

c46

.37N

16.2

1E16

82

52,9

01

/1

/1

Dob

rovn

ikD

obro

vnik

Mur

ska

Sobo

taLe

ndav

a36

9SI

Que

rcus

robu

r L

.1

3,03

69Pt

ujsk

o po

lje46

.23N

15.5

1E23

02

13,2

01

/1

/1

Vid

emLa

ncov

a va

sM

arib

orPt

uj90

SIQ

uerc

us ro

bur

L.

14,

0090

Pred

alps

ka45

.54N

- 46

.07N

13.5

3E -

15.3

2E19

0-16

741

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

239

SIQ

uerc

us ro

bur

L.

14,

0239

Kro

pivn

ica

46.0

9N14

.55E

325-

350

29,

551

/1

/5,

033

Zago

rjeK

olov

rat

Ljub

ljana

Zago

rje91

SIQ

uerc

us ro

bur

L.

15,

0091

Pred

dina

rska

45.4

2N -

46.0

7N14

.35E

- 15

.43E

126-

1181

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/16

3SI

Que

rcus

robu

r L

.1

5,01

63Po

lom

45.4

5N14

.52E

400-

450

230

,58

1/

1/

1K

očev

jePo

lom

Koč

evje

Pugl

ed92

SIQ

uerc

us ro

bur

L.

16,

0092

Din

arsk

a45

.29N

- 46

.10N

13.4

0E -

15.1

0E10

8-17

961

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

93SI

Que

rcus

robu

r L

.1

7,00

93Su

bmed

itera

nska

45.2

5N -

46.1

1N13

.29E

- 14

.26E

1-12

951

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

104

SIQ

uerc

us ro

bur

L.

23,

0104

Mur

ska

šum

a46

.30N

16.3

1E15

62

36,6

01

/1

gozd

ni g

ensk

i rez

erva

t1

Lend

ava

Pinc

eM

ursk

a So

bota

Lend

ava

120

SIQ

uerc

us ro

bur

L.

23,

0120

Cigo

nca

46.2

2N15

.34E

270

212

,00

1/

1/

1Sl

oven

ska

Bistr

ica

Cigo

nca

Mar

ibor

Slov

ensk

a Bi

stric

a

192

SIQ

uerc

us ro

bur

L.

23,

0192

Črni

log

46.3

6N16

.22E

165

222

,47

1/

1/

1Le

ndav

aRa

dmož

anci

Mur

ska

Sobo

taLe

ndav

a19

4SI

Que

rcus

robu

r L

.2

3,01

94Lo

garn

ica

46.3

0N16

.31E

156

216

,20

1/

1/

1Le

ndav

aPe

tišov

ciM

ursk

a So

bota

Lend

ava

217

SIQ

uerc

us ro

bur

L.

23,

0217

Kra

kovo

- K

osta

njev

ica

45.5

2N15

.26E

150

26,

471

/1

gozd

ni g

ensk

i rez

erva

t2

Krš

koK

osta

njev

ica

Brež

ice

Kos

tanj

evic

a

396

SIQ

uerc

us ro

bur

L.

23,

0387

Sred

išče

ob D

ravi

- M

arof

46.2

5N16

.15E

209-

215

28,

801

/1

/1

Sred

išče

ob D

ravi

Gra

be p

ri Sr

edišč

u (3

37)

Mar

ibor

Ptuj

431

SIQ

uerc

us ro

bur L

. 1

3.04

15G

inje

vec

- dob

46.3

7N16

.22E

167

241

,01

1/

1/

1Le

ndav

aRa

dmož

anci

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

432

SIQ

uerc

us ro

bur L

. 2

3.04

16H

rašč

ica

2 - d

ob46

.39N

16.1

7E17

72

61

/1

/1

Belti

nci

Gan

čani

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

433

SIQ

uerc

us ro

bur L

. 2

3.04

17H

rašč

ica

- dob

46.3

9N16

.17E

176

212

,21

1/

1na

ravn

o in

saje

no1

Belti

nci

Gan

čani

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

94SI

Que

rcus

rubr

a L

.1

0,00

94Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/

372

SIQ

uerc

us ru

bra

L.

11,

0372

Rebe

rnik

46.3

2N14

.57E

560-

604

23,

392

S A

mer

ika

1/

1Ra

vne

na K

oroš

kem

Nav

rški

vrh

(894

)Sl

oven

j Gra

dec

Dra

vogr

ad -

Prev

alje

95SI

Que

rcus

sube

r L

.1

0,00

95Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/96

SIRo

bini

a ps

eudo

acac

ia

L.1

0,00

96Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/36

4SI

Salix

alb

a L.

23,

0364

Mur

ski g

ozd

- vrb

a46

.29N

16.3

2E15

32

6,29

1/

1/

1Le

ndav

aPi

nce

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

427

SISa

lix a

lba

L.2

3.04

11H

eceg

ovšč

ak46

.41N

15.5

9E20

92

0,5

3/

1sa

jeno

, sad

ike

iz o

koliš

kih

drev

esni

c1

Gor

nja

Radg

ona

Her

cego

všča

kM

ursk

a So

bota

Rade

nci

434

SISa

lix a

lba

L.2

3.04

18M

ele

46.4

0N16

.01E

205

22,

51

/2

z om

ejen

im le

snop

r. po

m.

5,09

6G

ornj

a Ra

dgon

aM

ele

Mur

ska

Sobo

taRa

denc

i33

9SI

Salix

x sp

p.

1

0,03

39Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/97

SISo

rbus

ari

a (

L.) C

rant

z1

0,00

97Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/26

3SI

Sorb

us a

ria

(L.

) Cra

ntz

16,

0263

Kle

č45

.38N

15.0

7E50

0-60

02

50,1

81

/1

/1

Sem

ičK

leč

Nov

o m

esto

Črno

mel

j98

SISo

rbus

auc

upar

ia

L.1

0,00

98Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/26

7SI

Sorb

us a

ucup

aria

L.

23,

0267

Pleš

ivec

46.1

6N15

.39E

770-

830

211

,84

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1Ro

gašk

a Sl

atin

aCe

rove

cCe

ljeRo

gašk

a Sl

atin

a99

SISo

rbus

dom

estic

a L

.1

0,00

99Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/

214

SISo

rbus

dom

estic

a L

.1

4,02

14K

ostri

vnic

a (B

oč)

46.1

6N15

.34E

200-

300

10,

11

/1

/5.

013,

5.0

14,

5.01

5, 5

.016

, 5.

017,

5.0

18Ro

gašk

a Sl

atin

aZg

. Gab

erni

kCe

ljeRo

gašk

a Sl

atin

a

215

SISo

rbus

dom

estic

a L

.1

4,02

15K

ozja

nsko

46.0

5N15

.34E

250-

350

17

1/

1/

5.01

9, 5

.020

, 5.

021,

5.0

22,

5.02

3K

ozje

, Bist

rica

ob S

otli

Dre

nsko

rebr

o, Z

dole

, Bu

če, L

astn

ič, T

rebč

eCe

ljeRo

gašk

a Sl

atin

a

345

SISo

rbus

dom

estic

a L

.2

7,03

45Re

sslo

v ga

j45

.35N

13.4

4E10

02

5,87

1/

2z

omej

enim

lesn

opr.

pom

.,go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1K

oper

Jern

ejSe

žana

Kop

er

100

SISo

rbus

torm

inal

is (L

.) C

rant

z1

0,01

00Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/

268

SISo

rbus

torm

inal

is (L

.) C

rant

z2

3,02

68M

ale

Rodn

e46

.14N

15.3

6E28

0-32

02

0,78

1/

1/

5,04

3Ro

gašk

a Sl

atin

aM

ale

Rodn

eCe

ljeRo

gašk

a Sl

atin

a

172

SISo

rbus

torm

inal

is (L

.) C

rant

z2

6,01

72K

ren

45.4

0N14

.55E

500

27,

101

/1

gozd

ni g

ensk

i rez

erva

t1

Koč

evje

One

kK

očev

jeRo

g

261

SISo

rbus

torm

inal

is (L

.) C

rant

z2

7,02

61Ri

msk

a ce

sta45

.45N

14.0

1E57

5-65

02

21

/1

/1

Div

ača

Dol

enja

vas

Seža

naSe

žana

346

SISo

rbus

torm

inal

is (L

.) C

rant

z2

7,03

46Re

sslo

v ga

j45

.35N

13.4

4E10

02

5,87

1/

2z

omej

enim

lesn

opr.

pom

.,go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1K

oper

Jern

ejSe

žana

Kop

er

340

SITa

xus b

acca

ta L

.1

0,03

40Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/38

0SI

Taxu

s bac

cata

L.

16,

0380

Unš

ka k

oliše

vka

45.4

9N14

.16E

610

224

1/

1go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

1Po

stojn

aK

ačja

vas

Posto

jna

Posto

jna

343

SITa

xus b

acca

ta L

.2

0,03

43G

oren

ja Ž

aga

- Kot

nica

45.3

1N14

.55E

220

22

1/

2z

omej

enim

lesn

opr.

pom

.,go

zdni

gen

ski r

ezer

vat

4,00

5K

oste

lSu

hor

Koč

evje

Koč

evsk

a Re

ka

101

SITi

lia c

orda

ta

Mill

.1

0,01

01Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/19

8SI

Tilia

cor

data

M

ill.

23,

0198

Hal

užni

ca46

.36N

15.5

7E25

6-26

02

0,5

1/

1/

1G

ornj

a Ra

dgon

aN

egov

aM

ursk

a So

bota

Rade

nci


2SI

Tilia

cor

data

M

ill.

26,

0162

Grin

tove

c45

.41N

14.5

5E43

0-54

02

3,55

1/

1/

1K

očev

jeSt

ari L

ogK

očev

jePu

gled

102

SITi

lia p

laty

phyl

los

Sco

p.1

0,01

02Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/23

7SI

Tilia

pla

typh

yllo

s S

cop.

14,

0237

Kro

pivn

ica

46.0

9N14

.55E

325-

350

29,

551

/1

/5,

033

Zago

rjeK

olov

rat

Ljub

ljana

Zago

rje35

3SI

Tilia

pla

typh

yllo

s S

cop.

17,

0353

Lipi

ca45

.40N

13.5

3E40

01

2,00

1/

1na

ravn

o in

saje

no1

Seža

naBa

zovi

ca (2

458)

Seža

naSe

žana

262

SITi

lia p

laty

phyl

los

Sco

p.2

6,02

62Šk

rilj

45.3

8N15

.07E

700

216

,83

1/

1/

1Se

mič

Plan

ina

Nov

o m

esto

Črm

ošnj

ice

103

SIU

lmus

gla

bra

Hun

ds.

10,

0103

Slov

enija

45.2

5N -

46.5

3N13

.23E

- 16

.36E

0-28

641

/3

/2

ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u/

//

//

400

SIU

lmus

gla

bra

Hun

ds.

13,

0391

Form

ile -

gors

ki b

rest

46.1

7N15

.37E

550-

970

220

81

/1

/1

Poljč

ane

Stud

enic

eM

arib

orH

aloz

e23

6SI

Ulm

us g

labr

a H

unds

.1

4,02

36K

ropi

vnic

a46

.09N

14.5

5E32

5-35

02

9,55

1/

1/

5,03

3Za

gorje

Kol

ovra

tLj

ublja

naZa

gorje

415

SIU

lmus

gla

bra

Hun

ds.

22,

0399

Prev

olov

o - g

orsk

i bre

st46

.38N

15.0

9E50

02

51

/1

/5.

092

Mut

aBr

anik

(788

)Sl

oven

j Gra

dec

Radl

je o

b D

ravi

286

SIU

lmus

gla

bra

Hun

ds.

26,

0286

Idrij

a - P

evc

45.5

8N14

.03E

600-

700

225

1/

1/

1Id

rija

Idrij

ski l

ogTo

lmin

Idrij

a34

1SI

Ulm

us la

evis

Pal

l.1

0,03

41Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/34

2SI

Ulm

us m

inor

Mill

.1

0,03

42Sl

oven

ija45

.25N

- 46

.53N

13.2

3E -

16.3

6E0-

2864

1/

3/

2ni

za

upor

abo

v go

zdar

stvu

//

//

/

J-Po

vršin

aK

-Izv

orN

-Opo

mbe

1zn

ano

pore

klo

1sk

upin

a se

men

jako

v 1

a

vtoh

ton

1- g

ozdn

i gen

ski r

ezer

vat

1Si

DG

2iz

bran

2se

stoj

2- g

enet

ski m

onito

ring

2RK

C3

kval

ifici

ran

3se

men

ska

plan

taža

3

nez

nan

- z o

mej

enim

lesn

opr.

pom

.3

obči

ne4

testi

ran

(v o

p. G

MO

ipd.

)4

starš

i dru

žine

- ni z

a up

orab

o v

gozd

arstv

u4

agra

rne

skup

nosti

5kl

on- d

ruge

opo

mbe

5fiz

ične

ose

be6

klon

ska

meš

anic

a6

razl

ični

sola

stnik

i7

Kar

tuzi

ja P

lete

rje

C-K

ateg

orija

I-Ti

pve

čnam

ensk

o go

zdar

stvo

osta

li sp

ecifi

čni n

amen

i

M-N

amen

2

n

eavt

ohto

n

O-K

oda

last

nika

v po

vršin

skih

en

otah

(ha)

ali

št.

drev

es (T

)

Lege

nda

kod

(izbo

r)

- mat

ično

dre

vo z

a pr

idob

ivan

je

sem

ensk

ega

mat

eria

la a

li de

lov

rastl

in z

a os

nova

nje

nasa

da


260. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Občine Kočevje

Na podlagi 297. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE), Akta o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote (Uradni list RS, št. 47/15 in 9/16) in soglasja Agencije za energijo št. 73-28/2016-18/236 z dne 28. 9. 2020 družba JAVNO KOMUNALNO PODJETJE KOMU-NALA KOČEVJE d.o.o., izdaja

S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A

za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Občine Kočevje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen(vsebina akta)

(1) Ta akt ureja obratovanje in vodenje distribucijskega sistema toplote (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem) za geografsko območje Občine Kočevje, na katerem izvaja gospodarsko javno službo distribucije toplote družba JAVNO KOMUNALNO PODJETJE KOMUNALA KOČEVJE d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: distributer toplote).

(2) Ta akt se uporablja za distributerja toplote, odjemalce toplote (v nadaljnjem besedilu: odjemalec) in uporabnike siste-ma, ter tudi za tiste pravne ali fizične osebe, ki načrtujejo, pro-jektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah ali na drugih soodvisnih objektih.

(3) Ta akt določa predvsem:– opredelitev distribucijskega sistema;– tehnične in druge pogoje za varno obratovanje distribu-

cijskega sistema z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe s toploto;

– pogoje in način izvajanja priključitev na distribucijski sistem;

– splošne pogoje za dobavo in odjem toplote;– tarifni sistem in tarifne elemente za dobavo toplote.(4) Ta akt se uporablja za distribucijski sistem na geo-

grafskem območju, navedenem v prvem odstavku tega člena.

2. člen(uporaba podatkov in informacij)

(1) Distributer toplote mora predhodno ustrezno seznaniti uporabnike in odjemalce z namenom obdelave pridobljenih osebnih podatkov.

(2) Distributer toplote je dolžan varovati zaupnost podat-kov in informacij, ki jih pridobi od odjemalcev, razen če predpisi zahtevajo, da se podatki objavijo ali posredujejo državnim ali drugim organom.

(3) Pridobljene osebne podatke odjemalcev je dolžan dis-tributer toplote uporabljati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(4) Osebne podatke odjemalca distributer toplote shranju-je, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.

3. člen(pomen izrazov)

(1) Izrazi, uporabljeni v tem aktu, pomenijo:1. celotni stroški za toploto so stroški za toploto, dobavlje-

no iz distribucijskega sistema, ki so izkazani z računi oziroma s specifikacijo stroškov za dobavljeno toploto za odjemno mesto. Stroški zajemajo fiksne in variabilne stroške ter stroške meritev;

2. črpališča so objekti in naprave, ki omogočajo transport ogrevnega medija po distribucijskem sistemu;

3. daljinsko ogrevanje pomeni distribucijo pare, vroče ali tople vode iz centralnih proizvodnih virov po omrežju do konč-nih odjemalcev v več zgradbah ali lokacijah;

4. delilnik stroškov toplote (v nadaljnjem besedilu: delilnik) je naprava za indikacijo ali merjenje porabe toplote, ki omogoča določitev deležev stroškov za ogrevanje in deležev stroškov za pripravo sanitarne tople vode posameznih delov stavbe. Delil-niki po tem aktu so delilniki, ki so nameščeni na grelnih telesih, ter merilniki toplote in vodomeri za toplo vodo v posameznih delih stavbe;

5. distribucija toplote je prenos toplote po distribucijskem sistemu in vključuje tudi dobavo toplote odjemalcem;

6. distribucijski sistem je sistem naprav in napeljav, ki ni povezan z drugimi distribucijskimi ali prenosnimi sistemi in ki omogoča prenos toplote po omrežju od enega ali več virov do končnih odjemalcev v več stavbah ali lokacijah;

7. distribucijski vod je glavni vod v distribucijskem siste-mu, po katerem se prenaša ogrevni medij in na katerega so vezani vsi priključki;

8. distributer toplote je izvajalec dejavnosti izbirne go-spodarske javne službe distribucije toplote na geografskem območju Občine Kočevje;

9. gospodinjski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo toplote za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti;

10. hišna postaja je del toplotne postaje, ki je namenjen prenosu toplote od priključne postaje na interne toplotne na-prave odjemalca;

11. imetnik soglasja za priključitev je vsaka pravna ali fizična oseba, na katero se glasi soglasje za priključitev na distribucijski sistem;

12. industrijski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto za svojo lastno rabo za potrebe izvajanja svojih tržnih dejav-nosti, ki se nanašajo na predelavo in proizvodnjo dobrin v proizvodnih procesih;

13. interne toplotne naprave so naprave, ki omogoča-jo izrabo toplote ogrevnega medija in zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja (radiator-sko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo tople sanitarne vode in drugo) ter tehnološke in druge namene;

14. investicijsko vzdrževanje so dela, ki po računovod-skih predpisih, ki veljajo za lastnika, distributerja toplote ali odjemalca, predstavljajo povečanje koristnosti ali podaljšanje dobe koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev. Za investi-cijsko vzdrževanje se štejejo tista dela, ki se po računovodskih predpisih lahko izkazujejo kot vlaganja v povečanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev energetske infrastrukture;

15. investitor je vsaka pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev ali sam izvaja graditev naprav in napeljav distribucij-skega sistema, toplotne postaje ali stavbe, ki bo oskrbovana s toploto iz distribucijskega sistema;

16. merilna naprava je:– merilnik toplote na odjemnem oziroma prevzemnem

mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina predane oziroma prevzete toplote, ki je podlaga za obračunavanje dobavljene toplote;

– pretočno merilo za količino pare z merilno zaslonko, ki meri porabo toplote posredno z merjenjem porabe količine pare, ki je podlaga za obračunavanje nabavljene količine pare ali toplote pri dobavitelju pare;

17. merilno mesto je mesto v priključni postaji, kjer je na-meščena merilna naprava. Izjemoma so merilne naprave v ob-stoječih toplotnih postajah lahko nameščene tudi v hišni postaji;

18. mnenje za pridobitev gradbenega dovoljenja je mne-nje, ki ga izdaja distributer toplote skladno z zakonom, ki ureja pogoje za graditev objektov in druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov;

19. nadzor je kvalitativni nadzor pooblaščene osebe dis-tributerja toplote nad izvajanjem del na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah;


20. nesorazmerni stroški priključitve na distribucijski sis-tem pomenijo stroške gradnje distribucijskega voda do točke v sistemu, kjer je priključitev možna, ali stroške, ki so potrebni za ojačitev obstoječega sistema, ali kombinacijo obojega, pri čemer ni pričakovati, da bi v razumnem času prišlo do poveča-nja odjema iz sistema na novem distribucijskem vodu oziroma obstoječem distribucijskem sistemu v tolikšnem obsegu, ki bi omogočal normalno amortizacijo naložbe;

21. obračunska moč je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distri-buterja toplote;

22. obračunsko obdobje je obdobje, za katerega se iz-vaja obračun stroškov za toploto in traja za vse odjemalce en mesec;

23. odčitovalno obdobje je obdobje, v katerem se izvaja odčitavanje merilnih naprav in je za vse odjemalce mesečno;

24. odjemalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki odjema toploto za lastno rabo in je lastnik nepremičnine, na katero ali za katero je nameščeno odjemno mesto. Odjemalec je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na sku-pno odjemno mesto;

25. odjemno mesto je mesto v priključni postaji, kjer odjemalec prevzema toploto iz distribucijskega sistema in na katerem se ugotavlja kakovost in količina dobavljene toplote preko merilnega mesta;

26. ogrevni medij je medij v distribucijskem sistemu, s katerim se prenaša toplota;

27. poslovni odjemalec je odjemalec, ki ni gospodinjski ali industrijski odjemalec;

28. prevzemno mesto je mesto, na katerem distributer toplote prevzema toploto v distribucijski sistem iz proizvodnih virov;

29. priključek je vod, ki povezuje distribucijski vod in odjemno mesto ali prevzemno mesto. Priključek se začne na priključnem mestu na distribucijskem vodu in konča s priključ-nim mestom odjemalca;

30. priključitev je izvedba fizične povezave priključka na obstoječi distribucijski sistem;

31. priključna moč je nazivna moč internih toplotnih na-prav odjemalca, določena s projektno dokumentacijo strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, v skladu s tem aktom in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi stavb na distribucijski sistem;

32. priključna postaja je del toplotne postaje, kjer odjema-lec prevzema pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;

33. priključno mesto odjemalca je točka na koncu priključ-ka neposredno za glavnim zapornim ventilom (v nadaljnjem besedilu: V1 in V2), kjer je oziroma bo priključena toplotna postaja odjemalca;

34. primerljivo obračunsko obdobje je obdobje, v kate-rem so pogoji odjema toplote podobni pogojem v obdobju, za katerega z meritvami ni bilo možno ugotoviti dejanske porabe;

35. proizvajalec toplote je pravna ali fizična oseba, ki proizvaja toploto in jo dobavlja distributerju toplote;

36. proizvodni viri so naprave, ki pretvarjajo primarno energijo goriv v toploto;

37. razdelilnik stroškov dobavljene toplote je preglednica deležev celotnih stroškov za toploto, ki omogoča porazdelitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupne merilne naprave v skupni priključni postaji za več odjemalcev (lastnikov posameznih delov stavbe) v obračunskem obdobju;

38. redno vzdrževanje so vzdrževalna dela, ki se pojavlja-jo pri lastniku, distributerju toplote in odjemalcu občasno, če taka dela po računovodskih predpisih ne predstavljajo pove-čanja koristnosti ali podaljšanja dobe koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev. Za redno vzdrževanje se štejejo vsa tista redna dela, ki se po računovodskih predpisih lahko izkazujejo kot strošek in ne kot vlaganje v povečanje vrednosti opredme-tenih osnovnih sredstev energetske infrastrukture;

39. sanitarna topla voda je hladna voda iz vodovodnega omrežja, ki je prevzela toploto od ogrevnega medija v preno-sniku toplote;

40. skupno odjemno mesto je točka v toplotni postaji, v kateri se izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja predane količine toplote več odjemalcem oziroma stavbam;

41. soglasje za priključitev je soglasje za priključitev na distribucijski sistem, ki ga izdaja distributer toplote skladno z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE; v nadaljnjem besedilu: EZ-1);

42. sprememba odjemalčevih toplotnih naprav je kate-rakoli sprememba na teh napravah, ki povzroči spremembe delovanja toplotnih naprav ali obračuna toplote;

43. tarifna skupina je skupina odjemalcev, za katere ve-ljajo enake tarifne postavke toplote;

44. tehnične zahteve so zahteve distributerja toplote, in sicer Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem (v nadaljnjem besedilu: tehnične zahteve), ki so pretežno tehnične narave in jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in drugih delih na distribucijskem sistemu, toplo-tnih postajah in internih toplotnih napravah. Tehnične zahteve pripravi distributer toplote in jih javno objavi na spletni strani;

45. temperaturni primanjkljaj je vsota dnevnih razlik med temperaturo zraka v ogrevanem prostoru (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka. Pri tem se upoštevajo le dnevi v času ogrevalne sezone, ko je bila povprečna dnevna zunanja temperatura zraka nižja ali enaka 12 °C, po podatkih organa, ki je zadolžen za izvajanje meteoroloških meritev;

46. toplota je izraz za energijo v obliki toplote ne glede na ogrevni medij (vroča voda, para, kondenzat in podobno), ki jo prenaša;

47. toplotna postaja je vezni člen med distribucijskim sis-temom (vključno s priključkom) in internimi toplotnimi naprava-mi odjemalca. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave. Toplotne postaje so glede na ogrevani medij toplovo-dne, vročevodne in parne;

48. uporabnik sistema je proizvajalec toplote, ki dobavlja toploto v distribucijski sistem, ali odjemalec, ki odjema toploto iz distribucijskega sistema;

49. usposobljen izvajalec je izvajalec gradnje, vzdrževal-nih del in obratovanja naprav distribucijskega sistema in toplo-tnih postaj, ki je ustrezno strokovno usposobljen in predhodno potrjen s strani distributerja toplote. Distributer toplote vodi seznam usposobljenih izvajalcev;

50. varnostni odmik je svetla razdalja med vodom distri-bucijskega sistema (distribucijskim vodom ali priključkom) in drugim komunalnim vodom ali gradbenim objektom;

51. varovalni pas distribucijskega sistema je zemljiški pas ob vodih in objektih distribucijskega sistema, vključno s priključ-ki nanje, na katerem se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki lahko vplivajo na varnost obratovanja distribucijskega sistema, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od distribucijskega sistema;

52. vod je cevovod, po katerem se prenaša ogrevni medij (vročevod, parovod, kondenzatni vod in podobno);

53. zapisnik o nastavljeni obračunski moči je zapis, ki ga sestavi pooblaščena oseba distributerja toplote ob nastavitvi obračunske moči v toplotni postaji.

(2) Drugi izrazi, ki v tem aktu niso opredeljeni, imajo enak pomen, kot ga določa EZ-1.

II. DISTRIBUCIJSKI SISTEM

4. člen(opredelitev distribucijskega sistema)

(1) Distribucijski sistem obsega sistem objektov, naprav in črpališč za prenos toplote po omrežju od prevzemnih mest iz proizvodnih virov do odjemnih mest v toplotnih postajah. Se-


stavni del distribucijskega sistema so tudi distribucijski vodi in priključki, vključno z glavnima zapornima ventiloma V1 (dovo-dna armatura – dovodni vod), V2 (povratna armatura – povratni vod) in OV1 (obtočna armatura – kratka vez) na priključnem mestu uporabnika sistema.

(2) Zaradi zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinko-vitega obratovanja distribucijskega sistema se določbe tega akta nanašajo tudi na toplotne postaje, kot vezni člen med distribucijskim sistemom in internimi toplotnimi napravami, in na interne toplotne naprave, ki niso sestavni del distribucijskega sistema.

(3) Proizvodni viri so:1. kotlovnica na lesno biomaso Trata v lasti in upravljanju

distributerja toplote;2. kotlovnica na ekstra lahko kurilno olje Reška cesta 16

(Glasbena šola) v najemu in upravljanju distributerja toplote;3. kotlovnica na ekstra lahko kurilno olje TSJ 2 v najemu

in upravljanju distributerja toplote;4. kotlovnica na ekstra lahko kurilno olje TZO 72 v najemu

in upravljanju distributerja toplote;5. kotlovnica na ekstra lahko kurilno olje Turjaško naselje

v najemu in upravljanju distributerja toplote;6. kotlovnica na ekstra lahko kurilno olje Kajuhovo naselje

v najemu in upravljanju distributerja toplote;7. kotlovnica na ekstra lahko kurilno olje TZO 12-18 v

najemu in upravljanju distributerja toplote.(4) Sestavni del distribucijskega sistema so tudi stvarne in

druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekon-strukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prvega odstavka tega člena.

(5) Distribucijski sistem sestoji iz:– vročevodnega omrežja daljinskega ogrevanja z ogrev-

nim medijem vročo vodo, ki prevzema toploto iz proizvodnega vira in jo preko povezanega vročevodnega omrežja distribuira do toplotnih postaj. Nazivni tlak omrežja je 16 barov, nazivna temperatura je 130 °C;

– sekundarnega vročevodnega omrežja daljinskega ogre-vanja z ogrevnim medijem vročo vodo, ki prevzema toploto iz proizvodnih in glavnih primarnih toplotnih postaj. Nazivni tlak omrežja je 6 barov in nazivna temperatura 95 °C;

– črpališča, ki so objekti in naprave, ki omogočajo tran-sport ogrevnega medija po distribucijskem sistemu;

– glavne primarne toplotne postaje, pri kateri je ogrevni medij distribucijskega sistema na primarni strani ločen s pre-nosnikom toplote od ogrevnega medija na sekundarni strani (primer: toplotna postaja Melamin (para/vroča voda), toplotna postaja UHM 10 (vroča voda/vroča voda);

– sistema za nadzor in upravljanje distribucijskega siste-ma. S tem sistemom distributer toplote upravlja in nadzoruje delovanje distribucijskega sistema.

5. člen(razvoj distribucijskega sistema)

(1) Distributer toplote ima izključno pravico, da izdeluje oziroma potrjuje tehnične rešitve za nadaljnji razvoj distribucij-skega sistema, skladno z odlokom lokalne skupnosti, ki ureja izvajanje dejavnosti izbirne gospodarske javne službe distri-bucije toplote, na podlagi analize izvajanja distribucije toplo-te, značilnosti temperaturnih, pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov, dejanske zasedenosti distribucijskega sistema, zanesljivosti obratovanja, izdanih soglasij za priključitev, anket ter drugih podatkov.

(2) Pri načrtovanju vlaganj in investicij v distribucijski sistem in pri izdajanju soglasij za priključitev mora distributer toplote ekonomsko-tehnično optimizirati proces načrtovanja naložb ob upoštevanju energetske učinkovitosti, stroškov ka-pitala, stroškov vzdrževanja in stroškov obratovanja.

6. člen(spremembe na distribucijskem sistemu)

Distributer toplote ima zaradi zagotovitve varnega, za-nesljivega in učinkovitega delovanja distribucijskega sistema

pravico in dolžnost predlagati potrebne spremembe na dis-tribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah ter podati tehnične zahteve, ki se morajo upoštevati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju distribucij-skega sistema in naprav odjemalca.

7. člen(pogoji za graditev, obratovanje in vzdrževanje

distribucijskega sistema)Pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, obratovanju, za-

četku in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter drugih delih na distribucijskem sistemu in toplotnih postajah se mora upoštevati določbe predpisov za graditev, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema in toplotnih postaj. Pri tem se mora zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov, drugih elementov distribucijskega sistema in toplotnih postaj upoštevati tudi tehnične zahteve distributerja toplote.

8. člen(naprave distributerja toplote)

(1) Naprave v lasti ali upravljanju distributerja toplote so:1. distribucijski vodi do priključnega mesta priključka;2. priključek za priključitev obstoječe stavbe, ki je izveden

na osnovi pogodbe o priključitvi, ki določa, da lastnik stavbe oziroma imetnik soglasja, krije morebitne nesorazmerne stro-ške priključitve ob upoštevanju referenčne ekonomske dobe uporabe priključka oziroma predvidenega obsega uporabe priključka;

3. toplotne postaje, ki so izgrajene na podlagi pogodbe in dane v dolgoročni najem odjemalcem;

4. objekti in naprave za nadzor in upravljanje distribucij-skega sistema;

5. črpališča;6. glavne toplotne postaje;7. merilne naprave.(2) Če distributer toplote ni lastnik dela naprav iz prejšnje-

ga odstavka, ima z lastnikom sklenjeno pogodbo, na podlagi katere mu je omogočeno, da učinkovito opravlja svoje naloge po EZ-1 in tem aktu.

9. člen(toplotne naprave odjemalca)

Naprave v lasti odjemalca so:– toplotna postaja;– interne toplotne naprave;– priključek za priključitev novogradenj;– priključek za priključitev stavbe, ki je bil izveden na

stroške lastnika stavbe oziroma imetnika soglasja na osnovi pogodbe o priključitvi, ki ne določa najmanjšega obsega upo-rabe priključka.

10. člen(obvezen nadzor nad projekti in gradnjo ter montažo

distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav odjemalca)

(1) Distributer toplote ima zaradi zagotovitve varnega, za-nesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema obveznost nadzora nad projekti in gradnjo ter montažo distribu-cijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav.

(2) Nadzor distributerja toplote nad projekti in gradnjo ter montažo distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav obsega naslednje obveznosti distributerja to-plote:

1. izvajanje nadzora nad projektno dokumentacijo v okviru izdajanja pogojev, mnenj in soglasij za priključitev na distribucij-ski sistem skladno z določbami IV. poglavja tega akta;

2. potrjevanje skladnosti gradnje s projekti za izvedbo in nadzor vnosa sprememb med gradnjo v projekt za izvedbo;


3. potrjevanje, da so dograjeni ali spremenjeni distribucij-ski vodi, priključki in toplotne postaje, ki jih je izvedel investitor, geodetsko posneti in posnetek oddan distributerju toplote;

4. usklajevanje rokov fizične priključitve novih distribucij-skih vodov in priključkov na obstoječ distribucijski sistem;

5. usklajevanje rokov polnitve distribucijskih vodov, pri-ključkov in toplotnih postaj z ogrevnim medijem;

6. usklajevanje rokov začetka odjema toplote;7. skrb, da so projekti izvedenih del, oziroma dopolnjeni

projekti za izvedbo dostavljeni v arhiv distributerja toplote;8. potrjevanje, da so pred vključitvijo v distribucijski sistem

distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje zgrajeni tako, da je zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega sistema;

9. nadzor nad posegi tretjih oseb v varovalni pas distribu-cijskega sistema, da se le-ti izvajajo skladno z izdanimi pogoji, mnenji in soglasji distributerja toplote.

(3) Med gradnjo morajo biti distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje geodetsko posneti in po končani gradnji posnetek posredovan distributerju toplote v obliki, skladni z določbami pravilnika, ki ureja vsebino in način vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora ter tehničnimi zahtevami di-stributerja toplote glede vodenja zbirnega katastra energetske infrastrukture.

11. člen(obveznosti odjemalca za obratovanje njegovih

toplotnih naprav)(1) Odjemalec mora s skrbnostjo dobrega gospodarja ne-

prestano skrbeti, da so njegove naprave in napeljave zgrajene, uporabljene in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah v distribucijskem sistemu ter da pretoki na odjemnem mestu in povratna temperatura iz njegovih naprav ne odstopa od vrednosti določenih v projektni dokumentaciji toplotne postaje in internih toplotnih naprav.

(2) Stroški gradnje in vzdrževanja naprav v lasti odjemal-ca so obveznost odjemalca.

(3) Za izpolnjevanje nalog iz prejšnjega odstavka ima odjemalec naslednje obveznosti:

1. ne sme spreminjati mejnih vrednosti nastavitev moči, pretoka in temperature v toplotni postaji;

2. brez pisnega soglasja distributerja toplote ne sme spreminjati svojih toplotnih naprav;

3. skrbeti, da se toplotna postaja nahaja v prostoru, kamor je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam oziroma ka-mor lahko dostopajo le pooblaščene osebe distributerja toplote;

4. skrbeti, da je v prostoru toplotne postaje obratovalna dokumentacija s shemami naprav in napeljav;

5. vzdrževati prostore in pomožne naprave ter dostope do prostorov, kjer je toplotna postaja tako, da so distributerju toplote zagotovljene delovne razmere, ki veljajo za delovne prostore;

6. sproti obveščati distributerja toplote o motnjah pri do-bavi toplote, ugotovljenih na odjemnem mestu;

7. obvestiti distributerja toplote o okvari merilne naprave;8. odgovarja za škodo in posledice na distribucijskem

sistemu, ki so nastale zaradi obratovalne nesposobnosti svojih toplotnih naprav;

9. z obratovanjem svojih toplotnih naprav ne sme motiti drugih odjemalcev ali distributerja toplote;

10. v toplotni postaji omogočiti distributerju toplote priklju-čitev naprav za daljinski prenos podatkov obratovalnih stanj in drugih naprav za upravljanje toplotne postaje;

11. omogočati distributerju toplote izvajanje nujnih vzdr-ževalnih del na priključku zaradi zagotavljanja nemotenega obratovanja distribucijskega sistema;

12. poskrbeti v okviru realnih možnosti, da se prostori za toplotno postajo ne uporabljajo za hrambo ali skladiščenje drugih stvari.

(4) Odjemalec je dolžan zagotavljati in kriti stroške vode iz vodovodnega omrežja za pripravo tople sanitarne vode in

stroške praznitev ter polnitev kemično pripravljene sistemske vode v internih napravah, ki so v njegovi lasti.

(5) Odgovornost za delovanje objektov, naprav in nape-ljav, ki so priključene na distribucijski sistem, nosi odjemalec sam, prav tako je dolžan kriti stroške kot posledica morebitnih pomanjkljivosti delovanja in obratovanja.

(6) Odjemalec je dolžan zagotavljati in kriti stroške elek-trične energije za delovanje toplotne postaje, merilnih naprav in naprav za daljinski prenos podatkov.

12. člen(evidenca infrastrukture za distribucijo toplote)

Distributer toplote vodi kataster infrastrukture za distri-bucijo toplote, v katerem so podatki o tehničnih značilnostih in lokaciji infrastrukture za distribucijo toplote.

III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA

Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE OSKRBE S TOPLOTO

1. Zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema

13. člen(obveznosti distributerja toplote)

(1) Distributer toplote mora zagotavljati varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje distribucijskega sistema in skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere z naslednjimi aktivnostmi:

1. načrtovanjem in zagotavljanjem zadostnih kapacitet proizvodnih virov za zanesljivo oskrbo distribucijskega sistema s toploto in energenti tako, da lahko zadosti potrebam odjemal-cev pri projektni zunanji temperaturi;

2. načrtovanjem razvoja in gradnjo distribucijskega siste-ma za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, ki omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop odjemalcev do distribucijskega sistema;

3. načrtovanjem obratovanja distribucijskega sistema;4. izvajanjem nadzora in vodenja obratovanja distribucij-

skega sistema;5. zagotavljanjem varnega, zanesljivega in učinkovitega

obratovanja distribucijskega sistema;6. nediskriminatornim obravnavanjem odjemalcev;7. zagotavljanjem potrebnih podatkov proizvajalcem to-

plote in odjemalcem, da lahko učinkovito oddajajo oziroma odjemajo toploto v oziroma iz distribucijskega sistema;

8. napoved odjema toplote z uporabo metode celovitega načrtovanja;

9. izvajanjem meritev, obdelavo podatkov meritev in ob-račun prevzetih ter dobavljenih količin toplote uporabnikom sistema;

10. vzdrževanjem objektov in naprav distribucijskega sis-tema, ki so v lasti ali pogodbenem upravljanju distributerja toplote;

11. izvajanjem rednih, izrednih (intervencijskih), investi-cijskih in nepredvidenih vzdrževalnih del in posodobitev distri-bucijskega sistema;

12. zaščita distribucijskega sistema pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi iz okolice;

13. izvajanjem sistemske kontrole z namenom odkrivanja poškodb in načrtovanja izvajanja rednih in investicijskih vzdrže-valnih del ter posodobitev distribucijskega sistema;

14. varovanje objektov in naprav distribucijskega sistema z izvajanjem nadzora nad aktivnostmi tretjih oseb v njegovem varovalnem pasu;

15. izvajanje nadzora nad učinkovitostjo obratovanja to-plotnih postaj in internih toplotnih naprav;

16. obveščanje odjemalcev o načinih za izboljšanje stanja obratovanja njihovih naprav.


(2) Aktivnosti za zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema mora dis-tributer toplote izvajati skladno z internimi operativnimi tehno-loškimi navodili. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti ustrezno usposobljenemu izvajalcu.

(3) Navodila iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati tudi:– ukrepe za varno delo;– ukrepe v primeru izrednih del ali ogroženosti distribu-

cijskega sistema;– ukrepe za preventivno odpravljanje možnih vzrokov

za nastajanje netesnosti na distribucijskih vodih in priključkih;– ukrepe za zagotavljanje napajanja distribucijskega sis-

tema le z ustrezno kemično pripravljenim ogrevnim medijem.(4) Distributer toplote je dolžan povrniti škodo, ki jo je pov-

zročil na nepremičninah ali/in premičninah v lasti odjemalca pri posegih na svojih naprav, ki so postavljene na nepremičnini ali/in premičnini v lasti odjemalca. Višina odškodnine se določi v skladu s splošnimi pravili odškodninske odgovornosti, v kolikor vzpostavitev v prvotno stanje ne bi bila mogoča.

(5) Nadzor distributerja toplote nad projekti in gradnjo ter montažo distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav obsega naslednje obveznosti distributerja to-plote:

1. izvajanje nadzora nad projektno dokumentacijo v okviru izdajanja pogojev, mnenj in soglasij za priključitev na distribucij-ski sistem skladno z določbami IV. poglavja tega akta;

2. potrjevanje skladnosti gradnje s projekti za izvedbo in nadzor vnosa sprememb med gradnjo v projekt za izvedbo;

3. potrjevanje, da so dograjeni ali spremenjeni distribucij-ski vodi, priključki in toplotne postaje, ki jih je izvedel investitor, geodetsko posneti in posnetek oddan distributerju toplote;

4. usklajevanje rokov fizične priključitve novih distribucij-skih vodov in priključkov na obstoječ distribucijski sistem;

5. usklajevanje rokov polnitve distribucijskih vodov, pri-ključkov in toplotnih postaj z ogrevnim medijem;

6. usklajevanje rokov začetka odjema toplote;7. skrb, da so projekti izvedenih del, oziroma dopolnjeni

projekti za izvedbo dostavljeni v arhiv distributerja toplote;8. potrjevanje, da so pred vključitvijo v distribucijski sistem

distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje zgrajeni tako, da je zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega sistema;

9. nadzor nad posegi tretjih oseb v varovalni pas distribu-cijskega sistema, da se le-ti izvajajo skladno z izdanimi pogoji, mnenji in soglasji distributerja toplote.

14. člen(obveznost odjemalca pri zagotavljanju dostopa)

(1) Odjemalec je dolžan zagotoviti distributerju toplote neoviran dostop do naprav in napeljav, ki so v upravljanju distri-buterja toplote, kot tudi do toplotne postaje in internih toplotnih naprav, po predhodni najavi in na način, ki distributerju toplote omogoča uresničevanje naslednjih pravic in dolžnosti:

1. odčitavanje, kontrola, vzdrževanje in menjava merilnih naprav;

2. izvajanje nadzora in vzdrževalnih del na napravah, ki so v lasti ali v upravljanju distributerja toplote;

3. izvajanje nadzora nad delovanjem in stanjem priključka in toplotne postaje;

4. izvedba nujnega popravila v primeru puščanja priključ-ka;

5. izvajanje nadzora, upravljanja in vzdrževanja glavnih zapornih ventilov V1 in V2;

6. izvedba odklopa toplotne postaje zaradi neporavnanih obveznosti do distributerja toplote skladno s 308. členom EZ-1;

7. pregled internih toplotnih naprav odjemalca, ki nasto-pajo kot obračunski element med odjemalcem in distributerjem toplote, v kolikor distributer toplote na podlagi tehničnih para-metrov odjema toplote utemeljeno sumi o spremembi odjemal-čeve obračunske moči.

(2) Odjemalec mora zagotoviti distributerju toplote prost dostop na zemljišče, do delov stavbe in naprav, na katerih se izvajajo dela, oziroma v prostore, v katerih so nameščene toplotne naprave, ki niso v lasti distributerja toplote, ter mu omogočiti izvajanje vseh potrebnih del, kadar je to potrebno v skladu pristojnostmi distributerja toplote določenih v EZ-1 in v tem aktu.

(3) Odjemalec, ki zaradi motenj na distribucijskem sis-temu, višje sile in drugih okoliščin ne more izvrševati pravic dostopa do distribucijskega sistema, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti distributerja toplote.

(4) Odjemalec je dolžan distributerju toplote omogočiti vgradnjo in obratovanje naprav za nadzor in vodenje obratova-nja distribucijskega sistema in toplotne postaje s pripadajočimi napravami za daljinski prenos podatkov v prostoru, kjer se nahaja toplotna postaja.

(5) Odjemalec odgovarja za škodo distributerju toplote, ki je nastala zaradi posegov odjemalca na toplotnih napravah v lasti distributerja toplote.

15. člen(uravnotežene obratovalne razmere)

(1) Distributer toplote mora skrbeti za uravnotežene obra-tovalne razmere v distribucijskem sistemu.

(2) V okviru tehničnih možnosti je distributer toplote dol-žan vzdrževati takšne temperaturne in pretočno-tlačne razmere v distribucijskem sistemu, da zagotovi varno in zanesljivo obra-tovanje ter zadostne količine toplote vsem odjemalcem.

(3) Za potrebe vodenja distribucijskega omrežja in ob-računa storitev ter ugotavljanja količin prevzete toplote v di-stribucijski sistem in predane iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih in odjemnih mestih nameščene merilne naprave.

16. člen(sistemska kontrola)

Distributer toplote izvaja sistemsko kontrolo distribucij-skega sistema z namenom odkrivanja poškodb in načrtovanja izvajanja rednih vzdrževalnih del in posodobitev distribucijske-ga sistema v naslednjih časovnih razporedih:

1. pregled vročevodnih jaškov: najmanj enkrat letno;2. pregled zapornih armatur na distribucijskih vodih: naj-

manj enkrat letno;3. pregled distribucijskega sistema (podzemnih in nadze-

mnih distribucijskih vodov): najmanj enkrat letno;4. pregled varnostnih armatur v distribucijskih vodih: naj-

manj enkrat letno;5. pregled izpustov in odzračevalnikov v distribucijskih

vodih: najmanj enkrat letno;6. pregled razdelilcev in zbiralcev v distribucijskih vodih:

najmanj enkrat letno;7. pregled in overitev merilnih naprav: skladno z zakonom,

ki ureja meroslovje;8. interni pregled merilnih naprav: najmanj dvakrat letno;9. pregled toplotnih postaj, ki so v lasti distributerja toplo-

te ali njegovem upravljanju: v času ogrevanja najmanj enkrat mesečno;

10. daljinska kontrola obratovalnih parametrov distribucij-skega sistema: v času ogrevanja večkrat dnevno.

2. Varovanje distribucijskega sistema

17. člen(soglasje distributerja toplote za posege v prostor

v varovalnem pasu distribucijskega sistema)(1) V varovalnem pasu ima distributer toplote pravico in

dolžnost nadzorovati dejavnosti in posege ter pravico dostopa do distribucijskega sistema.

(2) Za zagotovitev varnosti distribucijskega sistema ter varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravja in življenja ljudi in živali v območju distribucijskega sistema, izdaja distri-


buter toplote smernice in mnenja na prostorske akte, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, projektne pogoje k na-meravanim posegom tretjih oseb v varovalni pas pred začet-kom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na distribucijski sistem.

(3) Pri pripravi smernic in projektnih pogojev distributer toplote določi tudi morebitne posebne varnostne ukrepe v va-rovalnem pasu distribucijskega sistema.

(4) Na podlagi zahteve za izdajo soglasja za nameravan poseg v območje varovalnega pasu distribucijskega sistema in predložene dokumentacije, distributer toplote, upoštevajoč določbe tehničnih predpisov in varnega ter zanesljivega obrato-vanja in vzdrževanja distribucijskega sistema, odloči o zahtevi za izdajo soglasja za izvedbo.

(5) Na podlagi izdanega soglasja se poseg v varovalnem pasu distribucijskega sistema izvede skladno z izdanim so-glasjem, s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote.

(6) Za posege tretjih oseb v varovalni pas, za katere po zakonodaji ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, distributer toplote na podlagi vloge investitorja in na podlagi predloženih izvedbenih rešitev, usklajenih z veljavnimi predpisi in izdanimi pogoji s strani distributerja toplote, odloči o zahtevi za izdajo soglasja za izvedbo nameravanih del.

(7) Varovalni pasovi in varnostni odmiki so določeni v tehničnih zahtevah distributerja toplote.

18. člen(izvajanje del v varovalnem pasu distribucijskega sistema)

(1) Najmanj deset dni pred začetkom izvajanja del na območju varovalnega pasu distribucijskega sistema mora in-vestitor ali izvajalec del predložiti distributerju toplote:

– pisno prijavo začetka del z navedbo datuma njihovega začetka in terminskega plana izvajanja del;

– pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je za izvedbo del potrebno in če ga distributer toplote zahteva;

– naročilo za zakoličenje obstoječih distribucijskih vodov in priključkov;

– naročilo za izvajanje nadzora nad izvajanjem del s strani distributerja toplote;

– podatke o izvajalcu in odgovornem vodji del.(2) Prejšnji odstavek se nanaša tudi na kakršnakoli dela v

varovalnem pasu distribucijskega sistema, ki lahko vplivajo na varno obratovanje distribucijskega sistema.

19. člen(stroški posega v varovalnem pasu distribucijskega sistema)

(1) Investitor ali izvajalec del v varovalnem pasu distribu-cijskega sistema mora distributerju toplote povrniti vse stroške, ki bi nastali distributerju toplote z umeščanjem v prostor, načr-tovanjem in izvedbo teh del.

(2) Stroški iz prejšnjega odstavka obsegajo neposredne stroške teh del, kot so stroški izvedbe posebnih varnostnih ukrepov ali prestavitve voda distribucijskega sistema, bodisi da jih izvede investitor oziroma izvajalec del bodisi distributer toplote, in posredne stroške, ki nastanejo distributerju toplote v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucijskega sistema.

(3) Stroške v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucijske-ga sistema sestavljajo tudi vrednost storitev in del, ki jih izvaja distributer toplote v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucij-skega sistema, kot so strokovno delo v zvezi s soglasji, nadzor nad izvajanjem del in podobno.

(4) Če je za izvedbo posega v varovalnem pasu distri-bucijskega sistema potrebno prestaviti vod distribucijskega sistema, sestavljajo stroške, ki jih nosi investitor ali izvajalec del v varovalnem pasu vsi stroški, povezani s to prestavitvijo, vključno s praznjenjem in ponovnim polnjenjem ogrevnega medija ter morebitnimi obveznostmi do odjemalcev distribucij-skega sistema v zvezi s tem.

20. člen(nedovoljeni posegi v varovalnem pasu

distribucijskega sistema)(1) Če distributer toplote ugotovi, da je prišlo do posega v

varovalnem pasu distribucijskega sistema v nasprotju s predpi-si ali tem aktom, lahko takoj neposredno prepove izvajanje del v zvezi s tem posegom osebam, ki jih izvajajo in o tem obvesti državne organe, pristojne za ukrepe v zvezi z nedovoljenimi posegi v prostor varovalnega pasu in za pregon prekrškov v zvezi s tem.

(2) Če se sicer dovoljena dela v varovalnem pasu distri-bucijskega sistema izvajajo v nasprotju z gradbenim dovolje-njem in/ali projektom za izvedbo del, na katerega je distributer toplote izdal soglasje, ravna distributer toplote, kot je opisano v prejšnjem odstavku.

3. Kakovost ogrevnega medija

21. člen(kakovost ogrevnega medija)

(1) Distributer toplote mora zagotavljati napajanje distribu-cijskega sistema le z ustrezno kemično pripravljeno vodo. Ka-kovost ogrevnega medija se ugotavlja na prevzemnem mestu proizvajalca toplote. Prevzeta toplota je ustrezne kakovosti, če izmerjeni parametri na prevzemnem mestu ustrezajo parame-trom, določenim v naslednjem odstavku in podrobneje opre-deljenim v internih tehnoloških navodilih proizvajalca toplote.

(2) Kemične in fizikalne lastnosti ogrevnega medija, ki vstopa v distribucijski sistem, morajo ustrezati vsaj naslednjim vrednosti:

1. Ogrevni medij v vročevodnem sistemu:– prevodnost pri 25 °C: < 30 µS/cm;– prevodnost po kationskem filtru pri 25 °C: < 10 µS/cm;– pH pri 25 °C: 9,5–10;– kisik: < 0,02 mg/l;– klorid (Cl): < 1,0 mg/l;– skupno železo (Fe): < 0,05 mg/l.(3) Distributer toplote lahko sprejme v distribucijski sistem

le ogrevni medij z lastnostmi, ki ustrezajo območju vrednosti navedenim v prejšnjem odstavku.

4. Nadzor nad obratovanjem distribucijskega sistema

22. člen(obveznost nadzora distribucijskega sistema s strani

distributerja toplote)(1) Distributer toplote mora organizirati nadzor nad delo-

vanjem in obratovanjem distribucijskega sistema, redno pre-gledovati varovalne pasove in skrbeti za uravnotežene obra-tovalne razmere.

(2) Nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucij-skega sistema se izvaja z vizualnim nadzorom in s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske opreme. Potrebno je zagotoviti:

1. nadzor nad prevzemom toplote v distribucijski sistem;2. distribucijo toplote ter vodenje distribucijskega sistema;3. nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega

sistema, napovedovanje odjema toplote in alociranje prevzetih količin toplote;

4. nadzor nad delovanjem ključnih objektov na distribu-cijskem sistemu;

5. nadzor nad predajo toplote odjemalcem na odjemnih mestih;

6. ugotavljanje in javljanje motenj na distribucijskem sis-temu in neuravnoteženih obratovalnih razmer;

7. simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem omrežju.

(3) Izvajanje nadzora nad delovanjem in obratovanjem di-stribucijskega sistema mora distributer toplote izvajati skladno z internimi operativnimi tehnološkimi navodili.


23. člen(služba stalne pripravljenosti)

Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema distributer toplote organi-zira službo stalne pripravljenosti, ki izvaja 24-urni nadzor nad delovanjem distribucijskega sistema in je sposobna izvesti nujne ukrepe za odpravo oziroma omilitev poškodb oziroma motenj na distribucijskem sistemu in organizacijo potrebnih popravil za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v najkraj-šem možnem času.

24. člen(nadzor nad priključkom in toplotno postajo)

(1) Distributer toplote ima pravico in dolžnost izvajanja nadzora nad delovanjem priključka in toplotne postaje zaradi zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratova-nja celotnega sistema daljinskega ogrevanja. Nadzor vključuje kontrolo stanja priključka, ventilov V1, V2, OV1 in elementov toplotne postaje ter kontrolo vstopnih in izstopnih parametrov na odjemnem mestu.

(2) V primeru loma ali nenadnega puščanja na primarni strani toplotne postaje lahko zaradi preprečitve splošne nevar-nosti, nevarnosti za življenje in premoženje, ali škode odjemal-cu ali distributerju toplote, zaprtje glavnih zapornih ventilov V1 in V2 izvede druga usposobljena oseba, o čemer mora takoj obvestiti distributerja toplote.

(3) V primeru začasne ali dolgotrajne prekinitve dobave toplote distributer toplote izvede ločitev toplotne postaje in in-ternih toplotnih naprav od distribucijskega sistema z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov V1 in V2 in z vzpostavitvi-jo kontroliranega minimalnega obtoka ogrevnega medija preko obtočne armature OV1 (kratke vezi) za preprečitev nastanka škode na distribucijskem sistemu.

(4) Zaradi zagotavljanja nemotenega obratovanja distri-bucijskega sistema ima samo distributer toplote pravico upra-vljanja in vzdrževanja obračunskih merilnikov toplote. Stroške prve vgradnje krije odjemalec, stroške overitve, vzdrževanja in zamenjave krije distributer toplote.

5. Zagotavljanje zanesljive oskrbe

25. člen(zagotavljanje zanesljive oskrbe)

(1) Distributer toplote je dolžan zagotavljati zanesljivo oskrbo s toploto in dela na distribucijskem sistemu in preki-nitve distribucije toplote izvajati skladno z določbami EZ-1 in tega akta.

(2) Zaradi varnosti izvajanja del in zagotavljanja nemote-nega obratovanja distribucijskega sistema, ima samo distribu-ter toplote pravico nadzora, upravljanja in vzdrževanja glavnih zapornih ventilov V1, V2.

6. Vzdrževanje distribucijskega sistema

26. člen(obveznost distributerja toplote za vzdrževanje

distribucijskega sistema)(1) Distributer toplote je dolžan vzdrževati objekte in na-

prave distribucijskega sistema, ki so v njegovi lasti ali upra-vljanju tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja v času dobe koristnosti distribucijskega sistema, in sicer z rednim tekočim vzdrževanjem, ki obsega popravila na osnovnih sredstvih, ki ne pomenijo povečanja življenjske dobe, vrednosti ali zmogljivosti osnovnih sredstev, ampak le ohranjajo zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost v predvideni dobi koristnosti, ter investicijskim in izrednim vzdrževanjem.

(2) Distributer toplote pripravi letni načrt rednih in investi-cijskih vzdrževalnih del za distribucijski sistem v upravljanju in njegovi lasti.

(3) Distributer toplote je dolžan izvesti posodobitve dis-tribucijskega sistema, ki je v njegovi lasti, s tem, da ga obča-sno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spremeni njegovo konstrukcijo in s tem podaljša dobo obratovanja in/ali izboljša značilnosti obratovanja distribucijskega sistema (re-dno investicijsko vzdrževanje). Redna investicijska vzdrževalna dela zajemajo zamenjavo ali preureditve oziroma obnovo ob-stoječih osnovnih sredstev, ki pomenijo povečano zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost ali podaljšanje predvidene dobe koristnosti distribucijskega sistema.

(4) Distributer toplote na podlagi naročila lastnika distri-bucijskega sistema izvede posodobitve distribucijskega sis-tema, tako da obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spremeni njegovo konstrukcijo in s tem podaljša dobo obra-tovanja in/ali izboljša značilnosti obratovanja distribucijskega sistema (redno investicijsko vzdrževanje). Redna investicijska vzdrževalna dela zajemajo zamenjavo ali preureditve oziroma obnovo obstoječih osnovnih sredstev, ki pomenijo povečano zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost ali podaljšanje predvidene dobe koristnosti distribucijskega sistema.

27. člen(pravice in obveznosti pri rednih vzdrževalnih delih

na distribucijskem sistemu)(1) Distributer toplote sme začasno odklopiti odjemalca

zaradi rednega vzdrževanja, pregledov ali remontov, preizku-sov ali kontrolnih meritev ter razširitve distribucijskega sistema.

(2) Redna dela je distributer toplote dolžan opraviti v naj-krajšem času, ki je potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce.

(3) Za začasno omejitev ali prekinitev distribucije toplote, ki je posledica izvedbe rednih del, distributer toplote ni odško-dninsko odgovoren. Redna dela se ne smejo izvajati v času, ko je pričakovati večjo porabo toplote.

28. člen(pravice in obveznosti pri izrednih nepredvidenih delih

na distribucijskem sistemu)(1) V primeru motenj ali okvar na distribucijskem siste-

mu, vključno s priključkom do glavnih zapornih ventilov V1 in V2, ki nastanejo kot posledica višje sile ali nepooblaščenega delovanja tretje osebe, mora distributer toplote v najkrajšem možnem času izvesti izredna nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega siste-ma oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko distributer toplote, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, zaradi čimprej-šnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upra-vičenih razlogov, začasno omeji ali prekine distribucijo toplote.

(3) Za začasno omejitev ali prekinitev distribucije toplote, ki je posledica izvedbe izrednih del z namenom zagotovitve ne-motenega in zanesljivega delovanja distribucijskega sistema, distributer toplote ni odškodninsko odgovoren.

(4) Tretja oseba, ki povzroči motnje ali okvare na distribu-cijskem sistemu, nosi vse stroške potrebnih izrednih nepredvi-denih del ter odgovarja za morebitno nastalo škodo.

29. člen(dela na distribucijskem sistemu na podlagi zahtev

tretjih oseb)(1) Če je distributer toplote pozvan, da izvede v izdanem

soglasju določena dela za potrebe tretjih oseb izven rokov, ki so določeni v izdanem soglasju, izvede ta dela na stroške investitorja po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucij-skega sistema oziroma na odjemalce.

(2) Distributer toplote prične z deli na zahtevo tretje osebe potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi priza-detimi odjemalci.


(3) V kolikor so posledice del zaradi potreb tretjih oseb, motnje v delovanju dela ali celotnega distribucijskega sistema, nosi stroške odprave motenj in morebitno škodo odjemalcev, investitor. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti tudi drugemu izvajalcu, če ta dokaže, da je za izvedbo teh del usposobljen. V primeru, da dela izvaja drug izvajalec, mora investitor distributerja toplote o izvedbi del obvestiti. Distributer toplote ima pravico do nadzora pri izvedbi del, stroške nadzora pa krije investitor. Dela se morajo izvajati v skladu s tehničnimi zahtevami in navodili distributerja toplote.

30. člen(objavljanje informacij o vzdrževalnih delih)

(1) Distributer toplote je dolžan o predvidenem odklopu zaradi rednih vzdrževalnih del pravočasno obvestiti odjemalce, in sicer z individualnim pisnim obvestilom, če gre za posame-zne odjemalce v stanovanjskih hišah, ter s pisnim obvestilom na oglasni deski, če gre za večstanovanjske objekte. V primeru večjega števila odjemalcev in v primeru, da osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja toplote vsaj 48 ur pred odklopom. Če ima stavba upravnika, se za drug oseben način obveščanja šteje tudi obvestilo upravniku stavbe. Če gre za javne in poslov-ne objekte, se po telefonu ali elektronski pošti obvesti vnaprej določena odgovorna oseba.

(2) Distributer toplote je dolžan o nepredvideni prekinitvi distribucije toplote zaradi izrednih vzdrževalnih del v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce toplote v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja toplote z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj. Če ima stavba upravnika, distributer toplote obvesti tudi upravnika stavbe.

(3) Obvestilo iz prvega in drugega odstavka tega člena mora vsebovati:

– del sistema, ki je v delu;– začetek in predvideno končanje del;– seznam stavb, ki jim bo omejena ali prekinjena distri-

bucija toplote.

31. člen(obveznost odjemalca za vzdrževanje njegovih

toplotnih naprav)(1) Odjemalec je dolžan vzdrževati toplotne naprave, ki

so v njegovi lasti.(2) Odjemalec mora s skrbnostjo dobrega gospodarja

skrbeti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, upora-bljene in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah v distribucijskem sistemu in da pretoki na odjemnem mestu in povratna temperatura iz njegovih na-prav ne presega vrednosti določenih v projektni dokumentaciji toplotne postaje in internih toplotnih naprav.

(3) Vzdrževalna dela v toplotni postaji sme izvajati samo izvajalec, ki ga na podlagi pisnih potrdil o usposobljenosti potrdi distributer toplote.

(4) Upravljanje s priključkom kot delom distribucijskega sistema je v pristojnosti distributerja toplote. Vzdrževalna dela na priključku sme izvajati samo izvajalec, katerega usposoblje-nost je predhodno potrjena s strani distributerja toplote in samo v vednosti in pod nadzorom pooblaščene osebe distributerja toplote.

32. člen(razdelitev stroškov obratovanja in vzdrževanja toplotnih

naprav odjemalca)(1) Če distributer toplote ugotovi, da delovanje toplotnih

naprav odjemalca ni varno, zanesljivo, ali učinkovito, pozove odjemalca, da na svoje stroške izvede potrebne ukrepe na toplotni postaji ali na internih toplotnih napravah. Če odjemalec v roku, ki ga določi distributer toplote, ukrepov ne izvede in bi lahko tako obratovanje povzročalo splošno nevarnost, nevar-

nost za življenje in premoženje, ali škodo distributerju toplote, lahko distributer toplote odjemalca odklopi do izvedbe ukrepov.

(2) Če se ukrep iz prejšnjega odstavka nanaša na popra-vilo poškodbe, ki lahko povzroči motnje v delovanju distribucij-skega sistema, ga kot nujno vzdrževalno delo izvede distributer toplote na stroške odjemalca. V tem primeru distributer toplote zaradi preprečitve povzročanja nadaljnje škode ter poslabšanja pogojev bivanja za odjemalca oziroma preprečitve ogrožanja življenja, zdravja ali premoženja, pristopi k popravilu poškodbe nemudoma, popravilo pa se obravnava kot nujno naročilo v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja, ki določa pogoje za poslovodstvo brez naročila in na tej podlagi izda račun odjemalcu za popravilo poškodbe.

7. Obratovanje distribucijskega sistema v primeru motenj, ogroženosti distribucijskega sistema in višje sile

33. člen(motnje na distribucijskem sistemu)

(1) Motnja na distribucijskem sistemu je vsak nenačr-tovani dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno urav-noteženo obratovanje celotnega distribucijskega sistema ali njegovega dela in prekinjena ali motena distribucija toplote.

(2) Motnje nastopijo tudi v primerih izpadov proizvodnega vira v takšnem obsegu, da ni mogoče zagotoviti nemotene distribucije toplote v predvidenem obsegu.

(3) V primeru motenj distribucijskega sistema ima distribu-ter toplote pravico in dolžnost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemo-teno distribucijo toplote.

34. člen(višja sila)

(1) Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okolišči-no, ki je izven nadzora distributerja toplote in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer: povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi, ukrepi državnih organov in izpad električnega omrežja na območju proizvodne-ga vira ali črpališča ali odjemalca.

(2) Če distributer toplote delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do odjemalcev.

(3) Če višja sila distributerju toplote delno ali v celoti pre-prečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, se morata distributer toplote in odjemalec pisno dogovoriti o nadaljnjem izvrševanju pogodbe.

(4) V primeru omejitve ali prekinitve distribucije toplote zaradi delovanja višje sile distributer toplote ni odškodninsko odgovoren uporabnikom sistema in odjemalcem ter tretjim ose-bam.

35. člen(obveščanje v primeru motenj na distribucijskem sistemu)

(1) Distributer toplote je dolžan o nastanku višje sile ali motenj na distribucijskem sistemu v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce, in sicer ustno, če gre za posame-zne odjemalce v stanovanjskih hišah, ter s pisnim obvestilom na oglasni deski, če gre za večstanovanjske objekte. V primeru večjega števila odjemalcev in v primeru, da osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja toplote. Če ima stavba upravnika, se za drug oseben način obveščanja šteje tudi obvestilo uprav-niku stavbe. Če gre za javne in poslovne objekte, se po telefonu ali elektronski pošti obvesti vnaprej določena odgovorna oseba.

(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:– navedbo dela distribucijskega sistema, na katerem so

motnje distribucije toplote;– seznam stavb, katerim bo prekinjena ali motena distri-

bucija toplote, če je to možno.


IV. POGOJI IN NAČIN IZVAJANJA PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM

1. Priključitve na distribucijski sistem

36. člen(postopek priključitve na distribucijski sistem)

(1) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distri-bucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na obstoječ distribucijski sistem v Občini Kočevje, morajo izpol-njevati predpisane tehnične normative in druge pogoje za za-gotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema. Potrebne minimalne pogoje, ki jih mora upoštevati projektna rešitev, ki je osnova za pridobitev mnenja ali soglasja s strani distributerja toplote, poda na zah-tevo investitorja distributer toplote.

(2) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distri-bucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na obstoječ distribucijski sistem, morajo biti zgrajeni po enakih ali primerljivih tehničnih normativih kot del distribucijskega siste-ma, na katerega se priključujejo.

(3) Neposredno (fizično) priključitev na distribucijski sis-tem izvede distributer toplote ali drug izvajalec pod nadzorom distributerja toplote. Stroške izvedbe priključitve na distribucij-ski sistem nosi odjemalec.

(4) Polnitev distribucijskega sistema in toplotnih postaj, kot tudi internih instalacij ogrevanja pri direktnih hišnih posta-jah, z ogrevnim medijem lahko izvede le distributer toplote. Stroške prve polnitve krije investitor.

37. člen(listine, ki jih je treba predložiti pred polnitvijo)

(1) Investitor oziroma odjemalec mora pred polnitvijo vsakega novega ali spremenjenega distribucijskega voda, pri-ključka in/ali toplotne postaje distributerju toplote predložiti naslednje dokumente:

– dokazila o usposobljenosti izvajalca, ki je izvedel distri-bucijski vod, priključek ali toplotno postajo;

– izjavo, da so naprave zgrajene v skladu s projektno dokumentacijo, z veljavnimi predpisi, s pravili stroke, s tehnič-nimi zahtevami distributerja toplote, z mnenjem h gradnji in s soglasjem k priključitvi na distribucijski sistem;

– geodetski posnetek distribucijskega voda, priključka in toplotne postaje;

– projekt izvedenih del v tiskani ali elektronski obliki, iz katerega je razvidna obračunska moč objekta.

(2) Na podlagi dokumentov iz prejšnjega odstavka in na podlagi dejanskega fizičnega pregleda distribucijskega voda, priključka in/ali toplotne postaje distributer toplote izda potrdilo o ustreznosti, ki velja kot podlaga za sklenitev pogodbe o do-bavi toplote.

(3) Investitor oziroma odjemalec mora po pridobitvi upo-rabnega dovoljenja za distribucijski vod, priključek in toplotno postajo, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje predložiti distributerju toplote.

(4) Z ogrevnim medijem napolnjeni in obratovalno uspo-sobljeni distribucijski vod, priključek in toplotna postaja odje-malcu ne dovoljujejo tudi odjema toplote. Odjem je dovoljen šele po sklenitvi pogodbe o dobavi toplote.

38. člen(nadzor nad uporabo ogrevnega medija)

Ogrevnega medija iz distribucijskega sistema ni dovoljeno uporabljati za polnjenje internih toplotnih naprav ali v druge na-mene brez predhodnega dovoljenja distributerja toplote. Vsaka uporaba ogrevnega medija mora potekati pod nadzorom dis-tributerja toplote.

39. člen(priključitev na distribucijski sistem)

(1) Fizična priključitev novega distribucijskega voda ali priključka na obstoječ distribucijski sistem je praviloma možna le izven ogrevalne sezone, to je običajno med 15. majem in 15. septembrom.

(2) Izjemoma je možna priključitev tudi med ogrevalno se-zono, če so izpolnjeni pogoji, kar predhodno preveri distributer toplote glede na vpliv predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce. Vse stroške, ki nastanejo zaradi nove priključitve v času med ogrevalno se-zono (zaustavitev obratovanja vročevodnega omrežja, izguba vode, ne dobava toplote obstoječim odjemalcem, morebitni povišani stroški proizvodnje toplote zaradi vklopa vršnega vira in drugo) in temeljijo na veljavnem ceniku storitev distributerja toplote, nosi odjemalec.

40. člen(priključitev internih toplotnih naprav brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi,

ki je že priključena na distribucijski sistem)(1) Če odjemalec priključi svoje interne toplotne naprave

brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, ki je že priključena na distribucijski sistem, lahko distributer toplote sam sestavi zapisnik z datumom, ko je bil tak poseg tehnično mogoč ali dejansko ugotovljen. Če distributer toplote ne razpolaga s podatki o obračunski moči takega odjemalca, le-tega predhodno pozove k pridobitvi soglasja za priključitev skladno 44. členom tega akta in pridobitvi potrdila o ustreznosti skladno s 37. členom tega akta.

(2) Distributer toplote v takem primeru odjemalcu obra-čuna novo obračunsko moč, ostale odjemalce na istem od-jemnem mestu pa obvesti o dodatni priključitvi in povečanju obračunske moči zaradi ureditve razdelilnika stroškov in spre-membe pogodbenega razmerja. Če distributer toplote ne prej-me novega razdelilnika ima pravico, da razdeli stroške skladno s kriteriji, ki so veljali za razdelitev stroškov pred povečanjem obračunske moči na račun dodatnega priklopa.

2. Pogoji in postopek izdajanja soglasij za priključitev

41. člen(pogoji za priključitev)

(1) Priključitev odjemalčevih toplotnih naprav na distribu-cijski sistem je potrebno izvesti skladno s predpisi o prostor-skem načrtovanju, o graditvi objektov, EZ-1, določbami tega akta in drugimi veljavnimi predpisi.

(2) Soglasja, pogoji in mnenja so pisni dokumenti, ki jih izdaja distributer toplote skladno s predpisi in pravili stroke za priključitev odjemalčevih naprav na distribucijski sistem ali za spremembe že priključenih odjemalčevih naprav.

(3) Distributer toplote mora odločiti o izdaji ali zavrnitvi soglasja v rokih, ki jih določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

42. člen(mnenje za pridobitev gradbenega dovoljenja)

(1) Distributer toplote izda mnenje za pridobitev gradbe-nega dovoljenja za stavbo in posamezni del stavbe, za katere je po predpisih, ki urejajo graditev objektov, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

(2) Pisni vlogi za izdajo mnenja za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo stavbe v fazi idejne zasnove. Idejna zasnova mora biti izdelana skla-dno s pravilnikom, ki ureja projektno in tehnično dokumentacijo in mora vsebovati shemo poteka priključka od priključnega mesta na distribucijskem vodu do stavbe, dimenzijo priključka, potrebno toplotno moč stavbe za različne vrste oskrbe s to-ploto (ogrevanje, klimatizacija, topla sanitarna voda, hlajenje,


tehnologija) in lokacijo toplotne postaje. Z mnenjem za prido-bitev gradbenega dovoljenja se na podlagi podatkov iz idejne zasnove stavbe potrdi mesto priključitve na distribucijski sistem in podajo zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi pro-jekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(3) Distributer toplote na podlagi vloge in priložene do-kumentacije izda oziroma zavrne izdajo mnenja za pridobitev gradbenega dovoljenja z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo.

(4) Izdano mnenje za pridobitev gradbenega dovoljenja velja dve leti od datuma izdaje.

(5) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo, priloženo vlogi za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja, hrani distributer toplote.

43. člen(informacija o možni priključitvi na distribucijski sistem)

Za priključitev obstoječih stavb in posameznih delov stavb, za katere po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni po-trebno pridobiti gradbenega dovoljenja, projektant oziroma investitor gradnje pridobi informacijo o možni priključitvi na distribucijski sistem. V pisni vlogi za pridobitev informacije je potrebno navesti situacijo stavbe s predvideno lokacijo toplotne postaje, opis namena uporabe toplote in podatke o potrebah po toploti.

44. člen(soglasje za priključitev)

(1) Pred pričetkom gradnje odjemalčevih toplotnih naprav, ki se jih priključuje na distribucijski sistem, mora investitor gra-dnje pridobiti soglasje za priključitev.

(2) Distributer toplote izda soglasje za priključitev na osnovi pisne vloge investitorja.

(3) Pisni vlogi je potrebno priložiti:– kopijo gradbenega dovoljenja;– projekt za izvedbo distribucijskega voda, priključka,

toplotne postaje in internih toplotnih naprav in– pisno izjavo s predvidenimi roki začetka gradnje distri-

bucijskega voda in priključka ter roki fizične priključitve teh na obstoječ distribucijski sistem.

(4) Za priključitev posameznega dela stavbe v obstoječi stavbi, za katerega investitor pridobiva gradbeno dovoljenje, je potrebno v primeru navezave toplotnih naprav posameznega dela stavbe na skupne toplotne naprave stavbe (npr. na ob-stoječ priključek, toplotno postajo ali interne toplotne naprave) pisni vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti tudi soglasje lastnikov skupnih toplotnih naprav stavbe in skupnih prostorov, v katere se nameščajo investitorjeve toplotne naprave.

(5) Za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za katere po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, je potrebno pisni vlogi iz drugega odstavka tega člena namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stav-be in ustrezna soglasja lastnikov in solastnikov ali pisno izja-vo, s katero investitor del izjavlja, da je pridobil vsa soglasja lastnikov zemljišč, stavb, delov stavb in obstoječih toplotnih naprav (priključek, toplotna postaja, interne toplotne napra-ve), na katere bo predvidena gradnja vplivala oziroma jih prizadela.

(6) Pisni vlogi iz prejšnjega odstavka je za gradnjo dis-tribucijskega voda in priključka potrebno poleg izjave iz prej-šnjega odstavka priložiti dokazilo o lastništvu oziroma soglasju lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski vod in priključek potekal.

(7) Investitor ali lastnik stavbe lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja za priključitev. V tem primeru je potrebno pisni vlogi za izdajo soglasja za priključitev priložiti tudi pooblastilo o zastopanju.

45. člen(obvezne vsebine soglasja za priključitev)

Soglasje vsebuje naslednje obvezne sestavine:a) naslov stavbe, za katero se izvaja priključitev (ulica,

hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe);

b) navedba investitorja in lastnika stavbe:– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, kraj,

davčna številka;– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, zastopnik

družbe, davčna številka;c) navedbo načrtov in dokumentov, ki so predloženi vlogi

za soglasje in na osnovi katerih je izdano soglasje;d) tehnične značilnosti distribucijskega voda ali priključka;e) priključno moč internih toplotnih naprav;f) namen uporabe toplote;g) pogoj, da bo priključitev stavbe na distribucijski sistem

možna, če bo investitor izvedel priključitev v skladu s tem ak-tom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote in predloženimi projekti za izvedbo;

h) navedba, da soglasje preneha veljati:– če investitor ne izvede priključitve stavbe na distribu-

cijski sistem na osnovi načrtov, ki so sestavni del te odločbe, v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote;

– če investitor ne izvede priključitve stavbe na distribucij-ski sistem v roku 24 mesecev od njegove dokončnosti;

i) pravni pouk.

46. člen(veljavnost soglasja)

(1) Dokončno soglasje velja 24 mesecev.(2 V času iz prejšnjega odstavka mora imetnik soglasja

za priključitev objekta izpolniti vse pogoje, predpisane v so-glasju za priključitev, in distributerju toplote naročiti izvedbo priključitve.

(3) Veljavnost soglasja za priključitev lahko distributer toplote na zahtevo imetnika soglasja za priključitev podaljša največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto.

(4) Zahtevo za podaljšanje mora imetnik soglasja za priključitev podati 30 dni pred iztekom veljavnosti soglasja za priključitev. V primeru zamud na strani distributerja toplote se šteje, da je soglasje podaljšano, kar je distributer toplote dol-žan sporočiti imetniku soglasja za priključitev, ki še ni izvedel priključitve na distribucijski sistem.

47. člen(postopek odločanja o soglasju za priključitev)

(1) Na osnovi podane vloge in priložene dokumentacije distributer toplote odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za pri-ključitev. Distributer toplote izda soglasje za priključitev, če investitor ali lastnik stavbe izkaže, da izpolnjuje naslednje pogoje za izdajo soglasja:

– če dokaže, da je lastnik oziroma solastnik stavbe ali dela stavbe ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo;

– če so projekti za izvedbo distribucijskega voda, pri-ključka, toplotne postaje in internih toplotnih naprav izdelani v skladu s predpisi, tem aktom in tehničnimi zahtevami distribu-terja toplote;

– če je pridobil soglasje solastnikov stavbe oziroma sola-stnikov obstoječih vodov, toplotne postaje in internih toplotnih naprav, na katere se priključuje in o tem podal ustrezno izjavo in

– če je namesto kopije gradbenega dovoljenja za distri-bucijski vod in priključek predložil dokazilo o lastništvu oziroma soglasju lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski vod in priključek potekal, v primerih, ko gradbeno dovoljenje ni potrebno.

(2) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča distributer toplote z odločbo v upravnem postopku najkasneje


v roku enega oziroma dveh mesecev od vložitve popolne vloge za izdajo soglasja.

(3) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča župan.

(4) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo, priloženo vlogi za izdajo soglasja za priključitev, hrani distributer toplote.

48. člen(zavrnitev soglasja za priključitev)

(1) Investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve:– če investitor ali lastnik stavbe ne izpolnjuje predpisanih

pogojev za priključitev;– če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi

s toploto ali;– če bi priključitev distributerju toplote povzročila nastanek

nesorazmernih stroškov.(2) Če investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priklju-

čitve, distributer toplote zavrne soglasje za priključitev.

3. Sprememba osnovnih parametrov in pogoji za prenos soglasja

49. člen(pridobitev novega soglasja zaradi spremembe

osnovnih parametrov)(1) Sprememba osnovnih parametrov pomeni spremem-

bo tehničnih značilnosti distribucijskega voda ali priključka, spremembo nazivnih moči internih toplotnih naprav in spre-membo namena uporabe toplote.

(2) V primeru sprememb osnovnih parametrov mora la-stnik stavbe ali investitor gradnje v vseh primerih, ne glede na to, ali se je sprememba osnovnih parametrov zgodila po sklenitvi pogodbe o priključitvi ali pred samo priključitvijo na distribucijski sistem, vložiti pisno vlogo za novo soglasje za priključitev.

(3) Soglasje za spremembo osnovnih parametrov se izda tako, da se izda novo soglasje za priključitev.

50. člen(pogoji za prenos soglasja pred priključitvijo)

(1) Če imetnik soglasja umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja iz razloga spremembe investitorja ali odsvojitev nepremični-ne v času med izdajo soglasja in pred priključitvijo, se lahko soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasje za priključitev preneseta na pravnega naslednika, ki je pravna ali fizična oseba.

(2) Novi lastnik nepremičnine mora najkasneje v 15 dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o nastali spremembi iz prejšnjega odstavka o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti dokazila ter soglasje za priključitev, sicer mora zaprositi za novo soglasje za pri-ključitev.

(3) Prenos soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni mogoč.

51. člen(sprememba lastnika priključka)

(1) Če po sklenitvi pogodbe o priključitvi pride na podlagi univerzalnega, singularnega pravnega nasledstva ali zaradi statusnih sprememb lastnika priključka do spremembe lastni-ka priključka, mora novi lastnik nepremičnine najkasneje v 15 dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti dokazila ter soglasje za priključitev.

(2) Vsakokratni lastnik stavbe stopi na mesto pravnega prednika kot pravni naslednik v pogodbo o priključitvi.

52. člen(neuporaba priključka)

(1) Če odjemalec ne uporablja priključka deset let brez vmesnih prekinitev, se šteje, da ne namerava več ohranjati možnosti odjema toplote. Distributer toplote lahko v tem prime-ru fizično prekine povezavo med priključkom in distribucijskim vodom.

(2) Distributer toplote v primerih nameravane fizične pre-kinitve iz prejšnjega odstavka lastnika stavbe, za katero je bil izveden priključek, obvesti o nameravani fizični prekinitvi iz razlogov dotrajanosti, splošne nevarnosti, nevarnosti za življe-nje in premoženje, ali škodo distributerju toplote, pri čemer ga seznami z možnostjo in stroški obnove, potrebne za ohranitev funkcionalnega stanja priključka, ter možnostjo nadaljnje upo-rabe.

53. člen(odstranitev stavbe)

(1) Če želi lastnik stavbo, v kateri je napeljan priključek, odstraniti, mora pred začetkom odstranitve stavbe odstraniti priključek, za čigar odstranitev mora pridobiti soglasje distri-buterja toplote.

(2) Vlogi za soglasje odstranitve priključka je potrebno priložiti načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže način odstranitve priključka in morebitne posege na glavnem vodu, ki bi zaradi odstranitve priključka lahko nastali.

(3) Soglasje, ki ga izda distributer toplote, vključuje pogo-je, ki jih mora odjemalec upoštevati pri odstranjevanju stavbe.

(4) Vse stroške, ki nastanejo ob odstranitvi priključka, nosi lastnik stavbe.

4. Stroški priključitve

54. člen(stroški priključitve)

(1) Obveznost za kritje stroškov priključitve stavbe na distribucijski sistem se razlikuje glede na vrsto stavbe:

– za novogradnjo, ki se priključuje na obstoječ distribu-cijski sistem ali na distribucijski sistem, ki se gradi v okviru opremljanja stavbnega zemljišča s komunalno opremo, ki jo zagotavlja občina, oziroma na osnovi pogodbe o opremljanju investitor novogradnje, kot to določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, stroške priključitve krije investitor novogradnje oziroma imetnik soglasja za priključitev;

– za obstoječo stavbo stroške za priključitev krije lastnik stavbe oziroma imetnik soglasja za priključitev, distributer toplote pa le v primeru, če se lastnik stavbe oziroma imetnik soglasja za priključitev s pogodbo o priključitvi zaveže, da bo kril morebitne nesorazmerne stroške priključitve oziroma uporabljal priključek najmanj v obsegu, kot ga določa pogodba o priključitvi.

(2) Distributer toplote oceni ekonomsko upravičenost pri-ključitve na podlagi analize stroškov in koristi ter z uporabo metode sedanje vrednosti denarnih tokov, pri čemer se upo-števajo parametri iz splošnega akta agencije, ki ureja metodo-logijo za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Pri izračunu ekonomske upravičenosti investicije, ki je potrebna za priključitev stavbe na obstoječ distribucijski sistem, se upošteva referenčna ekonomska doba uporabe 20 let.

(3) Pri analizi ekonomske upravičenosti priključitve distri-buter toplote upošteva:

– stroške za izvedbo potrebne investicije v distribucijski vod, priključek ali v ojačitev obstoječega sistema (vrednost investicije);

– predvidene prihranke ali dodatne stroške distributerja toplote, ki nastanejo zaradi spremenjene višine vzdrževalnih in obratovalnih stroškov kot posledica izvedenih ojačitev sistema;

– strošek iz naslova donosa na finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo investicije;


– predvidene dodatne prihodke distributerja toplote, gle-de na predviden obseg uporabe priključka s strani imetnika soglasja za priključitev.

(4) Stroški priključitve so vsi stroški iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka, ki jih ima distributer toplote zaradi zahtevane priključitve.

(5) Stroški za izvedbo potrebne investicije so stroški pro-jektiranja, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih stvarnih pravic, stroški gradnje objektov in naprav in vsi drugi stroški, ki jih distributer toplote ne bi imel, če ne bi prišlo do za-devne priključitve. Za izračun stroškov se upoštevajo trenutne cene na trgu in podatki iz pogodb preteklih gradenj primerljivih objektov.

(6) Predvideni prihranki ali dodatni stroški distributerja toplote so vsi stroški z obratovanjem ter rednim in investicij-skim vzdrževanjem, ki jih bo imel distributer toplote, glede na izkustvena merila s podobno energetsko infrastrukturo, v zvezi z investicijo iz prejšnjega odstavka v referenčni ekonomski dobi uporabe.

(7) Strošek iz naslova donosa na finančna sredstva se določi kot povprečna vrednost obrestne mere zadnjih petih izdanih državnih obveznic Republike Slovenije.

(8) Pri izračunu amortizacijskih dob se za posamezne dele distribucijskega sistema upoštevajo amortizacijske dobe in stopnje, ki jih je distributer toplote upošteval pri pripravi zadnjih revidiranih letnih računovodskih izkazov skladno s slovenskimi ali mednarodnimi računovodskimi standardi in ki ne presegajo davčno priznanih stopenj.

(9) Predvideni dodatni prihodki distributerja toplote so vsi prihodki, ki jih bo imel distributer toplote zaradi nove priključitve, upoštevaje s strani imetnika soglasja za priključitev napovedan odjem toplote.

(10) Dodatne prihodke in stroške, ki se upoštevajo pri analizi ekonomske upravičenosti, ugotavlja distributer toplote na podlagi podatkov, ki veljajo na dan, ko je s strani imetnika soglasja za priključitev prejel popolno vlogo za izdajo soglasja za priključitev.

(11) Priključitev je ekonomsko upravičena, če predvideni dodatni prihodki zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključi-tve. Vse stroške priključitve, ki so ekonomsko upravičeni, nosi distributer toplote (sorazmerni stroški priključitve).

(12) Če predvideni dodatni prihodki ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve, ima imetnik soglasja za priključitev pravico do priključitve le, če sam pokrije tisti del stroškov, ki ni pokrit s predvidenimi dodatnimi prihodki (neso-razmerne stroške).

(13) Distributer toplote določi nesorazmerne stroške kot znesek, ki je potreben, da je v referenčni ekonomski dobi upo-rabe distribucijskega voda v celoti upoštevana takšna pričako-vana interna stopnja donosnosti investicije kot znaša stopnja donosa na sredstva distributerja toplote.

(14) Distributer toplote ni dolžan začeti z investicijo, dokler imetnik soglasja za priključitev ne sklene pogodbe o priključitvi, s katero se slednji zaveže, da bo v referenčni ekonomski dobi uporabljal priključek v napovedanem obsegu odjema toplote, ki izhaja iz soglasja za priključitev in dokler ne plača nesorazmer-nih stroškov, kot je opredeljeno v pogodbi o priključitvi.

(15) Posledice neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe o priključitvi, predvsem če imetnik soglasja za priključitev ne odjema toplote v napovedanem obsegu, in vračilo dela ne-sorazmernih stroškov zaradi priključitve novih odjemalcev na isti distribucijski vod, distributer toplote opredeli v pogodbi o priključitvi.

5. Pogodba o priključitvi

55. člen(vsebina pogodbe o priključitvi)

(1) Po dokončnosti odločbe o soglasju za priključitev na sistem skleneta distributer toplote in imetnik soglasja za priklju-čitev pogodbo, s katero uredita medsebojna razmerja v zvezi s

priključkom, vzdrževanjem priključka, dobavo toplote in druga medsebojna razmerja, ki se nanašajo na izvedbo priključka, pri-ključitev in dobavo. Pogodba o priključitvi je pogoj za sklenitev pogodbe o dobavi toplote.

(2) Obvezna vsebina pogodbe o priključitvi je tudi ure-ditev vseh medsebojnih razmerij med distributerjem toplote in lastnikom nepremičnine v zvezi z morebitno prekinitvijo ali odstranitvijo priključka ter odgovornostjo za plačilo s tem po-vezanih stroškov.

6. Izgradnja priključka in toplotne postaje

56. člen(obvezen nadzor nad gradnjo priključka

in toplotne postaje)(1) Priključek in toplotna postaja morata biti zgrajena v

skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplo-te, izvajalec del pa mora distributerja toplote pred priključitvijo obvezno pozvati k izvajanju nadzora nad njegovo izgradnjo.

(2) Distributer toplote mora biti obveščen o izvajanju del na priključku, ki jih izvaja investitor ali tretja oseba. Distributer toplote ima pravico do nadzora nad gradnjo priključka in to-plotne postaje, kar se uredi s pogodbo o priključitvi in všteje v končno ceno po pogodbi.

(3) Investitor ali izvajalec del sta dolžna obveščati di-stributerja toplote o morebitni netesnosti, okvarah oziroma poškodbah na priključku in toplotni postaji.

(4) Distributer toplote s priključitvijo naprav lastnika stavbe ali investitorja na distribucijski sistem ne prevzema odgovorno-sti za pravilno in brezhibno delovanje odjemalčevih naprav in ne odpravlja napak, če naprave ne bi pravilno delovale, čeprav je pregledal projekte in nadziral gradnjo priključka in toplotne postaje.

57. člen(določitev tehničnih značilnosti priključka)

Vrsto, število, lego in dimenzijo priključkov določi dis-tributer toplote v postopku izdaje soglasij, glede na potrebe stavbe, določbe tega akta in upoštevaje ekonomičnost načina priključitve.

58. člen(obveznost odjemalca za dopustitev vgradnje tehnološko

sodobnih merilnih naprav)Odjemalec je dolžan omogočiti distributerju toplote vgra-

dnjo in obratovanje tehnološko sodobnih merilnih naprav in na-prav za namen nadzora in vodenja obratovanja distribucijskega sistema v prostoru, kjer se nahaja toplotna naprava.

59. člen(priključitev novega odjemalca na obstoječ priključek)(1) Lastnik priključka lahko v zameno za primerno nado-

mestilo, ki mu ga je dolžan plačati novi potencialni odjemalec, dovoli in omogoči priključitev priključka novega potencialnega odjemalca na svoj priključek, v kolikor ta priključek dovoljuje dodatne obremenitve. Novi potencialni odjemalec in lastnik priključka morata skleniti dogovor o skupni uporabi in vzdrže-vanju priključka.

(2) Za primerno nadomestilo se šteje nadomestilo v višini sorazmernega dela stroškov gradnje priključka glede na število njegovih odjemalcev ali zmogljivosti. Višino nadomestila lahko predlaga distributer toplote.

(3) Novi odjemalec mora priključek izvesti tako, da s tem kar najmanj posega v lastnino drugih odjemalcev.

(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za priključevanje novih internih toplotnih naprav na obstoječo to-plotno postajo.

(5) Skupni del priključka lahko prevzame v last ali upra-vljanje distributer toplote, kar se uredi s posebno pogodbo.


7. Postopek odklopov

60. člen(odklop po predhodnem obvestilu)

(1) Distributer toplote odklopi odjemalca po predhodnem obvestilu, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, in sicer če:

1. na opomin distributerja toplote ne poravna pogodbenih obveznosti;

2. moti distribucijo toplote drugim odjemalcem;3. odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo

distributerja toplote, dostop do vseh delov priključka, toplotne postaje, ventilov V1 in V2, merilnih naprav ali internih toplotnih naprav v okviru pristojnosti distributerja toplote po tem aktu, kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje;

4. brez soglasja distributerja toplote priključi na distribucij-ski sistem svoje toplotne naprave, ali če omogoči prek svojih to-plotnih naprav priključitev toplotnih naprav drugih odjemalcev;

5. na opomin distributerja toplote ne zniža odjema toplote na s pogodbo o dobavi toplote dogovorjeno vrednost oziroma količino v zahtevanem roku;

6. onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, ali če uporablja toploto brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih;

7. v roku, ki ga določi distributer toplote oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave ali napeljave.

(2) Rok za izpolnitev obveznosti v obvestilu znaša 15 dni za gospodinjske odjemalce in osem dni za ostale odjemalce od dneva prejema obvestila.

(3) Distributer toplote izvede odklop po predhodnem ob-vestilu z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov V1 in V2.

(4) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, nosi odjemalec.

61. člen(odklop brez predhodnega obvestila)

(1) Distributer toplote odklopi odjemalca brez predho-dnega obvestila, če odjemalec z obratovanjem svojih toplotnih naprav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje.

(2) Distributer toplote izvede odklop odjemalca brez pred-hodnega obvestila tudi v primeru, ko obstaja utemeljen sum, da je namerno poškodoval merilno napravo ali nepooblaščeno priključil svoje toplotne naprave na distribucijski sistem z uni-čenjem pečatov ali s poškodovanjem glavnih zapornih ventilov V1 in V2, s čimer ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje.

(3) Distributer toplote izvede odklop z zaprtjem in pečate-njem glavnih zapornih ventilov V1 in V2.

(4) Vnovična dobava toplote po odklopu se začne potem, ko so odpravljeni razlogi za odklop in ko odjemalec distributerju toplote poravna nastale stroške v zvezi z odklopom.


62. člen(odklop na zahtevo odjemalca)

(1) Odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev, lahko zahteva od distributerja toplote, da njegovo odjemno mesto trajno odklopi od distribucijskega sistema. V tem primeru po-godba o dobavi toplote preneha veljati.

(2) Distributer toplote izvede odklop s fizično prekinitvijo priključka za glavnima zapornima ventiloma V1 in V2 ter peča-tenjem ventilov.

(3) Pravica odjemalca do odklopa po tem členu ne posega v obveznosti odjemalca iz pogodbe o priključitvi, ki izhajajo iz obveznosti uporabe priključka do poteka ekonomske dobe.

(4) Če se odjemalec ponovno priključi na sistem v roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma.

(5) Distributer toplote lahko odjemalcu, ki je zahteval odklop, zavrne ponovno priključitev na distribucijski sistem ali izdajo novega soglasja za priključitev, dokler odjemalec ne poravna vseh obveznosti iz pogodbe o priključitvi, ki izvirajo iz časa pred odklopom.

(6) Odjemalec mora za ponovno priključitev pridobiti novo soglasje za priključitev in skleniti novo pogodbo o priključitvi.


63. člen(ponovni odklop v primeru kršitev odklopa)

(1) Če odjemalec po izvedenem odklopu odjemnega me-sta z nedovoljenim posegom v distribucijski sistem vzpostavi odjem toplote, se ta odjem šteje kot neupravičen odjem.

(2) Če pride do neupravičenega odjema preko priključka, namenjenega oskrbi odjemnega mesta, ki je bilo odklopljeno, lahko distributer toplote izvede odklop na priključnem mestu na distribucijskem vodu. Nastali stroški bremenijo odjemalca, ki je po izvedenem odklopu neupravičeno odjemal toploto.

8. Ponovna priključitev in povrnitev škode

64. člen(ponovna priključitev in povrnitev škode)

(1) Distributer toplote je dolžan odjemalca, ki je bil odklo-pljen, na stroške odjemalca ponovno priključiti na distribucijski sistem, ko ugotovi, da je odjemalec odpravil razloge za odklop in izpolnil pogoje iz tega akta.

(2) Distributer toplote, ki je odjemalca neutemeljeno od-klopil, mora v 24 urah od ugotovitve neutemeljenega odklopa na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave odjemalca omrežja na svoj distribucijski sistem.

(3) Distributer toplote ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj odjemalca in zaradi katerih ga je odklopil po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila. Distributer toplote je upravičen do povračila škode, ki bi nastala zaradi odjemalčevega namernega poškodovanja ali odjemalčeve hude malomarnosti.

(4) Odjemalec ima pravico do povračila škode zaradi neutemeljenega odklopa. Pravico do povračila škode uveljavlja s pisno zahtevo, ki jo mora posredovati distributerju toplote v desetih dneh po neutemeljenem odklopu.

(5) Distributer toplote mora po prejetju zahtevka v desetih dneh odjemalcu posredovati odgovor.

V. SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM TOPLOTE

1. Dobava toplote

65. člen(pogodba o dobavi toplote)

(1) Pogodba o dobavi toplote se sklene v pisni obliki ali tudi v elektronski obliki skladno s predpisi o elektronskem poslovanju, v kolikor za to obstajajo možnosti pri obeh pogod-benih strankah.

(2) Pogodba o dobavi toplote se sklene med distributer-jem toplote in odjemalcem, ki je imetnik soglasja za priključitev v primeru prvih priključitev na distribucijsko omrežje (imetnik soglasja za priključitev) oziroma lastnik nepremičnine, v kateri ali za katero je bilo izvedeno odjemno mesto.

(3) Če distributer toplote nima podatka o lastniku stavbe ali dela stavbe in lastništvo stavbe ali dela stavbe ni razvidno iz javnopravnih evidenc, se pogodba o dobavi toplote lahko


sklene tudi z odjemalcem, ki dejansko odjema toploto (npr. najemnik, uporabnik).

(4) Če odjemalec, ki odjema toploto (npr. najemnik, upo-rabnik), ni imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik ne-premičnine, se pogodbeno razmerje o dobavi in odjemu toplote uredi med imetnikom soglasja za priključitev oziroma lastnikom nepremičnine, odjemalcem, ki odjema toploto (najemnik, upo-rabnik) in distributerjem toplote. Odjemalec, ki ni lastnik nepre-mičnine, in lastnik nepremičnine sta solidarno odgovorna za nastale obveznosti dobave toplote v skladu z določbami tega akta, razen v primeru, da je subsidiarna odgovornost določena z drugim zakonom.

(5) Če pogodba o dobavi toplote ni sklenjena v pisni ali elektronski obliki in odjemalec toploto dejansko odjema, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, ko je odjemalec postal lastnik nepremičnine.

(6) Splošni pogodbeni pogoji so sestavni del pogodbe o dobavi toplote.

66. člen(odpoved pogodbe o dobavi toplote)

(1) Pogodba o dobavi toplote je sklenjena za nedoločen čas, razen če se distributer toplote in odjemalec v pogodbi ne dogovorita drugače.

(2) Odjemalec lahko odpove pogodbo o dobavi toplote pisno z 90-dnevnim odpovednim rokom.

(3) Po preteku odpovednega roka iz prejšnjega odstavka distributer toplote ustavi dobavo toplote na odjemno mesto. Če sovpada datum odpovednega roka na dela prosti dan (praznik, sobota ali nedelja), potem izvede distributer toplote zaustavitev dobave toplote prvi naslednji delovni dan. Distributer toplote ne prevzema nikakršnih obveznosti (npr. pravnih in finančnih) za škodo, ki bi z zaustavitvijo dobave toplote nastala odjemalcu.

(4) Odpoved od pogodbe o dobavi toplote ni mogoča v primerih:

– če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva posame-zni odjemalec, ki se s toploto oskrbuje iz skupnega odjemnega mesta;

– če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva odjema-lec, ki bi se po odpovedi pogodbe o dobavi toplote želel oskrbo-vati z drugim virom energije, kljub dejstvu, da je na določenem območju na podlagi predpisana prioritetna uporaba toplote iz distribucijskega sistema kot energenta za ogrevanje prostorov.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je odpoved od pogodbe o dobavi toplote mogoča v primeru odstranitve ali rušitve stavbe.

(6) Pogodba o dobavi toplote velja in zavezuje distribu-terja toplote in odjemalca tudi v primeru, če je odjemalcu iz ka-kršnegakoli razloga na strani odjemalca prekinjena dobava na njegovo odjemno mesto in če v tem času na odjemnem mestu odjemalca ni izkazana količina dobavljene toplote.

67. člen(sestavine pogodbe o dobavi toplote)

Pogodba o dobavi toplote mora vsebovati:a) podatke o distributerju toplote, odjemalcu oziroma od-

jemalcih, če je skupno odjemno mesto in lastniku stavbe oziro-ma lastnikih posameznih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto:

– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in davčno številko;

– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zastopnik družbe;

b) podatke o distributerju toplote in skupini odjemalcev, če je skupno odjemno mesto: ime in priimek/naziv družbe, naslov odjemalcev/sedež družbe, kraj, davčno številko/ID za DDV, naziv skupine odjemalcev, naslov skupine odjemalcev, podatke o zastopniku/pooblaščencu skupine odjemalcev ali podatke o

upravniku skupine, ki skupino odjemalcev zastopa v njihovem imenu in za njihov račun;

c) predmet pogodbe;d) ponujeno raven kakovosti storitev;e) podatke o odjemnem mestu:– naslov odjemnega mesta (ulica, hišna številka, kraj,

identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe);– oznake odjemnega mesta;– obračunsko moč odjemnega mesta na osnovi izdanega

soglasja;– uvrstitev v tarifno skupino;– delež fiksnih stroškov odjemalca na odjemnem mestu;f) vrste vzdrževalnih storitev;g) ceno toplote na dan podpisa pogodbe;h) podatke o obračunu toplote in načinu plačila;i) način razdelitve stroškov dobave toplote, če je odjemno

mesto skupno (razdelilnik stroškov);j) podatke o načinu spremembe cen toplote, načinu obra-

čuna toplote in načinu plačila;k) trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje

vzdrževalnih storitev in pogodbe;l) pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neiz-

polnjevanjem pogodbe;m) načine pridobivanja podatkov o vseh veljavnih tarifah

in stroških vzdrževanja;n) podatke, v katerih pogodbena partnerja določita more-

bitne posebnosti pogodbenega razmerja;o) dogovore o nadomestilu in povračilu v primeru, če ni

dosežena raven kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z ne-natančnim ali zapoznelim obračunavanjem toplote;

p) informacije o pravicah odjemalcev.

68. člen(obveščanje)

(1) Odjemalec je distributerju toplote dolžan pisno sporo-čiti vse spremembe podatkov (na primer ime ali firmo, naziv, prebivališče, poslovni naslov, sedež, statusnopravne spre-membe, uvedbo postopkov zaradi insolventnosti, spremem-be odjemne skupine, spremembe lastnika odjemnega mesta, plačnika, nastop in prenehanje višje sile, spremembe soglasja za priključitev) najkasneje v roku 15 dni po nastali spremembi in predložiti dokumente, ki izkazujejo spremembe.

(2) Distributer toplote spremembe upošteva od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ki sledi mesecu, v katerem je bila podana sprememba.

(3) Odjemalec mora distributerju toplote spremembe po-datkov poslati pisno po pošti ali po faksu ali elektronski pošti, in sicer na naslove oziroma številke faksa, navedene v pogodbi o dobavi toplote ali na spletni strani distributerja toplote.

(4) Če odjemalec ne sporoči sprememb podatkov, se računi in druga sporočila, poslana odjemalcu na ime in naslov, ki sta navedena v pogodbi o dobavi toplote, štejejo za prejeta.

(5) Distributer toplote bo pošto (na primer račune, opo-mine, odgovore na reklamacije, obvestila, odpoved pogodbe, obvestila vezana na akcije, neposredno trženje, tržne analize) pošiljal odjemalcu z redno pošto na naslov odjemalca, naveden v pogodbi o dobavi toplote oziroma na sedež pravne osebe, ki je naveden v poslovnem registru, ali po elektronski pošti na elektronski naslov, ki je bil posredovan s strani odjemalca.

69. člen(spremembe pogodbe o dobavi toplote in odjemalca)(1) V primeru lastninsko pravnih sprememb pri odjemal-

cih, ki vplivajo na obstoječe pogodbeno razmerje med distribu-terjem toplote in odjemalcem, sta obstoječi ali novi odjemalec dolžna distributerja toplote obvestiti o navedenih spremembah najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi ter poskrbeti, da tudi novi odjemalec sklene pogodbo o dobavi toplote oziroma vstopi v obstoječo pogodbo o dobavi toplote, v primeru, da gre za skupno odjemno mesto.


(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:a) podatke o dosedanjem odjemalcu oziroma vseh od-

jemalcih, če je skupno odjemno mesto in o lastniku stavbe oziroma lastnikih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto:


– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zasto-pnik družbe;

b) podatke o novem odjemalcu oziroma vseh odjemalcih, če je skupno odjemno mesto in o lastniku stavbe oziroma la-stnikih delov stavbe če je skupno odjemno mesto:


– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zasto-pnik družbe;

c) podatke o odjemnem mestu: številka in naslov meril-nega mesta;

d) priložen izpisek iz zemljiške knjige;e) podpisano izjavo novega odjemalca na obrazcu distri-

buterja toplote, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje, če gre za skupno odjemno mesto;

f) stanje merilne naprave na dan prenosa lastninske pra-vice.

(3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke in pri-loge iz prejšnjega odstavka, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote na novega odjemalca. Če odjemalec ni sporočil stanja merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice, se šteje, da velja obvestilo o spremembi od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ko je distributer toplote prejel obvestilo v svojem vložišču.

(4) V primeru nepopolnega obvestila iz drugega odstavka tega člena distributer toplote odjemalca obvesti o manjkajočih podatkih oziroma dokumentih ter ga pozove k dopolnitvi vloge. Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti iz pogod-be o dobavi toplote zavezan dosedanji odjemalec, ne glede na prenos lastninske pravice.

(5) V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote, sklenjene med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote. Univerzalni pravni naslednik odjemalca je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti distributerja toplote o nastali spremembi.

70. člen(ureditev pogodbenih razmerij z odjemalcem, ki ni lastnik

nepremičnine oziroma imetnik soglasja za priključitev)(1) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik ne-

premičnine lahko distributerju toplote pisno predlaga, da se pogodbeno razmerje uredi z odjemalcem, ki odjema toploto (npr. najemnik, uporabnik) in ni imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine.

(2) Pisni predlog odjemalca mora vsebovati:a) podatke o dosedanjem odjemalcu:– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in

davčno številko;– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno

številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zasto-pnik družbe;

b) podatke o odjemalcu toplote, ki ni lastnik nepremičnine:– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in



c) podatke o odjemnem mestu: številka in naslov odje-mnega mesta.

(3) Distributer toplote, imetnik soglasja za priključitev ozi-roma lastnik nepremičnine in odjemalec, ki ni imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine pogodbeno raz-

merje uredijo s sklenitvijo tripartitnega dodatka k pogodbi o dobavi toplote, ki jo ima imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine sklenjeno z distributerjem toplote.

(4) Distributer toplote ima pravico, da ne privoli v sklenitev dodatka k pogodbi o dobavi toplote iz prejšnjega odstavka, do-kler niso izpolnjene vse finančne in druge obveznosti odjemal-ca na odjemnem mestu, kjer se vrši dobava toplote. Distributer toplote mora o tem dejstvu pisno obvestiti odjemalca ter navesti razlog zavrnitve.

(5) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepre-mičnine, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi toplote in odjema-lec, ki odjema toploto na podlagi sklenjenega dodatka k pogod-bi o dobavi toplote sta solidarno odgovorna, razen v primerih, ko je z drugimi zakoni določena subsidiarna odgovornost.

(6) Dodatek k pogodbi o dobavi toplote prične veljati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko je distributer toplote prejel podpisan dodatek k pogodbi o dobavi toplote v svoje vložišče.

(7) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik ne-premičnine, ki imata sklenjeno pogodbo o dobavi toplote in odjemalec, ki odjema toploto na podlagi sklenjenega dodatka k pogodbi o dobavi toplote se zavezujeta, da bosta distributerja toplote obvestila o vseh spremembah, ki bi vplivale na pogod-beno razmerje o dobavi toplote.

(8) Za dodatek k pogodbi o dobavi toplote se smiselno uporabljajo vse določbe tega akta, ki veljajo za pogodbo o dobavi toplote.

71. člen(sprememba splošnih pogodbenih pogojev)

(1) O spremembi splošnih pogodbenih pogojev mora di-stributer toplote obvestiti odjemalca osebno najmanj mesec dni pred njihovo uveljavitvijo, če se sprememba nanaša na pogodbo o dobavi toplote. Obvestilo izvede s prilogo k računu za dobavljeno količino toplote, pri čemer ga napoti na distribu-terjevo spletno stran, kjer je objavljena celotna vsebina novih splošnih pogodbenih pogojev.

(2) Če odjemalec zaradi sprememb splošnih pogojev ne želi več odjemati toplote pod spremenjenimi pogoji lahko, razen v primerih, ko odpoved od pogodbe o dobavi toplote v skladu z določbami tega akta ni mogoča, odstopi od pogodbe o dobavi toplote najkasneje v roku trideset dni po začetku ve-ljave sprememb splošnih pogodbenih pogojev. Če distributer toplote ne prejme pisnega odstopa odjemalca v navedenem roku, se šteje, da je odjemalec pristal na spremembe splošnih pogodbenih pogojev.

2. Posebna razmerja na skupnih odjemnih mestih

72. člen(skupno odjemno mesto)

Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v večstano-vanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba toplote za več pravnih in/ali fizičnih oseb skupaj. V tem primeru izvršujejo obveznosti in pravice, ki jih imajo po teh pogojih odjemalci, vse te osebe skupaj in se jih obravnava kot enega odjemalca.

73. člen(urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu)

(1) Pogodbo o dobavi toplote za skupno odjemno mesto sklene v imenu in za račun odjemalcev, ki se oskrbujejo s toploto iz skupnega odjemnega mesta, upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe oziroma drug pooblaščenec lastnikov posameznih delov stavb v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov posameznih delov.

(2) Če večstanovanjska, poslovna ali stanovanjsko-po-slovna stavba s skupnim odjemnim mestom nima upravnika ali pooblaščenca lastnikov posameznih delov stavb, lahko sklepa distributer toplote eno pogodbo o dobavi toplote, ki jo podpišejo


vsi odjemalci oziroma pogodbo o dobavi toplote sklepa z vsa-kim odjemalcem posebej.

(3) Za urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odje-mnem mestu se smiselno uporabljajo določbe akta, ki urejajo sklepanje pogodb o dobavi toplote, razen v kolikor v tem po-glavju ni drugače določeno.

(4) Odjemalec, ki odjema toploto iz skupnega odjemnega mesta, vstopi v sklenjeno pogodbo o dobavi toplote za skupno odjemno mesto z Izjavo o vstopu v pogodbo o dobavi toplote.

(5) Odjemalec, ki odjema toploto iz skupnega odjemnega mesta je dolžan najkasneje v 15 dneh po začetku odjemanja toplote ali po njegovem prenehanju sporočiti distributerju toplo-te naslednje podatke:

a) ime in priimek ali firmo odjemalca:– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca in



b) naslov in podatke o delu stavbe oziroma o stavbi, v kateri odjema toploto;

c) datum začetka ali prenehanja odjema toplote;d) priložen izpis iz zemljiške knjige.(6) Za začetek ali prenehanje odjema toplote se šteje

začetek ali prenehanje uporabe dela stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema toploto oziroma ko je odjemalec postal lastnik dela stavbe.

(7) Če distributer toplote nima pravilnih podatkov o odje-malcu iz petega odstavka tega člena, neposredno ali s posre-dovanjem upravnika stavbe pozove osebo, ki uporablja zadevni del stavbe oziroma stavbo, da nemudoma sporoči podatke.

(8) Če odjemalec, ki je postal lastnik dela stavbe, ki je oskrbovan s toploto iz skupnega odjemnega mesta, iz katerega se oskrbuje še več drugih odjemalcev toplote, ne želi vstopiti v obstoječe pogodbeno razmerje namesto prejšnjega lastnika dela stavbe in ne podpiše Izjave o vstopu v pogodbo o dobavi toplote, se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo z dnem, ko je odjemalec postal lastnik oziroma ko je pričel z uporabo dela stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema toploto.

74. člen(razdelilnik stroškov za toploto)

(1) Stroški za toploto so določeni za skupno odjemno mesto, odjemalci na skupnem odjemnem mestu pa so dolžni distributerju toplote posredovati razdelilnik stroškov za toploto, ki vključuje fiksne stroške toplote (obračunska moč in vzdrževa-nje merilne naprave) in stroške dobavljene toplote, s katerim si v odstotkih razdelijo celotno obveznost plačila stroškov oskrbe s toploto in drugih storitev na skupnem merilnem mestu. Vsota vseh deležev na razdelilniku stroškov mora znašati 100 od-stotkov. Razdelilnik stroškov toplote je sestavni del pogodbe o dobavi toplote.

(2) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote mora biti izde-lan v skladu s pravilnikom, ki ureja način delitve in obračuna stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavb z več posa-meznimi deli (v nadaljnjem besedilu: pravilnik), in posredovan v skladu z navodili distributerja toplote.

(3) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote se lahko spre-meni v skladu s pravilnikom in se upošteva s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko distributer toplote prejme razdelilnik stroškov v svoje vložišče.

(4) V primeru dodatnih priklopov, sprememb ali odklopov odjemalcev na skupnem odjemnem mestu v večstanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, za katero pravilnik ne velja, ima distributer toplote, če ne prejme razdelilnika fiksnih stroškov toplote v skladu z drugim odstavkom tega člena, pra-vico, da razdeli fiksne stroške toplote po priključni moči ali po razmerju površin posameznih delov stavbe.

(5) V primeru dodatnih priklopov, sprememb ali odklopov odjemalcev na skupnem odjemnem mestu v večstanovanjski,

poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, za katero pravilnik velja, distributer toplote, če ne prejme razdelilnika fiksnih stro-škov toplote v skladu z drugim odstavkom tega člena, obraču-na stroške toplote po zadnjem prejetem razdelilniku stroškov toplote, ki ga ima na voljo.

75. člen(način in odgovornost glede sporočanja razdelilnika stroškov

za dobavljeno toploto distributerju toplote)(1) Merjenje dobave toplote vsakemu posameznemu delu

stavbe ni obveznost niti strošek distributerja toplote, če s po-godbo ni drugače določeno.

(2) Distributer toplote ni odgovoren za pripravo in pra-vilnost razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto. Distributer toplote ni izvajalec obračuna in izvajalec delitve stroškov do-bavljene toplote po pravilniku, razen če je s pogodbo drugače določeno.

(3) Razdelilniki stroškov dobavljene toplote za obračun stroškov dobavljene toplote morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom in posredovani v skladu z navodili distributerja to-plote in sklenjenim sporazumom o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov.

(4) Odjemalci morajo določiti pooblaščenca za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto, ki je lahko tudi upravnik ali izvajalec delitve, in njegove podatke sku-paj s pooblastilom posredovati distributerju toplote. Morebitne spremembe pooblaščenca za sporočanje mesečnega razdelil-nika stroškov, načinov, rokov in pogojev sporočanja mesečnih razdelilnikov dobavljene toplote se uredi pisno.

(5) Če mesečni razdelilniki stroškov za dobavljeno toploto za obračun toplote niso izdelani in posredovani v roku in na način, kot je to določeno v pogodbi o dobavi toplote, distri-buter toplote obračuna stroške toplote po zadnjem prejetem razdelilniku stroškov toplote, ki ga ima na voljo. Reklamacij iz naslova nesporočenih, napačno sporočenih ali nepravočasno sporočenih razdelilnikov stroškov distributer toplote ni dolžan upoštevati.

76. člen(sporočanje sprememb odjemalca na skupnem

odjemnem mestu)(1) Sprememba posameznega odjemalca na skupnem

odjemnem mestu se izvaja po določbah tega akta.(2) Ob spremembi odjemalca na skupnem merilnem me-

stu plača dotedanji odjemalec račun do konca obračunskega obdobja, v katerem se je zgodila sprememba.

(3) Ne glede na dejstvo, da se je lastninsko pravna ali statusna sprememba dogodila znotraj obračunskega obdobja, je zavezanec za plačilo stroškov oskrbe s toploto do konca obračunskega obdobja dotedanji odjemalec. Če odjemalec izrecno zahteva izvedbo izrednega odčitka ter poračun distribu-terja toplote na dan spremembe odjemalca, distributer toplote zaračuna strošek izrednega obračuna po veljavnem ceniku storitev, hkrati pa lahko zahteva tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali s pridobitvijo izrednega odčitka.

77. člen(odpoved pogodbe o dobavi toplote na skupnem

odjemnem mestu)Odpoved pogodbe o dobavi toplote na skupnem odje-

mnem mestu velja le, če jo podajo odjemalci tega odjemnega mesta skupaj, istočasno, v pisni obliki in skladno s pravilni-kom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Odpoved lahko poda tudi upravnik stavbe oziroma drug pooblaščenec odjemalcev, v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov delov stavb. Z dnem prejema popolne odpovedi začne teči odpovedni rok po pogodbi o dobavi toplote oziroma po tem aktu.


3. Storitev dobave toplote

78. člen(čas dobave toplote)

(1) Distributer toplote dobavlja odjemalcu toploto v času ogrevalne sezone in mu zagotavlja na odjemnem mestu v pri-ključni postaji parametre skladno z določbami tega akta.

(2) Ogrevalna sezona se prične po 1. oktobru, ko je zunanja temperatura tri dni zaporedoma ob 21. uri 12 °C ali manj, konča pa se po 20. aprilu, ko zunanja temperatura ob 21. uri preseže trikrat zaporedoma 12 °C. Izjemoma se lahko ogrevalna sezona prične pred 1. oktobrom, če je bilo v drugi polovici septembra daljše obdobje hladnega vremena in so se temperature ob 21. uri gibale med 12 in 13 °C.

(3) V obdobju izven ogrevalne sezone, distributer toplote dobavlja toploto odjemalcem, ki imajo poseben status in po-sebne pogoje, določene v individualni pogodbi, po kateri so upravičeni do dobave toplote skozi celo leto.

(4) Če odjemalci želijo, da se ogrevalna sezona prične ali konča drugače kot to določa drugi odstavek tega člena, morajo o tem pisno ali z elektronsko pošto obvestiti distributerja toplote, najmanj 3 dni pred časom dobave toplote iz drugega odstavka tega člena.

(5) Izjemoma so možne prekinitve dobave toplote le skla-dno z določbami tega akta oziroma, če je to potrebno iz razlo-gov na strani odjemalca.

4. Začetek dobave toplote

79. člen(začetek dobave toplote)

(1) Distribucijski sistem je mogoče pričeti uporabljati, ko:1. je izdano soglasje za priključitev;2. so izpolnjeni pogoji iz izdanih soglasij;3. je sklenjena pogodba o priključitvi;4. je priključitev pravilno izvedena;5. je sklenjena pogodba o dobavi toplote;6. so izvedeni pregledi in preizkusi in so o tem izdana

poročila;7. lastnik nepremičnine ali imetnik soglasja za priključitev

predloži uporabno dovoljenje za stavbo ali za toplotne naprave, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje;

8. so poravnane finančne obveznosti bodočega odjemal-ca toplote do distributerja toplote;

9. je podpisan zapisnik o nastavitvi toplotne postaje.(2) Odjemalec in distributer toplote z zapisnikom določita

dejanski začetek dobave toplote. Zapisnik mora med drugim vsebovati obračunsko moč, začetno stanje merilnih naprav in datum začetka dobave. Lastnik nepremičnine ali imetnik soglasja lahko zaprosi za začetek dobave toplote pred prido-bitvijo uporabnega dovoljenja na osnovi predložene odločbe o poskusnem obratovanju.

(3) Distributer toplote dobavlja odjemalcu toploto pravilo-ma neprekinjeno. Prekinitve so možne v primerih, določenih s tem aktom in skladno z določbami pogodbe o dobavi toplote.

5. Ugotavljanje dobavljenih količin toplote

80. člen(ugotavljanje dobavljenih količin toplote)

(1) Količina dobavljene toplote se ugotovi na podlagi odčitka merilne naprave, nameščene na merilnem mestu v priključni postaji.

(2) Količina dobavljene toplote se meri neposredno s toplotnim števcem in je izražena v MWh.

(3) Pri ugotavljanju količine dobavljene toplote se ne upo-števajo merilne naprave, ki so namenjene za interno razdelitev porabljene toplote.

(4) Količino dobavljene toplote ugotavlja distributer to-plote.

(5) Merilne naprave odčitava pooblaščena oseba distri-buterja toplote ali po predhodnem dogovoru z distributerjem toplote odjemalec sam ali se odčitavajo z napravo, ki omogoča daljinski prenos podatkov.

(6) Šteje se, da odjemalec prevzame toploto na odje-mnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana, in v količini, kot je bila izmerjena na odjemnem mestu.

(7) Če odjemalec ne soglaša s kakovostjo ali količino toplote, prevzete na odjemnem mestu, je dokazno breme na strani odjemalca.

(8) Distributer toplote posreduje podatke meritev, prido-bljenih iz merilne naprave, le odjemalcu oziroma njegovemu pooblaščencu. V primeru zahtev po pridobitvi podatkov tretje osebe, mora tretja oseba distributerju toplote posredovati poo-blastilo odjemalca oziroma njegovega pooblaščenca o možno-sti pridobitve tovrstnih podatkov v njegovem imenu.

81. člen(merilne naprave)

(1) Merilne naprave so upravljanju distributerja toplote. Stroške nakupa in prve vgradnje merilne naprave nosi odje-malec, stroške vzdrževanja in zamenjave pa distributer toplote.

(2) Merilne naprave namešča na merilno mesto v priključ-ni postaji distributer toplote.

(3) Merilne naprave, ki merijo odjem toplote, so merilniki za vročo vodo (toplotni števci) s pripadajočimi tipali in računsko enoto.

(4) Merilne ali delilne naprave, ki so nameščene v hišni postaji ali na internih napravah odjemalca, služijo le za interno razdelitev stroškov toplote, ki je izmerjena z merilno napravo na merilnem mestu v priključni postaji.

82. člen(ustreznost merilnih naprav)

Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s pogoji distributerja toplote. Vse merilne naprave morajo imeti veljavno overitveno oznako v skladu z zakonom, ki ureja meroslovje. Po namestitvi merilne naprave se na napravo in njene sestavne dele namestijo plombe, ki onemogočajo njeno demontažo brez poškodbe.

83. člen(kontrola merilne naprave)

Merilne naprave pregleduje, vzdržuje ter izvaja menjave distributer toplote.

84. člen(redni pregledi in zamenjava merilne naprave)

(1) Redne preglede merilne naprave in njihovo zamenjavo v zakonitem roku izvaja distributer toplote v skladu z zakonom, ki ureja meroslovje.

(2) Če je pri odjemalcu zaradi namestitve ali odstranitve internih toplotnih naprav ali drugih razlogov na strani odjemal-ca, potrebno zamenjati merilno napravo z novo drugih dimenzij ali karakteristik, nosi stroške nabave in vgradnje nove merilne naprave ter ostale stroške predelave napeljave odjemalec.

(3) Distributer toplote in odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico kontrolirati točnost merilne naprave. Če se pri pregledu ugotovi, da točnost merilne naprave prese-ga vrednost predpisanega največjega dopustnega merilnega pogreška, plača stroške pregleda distributer toplote, v naspro-tnem primeru pa odjemalec.

85. člen(okvara merilnih naprav)

(1) V primeru okvare merilnih naprav, poškodbe ali motnje v delovanju merilne naprave, mora odjemalec o tem takoj obve-stiti distributerja toplote. Distributer toplote je dolžan navedene napake odpraviti takoj, ko je glede na naravo napake mogoče.


(2) Če se ugotovi, da je odgovornost za okvaro, poškodbo ali motnjo v delovanju merilne naprave na strani odjemalca, bremenijo stroški popravila ali zamenjave merilne naprave odjemalca, v nasprotnem primeru pa distributerja toplote.

86. člen(način izvajanja meritev)

(1) Distributer toplote zagotavlja merjenje količin toplote v okviru in pod pogoji, kot je določeno v soglasju za priključitev in s pogodbo o dobavi toplote. Odjem mora biti znotraj delovnega območja merilne naprave, ki je bil določen na osnovi projektne dokumentacije.

(2) Če je odjem toplote izven delovnega območja merilne naprave, distributer toplote ne odgovarja za predpisano na-tančnost merjenja. V tem primeru je odjemalec dolžan plačati odmerjene količine toplote ne glede na možne merske napake.

(3) Če je odjem toplote večkrat zaporedoma izven pogod-benih okvirov, mora odjemalec na zahtevo distributerja toplote nemudoma podati vlogo za spremembo soglasja za priključitev.

87. člen(naprave za daljinski prenos podatkov)

(1) Naprave, ki v toplotni postaji omogočajo daljinski pre-nos podatkov za potrebe obračuna in učinkovito delovanje toplotne postaje, namešča, premešča in vzdržuje distributer toplote. Distributer toplote tudi predpiše zahtevane lastnosti krmilnih naprav toplotne postaje odjemalca in protokol prenosa podatkov do nadzornega centra distributerja toplote.

(2) Odjemalci, ki imajo nameščene naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, morajo distributerju toplote, če je to tehnično možno, brezplačno dati na voljo možnost povezave do ustreznega komunikacijskega omrežja.

(3) Odjemalci, pri katerih so nameščene merilne naprave in naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, morajo distributerju toplote brezplačno omogočiti priklop na električno omrežje.

6. Merjenje količin toplote

88. člen(obveznost distributerja toplote za zagotavljanje

merilnih podatkov)Distributer toplote je odgovoren za zagotavljanje merilnih

podatkov za obračun prevzetih in dobavljenih količin toplote.

89. člen(odčitovalno obdobje)

(1) Redno odčitovalno obdobje je časovni interval, v kate-rem distributer toplote izvaja redna odčitavanje merilnih naprav.

(2) Odčitovalno obdobje je mesečno.

90. člen(obveznost odjemalca glede zagotavljanja meritev)(1) Pri izvajanju aktivnosti iz 84. in 85. člena tega akta

mora odjemalec distributerju toplote omogočiti neoviran do-stop do vseh merilnih naprav. Odjemalec mora poskrbeti, da so merilne naprave vedno dostopne. Odjemalec mora zava-rovati merilne naprave pred poškodbami overitvenih oznak merilnih naprav, poškodbo plomb (kot npr. za računsko enoto, temperaturo tipala dovoda, temperaturo tipala povratka), dru-gimi poškodbami in jih zavarovati pred okoljskimi in vremen-skimi vplivi.

(2) Če distributer toplote zaradi odsotnosti odjemalca ali zaradi drugih razlogov na strani odjemalca ni mogel odčitati merilne naprave, je odjemalec dolžan na osnovi obvestila dis-tributerja toplote javiti pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi distributer toplote.

91. člen(določanje količin dobavljene toplote brez odčitka)

Za obračunsko obdobje, za katerega niso bile odčitane merilne naprave zaradi odsotnosti odjemalca ali drugih ra-zlogov na strani odjemalca (npr. onemogočanje dostopa do merilne naprave), distributer toplote zaračuna toploto na osnovi ocenjene porabe v obračunskem obdobju, upoštevajoč preteklo porabo in dejanski temperaturni primanjkljaj v obračunskem obdobju.

92. člen(določanje količin dobavljene toplote v primeru

okvare merilne naprave)(1) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave,

ki je nastala brez krivde odjemalca, količine predane toplote nepravilno registrirane oziroma nepravilno merjene, se določi dobavljena količina na podlagi porabe v primerljivem obračun-skem obdobju, ko je merilna naprava še pravilno delovala, z upoštevanjem vseh okoliščin, ki vplivajo na odjem toplote. Pri določanju dobavljenih količin toplote se upošteva obdobje 12 mesecev pred ugotovitvijo nepravilnosti.

(2) Primerljivo obračunsko obdobje določi distributer to-plote. Za stavbe, za katere ni mogoče določiti primerljivega obračunskega obdobja (nove stavbe), se uporabi podatke iz primerljive druge stavbe.

(3) Če je dobavljena količina toplote odvisna od zunanje temperature, se za obračunsko obdobje, ko je bila merilna naprava pokvarjena, določi:

Q = Qh x K x Y

pri tem oznake pomenijo:Q dobavljena količina toplote (MWh);Qh obračunsko (priključno) moč toplotnih naprav za ogre-

vanje in klimatizacijo prostorov (MW);K število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav z

obračunsko (priključno) močjo v obračunskem obdobju;Y faktor odjema toplote. Na podlagi izračunov porab v

preteklih sezonah je faktor odjema za redni odjem 0,65.

K =24 x Z x (tn – tz sr)

tnp – tzmin

pri tem oznake pomenijo:Z število ogrevalnih dni;tn srednja projektna ali predpisana temperatura prostorov;tnp srednja projektna notranja temperatura prostorov;tz sr srednja zunanja temperatura v obračunskem obdobju;tz min –20 °C, računska minimalna zunanja temperatura.

93. člen(neupravičen odjem)

(1) Za neupravičen odjem toplote se šteje:1. odjem toplote, ki ni merjen z merilno napravo za ugo-

tavljanje količin dobavljene toplote;2. odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki ni overjena

pri akreditiranem kontrolnem organu;3. odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki je namerno

poškodovana;4. odjem toplote, merjen z merilno napravo, kjer so ne-

pooblaščeno odstranjeni oziroma poškodovani pečati merilne naprave oziroma njeni sestavni deli;

5. odjem toplote, merjen z merilno napravo, katere overi-tev pri akreditiranem kontrolnem organu je potekla, zamenjava merilne naprave pa ni mogoča iz razlogov na strani odjemalca;

6. odjem toplote, izveden z nedovoljenim posegom v distribucijski sistem;

7. odjem toplote, ki ga izvaja odjemalec s tem, da je priključil svoje interne toplotne naprave na distribucijski sistem brez soglasja distributerja toplote.


(2) Dokazno breme upravičenega odjema je na strani osebe, za katero obstaja utemeljen sum, da izvaja neupravičen odjem toplote.

(3) Če trajanje neupravičenega odjema ni mogoče ugo-toviti, se neupravičen odjem toplote obračuna od zadnjega odčitka merilne naprave s strani distributerja toplote. V primeru, da zadnjega odčitka merilne naprave ni bilo mogoče pridobiti, je dokazno breme o trajanju upravičenega odjema na strani osebe, ki izvaja neupravičen odjem toplote.

(4) Če ni mogoče ugotoviti količin neupravičeno odvzete toplote, se količina toplote določi v skladu s 93. členom tega akta, pri čemer se uporabi podatke iz primerljive druge stavbe, z upoštevanjem najvišjega faktorja odjema toplote (Y=1).

(5) Vsak neupravičen odjem toplote, odstranitev oziroma poškodovanje pečata merilne naprave oziroma njenih sestav-nih delov se praviloma prijavi organom pregona in energetske-mu inšpektorju.

(6) Odjemalec mora distributerju toplote v skladu s splo-šnimi načeli odškodninskega prava plačati tudi vse stroške in škodo, ki jo povzroči z neupravičenim odjemom toplote.

94. člen(priključitev internih toplotnih naprav brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi,

ki je že priključena na distribucijski sistem)(1) Če odjemalec priključi svoje interne toplotne naprave

brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, ki je že priključena na distribucijski sistem, lahko distributer toplote sam sestavi zapisnik z datumom, ko je bil tak poseg tehnično mogoč ali dejansko ugotovljen. Če distributer toplote ne razpolaga s podatki o obračunski moči takega odjemalca, ga predhodno pozove k pridobitvi soglasja za priključitev.

(2) Distributer toplote v takem primeru odjemalcu obra-čuna novo obračunsko moč, ostale odjemalce na istem odje-mnem mestu pa obvesti preko pooblaščenca o dodatni priklju-čitvi in povečanju obračunske toplotne moči zaradi ureditve razdelilnika stroškov in spremembe pogodbenega razmerja. Če distributer toplote ne prejme novega razdelilnika ima pravico, da razdeli stroške skladno s kriteriji, ki so veljali za razdelitev stroškov pred povečanjem obračunske moči na račun doda-tnega priklopa.

7. Nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev

95. člen(nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev)

(1) Distributer toplote v primeru predvidenega odklopa distribucije toplote zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti obvesti odjemalca o datumu predvidenega odklopa, možnosti nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora predložiti, ter rokih za predložitev dokazil.

(2) Nujna oskrba je ukrep, ki preloži odklop odjemalca in je namenjena samo skrajnim primerom ogrožanja življenja in zdravja gospodinjskega odjemalca, ki si zaradi svojih pre-moženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za najnujnejšo ogrevanje stanovanjskih prostorov.

(3) Do nujne oskrbe so upravičeni ranljivi odjemalci iz-ključno v primeru, da bi bilo v primeru odklopa ogroženo življe-nje in zdravje odjemalca in oseb, ki z odjemalcem prebivajo v skupnem gospodinjstvu.

(4) Gospodinjski odjemalec, ki je prejel obvestilo distri-buterja toplote o odklopu zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti in želi uveljaviti pravico do nujne oskrbe na podlagi prvega odstavka 296. člena EZ-1, mora v roku osmih dni od prejema obvestila o odklopu podati distributerju toplote vlogo za priznanje te pravice in predložiti ustrezna dokazila. Obrazec vloge za uveljavitev pravice do nujne oskrbe je odjemalcem dostopen na spletni strani distributerja toplote.

(5) Distributer toplote pri presoji upravičenosti do nujne oskrbe najprej ugotavlja, ali je gospodinjski odjemalec izpolnju-je kriterije iz drugega odstavka tega člena, nato pa, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje ali zdravje odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu, ki se ugotavljajo na podlagi izpolnje-vanja enega od naslednjih dveh pogojev:

– ali glede na letni čas in temperaturne razmere ter vrsto stavbe, v kateri ranljivi odjemalec prebiva, odklop distribu-cije toplote ogroža življenje in zdravje ranljivega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, zaradi neobstoja možnosti uporabe drugega vira ogrevanja z enakimi ali nižjimi stroški;

– ali bi bilo v primeru odklopa distribucije toplote ogro-ženo zdravstveno stanje ranljivega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.

(6) Do nujne oskrbe glede na letni čas in temperaturne razmere so gospodinjski odjemalci lahko upravičeni le v obdo-bju ogrevalne sezone.

(7) Do nujne oskrbe v obdobju ogrevalne sezone niso upravičeni ranljivi odjemalci, ki prebivajo v stavbah, v katerih je vsaj v enem bivalnem prostoru ranljivega odjemalca omogoče-no ogrevanje s trdimi gorivi ali drugim virom ogrevanja.

(8) Distributer toplote kot ustrezno dokazilo za izpolnjen pogoj, da gre za gospodinjskega odjemalca iz drugega odstav-ka tega člena, upošteva potrdilo Centra za socialno delo, iz katerega je razvidno, da je odjemalec vložil vlogo za dodelitev redne denarne socialne pomoči že pred prejemom obvestila o odklopu.

(9) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upraviče-nosti do nujne oskrbe v obdobju ogrevalne sezone zahteva potrdilo oziroma zapisnik o rednem letnem pregledu kurilnih naprav pristojne dimnikarske službe, iz katerega je nedvoumno razvidno, da ni v nobenem prostoru možno ogrevanje na trda ali druga goriva in izjavo odjemalca, da v nobenem prostoru ni vgrajena kurilna naprava za ogrevanje na trda ali druga goriva ali druga ogrevalna naprava. Dokazilo ne sme biti starejše od enega leta.

(10) Upravičenost do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja distributer toplote presoja na podlagi dokazila, iz kate-rega izhaja, da bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje in zdravje ranljivega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.

(11) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upraviče-nosti do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja upošteva potrdilo osebnega zdravnika, da ranljivi odjemalec za ohra-njanje življenja in zdravja nujno potrebuje distribucijo toplote z namenom zagotavljanja ustreznih bivalnih razmer. Potrdilo mora biti izdano posebej za namen ugotavljanja upraviče-nosti do nujne oskrbe in mora natančno opredeliti obdobje, v katerem bi odklop ogrožal življenje in zdravje ranljivega odjemalca.

(12) Če distributer toplote presodi, da je gospodinjski odjemalec upravičen do nujne oskrbe, o tem pisno obvesti od-jemalca. Obvestilu, ki je namenjeno odjemalcu priloži seznam nasvetov za varčevanje z energijo, ki lahko pripomorejo k zni-žanju porabe energije oziroma stroškov ogrevanja. Distributer toplote sme pri izvajanju nujne oskrbe omejiti odjem toplote ranljivemu odjemalcu do količine, ki je nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo.

(13) Gospodinjski odjemalec je upravičen do nujne oskr-be za čas od predvidenega odklopa, kot izhaja iz obvestila iz prvega odstavka tega člena in dokler obstajajo okoliščine, ki povzročajo ogrožanje življenja in zdravja odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, vendar najdlje do dokončne odločbe Centra za socialno delo glede dodelitve redne denarne socialne pomoči. Za ta čas se odklop gospodinjskega odjemalca preloži.

(14) Če distributer toplote presodi, da niso izpolnjeni pogoji za nujno oskrbo, o tem nemudoma pisno obvesti gospo-dinjskega odjemalca in nadaljuje s postopkom odklopa.


8. Obveščanje odjemalcev

96. člen(kontaktna točka za odjemalce)

(1) Distributer toplote mora odjemalcem zagotoviti po-trebne informacije glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in metod za reševanje sporov, ki so jim na voljo v primeru spora z distributerjem toplote na spletni strani distributerja toplote in v kontaktni točki, ki se nahaja na sedežu distributerja toplote.

(2) V kontaktni točki distributer toplote zagotovi najmanj informacije o:

– načinih reševanja sporov;– veljavnih cenah toplote;– splošno veljavnih pogojih v zvezi z dostopom do teh

storitev in v zvezi njihovo uporabo;– načinu pridobitve podatkov o njihovi porabi;– pravicah do oskrbe s toploto določene kakovosti po

razumni ceni v skladu s predpisi in splošnimi akti.

97. člen(obveščanje končnih odjemalcev o porabi energije)(1) Distributer toplote odjemalcem toplote dvakrat letno da

na voljo informacije o obračunu toplote, ki vključujejo:– veljavne dejanske cene;– dejansko porabo energije in dejanske stroške v obra-

čunskem obdobju;– primerjave porabe energije odjemalca s porabo energije

v istem obdobju prejšnjega leta, kadar je to mogoče;– primerjave s povprečnim normaliziranim ali referenčnim

porabnikom energije iz iste porabniške kategorije vedno, kadar je to mogoče in koristno.

(2) Distributer toplote odjemalcem toplote posreduje po-datke o pravnih in fizičnih osebah, ki nudijo informacije o učinkoviti rabi energije, vključno z naslovi spletnih strani, na katerih je mogoče dobiti informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora distributer toplote odjemalcem dati na voljo informacije o obračunu toplote najmanj štirikrat letno:

– na zahtevo odjemalca ali– če je odjemalec izbral možnost elektronskega prejema-

nja obračuna.(4) Distributer toplote daje odjemalcem podatke o obraču-

nu toplote in informacije o njih ter dostop do informacij o njihovi porabi brezplačno.

9. Kakovost toplote

98. člen(kakovost toplote)

(1) Kakovost dobavljene toplote se ugotavlja na odje-mnem mestu odjemalca.

(2) Dobavljena toplota iz distribucijskega sistema je ustre-zne kakovosti, če je diferenčni tlak na odjemnem mestu, za vročevodno in toplovodno omrežje daljinskega ogrevanja, mi-nimalno 0,50 bar. Temperatura dovoda na odjemnem mestu se zagotavlja v odvisnosti od zunanje temperature, kot je raz-vidno iz Diagrama poteka temperatur ogrevne vode dovodov primarnega in sekundarnega omrežja na odjemnem mestu v odvisnosti od zunanjih temperatur, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega akta.

(3) Distributer toplote odgovarja za kakovost dobavljene toplote skladno s tem aktom, pogodbo o dobavi toplote in za-pisnikom, pod pogojem, da so odjemalčeve toplotne naprave zgrajene in obratujejo skladno s projektno dokumentacijo in da so obratovalno sposobne.

(4) Če odjemalec oporeka kakovosti toplote, mora distri-buter toplote ali njegov pooblaščenec opraviti meritve in rezul-tate meritev posredovati odjemalcu skupaj z izjavo o kakovosti

toplote. Distributer toplote v osmih dneh po obvestilu odjemalca začne postopek preverjanja kakovosti toplote in odjemalca v osmih dneh po končanih meritvah obvesti o svojih ugotovitvah. Če distributer toplote izda izjavo o skladnosti kakovosti toplote, nosi stroške meritev odjemalec.

(5) Če se odjemalec z izsledki meritev o kakovosti toplote ne strinja, lahko opravi meritve na lastne stroške. Uporabljene merilne naprave in metodologija merjenja morajo ustrezati stanju tehnike in morajo biti skladne z določbami predpisov, ki urejajo akreditacijo, in predpisov, ki urejajo ugotavljanje skla-dnosti in meroslovje.

(6) Distributer toplote mora v osmih dneh preizkusiti ugo-tovitve odjemalca glede kakovosti toplote in o svojih ugotovi-tvah obvestiti odjemalca v osmih dneh po izvedbi meritev.

(7) Če odjemalec dokaže odstopanja, višino nadomestila, način in rok plačila nadomestila za posamezno vrsto kršitve določita distributer toplote in odjemalec sporazumno. Nadome-stilo mora biti sorazmerno glede na višino nastale škode, težo kršitve in stopnjo odgovornosti distributerja toplote.

(8) Ne glede na plačilo nadomestila iz prejšnjega odstav-ka, lahko odjemalec od distributerja toplote po splošnih pravilih obligacijskega prava zahteva povrnitev škode, če škoda prese-ga izplačano nadomestilo.

10. Obračun, način plačil, postopek opominjanja in reševanje reklamacij

99. člen(obračunsko obdobje)

(1) Obračunsko obdobje je časovni interval, na katerega se nanaša obračun.

(2) Redno obračunsko obdobje stroškov dobavljene to-plote je mesečno.

100. člen(obračun toplote)

(1) Stroški dobavljene toplote se obračunavajo glede na:– razvrstitev odjemalca v ustrezno tarifno skupino;– obračunsko moč;– dobavljeno količino toplote.(2) Obračun toplote se izvede glede na dejanske odčitke

merilne naprave.

101. člen(zaračunavanje storitev dobavljene toplote)

(1) Distributer toplote zaračunava storitve dobave toplote in druge obveznosti, v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost distribucije toplote ter pogodbo o dobavi toplote, za vsako odjemno mesto posebej. Na skupnih odjemnih mestih prejme račun upravnik. Na skupnih odjemnih mestih, ki nimajo upravni-ka, vsak etažni lastnik prejme svoj račun v skladu z mesečnim poročilom o porabi toplote.

(2) Perioda izstavljanja računov je mesečna.(3) Z obračunom obračunske moči in dobavljenih količin

toplote je obračunana storitev proizvodnje in distribucije toplote na odjemno mesto.

102. člen(postopek določanja priključne in obračunske moči)(1) Distributer toplote na osnovi vloge odjemalca v postop-

ku izdaje soglasja za priključitev na distribucijski sistem določi priključno moč za posamezne namene rabe toplote:

– ogrevanje prostorov (OGP);– priprava sanitarne tople vode (STV);– uporaba v tehnoloških procesih (INP).(2) Priključno moč distributer toplote določi na osnovi

nazivne moči internih toplotnih naprav, določene s projektno dokumentacijo strojnih instalacij in strojne opreme internih to-


plotnih naprav, ki jo korigira v skladu z določbami tega akta in določbami tehničnih zahtev distributerja toplote o priključitvi stavb na distribucijski sistem.

(3) Če je treba zaradi spremenjene priključne moči, ki je nastala zaradi spremembe namembnosti stavbe, dozidave ali nadzidave dimenzijsko povečati priključek ali vhodna ventila V1 in V2, povečati oziroma zamenjati elemente toplotne po-staje, mora odjemalec pridobiti novo soglasje za priključitev, po postopku navedenem v tem aktu in priložiti zahtevano dokumentacijo.

(4) Če je potreba po spremembi priključne moči nastala zaradi izvedbe ukrepov toplotne zaščite stavbe, spremembe namembnosti dela stavbe, ukinitve in posodobitve internih to-plotnih naprav, ki ne pogojujejo povečave oziroma fizične pre-delave priključnega voda ali toplotne postaje, odjemalec poda vlogo za spremembo obračunske moči, ki ji priloži projektno dokumentacijo, ki dokazuje izvedene spremembe, ki imajo za posledico spremembo priključne moči.

(5) Distributer toplote na osnovi vloge odjemalca v po-stopku sklepanja pogodbe o dobavi toplote določi obračunsko moč. Obračunska moč je lahko enaka ali manjša od priključne moči po izdanem soglasju za priključitev in se potrdi z zapisni-kom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote.

(6) V primeru skupnega odjemnega mesta distributer toplote, na osnovi priključne moči po izdanem soglasju za priključitev in s strani odjemalcev predloženega razdelilnika stroškov dobavljene toplote, določi obračunsko moč posame-znega odjemalca. Seštevek obračunskih moči posameznih odjemalcev mora biti enak priključni moči po izdanem soglasju za priključitev.

(7) Obračunska moč je lahko manjša od priključne moči kadar posamezni deli stavbe in njihove interne toplotne napra-ve niso zgrajeni v celotnem obsegu po predloženi dokumenta-ciji ob izdaji soglasja za priključitev ali pa je na obstoječi zgradbi izvedena energetska sanacija ali druge spremembe, ki imajo za posledico spremembo priključne moči.

103. člen(rok in način plačila)

(1) Terjatev distributerja toplote do odjemalca nastane 20. v mesecu za zaračunane storitve preteklega meseca. Navedeno velja za odjemalce – gospodarske subjekte in fizične osebe. Kadar je odjemalec javni organ, velja v skla-du z zakonom, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, valutni rok 30 dni od prejema računa. Navedeni valutni roki veljajo, če s pogodbo o dobavi toplote ali predpisi ni drugače določeno.

(2) Če odjemalec ne plača računa pravočasno, distribu-ter toplote odjemalca pozove k izpolnitvi obveznosti s pisnim opominom, ki za gospodinjske odjemalce ne sme biti krajši od 15 dni. Če odjemalec ne plača računa po preteku roka, določenega v opominu, distributer toplote odjemalca obvesti o predvidenem odklopu. Rok od prejema obvestila o odklopu do dejanskega odklopa ne sme biti krajši od 15 dni.

(3) Za nepravočasna plačila distributer toplote zaračuna-va zakonske zamudne obresti.

104. člen(zavarovanje plačil)

Distributer toplote lahko v času trajanja pogodbe o do-bavi toplote zahteva od poslovnega odjemalca ali industrij-skega odjemalca ustrezno zavarovanje za plačilo obveznosti (na primer bančno garancijo, unovčljivo na prvi poziv, menico, predplačilo), pri čemer lahko znesek zavarovanja znaša največ povprečni znesek dvomesečnega računa.

105. člen(reklamacija)

(1) Odjemalec lahko pri distributerju toplote reklamira:– količino in kvaliteto dobavljene toplote v priključni po-

staji;– nepravilno delovanje merilnikov toplote;– zastoje ter okvare pri dobavi toplote;– obračun dobavljene toplote;– druge storitve.(2) Odjemalec lahko reklamacijo pošlje pisno ali po elek-

tronski pošti ali jo poda ustno na zapisnik.(3) Na skupnih odjemnih mestih lahko reklamacijo poda

le pooblaščenec odjemalcev v imenu lastnikov nepremičnin.(4) V primeru reklamacije računa za obračun toplote je

odjemalec dolžan poravnati nesporni del v pogodbenem roku, za sporni del pa mora podati pisno reklamacijo najkasneje v roku osmih dni od prejema računa.

(5) Distributer toplote je dolžan odjemalcu pisno odgovoriti najkasneje v roku osmih delovnih dni od prejema reklamacije na zadnji distributerju toplote posredovani naslov.

106. člen(način reševanja reklamacij)

(1) Distributer toplote mora odjemalca pisno obvestiti o svojem stališču do prejete reklamacije in njegovih že sprejetih ukrepih in predlogih za ustrezno rešitev reklamacije.

(2) Če je na osnovi reklamacije ugotovljena napaka po krivdi distributerja toplote v zvezi s kakovostjo dobavljene toplo-te v priključni postaji in se je ne da odpraviti v najkrajšem času (do 24 ur), mora distributer toplote posredovati odjemalcu ali pooblaščencu odjemalcev pisni odgovor o rešitvi reklamacije v najkasneje v roku osmih dni.

(3) Upravičene reklamacije upošteva distributer toplote pri obračunu toplote sorazmerno s časom njihovega trajanja in upoštevaje okoliščine v času motenj pri dobavi toplote.

VI. TARIFNI SISTEM IN TARIFNI ELEMENTI ZA DOBAVO TOPLOTE

1. Tarifni elementi in tarifne postavke

107. člen(tarifni elementi in tarifne postavke)

(1) Tarifna elementa, za katera distributer toplote določi tarifne postavke na način in pod pogoji, določenimi s tem ak-tom, sta obračunska moč in dobavljena količina toplote.

(2) Tarifne postavke za posamezne tarifne elemente so:– fiksni del tarife za toploto (TPF), ki predstavlja ceno za

enoto obračunske moči v EUR/MW/leto;–variabilni del tarife za toploto (TPV), ki predstavlja ceno

za enoto dobavljene količine toplote v EUR/MWh.(3) Fiksni in variabilni del tarifnih postavk toplote za na-

men ogrevanja prostorov, pripravo sanitarne tople vode in uporabo v tehnoloških procesih, distributer toplote oblikuje in določi v skladu s tarifnim sistemom, opredeljenim v tem aktu, in aktom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje.

2. Tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov, pripravo sanitarne tople vode in ostalih storitev

108. člen(tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov)Distributer toplote razvrsti odjemalca, ki uporablja toploto

za namen ogrevanja prostorov, glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (POBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:


Tarifna skupina (TSOGP) Ogrevni medijTarifna postavka (TP)Variabilni del ceneToplota (TPV)

Fiksni del ceneObračunska moč (TPF)

OGP01 Gospodinjski odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto]1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW3. podskupina POBR > 0,300 MWOGP02 Industrijski odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto]1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW3. podskupina POBR > 0,300 MWOGP03 Poslovni in ostali odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto]1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW3. podskupina POBR > 0,300 MW

109. člen(tarifni sistem toplote za namen priprave sanitarne

tople vode)(1) Distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo

toploto za namen priprave sanitarne tople vode, glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (POBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:

Tarifna skupina (TSSTV) Ogrevni medijTarifna postavka (TP)Variabilni del ceneToplota (TPV)

Fiksni del ceneObračunska moč (TPF)

STV01 Gospodinjski odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto]1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW3. podskupina POBR > 0,300 MWSTV02 Industrijski odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto]1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW3. podskupina POBR > 0,300 MWSTV03 Poslovni in ostali odjem Vroča voda [EUR/MWh] [EUR/MW/leto]1. podskupina 0 < POBR ≤ 0,050 MW2. podskupina 0,050 < POBR ≤ 0,300 MW3. podskupina POBR > 0,300 MW

(2) Če odjemalec uporablja skupni prenosnik toplote, ki se hkrati uporablja za namene ogrevanja prostorov in pripravo sanitarne tople vode, se za namen obračuna uporablja le tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov.

110. člen(tarifni sistem za obračun ostalih storitev)

(1) Tarifni sistem za obračun ostalih storitev sestavljajo ta-rifne postavke za ostale storitve, ki niso vključene v ceni toplote.

(2) Ostale storitve, ki jih distributer toplote zaračunava, vendar v tarifnem sistemu za distribucijo toplote niso zajete, obračuna distributer toplote skladno z veljavnim cenikom, ki je stroškovno naravnan in javno dostopen vsem odjemalcem ali pa so te storitve predmet posebne pogodbe o izvajanju storitev.

111. člen(priprava in objava tarifnih postavk)

(1) Distributer toplote mora pred začetkom zaračunavanja tarifnih postavk tarifne postavke javno objaviti na svoji spletni strani ter vsaj tri dni pred objavo obvestiti Agencijo za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(2) Distributer toplote posreduje obvestilo agenciji v obliki in na način, kot ga določi agencija v skladu s splošnim aktom, ki ureja način posredovanja podatkov in dokumentov izvajalcev energetskih dejavnosti.

VII. KONČNI DOLOČBI

112. člen(prenehanje veljavnosti in uporabe)

Z dnem uveljavitve tega akta prenehajo veljati Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 101/06) in Tarifni sistem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 101/06) ter se prenehajo uporabljati Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko obmo-čje Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 36/08 in 17/14 – EZ-1).


Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 464-2/2020-1Kočevje, dne 12. januarja 2021EVA 2020-2430-0150

JAVNO KOMUNALNO PODJETJE KOMUNALA KOČEVJE d.o.o.

direktorMarko Kljun


PRILOGA 1: Diagram poteka temperatur ogrevne vode dovodov primarnega in sekundarnega omrežja na odjemnem mestu v odvisnosti od zunanjih temperatur


DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE261. Revalorizacija tarif po Skupnem sporazumu

o pogojih in načinih uporabe varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF v lokalnih in regionalnih radijskih programih posebnega pomena ter o višini nadomestil za njihovo uporabo

IPF, k.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktor Viljem Marjan Hribar, na podlagi 10. člena Skupnega sporazuma o pogojih in načinih uporabe varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF v lokalnih in regionalnih radijskih programih posebnega pomena ter o višini nadomestil za njiho-vo uporabo, ki ga je dne 10. 6. 2013 sklenil z GIZ lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije, objavlja

R E V A L O R I Z A C I J O

skladno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2020. Revalorizirane vrednosti veljajo od vključno februarja 2021 do ponovne uskladitve in znašajo:Opis Znesek (€)Minimalno mesečno nadomestilo 247,57Vrednost točke 18,04

Navedene vrednosti nadomestil so opredeljene v neto vrednostih, zaradi česar je potrebno nanje prišteti še znesek davka na dodano vrednost.


Direktor IPF, k.o.Viljem Marjan Hribar

262. Revalorizacija tarif po Tarifi Zavoda IPF za uporabo glasbenih posnetkov na internetu

IPF, k.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktor Viljem Marjan Hribar, na podlagi 6. člena Ta-rife Zavoda IPF za uporabo glasbenih posnetkov na internetu, sprejete dne 16. 12. 2004, objavlja

R E V A L O R I Z A C I J O

skladno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2020. Revalorizirane vrednosti veljajo od vključno februarja 2021 do ponovne uskladitve in znašajo:Opis Znesek

(€)Minimalno mesečno nadomestilo 56,50

Navedene vrednosti nadomestil so opredeljene v neto vrednostih, zaradi česar je potrebno nanju prišteti še znesek davka na dodano vrednost.



263. Revalorizacija tarif po Skupnem sporazumu za določitev pogojev in višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov pri poučevanju plesa v plesnih organizacijah – plesnih šolah, plesnih klubih in drugih podobnih ustanovah in na plesnih tekmovanjih, ki se izvajajo na območju Republike Slovenije

IPF, k.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktor Viljem Marjan Hribar, na podlagi 13. člena Skupnega sporazuma za določitev pogojev in višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov pri poučevanju plesa v plesnih organizacijah – plesnih šolah, plesnih klubih in drugih podobnih ustanovah in na plesnih tekmovanjih, ki se izvajajo na območju Republike Slovenije, ki ga je dne 27. 6. 2019 sklenil s Plesno Zvezo Slovenije, objavlja

R E V A L O R I Z A C I J Onadomestil za javno priobčitev fonogramov

pri poučevanju plesa v plesnih organizacijah – plesnih šolah, plesnih klubih in drugih podobnih

ustanovah in na plesnih tekmovanjih,

skladno s povprečnim indeksom rasti cen življenjskih po-trebščin v letu 2020. Revalorizirani zneski veljajo od meseca februarja 2021 do ponovne uskladitve, le-ti pa znašajo:

Letni prihodek v EUR Višina nadomestila v letu 2021 v EUR

Višina mesečnega obroka v letu 2021 v EUR

do 25.000 422,03 35,17od 25.001 do 50.000 844,05 70,34od 50.001 do 75.000 1266,08 105,51

od 75.001 do 100.000 1688,10 140,68od 100.001 do 125.000 2110,13 175,84od 125.001 do 150.000 2532,16 211,01od 150.001 do 175.000 2954,18 246,18od 175.001 do 200.000 3376,21 281,35od 200.001 do 250.000 4220,26 351,69od 250.001 do 300.000 5064,31 422,03od 300.001 do 400.000 6752,42 562,70

nad 400.000 8440,52 703,38

Raven prireditve Enkratno nadomestiloKvalifikacijsko in pokalno tekmovanje

40,19 EUR

Državno prvenstvo 60,29 EURMednarodno tekmovanje 120,58 EUR

Vse navedene vrednosti nadomestil so opredeljene v neto vrednostih, zaradi česar je potrebno nanje prišteti še znesek davka na dodano vrednost.




264. Revalorizacija tarif v Skupnem sporazumu za določitev višine nadomestil za javno priobčitev komercialnih fonogramov na prireditvah v organizaciji Študentske organizacije Slovenije

IPF, k.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktor Viljem Marjan Hribar, na podlagi 7. člena Sku-pnega sporazuma za določitev višine nadomestil za javno priobčitev komercialnih fonogramov na prireditvah v organiza-ciji Študentske organizacije Slovenije (v nadaljevanju: Skupni sporazum), ki ga je dne 25. 9. 2017 sklenil s Študentsko orga-nizacijo Slovenije, objavlja

R E V A L O R I Z A C I J Onadomestil za prireditve v organizaciji

Študentske organizacije Slovenije, kjer je uporaba fonogramov ključnega pomena kot so koncerti in prireditve, ki so organizirane

izključno ali prvenstveno zaradi javnega priobčevanja fonogramov ter prireditve, pri katerih gre za kombinacijo različnih

umetniških zvrsti in pri katerih se fonogrami ne uporabljajo le za zvočno ozadje ampak

kot del prireditve,

skladno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2020. Revalorizirane tarife veljajo od meseca februarja 2021 do ponovne uskladitve, le-te pa znašajo:

Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov

Opis Znesek (v eur)

1Akoncert, zabavna prireditev in karaoke, razen diskoteke ali gostinskega obrata, kjer izvajali nastopajo na glasbeno podlago (playback) 61,56

1Bdiskoteka in gostinski obrat, kjer izvajalci nastopajo na glasbeno podlago (playback) 77,96

1C

občasna prireditev s plesom v plesni dvorani ali drugem prostoru, ki ni naveden v drugih tarifnih številkah, z izjemo gostinskega obrata in diskoteke, ne glede na način predvajanja 33,52

2C

plesno tekmovanje, revija na ledu in podobna prireditev, pri kateri gre za kombinacijo različnih umetniških zvrsti in pri kateri se fonogrami ne uporabljajo le za zvočno ozadje ampak kot del prireditve 66,64

2D gledališče – do 10 min 22,21

gledališče – od 11 do 20 min 33,33

gledališče – od 21 do 30 min 44,43

gledališče – nad 30 min 52,89

2Išportno ali rekreativno tekmovanje z uporabo fonogramov (ritmika, umetnostno drsanje, dresurno jahanje, plesno tekmovanje) 66,64





265. Revalorizacija tarif po Pogodbi o pogojih uporabe in plačilu nadomestila za uporabo varovanih del iz repertoarja IPF na prireditvah društev Gasilske zveze Slovenije

IPF, k.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana, ki ga zasto-pa direktor Viljem Marjan Hribar, na podlagi 10. člena Pogodbe o pogojih uporabe in plačilu nadomestila za uporabo varovanih del iz repertoarja IPF na prireditvah društev Gasilske zveze Slovenije, ki ga je dne 17. 6. 2014 sklenil z Gasilsko zvezo Slovenije, objavlja

R E V A L O R I Z A C I J Onadomestil za prireditve v organizaciji gasilskih

društev, gasilskih zvez, gasilskih regij in Gasilske zveze Slovenije, kjer javna priobčitev

fonogramov ni ključnega pomena in za katere velja Skupni sporazum za določitev višine

nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave,

na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena,

skladno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2020. Revalorizirani tarifi veljata od meseca februarja 2021 do ponovne uskladitve, le-ti pa znašata:Opis Znesek (€)GZS zagotovi plačilo letnega nadomestila za vsaj 500 društev

26,03

GZS zagotovi plačilo letnega nadomestila za vsaj 700 društev

28,13

Obe navedeni vrednosti nadomestil sta opredeljeni v neto vrednostih, zaradi česar je potrebno nanju prišteti še znesek davka na dodano vrednost.



266. Revalorizacija tarif v Skupnem sporazumu za določitev višine nadomestil za javno priobčitev komercialnih fonogramov na prireditvah v organizaciji mladinskih centrov, ki imajo status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju

IPF, k.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktor Viljem Marjan Hribar, na podlagi 7. člena Sku-pnega sporazuma za določitev višine nadomestil za javno pri-občitev komercialnih fonogramov na prireditvah v organizaciji mladinskih centrov, ki imajo status organizacije v javnem inte-resu v mladinskem sektorju (v nadaljevanju: Skupni sporazum), ki ga je dne 13. 3. 2018 sklenil z Zavodom mladinska Mreža Mama, objavlja

R E V A L O R I Z A C I J Onadomestil za prireditve, organizirane

s strani organizacij, ki opravljajo dejavnost mladinskih centrov v Sloveniji za namene

podpore mladim in njihovega kakovostnejšega preživljanja prostega časa ter boljšega

življenja v družbi, kjer je uporaba fonogramov ključnega pomena

kot so koncerti in prireditve, ki so organizirane izključno ali prvenstveno

zaradi javnega priobčevanja fonogramov ter prireditve, pri katerih

gre za kombinacijo različnih umetniških zvrsti in pri katerih se fonogrami

ne uporabljajo le za zvočno ozadje ampak kot del prireditve,


Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov

Opis Znesek (v eur)

1Akoncert, zabavna prireditev in karaoke, razen diskoteke ali gostinskega obrata, kjer izvajali nastopajo na glasbeno podlago (playback) 61,56

1Bdiskoteka in gostinski obrat, kjer izvajalci nastopajo na glasbeno podlago (playback) 77,96

1C

občasna prireditev s plesom v plesni dvorani ali drugem prostoru, ki ni naveden v drugih tarifnih številkah, z izjemo gostinskega obrata in diskoteke, ne glede na način predvajanja 33,52

2C

plesno tekmovanje, revija na ledu in podobna prireditev, pri kateri gre za kombinacijo različnih umetniških zvrsti in pri kateri se fonogrami ne uporabljajo le za zvočno ozadje ampak kot del prireditve 66,64

2D gledališče – do 10 min 22,21gledališče – od 11 do 20 min 33,33gledališče – od 21 do 30 min 44,43gledališče – nad 30 min 52,89

2Išportno ali rekreativno tekmovanje z uporabo fonogramov (ritmika, umetnostno drsanje, dresurno jahanje, plesno tekmovanje) 66,64





267. Revalorizacija tarif v Skupnem sporazumu za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena

IPF, k.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktor Viljem Marjan Hribar, na podlagi 7. člena Sku-pnega sporazuma za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena (v nadaljevanju: Skupni sporazum), ki ga je dne 27. 6. 2012 sklenil z Gasilsko zvezo Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, Slovensko turistično organizacijo, Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zvezo kulturnih društev Slovenije, objavlja

R E V A L O R I Z A C I J Odiskontirane, vmesne in splošne tarife

Skupnega sporazuma,


Diskontirana tarifa Opis Znesek (v EUR)D1 do 300 obiskovalcev 31,24D2 od 301 do 1.000 obiskovalcev 72,90D3 od 1.001 do 2.000 obiskovalcev 135,38D4 od 2.001 do 6.000 obiskovalcev 187,46D5 od 6.001 do 7.000 obiskovalcev 260,35D6 od 7.000 dalje se za vsakih nadaljnjih 1.000 obiskovalcev prišteje 156,21vmesna tarifa V1 do 300 obiskovalcev 62,49V2 od 301 do 1.000 obiskovalcev 145,79V3 od 1.001 do 2.000 obiskovalcev 270,76V4 od 2.001 do 6.000 obiskovalcev 374,90V5 od 6.001 do 7.000 obiskovalcev 520,69V6 od 7.000 dalje se za vsakih nadaljnjih 1.000 obiskovalcev prišteje 312,42splošna tarifa S1 do 300 obiskovalcev 93,73S2 od 301 do 1.000 obiskovalcev 218,69S3 od 1.001 do 2.000 obiskovalcev 406,14S4 od 2.001 do 6.000 obiskovalcev 562,36S5 od 6.001 do 7.000 obiskovalcev 781,04S6 od 7.000 dalje se za vsakih nadaljnjih 1.000 obiskovalcev prišteje 468,63





OBČINEBELTINCI

268. Sklep o uvrstitvi ravnateljice Vrtca Beltinci v plačni razred

Na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o siste-mu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – ura-dno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17 in 84/18), prvega in drugega odstavka 3. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18), v zvezi z uvrstitvijo v plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Bel-tinci, katerega ustanoviteljica je Občina Beltinci, izdajam

S K L E Po uvrstitvi ravnateljice Vrtca Beltinci

v plačni razred

1. Delovno mesto ravnateljice javnega vzgojno-varstvene-ga zavoda Vrtec Beltinci se za določitev osnovne plače uvrsti v 49. plačni razred.

2. Ta sklep se po pridobitvi soglasja s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport objavi v Uradnem listu Re-publike Slovenije.

3. Z začetkom veljave tega sklepa preneha veljati Sklep župana Občine Beltinci št. 100-2/2018-2 z dne 5. 1. 2018 o uvrstitvi ravnatelja Vrtca Beltinci v plačni razred.

4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-dnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2021.

Št. 100-7/2020-2Beltinci, dne 14. decembra 2020

ŽupanObčine BeltinciMarko Virag

BOROVNICA

269. Odlok o določanju cen gospodarskih javnih služb varstva okolja Občine Borovnica

Na podlagi 8., 26., 59. in 60. člena Zakona o gospo-darskih javnih službah – ZGJS (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19), ter 17. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 67/16) je Občinski svet Občine Borovnica na 4. izredni seji dne 25. 11. 2020 sprejel

O D L O Ko določanju cen gospodarskih javnih služb

varstva okolja Občine Borovnica

1. člen(namen odloka)

(1) Ta odlok ureja politiko določanja cen gospodarskih javnih služb varstva okolja Občine Borovnica.

(2) Za določanje cen gospodarskih javnih služb varstva okolja se uporabljajo določila vsakokrat veljavnega predpisa, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (odslej: Uredba MEDO), pa tudi drugi predpisi ter ta odlok.

(3) Za določanje cen drugih gospodarskih javnih služb se upoštevajo veljavni predpisi in pogodbe.

(4) S tem odlokom se urejajo najmanj naslednja področja politike določanja cen gospodarskih javnih služb varstva okolja (odslej GJS):

– natančna določitev upravičenih stroškov, ki smejo biti vključeni pri oblikovanju in določanju cen storitev GJS;

– definiranje regulacijskega obdobja;– reguliranje cene in upravičenih stroškov;– ureditev načina presoje upravičenih stroškov;– ureditev obračunskega obdobja, vrste in načina obliko-

vanja upravičenih stroškovnih elementov cen storitev GJS, ter odbitne postavke, ki znižujejo ceno storitev teh GJS;

– oblikovanje mehanizma za uravnavanje stroškov in prihodkov GJS;

– ureditev nadzora nad oblikovanjem cen storitev GJS;– določitev pristojnosti oddelkov občinskih uprav v zvezi

z izvajanjem GJS.(5) Izhodišča za oblikovanje cen storitev posameznih

GJS so:– obveznosti iz predpisov, ki urejajo naloge, ki se izvajajo

v okviru posamezne GJS;– obveznosti iz drugih predpisov, ki urejajo standarde

kakovosti izvajanja posamezne GJS;– tehnični standardi izvajanja posamezne GJS;– podatki o doseganju okoljskih in drugih ciljev preteklega

leta;– podatki iz zadnjega letnega poročila izvajalca GJS v

občini (odslej: Izvajalec).– operativni programi varstva okolja na področju posa-

mezne GJS;– pogodbe o najemu, uporabi in vzdrževanju javne infra-

strukture za izvajanje GJS;– medobčinski sporazumi, v primeru dogovora o korišče-

nju javne infrastrukture ali v primeru upravljanja skupne javne infrastrukture za več občin;

– obveznosti, ki izhajajo iz občinskih predpisov ali drugih veljavnih pravnih aktov.

2. člen(določitev upravičenih stroškov, ki smejo biti vključeni

pri oblikovanju in določanju cen storitev GJS)(1) Pri oblikovanju cen GJS Izvajalec upošteva standarde

in ukrepe za opravljanje posamezne GJS, opredeljene v držav-nih ali občinskih predpisih.

(2) Upravičene stroške, upoštevane pri oblikovanju pre-dračunskih cen GJS, Izvajalec določi na podlagi načrtovanih stroškov in prihodkov ter načrtovanih količin opravljenih storitev za regulacijsko obdobje.

(3) Donos na vložena sredstva se pri GJS lahko obračuna največ do višine, določene v vsakokrat veljavni Uredbi MEDO.

(4) Donos na vložena sredstva se obračuna od nabavne vrednosti posameznega osnovnega sredstva, ki ga Izvajalec uporablja za izvajanje določene GJS.

(5) Prihodki od odpisa terjatev ter drugi podobni prihodki se pripišejo dejavnostim, na katerih so ti prihodki nastali in kjer je bil rezultat poslovanja v preteklih obdobjih zmanjšan z odpisom terjatev.

(6) V kalkulaciji cen storitev se upoštevajo le upravičeni stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev po-samezne GJS. To so stroški, ki so nujni za izvajanje določene GJS.

(7) Nekatere vrste neupravičenih stroškov so določene z Uredbo MEDO, prav tako pa se kot neupravičeni stroški v kal-kulaciji cen storitev GJS upoštevajo stroški v zvezi z izvajanjem storitev, ki se financirajo iz proračuna občine. To so stroški za


izdajanje mnenj, soglasij in projektnih pogojev, vodenje katastra GJI, vzdrževanja hidrantnega omrežja in podobni.

(8) Med splošnimi stroški se evidentirajo poslovni dogod-ki, povezani z upravljalno vodstvenimi funkcijami in poslovnimi funkcijami, povezanimi z delovanjem in vzdrževanjem celotne družbe Izvajalca. To so npr. stroški sektorja skupnih služb in stroški podpornih služb tehničnega sektorja, ki so povezani z vsemi dejavnostmi in se jih ne da neposredno razporediti na dejavnosti ali občine. Delijo se lahko le po sodilih, ki jih potrdi organ nadzora Izvajalca.

(9) Občina za opravljanje GJS Izvajalcu obračunava naje-mnino za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne GJS in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu, v višini amortizacije te javne infrastrukture. Na uporabnike sto-ritev posamezne GJS se lahko prenese le tisti del najemnine, ki jo občina za uporabo javne infrastrukture določene GJS zaračuna Izvajalcu in je sorazmeren z deležem zmogljivosti te javne infrastrukture.

(10) Izvajalec v soglasju z lastnikom javne infrastrukture opravlja tudi posebne storitve za osebe, ki niso uporabniki storitev GJS, ali opravlja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne storitve GJS, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova. Pri izračunu cene storitev GJS se prihodki od opravljanja posebnih storitev upoštevajo tako, da se znižajo stroški opravljanja GJS. Izvajalec pri pripravi cen oziroma v elaboratu upošteva tovrstne prihodke tako, da jih prikaže za stroški izvajanja posamezne GJS in jih odšteje od stroškov, torej zmanjša lastno ceno posamezne GJS.

3. člen(definiranje regulativnega obdobja GJS)

(1) Poračuni cen se izvajajo skladno z določbami Ured-be MEDO oziroma Slovenskega računovodskega standarda (SRS) 32 in v skladu z javno objavljenimi mnenji Računskega sodišča Republike Slovenije.

(2) Pri oblikovanju predračunskih cen se upoštevajo na-črtovane količine opravljenih storitev ter načrtovani stroški in prihodki Izvajalca za prihodnje obdobje. Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno ceno in ob-računsko ceno opravljenih storitev. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotovi dejansko količino opravljenih sto-ritev. Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno, dejanska količina opravljenih storitev ter morebitna pomoč občine Izvajalcu v preteklem obračunskem obdobju se v ela-boratu upoštevajo pri izračunu predloga predračunske cene za prihodnje obdobje.

(3) Poračun preveč zaračunanih prihodkov preteklega obračunskega obdobja se izvede v skladu s SRS 32.5, to je v enkratnem znesku po zaključku obračunskega obdobja (po-račun prek prihodkov prihodnjega obdobja). Poračun se mora izvajati v enakih časovnih obdobjih, to je v obdobju od veljav-nosti elaborata do pričetka veljavnosti naslednjega elaborata, kar je predvidoma 12 mesecev. V kolikor je dejansko obdobje poračuna krajše od obdobja, predvidenega z elaboratom, mora Izvajalec za model poračuna uporabiti enkraten poračun, ki se izvede v začetku leta za preteklo leto.

(4) V primeru primanjkljajev pri cenah, torej premalo za-računanih prihodkov preteklega obračunskega obdobja, se poračun izvede na način prilagoditve cene po zaključku obra-čunskega obdobja (poračun prek prihodkov prihodnjega obdo-bja). Pri poračunu primanjkljajev pri cenah se upošteva triletno regulativno obdobje, torej se v kalkulaciji predračunske cene za prihodnje obdobje upošteva tretjina vrednosti nekritih primanj-kljajev pri cenah iz preteklih obdobij.

4. člen(določitev pristojnosti za nadzor nad oblikovanjem cen

storitev GJS)(1) Presojo upravičenih stroškov in druge aktivnosti nad-

zora nad oblikovanjem cen storitev GJS občina izvaja prek

organov nadzora Izvajalca, zlasti nadzornega sveta Izvajalca in prek strokovnih služb občine.

(2) Občina lahko poleg inštrumentov nadzora iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena zahteva tudi dodatne revizije ali nadzor poslovanja Izvajalca.

5. člen(ureditev načina presoje upravičenih stroškov)

(1) Upravičene stroške občina presoja na podlagi podat-kov in informacij, o katerih poroča Izvajalec v različnih poročilih, zlasti načrtu poslovanja, medletnih in letnih poročilih o poslova-nju in v okviru elaborata o oblikovanju cen.

(2) Skladno z določili področnega računovodskega stan-darda in druge zakonodaje, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti GJS, kakor tudi Uredbe MEDO, Izvajalec pri razporejanju stroškov oziroma odhodkov (odslej: stroškov) in prihodkov ter vodenju evidenc, ki so podlaga za interna in eksterna poročanja, zagotavlja dosledno ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti GJS in drugih dejavnosti.

(3) Vsi stroški in prihodki se vselej knjižijo po stroškovnih mestih oziroma stroškovnih nosilcih. Šifrant stroškovnih mest je prilagojen organizacijski strukturi in hkrati zahtevam ločenega evidentiranja dejavnosti oziroma pravilom ločenega oblikovanja cen posameznih GJS. Omogoča obvladljivo, optimalno pregle-dno evidentiranje in spremljanje, kakor tudi presojo stroškov. Hkrati omogoča dosledno ugotavljanje uspešnosti poslovanja, tako na ravni posameznih dejavnosti (in kalkulativnih elemen-tov cen) kot na ravni občine.

(4) Dejavnosti ravnanja z odpadki, vključno z aktivnostmi centra ponovne uporabe, kakor tudi dejavnosti storitev, pove-zanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, se obravnavajo kot skupni oskrbovalni sistem vseh občin usta-noviteljic, zato se uspešnost poslovanja ugotavlja le na ravni posameznih dejavnosti (in kalkulativnih elementov cen) kot celote, ne pa tudi na ravni posamezne občine.

(5) Za večino stroškov in prihodkov velja, da jih je mogoče neposredno prisoditi posamezni dejavnosti in občini, na katero se nanašajo. Vsi taki stroški imajo značaj neposrednih stroškov in prihodkov. V nasprotnem primeru se jih obravnava kot posre-dne stroške in prihodke, ki se na posamezno dejavnost oziroma občino razporedijo z uporabo sodil oziroma meril, ki jih potrdi nadzorni svet Izvajalca.

(6) Stroški plač se evidentirajo na tisto stroškovno mesto, na katerem je posamezen delavec dejansko opravljal svoje delo; razen nekaterih sestavin stroškov plač (npr. nadomestil za letne dopuste, boleznin, stimulacij, poračuna plač, dodatka za minulo delo, dodatka za mentorstvo in drugih podobnih dodat-kov …), ki se pripoznajo na temeljno stroškovno mesto, kamor je delavec razporejen. Enako velja tudi za druge stroške dela.

(7) V primeru, ko delavci določene enote opravljajo dela za drugo enoto, se stroški plač tega dela evidentirajo na te-meljno stroškovno mesto, kamor je delavec razporejen. Nato se opravljene storitve med enotami obračunajo z internim ra-čunom – na podlagi obračunskega lista, prevoznice, strojnega poročila, delovnega naloga ipd. Upoštevajo se cene iz veljav-nega cenika storitev.

(8) Stroški opreme (vozil, strojev in naprav) se evidentirajo na posebnih stroškovnih mestih oziroma splošnih stroškovnih mestih dejavnosti. V kolikor določena enota uporabi opremo druge enote, se opravljene storitve med enotami obračunajo z internim računom – na podlagi prevoznice, strojnega poročila oziroma delovnega naloga. Upoštevajo se cene iz veljavnega cenika storitev.

(9) Interni prihodki enote oziroma dejavnosti, realizirani pri opravljanju del za drugo enoto, se pri oblikovanju cen stori-tev dosledno upoštevajo kot odbitna postavka za zmanjšanje lastne cene posamezne GJS.

(10) Izvajalec mora imeti za prejete račune in druge iz-virne ter izpeljane knjigovodske listine vzpostavljen sistem for-malne, poslovne in računovodske kontrole oziroma pretoka


dokumentacije, s čimer se zadosti načelu resničnosti, torej da podatki v listinah kažejo dejansko stanje in gibanje sredstev, obveznosti do virov, prihodkov in odhodkov. Osebe, odgovorne za posamezno stopnjo kontrole, s svojim podpisom potrdijo, da je bilo kontroliranje opravljeno, s čimer se zagotavlja tudi revizijska sled kontrol.

6. člen(način reguliranja cen in oblikovanje mehanizma

za uravnavanje stroškov in prihodkov GJS)(1) Cene posameznih storitev, ki jih določa Uredba

MEDO, predlaga Izvajalec enkrat letno, in sicer z elaboratom, ki ga najkasneje do 15. 4. tekočega leta predloži strokovnim službam Občine Borovnica.

(2) Župan Občine Borovnica je v primerih, ko tako določa Uredba MEDO, dolžan predlagane predračunske cene pre-dložiti Občinskemu svetu Občine Borovnica, ki te cene potrdi.

(3) Potrjena cena je zaračunana cena, ki jo plača upo-rabnik. Zaračunana cena se uporabnikom na računih prikazuje enotno, skladno s prilogo iz Uredbe MEDO.

(4) Če občina določi potrjeno ceno, ki ne omogoča kri-tja celotne predračunske cene posamezne storitve iz prvega odstavka tega člena, mora za razliko oblikovati subvencijo iz proračuna občine. V tem primeru je zaračunana cena potrjena cena, zmanjšana za subvencijo iz prejšnjega stavka. Uporab-nike, upravičene do subvencije, in višino subvencije s sklepom določi Občinski svet Občine Borovnica.

(5) Izvajalec oblikuje in objavi cenik na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.

(6) Občina določa cene storitev GJS na način, da nače-loma zagotovi najmanj ničelni rezultat poslovanja posamezne GJS. Rezultat poslovanja GJS je lahko negativen ali pozitiven, kar se izravnava skladno s pravili, ki jih določa Uredba MEDO, na način, opredeljen v 3. in 4. členu tega odloka.

(7) Določbe tega člena se uporabljajo tudi v primeru za-mrznitve cen ali v drugih primerih regulacije cen.


Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-0011/2020-1Borovnica, dne 25. novembra 2020

ŽupanObčine Borovnica

Bojan Čebela

CANKOVA

270. Sklep o ceni uporabe igrišča z umetno travo pri OŠ Cankova

Na podlagi 9. člena Pravilnika o uporabi igrišča z umetno travo pri OŠ Cankova (Uradni list RS, št. 202/20) in 16. člena Statuta Občine Cankova (Uradni list RS, št. 91/13) je Občinski svet Občine Cankova na 12. redni seji dne 23. 12. 2020 sprejel

S K L E Po ceni uporabe igrišča z umetno travo

pri OŠ Cankova

1. členS tem sklepom se določijo cene uporabe igrišča z umetno

travo pri OŠ Cankova.

Cene uporabe igrišča se določijo posebej za uporabnike s sedežem oziroma prebivališčem v Občini Cankova in posebej za uporabnike s sedežem oziroma prebivališčem izven Občine Cankova.

2. členCena uporabe igrišča iz 1. člena tega sklepa je v dnev-

nem času sledeča:– za uporabnike s sedežem oziroma prebivališčem v

Občini Cankova: brezplačno,– za uporabnike s sedežem oziroma prebivališčem izven

Občine Cankova: 20,00 €/uro.V ceno ni vključen davek na dodano vrednost.

3. členCena uporabe igrišča iz 1. člena tega sklepa skupaj z

reflektorji je sledeča:– za uporabnike s sedežem oziroma prebivališčem v

Občini Cankova: 10,00 €/uro,– za uporabnike s sedežem oziroma prebivališčem izven

Občine Cankova: 25,00 €/uro,V ceno ni vključen davek na dodano vrednost.

4. členTa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


Št. 679-02/2020Cankova, dne 24. decembra 2020

ŽupanObčine CankovaDanilo Kacijan

DOL PRI LJUBLJANI

271. Odlok o koncesiji za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Dol pri Ljubljani

Na podlagi določil 32. člena Zakona o gospodarskih jav-nih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 15. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 3/18 – UPB2) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 12. redni seji dne 20. 1. 2021 sprejel

O D L O Ko koncesiji za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Dol pri Ljubljani


1. člen(vsebina odloka)

S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo pred-met in pogoji opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju: občina).

S tem odlokom se določijo:– dejavnosti, ki so predmet javne službe,– območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja

do uporabnikov,


– pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,– javna pooblastila koncesionarju,– splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo

javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,– vrsta in obseg monopola ali način njegovega prepre-

čevanja,– začetek in čas trajanja koncesije,– viri financiranja javne službe,– način plačila koncesionarja,– nadzor nad izvajanjem javne službe,– prenehanje koncesijskega razmerja,– organ, ki opravi izbor koncesionarja,– organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in– druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje

javne službe.

2. člen(izrazi)

Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.

Uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se upo-rabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

3. člen(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.

II. PREDMET JAVNE SLUŽBE

4. členS storitvami javne službe se zagotavlja 24-urna dežurna

pogrebna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače.

III. OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE, UPORABNIKI TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV

5. člen(območje izvajanja javne službe)

Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja v celotni Občini Dol pri Ljubljani.

6. člen(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)

Uporabniki imajo na območju občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.

Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v pri-merih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.

IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR

7. členKoncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpol-

njuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesio-nirane gospodarske javne službe.

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so, da:

– je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt,

– ima zaposleni najmanj dve osebi,– ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov,

ki se uporablja izključno v te namene,– ima primerne prostore za poslovanje s strankami,– zagotavlja ustrezen prostor za oskrbo pokojnikov,– ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika,– ima najmanj eno transportno krsto,– zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienski-

mi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki,– ne obstajajo izključitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki

ureja javno naročanje.Pogoji in dokazila s katerimi se dokazuje izpolnjevanje

pogojev se podrobno opredelijo v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji.

V. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

8. členKoncesionar izvaja javno službo s spoštovanjem in pie-

teto do pokojnikov ter v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na njegovi podlagi sprejetimi pod-zakonskimi predpisi.

VI. OBSEG MONOPOLA

9. členKoncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz pr-

vega člena tega odloka se podeli le enemu koncesionarju, in sicer s podelitvijo koncesije za vsa pokopališča v Občini Dol pri Ljubljani.

Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za iz-vajanje dejavnosti javne službe na območju Občine Dol pri Ljubljani za katero je podeljena koncesija.

VII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE

10. člen(začetek koncesije)

Koncesijsko razmerje se začne s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

11. člen(čas trajanja koncesije)

Koncesija se podeli za obdobje desetih (10) let.

VIII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN PLAČILO KONCESIONARJA

12. členKoncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne služ-

be iz plačil uporabnikov storitev javne službe in drugih virov, določenih z zakonom ali podzakonski akti. Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prosto-rov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe.

Ceno storitev javne službe oblikuje koncesionar v skladu z metodologijo za oblikovanje cen storitev 24-urne dežurne služ-be. Koncesionar mora elaborat o oblikovanju cen posredovati v potrditev občinskemu svetu, in sicer najkasneje v roku enega (1) meseca od sklenitve koncesijske pogodbe.


Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje javne službe. Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v višini dveh odstotkov (2 %) od cene storitev javne službe, način plačila se določi s koncesijsko pogodbo.

Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje kon-cesijska dajatev.

IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

13. členNadzor nad izvajanjem koncesije in zakonitostjo dela

izvaja občinska uprava.Koncedent ima pravico izvajati nadzor nad opravljanjem

javne službe. Nadzor opravlja uslužbenec na občinski upravi, ki je s koncesijsko pogodbo določen kot skrbnik le te ter pristojna inšpekcijska služba.

Koncesionar mora kadarkoli med delovnim časom posre-dovati informacije o poslovanju in omogočiti pooblaščeni osebi iz prejšnjega odstavka vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.

Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen.Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja

koncesije in tretjih oseb, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta.

Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost.

Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.

X. NAČIN PODELITVE KONCESIJE

14. člen(javni razpis)

Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na občinski spletni strani.

15. člen(oblika in postopek javnega razpisa in izbire koncesionarja)

Javni razpis in izbira koncesionarja se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo.

Za vodenje postopka javnega razpisa, oceno prijav in ponudb ter ugotovitev sposobnosti imenuje župan občine stro-kovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omo-gočajo strokovno presojo vlog in ponudb.

Po končanem pregledu in vrednotenju strokovna komisija sestavi poročilo in navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpi-sne zahteve ter razvrsti ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom.

Komisija posreduje poročilo občinski upravi, ki izvede upravni postopek za podelitev koncesije.

Javni razpis je veljaven, če se nanj za vsako območje po tem odloku prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem konce-sijskim aktom določene pogoje.

Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.Koncedent si pridružuje pravico, da ne izbere nikogar

izmed ponudnikov, oziroma, da z nobenim ponudnikom ne podpiše pogodbe in sicer brez povrnitve kakršnihkoli stroškov in škode.

16. člen(vsebina javnega razpisa)

Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu.

Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 7. členu tega odloka in/ali razpisni dokumen-taciji.

Merilo za izbor koncesionarja je najugodnejša ponudbena cena javne službe, ki je predmet koncesije.

Natančnejša merila in njihovo vrednotenje za izbiro kon-cesionarja so sestavni del razpisne dokumentacije.

XI. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA

17. členKoncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo

na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 15. člena tega odloka.

V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke v upravnem postopku.

XII. ORGAN POOBLAŠČEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE

18. členKoncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan.

XIII. DRUGE SESTAVINE, POTREBNE ZA DOLOČITEV IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

19. člen(dolžnosti koncesionarja)

Dolžnosti koncesionarja so:– zagotoviti kontinuirano izvajanje javne službe,– pri izvajanju dejavnosti upoštevati vso veljavno zako-

nodajo, sprejete predpise, standarde in normative ter kodekse za opravljanje predmetnih dejavnosti, kot tudi v okviru teh krajevne običaje,

– zagotoviti storitve vsem pod enakimi pogoji,– koncedentu omogočiti nadzor nad izvajanjem javne

službe,– za koncesionirano dejavnost voditi ločeno poslovne

knjige in druge knjigovodske listine ter obračune.

20. člen(prenos koncesije)

Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.

Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v kon-cesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.

21. člen(višja sila)

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se mo-rata koncedent in koncesionar medsebojno pisno obveščati in dogovarjati o izvajanju koncesije v pogojih nastale višje sile.

Kot višja sila se ne šteje stavka pri koncesionarju zapo-slenih delavcev. Koncesionar mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti izvajanje koncesije v obsegu in pod pogoji, določe-nimi s predpisi.


Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo spora-zumno med koncedentom in koncesionarjem.

22. člen(odgovornost za škodo)

Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzro-čijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.

23. člen(zavarovanje)

Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo.

Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.

24. člen(odgovornosti koncedenta za ravnanje koncesionarja)Koncedent ne odgovarja za škodo, ki jo pri opravljanju

koncesionirane javne službe povzroči koncesionar uporabni-kom ali drugim osebam.

25. člen(začasen prevzem)

Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lah-ko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.

XIV. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

26. člen(prenehanje koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje preneha:– s prenehanjem koncesijske pogodbe,– s sporazumom koncendenta in koncesionarja,– z odkupom koncesije,– z odvzemom koncesije,– s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe

v režijo,– v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.V primeru, da po poteku koncesijskega razmerja postopek

izbora koncesionarja še ni dokončan, mora dosedanji konce-sionar izvajati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar največ šest mesecev.

Koncesionar lahko samo zaradi izjemnih, nepredvidljivih okoliščin, ko iz utemeljenih razlogov ne more več izvajati javne službe, s šestmesečnim odpovednim rokom odpove koncesij-sko pogodbo.

Koncesionar je v primeru, ko ob nastopu razlogov in okoli-ščin na njegovi strani ne more več izvajati javne službe, dolžan koncedentu kriti vse nastale stroške 24-urne dežurne službe do izbora novega koncesionarja.

27. člen(prenehanje koncesijske pogodbe)

Koncesijska pogodba preneha:– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,– z odpovedjo,– z razdrtjem.Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter

druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.

28. člen(odkup koncesije)

Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.

Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.

29. člen(odvzem koncesije)

Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:

– če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,

– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,

– če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,

– če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,

– zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,

– če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.

Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom konce-sije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prejšnjega odstavka.

V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odško-dnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.

Šteje se, da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal dejavnost, če uporabniki storitev niso vlagali upravičenih pri-pomb na delo koncesionarja.

30. člen(prevzem javne službe v režijo)

Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo.Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski po-

godbi.

XV. KONČNA DOLOČBA

31. člen(objava in začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

št. 032-0009/2020-26Dol pri Ljubljani, dne 20. januarja 2021

ŽupanObčine Dol pri Ljubljani

Željko Savič

272. Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Dol pri Ljubljani

Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20), Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023 (ReNPŠ14–23) (Uradni list RS, št. 26/14), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023 (Sklep Vlade RS, št. 00727-13/2014/7,


z dne 26. 8. 2014) in 15. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 3/18 – UPB2) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 12. redni seji dne 20. 1. 2020 sprejel

O D L O Ko sofinanciranju letnega programa športa

v Občini Dol pri Ljubljani



Ta odlok določa javni interes na področju športa v Občini Dol pri Ljubljani, izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa ter podrobnejše pogoje in merila za iz-biro in sofinanciranje letnega programa športa, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.

2. člen(uporaba kratic)

Kratice in izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

– NPŠ, nacionalni program športa,– IN NPŠ, izvedbeni načrt nacionalnega programa športa,– LPŠ, letni program športa,– NPŠZ, nacionalna panožna športna zveza,– OKS-ZŠZ, Olimpijski komite Slovenije – Združenje špor-

tnih zvez,– OŠZ, občinska športna zveza,– ZŠIS-POK, Zveza za šport invalidov Slovenije – Para-

olimpijski komite,– kategoriziran športnik je športnik, ki v skladu z zakonom

o športu pridobi naziv mladinskega, državnega, perspektivne-ga, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda,

– uradni tekmovalni sistemi, sistem tekmovanj v Republiki Sloveniji in mednarodnih tekmovanj v posamezni športni pano-gi, ki so stopenjsko razvrščena glede na njihovo medsebojno konkurenčnost, so v skladu s pravili NPŠZ ali pravili mednaro-dnih športnih zvez in jih je evidentiral OKS-ZŠZ.

3. člen(opredelitev javnega interesa v športu)

Javni interes na področju športa v občini obsega dejavno-sti na vseh področjih športa v skladu z NPŠ in so namenjene zagotavljanju pogojev, za več in bolj kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Občina zagotavlja javni interes v športu tako, da:

– zagotavlja finančna sredstva za izvedbo LPŠ na ravni občine,

– načrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje lokalno pomemb-ne športne objekte in površine za šport v naravi v lasti občine,

– spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti.

Z LPŠ se določa programe in področja športa, ki se so-financirajo v posameznem koledarskem letu in obseg javnih sredstev, ki se jih zagotavlja v proračunu občine, ob upošteva-nju strukture in prednostnih nalog, opredeljenih v NPŠ.

II. VSEBINSKE DOLOČBE

4. člen(opredelitev programov/področij športa)

Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi lahko sofinancirajo naslednji progra-mi in področja športa:

1. Športni programi:– prostočasna športna vzgoja otrok in mladine,– športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovo-

stni in vrhunski šport,– kakovostni šport,– vrhunski šport,– športna rekreacija.2. Razvojne dejavnosti v športu:– izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje stro-

kovnih delavcev v športu,– založništvo v športu,– informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju

športa.3. Organiziranost v športu.4. Športne prireditve in promocija športa.

5. člen(izvajalci LPŠ)

Izvajalci LPŠ so:– športna društva in zveze športnih društev (ki jih usta-

novijo društva),– zavodi, samostojni podjetniki posamezniki in druge

pravne osebe, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu,– ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen

na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove,– zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo

javnoveljavne programe,– zasebni športni delavci.

6. člen(pravica do sofinanciranja)

Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinancira-nja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

– imajo ustrezno registracijo najmanj dve leti na dan ob-jave javnega razpisa,

– izvajajo športne programe in delujejo na področju športa najmanj dve leti na dan objave javnega razpisa,

– imajo sedež v Občini Dol pri Ljubljani in izvajajo športne programe pretežno za prebivalce občine,

– imajo za prijavljene programe/področja zagotovljene materialne in prostorske pogoje,

– imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razvi-den predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo programov/področij,

– imajo urejeno evidenco članstva (velja za športna dru-štva in/ali zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programa.

Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ.

Ne glede na prejšnji odstavek imajo športna društva, športne zveze ter zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe, prednost pri izvajanju progra-mov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine.

III. POSTOPEK IZBIRE IN SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA

7. člen(letni program športa na lokalni ravni)

Izvajanje nacionalnega programa na lokalni ravni za po-samezno koledarsko leto določi občinski svet, po predhodnem mnenju občinske športne zveze, če ta obstaja, z letnim progra-mom športa na lokalni ravni, ki določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu, in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu lokalne skupnosti, pri čemer upošteva strukturo in prednostne naloge, opredeljene v nacionalnem programu.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko občinski svet sprejme letni program športa na lokalni ravni brez predhodnega mnenja


iz prejšnjega odstavka, če ga občinska športna zveza ne poda v roku enega meseca.


Postopek sofinanciranja izvajanja LPŠ se izvede kot javni razpis, razen v primerih, ko je mogoče skleniti neposredno pogodbo.

Za vsa vprašanja postoka izbire in sofinanciranja LPŠ, ki niso urejena s tem odlokom, se uporablja določbe zakona o športu.

Sklep o začetku javnega razpisa sprejme župan.Javni razpis se objavi na spletni strani občine.

9. člen(besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija)Javni razpis mora vsebovati:– naziv in sedež izvajalca javnega razpisa,– pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,– predmet javnega razpisa,– navedba pogojev za kandidiranje na javnem razpisu

in meril,– predviden obsega javnih sredstev za sofinanciranje,– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena

javna sredstva,– rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dode-

litev sredstev in način oddaje vlog,– datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev,– rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega

razpisa,– kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo

razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na kate-rem lahko zaprosijo zanjo ter podatki o spletni strani občine, na kateri je dostopen javni razpis z razpisno dokumentacijo,

– drugi potrebni podatki za izvedbo javnega razpisa.V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki,

ki omogočajo izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev, in sicer:

– odlok o sofinanciranju LPŠ,– javni razpis,– razpisni obrazci,– navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge,– vzorec pogodbe o sofinanciranju programov.Občina objavi razpisno dokumentacijo na svoji spletni

strani.

10. člen(komisija za izvedbo javnega razpisa)

Komisijo, ki vodi postopek javnega razpisa, s sklepom imenuje župan.

Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki

kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave).

Predsednik in člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti.

Če je predsednik ali član komisije z vlagateljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan, se izloči iz komisije in se to evidentira v zapisniku. Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Komisija je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov. Predlagana odločitev je sprejeta, če je na sklepčni seji za odločitev glasovala večina opredeljenih glasov navzočih članov.

11. člen(naloge komisije)

Naloge komisije so:– pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije,– odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti

prejetih vlog (formalna popolnost),– pregled in vrednotenje vlog,– vodenje zapisnikov o svojem delu,– priprava predloga o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o

zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja LPŠ,– priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembo

oziroma dopolnitev odloka.Strokovna in administrativna dela za komisijo opravlja za

šport pristojen delavec občinske uprave.

12. člen(vloge)

Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je označena z »Ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Ovojnica je lahko označena tudi na drug način, iz katerega izhaja, da gre za vlogo na določen javni razpis.

Vloga na javni razpis je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v javnem razpisu.

Način elektronske predložitve vloge mora biti določen v razpisni dokumentaciji.

Vloga mora biti dostavljena do roka, ne glede na način oddaje. Vloga, ki prispe po poteku roka, je prepozna.

Vloga mora biti oddana na predpisanih obrazcih.

13. člen(odpiranje vlog)

Odpiranje prejetih vlog ni javno.Odpiranje vlog vodi komisija in se izvede v roku, ki je

predviden v javnem razpisu.Odpirajo se samo v roku dostavljene in pravilno označene

ovojnice.Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je

podala upravičena oseba in ali je popolna. Vlogo, ki ni pravoča-sna ali je ni vložila upravičena oseba, pristojni organ občinske uprave zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

Komisija o odpiranju vlog vodi zapisnik, ki vsebuje:– kraj in čas odpiranja dospelih vlog,– imena navzočih članov komisije,– naziv vlagateljev,– ugotovitve o popolnosti oziroma o nepopolnosti posa-

mezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije.

14. člen(dopolnitev vlog)

Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pozove tiste vlaga-telje, katerih vloge ne vsebujejo vseh, z razpisno dokumentaci-jo zahtevanih dokumentov, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni.

Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, se vlo-go s sklepom zavrže v celoti oziroma v delu, v katerem ni bila dopolnjena. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

15. člen(ocenjevanje in vrednotenje vlog)

Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov in področij LPŠ.

Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenje-vanju iz prvega odstavka tega člena vodi zapisnik, v katerem navede razloge za razvrstitev in predlog, kateri programi ali področja LPŠ se sofinancirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo.

Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni.


16. člen(odločba)

Na podlagi predloga komisije občinska uprave izda odloč-bo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinancira-nja programa ali področja letnega programa športa.

Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodbe o sofi-nanciranju LPŠ.

17. člen(poziv k podpisu pogodbe)

Ob izdaji odločbe o izbiri se vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju LPŠ. Če se vlagatelj v roku osmih dni ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.

18. člen(ugovor)

Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopravičeno niso bila dodeljena, lahko v roku 8 dni od vročitve odločbe vloži ugovor pri občinski upravi.

Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi izvajalci LPŠ.

Predmet ugovora ne more biti primernost meril za izbiro in ocenjevanje vlog.

Župan občine odloči o ugovoru v roku 30 dni od njegove-ga prejema. Odločitev župana je dokončna.

19. člen(objava rezultatov

Rezultati javnega razpisa se po zaključku postopka jav-nega razpisa objavijo na spletni strani občine.

20. člen(pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ)

Z izbranimi izvajalci LPŠ župan sklene pogodbe o sofi-nanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredelijo:

– osnovni podatki o občini in izvajalcu LPŠ,– izbrani program, področje,– višina dodeljenih sredstev,– način in roki črpanja ter nakazila sredstev,– terminski plan porabe sredstev,– čas realizacije programa/področja,– nadzor nad izvedbo programa/področja in namensko

porabo sredstev,– poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi,– druge medsebojne pravice in obveznosti.

IV. NAKAZILA SREDSTEV TER OBVEZNOSTI IZVAJALCEV LPŠ

21. člen(namenska raba sredstev)

Izvajalcu LPŠ se dodeljena sredstva nakaže na podla-gi pogodbe. Finančna sredstva, ki jih izvajalci LPŠ prejmejo za izvedbo posameznega športnega programa/področja, se smejo porabiti samo za stroške izvedbe športnega programa/

področja, za katerega so namenjeni v skladu z Merili za izbor in vrednotenje programov LPŠ v Občini Dol pri Ljubljani.

22. člen(spremljanje izvajanja LPŠ)

Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrane programe in po-dročja skladno s prijavo na javni razpis in sklenjeno pogodbo o sofinanciranju.

Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja delavec občinske uprave, ki je pristojen za področje športa.

V pogodbi o sofinanciranju LPŠ se uredi spremljanje iz-vajanja programov in sofinanciranih področij ter način in oblike poročanja.

23. člen(uporaba javnih športnih objektov in površin)

Programi športa, ki se izvajajo v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojnoizobraževalnega programa na javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi, imajo prednost pred izvajalci LPŠ in drugimi uporabniki.

Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo za izvajanje le--tega, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi pred drugimi izvajalci in uporabniki.

Športna društva, ki ne izvajajo LPŠ, imajo pa status dru-štva v javnem interesu na področju športa, imajo pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti lokalnih skupnosti, pred drugimi uporabniki, ki niso izvajalci LPŠ.

24. člen(merila)

Za izbiro programov/področij LPŠ se uporablja Merila za izbor in vrednotenje programov LPŠ v Občini Dol pri Ljubljani, ki so sestavni del tega odloka.

V. KONČNI DOLOČBI

25. člen(prenehanje veljavnosti pravilnika)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju programov športa v Občini Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 68/03 in 122/04).

26. člen(veljavnost odloka)


Št. 032-0009/2020-27Dol pri Ljubljani, dne 20. januarja 2021


Željko Savič


Priloga 1: Merila za izbor in vrednotenje letnega programa športa

v občini Dol pri Ljubljani 1. Športni programi:

a) Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine je zaradi pozitivnega vpliva na razvoj mladega človeka, prednostna naloga v Nacionalnem programu športa. V to obliko dejavnosti se prostovoljno vključujejo otroci in mladina od 6 do 20 leta starosti v vse oblike športa. Sofinancira se 80 ur strokovnega kadra za skupino z največ 20 udeležencev v skupini, ter 80 ur najemnine objekta tistim skupinam, ki nimajo zagotovljene brezplačne vadbe. Kriteriji za sofinanciranje:

- Sofinancira se programe društev, ki imajo status društva v javnem interesu. - Sofinancirajo se tisti programi, kjer je vsaj 2/3 članov skupine s stalnim

prebivališčem v občini Dol pri Ljubljani. - Sofinancirajo se tisti programi, katere vodijo kompetentni strokovni delavci, ki

so vpisani v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu pri MIZŠ. Za vsakega strokovnega delavca se prizna:

Usposobljen strokovni kader

20 točk

Izobražen strokovni kader 40 točk - Za vsakega udeleženca v programu se prizna 20 točk.

b) Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Sofinancira se strokovni kader, objekt in materialni stroški progama izvajalcem, ki zagotavljajo prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programov s skupinami otrok in mladine v starosti od 10 - 20 let. Društva izvajajo zgoraj navedene programe v najmanj 240 do 1100 urnih programih, odvisno od starostne kategorije. Podlaga za sofinanciranje so športniki, registrirani pri Nacionalni panožni zvezi in objavljeni na spletni strani Olimpijskega komiteja Slovenije – združenja športnih zvez. Upošteva se stanje na dan 01.01. za preteklo leto. Do sredstev so upravičena društva, ki imajo veljavno odločbo o statusu društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa izdano s strani pristojnega ministrstva (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport). Društvo pridobi dodatna sredstva še za športnika mladinskega razreda. Upoštevajo se kategorizirani športniki po kriterijih Olimpijskega komiteja – združenja športnih zvez Slovenije, stanje na dan 31.12. za preteklo leto.


Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport V program se vključujejo otroci od 10. leta do 15. leta, ki imajo interes in sposobnosti, da lahko postanejo vrhunski športniki in so njihovi dosežki primerljivi z rezultati vrstnikov v mednarodnem merilu. Programi, ki se sofinancirajo: - I. skupina – cicibani, cicibanke ( U10-11 ).............................................. do 240 urni program - II. skupina – mlajši dečki in deklice ( U 12-13 )........................... od 240 do 400 urni program - III. skupina – starejši dečki in deklice ( U14-15 )......................... od 300 do 800 urni program Kriteriji za sofinanciranje: - Sofinancira se programe društev, ki imajo status društva v javnem interesu. - Sofinancirajo se tisti programi, kjer je vsaj 2/3 članov skupine s stalnim




20 točk

Izobražen strokovni kader 40 točk - Za sofinanciranje se upoštevajo tisti registrirani športniki, objavljeni na spletni

strani OKS-a na dan 31.12. tekočega leta - Za vsakega udeleženca v programu se prizna 30 točk - Za merilo konkurenčnosti se upoštevajo naslednje vsebine delovanja

prijavljenih društev:

Razred Opis športne panoge Število točk

1

V tej skupini so športne organizacije oziroma izvajalci, ki izpeljujejo programe v individualnih športih in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka

500 točk

2

V tej skupini so športne organizacije oziroma izvajalci, ki izpeljujejo programe v kolektivnih športih in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez le za naslov ekipnega državnega prvaka

350 točk

3 V tej skupini so športne organizacije oziroma izvajalci, ki izpeljujejo različne športno - rekreativne programe 50 točk

- Za Merilo lokalni pomen športne panoge, prejmejo prijavljena društva po

tabeli naslednje število točk:


Razred Športna panoga Število točk

1 Smučanje - tek na smučeh, nogomet 500 točk

2 Ostali športi 100 točk

- Za merilo razširjenosti športne panoge, prejmejo društva po tabeli naslednje število točk:

Razred Meje razredov

Število regist. tekmovalcev 10 – 15 let

1 N ≥ 70 400 točk 2 40 ≤ N < 70 280 točk 3 20 ≤ N < 40 160 točk 4 0 < N < 20 80 točk

100% razreda je določeno s povprečno vrednostjo posameznega kriterija N pomnoženega s faktorjem 2 ( 100% = 2 x povprečje ).

- Za merilo uspešnosti športne panoge, prejmejo prijavljena društva po tabeli

naslednje število točk: Razred Meje

razredov Število kategor. članov



- Za vsakega kategoriziranega športnika – mladinski razred se dodatno prizna 500 točk.Upoštevajo se kategorizirani športniki po kriterijih Olimpijskega komiteja – združenja športnih zvez Slovenije, stanje na dan 31.12. za preteklo leto. Kategorizirani športnik mora imeti stalno prebivališče v Občini Dol priLjubljani ali vsaj že 2 tekmovalni sezoni delovati v društvu.

Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport

Programi športne vzgoje zajemajo načrtovano vzgojo mladih športnikov od 15. do 20. leta, ki so usmerjeni v doseganje kakovostnih in vrhunskih rezultatov primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Programi, ki se sofinancirajo: - IV. skupina – mlajši mladinci in mladinke ( U16 - 17 )......... od 400 do 1100 urni programi - V. skupina – starejši mladinci in mladinke ( U18 - 20 )........ od 450 do 1100 urni programi Kriteriji za sofinanciranje:


prebivališčem v občini Dol pri Ljubljani.


- Sofinancirajo se tisti programi, katere vodijo kompetentni strokovni delavci, ki so vpisani v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu pri MIZŠ. Za vsakega strokovnega delavca se prizna:


20 točk

Izobražen strokovni kader 40 točk - Za sofinanciranje se upoštevajo tisti registrirani športniki, objavljeni na spletni

strani OKS-a na dan 31.12. za preteklo leto. - Za vsakega udeleženca v programu se prizna 40 točk. - Za merilo konkurenčnosti se upoštevajo naslednje vsebine delovanja

prijavljenih društev: Razred Opis športne panoge Število točk

1


500 točk

2


350 točk



tabeli naslednje število točk: Razred Športna panoga Število točk





Število regist. tekmovalcev 15 – 20 let

1 N ≥ 70 400 točk 2 40 ≤ N < 70 280 točk 3 20 ≤ N < 40 160 točk 4 0 < N < 20 80 točk -



- Za merilo uspešnosti športne panoge, prejmejo prijavljena društva po tabeli naslednje število točk:


Število kategor. članov



- Za vsakega kategoriziranega športnika – mladinski razred se dodatno prizna 500 točk.Upoštevajo se kategorizirani športniki po kriterijih Olimpijskega komiteja – združenja športnih zvez Slovenije, stanje na dan 31.12. za preteklo leto. Kategorizirani športnik mora imeti stalno prebivališče v Občini Dol priLjubljani ali vsaj že 2 tekmovalni sezoni delovati v društvu.

c) Kakovostni šport V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih pogojev za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. V okviru teh programov gre za nastope v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka. Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira najemnina objekta za 320 ur programa. Kriteriji za sofinanciranje:



so vpisani v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu v pri MIZŠ. Za vsakega strokovnega delavca se prizna:


20 točk

Izobražen strokovni kader 40 točk

- Za sofinanciranje se upoštevajo tisti registrirani športniki, objavljeni na spletni strani OKS-a na dan 31.12. za preteklo leto.

- Za vsakega udeleženca v programu se prizna 40 točk - Za merilo konkurenčnosti se upoštevajo naslednje vsebine delovanja



Razred Opis športne panoge Število

točk

1


500 točk

2


350 točk








Število regist. tekmovalcev nad 20 let


100% razreda je določeno s povprečno vrednostjo posameznega kriterija N pomnoženega s faktorjem 2 ( 100% = 2 x povprečje ). - Za merilo uspešnosti športne panoge, prejmejo prijavljena društva po tabeli






- Za vsakega kategoriziranega športnika – državni razred se dodatno prizna 500 točk

Upoštevajo se kategorizirani športniki po kriterijih Olimpijskega komiteja – združenja športnih zvez Slovenije, stanje na dan 31.12. za preteklo leto. Kategorizirani športnik mora imeti stalno prebivališče v Občini Dol priLjubljani ali vsaj že 2 tekmovalni sezoni delovati v društvu.

d) Vrhunski šport

Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda. Sofinancirajo se do 1200 urni programi, objekt in strokovni kader ter materialni stroški programa. Kriteriji za sofinanciranje:

- Sofinancira se programe društev, ki imajo status društva v javnem interesu. - Sofinancirajo se tisti programi, katere vodijo kompetentni strokovni delavci, ki



20 točk


- Za sofinanciranje se upoštevajo tisti registrirani športniki, objavljeni na spletni strani OKS-a na dan 31.12. za preteklo leto.

- Za vsakega udeleženca v programu se prizna 40 točk - Za merilo konkurenčnosti se upoštevajo naslednje vsebine delovanja


Razred Opis športne panoge Število

točk

1


500 točk

2


350 točk



- Za Merilo lokalni pomen športne panoge, prejmejo prijavljena društva po tabeli naslednje število točk:

Razred Športna panoga Število točk





Število regist. tekmovalcev nad 20 let


100% razreda je določeno s povprečno vrednostjo posameznega kriterija N pomnoženega s faktorjem 2 ( 100% = 2 x povprečje ). - Za merilo uspešnosti športne panoge, prejmejo prijavljena društva po tabeli




100% razreda je določeno s povprečno vrednostjo posameznega kriterija N pomnoženega s faktorjem 2 ( 100% = 2 x povprečje ). - Za vsakega kategoriziranega športnika se dodatno prizna:

o olimpijskega, svetovnega ali mednarodnega razreda - 1000 točk o perspektivnega razreda - 750 točk

Upoštevajo se kategorizirani športniki po kriterijih Olimpijskega komiteja – združenja športnih zvez Slovenije, stanje na dan 31.12. za preteklo leto. Kategorizirani športnik mora imeti stalno prebivališče v Občini Dol priLjubljani ali vsaj že 2 tekmovalni sezoni delovati v društvu.

e) Športna rekreacija Cilji športne rekreacije odraslih so ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa. Sofinancira se 80-urni program športne vadbe skupine, ki šteje vsaj 10 članov in članic. Sofinancira se najemnina objekta.


Kriteriji za sofinanciranje: - Sofinancira se programe društev, ki imajo status društva v javnem interesu. - Sofinancirajo se tisti programi, kjer je vsaj 2/3 članov skupine s stalnim




20 točk


- Za vsako skupino v programu se prizna 30 točk. 2. Razvojne dejavnosti v športu:

a) izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu

V skladu z javnim interesom športa v občini Dol pri Ljubljani se sofinancirajo stroški za strokovno izpopolnjevanje vaditeljev in trenerjev: - kotizacije za pridobitev nazivov usposobljenosti (učitelj, trener), - kotizacijo za pridobitev licenc. Refundacija stroškov se opravi na podlagi zahtevka, ki vsebuje potrdilo o opravljenem izobraževanju in dokazilo o plačilu. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov se sofinancira v višini do 3 % sredstev za šport, brez postavke Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje športnih objektov. Kriteriji za sofinanciranje:

- Sofinancira se programe izobraževanj članov tistih društev, ki imajo status društva v javnem interesu.

- Za vsakega udeleženca na letnih licenčnih seminarjih se prizna 10 točk - Za vsakega udeleženca na tečajih za pridobitev 1 ali 2 stopnje

usposobljenosti se prizna 20 točk

b) založništvo v športu Lokalna skupnost sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandno gradivo na temo športnih dejavnosti v občini do višine 50% stroškov. Založniška dejavnost na področju športa se sofinacira v višini do 1,5 % sredstev za šport. Refundacija stroškov se opravi na podlagi zahtevka, ki vsebuje tudi izvod publikacije. Sofinancira se:

- Izdaja publikacij ob pomembnih obletnicah delovanja društev - Izdaja publikacij, ki so pomembne za delovanje posamezne športne panoge

Kriteriji za sofinanciranje: - Sofinancira se programe tistih društev, ki imajo status društva v javnem

interesu. - Za posamezno publikacijo je prijavljeno društvo upravičeno največ do 200

točk


c) informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa Lokalna skupnost sofinancira dejavnost informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju športa. Informacijsko-komunikacijski sistem na področju športa se sofinacira v višini do 1,5 % sredstev za šport. Refundacija stroškov se opravi na podlagi zahtevka, ki vsebuje tudi račun opravljene storitve. Sofinancira se:

- Izdelava in vzdrževanje spletnih strani in ostalih orodij socialnih medijev - Licence domen spletnih strani

Kriteriji za sofinanciranje: - Za posamezno opravljeno akcijo na področju informacijske – komunikacijske

dejavnosti je prijavljeno društvo upravičeno največ do 50 točk 3. Organiziranost v športu

a) na področju kakovostnega in vrhunskega športa Organiziranost in delovanje športnih društev na področju kakovostnega in vrhunskega športa se sofinancira glede na; - Za Merilo lokalni pomen športne panoge, prejmejo prijavljena društva po




- Za Merilo razširjenosti in konkurenčnosti športnih panog dobijo prijavljena društva, glede na število registrirannih športnikov naslednje število točk:


Število regist.

tekmovalcev 1 N ≥ 70 400 točk 2 40 ≤ N < 70 280 točk 3 20 ≤ N < 40 160 točk 4 0 < N < 20 80 točk


- Za merilo uspešnosti športne panoge dobijo prijavljena društva, glede na

število kategoriziranih športnikov, naslednje število točk: Razred Meje

razredov Število

kategor. članov




b) na področju športne rekreacije in prostočasne športne vzgoje otrok in mladine

Organiziranost in delovanje športnih društev na področju športne rekreacije in prostočasne športne vzgoje otrok in mladine se sofinancira glede na: - Za organiziranost in delovanje na lokalni ravni, prejmejo prijavljena društva, glede na število članov s plačano članarino, naslednje število točk: Razred Meje

razredov Število članov

s plačano član.


100% razreda je določeno s povprečno vrednostjo posameznega kriterija N pomnoženega s faktorjem 2 ( 100% = 2 x povprečje ). - Glede na število vadečih v programih športne rekreacije in programih prostočasne športne vzgoje otrok in mladine prejmejo prijavljena društva za vsakega udeleženca 10 točk. 4. Športne prireditve in promocija športa Športne prireditve so organizirana srečanja in tekmovanja. Pred izvedbo prireditve je potrebno prireditev najaviti občinskemu uradu, neposredno pred prireditvijo zaprositi za sredstva, po izvedeni prireditvi pa mora izvajalec pripraviti poročilo o izvedbi prireditve. V vseh najavah in propagandnem gradivu mora biti na vidnem mestu omenjena občina Dol pri Ljubljani kot sofinancer. Na podlagi prijav na javni razpis, se v Letnem programu športa občine Dol pri Ljubljani določi program športnih prireditev v občini Dol pri Ljubljani za tekoče leto. Tekmovanja se delijo v dve skupini: - I. skupina: - večja športna tekmovanja s tradicijo

- vsaj 100 udeležencev - 5 let tradicije

- II. Skupina: – športne prireditve na občinskem nivoju Razdelitev se opravi v razmerju 1:3 v korist prireditev iz I. skupine. Športne prireditve se sofinancira v višino do 10 % sredstev za šport. Kriteriji za sofinanciranje: Glede na razdelitev športnih prireditev so prijavljena društva upravičena do naslednjih točk: - Za vsako organizirano prireditev I. skupine se prizna 120 točk - Za vsako organizirano prireditev II. skupine se prizna 40 točk


273. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo

Na podlagi Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 7. čle-na Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS4) in 15. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 3/18 – UPB2) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 12. redni seji dne 20. 1. 2021 sprejel

O D L O Ko spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi

s pitno vodo

1. členV Odloku o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 47/06,

90/07 in 91/20) se 47. člen spremeni, tako da se glasi:»Do sprejema drugačne odločitve v Občini Dol pri Lju-

bljani, javno službo oskrbe s pitno vodo na vseh poselitvenih območjih v Občini Dol pri Ljubljani izvaja upravljavec JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o..«

2. členV Odloku se v poglavju III. VRSTA IN OBSEG JAVNIH

DOBRIN IN JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV doda 5.a. člen, ki se glasi:

»Upravljavec najmanj enkrat letno novelira območja jav-nega vodovoda, pri čemer:

1. prekvalifikacije območij javnega vodovoda, kjer je pred-videno izvajanje javne službe v območja, kjer se izvaja javna služba, v prostorsko informacijskem sistemu izvede sam in o tem seznani javnost,

2. v primeru spreminjanja skupnega območja javnega vodovoda predhodno pridobi sklep občinskega sveta.«

3. členV Odloku o oskrbi s pitno vodo se v poglavju III. VRSTA IN

OBSEG JAVNIH DOBRIN IN JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV doda 6.a člen, ki se glasi:

»Območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba in kjer je predvideno izvajanje javne službe, so prikazana v javno dostopnem prostorsko informacijskem sistemu Občine Dol pri Ljubljani na svetovnem spletu, vpogled pa je možen tudi pri občinski upravi Občine Dol pri Ljubljani in pri upravljavcu.«

4. členTa odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem




Željko Savič

274. Odlok o spremembah Odloka o obdelavi določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/89 – ZZLPPO, 127/06

– ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13 56/15, 102/15, 30/16, 42/16, 61/17 – GZ, 68/17, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE, 49/20 – ZIUZEOP, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 15. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 3/18 – UPB2) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 12. redni seji dne 20. 1. 2021 sprejel

O D L O Ko spremembah Odloka o obdelavi določenih

vrst komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja

komunalnih odpadkov

1. členV Odloku o obdelavi komunalnih odpadkov in odlaganju

ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 6/16, 68/17) se v 3. členu drugi stavek spre-meni tako, da se glasi:

»Izvajalec javne službe je JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d. o. o.«

2. členV 4. členu se beseda »junija« nadomesti z besedo »de-

cembra«.

3. členV 8. členu se sedma alineja spremeni tako, da se glasi:»– zajemati plin iz obdelave odpadkov in odlagališčni plin

ter ju predelovati,«.

4. členV 11. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:»Cena storitev javne službe se določa skladno s predpisi,

ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Ceno predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe in ga predloži Svetu ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v JAVNI HOLDING LJUBLJANA, d. o. o., v potrditev.

Obračunsko obdobje znaša eno leto.«

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

5. členV obračunskih obdobjih za leti 2019 in 2020 se izračuna-

ne predračunske cene iz Elaborata o oblikovanju cen storitev gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjeva-nja komunalnih odpadkov v RCERO Ljubljana za obdobje 2019–2021 upoštevajo kot predračunske cene za leto 2019 in za leto 2020.

6. členTa odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije, razen določbe 5. člena tega odloka, ki začne veljati z dnem prenehanja veljavnosti določb Sklepa o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 105/15 in 73/17), ki se nanašajo na obra-čunsko obdobje.



Željko Savič


275. Sklep o izločitvi iz javnega dobra

Na podlagi 15. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 3/18 – UPB2) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 12. redni seji dne 20. 1. 2021 sprejel

S K L E Po izločitvi iz javnega dobra

1.Iz javnega dobra se izloči nepremičnina z ID znakom

parcela 1766 236/5.

2.Nepremičnina iz prve točke preneha imeti značaj javnega

dobra in postane last Občine Dol pri Ljubljani.

3.Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem




Željko Savič

DOLENJSKE TOPLICE

276. Odlok o proračunu Občine Dolenjske Toplice za leto 2021

Na podlagi 29. in 57. člena Zakona o lokalni samoupra-vi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 3. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.), 29 člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13, 110/11 – ZDIU12, 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 72. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 3/17) je Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 14. redni seji dne 27. 1. 2021 sprejel

O D L O Ko proračunu Občine Dolenjske Toplice

za leto 2021

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. členS tem odlokom se za proračun Občine Dolenjske Toplice

za leto 2021 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadol-ževanja poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.

2. VIŠINA PRORAČUNA

2. členV splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdat-

ki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se do-

loča v naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOVI. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.957.648

TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.575.97670 DAVČNI PRIHODKI 3.068.176

700 Davki na dohodek in dobiček 2.633.651703 Davki na premoženje 270.825704 Domači davki na blago in storitve 163.600706 Drugi davki 100

71 NEDAVČNI PRIHODKI 507.800710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 276.200711 Takse in pristojbine 5.000712 Globe in druge denarne kazni 28.600713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 26.500714 Drugi nedavčni prihodki 171.500

72 KAPITALSKI PRIHODKI 205.700720 prihodki od prodaje osnovnih sredstev 200721 prihodki od prodaje zalog 500722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 205.000

73 PREJETE DONACIJE 2.500730 Prejete donacije iz domačih virov 2.500

74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.173.472740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 500.182741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav 673.290

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.926.62740 TEKOČI ODHODKI 1.274.879

400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 430.849401 Prisp. delodajalca za soc. varnost 65.085402 Izdatki za blago in storitve 744.745403 Plačila domačih obresti 4.200409 Rezerve 30.000

41 TEKOČI TRANSFERI 1.329.866410 Subvencije 81.325411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 852.750412 Transferi neprofitnim org. in ustanovam 112.435413 Drugi tekoči domači transferi 283.355

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.211.682420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.211.682

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 110.200431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 50.000432 Investicijski transferji proračunskim uporabnikom 60.200

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ (I.–II.) 31.021

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽBIV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL

IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0750 Prejeta vračila danih posojil 0

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0


441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0

C. RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE (500) 85.94350 ZADOLŽEVANJE 85.943

500 Domače zadolževanje 85.943VIII. ODPLAČILO DOLGA (550+551) 70.20355 ODPLAČILO DOLGA 70.203

550 Odplačila domačega dolga 70.203IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV

NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 46.761X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 15.740XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+ X.–IX.) –31.021

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH –33.397Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo-

srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program-ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Dolenjske Toplice.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

3. členProračun se izvršuje na ravni proračunske postavke –

podkonta.

4. členNamenski prihodki proračuna so poleg prihodkov določe-

nih v prvem stavku 43. člena ter v prvem in drugem odstavku 80. člena Zakona o javnih financah tudi prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo.

Namensko prejeta sredstva, ki v tekočem proračunskem letu niso bila porabljena, se prenesejo v naslednje leto in izka-zujejo kot črpanje sredstev na računih za naloge in projekte za katere so opredeljena.

Obveznosti v breme sredstev iz prvega odstavka tega člena, se lahko prevzemajo le, če so sredstva že nakazana v proračun, ali pa je izdan sklep ali odločba pristojnega organa in podpisana pogodba o dodelitvi sredstev.

5. členČe se med letom v proračunu zagotovijo transferni prihod-

ki (prejeta sredstva iz drugih javnofinančnih institucij, prejeta sredstva iz državnega proračuna iz proračuna Evropske unije in iz drugih držav in prejeta sredstva iz Evropske unije in iz drugih držav), ki v prvotnem proračunu niso bila predvidena, se sredstva razporedijo na postavko, za katero so bila smiselno pridobljena ali pa se na predlog predlagatelja finančnega načrta odpre nova postavka.

6. členOsnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spre-

jeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu pro-

računa med posameznimi proračunskimi postavkami in konti, odloča župan, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katera so bila zagotovljena sredstva.

Župan s polletnim poročilom in zaključnim računom po-roča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji.

7. členMed izvrševanjem proračuna nove proračunske postavke

lahko odpre župan, če pri planiranju proračuna ni bilo tega mo-goče predvideti in če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov ter zaradi drugih utemeljenih razlogov. Sredstva se zagotovijo iz namenskih prejemkov ve-zanih na razpise oziroma s prerazporeditvijo sredstev oziroma drugih proračunskih postavk.

Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno zaradi pravilne knjigovodske evidence. Nov konto se lahko odpre v okviru obstoječe proračunske postavke in v okviru načrtovanih sredstev na proračunski postavki.

Župan Občine Dolenjske Toplice je pooblaščen, da po-veča ali zmanjša določeno postavko v proračunu za 20 % brez soglasja občinskega sveta, oziroma da prerazporedi sredstva iz posameznega področja v drugo področje proračuna do višine 25 % posameznega področja.

8. členNeposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte,

ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem pro-računu.

V letu 2021 lahko prevzemajo obveznosti za namene, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če je izvedeno javno naro-čilo v skladu s prvim odstavkom tega člena in pod naslednjimi pogoji:

– za leto 2021 do višine 60 % obsega pravic porabe, zago-tovljenih na postavkah investicijskih odhodkov in investicijskih transferov v finančnem načrtu predlagatelja finančnih načrtov za leto 2020;

– za leto 2022 do višine 40 % obsega pravic porabe, zago-tovljenih na postavkah investicijskih odhodkov in investicijskih transferov v finančnem načrtu predlagatelja finančnih načrtov za leto 2020.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega porab-nika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in sto-ritve in tekoče transfere, ne sme presegati 25 % teh pravic po-rabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti za študije, investicijsko do-kumentacijo, idejne zasnove in drugo osnovno dokumentacijo, ki je potrebna za uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov. Omejitev iz prvega in drugega odstavka tega člena prav tako ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in zakupnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje predlagateljev finančnih na-črtov.

Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporab-nika in načrtu razvojnih programov.

9. členNeposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljav-

nega načrta razvojnih programov.Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so

uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spre-membe projektov.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi sklepa župana.

10. členŽupan lahko neomejeno spreminja vrednost posameznih

projektov ali programov iz sprejetega načrta razvojnih progra-mov. O spremembah vrednosti projektov župan dvakrat letno obvešča občinski svet.


Investicijsko dokumentacijo s sklepom potrdi župan ob-čine, in sicer Dokumente identifikacije investicijskih projektov – DIIP ter Novelacije investicijskih programov. Občinski svet s sklepom potrdi Investicijske programe – IP in Predinvesticijske zasnove – PIZ.

Ne glede na predhodne odstavke tega člena, v primeru, ko gre za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, nove projekte v veljavni načrt razvojnih programov uvrsti oziroma projekte v veljavnem načrtu razvojnih programov spremeni s sklepom župan.

11. členŽupan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvoj-

nih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz prehodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

12. členZa poravnavo obveznosti v breme proračuna se upo-

rabljajo plačilni roki kot so določeni v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.

Predčasno plačilo je možno na podlagi odobritve župana in če je dosežen popust, kar mora biti opredeljeno v pogodbi oziroma aneksu k osnovni pogodbi, v katerem se določi pred-časno plačilo.

13. členV proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko

rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini

20.000 EUR.O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan,

na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah in o uporabi sredstev dvakrat letno poroča občinskemu svetu.

4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA

14. členČe so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF,

lahko župan v letu 2021 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer do skupne višine 500,00 EUR.

5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA

15. členObčina Dolenjske Toplice se za proračunsko obdobje

2021 zadolži.Občina Dolenjske Toplice v proračunskem obdobju 2021

ne izdaja poroštev za izpolnjevanje obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Dolenjske Toplice. Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine se ne zadolžujejo in ne izdajajo poroštev

O kratkoročnem likvidnostnem zadolževanju za finan-ciranje javne porabe, vendar le do višine 15 % sprejetega proračuna odloča župan. Znesek mora biti odplačan do konca proračunskega leta.

16. členPosredni uporabnik občinskega proračuna morajo orga-

nizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s proračunom.

Sredstva se med letom dodeljujejo praviloma enakomer-no kot mesečne akontacije vendar v odvisnosti in zapadlosti obveznosti ter upoštevanju likvidnostnega položaja proraču-na. Sredstva se smejo uporabljati le za namene za katere so odobrene.

Posredni uporabniki občinskega proračuna ne smejo za račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki prese-gajo zneske določene s proračunom.

6. NADZOR NAD IZVRŠEVANJEM PRORAČUNA

17. členPosredni uporabniki občinskega proračuna so dolžni ob-

činski upravi in županu občine kot predstojniku občine, predlo-žiti finančne načrte za naslednje proračunsko leto na način in v rokih, ki jih predpiše župan.

Posredni uporabniki občinskega proračuna so dolžni žu-panu poročati najmanj dvakrat letno o realizaciji nalog, in sicer ob polletju in ob zaključku leta oziroma po potrebi.

18. členNadzor nad pravilno, racionalno, smotrno in namensko

porabo sredstev pridobljenih iz občinskega proračuna pri nepo-srednih in posrednih uporabnikih ter drugih prejemnikih opravlja pristojni organ občinske uprave in nadzorni odbor.

Neposredni in posredni uporabniki ter drugi prejemniki sredstev občinskega proračuna so dolžni na zahtevo župana, direktorja občinske uprave ali nadzornega odbora predložiti vse zahtevane podatke, listine in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na nadzor.

7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

19. členV obdobju začasnega financiranja Občine Dolenjske To-

plice v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana o začasnem financiranju.



Št. 032-1/2021-3Dolenjske Toplice, dne 27. januarja 2021

ŽupanObčine Dolenjske Toplice

Franc Vovk

277. Odlok o proračunu Občine Dolenjske Toplice za leto 2022

Na podlagi 29. in 57. člena Zakona o lokalni samoupra-vi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 3. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.), 29 člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13, 110/11 – ZDIU12, 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 72. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 3/17) je Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 14. redni seji dne 27. 1. 2021 sprejel

O D L O Ko proračunu Občine Dolenjske Toplice

za leto 2022


1. členS tem odlokom se za proračun Občine Dolenjske Toplice

za leto 2022 (v nadaljnjem besedilu; proračun) določajo višina


proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadol-ževanja poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.

2. VIŠINA PRORAČUNA


ki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se do-

loča v naslednjih zneskih:A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOVI. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.240.122

TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.475.50370 DAVČNI PRIHODKI 2.977.703

700 Davki na dohodek in dobiček 2.543.178703 Davki na premoženje 270.825704 Domači davki na blago in storitve 163.600706 Drugi davki 100

71 NEDAVČNI PRIHODKI 497.800710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 276.200711 Takse in pristojbine 5.000712 Globe in druge denarne kazni 28.600713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 26.500714 Drugi nedavčni prihodki 161.500

72 KAPITALSKI PRIHODKI 205.700720 prihodki od prodaje osnovnih sredstev 200721 prihodki od prodaje zalog 500722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 205.000


74 TRANSFERNI PRIHODKI 556.419740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 556.419741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav 0


400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 428.023401 Prisp.delodajalca za soc.varnost 64.110402 Izdatki za blago in storitve 711.193403 Plačila domačih obresti 4.200409 Rezerve 30.000

41 TEKOČI TRANSFERI 1.304.394410 Subvencije 81.425411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 831.750412 Transferi neprofitnim org. in ustanovam 113.435413 Drugi tekoči domači transferi 277.783


43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 100.200431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 50.000432 Investicijski transferji proračunskim uporabnikom 50.200

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ (I.–II.) 61.994



75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0750 Prejeta vračila danih posojil 0

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0



500 Domače zadolževanje 42.909VIII. ODPLAČILO DOLGA (550+551) 116.76355 ODPLAČILO DOLGA 116.763


NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –11.860X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) –73.854XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.–IX.) –61.994

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 13.364Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo-

srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program-ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Dolenjske Toplice.



3. členProračun se izvršuje na ravni proračunske postavke –

podkonta.

4. členNamenski prihodki proračuna so poleg prihodkov določe-

nih v prvem stavku 43. člena ter v prvem in drugem odstavku 80. člena Zakona o javnih financah tudi prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo.

Namensko prejeta sredstva, ki v tekočem proračunskem letu niso bila porabljena, se prenesejo v naslednje leto in izka-zujejo kot črpanje sredstev na računih za naloge in projekte za katere so opredeljena.

Obveznosti v breme sredstev iz prvega odstavka tega člena, se lahko prevzemajo le, če so sredstva že nakazana v proračun, ali pa je izdan sklep ali odločba pristojnega organa in podpisana pogodba o dodelitvi sredstev.

5. členČe se med letom v proračunu zagotovijo transferni prihod-

ki (prejeta sredstva iz drugih javnofinančnih institucij, prejeta sredstva iz državnega proračuna iz proračuna Evropske unije in iz drugih držav in prejeta sredstva iz Evropske unije in iz drugih držav), ki v prvotnem proračunu niso bila predvidena, se


sredstva razporedijo na postavko, za katero so bila smiselno pridobljena ali pa se na predlog predlagatelja finančnega načrta odpre nova postavka.



računa med posameznimi proračunskimi postavkami in konti, odloča župan, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katera so bila zagotovljena sredstva.

Župan s polletnim poročilom in zaključnim računom po-roča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji.

7. členMed izvrševanjem proračuna nove proračunske postavke

lahko odpre župan, če pri planiranju proračuna ni bilo tega mo-goče predvideti in če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov ter zaradi drugih utemeljenih razlogov. Sredstva se zagotovijo iz namenskih prejemkov ve-zanih na razpise oziroma s prerazporeditvijo sredstev oziroma drugih proračunskih postavk.

Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno zaradi pravilne knjigovodske evidence. Nov konto se lahko odpre v okviru obstoječe proračunske postavke in v okviru načrtovanih sredstev na proračunski postavki.

Župan Občine Dolenjske Toplice je pooblaščen, da po-veča ali zmanjša določeno postavko v proračunu za 20 % brez soglasja občinskega sveta, oziroma da prerazporedi sredstva iz posameznega področja v drugo področje proračuna do višine 25 % posameznega področja.

8. členNeposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte,


V letu 2022 lahko prevzemajo obveznosti za namene, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če je izvedeno javno naro-čilo v skladu s prvim odstavkom tega člena in pod naslednjimi pogoji:

– za leto 2022 do višine 60 % obsega pravic porabe, zago-tovljenih na postavkah investicijskih odhodkov in investicijskih transferov v finančnem načrtu predlagatelja finančnih načrtov za leto 2021;

– za leto 2023 do višine 40 % obsega pravic porabe, zago-tovljenih na postavkah investicijskih odhodkov in investicijskih transferov v finančnem načrtu predlagatelja finančnih načrtov za leto 2021.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega porab-nika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in sto-ritve in tekoče transfere, ne sme presegati 25 % teh pravic po-rabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti za študije, investicijsko do-kumentacijo, idejne zasnove in drugo osnovno dokumentacijo, ki je potrebna za uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov. Omejitev iz prvega in drugega odstavka tega člena prav tako ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in zakupnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje predlagateljev finančnih na-črtov.


9. členNeposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljav-

nega načrta razvojnih programov.

Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spre-membe projektov.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi sklepa župana.

10. členŽupan lahko neomejeno spreminja vrednost posameznih

projektov ali programov iz sprejetega načrta razvojnih progra-mov. O spremembah vrednosti projektov župan dvakrat letno obvešča občinski svet.

Investicijsko dokumentacijo s sklepom potrdi župan ob-čine, in sicer Dokumente identifikacije investicijskih projektov – DIIP ter Novelacije investicijskih programov. Občinski svet s sklepom potrdi Investicijske programe – IP in Predinvesticijske zasnove – PIZ.

Ne glede na predhodne odstavke tega člena, v primeru, ko gre za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, nove projekte v veljavni načrt razvojnih programov uvrsti oziroma projekte v veljavnem načrtu razvojnih programov spremeni s sklepom župan.

11. členŽupan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvoj-

nih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz prehodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

12. členZa poravnavo obveznosti v breme proračuna se upo-

rabljajo plačilni roki kot so določeni v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.

Predčasno plačilo je možno na podlagi odobritve župana in če je dosežen popust, kar mora biti opredeljeno v pogodbi oziroma aneksu k osnovni pogodbi, v katerem se določi pred-časno plačilo.

13. členV proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko

rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini

20.000 EUR.O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan,

na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah in o uporabi sredstev dvakrat letno poroča občinskemu svetu.


14. členČe so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF,

lahko župan v letu 2022 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer do skupne višine 500,00 EUR.


15. členObčina Dolenjske Toplice se za proračunsko obdobje

2022 zadolži.Občina Dolenjske Toplice v proračunskem obdobju 2022

ne izdaja poroštev za izpolnjevanje obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Dolenjske Toplice. Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine se ne zadolžujejo in ne izdajajo poroštev

O kratkoročnem likvidnostnem zadolževanju za finan-ciranje javne porabe, vendar le do višine 15 % sprejetega


proračuna odloča župan. Znesek mora biti odplačan do konca proračunskega leta.

16. členPosredni uporabnik občinskega proračuna morajo orga-

nizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s proračunom.

Sredstva se med letom dodeljujejo praviloma enakomer-no kot mesečne akontacije vendar v odvisnosti in zapadlosti obveznosti ter upoštevanju likvidnostnega položaja proraču-na. Sredstva se smejo uporabljati le za namene za katere so odobrene.

Posredni uporabniki občinskega proračuna ne smejo za račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki prese-gajo zneske določene s proračunom.

6. NADZOR NAD IZVRŠEVANJEM PRORAČUNA

17. členPosredni uporabniki občinskega proračuna so dolžni ob-

činski upravi in županu občine kot predstojniku občine, predlo-žiti finančne načrte za naslednje proračunsko leto na način in v rokih, ki jih predpiše župan.

Posredni uporabniki občinskega proračuna so dolžni žu-panu poročati najmanj dvakrat letno o realizaciji nalog, in sicer ob polletju in ob zaključku leta oziroma po potrebi.

18. členNadzor nad pravilno, racionalno, smotrno in namensko

porabo sredstev pridobljenih iz občinskega proračuna pri nepo-srednih in posrednih uporabnikih ter drugih prejemnikih opravlja pristojni organ občinske uprave in nadzorni odbor.

Neposredni in posredni uporabniki ter drugi prejemniki sredstev občinskega proračuna so dolžni na zahtevo župana, direktorja občinske uprave ali nadzornega odbora predložiti vse zahtevane podatke, listine in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na nadzor.


19. členV obdobju začasnega financiranja Občine Dolenjske To-

plice v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana o začasnem financiranju.



Št. 032-1/2021-4Dolenjske Toplice, dne 27. januarja 2021

ŽupanObčine Dolenjske Toplice

Franc Vovk

IVANČNA GORICA

278. Odlok o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2021

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno

prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 91/15 – uradno prečiščeno besedilo – UPB2) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 18. redni seji dne 25. 1. 2021 sprejel

O D L O Ko proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2021



S tem odlokom se za Občino Ivančna Gorica za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA

2. člen(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

(2) Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

v EURA. BILANCA PRIHODKOV

IN ODHODKOVSekcija/Podsekcija/K2/K3 PRORAČUN

2021I. SKUPAJ PRIHODKI

(70+71+72+73+74+78) 20.925.837,40TEKOČI PRIHODKI (70+71) 15.438.407,40

70 DAVČNI PRIHODKI 13.243.991,00700 Davki na dohodek in dobiček 11.553.461,00703 Davki na premoženje 1.383.530,00704 Domači davki na blago in storitve 307.000,00

71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.194.416,40710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.174.520,00711 Takse in pristojbine 20.000,00712 Globe in denarne kazni 65.000,00713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 72.400,00714 Drugi nedavčni prihodki 862.496,40

72 KAPITALSKI PRIHODKI 530.000,00720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sred. 530.000,00

73 PREJETE DONACIJE 0,00730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00

74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.328.530,00740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 2.328.530,00741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 0,00

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV 2.628.900,00


786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije 2.628.900,00

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 25.327.387,91

40 TEKOČI ODHODKI 5.580.159,65400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 963.988,61401 Prispevki delodajalcev za socialno varstvo 145.020,32402 Izdatki za blago in storitve 4.247.150,72403 Plačila domačih obresti 0,00409 Rezerve 224.000,00

41 TEKOČI TRANSFERI 6.253.160,04410 Subvencije 100.900,00411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 3.772.433,00412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 629.300,00413 Drugi tekoči domači transferi 1.750.527,04

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 13.275.068,22420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 13.275.068,22

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 219.000,00431 Invest. transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 216.000,00432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 3.000,00

III. PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) –4.401.550,51

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00750 Prejeta vračila danih posojil 0,00751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0,00440 Dana posojila 0,00441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00

C. RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE PRORAČUNA

(500+501) 0,0050 ZADOLŽEVANJE 0,00

500 Domače zadolževanje 0,00VIII. ODPLAČILA DOLGA (550 + 551) 131.778,9055 ODPLAČILA DOLGA 131.778,90

550 Odplačila domačega dolga 131.778,90IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV

NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –4.533.329,41

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) –131.778,90XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 4.401.550,51

STANJE SRED. NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 4.533.329,41

(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti ne-posrednih proračunskih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: proračunski uporabniki), ki so razdeljeni na naslednje program-ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

(4) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ivančna Gorica.

(5) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.


3. člen(izvrševanje proračuna)

(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona,

ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.

(4) Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

4. člen(namenski prihodki in odhodki proračuna)

(1) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do-ločenih v prvem odstavku 43. člena ZJF tudi prihodki občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo.

(2) Vsi prejemki posamezne krajevne skupnosti, ki v te-kočem letu niso porabljeni, se kot lastna sredstva na računih prenesejo v naslednje leto, namen njihove porabe pa posame-zna krajevna skupnost določi v svojem finančnem načrtu za naslednje leto.

5. člen(prerazporejanje pravic porabe)

(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proraču-na za leto izvrševanja.

(2) Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno zaradi pravilne knjigovodske evidence.

(3) Župan na predlog proračunskega uporabnika odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v posebnem delu proračuna v okviru področja proračunske porabe.

(4) Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva znotraj svojega finančnega načrta med konti v okviru iste proračunske postavke.

(5) Med izvrševanjem proračuna lahko župan odpre nove postavke v proračunu in projekte v veljavnem NRP, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti, če je to potreb-no za kandidiranje na evropskih, državnih in drugih razpisih.

(6) Sredstva se zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev iz drugih proračunskih postavk in projektov v NRP v okviru celo-tnega proračuna, bodisi v okviru posameznega proračunskega uporabnika ali med proračunskimi uporabniki.

(7) Prerazporeditev pravice porabe župan odobri s pisnim sklepom, iz katerega je razvidno, na kateri proračunski postavki in podkontu se pravica porabe povečuje in na katerih zmanjšu-je, tako da ostane proračun uravnotežen.


(8) Krajevne skupnosti na predlog predsednika sveta prerazporejajo sredstva v okviru svojega finančnega načrta.

(9) Župan s poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polletje in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah med proračunskimi postavkami.

6. člen(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme

proračunov prihodnjih let)(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projek-

te, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrto-vane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

(2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za in-vesticijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 90 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposredne-ga uporabnika, od tega:

– v letu 2022 80 % navedenih pravic porabe in– v ostalih prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe.(3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega

uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 30 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

(4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziro-ma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzema-nje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za po-godbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.

(5) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu proračunskega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

7. člen(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)

(1) Proračunski uporabnik vodi evidenco projektov iz ve-ljavnega načrta razvojnih programov.

(2) Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.

(3) Župan odloča o uvrstitvi projektov v NRP in o spre-membi vrednosti projektov.

(4) Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim pro-računom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljav-nim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.

(5) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

8. člen(krajevne skupnosti)

(1) Krajevnim skupnostim Občine Ivančna Gorica se za-gotavljajo finančna sredstva za naslednje namene in naslednjih višinah:

– za delovanje: 80.000,00 evrov– za vzdrževanje kulturnega doma ter poslovnega prosto-

ra posamezne krajevne skupnosti: 2.500,00 evrov.(2) Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti,

katerih vrednost presega 3.000,00 evrov, so veljavni le ob predhodnem pisnem soglasju župana.

(3) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.

9. člen(proračunska rezerva)

(1) Proračunska rezerva se uporablja za financiranje iz-datkov za odpravo posledic naravnih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.

(2) Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 24.000,00 evrov.

(3) Na predlog za finance pristojnega organa občin-ske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezer-ve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 70.000,00 evrov za posamezni primer odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

10. člen(splošna proračunska rezervacija)

(1) V proračunu se del predvidenih proračunskih prejem-kov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračun-ska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

(2) Sredstva splošne proračunske rezervacije se upora-bljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.

(3) Na podlagi sklepa župana se sredstva razporedijo na ustrezno proračunsko postavko proračunskega uporabnika ali pa se odpre nova postavka v proračunu, če sredstva za nepredviden namen niso bila zagotovljena.

4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE

11. člen(odpis dolga)

(1) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. čle-na ZJF, lahko župan v letu 2021 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 10.000,00 evrov.

(2) Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posame-znega dolžnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prejšnjega odstavka tega člena ne všteva.

12. člen(letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim

in premičnim premoženjem občine)(1) Občinski svet sprejme letni načrt pridobivanja in raz-

polaganja z nepremičnim premoženjem.(2) Župan lahko sprejme sklep o dopolnitvi letnega načrta

pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, za-radi nujnosti izvrševanja proračunskih nalog, za nepremičnine v posamični vrednosti do 20.000,00 evrov.

(3) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine sprejme župan, načrt ravnanja s premičnim premoženjem krajevne skupnosti sprejme svet posamezne krajevne sku-pnosti.

5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE

13. člen(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)

(1) Občina se za proračun leta 2021 ne bo zadolževala.(2) Župan je pooblaščen, da se v primeru neenakomerne-

ga pritekanja prihodkov lahko odloči za kratkoročno zadolžitev, največ do 5 % sprejetega proračuna.

(3) Občina v letu 2021 ne bo izdajala poroštev.


14. člen(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih

uporabnikov občinskega proračuna in javnega podjetja)(1) Posredni uporabniki občinskega proračuna se v letu

2021 ne smejo zadolževati.(2) Posredni uporabniki občinskega proračuna in Javno

komunalno podjetje Grosuplje v letu 2021 ne smejo izdajati poroštva.

(3) Javno komunalno podjetje Grosuplje se lahko za kritje stroškov obnove in razširitve poslovno-logističnega centra v letu 2021 zadolži do višine 82.000,00 evrov.


15. člen(začasno financiranje v letu 2022)

V obdobju začasnega financiranja Občine Ivančna Gorica v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

16. člen(uveljavitev odloka)


Št. 410-0049/2020Ivančna Gorica, dne 25. januarja 2021

ŽupanObčine Ivančna Gorica

Dušan Strnad

279. Odlok o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2022

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 91/15 – uradno prečiščeno besedilo – UPB2) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 18. redni seji dne 25. 1. 2021 sprejel

O D L O Ko proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2022



S tem odlokom se za Občino Ivančna Gorica za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).



(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

(2) Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

v EURA. BILANCA PRIHODKOV

IN ODHODKOVSekcija/Podsekcija/K2/K3 PRORAČUN

2022I. SKUPAJ PRIHODKI

(70+71+72+73+74+78) 17.271.748,27TEKOČI PRIHODKI (70+71) 15.212.620,77

70 DAVČNI PRIHODKI 13.018.204,00700 Davki na dohodek in dobiček 11.327.674,00703 Davki na premoženje 1.383.530,00704 Domači davki na blago in storitve 307.000,00

71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.194.416,77710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.174.520,00711 Takse in pristojbine 20.000,00712 Globe in denarne kazni 65.000,00713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 72.400,00714 Drugi nedavčni prihodki 862.496,77

72 KAPITALSKI PRIHODKI 110.000,00720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sred. 110.000,00

73 PREJETE DONACIJE 0,00730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00

74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.494.201,00740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.494.201,00741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 0,00

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV 454.926,50786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije 454.926,50

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 22.593.729,3740 TEKOČI ODHODKI 5.399.189,36

400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 998.450,00401 Prispevki delodajalcev za socialno varstvo 144.350,00402 Izdatki za blago in storitve 4.032.389,36403 Plačila domačih obresti 0,00409 Rezerve 224.000,00

41 TEKOČI TRANSFERI 6.401.353,74410 Subvencije 100.900,00411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 3.955.688,00412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 631.500,00413 Drugi tekoči domači transferi 1.713.265,74


43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 211.000,00431 Invest. transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 208.000,00432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 3.000,00

III. PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) –5.321.981,10



IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00750 Prejeta vračila danih posojil 0,00751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0,00440 Dana posojila 0,00441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00

C. RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE PRORAČUNA

(500+501) 3.000.000,0050 ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00

500 Domače zadolževanje 3.000.000,00VIII. ODPLAČILA DOLGA (550 + 551) 131.778,9055 ODPLAČILA DOLGA 131.778,90

550 Odplačila domačega dolga 131.778,90IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA

RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –2.453.760,00X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 2.868.221,10XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 5.321.981,10

STANJE SRED. NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 2.453.760,00(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti ne-

posrednih proračunskih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: proračunski uporabniki), ki so razdeljeni na naslednje program-ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

(4) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ivančna Gorica.

(5) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.



(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona,

ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.

(4) Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.


(1) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do-ločenih v prvem odstavku 43. člena ZJF tudi prihodki občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo.

(2) Vsi prejemki posamezne krajevne skupnosti, ki v te-kočem letu niso porabljeni, se kot lastna sredstva na računih

prenesejo v naslednje leto, namen njihove porabe pa posame-zna krajevna skupnost določi v svojem finančnem načrtu za naslednje leto.


(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proraču-na za leto izvrševanja.

(2) Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno zaradi pravilne knjigovodske evidence.

(3) Župan na predlog proračunskega uporabnika odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v posebnem delu proračuna v okviru področja proračunske porabe.

(4) Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva znotraj svojega finančnega načrta med konti v okviru iste proračunske postavke.

(5) Med izvrševanjem proračuna lahko župan odpre nove postavke v proračunu in projekte v veljavnem NRP, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti, če je to potreb-no za kandidiranje na evropskih, državnih in drugih razpisih.

(6) Sredstva se zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev iz drugih proračunskih postavk in projektov v NRP v okviru celo-tnega proračuna, bodisi v okviru posameznega proračunskega uporabnika ali med proračunskimi uporabniki.

(7) Prerazporeditev pravice porabe župan odobri s pisnim sklepom, iz katerega je razvidno, na kateri proračunski postavki in podkontu se pravica porabe povečuje in na katerih zmanjšu-je, tako da ostane proračun uravnotežen.

(8) Krajevne skupnosti na predlog predsednika sveta prerazporejajo sredstva v okviru svojega finančnega načrta.

(9) Župan s poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polletje in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah med proračunskimi postavkami.


proračunov prihodnjih let)(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projek-

te, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrto-vane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

(2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za in-vesticijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 90 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposredne-ga uporabnika, od tega:

– v letu 2023 80 % navedenih pravic porabe in– v ostalih prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe.(3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega

uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 30 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

(4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziro-ma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzema-nje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za po-godbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.

(5) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu proračunskega uporabnika in načrtu razvojnih programov.



(1) Proračunski uporabnik vodi evidenco projektov iz ve-ljavnega načrta razvojnih programov.

(2) Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.

(3) Župan odloča o uvrstitvi projektov v NRP in o spre-membi vrednosti projektov.

(4) Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim pro-računom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljav-nim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.

(5) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

8. člen(krajevne skupnosti)

(1) Krajevnim skupnostim Občine Ivančna Gorica se za-gotavljajo finančna sredstva za naslednje namene in naslednjih višinah:

– za delovanje: 80.000,00 evrov– za vzdrževanje kulturnega doma ter poslovnega prosto-

ra posamezne krajevne skupnosti: 2.500,00 evrov.(2) Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti,

katerih vrednost presega 3.000,00 evrov, so veljavni le ob predhodnem pisnem soglasju župana.

(3) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.


(1) Proračunska rezerva se uporablja za financiranje iz-datkov za odpravo posledic naravnih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.

(2) Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 24.000,00 evrov.

(3) Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za na-mene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 70.000,00 evrov za posamezni primer odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.


(1) V proračunu se del predvidenih proračunskih prejem-kov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračun-ska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

(2) Sredstva splošne proračunske rezervacije se upora-bljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.

(3) Na podlagi sklepa župana se sredstva razporedijo na ustrezno proračunsko postavko proračunskega uporabnika ali pa se odpre nova postavka v proračunu, če sredstva za nepredviden namen niso bila zagotovljena.

4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE

11. člen(odpis dolga)

(1) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2022 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžni-ki do občine, in sicer največ do skupne višine 10.000,00 evrov.

(2) Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah raz-knjiži in se v kvoto iz prejšnjega odstavka tega člena ne všteva.

12. člen(letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim

in premičnim premoženjem občine)(1) Občinski svet sprejme letni načrt pridobivanja in raz-

polaganja z nepremičnim premoženjem.(2) Župan lahko sprejme sklep o dopolnitvi letnega načrta

pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, za-radi nujnosti izvrševanja proračunskih nalog, za nepremičnine v posamični vrednosti do 20.000,00 evrov.

(3) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine sprejme župan, načrt ravnanja s premičnim premoženjem kra-jevne skupnosti sprejme svet posamezne krajevne skupnosti.

5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE


(1) Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v ra-čunu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 3.000.000,00 evrov.

(2) Župan je pooblaščen, da se v primeru neenakomerne-ga pritekanja prihodkov lahko odloči za kratkoročno zadolžitev, največ do 5 % sprejetega proračuna.

(3) Občina v letu 2022 ne bo izdajala poroštev.


uporabnikov občinskega proračuna in javnega podjetja)(1) Posredni uporabniki občinskega proračuna in Javno

komunalno podjetje Grosuplje se v letu 2022 ne smejo zadol-ževati.

(2) Posredni uporabniki občinskega proračuna in Javno komunalno podjetje Grosuplje v letu 2022 ne smejo izdajati poroštva.



V obdobju začasnega financiranja Občine Ivančna Gorica v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.



Št. 410-0050/2020Ivančna Gorica, dne 25. januarja 2021


Dušan Strnad

280. Sklep o imenovanju Komisije za mladinska vprašanja

Na podlagi 12. člena Odloka o mladini v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 50/16), 30. in 36. člena Statuta Ob-čine Ivančna Gorica – UPB2 (Uradni list RS, št. 91/15) izdajam


S K L E Po imenovanju Komisije za mladinska vprašanja

1. členImenuje se Komisija za mladinska vprašanja v naslednji

sestavi:– Rok Oven– Jure Omahen– Neža Strmole– Matej Hrovat– Barbara Tekavec– Tomaž Verbič– Žiga Jože Štrus– Klavdija Kastelic– Maja Lampret– Tea Zaletelj– Miha Slapničar– Meta Kovačič.

2. členKomisija je posvetovalno telo župana. Ustanovljena je za

proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. Komisija sprejema sklepe ter daje predloge in pobude županu.

3. členMandat članom komisije prične teči z dnem 18. 1. 2021 in

traja do prenehanja mandata župana Občine Ivančna Gorica, izvoljenega v mandatnem obdobju 2018–2022.

4. členTa sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 024-0001/2021-1Ivančna Gorica, dne 15. januarja 2021


Dušan Strnad

KAMNIK

281. Sklep o določitvi vrednosti točke za obračun občinskih taks za leto 2021 v Občini Kamnik

Na podlagi 9. člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1), (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18, 80/20 – ZIUOOPE in 189/20 – ZFRO), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 31. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17 in 61/19) in 5. člena Odloka o občinskih taksah v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 34/09) je župan Občine Kamnik dne 12. 1. 2021 sprejel

S K L E P o določitvi vrednosti točke za obračun občinskih

taks za leto 2021 v Občini Kamnik

I.Vrednost točke za obračun občinskih taks za leto 2021

znaša 0,063 €.

II.Višina vrednosti točke za obračun občinskih taks za leto

2021 je bila določena na podlagi povprečne letne stopnje in-flacije za preteklo leto, ki jo je objavil Statistični urad Republike Slovenije.

III.Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


Št. 354-17/2021-3/8Kamnik, dne 12. januarja 2021

ŽupanObčine KamnikMatej Slapar

KRANJ

282. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrt za širitev kmetijskega gospodarstva Kern

Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E, Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17) in 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 134/20 – UPB3) je župan Mestne občine Kranj dne 14. 1. 2021 sprejel

S K L E Po začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrt za širitev kmetijskega

gospodarstva Kern

1. člen(ocena stanja in razlogi za pripravo občinskega podrobnega

prostorskega načrta)Na podlagi pobude kmetije, vpisane v register kmetijskih

gospodarstev s številko KMG-MID 100204232 in ob izpolnje-vanju predpisanih pogojev, se skladno s 3ea. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E, Uradni list RS, št. 27/16) z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljevanju: OPPN) na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje širitev kmetijskega gospodarstva, ki bo v celoti namenjen kmetijski dejavnosti (stavba za rejo živali). Pobudni-ku je bila izdana Odločba o krčitvi gozda v kmetijske namene št. 3408-03-2211-K023/18 z dne 12. 4. 2018, s katero se dovo-ljuje krčitev gozda v kmetijske namene na delih parcel št. 462 in 470 v k. o. Goriče s skupno površino 0,2 ha.

2. člen(ureditveno območje OPPN)

Ureditveno območje OPPN obsega del zemljišč s parc. št. 462/2 in del 462/1 k. o. 2088 Goriče v izmeri cca 3.820 m². V ureditveno območje se lahko vključijo tudi druga zemljišča za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture, če so le-ta potrebna za izvedbo in rabo načrtovanih prostorskih ureditev.

3. člen(način pridobitve strokovnih rešitev)

V postopku priprave OPPN se strokovne rešitve pripravijo na podlagi analize stanja, prostorskih potreb pobudnika, stro-kovnih podlag ter smernic in zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora.

V postopek priprave se lahko uvrstijo tudi druge strokovne podlage, če to izhaja iz vsebinske problematike, ki jo je potreb-no razrešiti v OPPN.


4. člen(postopek in roki priprave posameznih faz)

Postopek priprave in sprejemanja OPPN se bo vodil v skladu s predpisi s področja prostorskega načrtovanja in sicer po določbah, ki urejajo pripravo občinskih podrobnih prostor-skih načrtov. S tem sklepom se določijo naslednji okvirni roki priprave:

– objava sklepa o pripravi OPPN do 31. 1. 2021;– priprava strokovnih podlag in osnutka OPPN – 30 dni

po objavi sklepa o pripravi OPPN;– pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora k osnutku

OPPN – 30 dni po prejemu osnutka; v navedenem roku mini-strstvo pristojno za varstvo okolja tudi sporoči ali je potrebno iz-vesti celovito presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju CPVO);

– analiza smernic in izdelava dopolnjenega osnutka OPPN – 20 dni po pridobitvi smernic;

– javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN – 30 dni;

– priprava stališč do pripomb in predlogov iz javne razgr-nitve – 20 dni po javni razgrnitvi;

– priprava predloga OPPN – 10 dni po sprejetju stališč do pripomb;

– pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora – 30 dni po prejemu predloga;

– izdelava usklajenega predloga OPPN za sprejem na Svetu Mestne Občine Kranj – 20 dni po prejetju vseh mnenj;

– objava odloka v Uradnem listu Republike Slovenije po sprejemu na Svetu Mestne Občine Kranj.

Okvirni predvideni roki se v primeru zahtev in pogojev ter usklajevanja z nosilci urejanja prostora in drugimi udeleženci lahko spremenijo.

5. člen(nosilci urejanja prostora)

Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave OPPN sodelujejo s posredovanjem smernic, strokovnih podlag ter mnenj so:

– RS, MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Vojkova ce-sta 55, 1000 Ljubljana;

– RS, MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Uprava RS za za-ščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana;

– RS, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, Dunajska 22, 1000 Ljubljana;

– ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, OE Kranj, Pla-nina 3, 4000 Kranj;

– ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27b, 4000 Kranj;

– MESTNA OBČINA KRANJ, Slovenski trg 1, 4000 Kranj;– ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo elek-

trične energije d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj;– TELEKOM SLOVENIJE, Sektor za dostopovna omrež-

ja, Stegne 19, 1000 Ljubljana;– KOMUNALA KRANJ, PE vodovod, Ulica Mirka Va-

dnova 1, 4000 Kranj;– KOMUNALA KRANJ, PE kanalizacija, Ulica Mirka Va-

dnova 1, 4000 Kranj;– KOMUNALA KRANJ, Ravnanje z odpadki, Ulica Mirka

Vadnova 1, 4000 Kranj;ter drugi nosilci urejanja prostora, organi ali organizacije, za ka-tere se v postopku priprave OPPN izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

Drugi udeleženci:– RS, MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direk-

torat za okolje, Sektor za CPVO, Dunajska cesta 47, 1000 Lju-bljana.

6. člen(obveznosti v zvezi s financiranjem)

Sredstva za izdelavo OPPN in strokovnih podlag zagotovi pobudnik.

7. člen(objava sklepa)

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na svetovnem spletu in začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 350-14/2020-3Kranj, dne 14. januarja 2021

ŽupanMestne občine Kranj

Matjaž Rakovec

LJUBLJANA

283. Ugotovitveni sklep o revalorizaciji vrednosti točke za odmero občinske takse za oglaševanje na območju Mestne občine Ljubljana za leto 2021

Na podlagi 51. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo in 173/20) in četrtega odstavka 11. člena Odloka o oglaševanju (Uradni list RS, št. 10/11 in 38/13) je župan Mestne občine Ljubljana sprejel

U G O T O V I T V E N I S K L E Po revalorizaciji vrednosti točke za odmero občinske takse za oglaševanje na območju

Mestne občine Ljubljana za leto 2021

1. členUgotovi se, da na dan 1. januarja 2021 revalorizira-

na vrednost točke za odmero občinske takse za oglaševa-nje na območju Mestne občine Ljubljana za leto 2021 znaša 0,19 eura/m2/dan.

2. členTa sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Revalorizirana vrednost točke za odmero občinske takse za oglaševanje na območju Mestne občine Ljubljana za leto 2021 se uporablja od 1. januarja 2021 dalje.

Št. 426-34/2019-5Ljubljana, dne 19. januarja 2021

ŽupanMestne občine Ljubljana

Zoran Janković

MIREN - KOSTANJEVICA

284. Odlok o proračunu Občine Miren - Kostanjevica za leto 2021

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 ZIPRS1617 in 13/18) ter 17. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 2/16 – UPB, 62/16) je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na 16. redni seji dne 27. 1. 2021 sprejel


O D L O Ko proračunu Občine Miren - Kostanjevica

za leto 2021



S tem odlokom se za Občino Miren - Kostanjevica za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obsega zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).



V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdat-ki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov do-loča v naslednjih zneskih:A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR

Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2021

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.550.613TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.716.560

70 DAVČNI PRIHODKI 3.703.489700 Davki na dohodek in dobiček 3.190.140703 Davki na premoženje 343.247704 Domači davki na blago in storitve 170.002706 Drugi davki 100

71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.013.071710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 757.567711 Takse in pristojbine 4.000712 Globe in druge denarne kazni 6.500714 Drugi nedavčni prihodki 245.004

72 KAPITALSKI PRIHODKI 397.989720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 134.300722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 263.689


74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.286.407740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 696.031741 Prejeta sr. Iz drž. Proračuna iz sredstev proračuna EU 590.376

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 101.150787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 101.150


400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 500.387401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 81.259402 Izdatki za blago in storitve 1.159.414

403 Plačila domačih obresti 23.000409 Rezerve 32.300

41 TEKOČI TRANSFERI 2.057.343410 Subvencije 92.000411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.149.700412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 185.920413 Drugi tekoči domači transferi 629.723


43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 106.957431 Inv. transf. prav. in fizič. osebam, ki niso pror. upor. 86.500432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 20.457

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) I.-II. –922.336



75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0750 Prejeta vračila danih posojil 0751 Prodaja kapitalskih deležev 0752 Kupnine iz naslova privatizacije 0

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 18.639

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 18.639440 Dana posojila 0441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih 18.639

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) –18.639

C. RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE (500) 1.090.45750 ZADOLŽEVANJE 1.090.457

500 Domače zadolževanje 1.090.457VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 254.48255 ODPLAČILA DOLGA 254.482


NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –105.000X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 835.975XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 922.336

Stanje sredstev na računih dne 31. 12. preteklega leta 105.000

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo-srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program-ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.


Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Miren - Kostanjevica.




Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.

Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto za izdatke, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti ozirom se je med letom izkazalo, da konto ne ustreza ekonom-skemu namenu porabe. Sredstva se razporedijo na novo odprti konto. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske po-stavke, ki jo je sprejel občinski svet.

4. člen(posebnosti pri koriščenju proračunskih sredstev)

Za zakonitost izplačil v okviru finančnih načrtov krajevnih skupnosti je odgovoren odredbodajalec posamezne krajevne skupnosti, ki nosi kazensko in odškodninsko odgovornost za zakonito, namensko, gospodarno in pregledno porabo sred-stev. Župan ima pravico zavrniti izplačilo iz proračuna za po-trebe krajevne skupnosti, če se ugotovi, da za posamezni namen ni zadostnih ali sploh ni sredstev v okviru finančnega načrta posamezne krajevne skupnosti in v drugih primerih, ko je izplačilo v nasprotju z veljavnimi predpisi.

Sredstva, ki jih krajevne skupnosti prejmejo iz proračuna so dodeljena za delovanje, za splošno komunalno dejavnost in za tekoče vzdrževanje.

Občina nameni za sredstva navedena v zgornjem dru-gem odstavku 2,8 % od nakazane dohodnine preteklega ali predpreteklega leta.


Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, dolo-čenih v prvem odstavku 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki:

– Prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporabijo za namene, določene v tem zakonu,

– Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,– Koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z div-

jadjo.


Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spre-jeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu pro-računa med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstoj-nik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin, predsednik sveta krajevne skupnosti). O izvršenih prerazporeditvah poroča župan občinskemu svetu v zaključ-nem računu proračuna in s polletno realizacijo proračuna.

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna o polletni realizaciji in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji.

Župan lahko s pismenimi sklepi prerazporedi sredstva:– v okviru istega podprograma neomejeno,– med podprogrami v okviru glavnega programa, pri če-

mer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podpro-grama ne sme presegati 10 % podprograma,

– med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa tega neposrednega uporabnika v spreje-tem proračunu.


proračunov prihodnjih let)Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz

načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo-rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investi-cijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 50 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo-rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporab-nika.

Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne ve-ljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.


8. člen(spremljanje in spreminjanje načrta

razvojnih programov)Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljav-

nega načrta razvojnih programov.Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so


Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvoj-nih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega leta v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.

Vse tako sprejete spremembe so sestavni del gradiva pri sprejemanju prvega proračuna, prvega rebalansa ali prve spremembe proračuna.

Investicijsko dokumentacijo za investicijske projekte potr-juje župan in o tem obvesti občinski svet.

9. člen(proračunski skladi)

Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikova-ne po Zakonu o javnih financah. Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 0,5 % prejemkov proračuna.

Župan odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do višine 50 % in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

V primerih porabe sredstev, ki presega višino določe-no v prejšnjem odstavku, odloča občinski svet s posebnim odlokom.


4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE

10. člen(odpis dolgov)

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Za-kona o javnih financah, lahko župan v letu 2021 odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga dolžniku do višine 1.000,00 EUR.



Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov iz-vrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Znesek mora biti odplačan do konca proračunskega leta. O likvidnostni zadolžitvi odloča župan.

Občina se lahko zadolži za financiranje investicijskih pro-jektov iz načrta razvojnih programov do višine 1.090.457,00 € za sofinanciranje projekta izgradnje »OB075-20-0014 – Izgra-dnja telovadnice OŠ Miren« (proračunska postavka 19002100), in sicer:

– z najetjem dolgoročnega kredita pri poslovnih bankah do višine 1.000.000,00 €

– z najetjem dolgoročnega kredita pri državnem proraču-nu v skladu s 23. členom Zakona o financiranju občin v višini 90.457,00 €.

Občina Miren-Kostanjevica za izpolnitev obveznosti jav-nih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, ter pravnih oseb, v katerih ima odločujoč vpliv na upravljanje, v letu 2021 ne bo izdajala poroštev.


12. člen(nadzor)

Nadzor nad poslovanjem s sredstvi in izvrševanjem pro-računa opravlja nadzorni odbor v skladu s Statutom Občine Miren - Kostanjevica in Poslovnikom Občinskega sveta Občine Miren - Kostanjevica.



Št. 007-0025/2020-42Miren, dne 27. januarja 2021

ŽupanObčine Miren - Kostanjevica

Mauricij Humar

285. Odlok o proračunu Občine Miren - Kostanjevica za leto 2022

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 ZIPRS1617 in 13/18) ter 17. člena Statuta Občine

Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 2/16 – UPB, 62/16) je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na 16. redni seji dne 27. 1. 2021 sprejel

O D L O Ko proračunu Občine Miren - Kostanjevica

za leto 2022



S tem odlokom se za Občino Miren - Kostanjevica za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obsega zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).




Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov do-loča v naslednjih zneskih:A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR

Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2022

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.202.499TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.697.893


71 NEDAVČNI PRIHODKI 996.408710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 758.770711 Takse in pristojbine 4.000712 Globe in druge denarne kazni 6.500714 Drugi nedavčni prihodki 227.138

72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.550722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 1.550

73 PREJETE DONACIJE 200730 Prejete donacije iz domačih virov 200

74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.502.856740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.320.833741 Prejeta sr. Iz drž. Proračuna iz sredstev proračuna EU 182.023


400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 497.792401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 80.954402 Izdatki za blago in storitve 901.998403 Plačila domačih obresti 25.000


409 Rezerve 30.80041 TEKOČI TRANSFERI 2.015.008

410 Subvencije 92.000411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.109.700412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 184.055413 Drugi tekoči domači transferi 629.253


43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 94.600431 Inv. transf. prav. in fizič. osebam, ki niso pror. upor. 86.500432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 8.100

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) I.-II. 267.897




V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 18.639

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 18.639440 Dana posojila 0441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih 18.639

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) –18.639


500 Domače zadolževanje 45.334VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 294.59255 ODPLAČILA DOLGA 294.592


NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 0X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) –249.258XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) –267.897

Stanje sredstev na računih dne 31. 12. preteklega leta 0


Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Miren - Kostanjevica.





Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto za izdatke, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti ozirom se je med letom izkazalo, da konto ne ustreza ekonom-skemu namenu porabe. Sredstva se razporedijo na novo odprti konto. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske po-stavke, ki jo je sprejel občinski svet.

4. člen(posebnosti pri koriščenju proračunskih sredstev)

Za zakonitost izplačil v okviru finančnih načrtov krajevnih skupnosti je odgovoren odredbodajalec posamezne krajevne skupnosti, ki nosi kazensko in odškodninsko odgovornost za zakonito, namensko, gospodarno in pregledno porabo sred-stev. Župan ima pravico zavrniti izplačilo iz proračuna za po-trebe krajevne skupnosti, če se ugotovi, da za posamezni namen ni zadostnih ali sploh ni sredstev v okviru finančnega načrta posamezne krajevne skupnosti in v drugih primerih, ko je izplačilo v nasprotju z veljavnimi predpisi.

Sredstva, ki jih krajevne skupnosti prejmejo iz proračuna so dodeljena za delovanje, za splošno komunalno dejavnost in za tekoče vzdrževanje.

Občina nameni za sredstva navedena v zgornjem dru-gem odstavku 2,8 % od nakazane dohodnine preteklega ali predpreteklega leta.


Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, dolo-čenih v prvem odstavku 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki:

– Prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporabijo za namene, določene v tem zakonu,

– Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,– Koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z div-

jadjo.



O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu pro-računa med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstoj-nik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin, predsednik sveta krajevne skupnosti). O izvršenih prerazporeditvah poroča župan občinskemu svetu v zaključ-nem računu proračuna in s polletno realizacijo proračuna.

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna o polletni realizaciji in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji.

Župan lahko s pismenimi sklepi prerazporedi sredstva:– v okviru istega podprograma neomejeno,– med podprogrami v okviru glavnega programa, pri če-

mer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podpro-grama ne sme presegati 10 % podprograma,

– med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa tega neposrednega uporabnika v spreje-tem proračunu.



proračunov prihodnjih let)Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz


Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo-rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investi-cijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 50 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo-rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporab-nika.

Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne ve-ljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.



Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljav-nega načrta razvojnih programov.

Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spre-membe projektov.


Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega leta v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.

Vse tako sprejete spremembe so sestavni del gradiva pri sprejemanju prvega proračuna, prvega rebalansa ali prve spremembe proračuna.



Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikova-ne po Zakonu o javnih financah. Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 0,5 % prejemkov proračuna.

Župan odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do višine 50 % in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

V primerih porabe sredstev, ki presega višino določeno v prejšnjem odstavku, odloča občinski svet s posebnim odlokom.

4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE


Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Za-kona o javnih financah, lahko župan v letu 2022 odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga dolžniku do višine 1.000,00 EUR.



Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov iz-vrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Znesek mora biti odplačan do konca proračunskega leta. O likvidnostni zadolžitvi odloča župan.

Občina se lahko zadolži za financiranje investicijskih pro-jektov iz načrta razvojnih programov do višine 45.334,00 € za sofinanciranje projekta izgradnje »OB075-20-0014 – Izgradnja telovadnice OŠ Miren« (proračunska postavka 19002100), in sicer:

– z najetjem dolgoročnega kredita pri državnem proraču-nu v skladu s 23. členom Zakona o financiranju občin v višini 45.334,00 €.

Občina Miren - Kostanjevica za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, ter pravnih oseb, v katerih ima odločujoč vpliv na upravljanje, v letu 2022 ne bo izdajala poroštev.


12. člen(nadzor)

Nadzor nad poslovanjem s sredstvi in izvrševanjem pro-računa opravlja nadzorni odbor v skladu s Statutom Občine Miren - Kostanjevica in Poslovnikom Občinskega sveta Občine Miren - Kostanjevica.



Št. 007-0025/2020-43Miren, dne 27. januarja 2021

ŽupanObčine Miren - Kostanjevica

Mauricij Humar

TIŠINA

286. Sklep o vrednosti točke za odmero občinskih taks za leto 2021

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 41/15) in 3. člena Odloka o občinskih taksah v Občini Tišina (Uradni list RS, št. 54/07) je župan Občine Tišina dne 22. 1. 2021 sprejel

S K L E Po vrednosti točke za odmero občinskih taks

za leto 2021

I.Vrednost točke za odmero občinskih taks za leto 2021 v

Občini Tišina znaša 0,0602 EUR.


II.Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


Št. 032-0010/2021-1Tišina, dne 22. januarja 2021

ŽupanObčine TišinaFranc Horvat

TURNIŠČE

287. Odlok o proračunu Občine Turnišče za leto 2021

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr. in 80/20 – ZIUOOPE), 18. člena Statuta Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 6/17) je Občinski svet Občine Turnišče na 15. redni seji dne 21. 1. 2021 sprejel:

O D L O Ko proračunu Občine Turnišče za leto 2021



S tem odlokom se določa višina proračuna Občine Tur-nišče za leto 2021 (v nadaljnjem besedilu: proračun), postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev ob-čine in javnega sektorja na ravni občine.



V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdat-ki po ekonomski klasifikaciji do kontov.

Splošni del proračuna za leto 2021 se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih (EUR):KONTO OPIS Proračun

leta 2021A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOVI. SKUPAJ PRIHODKI

(70+71+72+73+74+78) 2.912.821TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.239.340


71 NEDAVČNI PRIHODKI 134.630710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 96.700

711 Takse in pristojbine 3.500712 Denarne kazni 2.230713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 200714 Drugi nedavčni prihodki 32.000

72 KAPITALSKI PRIHODKI 37.000720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 27.000721 Prihodki od prodaje zalog 0722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 10.000

73 PREJETE DONACIJE 0730 Prejete donacije iz domačih virov 0731 Prejete donacije iz tujine 0

74 TRANSFERNI PRIHODKI 636.481740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 93.500741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 542.981

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna EU 0787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.377.347

40 TEKOČI ODHODKI 1.064.952400 Plače in drugi izdatki zaposlenih 178.707401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 32.915402 Izdatki za blago in storitve 799.330403 Plačila domačih obresti 0409 Rezerve 54.000

41 TEKOČI TRANSFERI 1.013.950410 Subvencije 88.500411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 559.700412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 54.900413 Drugi tekoči domači transferi 310.850414 Tekoči transferi v tujino 0


43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 20.000431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki 0432 Investicijski transferi ožjim delom občin 20.000

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) –463.526

B RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽBIV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL

IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0750 Prejeta vračila danih posojil 0751 Prodaja kapitalskih deležev 0752 Kupnine iz naslova privatizacije 0


V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0440 Dana posojila 0441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV 0

C RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 050 ZADOLŽEVANJE 0

500 Domače zadolževanje 0VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 055 ODPLAČILA DOLGA 0

550 Odplačilo domačega dolga 0IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV

NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –463.526X. NETO ZADOLŽEVANJE

(VII.-VIII.) 0XI. NETO FINANCIRANJE

(VI.+X.-IX.) 463.526XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH

NA DAN 31. 12. 2020 463.5269009 Splošni sklad drugo 463.526

Splošni del proračuna, posebni del proračuna ter načrt ra-zvojnih programov se objavijo na spletni strani Občine Turnišče.




4. člen(namenski prihodki proračuna)

Vsi prihodki, ki jih uporabniki sredstev proračuna ustvar-jajo s svojo dejavnostjo, so prihodek proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.

Namenski prihodki proračuna so, poleg prihodkov, dolo-čenih v prvem odstavku 43. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 s spremembami), tudi požarne takse, prihodki od dajatve za omejeno rabo prostora, prihodki takse za obremenjevanje vode, prihodki od takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki iz naslova komunal-nega prispevka, prihodki iz naslova turistične takse, koncesij-ske dajatve od iger na srečo, koncesijske dajatve od lova ter neporabljena sredstva iz preteklih let, prejetih za sofinanciranje investicij in ostalih projektov.

Prihodki od uporabnin in najemnin, ki jih ustvarijo javni zavodi z oddajanjem občinskega stvarnega premoženja, ki ga imajo v upravljanju, je prihodek proračuna.

Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Namenska sred-stva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v proračun za prihodnje leto.

5. člen(namenska poraba sredstev)

Uporabniki sredstev proračuna so dolžni uporabljati do-deljena sredstva le za namen, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna.

Župan mora v primeru, da je ugotovljena neracionalna po-raba dodeljenih sredstev pri posameznem proračunskem upo-rabniku, začasno (s soglasjem občinskega sveta pa dokončno) ustaviti financiranje posamezne proračunske postavke.

Uporabniki ne smejo prevzemati na račun proračuna ob-veznosti, ki bi presegle s proračunom določena sredstva za posamezne namene.

Sredstva od uporabnin in najemnin, ki jih ustvarijo javni zavodi z oddajanjem stvarnega premoženja, se smejo upo-rabiti le za tekoče ali investicijsko vzdrževanje občinskega premoženja.



Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so potreb-na dodatna sredstva na posamezni proračunski postavki, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, lahko župan samostojno prerazporeja pravice porabe, in sicer za ne-omejeno znotraj podprogramov posameznega proračunskega uporabnika. Med posameznimi glavnimi programi znotraj posa-meznega proračunskega uporabnika sme župan prerazporejati sredstva v obsegu, da skupno povečanje ali zmanjšanje posa-meznega glavnega programa znotraj proračunskega porabnika ne presega 20 % obsega glavnega programa.

7. člen(polletno poročanje)

Župan najkasneje do 30. julija vsem občinskim svetni-kom pošlje poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta.

Poročilo vsebuje:1. poročilo o realizaciji prejemkov, izdatkov, presežku ali

primanjkljaju, zadolževanju in oceno realizacije do konca leta,2. podatke o vključitvi novih obveznosti v proračun, pre-

nosu namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, pla-čilu neporavnanih obveznosti iz preteklih let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi neposrednih uporabnikov med letom, uporabi sredstev proračunske rezerve, izdanih in unovčenih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz naslova poroštev,

3. razlago glavnih odstopanj v primerjavi s sprejetim pro-računom in

4. predlog potrebnih ukrepov.


proračunov v prihodnjih letih)Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno

naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo-rabnika, ki bo do zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za investi-cijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1. v letu 2022 70 % navedenih pravic porabe in2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo-

rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za blago in storitve in za tekoče transferje ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporab-nika.

9. člen(spreminjanje načrta razvojnih programov)

Župan lahko spremeni vrednost projektov v načrtu ra-zvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet, z izjemo prerazporeditev, skladnih s 6. členom tega odloka.

Projekti za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se


uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Dokumente identifikacije investicijskih projektov, ki so podlaga za uvrstitev v načrt razvojnih programov, sprejme župan. Druge dokumente, kot je predinvesticijska zasnova ali investicijski progam sprejema občinski svet.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov ali izločijo iz načrta razvojnih programov le na podlagi odločitve občinskega sveta.

10. člen(odpiranje novih proračunskih postavk in podkontov)Če so izpolnjeni pogoji iz 41., 42., 43., 45., 46., 47. ter

74. člena Zakona o javnih financah, se lahko v sprejetem pro-računu odprejo nove proračunske postavke ali pa se aktivirajo stare.

Med izvrševanjem proračuna Občine Turnišče se lahko odpre nov podkonto za izdatke, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti oziroma se je med letom izkazalo, da podkonto ne ustreza ekonomskemu namenu porabe. Sred-stva se razporedijo na novo odprti podkonto. Nov podkonto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke oziroma nove proračunske postavke v okviru sredstev posameznega prora-čunskega uporabnika.


Proračunska rezerva je oblikovana kot proračunski sklad po Zakonu o javnih financah. V proračunsko rezervo se v letu 2021 izloči 24.000 EUR. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic na-ravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.

O porabi sredstev proračunske rezerve do višine 10.000 EUR za posamezni namen odloča župan. O porabi sredstev proračunske rezerve v višini 10.000 EUR ali več za posamezni namen odloča občinski svet.


V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo:– za naloge, ki so neodložljive in za katere v proračunu

niso zagotovljena sredstva in ki po svoji vsebini sodijo v javno porabo na ravni občine in

– za naloge za katere se med letom izkaže, da v proraču-nu zanje niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu.

O porabi sredstev splošne proračunske rezervacije prora-čuna za posamezen namen odloča župan.

4. ODPIS DOLGOV


Župan lahko dolžniku do višine 1.000 EUR odpiše oziro-ma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterja-ve v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnočljivo-sti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.


14. člen(Obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev)

Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci pri-hodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v raču-

nu finančnih terjatev in naložb, ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 ne bo zadolžila.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov iz-vrševanje proračuna ne more uravnotežiti se lahko Občina Turnišče likvidnostno zadolži, vendar največ 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejete proračuna.

Občina Turnišče lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov, katerih ustanoviteljica je, če imajo te osebe zagotovljena sred-stva za servisiranje dolga iz ne proračunskih virov. V letu 2021 Občina Turnišče poroštvenih pogodb ne bo sklepala.


uporabnikov proračuna ter pravnih oseb v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)

Posredni proračunski uporabniki proračuna katerih usta-noviteljica ali soustanoviteljica je občina ter druge pravne ose-be, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine ali če imajo zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz ne proračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji možni obseg možnega zadolževanja občine. Posredi prora-čunski uporabniki proračuna ter druge pravne osebe v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2021 ne smejo zadolžiti.

6. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA



Št. 410-357/2020Turnišče, dne 21. januarja 2021

ŽupanObčine Turnišče

Borut Horvat

288. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Turnišče

Na podlagi 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in na podlagi 13. člena Statua Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 6/17) je Občinski svet Občine Turnišče na 15. seji dne 21. 1. 2021 sprejel

O D L O Ko spremembah in dopolnitvah Odloka

o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Turnišče

1. členV Odloku o organizaciji in delovnem področju občinske

uprave Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 119/00) in Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 108/01) se spremeni v drugem odstavku 4. člena besedna zveza iz »tajnik občine« v »direktor občinske uprave«.


2. členV prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku 21. člena

se spremeni besedna zveza »tajnik občine« v »direktor občin-ske uprave«.

3. členV petem odstavku 21. člena se besedilo odstavka spre-

meni tako, da se glasi:»Direktor občinske uprave mora imeti najmanj speciali-

zacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolsko uni-verzitetno izobrazbo (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja).

4. členV 23. členu se spremeni besedna zveza »tajnik občine«

v »direktor občinske uprave«.

5. členV drugem odstavku 24. člena se spremeni besedna zveza

»tajnik občine« v »direktor občinske uprave«.

6. členTa odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in

začne veljati naslednji dan po objavi.

Št. 900-1/2021Turnišče, dne 21. januarja 2021

ŽupanObčine Turnišče

Borut Horvat

VELIKE LAŠČE

289. Sklep o javni objavi in razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta za območje VP 25/1 Ločica – območje za proizvodne dejavnosti – 5 (Identifikacijska številka v zbirki prostorskih aktov: 1199)

Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prosto-ra (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 30. člena Statuta Občine Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 2/06 UPB, 6/13, 2/19) je župan Občine Velike Lašče sprejel

S K L E Po javni objavi in razgrnitvi dopolnjenega

osnutka sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta za območje VP 25/1

Ločica – območje za proizvodne dejavnosti – 5 (Identifikacijska številka v zbirki

prostorskih aktov: 1199)

I.Javno se razgrne dopolnjen osnutek sprememb in dopol-

nitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za VP 25/1 Ločica – območje za proizvodne dejavnosti – 5 (v nadaljevanju SD OPPN – 5 za območje VP 25/1 Ločica), ki ga je izdelalo podjetje URBIS d.o.o. Maribor, Partizanska cesta 3, 2000 Ma-ribor, pod številko 2018-OPPN-062-SD5.

SD OPPN-5 za območje VP 25/1 Ločica ima dodeljeno identifikacijsko številko v zbirki prostorskih aktov: 1199.

II.Spremembe in dopolnitve OPPN – 5 se nanašajo na

spremembo prometne ureditve v povezavi z novim načinom

priključevanja na državno cesto, s tem povezana odstopanja od načrtovane komunalne in energetske infrastrukture, potrebne vodnogospodarske ureditve in etapnost gradnje ter s tem pove-zane nove ureditve in prostorsko izvedbene pogoje za gradnjo.

III.V skladu s priporočili Ministrstva za okolje in prostor

št. 010-3/2020/106 z dne 27. 3. 2020 bo dopolnjen osnutek SD OPPN – 5 za območje VP 25/1 Ločica javno razgrnjen izključno z uporabo elektronskih medijev od 9. 2. 2021 do vključno 12. 3. 2021. Gradivo bo v digitalni obliki objavljeno na spletni strani Občine Velike Lašče https://obcina.velike-lasce.si/si/obcinska--obvestila/483-javna-razgrnitev-locica-2021. Javna obravnava bo potekala kot video konferenca v sredo, 3. 3. 2021 ob 16. uri na povezavi https://zoom.us/j/91682846990?pwd=KzFDSHlRcUc3RFVlT3FBRldQbjVNQT09

Meeting ID: 916 8284 6990Passcode: 683817Na ta način bo občina zagotovila, da bo v pripravo

SD OPPN – 5 za območje VP 25/1 Ločica vključen najširši možen krog zainteresirane javnosti, tudi v primeru, ko se izvaja javna razgrnitev z uporabo elektronskih medijev.

IV.Javnost bo lahko podala mnenje in pripombe na dopol-

njen osnutek SD OPPN – 5 za območje VP 25/1 Ločica v pisni obliki, ki jih pošlje na naslov: Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče, z oznako »Javna razgrnitev dopol-njenega osnutka SD OPPN – 5 za območje VP 25/1 Ločica – pripombe« ali na elektronski naslov: [email protected], pri čemer se pod zadeva navede »Pripombe na dopolnjen osnutek SD OPPN – 5 za območje VP 25/1 Ločica«. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališčih do pripomb, ki bodo objavljene na spletu. Osebe, ki ne želijo, da se v stališčih objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.

V.Rok za oddajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrni-

tve, to je 12. 3. 2021.

VI.Občina Velike Lašče bo preučila pripombe in predloge

javnosti in do njih zavzela stališča, ki bodo objavljena na sple-tni strani Občina Velike Lašče https://obcina.velike-lasce.si/si/.

VII.Sklep o javni objavi in razgrnitvi dopolnjenega osnutka SD

OPPN – 5 za območje VP 25/1 Ločica – območje za proizvodne dejavnosti se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletni strani Občine Velike Lašče https://obcina.velike-lasce.si/si/obcinska-obvestila/483-javna-razgrnitev-locica-2021.

Št. 3500-0020/2018-3Velike Lašče, dne 27. januarja 2021

ŽupanObčine Velike Laščedr. Tadej Malovrh

VIPAVA

290. Odlok o proračunu Občine Vipava za leto 2021

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1


in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Sta-tuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/11, 73/14 in 20/17) je Občinski svet Občine Vipava na 19. redni seji dne 21. 1. 2021 sprejel

O D L O Ko proračunu Občine Vipava za leto 2021



S tem odlokom se za Občino Vipava za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževa-nja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).




Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov do-loča v naslednjih zneskih:A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto v eurI. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 7.081.677

TEKOCI PRIHODKI (70+71) 5.738.64270 DAVČNI PRIHODKI 4.886.807

700 Davki na dohodek in dobiček 3.967.226703 Davki na premoženje 800.471704 Domači davki na blago in storitve 118.110706 Drugi davki 1.000

71 NEDAVČNI PRIHODKI 851.835710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 827.250711 Takse in pristojbine 7.200712 Denarne kazni 9.000713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 2.300714 Drugi nedavčni prihodki 6.085

72 KAPITALSKI PRIHODKI 763.000720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 300.000721 Prihodki od prodaje zalog 0722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 463.000

73 PREJETE DONACIJE 0730 Prejete donacije iz domačih virov 0731 Prejete donacije iz tujine 0

74 TRANSFERNI PRIHODKI 580.035740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 372.350741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 207.685


400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 380.230

401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 74.090402 Izdatki za blago in storitve 2.026.023403 Plačila domačih obresti 12.000409 Rezerve 76.000

41 TEKOČI TRANSFERI 2.379.573410 Subvencije 77.000411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.326.914412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 240.620413 Drugi tekoči domači transferi 735.039414 Tekoči transferi v tujino 0

42 INVSTICIJSKI ODHODKI 3.318.572420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.318.572

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 148.335431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. porabniki 69.755432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 78.580

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (proračunski primanjkljaj) –1.333.146


IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0


V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITITALSKIH DELEŽEV 0440 Dana posojila 0441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0


C. RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE (500) 050 ZADOLŽEVANJE 0

500 Domače zadolževanje 0VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 164.51555 ODPLAČILO DOLGA 164.515

550 Odplačila domačega dolga 0IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE)

SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.-II.-V.) –1.497.661X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) –164.515XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 1.333.146

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 1.497.6619009 Splošni sklad za drugo


Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo-srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program-ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vipava




V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja

javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.

Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.


Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, dolo-čenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi:

1. Prihodki krajevnih skupnosti2. Drugi prihodki, ki jih prejme občina namensko za finan-

ciranje določenih nalog.


Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spre-jeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu pro-računa za finančni načrt občinske uprave, župana, občinskega sveta, nadzornega odbora in na predlog neposrednega upo-rabnika občinske uprave odloča župan, pri čemer se preraz-poreditve lahko opravijo v okviru proračunskega uporabnika med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe in ne več kot 20 % obsega programa v sprejetem proračunu.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna za finančne načrte krajevnih skupnosti odloča na predlog neposrednega uporabnika krajevne skupnosti pred-sednik krajevne skupnosti. Prerazporejanje pravic porabe v fi-nančnih načrtih krajevnih skupnosti iz investicijskih odhodkov na tekoče odhodke ni dovoljeno, prav tako ni dovoljeno pre-razporejanje namenskih odhodkov za delovanje, financiranih iz transfernih prihodkov, med nameni, razen med odhodki, ki se pomenijo operativne stroške (elektrika, voda, komunalne storitve, poraba kuriv in stroški ogrevanja, tekoče vzdrževanje objektov).

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občin-skemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji.

Župan lahko spreminja načrt razvojnih programov v pri-meru, ko gre za prerazporeditve v posebnem delu proračuna, ki se nanašajo na prerazporeditve kontov 42, 43 in 4102.

Kolikor se po sprejemu proračuna ugotovi, da obstaja mo-žnost prodaje stvarnega premoženja, ki ni bilo zajeto v letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ga lahko občinski svet na predlog župana dopolni in spremeni.

6. člen(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti

v breme proračunov prihodnjih let)Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte,


Za posamezno investicijsko nalogo se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjem letu, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta in predvidena v načrtu razvojnih programov.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo-rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih na podsku-pinah kontov znotraj podprogramov ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1. v letu 2022 70 % navedenih pravic porabe in2. v ostalih prihodnjih letih 50 % navedenih pravic porabe.Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne ve-

ljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obvezno-sti za pogodbe, ki se financirajo ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristo-pnih pomoči in sredstev drugih donatorjev.



Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljav-nega načrta razvojnih programov.

Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spre-membe projektov in do njih pride, ko je to potrebno zaradi nemotenega izvajanja projekta


Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.

Neposredni uporabnik usklajuje spremembe proračunskih virov v veljavnem načrtu razvojnih programov za prihodnja leta znotraj podprograma sprejetega načrta razvojnih programov za posamezno leto.



Proračunski skladi so:1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF.2. podračun stanovanjskih rezerv, ustanovljen na podlagi

stanovanjskega zakona.Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini

1.000,00 €.Na predlog za finance pristojnega organa občinske upra-

ve odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 50.000,00 € župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.




Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2021 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 1.000,00 € na posa-meznega dolžnika.

Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega od-stavka tega člena ne všteva.



V proračunu leta 2021 občina ne predvideva zadolžitev.Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih za-

vodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Vipa-va, v letu 2021 ne sme preseči skupne višine glavnic 100.000 €.

Občina lahko izdaja poroštva osebam iz prejšnjega od-stavka pod naslednjimi pogoji:

1. da bodoči prilivi zadoščajo za pokrivanje obveznosti, ki bodo nastale iz naslova zadolžitve,

2. da predhodno pridobijo pisno soglasje ustanovitelja.


uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb,

v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)

Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podje-tja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2021 zadolžijo do skupne višine 500.000,00 € pod naslednjimi pogoji:

– da bodoči prilivi zadoščajo za pokrivanje obveznosti, ki bodo nastale iz naslova zadolžitve,

– da predhodno pridobijo pisno soglasje ustanovitelja.Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podje-

tja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv lahko v letu 2021 izdajo poroštva do skupne višine glavnic 200.000,00 € pod naslednjimi pogoji:

– da bodoči prilivi zadoščajo za pokrivanje obveznosti, ki bodo nastale iz naslova zadolžitve,

– da predhodno pridobijo pisno soglasje ustanovitelja.

12. člen(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom

občinskega proračuna)Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu

2021 ne zadolžuje.



V obdobju začasnega financiranja Občine Vipava v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.



Št. 410-23/2020-32Vipava, dne 21. januarja 2021

ŽupanObčine VipavaGoran Kodelja

ŽALEC

291. Sklep o začetku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta poslovno-proizvodnih dejavnosti Podlog

Na podlagi 110., 118., 119. in 268. člena Zakona o ureja-nju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) ter 29. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) je župan Občine Žalec sprejel

S K L E Po začetku postopka priprave Občinskega

podrobnega prostorskega načrta Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta

poslovno-proizvodnih dejavnosti Podlog

1. členPredmet sklepa

S tem sklepom se začne postopek priprave sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta poslovno-proizvodnih dejavnosti Podlog (Uradni list RS, št. 25/02) za podenoto urejanja PD-3/1 (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve ZN)

2. člen(Potrditev izhodišč za pripravo sprememb in dopolnitev ZN)

S tem sklepom se potrdijo izhodišča za pripravo spre-memb in dopolnitev ZN, ki jih je izdelalo podjetje Razvojni center planiranje d.o.o. iz Celja pod številko projekta 55/20 v mesecu novembru 2020.

3. člen(Območje sprememb in dopolnitev ZN

in predmet načrtovanja)Okvirno ureditveno območje sprememb in dopolnitev

ZN obsega severni del veljavnega Zazidalnega načrta. Obmo-čje poslovno proizvodnih dejavnosti Podlog se nahaja severno od naselja Podlog v Savinjski dolini, na zahodni strani lokalne ceste LC 490391 Podlog–Pekel. Velikost območja sprememb znaša približno 1,42 ha in vključuje naslednje parcele oziro-ma njihove dele, parcele št.: 457/17, 457/20, 457/24, 457/60, 457/69, 457/72, 457/73, 457/74, 457/75, 457/77, 457/82, 457/95, 457/97, 457/98, 457/101, 457/102, 457/103, 457/106, 457/114, 457/115, 457/116, 457/117, 457/118, 457/119, 457/120, 457/121, 457/133, 457/134, 457/136, 457/138, 457/140, vse k.o. Zalog (994).

Glede na rezultate izdelanih strokovnih podlag oziroma smernic nosilcev urejanja prostora ali novih usmeritev, se ob-močje v času priprave sprememb in dopolnitev ZN lahko tudi spremeni, prav tako bodo določila odloka sprememb in dopol-nitev ZN veljala za celotno območje.

S spremembami in dopolnitvami ZN se načrtujejo spre-membe na podlagi potreb pobudnikov saj obstoječi akt ne severnem delu območja ZN ne omogoča gradnje glede na


potrebe investitorjev. Opredeljena je gradbena linija do katere je dopustno graditi nove objekte, severno od nje pa je rezer-vat za predvidene vodnogospodarske ureditve za izgradnjo visokovodnega nasipa. Z izvedenimi ukrepi ob vodotoku na obravnavanem zemljišču ni več potrebe po izgradnji dodatnih protipoplavnih ukrepov, območje ni več poplavno ogroženo zato želijo lastniki na njem izvajati gradnje za potrebe dejavno-sti, ki jih že opravljajo na območju ZN.

4. člen(Način pridobitve strokovnih rešitev)

Strokovne podlage se izdelajo na osnovi obstoječe veljav-ne prostorske dokumentacije Občine Žalec, analize prostora, idejne zasnove, smernic nosilcev urejanja prostora in program-skih izhodišč za spremembe in dopolnitve ZN na predmetnem območju.

5. člen(Vrsta postopka in roki za pripravo sprememb

in dopolnitev ZN)Postopek priprave spremembe in dopolnitve ZN se izvaja

skladno s 119., 123. in 268. členom ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter se pripravi in sprejme po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

S tem sklepom se določijo naslednji okvirni roki priprave in sprejema sprememb in dopolnitev ZN:

– priprava osnutka OPPN / 30 dni,– pridobitev smernic in odločbe potrebnosti izdelave ce-

lovite presoje vplivov OPPN na okolje – v nadaljevanju: CPVO / 30 dni,

– dopolnitev osnutka OPPN / 30 dni,– pridobitev prvih mnenj / 30 dni,– javna razgrnitev in javna obravnava / 30 dni,– priprava predloga OPPN / 15 dni po potrditvi stališč do

pripomb in predlogov,– pridobitev drugih mnenj / 30 dni,– izdelava usklajenega predloga OPPN / 15 dni,– sprejem odloka OPPN na občinskem svetu / 30 dni.Okvirni predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev in

pogojev v postopku lahko tudi spremenijo. V kolikor bo ugoto-vljeno, da je potrebno izvesti CPVO, se postopek in roki od faze dopolnjenega osnutka dalje ustrezno spremenijo.

6. člen(Nosilci urejanja prostora)

Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo pozvani za podajo mnenj pri pripravi sprememb in dopolnitev ZN, so:

1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,

2. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Savinje, Mariborska c. 88, 3000 Celje,

3. Elektro Celje, Javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vrunčeva 2a, Celje,

4. Telekom Slovenije, PE Celje, Lava 1, Celje,5. Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21,

1000 Ljubljana,6. Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o., Nade

Cilenšek 5, Žalec,7. SIMBIO d.o.o., Celje, Teharska cesta 49, Celje,8. Občina Žalec, Urad za gospodarske javne službe,

Ul. Savinjske čete 5, Žalec,9. KS Šempeter v Savinjski dolini, Rimska cesta 80,

3311 Šempeter v Sav. dolini,ter drugi nosilci urejanja, če to pogojujejo utemeljene potrebe, ugotovljene v postopku priprave.

Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sek-tor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (za CPVO) sodeluje v postopku kot organ, ki

skladno z zakonodajo na podlagi pridobljenih mnenj odloča, ali je za prostorski akt potrebno izvesti celovito presojo vplivov plana na okolje.

Državni nosilci urejanja prostora, kateri podajo svoja mne-nja o verjetnosti pomembnejših vplivov na okolje, so naslednji:

– Ministrstvo za kulturo,– Zavod RS za varstvo narave,– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,– Ministrstvo za zdravje,– Direkcija RS za vode,– Zavod za gozdove.

7. člen(Vključevanje javnosti)

Javnost se seznani s pričetkom postopka priprave spre-memb in dopolnitev ZN z objavo tega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije in z objavo sklepa ter izhodišč na spletni strani Občine Žalec.

V postopek priprave bo občina skupaj s Krajevno skupno-stjo Šempeter javnost vključila tako, da bo občina dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev ZN za 30 dni javno razgrnila, gradivo pa objavila na svoji spletni strani. Javnosti se na raz-grnjeno in objavljeno gradivo omogoči dajanje predlogov in pripomb v roku 30 dni. Javnost se seznani s krajem in časom javne razgrnitve, spletnim naslovom, kjer je osnutek sprememb in dopolnitev ZN objavljen, z načinom dajanja pripomb in rokom za njihovo posredovanje. Med javno razgrnitvijo bo občina za-gotovila tudi javno obravnavo razgrnjenih gradiv. Občina prouči pripombe in predloge javnosti ter do njih zavzame stališča. Stališča skupaj s predlogom sprememb in dopolnitev ZN, objavi na svoji spletni strani.

8. člen(Seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti

udeležencev glede njihovega zagotavljanja)Za potrebe priprave sprememb in dopolnitev ZN se upora-

bijo že izdelane strokovne podlage, ki se po potrebi dopolnijo, pobudnik, oziroma investitor pa mora zagotoviti pripravo nasle-dnjih podatkov in strokovnih podlag:

– geodetski načrt,– prikaz stanja prostora,– utemeljitev skladnosti načrtovanih posegov s splošnimi

smernicami nosilcev urejanja prostora,– utemeljitev skladnosti načrtovanih ureditev z Občinskim

prostorskim načrtom,– elaborat ekonomike,– druge študije glede na zahteve nosilcev urejanja prostora,– Okoljsko poročilo, če bo ugotovljeno, da je v postopku

sprememb in dopolnitev ZN potrebno izvesti celovito presojo vplivov plana na okolje.

9. člen(Obveznosti v zvezi s financiranjem postopka)

Sredstva v zvezi s financiranjem priprave OPPN, izdelavo geodetskega načrta, pripravo vseh strokovnih rešitev, izvedbo CPVO, kolikor bo potrebna zagotovi pobudnik – investitor, ki sklene pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje.

10. člen(Začetek veljavnosti sklepa)

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh Občine Žalec. Veljati začne z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3503-0010/2020Žalec, dne 14. januarja 2021

Župan Občine ŽalecJanko Kos


292. Sklep o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del enote urejanja prostora ZA-3/2

Na podlagi 110., 118., 119. in 268. člena Zakona o ureja-nju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) ter 29. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) spre-jemam

S K L E Po začetku postopka priprave občinskega

podrobnega prostorskega načrta za del enote urejanja prostora ZA-3/2

1. člen(splošno)

S tem sklepom se začne postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za manjše funkcionalno za-ključeno območje dela enote urejanja prostora (EUP) z oznako ZA-3/2 (v nadaljevanju OPPN), na območju naselja Zabukovica v Občini Žalec.

2. člen(izhodišča za pripravo OPPN)

Priprava OPPN temelji na usmeritvah iz OPN ter na po-budi investitorja priprave OPPN.

Usmeritve za pripravo OPPN so dovolj podrobno dolo-čene v OPN, zato priprava izhodišč po 108. členu ZUreP-2 ni potrebna.

OPN za območje OPPN določa enoto urejanja prostora z oznako ZA-3/2, z opredeljeno namensko rabo prostora: stano-vanjske površine (SS). Pri izdelavi OPPN se upošteva:

– predvidi se zgostitev obstoječe strukture naselja z za-polnjevanjem, zaokroževanjem in prenovo obstoječega stavb-nega fonda (pretežni del naselja predstavlja sanacija razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje),

– možno sodobno oblikovanje objektov, upoštevajo naj se osnovne značilnosti avtohtonega stavbarstva,

– pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati ge-omehanske lastnosti terena, izdelati geološko geomehansko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena ter določiti potrebne omilitvene ukrepe.

3. člen(območje in predmet načrtovanja OPPN)

Okvirno ureditveno območje izdelave OPPN obsega pri-bližno 3600 m2 in zajema zemljišča s parcelnimi številkami 40/8, 40/9, 40/5 in del 2130/16 k.o. Zabukovica. Glede na rezultate izdelanih strokovnih podlag oziroma smernic nosilcev urejanja prostora ali novih usmeritev, se območje v času pripra-ve OPPN lahko tudi spremeni.

Predmet izdelave OPPN je možnost gradnje dveh eno-stanovanjskih stavb (klasifikacija stavb razred CC-SI: 11100) in ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture na obravnavanem območju. Stavbi se bosta priključili na že obstoječo komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo.

4. člen(način pridobitve strokovnih rešitev)

Strokovne podlage se izdelajo na osnovi obstoječe veljav-ne prostorske dokumentacije, analize prostora, idejne zasnove, smernic nosilcev urejanja prostora in pobude na predmetnem območju. Strokovne rešitve za izvedbo OPPN bodo temeljile na usmeritvah iz OPN.

Strokovne rešitve prostorskih ureditev ter ostale strokov-ne podlage zagotovi pobudnik oziroma investitor.

5. člen(vrsta postopka in roki za pripravo sprememb

in dopolnitev ZN)Postopek priprave spremembe in dopolnitve ZN se izvaja

skladno s 119., 123. in 268. členom ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter se pripravi in sprejme po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

S tem sklepom se določijo naslednji okvirni roki priprave in sprejema sprememb in dopolnitev ZN:

– priprava osnutka OPPN / 30 dni,– pridobitev konkretnih smernic in odločbe potrebnosti

izdelave celovite presoje vplivov OPPN na okolje – v nadalje-vanju: CPVO / 30 dni,

– dopolnitev osnutka OPPN / 30 dni,– pridobitev prvih mnenj / 30 dni,– javna razgrnitev in javna obravnava / 30 dni,– priprava predloga stališč do pripomb iz JR, sprejem

stališč do pripomb / 30 dni,– priprava predloga OPPN / 15 dni po potrditvi stališč do

pripomb in predlogov,– pridobitev drugih mnenj / 30 dni,– izdelava usklajenega predloga OPPN / 15 dni,– sprejem odloka OPPN na občinskem svetu / 30 dni,– objava odloka OPPN v Uradnem listu RS.Okvirni predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev in

pogojev v postopku lahko tudi spremenijo. V kolikor bo ugoto-vljeno, da je potrebno izvesti CPVO, se postopek in roki od faze dopolnjenega osnutka dalje ustrezno spremenijo.

6. člen(nosilci urejanja prostora)

Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo pozvani za podajo mnenj pri pripravi sprememb in dopolnitev ZN, so:

1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,

2. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Savinje, Mariborska c. 88, 3000 Celje,

3. Elektro Celje, Javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vrunčeva 2a, Celje,

4. Telekom Slovenije, PE Celje, Lava 1, Celje,5. Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21,

1000 Ljubljana,6. Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o., Nade

Cilenšek 5, Žalec,7. SIMBIO d.o.o., Celje, Teharska cesta 49, Celje,8. Občina Žalec, Urad za gospodarske javne službe,

Ul. Savinjske čete 5, Žalec,9. KS Griže, Migojnice 6, 3302 Griže,

ter drugi nosilci urejanja, če to pogojujejo utemeljene potrebe, ugotovljene v postopku priprave.

Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sek-tor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (za CPVO) sodeluje v postopku kot organ, ki skladno z zakonodajo na podlagi pridobljenih mnenj odloča, ali je za prostorski akt potrebno izvesti celovito presojo vplivov plana na okolje.

Državni nosilci urejanja prostora, kateri podajo svoja mne-nja o verjetnosti pomembnejših vplivov na okolje, so naslednji:

– Ministrstvo za kulturo,– Zavod RS za varstvo narave,– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,– Ministrstvo za zdravje,– Direkcija RS za vode,– Zavod za gozdove.


7. člen(vključevanje javnosti)

Javnost se seznani s pričetkom postopka priprave OPPN z objavo tega sklepa v Uradnem listu RS in z objavo na spletni strani Občine Žalec.

V postopek priprave bo občina skupaj s Krajevno sku-pnostjo Griže javnost vključila tako, da bo občina dopolnjen osnutek OPPN za 30 dni javno razgrnila, gradivo pa objavila na svoji spletni strani. Javnosti se na razgrnjeno in objavljeno gradivo omogoči dajanje predlogov in pripomb v roku 30 dni. Javnost se seznani s krajem in časom javne razgrnitve, sple-tnim naslovom, kjer bo osnutek OPPN objavljen, z načinom dajanja pripomb in rokom za njihovo posredovanje. Med javno razgrnitvijo bo občina zagotovila tudi javno obravnavo razgr-njenih gradiv. Občina prouči pripombe in predloge javnosti ter do njih zavzame stališča. Stališča skupaj s predlogom OPPN, objavi na svoji spletni strani.

8. člen(seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti

udeležencev glede njihovega zagotavljanja)Za potrebe priprave OPPN mora pobudnik, oziroma investi-

tor zagotoviti pripravo naslednjih podatkov in strokovnih podlag:– geodetski načrt,– geološko geomehansko poročilo,– prikaz stanja prostora,– utemeljitev skladnosti načrtovanih posegov s splošnimi

smernicami nosilcev urejanja prostora,– utemeljitev skladnosti načrtovanih ureditev z Občinskim

prostorskim načrtom,– kot obvezna strokovna podlaga za pripravo OPPN se

izdela elaborat ekonomike skladno s 65. členom ZUreP-2.– druge študije glede na zahteve nosilcev urejanja prostora,– Okoljsko poročilo, če bo ugotovljeno, da je v postopku

sprememb in dopolnitev ZN potrebno izvesti celovito presojo vplivov plana na okolje.

V postopku priprave OPPN se lahko določijo tudi more-bitne dodatne strokovne podlage glede na zahteve nosilcev urejanja prostora.

9. člen(obveznosti v zvezi s financiranjem postopka)

Sredstva v zvezi s financiranjem priprave OPPN, izdelavo geodetskega načrta, pripravo vseh strokovnih rešitev, izvedbo CPVO, kolikor bo potrebna zagotovi pobudnik – investitor, ki sklene pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje.

10. člen(začetek veljavnosti sklepa)

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh Občine Žalec. Veljati začne z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3503-0020/2020Žalec, dne 14. januarja 2021

Župan Občine ŽalecJanko Kos

ŽELEZNIKI

293. Ugotovitveni sklep o revalorizaciji vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Železniki za leto 2021

Na podlagi 11. člena Odloka o nadomestilu za upora-bo stavbnega zemljišča v Občini Železniki (Uradni list RS, št. 38/19) je župan Občine Železniki sprejel

U G O T O V I T V E N I S K L E Po revalorizaciji vrednosti točke za izračun

nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Železniki za leto 2021

1. členUgotovi se, da znaša revalorizirana vrednost točke za

izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Železniki za leto 2021 0,004693 EUR.

2. členTa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2021 dalje.

Št. 422-1/2021-004Železniki, dne 13. januarja 2021

ŽupanObčine Železniki

mag. Anton Luznar

KOPER

294. Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Mestne občine Koper za financiranje izdatkov za odpravo posledic neurja decembra 2020

Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03 ter Uradni list RS, št. 90/05, 67/06, 39/08 in 33/18)

R A Z G L A Š A M O D L O Ko uporabi sredstev proračunske rezerve

Mestne občine Koper za financiranje izdatkov za odpravo posledic neurja decembra 2020

Št. 843-15/2020Koper, dne 28. januarja 2021

ŽupanMestne občine Koper

Aleš Bržan

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg), in 27. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01, 29/03 in Uradni list RS, št. 90/05, 67/06, 39/08 in 33/18) je Občinski svet Mestne občine Koper na seji dne 28. januarja 2021 sprejel

O D L O Ko uporabi sredstev proračunske rezerve

Mestne občine Koper za financiranje izdatkov za odpravo posledic neurja decembra 2020

1. členZa financiranje izdatkov za odpravo posledic neurij s

poplavami med 6. in 9. decembrom 2020 se uporabijo sred-


stva proračunske rezerve Mestne občine Koper do višine 320.886,55 EUR.

2. členSredstva iz 1. člena se namenijo za financiranje izdatkov

naslednjega programa za odprave posledic neurja s poplavami:Naziv projekta ZnesekIntervencije in nujne sanacije na občinskih cestah 90.000,00 EURDruge intervencije – plazovi in poplave 59.423,66 EUROcenjevanje škode na stvareh 3.018,77 EURSanacija plazu Cesta na Markovec (parc. št 543/1, 552, 549/1, 501/1 in 500/2 vse k.o. Semedela) 28.288,80 EURSanacija meteornega kanala v Šalari (parc. št. 4638/1 k.o. Semedela) 20.000,00 EURSanacija zemeljskega udora na cesti Šmarje–Pomjan–Marezige (LC 177133) 10.700,00 EURSanacija zemeljskih udorov na cesti Bošamarin–Grinjan–Šmarje (JP 677351) 70.000,00 EURZaščita ceste Šmarje–Puče pred skalnimi podori (LC 177231) 26.000,00 EURZaščita ceste Župančiči–dolina Dragonje pred skalnimi podori (LC 177241) 13.455,32 EUR

V teh sredstvih so zajeta tudi plačila prevzetih obveznosti po sklepu župana št. 843-15/2020 z dne 9. 12. 2020, katerih plačilo zapade v letu 2021.

3. členS projekti iz 2. člena se dopolni Načrt razvojnih programov

Mestne občine Koper 2021–2024 v letu 2021.



Št. 843-15/2020Koper, dne 28. januarja 2021

ŽupanMestne občine Koper

Aleš Bržan

Ai sensi dell’articolo 180 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale, n. 40/00, 30/01 e 29/03, e la Gazzetta ufficiale della RS, n. 90/05, 67/06, 39/08 e 33/18)

P R O M U L G O I L D E C R E T Osull'utilizzo dei fondi della riserva di bilancio

del Comune città di Capodistria per il finanziamento delle spese relative

all'eliminazione delle conseguenze del temporale di dicembre 2020

Nr. 843-15/2020Capodistria, 28 gennaio 2021

Il SindacoComune città di Capodistria

Aleš Bržan

Ai sensi dell'articolo 29 della Legge sulle autonomie locali (Gazzetta Ufficiale della RS nn. 94/07 – testo consolidato uffi-ciale, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – Sigla: ZUJF, 14/15 – Sigla: ZUUJFO, 11/18 – Sigla: ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – Sigla: ZIUZEOP-A e 80/20 – Sigla: ZIUOOPE), dell'articolo 49 della Legge sulla finanza pubblica (Gazzetta Ufficiale della RS nn. 11/11 – testo consolidato ufficiale, 14/13 – rett., 101/13, 55/15 –

Sigla: ZFisP, 96/15 – Sigla: ZIPRS1617, 13/18 e 195/20 – Sen-tenza della CC), dell'articolo 37 della Legge sulla protezione da calamità naturali e altri eventi calamitosi (Gazzetta Ufficiale della RS nn. 51/06 – testo consolidato ufficiale, 97/10 e 21/18 – Sigla: ZNOrg) e in virtù dell'articolo 27 dello Statuto del Co-mune città di Capodistria (Bollettino Ufficiale nn. 40/00, 30/01, 29/03 e Gazzetta Ufficiale della RS nn. 90/05, 67/06, 39/08 e 33/18), il Consiglio comunale del Comune città di Capodistria, riunitosi alla seduta il 28 gennaio 2021 approva il seguente

D E C R E T Osull'utilizzo dei fondi della riserva di bilancio

del Comune città di Capodistria per il finanziamento delle spese relative

all'eliminazione delle conseguenze del temporale di dicembre 2020

Articolo 1Si utilizzano i fondi della riserva di bilancio del Comune

città di Capodistria nell'importo di 320.886,55 EURO per il finanziamento delle spese relative all'eliminazione delle conse-guenze del temporale con alluvioni tra il 6 e il 9 dicembre 2020.

Articolo 2I fondi di cui all'articolo 1 vengono destinati al finanzia-

mento delle spese del seguente programma di eliminazione delle conseguenze del temporale con alluvioni:Denominazione del progetto ImportoInterventi e risanamenti urgenti sulle strade comunali 90.000,00 EUROAltri interventi – smottamenti e alluvioni 59.423,66 EUROStima dei danni cagionati a beni 3.018,77 EURORisanamento dello smottamento in Strada di Monte Marco (p.c. 543/1, 552, 549/1, 501/1 e 500/2, tutte C.c. Semedella) 28.288,80 EURORisanamento del canale delle acque mete-oriche a Salara (p.c. 4638/1 C.c. Semedella) 20.000,00 EURORisanamento del cedimento sulla strada Šmarje–Pomjan–Marezige (LC 177133) 10.700,00 EURORisanamento dei cedimenti sulla strada Bossamarino–Grinjan–Šmarje (JP 677351) 70.000,00 EUROProtezione della strada Šmarje–Puče dalla caduta di massi (LC 177231) 26.000,00 EUROProtezione della strada Župančič–valle del Dragogna dalla caduta di massi (LC 177241) 13.455,32 EURO

Detti fondi comprendono anche i pagamenti di impegni sottoscritti ai sensi dell’atto di Delibera del Sindaco prot. n. 843-15/2020 del 9 dicembre 2020, cui pagamento scade nell’anno 2021.

Articolo 3Con i progetti di cui all'articolo 2 si integra il Piano dei pro-

grammi di sviluppo del Comune città di Capodistria 2021–2024 nell'anno 2021.

Articolo 4Il presente decreto entra in vigore il giorno successivo

alla pubblicazione nella Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia.

Prot. n. 843-15/2020Capodistria, 28 gennaio 2021

Il SindacoComune città di Capodistria

Aleš Bržan


METLIKA

295. Odlok o proračunu Občine Metlika za leto 2021

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ura-dni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Sta-tuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 79/16) je Občinski svet Občine Metlika na 15. redni seji dne 28. 1. 2021 sprejel

O D L O Ko proračunu Občine Metlika za leto 2021


1. členS tem odlokom se za Občino Metlika za leto 2021 (v

nadaljnjem besedilu: proračun) določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev ob-čine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun)

II. VIŠINA PRORAČUNA


ki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se do-

loča v naslednjih zneskih:A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR

Sekcija/Podsekcija/K2/K3/K4 Proračun 2021

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 8.152.868,04TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.771.767,09

70 DAVČNI PRIHODKI 5.811.222,59700 Davki na dohodek in dobiček 5.239.426,00

7000 Dohodnina 5.236.426,00703 Davki na premoženje 451.696,59

7030 Davki na nepremičnine 373.346,597031 Davki na premičnine 350,007032 Davki na dediščine in darila 23.000,007033 Davki na promet nepremičnin in na finančno premoženje 55.000,00

704 Domači davki na blago in storitve 120.100,007044 Davki na posebne storitve 3.000,007047 Drugi davki na uporabo blaga in storitev 117.100,00

71 NEDAVČNI PRIHODKI 960.544,50710 Udeležba na dobičku in dohodki

od premoženja 857.374,507102 Prihodki od obresti 200,007103 Prihodki od premoženja 857.174,50

711 Takse in pristojbine 12.000,007111 Upravne takse in pristojbine 12.000,00

712 Globe in druge denarne kazni 9.670,00

7120 Globe in druge denarne kazni 9.670,00714 Drugi nedavčni prihodki 81.500,00

7141 Drugi nedavčni prihodki 81.500,0072 KAPITALSKI PRIHODKI 240.000,00720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 30.000,00

7200 Prihodki od prodaje zgradb in prostorov 30.000,00

722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 210.000,007220 Prihodki od prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov 10.000,007221 Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč 200.000,00

73 PREJETE DONACIJE 4.000,00730 Prejete donacije iz domačih virov 4.000,00

7300 Prejete donacije in darila od domačih pravnih oseb 2.000,007301 Prejete donacije in darila od domačih fizičnih oseb 2.000,00

74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.137.100,95740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 833.047,647400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 833.047,64

741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 304.053,317413 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 301.874,767416 Druga prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 2.178,557417 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev drugih evropskih institucij in iz drugih držav 0,00

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 9.542.432,77

40 TEKOČI ODHODKI 2.410.419,14400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 548.597,11

4000 Plače in dodatki 490.264,574001 Regres za letni dopust 18.150,004002 Povračila in nadomestila 27.550,004004 Sredstva za nadurno delo 10.500,004009 Drugi izdatki zaposlenim 1.732,54

401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 87.193,724010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 43.885,904011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 35.071,024012 Prispevek za zaposlovanje 317,804013 Prispevek za starševsko varstvo 549,004015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU 7.370,00

402 Izdatki za blago in storitve 1.731.428,31


4020 Pisarniški in splošni material in storitve 207.314,674021 Posebni material in storitve 70.825,004022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 296.610,004023 Prevozni stroški in storitve 21.500,004024 Izdatki za službena potovanja 4.700,004025 Tekoče vzdrževanje 649.750,004026 Poslovne najemnine in zakupnine 23.270,004029 Drugi operativni odhodki 457.458,64

403 Plačila domačih obresti 12.200,004031 Plačila obresti od kreditov – poslovnim bankam 12.200,00

409 Rezerve 31.000,004090 Splošna proračunska rezervacija 30.000,004091 Proračunska rezerva 1.000,00

41 TEKOČI TRANSFERI 3.510.249,73410 Subvencije 512.228,00

4100 Subvencije javnim podjetjem 233.128,004102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom 279.100,00

411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.845.850,184111 Družinski prejemki in starševska nadomestila 12.000,004117 Štipendije 9.600,004119 Drugi transferi posameznikom 1.824.250,18

412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 272.470,404120 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 272.470,40

413 Drugi tekoči domači transferi 879.701,154130 Tekoči transferi občinam 48.000,004131 Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja 15.000,004133 Tekoči transferi v javne zavode 797.701,154135 Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki 19.000,00


4201 Nakup prevoznih sredstev 18.000,004202 Nakup opreme 25.000,004204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 2.266.797,314205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 154.000,004206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 347.759,004208 Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring 373.103,59

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 437.104,00431 Investicijski transferi pravnim

in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 288.990,00

4310 Investicijski transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 138.000,004311 Investicijski transferi javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin 134.990,004314 Investicijski transferi posameznikom in zasebnikom 16.000,00

432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 148.114,004323 Investicijski transferi javnim zavodom 148.114,00

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.–II.) (Skupaj prihodki minus skupaj odhodki) –1.389.564,73

III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.–7102)–(II.–403–404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) –1.377.564,73

III/2. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70+71)–(40+41) (Tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi 851.098,22


IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00

750 Prejeta vračila danih posojil 0,007500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 0,00

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.) 0,00

C. RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 970.000,0050 ZADOLŽEVANJE 970.000,00500 Domače zadolževanje 970.000,00

5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah 970.000,005001 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 0,000

VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 304.989,6055 ODPLAČILA DOLGA 304.989,60550 Odplačila domačega dolga 304.989,60

5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 250.000,005503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem 54.989,60

IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –724.554,33

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 665.010,40XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.389.564,73XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH

NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 724.554,33



Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Metlika.


III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

3. členV tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja

javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka.


4. členNamenski prihodki proračuna so, poleg prihodkov, dolo-

čenih v prvem odstavku 43. člena zakona o javnih financah, tudi:

– prihodki požarne takse,– prihodki iz naslova turistične takse,– prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje

okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,– prejemki iz državnega proračuna za določene namene,



računa med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstoj-nik neposrednega uporabnika.

Župan je pooblaščen, da v skladu z zakonom o javnih financah in tem odlokom neomejeno prerazporedi pravice po-rabe v posebnem delu proračuna v okviru istega glavnega programa. Med posameznimi področji v okviru finančnega na-črta posameznega proračunskega uporabnika pa župan lahko prerazporedi pravice porabe največ do 15 % znotraj finančnega načrta.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ni dovoljeno izvajati prerazporeditev iz postavk, kjer so opredeljeni inve-sticijski nameni porabe na postavke, ki opredeljujejo tekoče namene porabe.

O prerazporejenih sredstvih se poda pisno poročilo naj-manj dvakrat letno: julija in ob koncu leta, ter se o tem poroča na seji občinskega sveta.

Med izvrševanjem proračuna Občine Metlika se lahko odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali način izvedbe projektov. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke in v okviru sredstev posameznega uporabnika.

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji.

6. členNeposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz


Obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadale v priho-dnjih letih za investicijske odhodke bo potekal skladno z dina-miko po načrtu razvojnih programov, za namene za katere je načrtovana pravica porabe na postavki proračuna v tekočem letu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo-rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic po-rabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

7. členSpremembe veljavnega načrta razvojnih programov so


Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi pro-računa uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim prora-čunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.

8. členProračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini

1.000,00 EUR. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo v skladu z drugo točko 49. člena zakona o javnih financah.

O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 2.000,00 EUR odloča župan, o uporabi pol-letno obvešča občinski svet.

O uporabi sredstev nad višino, opredeljeno v drugem odstavku tega člena, odloča občinski svet.

9. členV proračunu občine se za leto 2021 zagotovijo sredstva

splošne proračunske rezervacije v višini 30.000,00 EUR.Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo

za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso bila zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.

O porabi sredstev splošne proračunske rezervacije odlo-ča župan in o uporabi polletno obvešča občinski svet.

10. členŽupan je pooblaščen, da odloča o začasni uporabi tekočih

likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve likvidnosti proračuna.

Župan je pooblaščen, da lahko v primeru, ko zaradi neu-sklajene dinamike prihodkov z dinamiko obveznosti proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, uporabi sredstva rezerv občine, ki morajo biti vrnjena do konca leta. Lahko tudi najame kratkoročni kredit do 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačan do konca proračunskega leta.

11. členSredstva proračuna se smejo uporabiti le za namene, ki

so določeni s proračunom.Uporabniki smejo v imenu občine prevzemati obveznosti

le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvideni za posame-zne namene.

12. členO pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin do višine

4.000,00 EUR odloča župan.

13. členPravni posli, ki jih sklepa krajevna skupnost nad vredno-

stjo, ki presega četrtino finančnega načrta krajevne skupnosti za tekoče leto, so veljavni le ob soglasju župana.


IV. ZADOLŽEVANJE OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA

14. členZa kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci pri-

hodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu finan-ciranja se Občina Metlika za proračun leta 2021 lahko zadolži do višine 970.000,00 EUR.

15. členJavno podjetje in javni zavodi, katerih je ustanoviteljica

občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.Javno podjetje CERO-DBK d.o.o. sme najeti dolgoročni

kredit za izgradnjo objekta za mehansko-biološko obdelavo odpadkov (MBO) ter za nakup fiksne tehnološke in premič-ne opreme do višine 6.000.000,00 EUR. Podjetje CERO--DBK d.o.o. najema kredita ne sme zavarovati s stvarnim premoženjem, ki je namenjeno izvajanju javne gospodarske službe, pri čemer se sredstva za servisiranje dolga zagotovi iz neproračunskih virov.

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

16. členV obdobju začasnega financiranja Občine Metlika v letu

2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.


listu Republike Slovenije, uporablja pa se za proračunsko leto 2021.

Št. 410-131/2020Metlika, dne 28. januarja 2021

Župan Občine MetlikaDarko Zevnik

POSTOJNA

296. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega lokacijskega načrta Veliki Otok

Na podlagi 119. člena v povezavi s 110. členom Zako-na o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) – v nadalj.: ZUreP-2, ter 30. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07, 53/10, 48/16) je župan Občine Postojna sprejel

S K L E Po začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega lokacijskega načrta Veliki Otok

1. Predmet sklepa in potrditev izhodiščS tem sklepom se začne postopek priprave sprememb in

dopolnitev Občinskega lokacijskega načrta Veliki Otok (v nada-ljevanju: SD OLN). Spremembe in dopolnitve OLN se skladno z ZUreP-2 pripravlja kot občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN).

S tem sklepom se potrdijo Izhodišča za pripravo spre-memb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta Veliki Otok.

2. Ocena stanja in razlogi za pripravo SD OLNVeljavni občinski lokacijski načrt Veliki Otok (Uradni list

RS, št. 89/04; v nadaljevanju: OLN) je bil izdelan na območju

bivših vojaških objektov, centra za tujce in proizvodnih objektov. Z OLN se je uredilo območje, namenjeno poslovni, obrtni in proizvodni dejavnosti, danes imenovano Poslovno-obrtna cona Veliki Otok (v nadaljevanju: POC Veliki Otok).

Območje veljavnega OLN se po namenski rabi nahaja na območju proizvodnih dejavnosti z oznako namenske rabe IG – območje gospodarske cone. Vrste dopustnih dejavnosti so: proizvodne, prometne, skladiščne, obrtne in poslovne dejav-nosti ter spremljajoče dejavnosti: trgovina, strokovne, tehnične znanstvene dejavnosti, izobraževanje, gostinstvo in druge de-javnosti, ki služijo območjem. Izključujoča dejavnost je bivanje.

Občina Postojna namerava v poslovni stavbi podjetniške-ga inkubatorja, to je v objektu št. 5 po veljavnem OLN, urediti doslej neizkoriščeno mansardo za namen kratkotrajne nasta-nitve. Objekt št. 5 se nahaja na vzhodnem robu območja POC Veliki Otok in je bil zgrajen kot nastanitveni objekt vojašnice v obdobju pred II. svetovno vojno. Leta 2010 je bil rekonstruiran in statično konsolidiran. Sanirane so bile vse etaže, vključno z mansardo. Objekt št. 5 ima 4 etaže, in sicer pritličje, 2 nadstro-pji in mansardo. V objektu št. 5 se nahaja podjetniški inkubator ter podobne dejavnosti za pospeševanje podjetništva.

Zaradi uresničitve investicijske namere, to je ureditev nastanitvenih kapacitet za kratkotrajno nastanitev v mansar-di in izvedba rekonstrukcijskih del na obstoječi konstrukciji, je potrebno v delu območja veljavnega OLN, kjer se nahaja objekt št. 5, spremeniti namensko rabo. Skladno z 282. členom ZUreP-2 je dopustna sprememba namenske rabe brez predho-dne spremembe občinskega prostorskega narta (v nadaljeva-nju: OPN). Namembnost zemljišča se bo s SD OLN spreme-nila iz območij proizvodnih dejavnosti z oznako IG – območje gospodarske cone v območja centralnih dejavnosti z oznako CU – osrednja območja centralnih dejavnosti.

3. Območje SD OLN in predmet načrtovanjaObmočje SD OLN zajema objekt št. 5, ki se nahaja

na vzhodnem robu POC Veliki Otok, na zemljišču s parc. št. 1449/18 k.o. 2477 Zagon, velikosti 4.368 m2. Objekt je bil obnovljen in nadzidan do sedanje etažnosti P+2 z neizkorišče-no mansardo.

Predmet sprememb in dopolnitev OLN Veliki Otok je:– sprememba namenske rabe iz IG v CU,– možnost ureditve neizkoriščene mansarde.Skladno z 282. členom ZUreP-2 je brez predhodne spre-

membe OPN med drugim dopustna sprememba podrobnejše namenske rabe z OPPN, in sicer iz območij proizvodnih dejav-nosti v območja centralnih dejavnosti, območja stanovanj, po-sebna območja in območja zelenih površin. Predmet izdelave SD OLN je sprememba namenske rabe prostora na območju objekta št. 5, in sicer iz proizvodnih dejavnosti z oznako IG v območja centralnih dejavnosti z oznako CU.

Predvidena gradnja bo potekala v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih. Predvidena je ureditev nastanitvenih kapacitet za kratkotrajno nastanitev v mansardi in izvedba rekonstrukcijskih del na obstoječi konstrukciji. Predvideni so apartmaji (dupleks) in sobe z ločenimi kopalnicami, ureditev skupnega prostora, sanitarij, recepcije ter servisnih prostorov. Zaradi predvidenih ureditev niso potrebne in niso predvidene spremembe prometne in komunalne infrastrukture.

4. Način pridobitve strokovnih rešitevZa pripravo SD OLN se uporabijo podlage veljavnega

OLN. SD OLN bo po vsebini, obliki in načinu priprave skladen z določili veljavne prostorske zakonodaje.

5. Vrsta postopkaSD OLN se skladno z ZUreP-2 pripravi in sprejme po

rednem postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejetje ob-činskega podrobnega prostorskega načrta.

6. Roki za pripravo SD OLNPostopek predvidenih SD OLN bo skladno z roki, ki

jih za sprejemanje, spreminjanje in dopolnjevanje občinskih prostorskih izvedbenih aktov določa ZUreP-2, trajal približno 12 mesecev.


7. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi SD OLN

Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi SD OLN, so:

– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska 48, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana,

– Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Lju-bljana,

– Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Šte-fanova ulica 5, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reše-vanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana,

– Občina Postojna, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna,– Kovod d.o.o., Jeršice 3, 6230 Postojna,– Elektro Primorska, d.d., Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova

Gorica,– Valtel, d.o.o., Boletina 4, 3232 Ponikva,– Petrol d.d., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana,– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje,

Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska 48, 1000 Ljubljana.

V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave SD OLN izkazalo, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

8. Načrt vključevanja javnostiJavnost se je vključilo pri pripravi Izhodišč z objavo Poziva

za oblikovanje izhodišč na spletni strani Občine Postojna. Jav-nost se v postopek vključuje skladno s 112. členom ZUReP-2. Dopolnjen osnutek SD OLN se javno objavi ter javno razgrne za najmanj 30 dni. V tem času bo javnosti omogočeno dajanje pripomb in predlogov na objavljeno in razgrnjeno gradivo. Jav-nost bo s krajem in časom javne razgrnitve in javne obravnave, načinom dajanja pripomb in rokov za njihovo podajanje, sezna-njena preko javnega naznanila o javni razgrnitvi.

9. Veljavnost sklepa o pričetkuTa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Postojna.

Št. 3505-9/2020Postojna, dne 21. januarja 2021

ŽupanObčine PostojnaIgor Marentič

SLOVENSKE KONJICE

297. Sklep o uveljavitvi Elaborata o oblikovanju cene čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15, 12/16 – popravek in 69/17), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih go-spodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) in 12. člena Odloka o organizaciji javnega komunalnega podjetja (Uradni list RS, št. 27/11) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 16. redni seji dne 28. 1. 2021 sprejel

S K L E Po uveljavitvi Elaborata o oblikovanju cene

čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice

I.Z dnem 1. 2. 2021 se uveljavi Sklep o potrditvi Ela-

borata o oblikovanju cene čiščenja komunalne in pa-davinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice, št. 032-0009/2020-6/4 (150) (Uradni list RS, št. 61/20), ki ga je Občinski svet Občine Slovenske Konjice sprejel na 6. dopisni seji, dne 21. 4. 2020.

II.Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in

začne veljati 1. 2. 2021.

Št. 032-0001/2021-2/2Slovenske Konjice, dne 28. januarja 2021

ŽupanObčine Slovenske Konjice

Darko Ratajc

298. Sklep o uveljavitvi Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne občinske javne službe varstva okolja ravnanje s surovinami (komunalnimi odpadki) v Občini Slovenske Konjice


S K L E Po uveljavitvi Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne občinske javne

službe varstva okolja ravnanje s surovinami (komunalnimi odpadki)

v Občini Slovenske Konjice


borata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne ob-činske javne službe varstva okolja ravnanje s surovina-mi (komunalnimi odpadki) v Občini Slovenske Konjice, št. 032-0009/2020-6/2 (150) (Uradni list RS, št. 61/20), ki ga je Občinski svet Občine Slovenske Konjice sprejel na 6. dopisni seji dne 21. 4. 2020.





Darko Ratajc


299. Sklep o uveljavitvi Elaborata o oblikovanju cene odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice


S K L E Po uveljavitvi Elaborata o oblikovanju cene

odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice


borata o oblikovanju cene odvajanja komunalne in pa-davinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice št. 032-0009/2020-6/3 (150) (Uradni list RS, št. 61/20), ki ga je Občinski svet Občine Slovenske Konjice sprejel na 6. dopisni seji dne 21. 4. 2020.





Darko Ratajc


VLADA300. Uredba o določitvi višine dnevnega

nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2021

Na podlagi četrtega odstavka 82.a člena Zakona o uresni-čevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B Oo določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni

za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2021

1. členTa uredba določa višino dnevnega nadomestila za čas za-

držanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2021 iz četrtega odstavka 82.a člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg).

2. členVišina dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela

zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2021 znaša 25 eurov.

KONČNA DOLOČBA

3. členTa uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-

dnem listu Republike Slovenije.



301. Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih v upravljanju Ministrstva za obrambo

Na podlagi 11. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) Vlada Republike Slo-venije izdaja

U R E D B Oo javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi

projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih v upravljanju

Ministrstva za obrambo


1. člen(vsebina uredbe)

(1) Ta uredba vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega in-teresa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izved-bo projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v

objektih v upravljanju Ministrstva za obrambo v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno- zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu).

(2) Ta uredba določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnika objektov, po-stopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta celovite ener-getske prenove objektov v upravljanju Ministrstva za obrambo.

(3) Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.

2. člen(opredelitev izrazov)

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:1. javni partner oziroma koncedent je Republika Slovenija;2. zasebni partner oziroma koncesionar je fizična ali

pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;

3. uporabnik objekta je Slovenska vojska;4. koncesionirana dejavnost je dejavnost, ki se jo v skladu

s predmetom koncesije, opredeljenim v 5. členu te uredbe, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;

5. pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije je po-godbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in upo-rabnikom objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja med trajanjem koncesijske pogodbe, in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorje-nim merilom za energetsko učinkovitost (na primer finančni prihranki, stopnja udobja itd.);

6. prijavitelj je fizična ali pravna oseba ali skupina teh oseb, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki v postopku javnega razpisa odda prijavo;

7. kandidat je prijavitelj, ki mu je pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga;

8. ponudnik je kandidat, ki je po končani fazi dialoga po-zvan k oddaji končne ponudbe.

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak po-men, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon), Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njihovi podlagi.

II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA

3. člen(javni interes)

Na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spre-membi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi di-rektiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315, z dne 14. 11. 2012, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/27/EU), Energetske-ga zakona, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o ener-getski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumenta-cije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelanega Investicijskega programa za projekt Energetska sanacija objektov MORS – Vojašnica Boštjana Kekca in Letalska baza Brnik št. 478-199/2019-6 z dne 7. 1. 2020, Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva »Energetska


sanacija objektov MORS – Vojašnica Boštjana Kekca Bohinjska Bela in Letalska baza Brnik« (GE projekt, d. o. o., december 2019) št. 478-199/2019-14 z dne 31. 8. 2020 se ugotavlja, da ob-staja javni interes za izvedbo projekta pogodbenega zagotavlja-nja prihranka energije za celovito energetsko prenovo objektov Ministrstva za obrambo v obliki javno-zasebnega partnerstva, na način in v obsegu, kot izhaja iz 4., 5. ter 6. člena te uredbe, saj se bo s predmetnim projektom pripomoglo k uresničitvi ciljev glede izboljšanja energetske učinkovitosti iz 5. člena Direktive 2012/27/EU, spodbudilo pogodbeno zagotavljanje prihranka energije in zmanjšalo emisije toplogrednih plinov.

III. VRSTA, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

4. člen(vrsta javno-zasebnega partnerstva)

Javno-zasebno partnerstvo se izvaja kot koncesijsko jav-no-zasebno partnerstvo, pri čemer gre za koncesijo storitev.

OBJEKT ŠTEVILKA TABLICE NASLOV

ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PODATKI(številka stavbe, k. o. stavbe,

zemljiška številka, k. o. zemljišča)Upravni objekt 12151 Bohinjska Bela 153,

4263 Bohinjska BelaŠt. stavbe: 628, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje: 1930.

Upravni objekt 12152 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela

Št. stavbe: 627, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje: 1930.

Učno-nastanitveni objekt 12157 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela


Knjižnica 12154 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela


Jedilnica 12159 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela


Učno-nastanitveni objekt 12155 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela


Učni objekt 12158 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela


Ambulanta 12153 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela


Kurilnica in kotlovnica 12160 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela


Poveljstvo – nastanitveni objekt

12063 Zgornji Brnik 130k, 4210 Brnik

Št. stavbe: 718, št. dela stavbe: 1, parcela: 2117 ZGORNJI BRNIK 1344/22, 2117 ZGORNJI BRNIK 1344/94.

Hangar 12064 Zgornji Brnik 130k, 4210 Brnik

Št. stavbe: 818, št. dela stavbe: 1, parcela: 2117 ZGORNJI BRNIK 1344/94.

Garaža/delavnica 12066 Zgornji Brnik 130k, 4210 Brnik


Kurilnica/kotlovnica 16559 Zgornji Brnik 130k, 4210 Brnik


5. člen(predmet koncesije)

(1) Predmet koncesije je izvajanje storitev pogodbenega zagotavljanja prihranka energije po načelu pogodbenega za-gotavljanja prihrankov energije v objektih iz 6. člena te uredbe.

(2) Predmet koncesije je lahko poleg pogodbenega zago-tavljanja prihrankov energije tudi pogodbena oskrba z energijo v objektih iz 6. člena te uredbe.

(3) Pogodbena oskrba z energijo je lahko predmet kon-cesije, če večino tveganj v razmerju med koncedentom in koncesionarjem prevzema koncesionar ter se javno-zasebno partnerstvo izvaja v obliki iz prejšnjega člena.

(4) Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrob-neje opredelita v koncesijski pogodbi.

6. člen(območje izvajanja)

(1) Koncesionirana dejavnost se izvaja v naslednjih objek-tih, ki so v upravljanju Ministrstva za obrambo:

(2) Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na morebitno spremembo zemljiškoknjižnega podatka iz prejšnjega odstavka.

(3) Med pripravo ali izvedbo javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov iz prvega odstavka tega člena zmanjša oziroma ustrezno prilagodi, če se za posamezni objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt pogodbenega zagotavljanja prihranka energije negospodarna, ali če bi usklajevanje s pogoji mnenjedajalcev toliko oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno iz-vedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije.

7. člen(čas trajanja)

(1) Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.

(2) Koncesijsko razmerje se sklene za najmanj pet in največ 15 let.

(3) Koncesijsko razmerje se skladno s pogoji veljavne zakonodaje lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, in sicer skladno z določbo četrtega odstavka 71. čle-na Zakona o javno-zasebnem partnerstvu največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred


sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi spremenjenih okoliščin.

IV. FINANCIRANJE

8. člen(financiranje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)

(1) Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se fi-nancirajo iz sredstev koncesionarja in sredstev koncedenta.

(2) Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo biti sredstva koncesionarja večinski vir financiranja.

9. člen(plačilo in nagrada za opravljanje koncesionirane dejavnosti)

(1) Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejav-nosti pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili kon-cesijske pogodbe.

(2) Če so pogodbeno zagotovljeni prihranki energije pre-seženi, je koncesionar upravičen do nagrade v skladu z določili koncesijske pogodbe.

(3) Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.

V. SPLOŠNI POGOJI IZVAJANJA KONCESIJE

10. člen(obveznosti koncesionarja)

(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti:

– izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v objektih, opredeljenih v 6. členu te uredbe;

– pogodbeno zagotovljene prihranke energije v obliki in obsegu, kot sta določena v koncesijski pogodbi;

– standarde udobja, kot so določeni v koncesijski pogodbi;– izvajanje nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane

z obveznostmi iz prve alineje tega odstavka (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu, kot ga predpisujeta veljav-na zakonodaja in koncesijska pogodba;

– izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v konce-sijski pogodbi.

(2) Koncesionar prevzema v povezavi z izvajanjem konce-sije najmanj investicijsko tveganje in tveganje razpoložljivosti.

(3) Koncesionar mora upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe, nujne za zagotovitev ravni varnosti v objektih iz 6. čle-na te uredbe v skladu z varnostnimi standardi, predpisanimi v veljavnih predpisih in internih pravnih aktih Ministrstva za obrambo.

(4) Koncesionirano dejavnost mora koncesionar opravlja-ti nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje koncesionirane dejavnosti samo na način in iz razlogov, ki jih določajo Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ta uredba, koncesijska pogodba ali drug predpis.

11. člen(obveznosti koncedenta)

Obveznosti koncedenta so zlasti:– zagotavljati koncesionarju pogoje za opravljanje kon-

cesionirane dejavnosti tako, kot je opredeljeno v koncesijski pogodbi;

– koncesionarju pomagati pri pridobitvi posameznih pra-vic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;

– v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.

12. člen(obveznosti uporabnika objektov)

Uporabnik objekta ima zlasti dolžnost:– upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta in

jim omogočiti opravljanje nalog iz te uredbe in koncesijske pogodbe;

– v skladu s pogoji in omejitvami, navedenimi v koncesij-ski pogodbi, omogočiti koncesionarju in koncedentu dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz te uredbe in koncesijske pogodbe;

– prijaviti vsa dejstva, pomembna za opravljanje nalog koncesionarja in koncedenta, oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izva-janje nalog;

– gospodarnega ravnanja z vsemi objekti, kjer se opra-vljajo storitve in naloge, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe, ter

– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesi-onarja.

13. člen(druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja

in uporabnika objektov)Druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja

in uporabnika objektov se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

VI. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA


(1) Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki ga vodi Ministrstvo za obrambo in ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem par-tnerstvu.

(2) Objava javnega razpisa mora vsebovati:1. navedbo pravne podlage;2. predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za kon-

cesijo;3. ime in sedež koncedenta;4. predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije;5. začetek in predvideni čas trajanja koncesije;6. postopek izbire koncesionarja;7. pogoje za dostop do razpisne dokumentacije;8. kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo pre-

dložitev;9. zahteve glede vsebine vlog;10. pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila

o njihovem izpolnjevanju;11. pogoje za predložitev skupne vloge;12. merila za izbiro najugodnejšega kandidata;13. naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;14. rok, v katerem so kandidati obveščeni o izidu javnega

razpisa, in15. druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zako-

nodajo.(3) V postopku izbire strokovna komisija iz 15. člena te

uredbe preveri najmanj ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost prijaviteljev. V javni razpis morajo biti zato vključeni najmanj pogoji, ki zagotavljajo, da:

– je prijavitelj registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;

– ima prijavitelj ustrezne reference s področja predmeta koncesije;


– ima prijavitelj zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.

(4) Strokovna komisija iz 15. člena te uredbe pri izbiri kon-cesionarja upošteva naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti:

– višina prihrankov;– obseg ponujenih ukrepov;– trajanje koncesijskega razmerja;– višina naložbe in– garancija po poteku razmerja.(5) Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogo-

jev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga in ponudbeno fazo.

15. člen(strokovna komisija)

(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje minister, pristojen za obrambo.

(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z naslednjih delovnih področij: pravo, ekonomija in gradbeno-tehnična stroka, pri čemer zadostuje, da ima vsak član izkušnje zgolj na enem izmed naštetih področij.

(3) Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje klasi-fikacij (7. raven), in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delov-nega področja iz prejšnjega odstavka.

16. člen(postopek izbire)

(1) Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po po-stopku konkurenčnega dialoga, ki poteka v treh fazah:

– faza preverjanja usposobljenosti;– faza dialoga;– ponudbena faza.(2) V fazi preverjanja usposobljenosti se preveri usposo-

bljenost prijaviteljev, pri čemer se usposobljenost prizna vsem prijaviteljem, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo pogoje, določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in predlaga, katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.

(3) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za obrambo, izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga.

(4) Med prijavitelji, ki jim je bila pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati), se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi vse dotlej, dokler se ne najde rešitev, ki ustreza ciljem in potrebam koncedenta. Strokovna komisija pred koncem dialoga izdela poročilo, v okviru katerega je navedeno, katera rešitev najbolj ustreza ciljem in potrebam koncedenta.

(5) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za obrambo, izda sklep o koncu faze dialoga, ki opredeljuje sprejeto rešitev.

(6) Na podlagi sprejete rešitve iz končanega dialoga in drugih sestavin, ki se podrobneje opredelijo v razpisni doku-mentaciji za ponudbeno fazo, se kandidate pozove k predložitvi končne ponudbe.

(7) Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oce-

ni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji ponudb strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed ponudb najbolj ustreza določenim merilom oziroma ka-kšen je nadaljnji vrstni red ponudb glede na ustreznost meril, določenih v javnem razpisu.

(8) Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka sprejme minister, pristojen za obrambo.

(9) Strokovna komisija poročila iz drugega, četrtega in sedmega odstavka tega člena posreduje Vladi Republike Slo-venije.

17. člen(koncesijska pogodba)

(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem skle-ne koncedent.

(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.(3) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar po-

drobno uredita medsebojna razmerja v povezavi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso ureje-ne v tej uredbi. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje jav-nega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

VII. PRILAGODITEV RAZMERIJ

18. člen(prilagoditev razmerij)

(1) Ob spremenjenih okoliščinah se lahko prilagodi raz-merje med koncedentom in koncesionarjem.

(2) Način in razlogi za prilagoditev razmerij med konce-sionarjem in koncedentom se uredijo v koncesijski pogodbi.

VIII. POROČANJE IN NADZOR

19. člen(dolžnost poročanja)

(1) Koncesionar mora v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evi-dence in koncedentu ter uporabniku objektov predložiti poročila in drugo potrebno dokumentacijo v skladu z njunimi navodili.

(2) Vsebina dolžnosti koncesionarja iz prejšnjega od-stavka in način njenega izvajanja se podrobneje uredita v koncesijski pogodbi.

20. člen(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti opravljata koncedent in uporabnik objektov v skladu z Zako-nom o javno-zasebnem partnerstvu in koncesijsko pogodbo.

(2) Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski po-godbi.

IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

21. člen(prenehanje koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje preneha:– s prenehanjem koncesijske pogodbe;– z odkupom koncesije ali– s prevzemom koncesije

na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.


X. KONČNA DOLOČBA


Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



302. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlagališčih odpadkov

Na podlagi petega odstavka 20. člena, šestega odstavka 70. člena in tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B Oo spremembah in dopolnitvah

Uredbe o odlagališčih odpadkov

1. členV Uredbi o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS,

št. 10/14, 54/15, 36/16 in 37/18) se v 1. členu prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:

»(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), nazadnje spremenjeno z Direktivo (EU) 2018/850 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 100), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/31/ES) in Odločbo Sveta z dne 19. decembra 2002 o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih na podlagi člena 16 in Priloge II k Direktivi 1999/31/ES (UL L št. 11 z dne 16. 1. 2003, str. 27) s ciljem čim hitrejšega prehoda na kro-žno gospodarstvo določa zahteve za zagotovitev postopnega zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališčih, zlasti tistih, ki so primerni za recikliranje ali drugo predelavo, zahteve, ki jih morajo izpolnjevati odpadki, ki se odlagajo, pravila ravnanja in druge pogoje za odlaganje odpadkov ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, odlaganjem in zapiranjem odlagališča odpadkov ter ravnanje po njegovem zaprtju z na-menom, da se v celotnem obdobju obratovanja odlagališča zmanjšajo škodljivi vplivi na okolje, zlasti zaradi vplivov one-snaževanja površinske vode, podzemne vode, tal in zraka, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov ter preprečijo tveganja za zdravje ljudi.

(2) Ta uredba določa tudi pravila za skladiščenje odpad-kov z živim srebrom (v nadaljnjem besedilu: kovinsko živo sre-bro) v skladu z Uredbo (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008 (UL L št. 137 z dne 24. 5. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/852).«.

2. členV 2. členu se v drugem odstavku v 1. točki beseda »gno-

jil« nadomesti z besedo »snovi«.

5. točka se spremeni tako, da se glasi:»5. odlaganje odpadkov iz rudarskih in drugih ekstraktiv-

nih dejavnosti na kopnem, to je odpadkov, ki nastajajo pri razi-skovanju, izkoriščanju, tudi v predproizvodni fazi, pri obdelavi in skladiščenju mineralnih surovin in v kamnolomih, če se z njimi ravna v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo.«.

3. členV 3. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi

odstavek, 4. točka spremeni tako, da se glasi:»4. gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri graditvi

v skladu z zakonom, ki ureja graditev, in je razvrščen v skupino odpadkov 17 s seznama odpadkov;«.

5. točka se črta.Za dosedanjo 6. točko, ki postane 5. točka, se doda nova

6. točka, ki se glasi:»6. indikativni parameter podzemne vode je indikativni

parameter iz preglednice 1 iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe, in se izraža kot koncentracija onesnaževala v podze-mni vodi;«.

10. točka se spremeni tako, da se glasi:»10. meja zaznavnosti je meja zaznavnosti, kot jo dolo-

ča predpis, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemnih voda;«.

11. točka se spremeni tako, da se glasi:»11. obdelava mešanih komunalnih odpadkov je postopek

odstranjevanja z oznako D8 iz predpisa, ki ureja odpadke, in mora biti izveden kot mehansko biološka obdelava v skladu z Zaključkom o BAT in Referenčnim dokumentom o BAT, ki urejata ravnanje z odpadki. Mehansko biološka obdelava je postopek odstranjevanja mešanih komunalnih odpadkov, ki se izvede kot pripravljalni (predhodni) postopek pred odlaganjem mešanih komunalnih odpadkov na odlagališču;«.

Za 18. točko se dodata novi 19. in 20. točka, ki se glasita:»19. opozorilna sprememba je sprememba vsebnosti

onesnaževala, ki je določena kot vrednost, pri kateri je prišlo do onesnaženja podzemne vode zaradi vpliva odlaganja od-padkov na odlagališču na podzemno vodo;

20. osnovni parameter podzemne vode je osnovni para-meter iz preglednice 1 iz priloge 8 te uredbe, in se izraža kot koncentracija onesnaževala v podzemni vodi;«.

Dosedanje 19. do 21. točka postanejo 21. do 23. točka.V dosedanji 22. točki, ki postane 24. točka, se besedilo

»s predpisom, ki ureja graditev objektov« nadomesti z besedi-lom »z zakonom, ki ureja graditev«.

Dosedanja 23. točka postane 25. točka.Dosedanja 24. točka, ki postane 26. točka, se spremeni

tako, da se glasi:»26. skladišče kovinskega živega srebra je zaprt sistem

za skladiščenje kovinskega živega srebra v skladu z Uredbo 2017/852, in sicer:

– rudnik soli, prilagojen za trajno skladiščenje pretvorjenih odpadkov z živim srebrom, ali globoka podzemna formacija iz trdnih kamnin, ki zagotavlja enako ali višjo raven varnosti in zaprtosti kakor rudnik soli,

– nadzemno skladišče, namenjeno začasnemu skladi-ščenju kovinskega živega srebra dlje kot eno leto, ali trajnemu skladiščenju pretvorjenih in strjenih odpadkov z živim srebrom in opremljeno za ta namen, ki zagotavlja enako ali višjo raven varnosti in zaprtosti kakor skladišča iz prejšnje alineje;«.

Dosedanji 25. in 26. točka postaneta 27. in 28. točka.Za dosedanjo 26. točko, ki postane 28. točka, se doda

nova 29. točka, ki se glasi:»29. temeljna tla so izravnana nosilna površina, na katero

se zgradi telo odlagališča;«.Dosedanje 27. do 30. točka postanejo 30. do 33. točka.Na koncu dosedanje 29. točke, ki postane 32. točka, se

vejica ter beseda »in« nadomestita s podpičjem.Na koncu dosedanje 30. točke, ki postane 33. točka, se

pika nadomesti z vejico in doda beseda »in«.


Za dosedanjo 30. točko, ki postane 33. točka, se doda nova, 34. točka, ki se glasi:

»34. vplivno območje odlagališča je vplivno območje na-prave, kot ga določa predpis, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemnih voda.«.

Za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Izrazi odpadek, nevarni odpadek, komunalni odpa-dek in ravnanje z odpadki so opredeljeni v zakonu, ki ureja varstvo okolja, izrazi nenevarni odpadek, povzročitelj odpad-kov, imetnik odpadkov, ločeno zbiranje, predelava, priprava za ponovno uporabo, recikliranje in odstranjevanje pa v predpisu, ki ureja odpadke.«.

4. členV 4. členu se za četrtim odstavkom doda nov, peti odsta-

vek, ki se glasi:»(5) Po prenehanju obratovanja odlagališča je prepove-

dano načrtovanje in izvajanje posegov v telo odlagališča ali načrtovanje in izvajanje posegov, ki bi lahko vplivali na stabil-nost odlagališča.«.

5. členV 5. členu se za tretjim odstavkom doda nov, četrti odsta-

vek, ki se glasi:»(4) Ministrstvo mora pred izdajo okoljevarstvenega do-

voljenja za odlaganje odpadkov na odlagališče iz 41. člena te uredbe ali njegove spremembe preveriti, ali so upoštevani prednostni vrstni red ravnanja z odpadki (hierarhija ravnanja z odpadki) in ukrepi za doseganje ciljev pri ponovni uporabi, recikliranju in predelavi iz predpisa, ki ureja odpadke, sicer vlogo zavrne.«.

6. členV 6. členu se črta tretji odstavek.Dosedanji četrti do sedmi odstavek postanejo tretji do

šesti odstavek.

7. členV 9. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:»(1) Odlaganje ostankov obdelanih komunalnih odpad-

kov je obvezna občinska gospodarska javna služba odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.«.

Dosedanji prvi do peti odstavek postanejo drugi do šesti odstavek.

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odsta-vek, se v tretji alineji besedilo »Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »RS«.

V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odsta-vek, se za besedilom »letno količino odloženih« doda besedilo »biološko razgradljivih«, besedilo »Republike Slovenije« pa se nadomesti z besedilom »RS«.

Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane šesti odsta-vek, se dodajo novi, sedmi do deseti odstavek, ki se glasijo:

»(7) Opredelitev ukrepov v zvezi z zmanjšanjem količine odloženih komunalnih odpadkov v programu ravnanja z od-padki, ki zajema celotno ozemlje RS, mora izhajati iz cilja, da se mora v RS do leta 2035 količina na odlagališčih odloženih komunalnih odpadkov zmanjšati na deset odstotkov skupne količine (po masi) nastalih komunalnih odpadkov ali manj.

(8) Ukrepi za dosego cilja iz prejšnjega odstavka se nana-šajo predvsem na upoštevanje hierarhije ravnanja z odpadki iz četrtega odstavka 5. člena te uredbe, zahteve za obdelavo me-šanih komunalnih odpadkov v skladu z drugim odstavkom tega člena, prepovedi odlaganja odpadkov iz 10. člena te uredbe in plačilo okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih.

(9) Izračun in preverjanje podatkov glede doseganja ci-ljev iz tega člena ministrstvo opravi v skladu z Izvedbenim

sklepom Komisije (EU) 2019/1885 z dne 6. novembra 2019 o določitvi pravil za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov o odlaganju komunalnih odpadkov na odlagališčih v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES in razveljavitvi Odločbe Komisije 2000/738/ES (v nadaljnjem besedilu: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1885).

(10) Če ministrstvo na podlagi analize podatkov iz 69. čle-na ugotovi, da za določeno koledarsko leto cilji iz tega člena niso doseženi, takoj obvesti inšpektorat, ki opravi izredni nad-zor izpolnjevanja vseh določb, predpisanih za namen dosega-nja posameznega okoljskega cilja pri vseh zavezancih, ter jim v primeru ugotovljenih nepravilnosti določi ukrepe za uskladitev s predpisanimi zahtevami in roke za izvedbo teh ukrepov. Kadar kršitve pri zavezancih niso ugotovljene, ministrstvo predpiše nove ali strožje ukrepe za doseganje ciljev iz tega člena.«.

8. členV 10. členu se v prvem odstavku v 2. točki besedilo druge

alineje spremeni tako, da se glasi:»– koncentratov iz čistilne naprave za izcedno vodo in

drugo odpadno vodo, ki nastaja na območju odlagališča, in izcedne vode, če se v zaprtem krožnem toku vračajo na te-snjeni del odlagališča v fazi odlaganja odpadkov in je na pod-lagi celovite vodne bilance dokazano, da se zaradi vračanja koncentratov in izcedne vode telo odlagališča dolgoročno ne more zasititi z vodo; omogočeno mora biti odvajanje izcedne vode iz telesa odlagališča in zagotovljeno neovirano odvajanje odlagališčnih plinov;«.

Tretja alineja se črta.14. točka se spremeni, tako da se glasi:»14. odpadke, ki so ločeno zbrani za pripravo za ponov-

no uporabo in recikliranje, razen za odpadke, ki so nastali v kasnejših postopkih obdelave ločeno zbranih odpadkov, za katere odlaganje na odlagališčih v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke, zagotavlja najboljši izid za okolje;«.

Za spremenjeno 14. točko se doda nova, 15. točka, ki se glasi:

»15. vse odpadke, primerne za recikliranje ali drugo pre-delavo, zlasti v komunalnih odpadkih, razen tistih, za katere odlaganje na odlagališčih v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke, zagotavlja najboljši izid za okolje.«.

9. členTretji odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi:»(3) Ne glede na tretji odstavek prejšnjega člena ter prvi in

drugi odstavek tega člena mora upravljavec centra iz četrtega odstavka prejšnjega člena za mešane komunalne odpadke zagotoviti izdelavo ocene odpadkov, vključno s kemično analizo odpadkov, na vsakih 2.000 ton mešanih komunalnih odpad-kov, prevzetih v obdelavo, ali vsakih šest mesecev, če je teh odpadkov v tem obdobju manj kot 2.000 ton, ali enkrat na dva meseca, če je mešanih komunalnih odpadkov v tem obdobju 2.000 ton ali več.«.

10. členTretji odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi:»(3) Ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka je lahko zu-

nanji rob telesa odlagališča manj kot 50 m oddaljen od območja kmetijskih zemljišč, če odlagališče ne pomeni večjega tveganja za kakovost tal in za rastline, namenjene prehrani ljudi in živali na kmetijskem zemljišču.«.

V četrtem odstavku se za besedo »omejitev« doda bese-dilo »iz prejšnjih odstavkov tega člena«.

11. členV 37. členu se v šestem odstavku beseda »prenašanja«

nadomesti z besedo »prenašanje«.


12. členV 40. členu se v tretjem odstavku v 3. točki pika na koncu

stavka nadomesti z besedo »in« ter doda nova, 4. točka, ki se glasi:.

»4. predlog ukrepov iz 10. točke prvega odstavka 41. čle-na te uredbe.«.

13. členV 41. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako,

da se glasi:»2. območje odlagališča z navedbo šifre in imena katastr-

ske občine ter parcelne številke in poligon območja odlaganja odpadkov, opredeljenega s koordinatami v državnem koordi-natnem sistemu,«.

10. točka se spremeni tako, da se glasi:»10. ukrepe ob preseganju opozorilne spremembe para-

metrov podzemne vode ali mejne vrednosti katerega koli para-metra onesnaženosti izcedne vode, ukrepe v primeru čezmer-nega obremenjevanja površinske vode zaradi vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču in ukrepe v primeru čezmernega obremenjevanja okolja zaradi povzročanja znatnega poveča-nja iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,«.

14. členV 43. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:»(2) Upravljavec odlagališča mora v načrtu iz prejšnje-

ga odstavka upoštevati tudi prednostni vrstni red ravnanja z odpadki (hierarhijo ravnanja z odpadki), po katerem imajo drugi postopki predelave in odstranjevanja prednost pred od-laganjem, ter pojasniti, zakaj je za odpadke, ki jih odlaga na odlagališču, na ta način zagotovljen najboljši izid za okolje.«.

Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Če gre za odlaganje na odlagališču za komunalne odpadke, mora načrt iz prejšnjega odstavka za predvideno obdobje odlaganja vsebovati tudi podatke o vrsti in količini biološko razgradljivih odpadkov, ki se odlagajo, ter komunalnih odpadkov, ki se odlagajo, iz načrta pa mora biti razvidno, da so načini zmanjševanja količine odloženih biološko razgradljivih odpadkov in komunalnih odpadkov v skladu z usmeritvami iz 9. člena te uredbe.«.

Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

15. členV 46. členu se v prvem odstavku v tretji alineji besedilo

»izcedne vode in« nadomesti z besedilom »izcedne vode, odvajanju«.

Peta alineja se spremeni tako, da se glasi:»– meritve parametrov obratovalnega monitoringa stanja

podzemne vode.«.Na koncu tretjega odstavka se za piko doda besedilo:»Oseba iz prejšnjega stavka pripravi tudi predloge ukre-

pov iz 10. točke prvega odstavka 41. člena te uredbe.«.

16. členV 47. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:»(2) Če upravljavec odlagališča pri izvajanju obratoval-

nega monitoringa ugotovi, da je presežena opozorilna spre-memba katerega koli osnovnega ali indikativnega parametra podzemne vode, za katerega je opozorilna sprememba dolo-čena v okoljevarstvenem dovoljenju, mora takoj začeti izvajati ustrezne ukrepe iz 10. točke prvega odstavka 41. člena te ured-be ter o tem pisno obvestiti inšpektorat najpozneje v sedmih dneh po ugotovitvi spremembe, o izvedenih ukrepih in učinkih izvajanja ukrepov pa poročati v poročilu o obratovalnem moni-toringu iz sedmega odstavka prejšnjega člena in inšpektoratu. Zaradi zmanjšanja opozorilnih sprememb na predpisano raven upravljavec odlagališča v poročilu o obratovalnem monitoringu

iz prejšnjega stavka določno opredeli, katere ukrepe bo izvedel do naslednjega poročevalskega obdobja.«.

Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odsta-vek odstavek, ki se glasita:

»(4) Če iz rezultatov meritev obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, ki se izvaja v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda, izhaja, da sprememba vsebnosti posameznega parametra obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda presega okoljski standard kakovosti za dobro kemijsko stanje (LP-OSK ali NDK-OSK) ali presega mejno vrednost za dobro ekološko stanje (LP-OSK ali NDK-OSK) iz predpisa, ki ureja stanje površinskih voda, se šte-je, da odlagališče čezmerno obremenjuje površinske vode za-radi vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču. Če upravljavec odlagališča ugotovi čezmerno obremenjevanje iz prejšnjega stavka, mora takoj začeti izvajati ustrezne ukrepe iz 10. točke prvega odstavka 41. člena te uredbe ter o načinu ukrepanja in začetku izvajanja ukrepov pisno obvestiti inšpektorat in mini-strstvo najpozneje v sedmih dneh po ugotovitvi čezmernosti, o izvedenih ukrepih in učinkih izvajanja ukrepov pa poročati v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda in inšpektoratu.

(5) Če upravljavec odlagališča pri obratovalnem monito-ringu stanja površinskih voda ugotovi, da odlagališče s pov-zročanjem znatnega povečanja iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, čezmerno obremenjuje okolje, mora takoj začeti izvajati ustrezne ukrepe iz 10. točke prvega odstavka 41. člena te uredbe ter o načinu ukrepanja in začetku izvajanja ukrepov pisno obvestiti inšpektorat in ministrstvo najpozneje v sedmih dneh po ugotovitvi čezmernosti, o izvedenih ukrepih in učinkih izvajanja ukrepov pa poročati v poročilu o obratovalnem moni-toringu stanja površinskih voda in inšpektoratu.«.

Dosedanji četrti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(6) Če upravljavec odlagališča pri obratovalnem moni-toringu ugotovi, da je presežena mejna vrednost katerega koli parametra onesnaženosti izcedne vode v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje izcedne vode z odlagališč, mora takoj začeti izvajati ukrepe iz 10. točke prvega odstavka 41. člena te ured-be ter o načinu ukrepanja in začetku izvajanja ukrepov pisno obvestiti inšpektorat najpozneje v sedmih dneh po ugotovitvi preseganja mejne vrednosti, o izvedenih ukrepih pa poročati v poročilu o obratovalnem monitoringu odpadnih voda iz pred-pisa, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda.«.

V dosedanjem petem odstavku, ki postane sedmi odsta-vek, se besedilo »drugega ali četrtega« nadomesti z besedilom »drugega, četrtega, petega ali šestega«.

17. členV 50. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:»(1) Upravljavec odlagališča mora v poročilu o obdelavi

odpadkov, ki ga vsako leto predloži ministrstvu v skladu s pred-pisom, ki ureja odpadke, navesti tudi podatke o:

– velikosti površine, na kateri so že odloženi odpadki, prostornini odloženih odpadkov in metodi odlaganja,

– izračunu celotne zmogljivosti in preostale zmogljivosti (v t, m2 in m3) do prenehanja odlaganja ter času prenehanja odlaganja,

– količinah po številkah odpadkov:a) ki jih je kot gradbeni material uporabil za gradnjo objek-

tov odlagališča,b) ki jih je prevzel v odlaganje brez ocene odpadkov v

skladu s 14. členom te uredbe,c) ki jih je v skladu s 33. členom te uredbe uporabil za

prekrivanje odlagališča,d) za katere je dovolil skladiščenje na območju odlagali-

šča v skladu s tretjim odstavkom 19. člena te uredbe,e) za zavrnjene odpadke inf) ki jih je odložil iz posamezne občine, za katero izvaja

obvezno občinsko gospodarsko javno službo odlaganja ostan-


kov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ter obdobje izvajanja te javne službe.«.

18. členV 53. členu se v drugem odstavku za četrto alinejo doda

nova peta alineja, ki se glasi:»– predlog ukrepov iz pete alineje četrtega odstavka tega

člena,«.Dosedanja peta do osma alineja postanejo šesta do de-

veta alineja.V četrtem odstavku se za peto alinejo doda nova šesta

alineja, ki se glasi:»– ukrepe ob preseganju opozorilne spremembe parame-

trov podzemne vode ali mejne vrednosti katerega koli parame-tra onesnaženosti izcedne vode, ukrepe ob čezmernem obre-menjevanju površinske vode zaradi vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču in ukrepe ob čezmernem obremenjevanju okolja zaradi povzročanja znatnega povečanja iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,«.

Dosedanja šesta in sedma alineja postaneta sedma in osma alineja.

19. členV 54. členu se v prvem odstavku v drugi alineji beseda

»členu« nadometi z besedo »člena«.Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti od-

stavek, ki se glasita:»(3) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka lahko upra-

vljavec odlagališča v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, ministrstvo pisno obvesti o nameri dokončnega prenehanja obratovanja odlagališča in priloži dokazila, s katerimi izkazuje izpolnjevanje zahtev za prenehanje obratovanja naprave iz zakona in te uredbe.

(4) Šteje se, da emisije z zaprtega odlagališča ne vpli-vajo škodljivo na okolje, če v zadnjih desetih letih obratovanja pri upravljavcu odlagališča nevarnih odpadkov ali upravljavcu odlagališča nenevarnih odpadkov oziroma v zadnjih petih letih obratovanja pri upravljavcu odlagališča inertnih odpadkov ni prišlo do čezmernih vplivov na okolje iz 55. člena te uredbe in v istem obdobju za vsak parameter ni izkazan trend naraščanja koncentracij onesnaževal.«.

Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.

20. členV 55. členu se v tretjem odstavku v tretji alineji besedilo

»površinske ali« nadomesti z besedilom »površinske vode ali neposredno v«.


»(primernost odpadka in skladiščenje)«.Za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, se dodata

nova, drugi in tretji odstavek, ki se glasita:»(2) Kovinsko živo srebro se lahko do 1. januarja 2023

v tekoči obliki začasno skladišči v nadzemnih skladiščih, če izpolnjuje posebne zahteve za skladiščenje kovinskega živega srebra iz te uredbe in zahteve iz predpisa, ki ureja preprečeva-nje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic.

(3) Kovinsko živo srebro se lahko trajno skladišči, če izpolnjuje posebne zahteve za skladiščenje kovinskega živega srebra iz te uredbe in se pred odstranitvijo pretvori ali pretvori in strdi, če bo odstranjeno v nadzemnih skladiščih kovinskega živega srebra.«.

22. členV 68. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi

odstavek, dodata nova, drugi in tretji odstavek, ki se glasita:»(2) Upravljavec objekta, v katerem se izvajata pretvorba

in po potrebi strjevanje kovinskega živega srebra, mora zago-

toviti sledljivost z vzpostavitvijo registra na način, predpisan v drugem odstavku 14. člena Uredbe (EU) 2017/852.

(3) Upravljavec skladišča kovinskega živega srebra mora ministrstvu v skladu z zahtevami četrtega odstavka 14. člena Uredbe (EU) 2017/852 poslati podatke iz registra iz prejšnjega člena.«.

23. členNaslov poglavja »X. POROČANJE KOMISIJI« se spre-

meni tako, da se glasi:

»X. KONTROLA IN ANALIZA PODATKOV TER POROČANJE KOMISIJI«.


»69. člen(kontrola in analiza podatkov ter poročanje Komisiji o izvajanju Direktive 1999/31/ES)

(1) Ministrstvo vsako leto na podlagi poročil iz predpisa, ki ureja odpadke, in poročil iz 50. člena te uredbe preveri poslane podatke zavezancev, pripravi analizo podatkov o odloženih odpadkih na odlagališčih v preteklem koledarskem letu in jo v devetih mesecih po izteku roka za predložitev teh poročil objavi na svoji spletni strani.

(2) V skladu s 15. členom Direktive 1999/31/ES ministr-stvo Komisiji sporoči podatke o odloženih komunalnih odpad-kih na odlagališčih in o odloženih biorazgradljivih komunalnih odpadkih na odlagališčih za vsako koledarsko leto, in sicer elektronsko v 18 mesecih po izteku leta poročanja, za katero so se podatki zbirali, in v obliki, določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2019/1885.

(3) Podatke iz prejšnjega odstavka ministrstvo Komisiji prvič poroča za leto 2020, pri čemer podatke o odloženih bio-razgradljivih komunalnih odpadkih na odlagališčih ministrstvo Komisiji sporoča le do leta 2025.«.

25. členV 71. členu se v prvem odstavku v 5. točki beseda »prve-

ga« nadomesti z besedo »drugega«.V 6. točki se beseda »drugi« nadomesti z besedo »tretji«.Za 34. točko se dodata novi 35. in 36. točka, ki se glasita:»35. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 47. člena te

uredbe,36. ravna v nasprotju s petim odstavkom 47. člena te

uredbe,«.Dosedanja 35. točka, ki postane 37. točka, se spremeni

tako, da se glasi:»37. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 47. člena te

uredbe,«.Dosedanje 36. do 49. postanejo 38. do 51. točka.V dosedanji 49. točki, ki postane 51. točka, se beseda

»tretjim« nadomesti z besedo »petim«.Dosedanje 50. do 68. točka postanejo 52. do 70. točka.

26. členV 73. členu se v prvem odstavku v 1. točki beseda »prvi«

nadomesti z besedo »drugi«.2. točka se črta.V dosedanji 3. točki, ki postane 2. točka, se beseda »pe-

tim« nadomesti z besedo »četrtim«.

27. členŠesti odstavek 76. člena se spremeni tako, da se glasi:»(6) Ministrstvo v postopku iz šestega odstavka 85. člena

v zvezi z 78. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16,


61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20) ali v postopku iz 78. člena tega zakona po uradni dolžnosti preveri in spremeni okoljevarstveno dovoljenje iz prejšnjega odstavka in za obstoječe odlagališče smiselno upošteva obseg ukrepov varstva okolja za zaprto odlagališče iz veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja, pri čemer pa se določbe prvega odstavka 80. čle-na Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS,št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20) ne uporabljajo.«.

28. členV prilogi 1 se v 1. točki sedmi odstavek spremeni tako,

da se glasi:»(7) Z industrijsko odpadno vodo s funkcionalnih prome-

tnih in manipulativnih površin, ki nastane kot posledica padavin, je treba ravnati v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, ter jo odvajati najmanj čez lovilnik olj.«.

Za devetim odstavkom se dodajo novi, deseti do dvanajsti odstavek, ki se glasijo:

»(10) Center za ravnanje s komunalnimi odpadki mora za skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov na prostem izpolnjevati tudi zahteve iz predpisa, ki ureja skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov na prostem.

(11) Skladišče mešanih komunalnih odpadkov ter obdela-nih in izločenih odpadkov se izvede tako, da so izpolnjene zah-teve za skladiščenje, shranjevanje in označevanje odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke.

(12) Za skladiščenje izločene odpadne embalaže mora biti v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki zagotovljen tako velik skladiščni prostor, da zadošča za vsaj sedemdnevno skladiščenje teh odpadkov.«.

V 2. točki se besedilo »z uredbo, ki ureja« nadomesti z besedilom »s predpisi, ki urejajo«.

29. členV prilogi 2 se v 6.2 točki v opombah beseda »zemljini«

nadomesti z besedilom »zemeljskih izkopih«.

30. členV prilogi 3 se v preglednici besedilo »gradbeni odpadki,

ki nastajajo pri gradnji ali razgradnji objektov« nadomesti z besedilom »gradbeni odpadki, ki nastajajo pri graditvi«.

31. členV prilogi 7 se v celotnem besedilu 4.6 točke beseda »one-

snaževanja« nadomesti z besedo »stanja«.

32. členV prilogi 8 se v 6. točki prvi odstavek spremeni tako, da

se glasi:»Meritve parametrov podzemne vode obsegajo meritve

višine gladine podzemne vode in parametrov, določenih v oko-ljevarstvenem dovoljenju za posamezno odlagališče, ki vključu-je tudi program ukrepov v primeru preseganja opozorilne spre-membe parametrov podzemne vode iz točke 6.2 te priloge.«.

V drugem odstavku se številka »1« nadomesti s številko »2«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:»Meritve parametrov podzemne vode in spremembe

vsebnosti posameznega parametra zaradi ugotavljanja vpliva odlagališča na podzemne vode se izvajajo v skladu s predpi-som, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode.«.

Za spremenjenim tretjim odstavkom se doda nova pre-glednica 1, ki se glasi:

»PREGLEDNICA 1: Opozorilne spremembe A in BZa posamezni parameter organskih spojin, ki v pregle-

dnici 1 niso navedene, velja opozorilna sprememba A: +100 in B: +100, za posamezni parameter anorganskih spojin pa A: +300 in B: +100.

Parameter Enota Izražen kot

Meja zaznavnosti

Opozorilna sprememba

( %) A


( %) B

OSNOVNI PARAMETRITOC mg/l C 0,5 +100 +50AOX µg/l Cl 2 +100 +50Amonij mg/l NH4 0,01 +200 +100Natrij mg/l Na 1 +500 +1000Kalij mg/l K 1 +500 +1000Kalcij mg/l Ca 3 +100 +50Magnezij mg/l Mg 1 +100 +50Železo mg/l Fe 1 +300 +150Hidrogenkarbonati mg/l HCO3 3 +100 +50Nitrati mg/l NO3 1 +100 +50Sulfati mg/l SO4 1 +500 +1000Kloridi mg/l Cl 1 +500 +1000Ortofosfati mg/l PO4 0,05 +100 +50Bor mg/l B 0,02 +100 +50INDIKATIVNI PARAMETRINitriti mg/l NO2 0,01 +200 +100Fluoridi mg/l F 0,1 +200 +100Cianidi µg/l CN 5 +200 +100Sulfidi mg/l S 0,05 +200 +100Kovine

Aluminij µg/l Al 1 +300 +150Antimon µg/l Sb 0,2 +300 +100Arzen µg/l As 1 +300 +100


Parameter Enota Izražen kot

Meja zaznavnosti


( %) A


( %) B

Baker µg/l Cu 1 +300 +100Barij µg/l Ba 10 +300 +100Berilij µg/l Be 0,2 +300 +100Cink µg/l Zn 5 +300 +100Kadmij µg/l Cd 0,1 +300 +100Kobalt µg/l Co 1 +300 +100Kositer µg/l Sn 2 +300 +100Krom (skupno) µg/l Cr 1 +300 +100Krom (6+) µg/l Cr 6+ 1 +300 +100Mangan mg/l Mn 0,2 +300 +150Molibden µg/l Mo 1 +300 +100Nikelj µg/l Ni 1 +300 +100Selen µg/l Se 1 +300 +100Srebro µg/l Ag 1 +300 +100Svinec µg/l Pb 1 +300 +100Talij µg/l Tl 1 +300 +100Titan µg/l Ti 1 +300 +100Telur µg/l Te 1 +300 +100Vanadij µg/l V 1 +300 +100Živo srebro µg/l Hg 0,1 +100 +100

Mineralna olja µg/l 5 +100 +50Fenolne snovi µg/l 1 +300 +100Epiklorhidrin µg/l 1 +200 +200Lahkohlapni kloriraniogljikovodiki – LKCH (1) µg/l Cl 2.0 +200 +100

Diklorometan µg/l 0,5 +100 +100Tetraklorometan µg/l 0,1 +100 +100Kloroform µg/l 0,3 +100 +1001,1,1-trikloroetan µg/l 0,1 +100 +1001,2-dikloroetan µg/l 0,5 +100 +100cis-1,2-dikloroeten µg/l 0,5 +100 +100Trikloroeten µg/l 0,2 +100 +100Tetrakloroeten µg/l 0,2 +100 +100

Lahkohlapni aromatskiogljikovodiki – BTX (2) µg/l 1 +200 +100Poliklorirani bifenili – PCB (3) µg/l 0,02 +300 +100Policiklični aromatskiogljikovodiki – PAH (4) µg/l 0,01 +200 +100Pesticidi (5) µg/l 0,05 +200 +100

Alaklor µg/l 0,03 +100 +100Terbutilazin µg/l 0,03 +100 +100Dimetenamid µg/l 0,03 +100 +100Klortoluron µg/l 0,03 +100 +100Metolaklor µg/l 0,03 +100 +100Atrazin µg/l 0,03 +100 +100Desetil – atrazin µg/l 0,03 +100 +100Desizopropil – atrazin µg/l 0,03 +100 +100Simazin µg/l 0,03 +100 +100Prometrin µg/l 0,03 +100 +100Propazin µg/l 0,03 +100 +100

(1) vsota lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov. Za para-metre, ki v preglednici niso navedeni, je opozorilna sprememba A: +100 in B: +100;

(2) vsota benzena, toluena, ksilena in alkil benzenov (orto, meta, para);

(3) vsota polikloriranih bifenilov – PCB-28, PCB-52, PCB-101, PCB-138, PCB-153, PCB-180, PCB-194;


(4) vsota policikličnih aromatskih ogljikovodikov – fluo-ranten, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten, benzo(a)piren, indeno(1,2,3-cd)piren in benzo(ghi)perilen (mejna vrednost za pitno vodo velja za seštevek, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluo-ranten, indeno(1,2,3-cd)piren in benzo(ghi)perilen). Monitoring pesticidov se opravlja za obvezen nabor iz preglednice 1 in za pomembne spojine iz skupine pesticidov in njihovih razgra-dnih produktov, katerih prisotnost ugotovimo z identifikacijo GC-MS. Za vsak parameter iz vsote velja opozorilna spremem-ba A: +200 in B: +100;

(5) vsota pesticidov in njihovih metabolitov (organoklor-ni, triazinski, organofosforni, derivati fenoksi ocetne in sečne kisline). Za parametre, ki v preglednici niso navedeni, velja opozorilna sprememba A: +100 in B: +100.«.

Za novo preglednico 1 se dodata novi, 6.1 in 6.2 točka, ki se glasita:

»6.1 Vpliv odlagališča na podzemno vodoa) Odlagališče ne vpliva na kakovost podzemne vode, če

je sprememba vsebnosti onesnaževala v podzemni vodi manj-ša od opozorilne spremembe, določene v programu obratoval-nega monitoringa stanja podzemne vode za to onesnaževalo.

b) Odlagališče ima vpliv na kakovost podzemne vode, če je sprememba vsebnosti onesnaževala v podzemni vodi enaka ali večja od opozorilne spremembe, določene v progra-mu obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode za to onesnaževalo.

c) V primeru čezmernega obremenjevanja okolja, kot je določeno v tretjem odstavku 47. člena te uredbe, mora upravljavec skladno z drugim odstavkom 47. člena te uredbe predvideti ukrepe v poročilu o obratovalnem monitoringu iz sedmega odstavka 46. člena te uredbe in predhodno izvesti vsaj analizo razpoložljivih podatkov o onesnaženosti podzemne vode, upoštevajoč podatke o obremenitvah odpadnih voda in površinskih voda, urejenosti odlagališča, ustreznosti oziroma primernosti merilnih mest upoštevajoč vremenske, hidrološke in hidrogeološke razmere v času izvajanja vzorčenja in kemij-skih meritev.

6.2 Obseg vsebine programa ukrepov v primeru pre-seganja opozorilne spremembe parametrov podzemne vode (del programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)

Program ukrepov v primeru preseganja opozorilne spre-membe parametrov podzemne vode obsega:

1. za odlagališča, za katera je presežena opozorilna sprememba katerega koli parametra, načrt primerjalne analize osnovnih in indikativnih parametrov podzemne vode s prese-ženo opozorilno spremembo, in onesnaževal, ki prispevajo k tveganju onesnaženosti podzemne vode, z namenom določitve dodatnih indikativnih parametrov iz preglednice 1 te priloge, za katere obstaja v primeru vpliva odlaganja odpadkov na podzemno vodo, glede na značilnost odlagališča (lastnosti in kemijska sestava odpadkov, ki se odlagajo ali so bili odloženi), velika verjetnost, da pripomorejo k prepoznavanju vzrokov in obsega onesnaženja podzemne vode;

2. načrt pregleda sistema za odvajanje odpadne vode z območja odlagališča (načrt pregleda sistema za odvajanje izcednih vod z dna telesa odlagališča);

3. načrt pregleda sistema za odvajanje padavinskih in zalednih voda z območja odlagališča (načrt pregleda sistema za odvajanje padavinske vode izpod prekrivke odlagališča ter sistema za preprečevanje vdora zalednih voda v telo odlagališča);

4. načrt pregleda stabilnosti objektov na območju od-lagališča, katerih poškodbe lahko vplivajo na neposredni ali posredni izliv onesnaževal v podzemno vodo (načrt pregleda stabilnosti telesa odlagališča, vključno z dnom odlagališča, obrobnimi in opornimi nasipi in drugimi tehničnimi konstruk-cijami za zagotavljanje stabilnosti telesa odlagališča ter pre-krivko odlagališča);

5. načrt izdelave ter obseg in vsebino potrebnih hidrogeo-loških strokovnih podlag, ki jih je treba izdelati zaradi:

– ocenjevanja vpliva nenadzorovanega izliva onesnaže-val na podzemne vode na vplivnem območju odlagališča,

– določitve povečane pogostosti vzorčenja podzemne vode na opazovalnih vrtinah, opredeljenih za izvajanje meritev obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode, z namenom, da se oceni obseg izliva onesnaževal v podzemno vodo ter velikost vpliva izliva onesnaževal na pod-zemno vodo,

6. načrtovanje dodatnih opazovalnih vrtin na širšem ob-močju vodnega telesa podzemne vode zaradi ocenjevanja po-sledic izliva onesnaževal na kemijsko stanje podzemne vode;

7. izhodišča za izdelavo ocene količine izliva onesnaževal v podzemno vodo.«.

Za novo 6.2 točko se v preglednici 1, ki postane pregledni-ca 2, v točki 2.1 besedilo »količina izcedne vode« nadomesti z besedilom »količina izcedne vode4«, besedilo »mesečno4« pa se nadomesti z besedo »mesečno«.

V celotni točki 3.1 se besedilo »vsakih 6 mesecev5« nado-mesti z besedilom »določena v okoljevarstvenem dovoljenju5«.

V opombi 1 k preglednici 2 se beseda »dosežena« nado-mesti z besedo »presežena«, v opombi 3 k preglednici 2 pa se beseda »onesnaževanja« nadomesti z besedo »stanja«.

V zadnjem odstavku se besedilo »preglednice 1« nado-mesti z besedilom »preglednice 2«.

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

33. člen(1) Upravljavec centra za ravnanje s komunalnimi odpad-

ki mora obdelavo mešanih komunalnih odpadkov prilagoditi zahtevam te uredbe v enakih rokih, kot so roki za upravljavca naprave, ki lahko povzroča onsnaževanje okolja večjega obse-ga, določeni v zakonu, ki ureja varstvo okolja.

(2) Upravljavec centra za ravnanje s komunalnimi od-padki mora izdelavo ocene mešanega komunalnega odpadka prilagoditi zahtevam te uredbe najpozneje v treh mesecih od uveljavitve te uredbe.

34. členPostopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo

v skladu s to uredbo.

35. členTa uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-

dnem listu Republike Slovenije.



303. Uredba o dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

Na podlagi prvega odstavka 40. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18) Vlada Republike Slovenije izdaja


U R E D B Oo dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji

in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

1. členV Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in

izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13,

12/14, 24/14, 52/14, 59/14, 24/15, 3/16, 70/16, 14/17, 68/17, 6/19, 51/19, 59/19, 78/19, 157/20 in 191/20) se v 3. členu v drugem odstavku v preglednici v vrstici s šifro C085 v stolpcu »Faktor/vrednost« za številom »0,20« doda besedilo »ali 0,30« in v stolpcu »Način izračuna« za besedilom »(ZIUOPDVE)« doda besedilo »ter drugi odstavek 32. člena Zakona o inter-ventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE)«.

Za vrstico s šifro C226 se doda nova vrstica, ki se glasi:

»

C227

dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije javnim uslužbencem na delovnih mestih plačne skupine J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva

dodatki 0,30

87. člen ZIUPOPDVE

bruto urna postavka osnovne plače x število ur x faktor

dodatek se ne všteva v osnovo za nadomestilo plače

X 1 1

«.

KONČNA DOLOČBA


Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-dnem listu Republike Slovenije.



304. Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Kancijana v Kranju za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja

O D L O Ko razglasitvi Cerkve sv. Kancijana v Kranju za kulturni spomenik državnega pomena

1. člen(1) Z namenom, da se ohranijo njene kulturne vrednote,

prepoznavnost in javna kulturna raba se enota dediščine Kranj – Cerkev sv. Kancijana, EŠD 275, razglasi za kulturni spomenik državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(2) Spomenik iz prejšnjega odstavka ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija, mestna prostorska dominanta in izjemna poznogotska dvoranska cerkev, primerljiva s sočasnimi dvoranskimi cer-kvami v srednji Evropi. Njena tipologija je vplivala na gradnjo podobnih dvoranskih poznosrednjeveških cerkva drugje po Sloveniji.

(3) Spomenik iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z arhitekturnimi, umetnostnimi, arheološkimi in ur-banističnimi vrednotami.

2. člen(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev Cerkve sv. Kanci-

jana za kulturni spomenik državnega pomena, so:

– na lokaciji zgodnjekrščanske cerkve iz 6. stoletja in pre-dromanske cerkve iz 10. stoletja je bila v 15. stoletju zgrajena sedanja poznogotska cerkev, kar je v Sloveniji izjemno redko; oblika cerkve in njena lokacija sta vplivali na shemo razvoja mestnega jedra;

– cerkev je ohranila vse značilnosti žlahtnega, evropsko pomembnega dvoranskega gotskega prostora s prizidanim prezbiterijem. Kakovost dopolnjujejo klesani okrasi iz obdobja postavitve cerkve, zlasti kamniti relief Molitve na Oljski gori v luneti vhodnega portala in nagrobnik župnika Kolomana;

– cerkev z visokim zvonikom nad vhodom je dominanta vedute Kranja in njegove okolice;

– arhitekturna zasnova Cerkve sv. Kancijana z značilnim zvezdastim obokanjem in figuralnimi sklepniki, delo Mojstra kranjskega ladijskega oboka, je bila vse do 16. stoletja izho-dišče za postavljanje podobnih poznogotskih dvoranskih arhi-tektur in njihovih okrasov na Gorenjskem (Radovljica, Škofja Loka), Notranjskem in v Beneški Sloveniji. Slogovne pobude za arhitekturo kranjske cerkve izhajajo delno iz južnonemškega arhitekturnega okolja s konca 14. in z začetka 15. stoletja ter iz delavniške tradicije nemškega stavbenika in kiparja Petra Parlerja in njegovih naslednikov, ki so okoli leta 1400 gradili romarsko cerkev na Ptujski Gori;

– gotske poslikave na ladijskem oboku, delo nasledstva Žirovniškega mojstra;

– cerkvena oprema, pretežno iz 19. in 20. stoletja, je delo uglednih obrtnikov, slikarjev in vrhunskih umetnikov (na primer arhitekta Ivana Vurnika, kiparja Franceta Goršeta, kiparja Fran-cesca Robbe);

– slikani vitraži, izdelani v zagrebški delavnici, ki jih je med letoma 1965 in 1969 zasnoval slikar Stane Kregar.

(2) Varovane sestavine spomenika so:– arheološke ostaline;– avtentična materialna substanca z zemeljskimi plastmi:

vsebinski pomen arheološkega najdišča;– prostorska podoba: lokacija (izpostavljenost lokacije v

urbanem prostoru, prostorski pomen arheološkega najdišča);– gabarit: tlorisni gabarit in višinski gabarit;– konstrukcija: konstrukcijska zasnova, konstrukcijsko

gradivo, konstrukcijske prvine (stebri, slopi, obočni sistem z rebri, figuralni sklepniki in konzole, talni, venčni in strešni zidci, zunanji oporniki);

– gradiva: vrsta in površinska obdelava (lokalni kamen kot osnovno stavbno gradivo);

– arhitekturni členi;– fasada: kompozicija fasade; gradivo, barva in struktura;

likovne prvine (vključno s kamnitim portalom z reliefom Moli-tve na Oljski gori v luneti); fasadni deli (vključno s klesanimi elementi);

– stavbno pohištvo: vrata; okna (vključno z vitraži slikarja Staneta Kregarja), line;


– streha: strešna konstrukcija, oblika in naklon strešin, kritina; arhitekturne, likovne, funkcionalne prvine strehe (stre-šne odprtine);

– funkcionalna zasnova: razporeditev prostorov po na-menu in funkciji (dvoranska triladijska cerkev z dolgim korom, kapela, zakristija, vzidan zvonik);

– oblikovanost notranjščine: arhitekturne prvine (prostor-ska razmerja, lokacija odprtin) in druge likovne prvine (posli-kave na obokih, delo delavnice iz nasledstva Žirovniškega mojstra);

– notranja oprema: pohištvo in druga oprema (klopi, spo-vednice, orgelska omara, svetilke); oltarji in druga sakralna oprema (glavni in stranski oltarji, slike, krstilnik, križev pot, bralni pult); drobni inventar (sakralno posodje, paramenti).

3. člen(1) Spomenik obsega nepremičnini: stavbo št. 1934,

k. o. 2100 Kranj, in parcelo št. 1, k. o. 2100 Kranj.(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastr-

skem načrtu (Uradni list RS, št. 11/04; datoteka z dne 20. sep-tembra 2020) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000.

(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita mi-nistrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

4. člen(1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:– ohranjanje vseh varovanih sestavin iz drugega odstavka

2. člena tega odloka;– ohranjanje sakralne namembnosti;– v prostor oziroma zemeljske plasti se posega izjemoma,

če se na podlagi prej opravljenih arheoloških raziskav izkaže, da je to možno;

– v primeru izjemnega odkritja, predvsem ostankov graje-nih struktur, je treba ostaline ohraniti ali prezentirati na mestu odkritja;

– redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje izvirnih sestavin in celotne arhitekture;

– prepoved gradnje ali postavljanja trajnih ali začasnih objektov na ali ob cerkvi, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje, predstavitev in delovanje spomenika.

(2) Za premičnine, ki so sestavni del spomenika, dodatno velja varstveni režim, ki določa:

– ohranjanje in redno vzdrževanje cerkvene opreme v njeni izvirnosti in neokrnjenosti;

– izjemoma sta dovoljena premeščanje in uporaba opre-me, kadar je to del funkcije predmeta ali stavbe (stoli, posodje, paramenti), razen če uporaba ne ogroža obstoja te opreme;

– izjemoma so dovoljena začasna premeščanja opreme za razstave in druge predstavitve, vendar po standardih za varovanje in hrambo muzejskega gradiva.

5. členLastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v so-

razmerju s svojimi zmožnostmi omogočiti javnosti predstavlja-nje in brezplačno dostopnost spomenika najmanj trikrat na leto: ob kulturnem prazniku 8. februarja, 3. decembra in ob Dnevih kulturne dediščine. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin spomenika, zlasti osnovne sakralne namembnosti.

6. členZa vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa

drugače, je treba predhodno izpolniti kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje Zavoda.

7. člen(1) Strokovne naloge v zvezi z varstvom in ohranjanjem

premičnih delov spomenika opravlja pristojni muzej.

(2) Pristojni muzej v enem letu po uveljavitvi tega odloka pripravi inventarno knjigo premičnin iz trinajste alineje drugega odstavka 2. člena tega odloka in jo trajno hrani. Kopiji inventar-ne knjige hranita lastnik in Zavod.

(3) Kakršen koli poseg v premične dele spomenika je mo-goč le ob predhodnem soglasju pristojnega muzeja in Zavoda.

(4) Pristojni muzej je Gorenjski muzej v Kranju.

8. členSpomenik se označi s predpisano oznako po Pravilniku

o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11), tako da ta ne krni zgodovinske podobe ali po-sameznih delov spomenika.

9. členIzvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za

kulturno dediščino.

10. členPristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi

zaznamuje status kulturnega spomenika državnega pomena na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

KONČNA DOLOČBA





305. Sklep o spremembi Sklepa o ugotovitvi javne koristi za ustanovitev služnosti zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje

Na podlagi tretjega odstavka 8.c člena Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 35/10 – uradno prečiščeno besedilo, 15/13 – ZNPPol, 5/17, 68/17, 47/19 in 139/20) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E Po spremembi Sklepa o ugotovitvi javne koristi

za ustanovitev služnosti zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje

IV Sklepu o ugotovitvi javne koristi za ustanovitev služnosti

zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje (Uradni list RS, št. 49/18 in 45/19) se priloga nadomesti z novo prilogo, ki je kot priloga sestavni del tega sklepa.

IITa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem





Priloga

»Priloga: Zemljišča iz točke II sklepa

Zap. št.

Občina parcele Katastrska občina - šifra

Katastrska občina - ime

Številka parcele

1. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 7 2. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 13 3. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 14 4. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 15 5. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 18 6. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 35 7. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 36 8. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 52 9. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 86 10. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 90 11. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 91 12. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 92 13. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 1447 14. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 31/1 15. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 19/2 16. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 1438/1 17. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 33/1 18. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 53/1 19. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 85/1 20. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 87/12 21. Bistrica ob Sotli 1246 DEKMANCA 87/13 22. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 509 23. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1182 24. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1183 25. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1184 26. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1185 27. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1187 28. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1188 29. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1191 30. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1192 31. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1193 32. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1196 33. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1204 34. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1205 35. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1206 36. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1207 37. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1208 38. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1313


39. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1316 40. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1326 41. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1327 42. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1570 43. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1577 44. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1166/14 45. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1166/15 46. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1166/16 47. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1166/20 48. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1166/22 49. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1166/25 50. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1166/27 51. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1166/30 52. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1166/32 53. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1166/34 54. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1166/35 55. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1166/7 56. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1167/1 57. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1168/3 58. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1181/1 59. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1315/1 60. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 1552/4 61. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 417/10 62. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 417/7 63. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 417/9 64. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 419/1 65. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 419/3 66. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 506/1 67. Bistrica ob Sotli 1250 KUNŠPERK 510/1 68. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 67 69. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 453 70. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 460 71. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 480 72. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 508 73. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 511 74. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 514 75. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 521 76. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 576 77. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 577 78. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 578 79. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 595 80. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 596 81. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 600


82. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 601 83. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 614 84. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 619 85. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 620 86. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 625 87. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 774 88. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 789 89. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 443/2 90. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 443/3 91. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 444/1 92. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 446/1 93. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 446/2 94. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 446/3 95. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 446/4 96. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 450/4 97. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 459/1 98. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 459/2 99. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 478/1 100. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 478/2 101. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 481/1 102. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 481/2 103. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 481/3 104. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 519/2 105. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 570/1 106. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 570/2 107. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 571/1 108. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 571/2 109. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 579/2 110. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 65/1 111. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 782/1 112. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 784/1 113. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 784/3 114. Bistrica ob Sotli 1249 PLES 785/1 115. Brežice 1254 BUKOVJE 26 116. Brežice 1254 BUKOVJE 27 117. Brežice 1254 BUKOVJE 28 118. Brežice 1254 BUKOVJE 29 119. Brežice 1254 BUKOVJE 38 120. Brežice 1254 BUKOVJE 139 121. Brežice 1254 BUKOVJE 146 122. Brežice 1254 BUKOVJE 148 123. Brežice 1254 BUKOVJE 151 124. Brežice 1254 BUKOVJE 1049/11


125. Brežice 1254 BUKOVJE 1049/12 126. Brežice 1254 BUKOVJE 1049/13 127. Brežice 1254 BUKOVJE 1049/7 128. Brežice 1254 BUKOVJE 1059/1 129. Brežice 1254 BUKOVJE 1059/3 130. Brežice 1254 BUKOVJE 138/1 131. Brežice 1254 BUKOVJE 149/1 132. Brežice 1254 BUKOVJE 149/2 133. Brežice 1254 BUKOVJE 150/1 134. Brežice 1254 BUKOVJE 150/2 135. Brežice 1254 BUKOVJE 193/2 136. Brežice 1254 BUKOVJE 36/2 137. Brežice 1255 DRENOVEC 754 138. Brežice 1255 DRENOVEC 762 139. Brežice 1255 DRENOVEC 763 140. Brežice 1255 DRENOVEC 766 141. Brežice 1255 DRENOVEC 799 142. Brežice 1255 DRENOVEC 804 143. Brežice 1255 DRENOVEC 806 144. Brežice 1255 DRENOVEC 817 145. Brežice 1255 DRENOVEC 828 146. Brežice 1255 DRENOVEC 893 147. Brežice 1255 DRENOVEC 894 148. Brežice 1255 DRENOVEC 1010 149. Brežice 1255 DRENOVEC 1011 150. Brežice 1255 DRENOVEC 1013 151. Brežice 1255 DRENOVEC 1014 152. Brežice 1255 DRENOVEC 1017 153. Brežice 1255 DRENOVEC 1018 154. Brežice 1255 DRENOVEC 1021 155. Brežice 1255 DRENOVEC 1022 156. Brežice 1255 DRENOVEC 1029 157. Brežice 1255 DRENOVEC 1033 158. Brežice 1255 DRENOVEC 1034 159. Brežice 1255 DRENOVEC 1035 160. Brežice 1255 DRENOVEC 1040 161. Brežice 1255 DRENOVEC 1057 162. Brežice 1255 DRENOVEC 1071 163. Brežice 1255 DRENOVEC 1081 164. Brežice 1255 DRENOVEC 1309 165. Brežice 1255 DRENOVEC 1310 166. Brežice 1255 DRENOVEC 1311 167. Brežice 1255 DRENOVEC 1324


168. Brežice 1255 DRENOVEC 1327 169. Brežice 1255 DRENOVEC 1331 170. Brežice 1255 DRENOVEC 1334 171. Brežice 1255 DRENOVEC 1335 172. Brežice 1255 DRENOVEC 1404 173. Brežice 1255 DRENOVEC 1414 174. Brežice 1255 DRENOVEC 1023/1 175. Brežice 1255 DRENOVEC 1023/2 176. Brežice 1255 DRENOVEC 1023/3 177. Brežice 1255 DRENOVEC 1070/1 178. Brežice 1255 DRENOVEC 1070/2 179. Brežice 1255 DRENOVEC 1073/1 180. Brežice 1255 DRENOVEC 1077/1 181. Brežice 1255 DRENOVEC 1077/2 182. Brežice 1255 DRENOVEC 1078/1 183. Brežice 1255 DRENOVEC 1079/3 184. Brežice 1255 DRENOVEC 1308/2 185. Brežice 1255 DRENOVEC 1308/3 186. Brežice 1255 DRENOVEC 1308/5 187. Brežice 1255 DRENOVEC 1312/1 188. Brežice 1255 DRENOVEC 1313/1 189. Brežice 1255 DRENOVEC 1315/1 190. Brežice 1255 DRENOVEC 1317/2 191. Brežice 1255 DRENOVEC 1320/2 192. Brežice 1255 DRENOVEC 1320/3 193. Brežice 1255 DRENOVEC 1323/1 194. Brežice 1255 DRENOVEC 1323/2 195. Brežice 1255 DRENOVEC 1326/1 196. Brežice 1255 DRENOVEC 1326/2 197. Brežice 1255 DRENOVEC 1328/1 198. Brežice 1255 DRENOVEC 1370/1 199. Brežice 1255 DRENOVEC 1371/10 200. Brežice 1255 DRENOVEC 1371/12 201. Brežice 1255 DRENOVEC 1371/9 202. Brežice 1255 DRENOVEC 1391/1 203. Brežice 1255 DRENOVEC 1391/2 204. Brežice 1255 DRENOVEC 1400/1 205. Brežice 1255 DRENOVEC 1400/2 206. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/10 207. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/11 208. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/12 209. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/13 210. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/14


211. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/15 212. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/16 213. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/18 214. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/19 215. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/21 216. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/22 217. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/23 218. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/3 219. Brežice 1255 DRENOVEC 1405/9 220. Brežice 1255 DRENOVEC 1406/3 221. Brežice 1255 DRENOVEC 1408/2 222. Brežice 1255 DRENOVEC 1408/3 223. Brežice 1255 DRENOVEC 1409/2 224. Brežice 1255 DRENOVEC 728/1 225. Brežice 1255 DRENOVEC 728/2 226. Brežice 1255 DRENOVEC 761/1 227. Brežice 1255 DRENOVEC 761/2 228. Brežice 1255 DRENOVEC 764/1 229. Brežice 1255 DRENOVEC 803/1 230. Brežice 1255 DRENOVEC 803/2 231. Brežice 1255 DRENOVEC 803/3 232. Brežice 1255 DRENOVEC 807/1 233. Brežice 1255 DRENOVEC 807/2 234. Brežice 1255 DRENOVEC 826/1 235. Brežice 1255 DRENOVEC 826/2 236. Brežice 1255 DRENOVEC 890/2 237. Brežice 1255 DRENOVEC 891/1 238. Brežice 1255 DRENOVEC 891/2 239. Brežice 1255 DRENOVEC 891/3 240. Brežice 1255 DRENOVEC 999/5 241. Brežice 1255 DRENOVEC 999/7 242. Brežice 1288 JERESLAVEC 1022 243. Brežice 1288 JERESLAVEC 1023 244. Brežice 1288 JERESLAVEC 1024 245. Brežice 1288 JERESLAVEC 1025 246. Brežice 1288 JERESLAVEC 1026 247. Brežice 1288 JERESLAVEC 1027 248. Brežice 1310 NOVA VAS 24 249. Brežice 1310 NOVA VAS 143 250. Brežice 1310 NOVA VAS 1845 251. Brežice 1310 NOVA VAS 1861 252. Brežice 1310 NOVA VAS 1870 253. Brežice 1310 NOVA VAS 1887


254. Brežice 1310 NOVA VAS 1896 255. Brežice 1310 NOVA VAS 144/1 256. Brežice 1310 NOVA VAS 144/2 257. Brežice 1310 NOVA VAS 151/5 258. Brežice 1310 NOVA VAS 151/7 259. Brežice 1310 NOVA VAS 1766/112 260. Brežice 1310 NOVA VAS 1766/113 261. Brežice 1310 NOVA VAS 1766/76 262. Brežice 1310 NOVA VAS 1799/2 263. Brežice 1310 NOVA VAS 1864/3 264. Brežice 1310 NOVA VAS 1865/1 265. Brežice 1310 NOVA VAS 1865/2 266. Brežice 1310 NOVA VAS 1883/2 267. Brežice 1310 NOVA VAS 1885/2 268. Brežice 1310 NOVA VAS 1886/1 269. Brežice 1310 NOVA VAS 1886/2 270. Brežice 1310 NOVA VAS 1894/2 271. Brežice 1310 NOVA VAS 1894/3 272. Brežice 1310 NOVA VAS 1894/4 273. Brežice 1310 NOVA VAS 1899/2 274. Brežice 1310 NOVA VAS 2008/3 275. Brežice 1310 NOVA VAS 2010/1 276. Brežice 1310 NOVA VAS 2010/2 277. Brežice 1310 NOVA VAS 2069/1 278. Brežice 1310 NOVA VAS 2069/4 279. Brežice 1310 NOVA VAS 55/1 280. Brežice 1310 NOVA VAS 55/5 281. Brežice 1253 OREŠJE 679 282. Brežice 1253 OREŠJE 680 283. Brežice 1253 OREŠJE 687 284. Brežice 1253 OREŠJE 689 285. Brežice 1253 OREŠJE 722 286. Brežice 1253 OREŠJE 744 287. Brežice 1253 OREŠJE 746 288. Brežice 1253 OREŠJE 764 289. Brežice 1253 OREŠJE 766 290. Brežice 1253 OREŠJE 1185 291. Brežice 1253 OREŠJE 1211 292. Brežice 1253 OREŠJE 1169/1 293. Brežice 1253 OREŠJE 1169/2 294. Brežice 1253 OREŠJE 1189/3 295. Brežice 1253 OREŠJE 1209/1 296. Brežice 1253 OREŠJE 1209/11


297. Brežice 1253 OREŠJE 1209/2 298. Brežice 1253 OREŠJE 1209/4 299. Brežice 1253 OREŠJE 1209/5 300. Brežice 1253 OREŠJE 1209/6 301. Brežice 1253 OREŠJE 1209/7 302. Brežice 1253 OREŠJE 1209/8 303. Brežice 1253 OREŠJE 1209/9 304. Brežice 1253 OREŠJE 669/1 305. Brežice 1253 OREŠJE 676/1 306. Brežice 1253 OREŠJE 676/2 307. Brežice 1253 OREŠJE 681/1 308. Brežice 1253 OREŠJE 681/2 309. Brežice 1253 OREŠJE 681/3 310. Brežice 1253 OREŠJE 682/1 311. Brežice 1253 OREŠJE 686/2 312. Brežice 1253 OREŠJE 700/2 313. Brežice 1253 OREŠJE 704/1 314. Brežice 1253 OREŠJE 704/2 315. Brežice 1253 OREŠJE 704/3 316. Brežice 1253 OREŠJE 721/1 317. Brežice 1253 OREŠJE 721/2 318. Brežice 1253 OREŠJE 723/1 319. Brežice 1253 OREŠJE 723/5 320. Brežice 1253 OREŠJE 724/4 321. Brežice 1253 OREŠJE 745/1 322. Brežice 1253 OREŠJE 745/2 323. Brežice 1253 OREŠJE 745/3 324. Brežice 1253 OREŠJE 769/1 325. Brežice 1253 OREŠJE 769/2 326. Brežice 1253 OREŠJE 769/3 327. Brežice 1289 RAKOVEC 299 328. Brežice 1289 RAKOVEC 300 329. Brežice 1289 RAKOVEC 301 330. Brežice 1289 RAKOVEC 302 331. Brežice 1289 RAKOVEC 303 332. Brežice 1289 RAKOVEC 304 333. Brežice 1289 RAKOVEC 305 334. Brežice 1289 RAKOVEC 306 335. Brežice 1294 RIGONCE 57 336. Brežice 1294 RIGONCE 65 337. Brežice 1294 RIGONCE 105 338. Brežice 1294 RIGONCE 110/1 339. Brežice 1294 RIGONCE 111/1


340. Brežice 1294 RIGONCE 111/2 341. Brežice 1294 RIGONCE 111/3 342. Brežice 1294 RIGONCE 112/1 343. Brežice 1294 RIGONCE 273/1 344. Brežice 1294 RIGONCE 273/12 345. Brežice 1294 RIGONCE 273/13 346. Brežice 1294 RIGONCE 273/3 347. Brežice 1294 RIGONCE 273/9 348. Brežice 1294 RIGONCE 70/2 349. Brežice 1294 RIGONCE 70/6 350. Brežice 1294 RIGONCE 84/21 351. Brežice 1294 RIGONCE 84/22 352. Brežice 1294 RIGONCE 84/23 353. Brežice 1294 RIGONCE 84/24 354. Brežice 1294 RIGONCE 84/25 355. Brežice 1294 RIGONCE 84/30 356. Brežice 1294 RIGONCE 84/31 357. Brežice 1294 RIGONCE 84/32 358. Brežice 1294 RIGONCE 84/8 359. Brežice 1294 RIGONCE 84/9 360. Brežice 1286 SLOGONSKO 136 361. Brežice 1286 SLOGONSKO 146 362. Brežice 1286 SLOGONSKO 189 363. Brežice 1286 SLOGONSKO 194 364. Brežice 1286 SLOGONSKO 285 365. Brežice 1286 SLOGONSKO 286 366. Brežice 1286 SLOGONSKO 290 367. Brežice 1286 SLOGONSKO 123/1 368. Brežice 1286 SLOGONSKO 134/1 369. Brežice 1286 SLOGONSKO 135/1 370. Brežice 1286 SLOGONSKO 137/1 371. Brežice 1286 SLOGONSKO 188/1 372. Brežice 1286 SLOGONSKO 188/2 373. Brežice 1286 SLOGONSKO 193/1 374. Brežice 1286 SLOGONSKO 193/2 375. Brežice 1286 SLOGONSKO 546/1 376. Brežice 1286 SLOGONSKO 546/5 377. Brežice 1272 STARA VAS 36 378. Brežice 1272 STARA VAS 37 379. Brežice 1272 STARA VAS 38 380. Brežice 1272 STARA VAS 39 381. Brežice 1272 STARA VAS 44 382. Brežice 1272 STARA VAS 47


383. Brežice 1272 STARA VAS 67 384. Brežice 1272 STARA VAS 72 385. Brežice 1272 STARA VAS 73 386. Brežice 1272 STARA VAS 74 387. Brežice 1272 STARA VAS 100 388. Brežice 1272 STARA VAS 103 389. Brežice 1272 STARA VAS 106 390. Brežice 1272 STARA VAS 109 391. Brežice 1272 STARA VAS 110 392. Brežice 1272 STARA VAS 113 393. Brežice 1272 STARA VAS 118 394. Brežice 1272 STARA VAS 165 395. Brežice 1272 STARA VAS 172 396. Brežice 1272 STARA VAS 173 397. Brežice 1272 STARA VAS 174 398. Brežice 1272 STARA VAS 183 399. Brežice 1272 STARA VAS 184 400. Brežice 1272 STARA VAS 193 401. Brežice 1272 STARA VAS 194 402. Brežice 1272 STARA VAS 204 403. Brežice 1272 STARA VAS 205 404. Brežice 1272 STARA VAS 221 405. Brežice 1272 STARA VAS 222 406. Brežice 1272 STARA VAS 253 407. Brežice 1272 STARA VAS 271 408. Brežice 1272 STARA VAS 278 409. Brežice 1272 STARA VAS 279 410. Brežice 1272 STARA VAS 286 411. Brežice 1272 STARA VAS 340 412. Brežice 1272 STARA VAS 347 413. Brežice 1272 STARA VAS 348 414. Brežice 1272 STARA VAS 349 415. Brežice 1272 STARA VAS 367 416. Brežice 1272 STARA VAS 368 417. Brežice 1272 STARA VAS 376 418. Brežice 1272 STARA VAS 386 419. Brežice 1272 STARA VAS 387 420. Brežice 1272 STARA VAS 388 421. Brežice 1272 STARA VAS 391 422. Brežice 1272 STARA VAS 394 423. Brežice 1272 STARA VAS 398 424. Brežice 1272 STARA VAS 1400 425. Brežice 1272 STARA VAS 1405


426. Brežice 1272 STARA VAS 1406 427. Brežice 1272 STARA VAS 1408 428. Brežice 1272 STARA VAS 1421 429. Brežice 1272 STARA VAS 1422 430. Brežice 1272 STARA VAS 1431 431. Brežice 1272 STARA VAS 1448 432. Brežice 1272 STARA VAS 1533 433. Brežice 1272 STARA VAS 1593 434. Brežice 1272 STARA VAS 1595 435. Brežice 1272 STARA VAS 1598 436. Brežice 1272 STARA VAS 1604 437. Brežice 1272 STARA VAS 1612 438. Brežice 1272 STARA VAS 117/1 439. Brežice 1272 STARA VAS 117/2 440. Brežice 1272 STARA VAS 120/1 441. Brežice 1272 STARA VAS 120/2 442. Brežice 1272 STARA VAS 121/1 443. Brežice 1272 STARA VAS 121/2 444. Brežice 1272 STARA VAS 121/3 445. Brežice 1272 STARA VAS 1392/2 446. Brežice 1272 STARA VAS 1399/1 447. Brežice 1272 STARA VAS 1401/5 448. Brežice 1272 STARA VAS 1412/2 449. Brežice 1272 STARA VAS 1433/1 450. Brežice 1272 STARA VAS 1433/4 451. Brežice 1272 STARA VAS 1433/6 452. Brežice 1272 STARA VAS 1434/1 453. Brežice 1272 STARA VAS 1436/1 454. Brežice 1272 STARA VAS 1436/2 455. Brežice 1272 STARA VAS 1436/3 456. Brežice 1272 STARA VAS 1437/5 457. Brežice 1272 STARA VAS 1526/1 458. Brežice 1272 STARA VAS 1526/2 459. Brežice 1272 STARA VAS 1529/1 460. Brežice 1272 STARA VAS 1529/2 461. Brežice 1272 STARA VAS 1592/1 462. Brežice 1272 STARA VAS 1592/2 463. Brežice 1272 STARA VAS 1599/4 464. Brežice 1272 STARA VAS 1599/5 465. Brežice 1272 STARA VAS 1602/1 466. Brežice 1272 STARA VAS 1602/10 467. Brežice 1272 STARA VAS 1602/13 468. Brežice 1272 STARA VAS 1602/2


469. Brežice 1272 STARA VAS 1602/3 470. Brežice 1272 STARA VAS 1602/7 471. Brežice 1272 STARA VAS 161/1 472. Brežice 1272 STARA VAS 287/1 473. Brežice 1272 STARA VAS 375/1 474. Brežice 1272 STARA VAS 375/2 475. Brežice 1272 STARA VAS 400/2 476. Brežice 1272 STARA VAS 50/1 477. Brežice 1272 STARA VAS 50/2 478. Brežice 1272 STARA VAS 50/3 479. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 21 480. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 22 481. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 23 482. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 25 483. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 2525 484. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 2533 485. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 2536 486. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 2537 487. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 2637 488. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 7/1 489. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 8/2 490. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 12/2 491. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 12/5 492. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 1/6 493. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 12/7 494. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 12/8 495. Brežice 1308 VELIKA DOLINA *334 496. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 13/103 497. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 13/104 498. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 13/124 499. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 13/174 500. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 13/178 501. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 13/36 502. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 13/37 503. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 1893/3 504. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 1893/38 505. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 1909/1 506. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 1909/2 507. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 1909/3 508. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 1910/2 509. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 33/2 510. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 66/2 511. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 66/3


512. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 66/4 513. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 66/5 514. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 71/4 515. Brežice 1293 VELIKI OBREŽ 1319 516. Brežice 1293 VELIKI OBREŽ 1320 517. Brežice 1293 VELIKI OBREŽ 1321 518. Brežice 1293 VELIKI OBREŽ 857/1 519. Brežice 1293 VELIKI OBREŽ 857/3 520. Brežice 1273 ŽUPELEVEC 245/5 521. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 4282 522. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 4483 523. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 4484 524. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 5204 525. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 4228/1 526. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 4228/2 527. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 4279/1 528. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 4279/2 529. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 4485/1 530. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 4485/3 531. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 4489/1 532. Črnomelj 1561 DAMELJ 70 533. Črnomelj 1561 DAMELJ 87 534. Črnomelj 1561 DAMELJ 88 535. Črnomelj 1561 DAMELJ 89 536. Črnomelj 1561 DAMELJ 90 537. Črnomelj 1561 DAMELJ 102 538. Črnomelj 1561 DAMELJ 108 539. Črnomelj 1561 DAMELJ 109 540. Črnomelj 1561 DAMELJ 110 541. Črnomelj 1561 DAMELJ 111 542. Črnomelj 1561 DAMELJ 112 543. Črnomelj 1561 DAMELJ 115 544. Črnomelj 1561 DAMELJ 128 545. Črnomelj 1561 DAMELJ 129 546. Črnomelj 1561 DAMELJ 209 547. Črnomelj 1561 DAMELJ 1142 548. Črnomelj 1561 DAMELJ *144/2 549. Črnomelj 1561 DAMELJ *144/3 550. Črnomelj 1561 DAMELJ 1143/2 551. Črnomelj 1561 DAMELJ 1143/23 552. Črnomelj 1561 DAMELJ 1143/29 553. Črnomelj 1561 DAMELJ 1143/52 554. Črnomelj 1561 DAMELJ 1143/8


555. Črnomelj 1561 DAMELJ 1143/9 556. Črnomelj 1561 DAMELJ 94/1 557. Črnomelj 1544 GRIBLJE 810 558. Črnomelj 1544 GRIBLJE 814 559. Črnomelj 1544 GRIBLJE 815 560. Črnomelj 1544 GRIBLJE 860 561. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2707 562. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2730 563. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2737 564. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2759 565. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2760 566. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2761 567. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2762 568. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2763 569. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2775 570. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2797 571. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2820 572. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2823 573. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2824 574. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2825 575. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2826 576. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2827 577. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2828 578. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2829 579. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2830 580. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2831 581. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2832 582. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2833 583. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2834 584. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2676/3 585. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2699/3 586. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2732/1 587. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2735/2 588. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2735/5 589. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2765/1 590. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2765/2 591. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2822/2 592. Črnomelj 1544 GRIBLJE 809/1 593. Črnomelj 1565 MARINDOL 1 594. Črnomelj 1565 MARINDOL 6 595. Črnomelj 1565 MARINDOL 7 596. Črnomelj 1565 MARINDOL 9 597. Črnomelj 1565 MARINDOL 1723


598. Črnomelj 1565 MARINDOL 1735 599. Črnomelj 1565 MARINDOL 1990 600. Črnomelj 1565 MARINDOL 2000 601. Črnomelj 1565 MARINDOL 2001 602. Črnomelj 1565 MARINDOL 2/1 603. Črnomelj 1565 MARINDOL 3/1 604. Črnomelj 1565 MARINDOL 3/2 605. Črnomelj 1565 MARINDOL 5/2 606. Črnomelj 1565 MARINDOL 5/3 607. Črnomelj 1565 MARINDOL 5/4 608. Črnomelj 1565 MARINDOL 1043/1 609. Črnomelj 1565 MARINDOL 1991/2 610. Črnomelj 1564 PRELOKA 3921 611. Črnomelj 1564 PRELOKA 3976/7 612. Črnomelj 1564 PRELOKA 3976/5 613. Črnomelj 1564 PRELOKA 3976/11 614. Črnomelj 1564 PRELOKA 3922/1 615. Črnomelj 1564 PRELOKA 3918/2 616. Črnomelj 1564 PRELOKA 3959 617. Črnomelj 1564 PRELOKA 3929 618. Črnomelj 1564 PRELOKA 3955/2 619. Črnomelj 1564 PRELOKA 3960 620. Črnomelj 1564 PRELOKA 3926 621. Črnomelj 1564 PRELOKA 3953 622. Črnomelj 1564 PRELOKA 3916/1 623. Črnomelj 1564 PRELOKA 3957/1 624. Črnomelj 1564 PRELOKA 3925 625. Črnomelj 1564 PRELOKA 3918/4 626. Črnomelj 1564 PRELOKA 3938 627. Črnomelj 1564 PRELOKA 5148/7 628. Črnomelj 1564 PRELOKA 5160/3 629. Črnomelj 1564 PRELOKA 3917/2 630. Črnomelj 1564 PRELOKA 3955/1 631. Črnomelj 1564 PRELOKA 3918/5 632. Črnomelj 1564 PRELOKA 3918/1 633. Črnomelj 1564 PRELOKA 3917/1 634. Črnomelj 1564 PRELOKA 3918/3 635. Črnomelj 1564 PRELOKA 3922/2 636. Črnomelj 1564 PRELOKA 3936/2 637. Črnomelj 1559 RADENCI 1293 638. Črnomelj 1559 RADENCI 1294 639. Črnomelj 1559 RADENCI 1296 640. Črnomelj 1559 RADENCI 1297


641. Črnomelj 1559 RADENCI 1301 642. Črnomelj 1559 RADENCI 1302 643. Črnomelj 1559 RADENCI 1305 644. Črnomelj 1559 RADENCI 1308 645. Črnomelj 1559 RADENCI 1311 646. Črnomelj 1559 RADENCI 1313 647. Črnomelj 1559 RADENCI 1314 648. Črnomelj 1559 RADENCI 1317 649. Črnomelj 1559 RADENCI 1318 650. Črnomelj 1559 RADENCI 1321 651. Črnomelj 1559 RADENCI 1322 652. Črnomelj 1559 RADENCI 1327 653. Črnomelj 1559 RADENCI 1328 654. Črnomelj 1559 RADENCI 1329 655. Črnomelj 1559 RADENCI 1331 656. Črnomelj 1559 RADENCI 1332 657. Črnomelj 1559 RADENCI 1335 658. Črnomelj 1559 RADENCI 1340 659. Črnomelj 1559 RADENCI 1341 660. Črnomelj 1559 RADENCI 1346 661. Črnomelj 1559 RADENCI 1347 662. Črnomelj 1559 RADENCI 1485 663. Črnomelj 1559 RADENCI 1487 664. Črnomelj 1559 RADENCI 1488 665. Črnomelj 1559 RADENCI 1489 666. Črnomelj 1559 RADENCI 1490 667. Črnomelj 1559 RADENCI 1498 668. Črnomelj 1559 RADENCI 1499 669. Črnomelj 1559 RADENCI 1501 670. Črnomelj 1559 RADENCI 1502 671. Črnomelj 1559 RADENCI 1503 672. Črnomelj 1559 RADENCI 1504 673. Črnomelj 1559 RADENCI 1505 674. Črnomelj 1559 RADENCI 1507 675. Črnomelj 1559 RADENCI 1508 676. Črnomelj 1559 RADENCI 1509 677. Črnomelj 1559 RADENCI 1510 678. Črnomelj 1559 RADENCI 1517 679. Črnomelj 1559 RADENCI 1524 680. Črnomelj 1559 RADENCI 1525 681. Črnomelj 1559 RADENCI 1528 682. Črnomelj 1559 RADENCI 1529 683. Črnomelj 1559 RADENCI 1534


684. Črnomelj 1559 RADENCI 1539 685. Črnomelj 1559 RADENCI 1540 686. Črnomelj 1559 RADENCI 1546 687. Črnomelj 1559 RADENCI 1547 688. Črnomelj 1559 RADENCI 2298 689. Črnomelj 1559 RADENCI 2316 690. Črnomelj 1559 RADENCI 1295/1 691. Črnomelj 1559 RADENCI 1295/2 692. Črnomelj 1559 RADENCI 1295/3 693. Črnomelj 1559 RADENCI 1306/1 694. Črnomelj 1559 RADENCI 1306/2 695. Črnomelj 1559 RADENCI 1306/3 696. Črnomelj 1559 RADENCI 1307/3 697. Črnomelj 1559 RADENCI 1324/1 698. Črnomelj 1559 RADENCI 1324/2 699. Črnomelj 1559 RADENCI 1324/3 700. Črnomelj 1559 RADENCI 1334/1 701. Črnomelj 1559 RADENCI 1338/1 702. Črnomelj 1559 RADENCI 1338/2 703. Črnomelj 1559 RADENCI 1338/3 704. Črnomelj 1559 RADENCI 1343/1 705. Črnomelj 1559 RADENCI 1343/2 706. Črnomelj 1559 RADENCI 1343/3 707. Črnomelj 1559 RADENCI 1484/1 708. Črnomelj 1559 RADENCI 1484/2 709. Črnomelj 1559 RADENCI 1486/1 710. Črnomelj 1559 RADENCI 1486/2 711. Črnomelj 1559 RADENCI 1486/3 712. Črnomelj 1559 RADENCI 1500/1 713. Črnomelj 1559 RADENCI 1500/2 714. Črnomelj 1559 RADENCI 1506/1 715. Črnomelj 1559 RADENCI 1506/2 716. Črnomelj 1559 RADENCI 1506/3 717. Črnomelj 1559 RADENCI 1511/1 718. Črnomelj 1559 RADENCI 1511/2 719. Črnomelj 1559 RADENCI 1511/3 720. Črnomelj 1559 RADENCI 1518/2 721. Črnomelj 1559 RADENCI 1519/1 722. Črnomelj 1559 RADENCI 1519/2 723. Črnomelj 1559 RADENCI 1519/3 724. Črnomelj 1559 RADENCI 1521/1 725. Črnomelj 1559 RADENCI 1521/2 726. Črnomelj 1559 RADENCI 1535/1


727. Črnomelj 1559 RADENCI 1535/2 728. Črnomelj 1559 RADENCI 1550/1 729. Črnomelj 1559 RADENCI 2293/2 730. Črnomelj 1560 SINJI VRH 4743 731. Črnomelj 1560 SINJI VRH *198 732. Črnomelj 1560 SINJI VRH 3674/108 733. Črnomelj 1560 SINJI VRH 3674/148 734. Črnomelj 1560 SINJI VRH 3674/154 735. Črnomelj 1560 SINJI VRH 4100/18 736. Črnomelj 1560 SINJI VRH 4100/19 737. Črnomelj 1560 SINJI VRH 4100/20 738. Črnomelj 1560 SINJI VRH 4737/5 739. Črnomelj 1558 SODEVCI 37 740. Črnomelj 1558 SODEVCI 40 741. Črnomelj 1558 SODEVCI 41 742. Črnomelj 1558 SODEVCI 42 743. Črnomelj 1558 SODEVCI 44 744. Črnomelj 1558 SODEVCI 45 745. Črnomelj 1558 SODEVCI 46 746. Črnomelj 1558 SODEVCI 47 747. Črnomelj 1558 SODEVCI 125 748. Črnomelj 1558 SODEVCI 425 749. Črnomelj 1558 SODEVCI 716 750. Črnomelj 1558 SODEVCI 717 751. Črnomelj 1558 SODEVCI 120/1 752. Črnomelj 1558 SODEVCI 120/2 753. Črnomelj 1558 SODEVCI 122/1 754. Črnomelj 1558 SODEVCI 122/2 755. Črnomelj 1558 SODEVCI 123/1 756. Črnomelj 1558 SODEVCI 123/2 757. Črnomelj 1558 SODEVCI 123/3 758. Črnomelj 1558 SODEVCI 128/10 759. Črnomelj 1558 SODEVCI 128/3 760. Črnomelj 1558 SODEVCI 128/8 761. Črnomelj 1558 SODEVCI 129/1 762. Črnomelj 1558 SODEVCI 129/2 763. Črnomelj 1558 SODEVCI 43/1 764. Črnomelj 1558 SODEVCI 430/1 765. Črnomelj 1558 SODEVCI 430/2 766. Črnomelj 1558 SODEVCI 430/3 767. Črnomelj 1558 SODEVCI 438/7 768. Črnomelj 1558 SODEVCI 438/8 769. Črnomelj 1558 SODEVCI 48/2


770. Črnomelj 1558 SODEVCI 49/2 771. Črnomelj 1558 SODEVCI 49/3 772. Črnomelj 1558 SODEVCI 50/1 773. Črnomelj 1558 SODEVCI 50/2 774. Črnomelj 1558 SODEVCI 50/3 775. Črnomelj 1558 SODEVCI 50/4 776. Črnomelj 1558 SODEVCI 51/2 777. Črnomelj 1558 SODEVCI 52/1 778. Črnomelj 1558 SODEVCI 52/5 779. Črnomelj 1558 SODEVCI 713/2 780. Črnomelj 1558 SODEVCI 714/10 781. Črnomelj 1558 SODEVCI 714/13 782. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 133 783. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 136 784. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 3541 785. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 103/14 786. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 132/1 787. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 132/2 788. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 132/3 789. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 213 790. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 214 791. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 215 792. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 262 793. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 265 794. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 271 795. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 272 796. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 285 797. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 597 798. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 604 799. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 605 800. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 606 801. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 607 802. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 609 803. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 610 804. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 611 805. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 652 806. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1783 807. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1784 808. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1853 809. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1862 810. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1863 811. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1868 812. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1870


813. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1873 814. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1874 815. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1875 816. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1878 817. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1879 818. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1884 819. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1891 820. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1893 821. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1894 822. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1895 823. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1896 824. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1897 825. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1902 826. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1903 827. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1904 828. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1905 829. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1906 830. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1910 831. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1915 832. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1918 833. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1923 834. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1924 835. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1929 836. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1930 837. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1931 838. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1934 839. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1935 840. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1936 841. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1937 842. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1938 843. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1940 844. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1941 845. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1944 846. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1945 847. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1946 848. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2107 849. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2108 850. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2109 851. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2698 852. Črnomelj 1562 UČAKOVCI *112 853. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1289/1 854. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1681/1 855. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1681/2


856. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1807/1 857. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1807/2 858. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1887/1 859. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1887/2 860. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1888/1 861. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1888/2 862. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1919/1 863. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1919/2 864. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1926/1 865. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1926/2 866. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1928/1 867. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1928/2 868. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1939/1 869. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1939/2 870. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1939/3 871. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1943/1 872. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1943/2 873. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2103/3 874. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 263/1 875. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 263/2 876. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 267/1 877. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2694/128 878. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2694/155 879. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2694/166 880. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2694/168 881. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2699/1 882. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 286/1 883. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 608/2 884. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 608/3 885. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 614/3 886. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 614/5 887. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 636/2 888. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 636/3 889. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 636/4 890. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 636/5 891. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 637/1 892. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 638/1 893. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 638/3 894. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 649/1 895. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 651/5 896. Črnomelj 1563 VINICA 218 897. Črnomelj 1563 VINICA 217 898. Črnomelj 1563 VINICA 213


899. Črnomelj 1563 VINICA 126/9 900. Črnomelj 1563 VINICA 126/5 901. Črnomelj 1563 VINICA 1786/7 902. Črnomelj 1563 VINICA 1786/15 903. Črnomelj 1563 VINICA 1786/8 904. Črnomelj 1563 VINICA 1791 905. Črnomelj 1563 VINICA 1788 906. Črnomelj 1563 VINICA 1786/17 907. Črnomelj 1563 VINICA 1786/16 908. Črnomelj 1563 VINICA 37/12 909. Črnomelj 1563 VINICA 37/13 910. Črnomelj 1563 VINICA 1786/13 911. Črnomelj 1563 VINICA 1786/14 912. Črnomelj 1563 VINICA 1780 913. Črnomelj 1563 VINICA 45 914. Črnomelj 1563 VINICA 212 915. Črnomelj 1563 VINICA 1786/18 916. Črnomelj 1563 VINICA 128/1 917. Črnomelj 1563 VINICA 1793 918. Črnomelj 1563 VINICA 1798 919. Črnomelj 1563 VINICA 1804 920. Črnomelj 1563 VINICA 2371/4 921. Črnomelj 1563 VINICA 1803 922. Črnomelj 1563 VINICA 2376/1 923. Črnomelj 1563 VINICA 1799 924. Črnomelj 1563 VINICA 1786/5 925. Črnomelj 1563 VINICA 37/5 926. Črnomelj 1563 VINICA 37/3 927. Črnomelj 1563 VINICA 37/16 928. Črnomelj 1563 VINICA 216 929. Črnomelj 1566 ŽUNIČI 292/46 930. Črnomelj 1566 ŽUNIČI 220/5 931. Črnomelj 1566 ŽUNIČI 498/6 932. Črnomelj 1566 ŽUNIČI 292/32 933. Črnomelj 1566 ŽUNIČI 503/1 934. Črnomelj 1566 ŽUNIČI *33 935. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3521/17 936. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 408/91 937. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3470 938. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 2999/1 939. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3521/19 940. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3036 941. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3076/2


942. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 420 943. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 428 944. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 430 945. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 435 946. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 456 947. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 437/2 948. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3526/1 949. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3082 950. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3378 951. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3370/7 952. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3372/2 953. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 438 954. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3073 955. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3032/2 956. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3035 957. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3383/1 958. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 457 959. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3456 960. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3458 961. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3469/1 962. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3449 963. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3034 964. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 461/8 965. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 458 966. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 408/2 967. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3457 968. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3443/1 969. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3468 970. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3444 971. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3379 972. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3443/2 973. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3058 974. Ilirska Bistrica 2548 NOVOKRAČINE 2278/17 975. Ilirska Bistrica 2548 NOVOKRAČINE 323/87 976. Ilirska Bistrica 2548 NOVOKRAČINE 328/1 977. Ilirska Bistrica 2548 NOVOKRAČINE 328/2 978. Ilirska Bistrica 2548 NOVOKRAČINE 334/29 979. Ilirska Bistrica 2548 NOVOKRAČINE 334/3 980. Ilirska Bistrica 2548 NOVOKRAČINE 334/4 981. Ilirska Bistrica 2548 NOVOKRAČINE 334/40 982. Ilirska Bistrica 2548 NOVOKRAČINE 334/46 983. Ilirska Bistrica 2548 NOVOKRAČINE 334/50 984. Ilirska Bistrica 2548 NOVOKRAČINE 334/51


985. Ilirska Bistrica 2552 STAROD 1175/2 986. Ilirska Bistrica 2552 STAROD 1176/1 987. Ilirska Bistrica 2552 STAROD 10/79 988. Ilirska Bistrica 2552 STAROD 1169/1 989. Ilirska Bistrica 2552 STAROD 1619/11 990. Ilirska Bistrica 2552 STAROD 1176/8 991. Ilirska Bistrica 2552 STAROD 1176/6 992. Ilirska Bistrica 2552 STAROD 1176/4 993. Ilirska Bistrica 2552 STAROD 1175/5 994. Ilirska Bistrica 2552 STAROD 1169/2 995. Ilirska Bistrica 2552 STAROD 1174/5 996. Ilirska Bistrica 2552 STAROD 1175/3 997. Ilirska Bistrica 2552 STAROD 1737 998. Ilirska Bistrica 2547 SUŠAK 1260/44 999. Ilirska Bistrica 2547 SUŠAK 1263/2 1000. Ilirska Bistrica 2547 SUŠAK 1263/3 1001. Ilirska Bistrica 2547 SUŠAK 1263/4 1002. Ilirska Bistrica 2547 SUŠAK 1308/104 1003. Ilirska Bistrica 2551 VELIKO BRDO 569/93 1004. Ilirska Bistrica 2551 VELIKO BRDO 389/301 1005. Ilirska Bistrica 2551 VELIKO BRDO 659/215 1006. Ilirska Bistrica 2551 VELIKO BRDO 1826/3 1007. Ilirska Bistrica 2551 VELIKO BRDO 556/1 1008. Ilirska Bistrica 2551 VELIKO BRDO 569/98 1009. Ilirska Bistrica 2551 VELIKO BRDO 556/2 1010. Ilirska Bistrica 2551 VELIKO BRDO 569/99 1011. Ilirska Bistrica 2551 VELIKO BRDO 569/94 1012. Ilirska Bistrica 2551 VELIKO BRDO 569/95 1013. Ilirska Bistrica 2551 VELIKO BRDO 569/101 1014. Ilirska Bistrica 2551 VELIKO BRDO 659/201 1015. Koper 2621 GRADIN 1905/58 1016. Koper 2621 GRADIN 2373/38 1017. Koper 2624 KOŠTABONA 2379/4 1018. Koper 2624 KOŠTABONA 2379/2 1019. Koper 2624 KOŠTABONA 2221/3 1020. Koper 2625 KRKAVČE 3588 1021. Koper 2625 KRKAVČE 3151 1022. Koper 2625 KRKAVČE 3589 1023. Koper 2625 KRKAVČE 3637 1024. Koper 2625 KRKAVČE 3157 1025. Koper 2625 KRKAVČE 3154 1026. Koper 2625 KRKAVČE 3155 1027. Koper 2625 KRKAVČE 3336


1028. Koper 2625 KRKAVČE 3332 1029. Koper 2618 MOVRAŽ 7638 1030. Koper 2583 PODGORJE 1454/24 1031. Koper 2585 RAKITOVEC 1605/20 1032. Koper 2585 RAKITOVEC 1604/3 1033. Koper 2585 RAKITOVEC 1604/1 1034. Koper 2585 RAKITOVEC 1603/1 1035. Koper 2585 RAKITOVEC 1185/32 1036. Koper 2585 RAKITOVEC 1605/24 1037. Koper 2585 RAKITOVEC 1606/6 1038. Koper 2585 RAKITOVEC 1591/2 1039. Koper 2585 RAKITOVEC 1604/2 1040. Koper 2585 RAKITOVEC 1185/86 1041. Koper 2585 RAKITOVEC 1185/69 1042. Kostel 1611 FARA 122 1043. Kostel 1611 FARA 127 1044. Kostel 1611 FARA 128 1045. Kostel 1611 FARA 136 1046. Kostel 1611 FARA 137 1047. Kostel 1611 FARA 138 1048. Kostel 1611 FARA 139 1049. Kostel 1611 FARA 140 1050. Kostel 1611 FARA 162 1051. Kostel 1611 FARA 163 1052. Kostel 1611 FARA 164 1053. Kostel 1611 FARA 166 1054. Kostel 1611 FARA 167 1055. Kostel 1611 FARA 169 1056. Kostel 1611 FARA 170 1057. Kostel 1611 FARA 171 1058. Kostel 1611 FARA 172 1059. Kostel 1611 FARA 173 1060. Kostel 1611 FARA 174 1061. Kostel 1611 FARA 175 1062. Kostel 1611 FARA 176 1063. Kostel 1611 FARA 177 1064. Kostel 1611 FARA 178 1065. Kostel 1611 FARA 207 1066. Kostel 1611 FARA 208 1067. Kostel 1611 FARA 209 1068. Kostel 1611 FARA 210 1069. Kostel 1611 FARA 211 1070. Kostel 1611 FARA 212


1071. Kostel 1611 FARA 213 1072. Kostel 1611 FARA 214 1073. Kostel 1611 FARA 215 1074. Kostel 1611 FARA 217 1075. Kostel 1611 FARA 218 1076. Kostel 1611 FARA 219 1077. Kostel 1611 FARA 220 1078. Kostel 1611 FARA 221 1079. Kostel 1611 FARA 222 1080. Kostel 1611 FARA 223 1081. Kostel 1611 FARA 232 1082. Kostel 1611 FARA 235 1083. Kostel 1611 FARA 239 1084. Kostel 1611 FARA 321 1085. Kostel 1611 FARA 323 1086. Kostel 1611 FARA 324 1087. Kostel 1611 FARA 325 1088. Kostel 1611 FARA 326 1089. Kostel 1611 FARA 327 1090. Kostel 1611 FARA 328 1091. Kostel 1611 FARA 329 1092. Kostel 1611 FARA 330 1093. Kostel 1611 FARA 333 1094. Kostel 1611 FARA 334 1095. Kostel 1611 FARA 335 1096. Kostel 1611 FARA 336 1097. Kostel 1611 FARA 337 1098. Kostel 1611 FARA 338 1099. Kostel 1611 FARA 339 1100. Kostel 1611 FARA 340 1101. Kostel 1611 FARA 381 1102. Kostel 1611 FARA 382 1103. Kostel 1611 FARA 383 1104. Kostel 1611 FARA 384 1105. Kostel 1611 FARA 386 1106. Kostel 1611 FARA 506 1107. Kostel 1611 FARA 508 1108. Kostel 1611 FARA 1824 1109. Kostel 1611 FARA 125/1 1110. Kostel 1611 FARA 165/1 1111. Kostel 1611 FARA 165/2 1112. Kostel 1611 FARA 168/1 1113. Kostel 1611 FARA 168/2


1114. Kostel 1611 FARA 1812/1 1115. Kostel 1611 FARA 1812/3 1116. Kostel 1611 FARA 1826/1 1117. Kostel 1611 FARA 187/2 1118. Kostel 1611 FARA 196/1 1119. Kostel 1611 FARA 197/1 1120. Kostel 1611 FARA 198/1 1121. Kostel 1611 FARA 199/1 1122. Kostel 1611 FARA 200/1 1123. Kostel 1611 FARA 201/1 1124. Kostel 1611 FARA 202/1 1125. Kostel 1611 FARA 203/1 1126. Kostel 1611 FARA 204/1 1127. Kostel 1611 FARA 205/1 1128. Kostel 1611 FARA 206/1 1129. Kostel 1611 FARA 216/1 1130. Kostel 1611 FARA 216/2 1131. Kostel 1611 FARA 240/1 1132. Kostel 1611 FARA 240/2 1133. Kostel 1611 FARA 305/1 1134. Kostel 1611 FARA 306/1 1135. Kostel 1611 FARA 307/1 1136. Kostel 1611 FARA 308/3 1137. Kostel 1611 FARA 308/5 1138. Kostel 1611 FARA 309/1 1139. Kostel 1611 FARA 310/1 1140. Kostel 1611 FARA 311/1 1141. Kostel 1611 FARA 320/1 1142. Kostel 1611 FARA 332/1 1143. Kostel 1611 FARA 332/2 1144. Kostel 1611 FARA 499/1 1145. Kostel 1611 FARA 499/2 1146. Kostel 1611 FARA 501/2 1147. Kostel 1611 FARA 502/2 1148. Kostel 1611 FARA 503/2 1149. Kostel 1611 FARA 504/2 1150. Kostel 1611 FARA 505/2 1151. Kostel 1613 KUŽELJ 895 1152. Kostel 1613 KUŽELJ 896 1153. Kostel 1613 KUŽELJ 897 1154. Kostel 1613 KUŽELJ 898 1155. Kostel 1613 KUŽELJ 899 1156. Kostel 1613 KUŽELJ 900


1157. Kostel 1613 KUŽELJ 901 1158. Kostel 1613 KUŽELJ 921 1159. Kostel 1613 KUŽELJ 922 1160. Kostel 1613 KUŽELJ 928 1161. Kostel 1613 KUŽELJ 929 1162. Kostel 1613 KUŽELJ 932 1163. Kostel 1613 KUŽELJ 933 1164. Kostel 1613 KUŽELJ 936 1165. Kostel 1613 KUŽELJ 937 1166. Kostel 1613 KUŽELJ 940 1167. Kostel 1613 KUŽELJ 941 1168. Kostel 1613 KUŽELJ 944 1169. Kostel 1613 KUŽELJ 945 1170. Kostel 1613 KUŽELJ 948 1171. Kostel 1613 KUŽELJ 949 1172. Kostel 1613 KUŽELJ 957 1173. Kostel 1613 KUŽELJ 958 1174. Kostel 1613 KUŽELJ 962 1175. Kostel 1613 KUŽELJ 963 1176. Kostel 1613 KUŽELJ 967 1177. Kostel 1613 KUŽELJ 968 1178. Kostel 1613 KUŽELJ 973 1179. Kostel 1613 KUŽELJ 974 1180. Kostel 1613 KUŽELJ 979 1181. Kostel 1613 KUŽELJ 980 1182. Kostel 1613 KUŽELJ 983 1183. Kostel 1613 KUŽELJ 984 1184. Kostel 1613 KUŽELJ 987 1185. Kostel 1613 KUŽELJ 988 1186. Kostel 1613 KUŽELJ 991 1187. Kostel 1613 KUŽELJ 992 1188. Kostel 1613 KUŽELJ 995 1189. Kostel 1613 KUŽELJ 996 1190. Kostel 1613 KUŽELJ 999 1191. Kostel 1613 KUŽELJ 1000 1192. Kostel 1613 KUŽELJ 1003 1193. Kostel 1613 KUŽELJ 1007 1194. Kostel 1613 KUŽELJ 1008 1195. Kostel 1613 KUŽELJ 1011 1196. Kostel 1613 KUŽELJ 1012 1197. Kostel 1613 KUŽELJ 1016 1198. Kostel 1613 KUŽELJ 1021 1199. Kostel 1613 KUŽELJ 1022


1286. Kostel 1613 KUŽELJ 2376 1287. Kostel 1613 KUŽELJ 2392 1288. Kostel 1613 KUŽELJ 2393 1289. Kostel 1613 KUŽELJ 2394 1290. Kostel 1613 KUŽELJ 2395 1291. Kostel 1613 KUŽELJ 2397 1292. Kostel 1613 KUŽELJ 2406 1293. Kostel 1613 KUŽELJ 2407 1294. Kostel 1613 KUŽELJ 2413 1295. Kostel 1613 KUŽELJ 2420 1296. Kostel 1613 KUŽELJ 2425 1297. Kostel 1613 KUŽELJ 2426 1298. Kostel 1613 KUŽELJ 2431 1299. Kostel 1613 KUŽELJ 2433 1300. Kostel 1613 KUŽELJ 2441 1301. Kostel 1613 KUŽELJ 2445 1302. Kostel 1613 KUŽELJ 2448 1303. Kostel 1613 KUŽELJ 2459 1304. Kostel 1613 KUŽELJ 2759 1305. Kostel 1613 KUŽELJ 2777 1306. Kostel 1613 KUŽELJ 2814 1307. Kostel 1613 KUŽELJ 1027/1 1308. Kostel 1613 KUŽELJ 1028/1 1309. Kostel 1613 KUŽELJ 1030/1 1310. Kostel 1613 KUŽELJ 1031/1 1311. Kostel 1613 KUŽELJ 1032/1 1312. Kostel 1613 KUŽELJ 1033/1 1313. Kostel 1613 KUŽELJ 1034/1 1314. Kostel 1613 KUŽELJ 1035/1 1315. Kostel 1613 KUŽELJ 1036/1 1316. Kostel 1613 KUŽELJ 1037/1 1317. Kostel 1613 KUŽELJ 1038/1 1318. Kostel 1613 KUŽELJ 1039/1 1319. Kostel 1613 KUŽELJ 1040/1 1320. Kostel 1613 KUŽELJ 1041/1 1321. Kostel 1613 KUŽELJ 1042/1 1322. Kostel 1613 KUŽELJ 1043/1 1323. Kostel 1613 KUŽELJ 1044/1 1324. Kostel 1613 KUŽELJ 1056/1 1325. Kostel 1613 KUŽELJ 1056/2 1326. Kostel 1613 KUŽELJ 1057/1 1327. Kostel 1613 KUŽELJ 1059/1 1328. Kostel 1613 KUŽELJ 1060/1


1329. Kostel 1613 KUŽELJ 1061/1 1330. Kostel 1613 KUŽELJ 1899/4 1331. Kostel 1613 KUŽELJ 1903/1 1332. Kostel 1613 KUŽELJ 1910/1 1333. Kostel 1613 KUŽELJ 1915/3 1334. Kostel 1613 KUŽELJ 1915/4 1335. Kostel 1613 KUŽELJ 1916/1 1336. Kostel 1613 KUŽELJ 1927/4 1337. Kostel 1613 KUŽELJ 1951/1 1338. Kostel 1613 KUŽELJ 1958/1 1339. Kostel 1613 KUŽELJ 1977/1 1340. Kostel 1613 KUŽELJ 1977/2 1341. Kostel 1613 KUŽELJ 1981/3 1342. Kostel 1613 KUŽELJ 1983/2 1343. Kostel 1613 KUŽELJ 1984/2 1344. Kostel 1613 KUŽELJ 2001/1 1345. Kostel 1613 KUŽELJ 2001/2 1346. Kostel 1613 KUŽELJ 2045/1 1347. Kostel 1613 KUŽELJ 2058/1 1348. Kostel 1613 KUŽELJ 2062/1 1349. Kostel 1613 KUŽELJ 2063/1 1350. Kostel 1613 KUŽELJ 2064/1 1351. Kostel 1613 KUŽELJ 2065/1 1352. Kostel 1613 KUŽELJ 2066/1 1353. Kostel 1613 KUŽELJ 2067/1 1354. Kostel 1613 KUŽELJ 2068/1 1355. Kostel 1613 KUŽELJ 2069/1 1356. Kostel 1613 KUŽELJ 2108/2 1357. Kostel 1613 KUŽELJ 2116/1 1358. Kostel 1613 KUŽELJ 2117/1 1359. Kostel 1613 KUŽELJ 2118/1 1360. Kostel 1613 KUŽELJ 2119/1 1361. Kostel 1613 KUŽELJ 2120/1 1362. Kostel 1613 KUŽELJ 2121/1 1363. Kostel 1613 KUŽELJ 2122/1 1364. Kostel 1613 KUŽELJ 2122/3 1365. Kostel 1613 KUŽELJ 2123/1 1366. Kostel 1613 KUŽELJ 2124/1 1367. Kostel 1613 KUŽELJ 2125/1 1368. Kostel 1613 KUŽELJ 2126/1 1369. Kostel 1613 KUŽELJ 2127/1 1370. Kostel 1613 KUŽELJ 2128/1 1371. Kostel 1613 KUŽELJ 2129/1


1458. Kostel 1613 KUŽELJ 953/1 1459. Kostel 1613 KUŽELJ 954/1 1460. Kostel 1612 PIRČE 263 1461. Kostel 1612 PIRČE 265/1 1462. Kostel 1612 PIRČE 212 1463. Kostel 1612 PIRČE 131 1464. Kostel 1612 PIRČE 1014 1465. Kostel 1612 PIRČE 265/2 1466. Kostel 1612 PIRČE 260 1467. Kostel 1612 PIRČE 234 1468. Kostel 1612 PIRČE 62 1469. Kostel 1612 PIRČE 61 1470. Kostel 1612 PIRČE 86 1471. Kostel 1612 PIRČE 71 1472. Kostel 1612 PIRČE 27 1473. Kostel 1612 PIRČE 214 1474. Kostel 1612 PIRČE 23 1475. Kostel 1612 PIRČE 255 1476. Kostel 1612 PIRČE 284 1477. Kostel 1612 PIRČE 233 1478. Kostel 1612 PIRČE 1026 1479. Kostel 1612 PIRČE 1041 1480. Kostel 1612 PIRČE 1070 1481. Kostel 1612 PIRČE 280 1482. Kostel 1612 PIRČE 228 1483. Kostel 1612 PIRČE 274 1484. Kostel 1612 PIRČE 232 1485. Kostel 1612 PIRČE 58 1486. Kostel 1612 PIRČE 90 1487. Kostel 1612 PIRČE 76 1488. Kostel 1612 PIRČE 81 1489. Kostel 1612 PIRČE 51 1490. Kostel 1612 PIRČE 281 1491. Kostel 1612 PIRČE 283 1492. Kostel 1612 PIRČE 2570 1493. Kostel 1612 PIRČE 79 1494. Kostel 1612 PIRČE 64 1495. Kostel 1612 PIRČE 54 1496. Kostel 1612 PIRČE 87 1497. Kostel 1612 PIRČE 1075 1498. Kostel 1612 PIRČE 1042 1499. Kostel 1612 PIRČE 229/2 1500. Kostel 1612 PIRČE 264


1501. Kostel 1612 PIRČE 210 1502. Kostel 1612 PIRČE 75 1503. Kostel 1612 PIRČE 57 1504. Kostel 1612 PIRČE 52 1505. Kostel 1612 PIRČE 53/1 1506. Kostel 1612 PIRČE 80 1507. Kostel 1612 PIRČE 89 1508. Kostel 1612 PIRČE 218 1509. Kostel 1612 PIRČE 261 1510. Kostel 1612 PIRČE 1084 1511. Kostel 1612 PIRČE 1083 1512. Kostel 1612 PIRČE 217 1513. Kostel 1612 PIRČE 262 1514. Kostel 1612 PIRČE 256 1515. Kostel 1612 PIRČE 216 1516. Kostel 1612 PIRČE 275 1517. Kostel 1612 PIRČE 1037/1 1518. Kostel 1612 PIRČE 270/1 1519. Kostel 1612 PIRČE 1038 1520. Kostel 1612 PIRČE 1039 1521. Kostel 1612 PIRČE 277 1522. Kostel 1612 PIRČE 272 1523. Kostel 1612 PIRČE 273 1524. Kostel 1612 PIRČE 128 1525. Kostel 1612 PIRČE 129 1526. Kostel 1612 PIRČE 21/2 1527. Kostel 1612 PIRČE 21/1 1528. Kostel 1612 PIRČE 213 1529. Kostel 1612 PIRČE 55 1530. Kostel 1612 PIRČE 65 1531. Kostel 1612 PIRČE 66 1532. Kostel 1612 PIRČE 78 1533. Kostel 1612 PIRČE 88 1534. Kostel 1612 PIRČE 123 1535. Kostel 1612 PIRČE 125 1536. Kostel 1612 PIRČE 9/2 1537. Kostel 1612 PIRČE 10 1538. Kostel 1612 PIRČE 25 1539. Kostel 1612 PIRČE 1 1540. Kostel 1612 PIRČE 270/2 1541. Kostel 1612 PIRČE 208 1542. Kostel 1612 PIRČE 266 1543. Kostel 1612 PIRČE 271


1544. Kostel 1612 PIRČE 221/2 1545. Kostel 1612 PIRČE 1060 1546. Kostel 1612 PIRČE 29 1547. Kostel 1612 PIRČE 22 1548. Kostel 1612 PIRČE 26 1549. Kostel 1612 PIRČE 222 1550. Kostel 1612 PIRČE 11 1551. Kostel 1612 PIRČE 2553 1552. Kostel 1612 PIRČE 242/2 1553. Kostel 1612 PIRČE 242/1 1554. Kostel 1612 PIRČE 1025/1 1555. Kostel 1612 PIRČE 1028 1556. Kostel 1612 PIRČE 1036 1557. Kostel 1612 PIRČE 1027 1558. Kostel 1612 PIRČE 1025/2 1559. Kostel 1612 PIRČE 92 1560. Kostel 1612 PIRČE 91 1561. Kostel 1612 PIRČE 223 1562. Kostel 1612 PIRČE 269 1563. Kostel 1612 PIRČE 276 1564. Kostel 1612 PIRČE 202 1565. Kostel 1612 PIRČE 68/2 1566. Kostel 1612 PIRČE 82 1567. Kostel 1612 PIRČE 85 1568. Kostel 1612 PIRČE 72 1569. Kostel 1612 PIRČE 83 1570. Kostel 1612 PIRČE 59 1571. Kostel 1612 PIRČE 282 1572. Kostel 1612 PIRČE 50/2 1573. Kostel 1612 PIRČE 24 1574. Kostel 1612 PIRČE 227 1575. Kostel 1612 PIRČE 278 1576. Kostel 1612 PIRČE 2551 1577. Kostel 1612 PIRČE 8 1578. Kostel 1612 PIRČE 2567 1579. Kostel 1612 PIRČE 1044 1580. Kostel 1612 PIRČE 1043 1581. Kostel 1612 PIRČE 1045 1582. Kostel 1612 PIRČE 56 1583. Kostel 1612 PIRČE 67 1584. Kostel 1612 PIRČE 60 1585. Kostel 1612 PIRČE 127 1586. Kostel 1612 PIRČE 74


1587. Kostel 1612 PIRČE 63 1588. Kostel 1612 PIRČE 84 1589. Kostel 1612 PIRČE 1040 1590. Kostel 1612 PIRČE 1061 1591. Kostel 1612 PIRČE 1081 1592. Kostel 1612 PIRČE 1082 1593. Kostel 1612 PIRČE 77 1594. Kostel 1612 PIRČE 279 1595. Kostel 1612 PIRČE 1015 1596. Kostel 1612 PIRČE 1016 1597. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2548 1598. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2549 1599. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2551 1600. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2552 1601. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2553 1602. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2556 1603. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2558 1604. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2560 1605. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2561 1606. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2562 1607. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2565 1608. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2590 1609. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2591 1610. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2592 1611. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3470 1612. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3474 1613. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3515 1614. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3518 1615. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3519 1616. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3523 1617. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3529 1618. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3946 1619. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3947 1620. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3956 1621. Metlika 1512 BOŽAKOVO 4014 1622. Metlika 1512 BOŽAKOVO 4015 1623. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2531/2 1624. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2540/3 1625. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2540/5 1626. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2540/8 1627. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2542/2 1628. Metlika 1512 BOŽAKOVO 2542/3 1629. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3468/2


1630. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3468/3 1631. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3471/1 1632. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3471/2 1633. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3471/3 1634. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3514/1 1635. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3514/2 1636. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3517/1 1637. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3538/1 1638. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3909/1 1639. Metlika 1511 DRAŠIČI 1323 1640. Metlika 1511 DRAŠIČI 1347 1641. Metlika 1511 DRAŠIČI 1351 1642. Metlika 1511 DRAŠIČI 1353 1643. Metlika 1511 DRAŠIČI 1354 1644. Metlika 1511 DRAŠIČI 5809 1645. Metlika 1511 DRAŠIČI 5872 1646. Metlika 1511 DRAŠIČI 5873 1647. Metlika 1511 DRAŠIČI 5875 1648. Metlika 1511 DRAŠIČI 5879 1649. Metlika 1511 DRAŠIČI 5880 1650. Metlika 1511 DRAŠIČI 5887 1651. Metlika 1511 DRAŠIČI 5893 1652. Metlika 1511 DRAŠIČI 5896 1653. Metlika 1511 DRAŠIČI 5897 1654. Metlika 1511 DRAŠIČI 5898 1655. Metlika 1511 DRAŠIČI 5900 1656. Metlika 1511 DRAŠIČI 5901 1657. Metlika 1511 DRAŠIČI 5903 1658. Metlika 1511 DRAŠIČI 5904 1659. Metlika 1511 DRAŠIČI 5908 1660. Metlika 1511 DRAŠIČI 5919 1661. Metlika 1511 DRAŠIČI 5920 1662. Metlika 1511 DRAŠIČI 5929 1663. Metlika 1511 DRAŠIČI 5949 1664. Metlika 1511 DRAŠIČI 5951 1665. Metlika 1511 DRAŠIČI 5954 1666. Metlika 1511 DRAŠIČI 5963 1667. Metlika 1511 DRAŠIČI 5964 1668. Metlika 1511 DRAŠIČI 5976 1669. Metlika 1511 DRAŠIČI 5977 1670. Metlika 1511 DRAŠIČI 5978 1671. Metlika 1511 DRAŠIČI 6030 1672. Metlika 1511 DRAŠIČI 6032


1673. Metlika 1511 DRAŠIČI 6043 1674. Metlika 1511 DRAŠIČI *326/1 1675. Metlika 1511 DRAŠIČI 1322/2 1676. Metlika 1511 DRAŠIČI 1322/4 1677. Metlika 1511 DRAŠIČI 1326/5 1678. Metlika 1511 DRAŠIČI 1329/1 1679. Metlika 1511 DRAŠIČI 1329/3 1680. Metlika 1511 DRAŠIČI 1329/5 1681. Metlika 1511 DRAŠIČI 1341/1 1682. Metlika 1511 DRAŠIČI 1348/1 1683. Metlika 1511 DRAŠIČI 1348/2 1684. Metlika 1511 DRAŠIČI 1352/1 1685. Metlika 1511 DRAŠIČI 1352/2 1686. Metlika 1511 DRAŠIČI 5874/1 1687. Metlika 1511 DRAŠIČI 5874/2 1688. Metlika 1511 DRAŠIČI 5881/2 1689. Metlika 1511 DRAŠIČI 5885/1 1690. Metlika 1511 DRAŠIČI 5885/2 1691. Metlika 1511 DRAŠIČI 5885/3 1692. Metlika 1511 DRAŠIČI 5885/4 1693. Metlika 1511 DRAŠIČI 5885/5 1694. Metlika 1511 DRAŠIČI 5885/6 1695. Metlika 1511 DRAŠIČI 5885/7 1696. Metlika 1511 DRAŠIČI 5946/1 1697. Metlika 1511 DRAŠIČI 5955/1 1698. Metlika 1511 DRAŠIČI 5975/2 1699. Metlika 1511 DRAŠIČI 5979/1 1700. Metlika 1511 DRAŠIČI 5979/2 1701. Metlika 1511 DRAŠIČI 5980/1 1702. Metlika 1511 DRAŠIČI 6238/17 1703. Metlika 1511 DRAŠIČI 6238/18 1704. Metlika 1511 DRAŠIČI 6263/1 1705. Metlika 1511 DRAŠIČI 6264/2 1706. Metlika 1543 KRASINEC 2798 1707. Metlika 1543 KRASINEC 2874 1708. Metlika 1543 KRASINEC 2875 1709. Metlika 1543 KRASINEC 2890 1710. Metlika 1543 KRASINEC 2891 1711. Metlika 1543 KRASINEC 2892 1712. Metlika 1543 KRASINEC 2893 1713. Metlika 1543 KRASINEC 2894 1714. Metlika 1543 KRASINEC 2923 1715. Metlika 1543 KRASINEC 2767/6


1716. Metlika 1543 KRASINEC 2767/8 1717. Metlika 1543 KRASINEC 2877/6 1718. Metlika 1543 KRASINEC 2878/5 1719. Metlika 1543 KRASINEC 680/1 1720. Metlika 1543 KRASINEC 684/3 1721. Metlika 1543 KRASINEC 684/4 1722. Metlika 1543 KRASINEC 684/5 1723. Metlika 1543 KRASINEC 695 1724. Metlika 1543 KRASINEC 684/8 1725. Metlika 1543 KRASINEC 2767/7 1726. Metlika 1515 METLIKA 2812/9 1727. Metlika 1515 METLIKA 2845/2 1728. Metlika 1515 METLIKA 4162/2 1729. Metlika 1515 METLIKA 4190/5 1730. Metlika 1515 METLIKA 4169/3 1731. Metlika 1515 METLIKA 4162/1 1732. Metlika 1515 METLIKA 2845/1 1733. Metlika 1515 METLIKA 3240 1734. Metlika 1515 METLIKA 3236 1735. Metlika 1515 METLIKA 3242 1736. Metlika 1515 METLIKA 2826 1737. Metlika 1515 METLIKA 2812/4 1738. Metlika 1515 METLIKA 2812/1 1739. Metlika 1515 METLIKA 2845/7 1740. Metlika 1515 METLIKA 2812/16 1741. Metlika 1515 METLIKA 2812/17 1742. Metlika 1515 METLIKA 2812/18 1743. Metlika 1515 METLIKA 2845/5 1744. Metlika 1515 METLIKA 2915 1745. Metlika 1515 METLIKA 2916 1746. Metlika 1515 METLIKA 4186/8 1747. Metlika 1515 METLIKA 4190/3 1748. Metlika 1515 METLIKA 4189/5 1749. Metlika 1515 METLIKA 4190/4 1750. Metlika 1515 METLIKA 2845/3 1751. Metlika 1519 PODZEMELJ 2567 1752. Metlika 1516 PRIMOSTEK 568 1753. Metlika 1516 PRIMOSTEK 661 1754. Metlika 1516 PRIMOSTEK 662 1755. Metlika 1516 PRIMOSTEK 676 1756. Metlika 1516 PRIMOSTEK 677 1757. Metlika 1516 PRIMOSTEK 715 1758. Metlika 1516 PRIMOSTEK 716


1759. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1832 1760. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1939 1761. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1940 1762. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1981 1763. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1982 1764. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1983 1765. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1984 1766. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1985 1767. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1986 1768. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1987 1769. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1988 1770. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1993 1771. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1994 1772. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1995 1773. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1996 1774. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1997 1775. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1998 1776. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1999 1777. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2000 1778. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2001 1779. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2002 1780. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2003 1781. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2004 1782. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2005 1783. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2006 1784. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2007 1785. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2009 1786. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2012 1787. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2017 1788. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2018 1789. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2019 1790. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2020 1791. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2021 1792. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2022 1793. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2023 1794. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1801/3 1795. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1813/6 1796. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2016/1 1797. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2016/2 1798. Metlika 1516 PRIMOSTEK 242/1 1799. Metlika 1516 PRIMOSTEK 416/3 1800. Metlika 1516 PRIMOSTEK 554/1 1801. Metlika 1516 PRIMOSTEK 654/1


1802. Metlika 1516 PRIMOSTEK 656/1 1803. Metlika 1516 PRIMOSTEK 656/2 1804. Metlika 1516 PRIMOSTEK 717/2 1805. Metlika 1513 RADOVIČI 589 1806. Metlika 1513 RADOVIČI 588/1 1807. Metlika 1513 RADOVIČI 588/3 1808. Metlika 1513 RADOVIČI 588/4 1809. Metlika 1514 ROSALNICE 100 1810. Metlika 1514 ROSALNICE 1764 1811. Metlika 1514 ROSALNICE 1768/4 1812. Metlika 1514 ROSALNICE 98/1 1813. Metlika 1514 ROSALNICE 99/1 1814. Ormož 304 GOMILA 259 1815. Ormož 304 GOMILA 262 1816. Ormož 304 GOMILA 291 1817. Ormož 304 GOMILA 292 1818. Ormož 304 GOMILA 328 1819. Ormož 304 GOMILA 333 1820. Ormož 304 GOMILA 334 1821. Ormož 304 GOMILA 335 1822. Ormož 304 GOMILA 419 1823. Ormož 304 GOMILA 165/6 1824. Ormož 304 GOMILA 169/4 1825. Ormož 304 GOMILA 231/2 1826. Ormož 304 GOMILA 257/2 1827. Ormož 304 GOMILA 258/2 1828. Ormož 304 GOMILA 294/1 1829. Ormož 304 GOMILA 294/3 1830. Ormož 304 GOMILA 329/1 1831. Ormož 303 HERMANCI 205 1832. Ormož 303 HERMANCI 228 1833. Ormož 303 HERMANCI 364 1834. Ormož 303 HERMANCI 214/1 1835. Ormož 303 HERMANCI 214/2 1836. Ormož 303 HERMANCI 224/1 1837. Ormož 303 HERMANCI 224/2 1838. Ormož 303 HERMANCI 224/3 1839. Ormož 303 HERMANCI 229/1 1840. Ormož 303 HERMANCI 368/2 1841. Ormož 310 JASTREBCI 23 1842. Ormož 310 JASTREBCI 31 1843. Ormož 310 JASTREBCI 113 1844. Ormož 310 JASTREBCI 199


1845. Ormož 310 JASTREBCI 204 1846. Ormož 310 JASTREBCI 209 1847. Ormož 310 JASTREBCI 210 1848. Ormož 310 JASTREBCI 214 1849. Ormož 310 JASTREBCI 215 1850. Ormož 310 JASTREBCI 244 1851. Ormož 310 JASTREBCI 247 1852. Ormož 310 JASTREBCI 248 1853. Ormož 310 JASTREBCI 260 1854. Ormož 310 JASTREBCI 262 1855. Ormož 310 JASTREBCI 595 1856. Ormož 310 JASTREBCI 1/1 1857. Ormož 310 JASTREBCI 24/1 1858. Ormož 310 JASTREBCI 29/1 1859. Ormož 310 JASTREBCI 112/1 1860. Ormož 310 JASTREBCI 112/2 1861. Ormož 310 JASTREBCI 118/1 1862. Ormož 310 JASTREBCI 118/2 1863. Ormož 310 JASTREBCI 144/1 1864. Ormož 310 JASTREBCI 150/1 1865. Ormož 310 JASTREBCI 150/2 1866. Ormož 310 JASTREBCI 29/2 1867. Ormož 310 JASTREBCI 582/2 1868. Ormož 310 JASTREBCI 594/1 1869. Ormož 310 JASTREBCI 594/2 1870. Ormož 305 KOG 64 1871. Ormož 305 KOG 82 1872. Ormož 305 KOG 83 1873. Ormož 305 KOG 87 1874. Ormož 305 KOG 88 1875. Ormož 305 KOG 94 1876. Ormož 305 KOG 95 1877. Ormož 305 KOG 96 1878. Ormož 305 KOG 99 1879. Ormož 305 KOG 100 1880. Ormož 305 KOG 103 1881. Ormož 305 KOG 147 1882. Ormož 305 KOG 151 1883. Ormož 305 KOG 152 1884. Ormož 305 KOG 163 1885. Ormož 305 KOG 164 1886. Ormož 305 KOG 167 1887. Ormož 305 KOG 168


1888. Ormož 305 KOG 174 1889. Ormož 305 KOG 187 1890. Ormož 305 KOG 188 1891. Ormož 305 KOG 198 1892. Ormož 305 KOG 199 1893. Ormož 305 KOG 201 1894. Ormož 305 KOG 211 1895. Ormož 305 KOG 212 1896. Ormož 305 KOG 222 1897. Ormož 305 KOG 232 1898. Ormož 305 KOG 233 1899. Ormož 305 KOG 913 1900. Ormož 305 KOG 930 1901. Ormož 305 KOG 104/1 1902. Ormož 305 KOG 148/1 1903. Ormož 305 KOG 148/2 1904. Ormož 305 KOG 221/2 1905. Ormož 305 KOG 78/1 1906. Ormož 305 KOG 78/2 1907. Ormož 305 KOG 79/3 1908. Ormož 305 KOG 80/1 1909. Ormož 330 TRGOVIŠČE 645/14 1910. Ormož 330 TRGOVIŠČE 648/131 1911. Ormož 330 TRGOVIŠČE 648/9 1912. Ormož 330 TRGOVIŠČE 649/83 1913. Ormož 330 TRGOVIŠČE 678/2 1914. Ormož 330 TRGOVIŠČE 678/3 1915. Ormož 331 VELIKA NEDELJA 1068 1916. Ormož 331 VELIKA NEDELJA 1069 1917. Ormož 331 VELIKA NEDELJA 1020/6 1918. Ormož 311 VODRANCI 221 1919. Ormož 311 VODRANCI 223 1920. Ormož 311 VODRANCI 224 1921. Ormož 311 VODRANCI 225 1922. Ormož 311 VODRANCI 226 1923. Ormož 311 VODRANCI 227 1924. Ormož 311 VODRANCI 228 1925. Ormož 311 VODRANCI 206/1 1926. Ormož 311 VODRANCI 206/2 1927. Ormož 311 VODRANCI 208/1 1928. Ormož 311 VODRANCI 208/2 1929. Ormož 311 VODRANCI 219/1 1930. Ormož 311 VODRANCI 222/1


1931. Ormož 311 VODRANCI 222/2 1932. Ormož 311 VODRANCI 222/3 1933. Ormož 311 VODRANCI 230/1 1934. Ormož 311 VODRANCI 230/3 1935. Ormož 311 VODRANCI 244/2 1936. Ormož 311 VODRANCI 244/3 1937. Ormož 311 VODRANCI 245/1 1938. Ormož 311 VODRANCI 245/2 1939. Ormož 311 VODRANCI 246/1 1940. Ormož 311 VODRANCI 246/2 1941. Ormož 311 VODRANCI 258/1 1942. Ormož 311 VODRANCI 260/1 1943. Ormož 311 VODRANCI 260/2 1944. Ormož 311 VODRANCI 583/6 1945. Ormož 311 VODRANCI 598/1 1946. Ormož 311 VODRANCI 598/2 1947. Ormož 311 VODRANCI 598/3 1948. Piran 2633 RAVEN 2526 1949. Piran 2633 RAVEN 2525 1950. Piran 2633 RAVEN 3081 1951. Piran 2633 RAVEN 2527 1952. Piran 2633 RAVEN 3075 1953. Piran 2633 RAVEN 3074 1954. Piran 2633 RAVEN 2468/5 1955. Piran 2633 RAVEN 2472 1956. Piran 2633 RAVEN 2500 1957. Piran 2633 RAVEN 2503 1958. Piran 2633 RAVEN 2502 1959. Piran 2633 RAVEN 2504 1960. Piran 2633 RAVEN 2471 1961. Piran 2633 RAVEN 2480 1962. Piran 2633 RAVEN 2478 1963. Piran 2633 RAVEN 2510 1964. Piran 2633 RAVEN 2498/2 1965. Piran 2633 RAVEN 2498/1 1966. Piran 2633 RAVEN 2505 1967. Piran 2633 RAVEN 2508 1968. Piran 2633 RAVEN 3117 1969. Podčetrtek 1230 IMENO 284 1970. Podčetrtek 1230 IMENO 301 1971. Podčetrtek 1230 IMENO 472 1972. Podčetrtek 1230 IMENO 1912 1973. Podčetrtek 1230 IMENO 1915


1974. Podčetrtek 1230 IMENO 1918 1975. Podčetrtek 1230 IMENO 1920 1976. Podčetrtek 1230 IMENO 1946 1977. Podčetrtek 1230 IMENO 1948 1978. Podčetrtek 1230 IMENO 1950 1979. Podčetrtek 1230 IMENO 1951 1980. Podčetrtek 1230 IMENO 1952 1981. Podčetrtek 1230 IMENO 1953 1982. Podčetrtek 1230 IMENO 1954 1983. Podčetrtek 1230 IMENO 1955 1984. Podčetrtek 1230 IMENO 1961 1985. Podčetrtek 1230 IMENO 1965 1986. Podčetrtek 1230 IMENO 1968 1987. Podčetrtek 1230 IMENO 1971 1988. Podčetrtek 1230 IMENO 1972 1989. Podčetrtek 1230 IMENO 2020 1990. Podčetrtek 1230 IMENO 2023 1991. Podčetrtek 1230 IMENO 2030 1992. Podčetrtek 1230 IMENO 2044 1993. Podčetrtek 1230 IMENO 2045 1994. Podčetrtek 1230 IMENO 2049 1995. Podčetrtek 1230 IMENO 2056 1996. Podčetrtek 1230 IMENO 1901/4 1997. Podčetrtek 1230 IMENO 1963/1 1998. Podčetrtek 1230 IMENO 1967/1 1999. Podčetrtek 1230 IMENO 1967/2 2000. Podčetrtek 1230 IMENO 1980/2 2001. Podčetrtek 1230 IMENO 2019/1 2002. Podčetrtek 1230 IMENO 2019/2 2003. Podčetrtek 1230 IMENO 282/1 2004. Podčetrtek 1230 IMENO 282/2 2005. Podčetrtek 1230 IMENO 283/1 2006. Podčetrtek 1230 IMENO 283/2 2007. Podčetrtek 1230 IMENO 294/1 2008. Podčetrtek 1230 IMENO 295/3 2009. Podčetrtek 1230 IMENO 296/1 2010. Podčetrtek 1230 IMENO 300/1 2011. Podčetrtek 1230 IMENO 300/3 2012. Podčetrtek 1230 IMENO 300/4 2013. Podčetrtek 1230 IMENO 471/2 2014. Podčetrtek 1230 IMENO 473/4 2015. Podčetrtek 1230 IMENO 475/2 2016. Podčetrtek 1241 LASTNIČ 17


2017. Podčetrtek 1241 LASTNIČ 1717 2018. Podčetrtek 1241 LASTNIČ 1718 2019. Podčetrtek 1241 LASTNIČ 1720 2020. Podčetrtek 1241 LASTNIČ 20/1 2021. Podčetrtek 1241 LASTNIČ 13/3 2022. Podčetrtek 1241 LASTNIČ 20/3 2023. Podčetrtek 1241 LASTNIČ 13/5 2024. Podčetrtek 1241 LASTNIČ 1708/1 2025. Podčetrtek 1241 LASTNIČ 1708/2 2026. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 662 2027. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 667 2028. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 673 2029. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 674 2030. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 679 2031. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 680 2032. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 686 2033. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 689 2034. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 690 2035. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 691 2036. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 692 2037. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 695 2038. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 700 2039. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 701 2040. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 711 2041. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 712 2042. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 713 2043. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 740 2044. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 741 2045. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 660/1 2046. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 676/2 2047. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 678/3 2048. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 687/2 2049. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 702/1 2050. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 706/7 2051. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 708/1 2052. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 708/2 2053. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 714/2 2054. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1536 2055. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1544 2056. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1553 2057. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1557 2058. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1559 2059. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1568


2060. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1600 2061. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1601 2062. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1602 2063. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1604 2064. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1610 2065. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1612 2066. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1636 2067. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1719 2068. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1732 2069. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1740 2070. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1743 2071. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1882 2072. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1555/1 2073. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1555/2 2074. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1563/2 2075. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1631/1 2076. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1631/2 2077. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1631/3 2078. Podčetrtek 1240 SEDLARJEVO 1635/1 2079. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/17 2080. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/18 2081. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/286 2082. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/59 2083. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/90 2084. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/91 2085. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 524/2 2086. Podčetrtek 1217 VONARJE 842 2087. Podčetrtek 1217 VONARJE 840/3 2088. Podčetrtek 1217 VONARJE 841/2 2089. Podčetrtek 1217 VONARJE 887/1 2090. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1598 2091. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1600 2092. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1603/1 2093. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1603/2 2094. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1604/3 2095. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1604/4 2096. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1689/1 2097. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1689/3 2098. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1696/14 2099. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1732/1 2100. Razkrižje 278 GIBINA 198 2101. Razkrižje 278 GIBINA 199 2102. Razkrižje 278 GIBINA 202


2103. Razkrižje 278 GIBINA 203 2104. Razkrižje 278 GIBINA 206 2105. Razkrižje 278 GIBINA 207 2106. Razkrižje 278 GIBINA 210 2107. Razkrižje 278 GIBINA 215 2108. Razkrižje 278 GIBINA 218 2109. Razkrižje 278 GIBINA 219 2110. Razkrižje 278 GIBINA 226 2111. Razkrižje 278 GIBINA 227 2112. Razkrižje 278 GIBINA 232 2113. Razkrižje 278 GIBINA 233 2114. Razkrižje 278 GIBINA 234 2115. Razkrižje 278 GIBINA 235 2116. Razkrižje 278 GIBINA 236 2117. Razkrižje 278 GIBINA 239 2118. Razkrižje 278 GIBINA 195/3 2119. Razkrižje 278 GIBINA 195/4 2120. Razkrižje 278 GIBINA 214/1 2121. Razkrižje 278 GIBINA 221/1 2122. Razkrižje 278 GIBINA 221/2 2123. Razkrižje 278 GIBINA 222/1 2124. Razkrižje 278 GIBINA 222/2 2125. Razkrižje 278 GIBINA 222/3 2126. Razkrižje 278 GIBINA 223/2 2127. Razkrižje 278 GIBINA 587/3 2128. Rogaška Slatina 1214 RAJNKOVEC 535 2129. Rogaška Slatina 1214 RAJNKOVEC 542 2130. Rogaška Slatina 1214 RAJNKOVEC 543 2131. Rogaška Slatina 1214 RAJNKOVEC 532/1 2132. Rogaška Slatina 1214 RAJNKOVEC 557/1 2133. Rogaška Slatina 1214 RAJNKOVEC 577/6 2134. Rogaška Slatina 1214 RAJNKOVEC 578/1 2135. Rogaška Slatina 1214 RAJNKOVEC 581/2 2136. Rogaška Slatina 1214 RAJNKOVEC 585/1 2137. Rogaška Slatina 1214 RAJNKOVEC 596/1 2138. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 198 2139. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 209 2140. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 210 2141. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 212 2142. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 213 2143. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 214 2144. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 280 2145. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 282


2146. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 307 2147. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 324 2148. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 325 2149. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 464 2150. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 466 2151. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 467 2152. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 471 2153. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 496 2154. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 513 2155. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 514 2156. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 125/1 2157. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 125/2 2158. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 125/3 2159. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 125/4 2160. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 125/5 2161. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 196/1 2162. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 197/1 2163. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 462/1 2164. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 469/2 2165. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 474/1 2166. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 480/2 2167. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 490/1 2168. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 490/5 2169. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 491/2 2170. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 495/2 2171. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 497/7 2172. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 511/1 2173. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 515/1 2174. Rogaška Slatina 1195 RJAVICA 515/2 2175. Rogaška Slatina 1179 TRŽIŠČE 616 2176. Rogaška Slatina 1179 TRŽIŠČE 614/1 2177. Rogatec 1177 DOBOVEC 168 2178. Rogatec 1177 DOBOVEC 230 2179. Rogatec 1177 DOBOVEC 417 2180. Rogatec 1177 DOBOVEC 418 2181. Rogatec 1177 DOBOVEC 425 2182. Rogatec 1177 DOBOVEC 440 2183. Rogatec 1177 DOBOVEC 460 2184. Rogatec 1177 DOBOVEC 461 2185. Rogatec 1177 DOBOVEC 465 2186. Rogatec 1177 DOBOVEC 466 2187. Rogatec 1177 DOBOVEC 585 2188. Rogatec 1177 DOBOVEC 626


2189. Rogatec 1177 DOBOVEC 630 2190. Rogatec 1177 DOBOVEC 632 2191. Rogatec 1177 DOBOVEC 641 2192. Rogatec 1177 DOBOVEC 642 2193. Rogatec 1177 DOBOVEC 643 2194. Rogatec 1177 DOBOVEC 644 2195. Rogatec 1177 DOBOVEC 669 2196. Rogatec 1177 DOBOVEC 682 2197. Rogatec 1177 DOBOVEC 683 2198. Rogatec 1177 DOBOVEC 684 2199. Rogatec 1177 DOBOVEC 686 2200. Rogatec 1177 DOBOVEC 702 2201. Rogatec 1177 DOBOVEC 1/2 2202. Rogatec 1177 DOBOVEC 2/3 2203. Rogatec 1177 DOBOVEC 10/4 2204. Rogatec 1177 DOBOVEC 6/5 2205. Rogatec 1177 DOBOVEC 10/5 2206. Rogatec 1177 DOBOVEC 167/2 2207. Rogatec 1177 DOBOVEC 169/1 2208. Rogatec 1177 DOBOVEC 170/1 2209. Rogatec 1177 DOBOVEC 181/1 2210. Rogatec 1177 DOBOVEC 183/1 2211. Rogatec 1177 DOBOVEC 191/1 2212. Rogatec 1177 DOBOVEC 191/2 2213. Rogatec 1177 DOBOVEC 191/3 2214. Rogatec 1177 DOBOVEC 206/5 2215. Rogatec 1177 DOBOVEC 208/10 2216. Rogatec 1177 DOBOVEC 208/11 2217. Rogatec 1177 DOBOVEC 208/6 2218. Rogatec 1177 DOBOVEC 229/2 2219. Rogatec 1177 DOBOVEC 232/1 2220. Rogatec 1177 DOBOVEC 233/2 2221. Rogatec 1177 DOBOVEC 241/1 2222. Rogatec 1177 DOBOVEC 243/1 2223. Rogatec 1177 DOBOVEC 244/1 2224. Rogatec 1177 DOBOVEC 244/2 2225. Rogatec 1177 DOBOVEC 244/3 2226. Rogatec 1177 DOBOVEC 244/5 2227. Rogatec 1177 DOBOVEC 267/1 2228. Rogatec 1177 DOBOVEC 424/1 2229. Rogatec 1177 DOBOVEC 426/1 2230. Rogatec 1177 DOBOVEC 427/1 2231. Rogatec 1177 DOBOVEC 438/1


2232. Rogatec 1177 DOBOVEC 444/1 2233. Rogatec 1177 DOBOVEC 450/1 2234. Rogatec 1177 DOBOVEC 450/2 2235. Rogatec 1177 DOBOVEC 450/4 2236. Rogatec 1177 DOBOVEC 450/5 2237. Rogatec 1177 DOBOVEC 463/1 2238. Rogatec 1177 DOBOVEC 463/2 2239. Rogatec 1177 DOBOVEC 468/1 2240. Rogatec 1177 DOBOVEC 468/3 2241. Rogatec 1177 DOBOVEC 468/6 2242. Rogatec 1177 DOBOVEC 469/1 2243. Rogatec 1177 DOBOVEC 469/2 2244. Rogatec 1177 DOBOVEC 490/2 2245. Rogatec 1177 DOBOVEC 490/4 2246. Rogatec 1177 DOBOVEC 490/5 2247. Rogatec 1177 DOBOVEC 490/7 2248. Rogatec 1177 DOBOVEC 491/1 2249. Rogatec 1177 DOBOVEC 491/2 2250. Rogatec 1177 DOBOVEC 493/2 2251. Rogatec 1177 DOBOVEC 581/2 2252. Rogatec 1177 DOBOVEC 587/2 2253. Rogatec 1177 DOBOVEC 590/1 2254. Rogatec 1177 DOBOVEC 594/2 2255. Rogatec 1177 DOBOVEC 645/2 2256. Rogatec 1177 DOBOVEC 650/2 2257. Rogatec 1177 DOBOVEC 650/5 2258. Rogatec 1177 DOBOVEC 654/2 2259. Rogatec 1177 DOBOVEC 662/1 2260. Rogatec 1177 DOBOVEC 662/2 2261. Rogatec 1177 DOBOVEC 662/3 2262. Rogatec 1177 DOBOVEC 662/5 2263. Rogatec 1177 DOBOVEC 663/3 2264. Rogatec 1177 DOBOVEC 666/2 2265. Rogatec 1177 DOBOVEC 666/3 2266. Rogatec 1178 ROGATEC 587 2267. Rogatec 1178 ROGATEC 588 2268. Rogatec 1178 ROGATEC 988 2269. Rogatec 1178 ROGATEC 998 2270. Rogatec 1178 ROGATEC 1011 2271. Rogatec 1178 ROGATEC 1018 2272. Rogatec 1178 ROGATEC 1030 2273. Rogatec 1178 ROGATEC 1064 2274. Rogatec 1178 ROGATEC 1009/1


2275. Rogatec 1178 ROGATEC 1009/2 2276. Rogatec 1178 ROGATEC 1009/3 2277. Rogatec 1178 ROGATEC 514/1 2278. Rogatec 1178 ROGATEC 514/3 2279. Rogatec 1178 ROGATEC 514/4 2280. Rogatec 1178 ROGATEC 514/5 2281. Rogatec 1178 ROGATEC 514/6 2282. Rogatec 1178 ROGATEC 516/5 2283. Rogatec 1178 ROGATEC 517/1 2284. Rogatec 1178 ROGATEC 520/2 2285. Rogatec 1178 ROGATEC 520/4 2286. Rogatec 1178 ROGATEC 521/2 2287. Rogatec 1178 ROGATEC 522/2 2288. Rogatec 1178 ROGATEC 522/7 2289. Rogatec 1178 ROGATEC 522/8 2290. Rogatec 1178 ROGATEC 522/9 2291. Rogatec 1178 ROGATEC 525/2 2292. Rogatec 1178 ROGATEC 525/6 2293. Rogatec 1178 ROGATEC 528/2 2294. Rogatec 1178 ROGATEC 528/4 2295. Rogatec 1178 ROGATEC 528/5 2296. Rogatec 1178 ROGATEC 530/2 2297. Rogatec 1178 ROGATEC 531/4 2298. Rogatec 1178 ROGATEC 531/5 2299. Rogatec 1178 ROGATEC 531/7 2300. Rogatec 1178 ROGATEC 533/1 2301. Rogatec 1178 ROGATEC 533/2 2302. Rogatec 1178 ROGATEC 533/3 2303. Rogatec 1178 ROGATEC 534/3 2304. Rogatec 1178 ROGATEC 539/18 2305. Rogatec 1178 ROGATEC 539/23 2306. Rogatec 1178 ROGATEC 539/25 2307. Rogatec 1178 ROGATEC 558/10 2308. Rogatec 1178 ROGATEC 558/11 2309. Rogatec 1178 ROGATEC 558/12 2310. Rogatec 1178 ROGATEC 558/16 2311. Rogatec 1178 ROGATEC 558/17 2312. Rogatec 1178 ROGATEC 558/24 2313. Rogatec 1178 ROGATEC 558/25 2314. Rogatec 1178 ROGATEC 558/26 2315. Rogatec 1178 ROGATEC 558/27 2316. Rogatec 1178 ROGATEC 558/28 2317. Rogatec 1178 ROGATEC 558/29


2318. Rogatec 1178 ROGATEC 558/30 2319. Rogatec 1178 ROGATEC 558/33 2320. Rogatec 1178 ROGATEC 567/6 2321. Rogatec 1178 ROGATEC 568/1 2322. Rogatec 1178 ROGATEC 570/10 2323. Rogatec 1178 ROGATEC 570/9 2324. Rogatec 1178 ROGATEC 579/1 2325. Rogatec 1178 ROGATEC 579/2 2326. Rogatec 1178 ROGATEC 579/3 2327. Rogatec 1178 ROGATEC 579/4 2328. Rogatec 1178 ROGATEC 589/1 2329. Rogatec 1178 ROGATEC 589/2 2330. Rogatec 1178 ROGATEC 962/5 2331. Rogatec 1178 ROGATEC 978/18 2332. Rogatec 1178 ROGATEC 979/1 2333. Rogatec 1178 ROGATEC 979/3 2334. Rogatec 1178 ROGATEC 979/4 2335. Rogatec 1178 ROGATEC 979/9 2336. Rogatec 1178 ROGATEC 980/2 2337. Rogatec 1178 ROGATEC 987/1 2338. Rogatec 1178 ROGATEC 987/2 2339. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1757 2340. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1758 2341. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1775 2342. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1780 2343. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1781 2344. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1787 2345. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1807 2346. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1808 2347. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1745/1 2348. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1745/2 2349. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1745/3 2350. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1751/2 2351. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1788/1 2352. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1789/2 2353. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1795/2 2354. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1796/1 2355. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1797/4 2356. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1857/1 2357. Rogatec 1171 SV. FLORIJAN 1857/3 2358. Rogatec 1176 TRLIČNO 16 2359. Rogatec 1176 TRLIČNO 17 2360. Rogatec 1176 TRLIČNO 35


2361. Rogatec 1176 TRLIČNO 36 2362. Rogatec 1176 TRLIČNO 37 2363. Rogatec 1176 TRLIČNO 39 2364. Rogatec 1176 TRLIČNO 61 2365. Rogatec 1176 TRLIČNO 68 2366. Rogatec 1176 TRLIČNO 78 2367. Rogatec 1176 TRLIČNO 79 2368. Rogatec 1176 TRLIČNO 84 2369. Rogatec 1176 TRLIČNO 85 2370. Rogatec 1176 TRLIČNO 86 2371. Rogatec 1176 TRLIČNO 245 2372. Rogatec 1176 TRLIČNO 246 2373. Rogatec 1176 TRLIČNO 249 2374. Rogatec 1176 TRLIČNO 1046 2375. Rogatec 1176 TRLIČNO 1053 2376. Rogatec 1176 TRLIČNO 1060 2377. Rogatec 1176 TRLIČNO 6/1 2378. Rogatec 1176 TRLIČNO 3/2 2379. Rogatec 1176 TRLIČNO 25/2 2380. Rogatec 1176 TRLIČNO 28/2 2381. Rogatec 1176 TRLIČNO 29/3 2382. Rogatec 1176 TRLIČNO 241/1 2383. Rogatec 1176 TRLIČNO 274/1 2384. Rogatec 1176 TRLIČNO 60/1 2385. Rogatec 1176 TRLIČNO 60/2 2386. Rogatec 1178 ROGATEC NN 2387. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 170 2388. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 171 2389. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 224 2390. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 243 2391. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 244 2392. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 245 2393. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 246 2394. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 250 2395. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 292 2396. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 293 2397. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 397 2398. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 403 2399. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 404 2400. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 435 2401. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 442 2402. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 445 2403. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 447


2404. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 453 2405. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 497 2406. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 504 2407. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 505 2408. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 513 2409. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 514 2410. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 584 2411. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 585 2412. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 586 2413. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 588 2414. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 590 2415. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 592 2416. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 594 2417. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 603 2418. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 610 2419. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 612 2420. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 616 2421. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 617 2422. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 647 2423. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 662 2424. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 670 2425. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 672 2426. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 680 2427. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 686 2428. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 688 2429. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 692 2430. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 693 2431. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 998 2432. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1001 2433. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1002 2434. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1003 2435. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1007 2436. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1013 2437. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1021 2438. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1022 2439. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1026 2440. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1027 2441. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1029 2442. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1030 2443. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1033 2444. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1034 2445. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 2124 2446. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 2126


2447. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 2130 2448. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1006/2 2449. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1014/4 2450. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1014/5 2451. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1014/6 2452. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1014/7 2453. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1015/4 2454. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1015/5 2455. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1016/13 2456. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1016/15 2457. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1016/17 2458. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1018/2 2459. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1031/2 2460. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1052/1 2461. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1225/10 2462. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1225/11 2463. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1225/2 2464. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1225/6 2465. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1225/8 2466. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1225/9 2467. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1226/1 2468. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1226/2 2469. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 172/1 2470. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 173/1 2471. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 173/3 2472. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 2104/6 2473. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 2115/5 2474. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 2115/6 2475. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 2118/2 2476. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 2120/3 2477. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 2120/4 2478. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 225/1 2479. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 228/3 2480. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 228/5 2481. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 229/1 2482. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 230/1 2483. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 230/2 2484. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 231/1 2485. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 231/2 2486. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 232/1 2487. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 232/2 2488. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 235/1 2489. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 235/2


2490. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 247/1 2491. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 247/2 2492. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 248/4 2493. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 249/1 2494. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 249/2 2495. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 251/1 2496. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 345/3 2497. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 346/4 2498. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 347/3 2499. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 358/2 2500. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 369/3 2501. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 370/2 2502. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 374/3 2503. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 375/2 2504. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 383/2 2505. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 384/2 2506. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 385/2 2507. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 387/3 2508. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 388/2 2509. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 398/1 2510. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 400/2 2511. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 436/4 2512. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 452/2 2513. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 456/1 2514. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 456/2 2515. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 516/1 2516. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 598/1 2517. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 599/3 2518. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 605/1 2519. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 622/1 2520. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 622/3 2521. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 623/1 2522. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 628/2 2523. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 630/2 2524. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 635/1 2525. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 637/1 2526. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 642/1 2527. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 645/2 2528. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 655/1 2529. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 659/3 2530. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 664/1 2531. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 673/3 2532. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 683/1


2533. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 687/1 2534. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 687/2 2535. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 687/3 2536. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 995/1 2537. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 995/2 2538. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 997/2 2539. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 999/1 2540. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 259 2541. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 482 2542. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 489 2543. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 492 2544. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 502 2545. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 505 2546. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 508 2547. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 511 2548. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 512 2549. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 304/1 2550. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 304/2 2551. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 469/2 2552. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 469/3 2553. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 471/1 2554. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 471/2 2555. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 471/4 2556. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 472/4 2557. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 472/8 2558. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 491/2 2559. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 503/2 2560. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 504/1 2561. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 504/2 2562. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 510/2 2563. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 510/4 2564. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 587/1 2565. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 597/1 2566. Središče ob Dravi 311 VODRANCI 598/4 2567. Zavrč 465 HRASTOVEC 6 2568. Zavrč 465 HRASTOVEC 109 2569. Zavrč 465 HRASTOVEC 110 2570. Zavrč 465 HRASTOVEC 3/5 2571. Zavrč 465 HRASTOVEC 1030/5 2572. Zavrč 465 HRASTOVEC 108/1 2573. Zavrč 465 HRASTOVEC 108/2 2574. Zavrč 465 HRASTOVEC 113/2 2575. Zavrč 466 ZAVRČ 18


2576. Zavrč 466 ZAVRČ 24 2577. Zavrč 466 ZAVRČ 28 2578. Zavrč 466 ZAVRČ *13 2579. Zavrč 466 ZAVRČ 124/1 2580. Zavrč 466 ZAVRČ 125/1 2581. Zavrč 466 ZAVRČ 126/3 2582. Zavrč 466 ZAVRČ 175/1 2583. Zavrč 466 ZAVRČ 175/3 2584. Žetale 506 ŽETALE 1612 2585. Žetale 506 ŽETALE 1615 2586. Žetale 506 ŽETALE 1610/2 2587. Žetale 506 ŽETALE 1610/3 2588. Žetale 506 ŽETALE 1610/4 2589. Žetale 506 ŽETALE 1610/7 2590. Žetale 506 ŽETALE 1617/2 2591. Žetale 506 ŽETALE 1620/12 2592. Žetale 506 ŽETALE 1670/4 2593. Žetale 506 ŽETALE 1673/4 2594. Žetale 506 ŽETALE 1674/2

«.


306. Sklep o spremembi Sklepa o ugotovitvi javne koristi za ustanovitev služnosti zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje

Na podlagi tretjega odstavka 8.c člena Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 35/10 – uradno prečiščeno besedilo, 15/13 – ZNPPol, 5/17, 68/17, 47/19 in 139/20) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E Po spremembi Sklepa o ugotovitvi javne koristi

za ustanovitev služnosti zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje

IV Sklepu o ugotovitvi javne koristi za ustanovitev služnosti

zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje (Uradni list RS, št. 24/19 in 45/19) se priloga nadomesti z novo prilogo, ki je kot priloga sestavni del tega sklepa.

IITa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem





Priloga

»Priloga: Zemljišča iz točke II sklepa

Zap. št.

Občina parcele Katastrska občina - šifra

Katastrska občina - ime Številka parcele

1. Brežice 1310 NOVA VAS 163/1 2. Brežice 1255 DRENOVEC 1004/2 3. Brežice 1310 NOVA VAS 21/1 4. Brežice 1310 NOVA VAS 2010/7 5. Brežice 1310 NOVA VAS 2010/10 6. Brežice 1272 STARA VAS 1557/1 7. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 66/10 8. Brežice 1310 NOVA VAS 16/6 9. Brežice 1310 NOVA VAS 16/8 10. Brežice 1272 STARA VAS 1439/3 11. Brežice 1310 NOVA VAS 1962/109 12. Brežice 1310 NOVA VAS 1962/110 13. Brežice 1310 NOVA VAS 1962/1 14. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 9902/3 15. Brežice 1310 NOVA VAS *10/2 16. Brežice 1255 DRENOVEC 896 17. Brežice 1255 DRENOVEC 899 18. Brežice 1310 NOVA VAS 145/3 19. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 40/16 20. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 40/10 21. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 2574 22. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 2593 23. Brežice 1308 VELIKA DOLINA 40/18 24. Brežice 1272 STARA VAS 1438/2 25. Brežice 1310 NOVA VAS 164/3 26. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2084/1 27. Črnomelj 1558 SODEVCI 171/21 28. Črnomelj 1563 VINICA 1784 29. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2072/4 30. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2072/2 31. Črnomelj 1562 UČAKOVCI *150/2 32. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2072/3 33. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2073 34. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2078 35. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2077 36. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1892 37. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2079 38. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1831


39. Črnomelj 1564 PRELOKA 3933 40. Črnomelj 1561 DAMELJ 206 41. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2764/3 42. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 4284/1 43. Črnomelj 1558 SODEVCI 124/1 44. Črnomelj 1558 SODEVCI 126 45. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 261/1 46. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 260/2 47. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 260/1 48. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 261/2 49. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1832 50. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1833 51. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1838 52. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1839 53. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1847 54. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2082/2 55. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2082/1 56. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2770 57. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2764/4 58. Črnomelj 1563 VINICA 1616/83 59. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2104/2 60. Črnomelj 1561 DAMELJ 210 61. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2871 62. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2869 63. Črnomelj 1544 GRIBLJE 2870 64. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2083 65. Črnomelj 1563 VINICA 1771/2 66. Črnomelj 1562 UČAKOVCI *115 67. Črnomelj 1563 VINICA 201 68. Črnomelj 1563 VINICA 202 69. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1835 70. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1834 71. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 270 72. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 266 73. Črnomelj 1562 UČAKOVCI *32/1 74. Črnomelj 1562 UČAKOVCI *32/2 75. Črnomelj 1561 DAMELJ 69/1 76. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 286/2 77. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 286/1 78. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 271/2 79. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 268/5 80. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 283/3 81. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 272/6


82. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 282/2 83. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI *226 84. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 268/1 85. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1840 86. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1841 87. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1830 88. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1676/7 89. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 127 90. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 282/1 91. Črnomelj 1563 VINICA 1771/1 92. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2102/2 93. Črnomelj 1563 VINICA 189/2 94. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2086 95. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2081 96. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2080 97. Črnomelj 1561 DAMELJ 1143/44 98. Črnomelj 1561 DAMELJ 1139 99. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2072/5 100. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 3527/8 101. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 3527/14 102. Črnomelj 1566 ŽUNIČI 503/3 103. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2089 104. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2087 105. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2694/6 106. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2090 107. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2088 108. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1836/1 109. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1836/2 110. Črnomelj 1558 SODEVCI 130 111. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1816/1 112. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1842/1 113. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2072/1 114. Črnomelj 1558 SODEVCI 128/7 115. Črnomelj 1558 SODEVCI 128/6 116. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 3542/1 117. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2098 118. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2092 119. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2091 120. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2093 121. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2100 122. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2097 123. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2694/138 124. Črnomelj 1563 VINICA 1786/30


125. Črnomelj 1563 VINICA 2370/5 126. Črnomelj 1563 VINICA 2382/2 127. Črnomelj 1563 VINICA 1786/28 128. Črnomelj 1563 VINICA 1786/20 129. Črnomelj 1563 VINICA 1786/34 130. Črnomelj 1563 VINICA 2377 131. Črnomelj 1563 VINICA 1786/32 132. Črnomelj 1564 PRELOKA 3934 133. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 4490/2 134. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1815/7 135. Črnomelj 1563 VINICA 1783 136. Črnomelj 1563 VINICA 1786/33 137. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2103/2 138. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1829 139. Črnomelj 1557 STARI TRG OB KOLPI 271/1 140. Črnomelj 1563 VINICA 189/1 141. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1817/1 142. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1837/1 143. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1828/2 144. Črnomelj 1563 VINICA 38/11 145. Črnomelj 1552 ADLEŠIČI 4490/1 146. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1837/2 147. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1817/2 148. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 1947 149. Črnomelj 1561 DAMELJ 59 150. Črnomelj 1561 DAMELJ 61 151. Črnomelj 1561 DAMELJ 64/2 152. Črnomelj 1561 DAMELJ 63 153. Črnomelj 1562 UČAKOVCI 2103/3 154. Črnomelj 1564 PRELOKA 3930/2 155. Črnomelj 1564 PRELOKA 3930/1 156. Črnomelj 1560 SINJI VRH 3688/2 157. Črnomelj 1566 ŽUNIČI 292/45 158. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3384 159. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3385 160. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3434 161. Ilirska Bistrica 2549 JELŠANE 3433 162. Kočevje 1603 DOL 784/5 163. Kočevje 1603 DOL 784/6 164. Kočevje 1603 DOL 543/102 165. Kočevje 1603 DOL 939/3 166. Kočevje 1603 DOL 543/7 167. Kočevje 1603 DOL 777/1


168. Kočevje 1603 DOL 543/104 169. Kočevje 1603 DOL 785 170. Kočevje 1603 DOL 773/2 171. Kočevje 1603 DOL 767 172. Kočevje 1603 DOL 766/2 173. Kočevje 1603 DOL 543/101 174. Kočevje 1603 DOL 780/1 175. Kočevje 1603 DOL 947/1 176. Kostel 1611 FARA 499/1 177. Kostel 1613 KUŽELJ 2109/1 178. Kostel 1588 BOSLJIVA LOKA 3293 179. Metlika 1519 PODZEMELJ 131 180. Metlika 1519 PODZEMELJ 155 181. Metlika 1515 METLIKA 2730/4 182. Metlika 1543 KRASINEC 676 183. Metlika 1543 KRASINEC 664 184. Metlika 1543 KRASINEC 677 185. Metlika 1515 METLIKA 2731/1 186. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3547 187. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3529 188. Metlika 1512 BOŽAKOVO 3909/1 189. Metlika 1515 METLIKA 4169/5 190. Metlika 1516 PRIMOSTEK 2028 191. Metlika 1516 PRIMOSTEK 414/2 192. Metlika 1515 METLIKA 3231 193. Metlika 1515 METLIKA 3237 194. Metlika 1515 METLIKA 3239/1 195. Metlika 1513 RADOVIČI 588/2 196. Metlika 1543 KRASINEC 680/2 197. Metlika 1516 PRIMOSTEK 246/2 198. Metlika 1543 KRASINEC 2767/10 199. Metlika 1515 METLIKA 2730/3 200. Metlika 1515 METLIKA 2730/5 201. Metlika 1519 PODZEMELJ 2474 202. Metlika 1516 PRIMOSTEK 1804/5 203. Metlika 1543 KRASINEC 662 204. Metlika 1519 PODZEMELJ 2401/3 205. Metlika 1516 PRIMOSTEK 247/2 206. Metlika 1516 PRIMOSTEK 245/2 207. Metlika 1516 PRIMOSTEK 415/2 208. Metlika 1516 PRIMOSTEK 243/2 209. Ormož 304 GOMILA 415 210. Ormož 304 GOMILA 233/1


211. Osilnica 1587 OSILNICA 422 212. Osilnica 1587 OSILNICA 250/1 213. Osilnica 1587 OSILNICA 465/2 214. Osilnica 1587 OSILNICA 204 215. Osilnica 1587 OSILNICA 203 216. Osilnica 1587 OSILNICA 3561 217. Osilnica 1587 OSILNICA 3560 218. Osilnica 1587 OSILNICA 3562/2 219. Osilnica 1587 OSILNICA 3559 220. Osilnica 1587 OSILNICA 3534/5 221. Osilnica 1587 OSILNICA 3534/1 222. Osilnica 1587 OSILNICA 197 223. Osilnica 1587 OSILNICA 199 224. Osilnica 1587 OSILNICA 198 225. Osilnica 1587 OSILNICA 446/2 226. Osilnica 1587 OSILNICA 451/2 227. Osilnica 1587 OSILNICA 481/2 228. Osilnica 1587 OSILNICA 912 229. Osilnica 1587 OSILNICA 466/2 230. Osilnica 1587 OSILNICA 443 231. Osilnica 1587 OSILNICA 3564 232. Osilnica 1587 OSILNICA 1143/2 233. Osilnica 1587 OSILNICA 445/2 234. Osilnica 1587 OSILNICA 191/2 235. Osilnica 1587 OSILNICA 88 236. Osilnica 1587 OSILNICA 97/19 237. Osilnica 1587 OSILNICA 178 238. Osilnica 1587 OSILNICA 910 239. Osilnica 1587 OSILNICA 1130/2 240. Osilnica 1587 OSILNICA 189 241. Osilnica 1587 OSILNICA 191/1 242. Osilnica 1587 OSILNICA 87 243. Osilnica 1587 OSILNICA 179 244. Osilnica 1587 OSILNICA 180 245. Osilnica 1587 OSILNICA 911 246. Osilnica 1587 OSILNICA 1140/2 247. Osilnica 1587 OSILNICA 1062/2 248. Osilnica 1587 OSILNICA 1064/2 249. Osilnica 1587 OSILNICA 1128/2 250. Osilnica 1587 OSILNICA 1063/2 251. Osilnica 1587 OSILNICA 97/21 252. Osilnica 1587 OSILNICA 97/20 253. Osilnica 1587 OSILNICA 9902/1


254. Osilnica 1587 OSILNICA 9902/2 255. Osilnica 1587 OSILNICA 9902/3 256. Osilnica 1587 OSILNICA 9902/5 257. Osilnica 1587 OSILNICA 454/2 258. Osilnica 1587 OSILNICA 438/2 259. Osilnica 1587 OSILNICA 237/3 260. Osilnica 1587 OSILNICA 220 261. Osilnica 1587 OSILNICA 219 262. Osilnica 1587 OSILNICA 913 263. Osilnica 1587 OSILNICA 235 264. Osilnica 1587 OSILNICA 237/2 265. Osilnica 1587 OSILNICA 233 266. Osilnica 1587 OSILNICA 236 267. Osilnica 1587 OSILNICA 1147/2 268. Osilnica 1587 OSILNICA 1055/8 269. Osilnica 1587 OSILNICA 3534/6 270. Osilnica 1587 OSILNICA 1055/6 271. Osilnica 1587 OSILNICA 212 272. Osilnica 1587 OSILNICA 210 273. Osilnica 1587 OSILNICA 221 274. Osilnica 1587 OSILNICA 213 275. Osilnica 1587 OSILNICA 226 276. Osilnica 1587 OSILNICA 444 277. Osilnica 1587 OSILNICA 482/2 278. Osilnica 1587 OSILNICA 452/2 279. Osilnica 1587 OSILNICA 227 280. Osilnica 1587 OSILNICA 908 281. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 730/1 282. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 723/1 283. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 735 284. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 733/1 285. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 734 286. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 598/6 287. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 739 288. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/89 289. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 731/1 290. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 732/1 291. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 9902 292. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/227 293. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/21 294. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 719 295. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 607/2 296. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 285/3


297. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 284 298. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/215 299. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 720 300. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 722 301. Podčetrtek 1229 PODČETRTEK 721 302. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/113 303. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/87 304. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/192 305. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/193 306. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/194 307. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/145 308. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/211 309. Podčetrtek 1219 SODNA VAS 479/160 310. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1652/9 311. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1652/8 312. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1667/4 313. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1667/3 314. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 9902/2 315. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1673/5 316. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1673/6 317. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1675/5 318. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1675/6 319. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1656 320. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1604/2 321. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1732/6 322. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1664/1 323. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1666/1 324. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1666/2 325. Podlehnik 492 GRUŠKOVJE 1664/2 326. Rogatec 1178 ROGATEC 1188 327. Rogatec 1178 ROGATEC 549/4 328. Rogatec 1178 ROGATEC 1030 329. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 229/4 330. Središče ob Dravi 338 SREDIŠČE 1018/3 331. Zavrč 466 ZAVRČ 29/5 332. Zavrč 466 ZAVRČ 175/3 333. Zavrč 466 ZAVRČ 172/2 334. Žetale 506 ŽETALE 1670/3 335. Žetale 506 ŽETALE 1619/5 336. Žetale 506 ŽETALE 1610/5

«.


MINISTRSTVA307. Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja

podzemne vode

Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega odstavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena ter za izvrševanje 7. in 8. točke drugega odstavka 74. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20) minister za okolje in prostor izdaja

P R A V I L N I Ko obratovalnem monitoringu stanja

podzemne vode


1. člen(vsebina)

(1) Ta pravilnik zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja od-padkov na odlagališču v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2018/850 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 100), in zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evrop-skega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o indu-strijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje one-snaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), zadnjič popravljeno s Popravkom Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaže-vanja) (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25), za obratovalni monitoring stanja podzemne vode določa obseg, merila za izbor merilnih mest oziroma mest vzorčenja in parametrov, metodologijo vzorčenja, merjenja in analiziranja vzorcev, vre-dnotenje analiz in vpliva, vsebino programa in poročila ter način in obliko evidentiranja in sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode.

(2) Ta pravilnik določa tudi tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podze-mne vode za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, in podrobnejše razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.

2. člen(uporaba)

(1) Ta pravilnik se uporablja za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva:

– odvajanja odpadnih voda na stanje podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvaja-nju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,

– izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzro-čajo onesnaževanje okolja večjega obsega,

– odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titano-vega dioksida v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, in

– odlaganja odpadkov na odlagališču v skladu s predpi-som, ki ureja odlagališča odpadkov.

(2) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na odvajanje odpadne vode iz naprave, se uporabljajo tudi glede odvajanja

odpadnih voda z odlagališča, razen če ta pravilnik določa drugače.

(3) Ta pravilnik se uporablja tudi za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz druge alineje prvega odstavka tega člena, če je zanje predpisano spremljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav na stanje podzemne vode.

(4) Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi pri izvajanju monitoringa učinkov izvedenih ukrepov odprave posledic čez-merne obremenitve okolja na območju degradiranega okolja ali v primeru okoljske nesreče, če gre za izvajanje monitoringa učinkov izvedenih ukrepov, za katere je zavezan zavezanec.

3. člen(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:1. ciljna hidrogeološka cona je prostorsko opredeljeni del

kamnine ali sedimenta, v katerem zaradi posrednega vnosa ali morebitnega odtekanja ali izpuščanja ali uhajanja onesna-ževal iz naprave lahko pride do onesnaženja podzemne vode in v katerem se ugotavlja vpliv morebitnega onesnaževanja podzemne vode;

2. indikativni parametri podzemne vode so indikativni parametri v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;

3. izcedna voda je izcedna voda v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;

4. izlužek je raztopina, pridobljena z laboratorijskim pre-izkusom izluževanja;

5. izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode je oseba, ki je vpisana v evidenco izvajalcev obratoval-nega monitoringa stanja podzemne vode in ima pooblastilo iz 14. člena tega pravilnika;

6. meja določljivosti je najnižja koncentracija parametra, ki se lahko določi s sprejemljivo ravnijo natančnosti;

7. meja zaznavnosti je najnižja vrednost parametra, ki se lahko z določeno verjetnostjo zazna z navedeno analizno metodo;

8. merilna negotovost je nenegativni parameter, ki ozna-čuje raztros vrednosti veličine, ki so na podlagi uporabljenih podatkov pripisane merjencu;

9. merilno mesto je mesto, kjer se odvzemajo vzorci pod-zemne vode za izvajanje meritev za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in je lahko:

– opazovalna vrtina ali– izvir, vodnjak, kraška jama s stalnim pretokom podze-

mne vode ali brezno z vodo;10. mesto vzorčenja je mesto vzorčenja na vodotoku, na-

menjeno ugotavljanju stanja površinske vode, ki napaja podze-mno vodo na območju naprave ali njenem vplivnem območju;

11. območje naprave so zemljiške parcele, na katerih je naprava in se opravljajo druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti;

12. odlagališče je odlagališče v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;

13. opazovalna vrtina je vrtina, izvrtana v tla in opremljena za izvajanje meritev in vzorčenja podzemne vode iz 4. člena tega pravilnika;

14. osnovni parametri podzemne vode so:– celotni organski ogljik, hidrogenkarbonat, amonij, nitrit,

nitrat, sulfat, klorid, fluorid, skupni fosfor, natrij in kalij, če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugo-tavljanja vpliva iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika ter v primerih iz tretjega in četrtega odstavka 2. člena tega pravilnika;

– osnovni parametri v skladu s predpisom, ki ureja odla-gališča odpadkov, če gre za obratovalni monitoring stanja pod-zemne vode zaradi ugotavljanja vpliva iz četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika;


15. pomemben in stalno naraščajoči trend onesnaženja je trend onesnaženja v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;

16. posredno odvajanje v podzemno vodo je posredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;

17. srednji pretok vodotoka je srednji pretok v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za določitev ter način spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka;

18. terenske meritve na merilnem mestu so meritve tem-perature zraka, temperature podzemne vode, električne prevo-dnosti, pH, redoks potenciala, motnosti, barve in vsebnosti kisi-ka na merilnem mestu ter so izmerjene neposredno na terenu;

19. vnos onesnaževal v podzemno vodo je vnos onesna-ževal v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;

20. vplivno območje naprave je območje, na katerem je mogoče pričakovati, da bo obratovanje naprave povzročilo one-snaževanje podzemne vode in posledično vplivalo na okolje;

21. zadevna nevarna snov je zadevna nevarna snov v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega;

22. zavezanec je povzročitelj obremenitve, če mora kot upravljavec naprave iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in to-plote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, naprave za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, ali kot upravljavec odlagališča iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, v skladu s predpisi iz te točke zagotavljati obratovalni monitoring stanja podzemne vode. Zavezanec je tudi upravljavec naprave iz tretjega odstav-ka prejšnjega člena.

II. OBSEG IN PARAMETRI OBRATOVALNEGA MONITORINGA

4. člen(obseg obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)

(1) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode obsega:1. merjenje globine do podzemne vode pred predčrpa-

njem,2. merjenje prehodnosti opazovalne vrtine,3. predčrpanje vode iz opazovalne vrtine pred vzorče-

njem,4. merjenje količine predčrpane vode,5. merjenje globine do podzemne vode ob vzorčenju in

količine odvzetega vzorca,6. terenske meritve,7. vzorčenje podzemne vode,8. pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev,9. pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo

odvzetih vzorcev,10. vrednotenje rezultatov analiz in vpliva glede na posa-

mezne parametre, ki so predmet obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, in

11. izdelavo poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode.

(2) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču poleg aktivnosti iz prejšnjega odstavka obsega tudi oceno hitrosti toka podzemne vode na merilnih mestih in meritve hidroloških parametrov na mestu vzorčenja, in sicer vodostaja ali pretoka vodotoka.

(3) Meritev vodostaja ali pretoka vodotoka iz prejšnjega odstavka ni treba izvajati, če se te meritve na mestu vzorče-nja iz prejšnjega odstavka izvajajo v okviru obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda, ali če se

podatki o teh hidroloških parametrih na mestih vzorčenja iz tega pravilnika spremljajo v okviru hidrološkega monitoringa, ki ga zagotavlja država.

5. člen(določitev merilnih mest)

(1) Merilna mesta se določijo tako, da omogočajo:– pregled stanja podzemne vode brez vpliva delovanja

zavezanca na stanje podzemne vode in– zaznavo vplivov na stanje podzemne vode zaradi delo-

vanja zavezanca.(2) Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja pod-

zemne vode iz prve alineje prvega odstavka 2. člena tega pra-vilnika se določijo tako, da zagotavljajo podatke o koncentraciji onesnaževal v podzemni vodi z najmanj:

– enega merilnega mesta na dotoku podzemne vode na mesto posrednega odvajanja odpadne vode in

– enega merilnega mesta na odtoku podzemne vode z mesta posrednega odvajanja odpadne vode, vendar znotraj vplivnega območja nameravanega odvajanja odpadne vode, določenega v dokumentaciji, priloženi vlogi za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja, če gre za posredno odvajanje v podze-mno vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(3) Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja pod-zemne vode iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika se določijo tako, da zagotavljajo podat-ke o vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi z najmanj:

– enega merilnega mesta na dotoku podzemne vode na območje naprave in

– dveh merilnih mest na območju odtoka podzemne vode z območja naprave.

(4) Poleg merilnih mest iz drugega in tretjega odstavka tega člena se za vzorčenje in meritve parametrov obratoval-nega monitoringa stanja podzemne vode izberejo tudi mesta vzorčenja na vodotoku, če ta na območju naprave ali na nje-nem vplivnem območju napaja podzemno vodo. Če podzemna voda na območju naprave ali na njenem vplivnem območju napaja površinske vode, se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda.

(5) Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podze-mne vode in mesta vzorčenja iz prejšnjega odstavka se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika, ki ga izdela izvajalec obratovalnega monitorin-ga stanja podzemne vode. Predlog določitve merilnih mest in mest vzorčenja mora biti strokovno utemeljen in obrazložen.

(6) Sprememba lokacije posameznega merilnega mesta ali določitev enega ali več dodatnih merilnih mest se določi s spremembo okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi vloge zavezanca, če iz poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode izhaja, da na podlagi merilnih mest iz drugega in tretjega odstavka tega člena ali mest vzorčenja iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče prepoznati odtekanja ali ne-nadzorovanega izpuščanja ali uhajanja onesnaževal v podze-mno vodo, ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode. Predlog spremembe lokacije posameznega merilnega mesta ali predlog dodatnega merilnega mesta mora biti v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode strokovno utemeljen in obrazložen v ločenem poglavju s smiselnim upo-števanjem zahtev iz Priloge, ki je sestavni del tega pravilnika, če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva iz prve, druge in tretje alineje prvega od-stavka 2. člena tega pravilnika, oziroma mora biti poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode priložena hidrogeološka raziskava, če gre za ugotavljanje vpliva iz četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, izdelana na podlagi zahtev iz 2.1, 2.2, 2.3, 2.6, 3. in 4. točke priloge tega pravilnika.


(7) Če na območju obratuje več naprav (npr. v sklopu kompleksnih industrijskih objektov ali industrijskih con), se v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje posamezne na-prave merilna mesta za vzorčenje in meritve parametrov obra-tovalnega monitoringa stanja podzemne vode lahko določijo tako, da je merilno mesto ene od teh naprav hkrati merilno mesto katere koli druge od teh naprav, kar mora biti v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika za vsako od teh naprav strokovno utemeljeno in obrazloženo.

(8) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za naprave iz druge in četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika in tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika merilna mesta z izvedbo opazovalnih vrtin v kraških vodonosnikih ne določijo tam, kjer je podzemna voda globlje od 50 metrov oziroma zaradi izvedbe merilnih mest nastanejo nesorazmerno visoki stroški, če gre za merilna mesta, ki so opazovalne vrtine, in posledično v obeh primerih s hidrogeološkega vidika niso pri-čakovani smiselni rezultati obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode. Za obratovalni monitoring stanja podzemne vode se v teh primerih:

– določijo merilna mesta, kot so izvir, vodnjak, kraška jama s stalnim pretokom podzemne vode ali brezno, ali

– določi posredno ugotavljanje vplivov (npr. z vodno bi-lanco na območju naprave in uporabo modelov transporta onesnaževal skozi nenasičeno cono v podzemno vodo ter oceno vsebnosti onesnaževal v izcedni in odpadni vodi ali katero koli drugo računsko metodo), če so merilna mesta iz prejšnje alineje tako oddaljena, da lahko pride do razredčenja onesnaževal in zato do nerealnih rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.

(9) V predlogu programa obratovalnega monitoringa sta-nja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika morajo biti izbor merilnih mest oziroma razlogi za morebitno opustitev merilnih mest in način posrednega ugotavljanja vplivov iz prejšnjega odstavka strokovno utemeljeni in obrazloženi.

(10) Ne glede na tretji odstavek tega člena se merilna mesta z izvedbo opazovalnih vrtin v vodonosnikih, ki so na območju naprave prekriti z zveznimi zelo slabo prepustnimi geološkimi plastmi, ki imajo vrednost koeficienta prepustnosti manjšo od 1.10-8 m/s in je debelina plasti s takimi lastnostmi večja od 3 m, ne določijo. Prepustnost in debelina slabo pre-pustnih geoloških plasti se morata dokazati s podatki iz meri-tev na območju naprave na najmanj treh lokacijah na podlagi sondažnega izkopa, sondažne vrtine, laboratorijske meritve prepustnosti ali nalivalnega ali črpalnega poskusa. V predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika mora biti izbor merilnih mest ozi-roma razlog za morebitno opustitev merilnih mest strokovno utemeljen in obrazložen, strokovno utemeljeni in obrazloženi morajo biti tudi podatki iz meritev prepustnosti in debeline slabo prepustnih geoloških plasti na območju naprave.

6. člen(ureditev merilnega mesta)

(1) Zavezanec mora urediti stalno merilno mesto, ki je:– lahko dostopno (peš ali z avtomobilom), očiščeno (npr.

odstranitev zarasti, odstranitev oziroma preprečitev odlaganja materiala) in označeno ter

– zavarovano pred poškodbami in nedovoljenimi posegi tretjih oseb.

(2) Merilno mesto mora biti oblikovano in opremljeno tako, da je:

– zaradi varnosti izvajalca obratovalnega monitoringa sta-nja podzemne vode zagotovljen dostop po jašku z lestvijo ali po stopnicah in s prostorom na dnu, če je merilno mesto v jašku, v katerem zaradi njegove globine merilne opreme ni mogoče namestiti z vrha;

– omogočena namestitev opreme za odvzem vzorcev ter izvedba meritev in vzorčenja iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika;

– opazovalna vrtina opremljena s piezometrskimi cev-mi najmanjšega svetlega premera 100 mm, ki morajo biti iz materiala, ki ne vpliva na zanesljivost vzorčenja in kakovost podzemne vode;

– opazovalna vrtina opremljena s filtrskimi cevmi, ki glede na hidrogeološke razmere zagotavljajo dotok v zacevljeni del merilnega mesta. Velikost filtrskih rež mora biti izbrana glede na tip vodonosnih plasti. Predlog opremljenosti opazovalne vrtine mora biti v programu obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika strokovno uteme-ljen in obrazložen;

– dno opazovalne vrtine zaprto s čepom in na dnu izveden usedalnik;

– opazovalna vrtina tehnično izvedena tako, da se pre-preči dotok s površine v opazovalno vrtino, in zaščitena s kapo.

(3) Zavezanec mora zagotoviti redno vzdrževanje vsa-kega merilnega mesta in preveritev njegove ustreznosti ob vsakem vzorčenju ter ugotoviti potrebo po morebitnem čiščenju ali sanaciji poškodovanega ali dotrajanega merilnega mesta ali gradnji novega merilnega mesta.

7. člen(parametri obratovalnega monitoringa stanja

podzemne vode)(1) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi

ugotavljanja vpliva odvajanja odpadnih voda na stanje podze-mne vode vključuje monitoring parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi in toplote ter so za napravo, ki je predmet obravnave, vključeni v obratovalni monitoring odpadne vode na podlagi predpisa, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje.

(2) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzro-čajo onesnaževanje okolja večjega obsega, vključuje monito-ring parametrov zadevnih nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na območju naprave, ob upoštevanju možno-sti onesnaženja podzemne vode na območju naprave, določe-nih v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.

(3) Če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odstranjevanja tekočih odpad-kov iz proizvodnje titanovega dioksida na stanje podzemne vode, je treba v predlog parametrov iz prvega in drugega odstavka tega člena vključiti najmanj monitoring parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi in toplote ter so za napravo za proizvodnjo titanovega dioksida vključeni v obratovalni monitoring tekočih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida.

(4) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališčih na stanje podzemne vode vključuje monitoring osnovnih parame-trov podzemne vode iz druge alineje 14. točke 3. člena tega pravilnika in indikativnih parametrov podzemne vode, pri čemer je osnovni parameter podzemne vode lahko tudi indikativni parameter.

(5) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, in ne gre za dejavnost iz četrtega odstavka tega člena, vključuje monitoring parametrov, ki jih predlaga izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode na podlagi analize tehnolo-škega postopka in pričakovanih vsebnostih onesnaževal v od-padni vodi ali izlužkih, ki temeljijo na njihovi pričakovani sestavi.

(6) Parametri obratovalnega monitoringa stanja podze-mne vode iz prvega do petega odstavka tega člena se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga obratoval-nega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pra-


vilnika, ki ga k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloži zavezanec.

(7) Predlog indikativnih parametrov podzemne vode iz četrtega odstavka tega člena izdela izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode na podlagi:

1. analize tehnološkega postopka in pričakovanih vseb-nostih onesnaževal v:

– izcedni ali odpadni vodi, če gre za ugotavljanje vpliva odvajanja izcedne oziroma odpadne vode z območja odlaga-lišča, in

– izcedni vodi ali izlužku odpadkov, če gre za ugotavljanje vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču, in

2. rezultatov obratovalnega monitoringa stanja povr-šinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlagališča na stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda, če ti kažejo čezmerno obremenitev površinske vode in ta površinska voda napaja podzemno vodo na območju naprave.

(8) V predlogu parametrov iz šestega odstavka tega člena je treba za naprave iz druge in četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika strokovno utemeljiti in obrazložiti ra-zloge za vključitev ali nevključitev vsake od snovi v predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika. Če gre za zadevne nevarne snovi iz drugega odstavka tega člena, je treba pojasniti, s katerim parametrom se bo posamezna zadevna nevarna snov v okviru obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode spremljala.

(9) Ne glede na šesti odstavek tega člena se v okoljevar-stvenem dovoljenju za obratovalni monitoring stanja podzemne vode iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega čle-na kot parametri obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode poleg parametrov iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena določijo tudi osnovni parametri podzemne vode iz prve alineje 14. točke 3. člena tega pravilnika. Ti osnov-ni parametri niso predmet vrednotenja v skladu z 10. členom tega pravilnika, razen če se z osnovnim prametrom spremlja katera od zadevnih nevarnih snovi iz osmega odstavka tega člena.

(10) V okoljevarstvenem dovoljenju se kot parameter obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode določi tudi kateri koli drug parameter, če:

– emisija snovi v vode zaradi odvajanja odpadne vode oziroma vnos onesnaževal v podzemno vodo lahko povzroči pomemben in stalno naraščajoči trend onesnaženja s tem parametrom v podzemni vodi ali

– gre za komunalno ali skupno čistilno napravo, s katero se čisti industrijska odpadna voda, ki vsebuje ta parameter.

8. člen(pogostost in čas vzorčenja)

(1) Gladina podzemne vode se meri neprekinjeno z upo-rabo avtomatskih merilnikov.

(2) Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se izvajajo najmanj vsako peto koledarsko leto s pogostostjo dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od dveh in daljši od šestih mesecev.

(3) Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja odpadnih voda ali odstra-njevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida se izvajajo v obdobju koledarskega leta najmanj dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od treh in daljši od šestih mesecev.

(4) Pogostost vzorčenja in meritev parametrov v pod-zemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču se določi za vsako odlagališče posebej glede na njegove hidrogeološke značilnosti ter na podlagi podatkov o hitrosti toka podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.

(5) Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se izvajajo najmanj vsako peto koledarsko leto s pogo-stostjo dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od dveh in daljši od šestih mesecev.

(6) Pogostost vzorčenja in meritev parametrov v podze-mni vodi se določi v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja pod-zemne vode iz 13. člena tega pravilnika. Predlog pogostosti vzorčenja in meritev parametrov mora vključevati strokovno utemeljitev in obrazložitev predlagane pogostosti iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena.

(7) Če gre za pogostost vzorčenja in meritev parametrov v podzemni vodi na merilnih mestih, določenih v skladu s sedmim odstavkom 5. člena tega pravilnika, za dva ali več zavezancev, se v okoljevarstvenem dovoljenju za posameznega zavezanca na skupnih merilnih mestih lahko določi sočasno vzorčenje.

(8) V okoljevarstvenem dovoljenju se lahko določi večja pogostost vzorčenja in meritev od predpisane, če je to potrebno zaradi velikega nihanja gladine podzemne vode ali poveča-nja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode ter je v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika to strokovno utemeljeno in obrazloženo.

(9) Pri določitvi vzorčenja in meritev parametrov v pod-zemni vodi se upošteva tudi, da so vzorčenja in meritve v hidrološkem letu enakomerno razporejeni.

(10) Vzorčenje in meritve iz tega člena se izvajajo na merilnih mestih oziroma mestih vzorčenja v istem dnevu in s čim krajšim časovnim presledkom. Če gre za mesta vzorčenja na površinskih vodah, se vzorčenje in meritve izvajajo v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda, v času stabilnih hidroloških razmer pri pretokih, ki so manjši od srednjega pretoka.

(11) Meritve iz prvega odstavka tega člena je treba pre-veriti z ročnimi kontrolnimi meritvami in preveriti delovanje avtomatskih merilnikov.

(12) Pogostost meritev prehodnosti opazovalne vrtine, preverjanja meritev gladine podzemne vode z ročnimi kontrol-nimi meritvami in delovanja avtomatskih merilnikov se določi v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika. Predlog pogostosti meritev prehodnosti opa-zovalne vrtine, preverjanja meritev gladine podzemne vode z ročnimi kontrolnimi meritvami in delovanja avtomatskih meril-nikov mora vključevati strokovno utemeljitev in obrazložitev.

III. METODOLOGIJA VZORČENJA, MERJENJA, ANALIZIRANJA IN OBDELAVE VZORCEV

9. člen(vzorčenje in analizne metode)

(1) Ob vsakem vzorčenju je treba na merilnem mestu, ki je vključeno v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, izvesti meritve iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika.

(2) Za vzorčenje, prevoz, shranjevanje vzorcev podze-mne vode in ravnanje z njimi se uporabljajo metode, določene s standardi iz predpisa, ki ureja monitoring podzemnih voda.

(3) Pred vsakim vzorčenjem je treba predčrpati vodo iz merilnega mesta, in sicer tako, da se izčrpajo najmanj tri prostornine omočenega dela merilnega mesta, če znaša iz-datnost vrtine več kot štiri litre na minuto. Če znaša izdatnost vrtine manj kot štiri litre na minuto, se vrtina s črpanjem vode izprazni in z vzorčenjem počaka do ponovne vzpostavitve gla-dine podzemne vode v vrtini. Postopek predčrpanja mora biti strokovno utemeljen in obrazložen v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode. Predčrpanje in vzorčenje je treba izvesti v skladu s standardom SIST EN ISO 5667-11


ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom.

(4) Za vzorčenje, prevoz in shranjevanje vzorcev podze-mne vode se lahko uporabljajo tudi metode v skladu z drugimi enakovrednimi evropskimi ali mednarodno priznanimi standardi ali druge metode, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom, če dajejo re-zultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim z metodami iz drugega odstavka tega člena.

(5) Za analize vzorcev glede na vsebnost parametrov se uporabljajo analizne metode, vključno s terenskimi, laboratorij-skimi in on-line metodami, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim ena-kovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom ter temeljijo na:

– merilni negotovosti 50 odstotkov ali manj, ki je podana kot razširjena merilna negotovost pri stopnji zaupanja 95 od-stotkov (k = 2), ocenjeni na ravni ustreznih standardov kako-vosti oziroma vrednosti praga v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, oziroma ustreznih mejnih vrednosti za kemijske parametre v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, pri čemer se za posamezni parameter upošteva vrednost, ki je strožja, in

– meji določljivosti, ki ne presega 30 odstotkov vrednosti standarda kakovosti oziroma vrednosti praga oziroma mejne vrednosti za kemijske parametre iz prejšnje alineje, pri čemer se za posamezni parameter upošteva vrednost, ki je strožja.

(6) Če za posamezni parameter standardi kakovosti oziro-ma vrednosti praga iz prve alineje prejšnjega odstavka oziroma mejne vrednosti za kemijske parametre iz druge alineje prej-šnjega odstavka niso na voljo, se merilna negotovost in meja določljivosti iz prejšnjega odstavka ocenita na ravni ustreznih okoljskih standardov kakovosti za stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda.

(7) Če gre za skupinske parametre, ki se analizirajo z isto analizno metodo (npr. kovine, policiklični aromatski ogljikovodi-ki, triazinski pesticidi in njihovi metaboliti, organoklorni pesticidi, fenolne spojine, dioksini in dioksinom podobne spojine), in standardi kakovosti oziroma vrednosti praga oziroma mejne vrednosti za kemijske parametre iz petega in šestega odstavka tega člena obstajajo, mora biti analizna metoda akreditirana v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim ena-kovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom za vsaj en parameter posamezne skupine.

(8) Če za posamezni parameter standardi kakovosti ozi-roma vrednosti praga oziroma mejne vrednosti za kemijske parametre iz petega in šestega odstavka tega člena obstajajo, analizne metode, ki ustrezajo zahtevam glede merilne negoto-vosti in meje določljivosti iz petega in šestega odstavka tega člena, pa niso na voljo, se za analizo takega posameznega parametra uporabi analizna tehnika, ki ne povzroča nesoraz-merno visokih stroškov, pri čemer mora biti uporabljena metoda validirana in dokumentirana v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali medna-rodno priznanim standardom.

(9) Če za posamezni parameter standardi kakovosti oziro-ma vrednosti praga oziroma mejne vrednosti za kemijske para-metre iz petega in šestega odstavka tega člena niso določeni in ta parameter ni akreditiran, je treba analizno metodo validirati in dokumentirati v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom.

(10) Če gre za parametre, ki so redke umetne organske spojine in zanje standardi kakovosti oziroma vrednosti praga oziroma mejne vrednosti za kemijske parametre iz petega in šestega odstavka tega člena ne obstajajo, se lahko upora-bi analizna metoda, ki omogoča le identifikacijo. Če je taka umetna organska spojina z identifikacijo potrjena, je treba za analizo parametra uporabiti analizno metodo, ki je validirana in dokumentirana v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025

ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom.

(11) V predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika, poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode in posnetku ničelnega stanja morajo biti uporabljene analizne metode iz tega člena strokovno utemeljene in obrazložene ter merilne metode opisane.

IV. VREDNOTENJE ANALIZ IN VPLIVA

10. člen(vrednotenje analiz in vpliva)

(1) Sprememba vsebnosti posameznega parametra obra-tovalnega monitoringa stanja podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: sprememba vsebnosti parametra) iz 7. člena tega pravilnika se izračuna za letno povprečje vseh meritev para-metra, ki je vključen v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, razen če gre za odlagališča odpadkov v skladu s predpi-som, ki ureja odlagališča odpadkov.

(2) Sprememba vsebnosti posameznega parametra se izračuna kot razlika med povprečno vrednostjo koncentraci-je tega parametra na merilnem mestu na območju odtoka podzemne vode z območja naprave in povprečno vrednostjo koncentracije tega parametra na merilnem mestu na območju dotoka podzemne vode na območje naprave, in sicer po na-slednji enačbi:

Δ = C(N1) – C(N2),

pri čemer je:– Δ: sprememba vsebnosti posameznega parametra,– C(N1): letno povprečje izmerjenih vrednosti koncentra-

cije parametra na merilnem mestu na območju odtoka podze-mne vode z območja naprave,

– C(N2): letno povprečje izmerjenih vrednosti koncentra-cije parametra na merilnem mestu na območju dotoka podze-mne vode na območje naprave.

(3) Če gre za odlagališča odpadkov, se sprememba vsebnosti posameznega parametra izračuna za vsako meritev posameznega parametra v podzemni vodi, ki je vključen v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, kot razmerje med izmerjeno spremembo vrednosti koncentracije posame-znega parametra in vrednostjo koncentracije istega parametra v podzemni vodi, v kateri ni zaznanih posledic zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, in sicer po naslednji enačbi:

Δ = 100 × (CN1 – CN2) / CN2,

pri čemer je:– Δ: sprememba vsebnosti posameznega parametra,– CN1: vrednost koncentracije posameznega parametra,

izmerjena na območju odtoka podzemne vode z območja od-lagališča,

– CN2: povprečna vrednost koncentracije posameznega parametra, izmerjena na območju dotoka podzemne vode na območje odlagališča ali v okviru posnetka ničelnega stanja podzemne vode, pri čemer je povprečna vrednost koncentracije posameznega parametra izračunana kot povprečje rezultatov meritev, izmerjenih na opazovalni vrtini v zadnjih petih letih, če teh za to obdobje ni, pa kot povprečje rezultatov meritev koncentracij posameznega parametra, izmerjenih v obdobju izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.

(4) Pri izračunu iz drugega odstavka tega člena se ob upoštevanju merilne negotovosti iz prve alineje petega odstav-ka prejšnjega člena:

– rezultat analize opredeli kot vrednost meje določljivosti za ta parameter, kadar je izmerjena koncentracija parametra pod mejo določljivosti, in


– za parametre, ki so skupna vsota dane skupine snovi, vključno z ustreznimi metaboliti, produkti razgradnje in reakcij-skimi produkti, pri izračunu te vrednosti izmerjene koncentracije posameznih snovi, ki so nižje od meje določljivosti za posame-zno snov, opredelijo kot nič.

(5) Pri izračunu iz tretjega odstavka tega člena se ob upo-števanju merilne negotovosti iz prve alineje petega odstavka prejšnjega člena:

– rezultat analize opredeli kot polovica vrednosti meje za-znavnosti za ta parameter, določene v preglednici iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, kadar je izmerjena koncentracija parametra pod mejo zaznavnosti iz preglednice, ki se nanaša na opozorilne spremembe A in B iz predpisa, ki ureja odlaga-lišča odpadkov, in

– za parametre, ki so skupna vsota dane skupine snovi, vključno z ustreznimi metaboliti, produkti razgradnje in reak-cijskimi produkti, pri izračunu te vrednosti izmerjene koncen-tracije posameznih snovi, ki so nižje od meje zaznavnosti za posamezno snov iz preglednice, ki se nanaša na opozorilne spremembe A in B iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, opredelijo kot nič.

(6) Če je več merilnih mest na območju dotoka podze-mne vode na območje naprave oziroma več merilnih mest na območju odtoka podzemne vode z območja naprave, se raz-merje iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena izračuna med vsakim posameznim merilnim mestom na območju odtoka podzemne vode in vsakim posameznim merilnim mestom na območju dotoka podzemne vode.

(7) Sprememba vsebnosti parametra se ne ugotavlja, če se na podlagi izračunov v skladu z drugim odstavkom tega člena ugotovi, da je povprečna vrednost koncentracije posa-meznega parametra na merilnem mestu na odtoku podzemne vode z območja naprave manjša od povprečne vrednosti kon-centracije posameznega parametra na merilnem mestu na dotoku podzemne vode na območje naprave, ali če je vrednost koncentracije posameznega parametra na merilnem mestu na odtoku podzemne vode z območja naprave manjša od meje določljivosti za ta parameter.

(8) Če zavezanec ne zagotovi podatkov na merilnem mestu na dotoku podzemne vode na območje naprave, se pri vrednotenju parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode upošteva, da je vrednost koncentracije posa-meznega parametra na tem merilnem mestu enaka nič.

(9) Pri odlaganju odpadkov na odlagališčih se poleg spre-membe vsebnosti posameznega parametra iz tretjega odstav-ka tega člena določi tudi opozorilna sprememba za vsak posa-mezen parameter obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.

(10) Opozorilna sprememba posameznega parametra iz prejšnjega odstavka se v programu obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode določi za vsak parameter, vključen v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, in se izračuna kot opozorilna vrednost razmerja med izmerjeno spremembo vrednosti koncentracije posameznega parametra in vrednostjo koncentracije istega parametra v podzemni vodi, v kateri ni zaznanih posledic zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, in sicer po enačbi iz tretjega odstavka tega člena.

(11) Opozorilna sprememba za posamezni parameter iz prejšnjega odstavka je:

– enaka vrednosti A iz preglednice 1 iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, če za posamezni parameter vrednost CN2 ni več kot 5-krat večja od meje zaznavnosti koncentracije tega parametra iz preglednice, ki se nanaša na opozorilne spremembe A in B iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov,

– enaka vrednosti B iz preglednice 1 iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, če je za posamezni parameter vrednost CN2 5-krat večja ali več kot 5-krat večja od meje zaznavnosti koncentracije tega parametra iz preglednice, ki se nanaša na opozorilne spremembe A in B iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov.

(12) Pri izračunu opozorilne spremembe posameznega parametra iz prejšnjega odstavka se upoštevajo merila iz tre-

tjega odstavka tega člena. Če je izračunana opozorilna spre-memba posameznega parametra manjša od meje zaznavnosti koncentracije tega parametra iz preglednice, ki se nanaša na opozorilne spremembe A in B iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, se za opozorilno spremembo upošteva vrednost, ki je enaka meji zaznavnosti koncentracije tega parametra iz preglednice, ki se nanaša na opozorilne spremembe A in B iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov.

POROČILO TER EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV

11. člen(poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode)

(1) Izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode mora za vsako koledarsko leto izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode izdelati poročilo o obra-tovalnem monitoringu stanja podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: poročilo).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec obra-tovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz tretjega in šestega odstavka 8. člena tega pravilnika izdelati poročilo le za tisto koledarsko leto, v katerem se obratovalni monitoring stanja podzemne vode izvaja.

(3) Poročilo mora vsebovati podatke o:1. izvajalcu obratovalnega monitoringa stanja podzemne

vode (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika) z navedbo oseb, odgovornih za pripravo posa-meznih vsebin poročila,

2. podizvajalcih (firma in sedež pravne osebe ali samo-stojnega podjetnika posameznika), če so ti vključeni v izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, z navedbo oseb, odgovornih za pripravo posameznih vsebin poročila,

3. zavezancu (firma in sedež pravne osebe ali samostoj-nega podjetnika posameznika) in njegovi dejavnosti,

4. merilnih mestih oziroma mestih vzorčenja za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 5. člena tega pravilnika, vključno s strokovnimi utemeljitvami in obra-zložitvami,

5. rezultatih meritev iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, vključno z opisom izvedbe teh meritev,

6. vrsti meritev in obsegu parametrov iz 7. člena tega pravilnika, ki so vključeni v obratovalni monitoring stanja pod-zemne vode, pri čemer je treba dodati strokovno obrazložitev:

– kateri osnovni parameter iz druge alineje 14. točke 3. člena tega pravilnika je bil določen kot indikativni parameter, če gre za naprave iz četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika,

– s katerim parametrom se je spremljala posamezna za-devna nevarna snov, če gre za naprave iz druge alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika,

7. pogostosti in času vzorčenja,8. načinu in uporabljenih metodah vzorčenja,9. uporabljeni opremi za vzorčenje,10. uporabljenih analiznih metodah in merilni opremi ter

merilni negotovosti in meji določljivosti uporabljenih analiznih metod, da se zagotovi primerljivost analiznih metod za ves čas izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, vključno s posnetkom ničelnega stanja, če je ta posnetek zahtevan,

11. rezultatih vsake posamezne meritve na vsakem od merilnih mest na dotoku podzemne vode na območje naprave ali odlagališča in na vsakem od merilnih mest na odtoku pod-zemne vode z območja naprave ali odlagališča,

12. vrednotenju v skladu s prejšnjim členom, pri čemer je treba za odlagališča odpadkov dodati tudi vrednotenje spre-memb vsebnosti parametrov v podzemni vodi glede na opozo-rilne spremembe, določene za te parametre,


13. ugotovitvah o stanju podzemne vode z oceno trenda slabšanja ali izboljševanja stanja podzemne vode, vključno s prikazom prostorske porazdelitve parametrov iz 7. člena tega pravilnika, ki so vključeni v obratovalni monitoring stanja pod-zemne vode, znotraj ciljne hidrogeološke cone, in

14. kontaktnih osebah izvajalca obratovalnega monitorin-ga stanja podzemne vode in podizvajalcev, če so bili ti vklju-čeni v izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, odgovornih za pripravo posameznih vsebin poročila, za zagotavljanje dodatnih informacij glede vzorčenja podzemne vode ter razlago podatkov o vzorčenju in rezultatih analize podzemne vode.

(4) Ugotovitve iz 14. točke prejšnjega odstavka morajo po-leg ocene trenda slabšanja ali izboljševanja stanja podzemne vode vključevati tudi s kemijskega in hidrogeološkega vidika pripravljeno strokovno obrazložitev vrednotenja iz prejšnjega člena o vplivu na stanje podzemne vode, morebitnih pomanj-kljivosti in negotovosti, ki so povezane s podatki o podzemni vodi ter s pripravo poročila, in izvedenih ukrepih, če so bili ti izvedeni, in o njihovih učinkih na stanje podzemne vode.

(5) Poročilo mora poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena vsebovati tudi:

1. podatke o pretoku črpanja,2. opis izvedbe in opreme vsakega merilnega mesta

oziroma mesta vzorčenja, če gre za prvo poročilo po izvedbi novega merilnega mesta,

3. podatke o posnetku ničelnega stanja podzemne vode, če gre za prvo poročilo, izdelano v skladu s tem pravilnikom,

4. ugotovitve in podatke o rednem vzdrževanju vsakega merilnega mesta,

5. podatke o preveritvah delovanja avtomatskih merilnikov iz 8. člena tega pravilnika,

6. ugotovitve o preveritvi ustreznosti vsakega merilnega mesta,

7. ugotovitve o potrebah po čiščenju posameznega me-rilnega mesta,

8. ugotovitve o potrebah po sanaciji merilnega mesta, vključno z opisom ugotovljenih poškodb ali dotrajanosti, in

9. strokovno utemeljitev in obrazložitev morebitnega pre-dloga nadomestnega merilnega mesta glede na ugotovitve iz prejšnje točke ali dodatnih merilnih mest iz šestega odstavka 5. člena tega pravilnika.

(6) Poročilo zavezanec v elektronski obliki pošlje mini-strstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: mini-strstvo), najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.

12. člen(hramba podatkov in poročil)

(1) Podatki iz poročila se hranijo trajno kot del informa-cijskega sistema okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(2) Poročila mora zavezanec hraniti ves čas obratovanja naprave. Če je zavezancu izdana odločba za izvedbo ukrepov ob prenehanju obratovanja naprave, hrani poročila do dokon-čanja izvedbe teh ukrepov.

VI. OSNOVE ZA DOLOČITEV PROGRAMA OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA

PODZEMNE VODE

13. člen(osnove za določitev programa obratovalnega monitoringa

stanja podzemne vode)(1) Predlog programa obratovalnega monitoringa stanja

podzemne vode izdela izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in vključuje:

– predlog lokacij merilnih mest in mest vzorčenja v skladu s 5. členom tega pravilnika,

– predlog parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s 7. členom tega pravilnika,

– pogostost in čas vzorčenja podzemne vode v skladu z 8. členom tega pravilnika,

– metode vzorčenja in analizne metode v skladu z 9. čle-nom tega pravilnika,

– podatke in informacije iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke priloge tega pravilnika in

– podatke in informacije iz 4. točke priloge tega pravilnika, če gre za prvi predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.

(2) Če gre za napravo, za katero je predpisana izdelava izhodiščnega poročila v skladu s predpisom, ki ureja vrste de-javnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, predlog programa obratovalnega monitorin-ga stanja podzemne vode iz prejšnjega odstavka vključuje le tiste podatke in informacije iz priloge tega pravilnika, ki niso vključeni v izhodiščnem poročilu, če podatki in informacije iz izhodiščnega poročila ustrezajo zahtevam iz priloge tega pra-vilnika in ministrstvo razpolaga s tem izhodiščnim poročilom, zato se v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode navede sklic na zadevna poglavja izhodiščne-ga poročila.

(3) Če gre za napravo na vodovarstvenem območju, določenem v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in je v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na tem vodovarstve-nem območju, izdelana analiza tveganja, predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prvega odstavka tega člena vključuje le tiste podatke in informacije iz priloge tega pravilnika, ki niso vključeni v to analizo tveganja, če podatki in informacije iz te analize tveganja ustrezajo zahtevam iz priloge tega pravilnika in ministrstvo z njo razpolaga, zato se v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podze-mne vode navede sklic na zadevna poglavja analize tveganja.

(4) Če se iz naprave odvajajo odpadne vode posredno v podzemno vodo in je vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovolje-nja za obratovanje te naprave priložena dokumentacija v skla-du s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prvega odstavka tega člena vključuje le tiste podatke in informacije iz priloge tega pravilnika, ki niso vključeni v to dokumentacijo, če podatki in informacije iz te dokumentacije ustrezajo zahtevam iz priloge tega pravilnika, zato se v predlogu programa obra-tovalnega monitoringa stanja podzemne vode navede sklic na zadevna poglavja dokumentacije.

(5) Predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prvega odstavka tega člena mora biti izdelan kot enotno in celovito gradivo ob hkratnem upoštevanju kemij-skega in hidrogeološkega vidika.

(6) Predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prvega odstavka tega člena, ki vključuje tudi program ukrepov v primeru preseganja opozorilne spremembe parametrov podzemne vode iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, pred začetkom izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode potrdi ministrstvo v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva iz četrte ali-neje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika.

VII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI IZVAJALEC OBRATOVALNEGA MONITORINGA

STANJA PODZEMNE VODE

14. člen(pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa

stanja podzemne vode)Pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja

podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo) se izda v obsegu, za katerega zaprosi oseba glede na vrsto, področje in


obseg izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, če izpolnjuje pogoje za izvajanje obratovalnega monito-ringa stanja podzemne vode iz zakona, ki ureja varstvo okolja, in tega pravilnika.

15. člen(tehnični pogoji za pridobitev pooblastila)

(1) Oseba iz prejšnjega člena mora glede usposobljenosti za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode izpolnjevati naslednje tehnične pogoje:

1. ima laboratorij z veljavno akreditacijsko listino v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025;

2. je usposobljena za analizo parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, katerih meritve izvaja, kar dokazuje na naslednje načine:

– s prilogo k akreditacijski listini za akreditirane analizne metode,

– z navedbo dokumentiranih analiznih metod iz petega oziroma šestega odstavka 9. člena tega pravilnika za vsakega od parametrov, na katerega se nanaša vloga za pridobitev po-oblastila, ki vključujejo uporabljeno merilno metodo (standard in tehnika), mejo zaznavnosti, merilno negotovost in mejo določljivosti za vsakega od parametrov, oziroma

– z navedbo rezultatov analiznih metod oziroma analiz, ki jim morajo biti priložene strokovne obrazložitve, če se vloga na-naša na pridobitev pooblastila za parametre iz sedmega, osme-ga, devetega in desetega odstavka 9. člena tega pravilnika;

3. je usposobljena za izpolnjevanje zahtev iz priloge tega pravilnika in ima:

– opremo za merjenje gladine in globine podzemne vode ter opremo za odvzem vzorcev;

– zaposleno najmanj eno osebo, ki mora imeti v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, najmanj izobrazbo geolo-ške smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo geološke smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, z najmanj tremi leti delovnih izkušenj s področja podzemne vode, ki je izdelala najmanj tri strokovne študije, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidro-geoloških razmer, ali

– sklenjeno podizvajalsko pogodbo z osebo oziroma ose-bami, ki izpolnjujejo zahteve iz prejšnje alineje in zahteve iz 4. točke drugega odstavka tega člena;

4. z najmanj tremi referencami (izdelana strokovna študi-ja, potrdilo o udeležbi na izobraževanju ipd.) iz obdobja zadnjih štirih let izkazuje poznavanje zakonodaje z naslednjih področij:

– stanje in obratovalni monitoring stanja podzemne vode,– stanje in monitoring kemijskega stanja podzemne vode

ter– emisije v vode pri odvajanju odpadnih voda, in5. ima sklenjeno podizvajalsko pogodbo z eno ali več

osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz 1., 2. in 4. točke tega od-stavka, za analizo parametrov in meritve, ki jih ne zagotavlja vlagatelj sam.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je za izvajanje obrato-valnega monitoringa stanja podzemne vode usposobljena tudi oseba, ki izpolnjuje naslednje tehnične pogoje:

1. je usposobljena za izpolnjevanje zahtev iz priloge tega pravilnika;

2. ima opremo za merjenje gladine in globine podzemne vode in opremo za odvzem vzorcev;

3. ima zaposleno najmanj eno osebo, ki mora imeti v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, najmanj izobrazbo geološke smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo geološke smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, z najmanj tremi leti delovnih izkušenj s področja podzemne vode, ki je izdelala najmanj tri strokovne študije, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer;

4. z najmanj tremi referencami (izdelana strokovna študi-ja, izdelana recenzija, potrdilo o udeležbi na izobraževanju ipd.) iz obdobja zadnjih štirih let izkazuje poznavanje zakonodaje z vsakega od naslednjih področij:

– stanje in obratovalni monitoring stanja podzemne vode,– stanje in monitoring kemijskega stanja podzemne vode

ter– emisije v vode pri odvajanju odpadnih voda, in5. ima sklenjeno podizvajalsko pogodbo z osebo oziroma

osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz 1., 2., 4. oziroma 5. točke prejšnjega odstavka.

16. člen(vloga za pridobitev pooblastila)

(1) Vloga za pridobitev pooblastila mora vsebovati podat-ke o vlagatelju (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega bivališča ali firmo in sedež osebe) ter navedbo postopkov in parametrov v sklopu izvajanja obratovalnega monitoringa sta-nja podzemne vode, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila.

(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti tudi do-kazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena so:

1. akreditacijska listina laboratorija v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025,

2. priloga k akreditacijski listini za akreditirane analizne metode,

3. navedba:– dokumentiranih analiznih metod iz petega oziroma še-

stega odstavka 9. člena tega pravilnika za vsakega od parame-trov, na katerega se nanaša vloga za pridobitev pooblastila, ki vključujejo uporabljeno merilno metodo (standard in tehnika), mejo zaznavnosti, merilno negotovost in mejo določljivosti, oziroma

– rezultatov analiznih metod oziroma analiz s priloženimi strokovnimi obrazložitvami, če gre za parametre iz sedmega, osmega, devetega in desetega odstavka 9. člena tega pravil-nika,

4. dokazilo o zaposlitvi za osebo iz druge alineje 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena ali sklenjena podizvajalska pogodba z osebo ali osebami iz tretje alineje 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

5. seznam treh študij, ki se nanašajo na opis geomorfo-loških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer in jih je izdelala oseba iz druge alineje 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

6. seznam najmanj treh študij za vsako od področij iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki jih je izdelal vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih, semi-narjih ali drugih oblikah izobraževanja z navedenega področja v zadnjih štirih letih, če gre za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

7. sklenjena podizvajalska pogodba z osebo ali osebami iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če gre za analize parametrov in meritve, ki jih ne zagotavlja vlagatelj sam, z do-kazili o izpolnjevanju zahtev iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, in

8. navedba opreme za merjenje gladine in globine podze-mne vode ter opreme za odvzem vzorcev.

(3) Če je vlagatelj oseba iz drugega odstavka prejšnjega člena, je treba vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti do-kazila iz drugega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena so:

1. dokazilo o zaposlitvi za osebo iz druge alineje 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena,

2. seznam najmanj treh študij, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidroge-oloških razmer in jih je izdelala oseba iz prejšnje točke,


3. seznam najmanj treh študij za vsako od področij iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena, ki jih je izdelal vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih, semi-narjih ali drugih oblikah izobraževanja z navedenega področja v zadnjih štirih letih, če gre za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena,

4. sklenjena podizvajalska pogodba z osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki ji morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1., 2., 3., 6. oziroma 7. točke prej-šnjega odstavka, in

5. navedba opreme za merjenje gladine in globine podze-mne vode ter opreme za odvzem vzorcev.

17. člen(podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila)

Podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila so: če poobla-ščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode več kot dvakrat:

– zaporedoma ne sodeluje ali neuspešno sodeluje v med-narodnem medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju,

– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode na mestih vzorčenja v skladu s 5. členom tega pravilnika,

– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode za parametre v skladu s 7. členom tega pravilnika,

– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode s pogostostjo v skladu z 8. členom tega pravilnika,

– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode z uporabo metod iz 9. člena tega pravilnika,

– ne izvede vrednotenja spremembe vsebnosti parame-trov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode ali ga izvede v nasprotju z 10. členom tega pravilnika,

– ne izdela poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode v skladu z 11. členom tega pravilnika ali

– izvede obratovalni monitoring ali posnetek ničelnega stanja podzemne vode izven obsega pooblastila iz 14. člena tega pravilnika.

VIII. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI

18. člen(veljavnost pooblastil)

Osebe, ki imajo pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s Pravilnikom o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18, 77/19 in 197/20), lahko izvajajo obratovalni monitoring stanja podzemne vode v skladu s tem pravilnikom do izteka veljavnosti tega pooblastila.

19. člen(posnetek ničelnega stanja)

Posnetek ničelnega stanja, do uveljavitve tega pravilnika izdelan v skladu s 4. točko priloge Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18, 77/19 in 197/20), se šteje za posnetek ničelnega stanja v skladu s tem pravilnikom.

20. člen(program obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)

Program obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, določen v okoljevarstvenem dovoljenju, izdanem pred

uveljavitvijo tega pravilnika, oziroma predlog programa obra-tovalnega monitoringa stanja podzemne vode, do uveljavitve tega pravilnika izdelan v skladu s 13. členom Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18, 77/19 in 197/20), se štejeta za program obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s tem pravilnikom.

21. člen(obstoječa merilna mesta in mesta vzorčenja)

(1) Šteje se, da obstoječa opazovalna vrtina, v kateri so se do uveljavitve tega pravilnika na podlagi Pravilnika o obra-tovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18, 77/19 in 197/20) izvajale meritve parametrov obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemne vode v skladu Pravilnikom o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 in 114/09), ustreza zahtevam za ureditev merilnega mesta iz tega pravilnika.

(2) Šteje se, da obstoječe merilno mesto oziroma mesto vzorčenja, v katerem so se do uveljavitve tega pravilnika na podlagi Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podze-mne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18, 77/19 in 197/20) izvajale meritve parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, ustreza zahtevam za ureditev merilnega me-sta oziroma mesta vzorčenja iz tega pravilnika.

22. člen(poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode

za odlagališča)Poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne

vode za odlagališča, izdelano do 31. marca 2021 v skladu z določbami 15. člena Pravilnika o obratovalnem monitorin-gu onesnaženja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 in 114/09), se šteje za poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode v skladu s tem pravilnikom.

23. člen(dokončanje postopkov)

Postopki za pridobitev ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja in postopki za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu s tem pravil-nikom.

24. člen(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravil-nik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18, 77/19 in 197/20).




Mag. Andrej Vizjakminister

za okolje in prostor


Priloga: Osnove za določitev programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode Predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode vsebuje naslednje podatke in informacije: 1. Kratek opis naprave Kratek opis naprave, tehnološkega procesa v njej ali njenem posameznem delu glede na vrsto naprave in opredelitev predvidenih vsebnosti onesnaževal, ki se uporabljajo, proizvajajo, izpuščajo v okolje iz naprave ali njenega dela, skladiščijo na območju naprave ali odlagajo na napravi. 2. Opis značilnosti območja 2.1 Opis geoloških značilnosti Iz opisa geoloških značilnosti mora biti razviden opis litostratigrafskih in tektonskih značilnosti v obsegu, pomembnem za opredelitev pojavljanja podzemne vode in izdelavo ocene tveganja za onesnaženje podzemne vode. 2.2 Opis hidrogeoloških razmer Opis hidrogeoloških razmer mora biti izdelan tako, da je mogoče sklepati na prostorsko porazdelitev podzemne vode, in mora vključevati najmanj: opis vodonosnikov ali vodonosnih sistemov (vrsta, tip in geometrija vodonosnika), opredelitev smeri, hitrosti toka in gladine podzemne vode:

a) v medzrnskih vodonosnikih s karto gladine podzemne vode na podlagi podatkov iz hidrogeoloških objektov, ki omogočajo zanesljiv prikaz podzemne vode v prostoru, b) v razpoklinskih vodonosnikih s piezometrično gladino podzemne vode v prostoru, ki omogoča tudi opredelitev hitrosti in pretoka podzemne vode, c) v kraških vodonosnikih z najbolj verjetnimi potmi toka podzemne vode. Pri tem se izhaja iz podatkov tektonskega kartiranja ali sledilnih poskusov ali opazovanja kemijskega stanja podzemne vode ali geofizikalnih raziskav ter poda ocena hitrosti in pretoka podzemne vode,

opredelitev napajalnih sposobnosti podzemne vode, opredelitev hidrogeoloških lastnosti kamnin in sedimentov (propustnost, transmisivnost,

poroznost), opredelitev značilnosti nezasičene cone vodonosnika in opredelitev morebitne zakraselosti. 2.3 Opis geomorfoloških in hidroloških značilnosti Opis geomorfoloških in hidroloških značilnosti, ki mora vsebovati tudi opis povezav podzemne in površinske vode na območju naprave in njenem vplivnem območju. 2.4 Opis obstoječih in predvidenih obremenitev na območju naprave in njenem vplivnem območju Opis obstoječih in predvidenih obremenitev na območju naprave in njenem vplivnem območju vključuje najmanj: navedbo lokacij ali delov naprave, kjer se onesnaževala uporabljajo, proizvajajo, izpuščajo

v okolje iz naprave ali njenega dela, skladiščijo ali odlagajo na območju naprave, vključno z njihovimi količinami in podatki o njihovih fizikalno-kemijskih lastnostih, kot so sestava, stanje (trdno, tekoče ali plinasto), topljivost, mobilnost, obstojnost ipd.,

navedbo transportnih poti onesnaževal iz prejšnje alineje na območju naprave in opis njihovega nastajanja ali izpuščanja v okolje,

navedbo lokacij in delov naprave, kjer lahko pride do nenadzorovanega izpusta onesnaževal, ter opis okoliščin ali dogodkov, ki lahko povzročijo nenadzorovani izpust onesnaževal (npr. zaradi nesreč ali drugih izrednih dogodkov),

navedbo drugih točkovnih virov onesnaževanja, ki bi lahko povzročili dodatno onesnaževanje z onesnaževali iz prve alineje te točke, in

navedbo razpršenih virov onesnaževanja z onesnaževali iz prve alineje te točke iz kmetijstva, poselitve, prometa in drugo, ki so na območju naprave ali njenem vplivnem območju.


2.5 Prikaz varovanih in zavarovanih območij Na območju naprave in njenem vplivnem območju morajo biti prikazana spodaj navedena območja, če je naprava ali njen del ali njeno vplivno območje na katerem od njih: varovana in zavarovana območja ter območja zavarovanih vrst v skladu s predpisi, ki

urejajo ohranjanje narave, če gre za ekosisteme, odvisne od podzemne vode, občutljiva in ranljiva območja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in varstvena in ogrožena območja v skladu s predpisi, ki urejajo vode. 2.6 Hidrogeološki konceptualni model in predlog ciljne hidrogeološke cone Predlog ciljne hidrogeološke cone se izdela na podlagi podatkov iz točk 2.1 do 2.5 te priloge in na podlagi ocene možnega širjenja onesnaževal v podzemni vodi ter pomeni območje ugotavljanja vpliva z obratovalnim monitoringom stanja podzemne vode. Ocena možnega širjenja onesnaževal v podzemni vodi se izdela za različne možne scenarije (normalno obratovanje naprave ali njenega dela, morebitni izpad ali okvara v delovanju naprave ali njenega dela ali morebitno odtekanje ali nenadzorovani izpusti onesnaževal na območju naprave ali njenem delu) ob upoštevanju posnetka ničelnega stanja iz 4. točke te priloge. Pri tem je treba upoštevati posledice posameznega scenarija z vidika vpliva na stanje podzemne vode in z vidika vpliva na vir oskrbe prebivalcev s pitno vodo, če gre za vodno telo, ki se rabi ali je namenjeno za oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Na podlagi ocene možnega širjenja onesnaževal v podzemni vodi iz prejšnjega odstavka se v risbi in besedilu izdela hidrogeološki konceptualni model, iz katerega morajo biti razvidni: povezave med viri emisij, procesi in potmi, po katerih se onesnaževala lahko širijo glede na

hitrost in smer toka podzemne vode, ciljna hidrogeološka cona in način izvedbe mreže merilnih mest za izvedbo obratovalnega monitoringa stanja podzemne

vode, ki se upošteva tudi pri izvedbi posnetka ničelnega stanja podzemne vode. Pri določanju ciljne hidrogeološke cone se podzemna voda obravnava kot transportni medij. 3. Predlog lokacij merilnih mest in mest vzorčenja Predlog lokacij merilnih mest in mest vzorčenja ter njihovo število se določita na podlagi hidrogeološkega konceptualnega modela in predloga ciljne hidrogeološke cone iz prejšnje točke v sodelovanju hidrogeološke in kemijske stroke, z upoštevanjem zahtev iz 5. člena tega pravilnika, tako da je omogočeno spremljanje stanja podzemne vode: brez vpliva zavezanca in z vplivom zavezanca, tako da je mogoče upoštevati morebitni vpliv katerega koli scenarija iz

prejšnje točke. Predlog lokacij merilnih mest in mest vzorčenja obsega zlasti: predvideno lego merilnih mest, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem

sistemu za raven merila 1 : 5.000, lego morebitnih mest vzorčenja na vodotoku, če ta na območju naprave ali njenem vplivnem

območju napaja podzemno vodo, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000,

oceno izdatnosti posamezne opazovalne vrtine in oceno časa črpanja, prostornino opazovalne vrtine in stopnjo njene aktiviranosti z opisom uporabljene metode

njune določitve, globino opazovalne vrtine, če gre vzorčno mesto, ki je opazovalna vrtina, in način in dopustno količino črpanja vode iz opazovalne vrtine oziroma način in količino

odvzetih vzorcev iz izvirov, vodnjakov, kraških jam ali brezen z vodo. Predlog prostornine opazovalne vrtine, stopnje njene aktiviranosti, globina vzorčenja in dopustne količine črpanja podzemne vode pri vzorčenju iz prejšnjega odstavka se določijo na podlagi: nalivalnih testov, če gre za pričakovano prepustnost zajetih hidrogeoloških plasti, ki je

enaka ali manjša od 5 x 10–5 m/s, črpalnih poizkusov, če gre za pričakovano prepustnost zajetih hidrogeoloških plasti, ki je

večja od 5 x 10–5 m/s, ali testov, če gre za zelo slabo izdatne vodonosnike (npr. z uporabo vzorčevalnikov, žličk ipd.).


V predlogu merilnih mest je treba podati strokovne obrazložitve in utemeljitve izbora merilnih mest iz 5. člena tega pravilnika, iz katerih je razvidno, da gre za skupni predlog izvajalcev obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode hidrogeološke in kemijske stroke. V predlogu merilnih mest je treba podati tudi predlog tehnične izvedbe merilnega mesta ob upoštevanju zahtev za ureditev merilnega mesta iz 6. člena tega pravilnika. Če se merilna mesta predlagajo na obstoječih opazovalnih vrtinah, je treba opredeliti njihovo lego s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000, podati njihove tehnične značilnosti ter oceno ustreznosti njihove lege in tehničnih značilnosti za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode ter ugotovitve glede izpolnjevanja zahtev za ureditev merilnega mesta iz 6. člena tega pravilnika. Pred vključitvijo merilnih mest v obratovalni monitoring stanja podzemne vode in ob zadnjem vzorčenju, izvedenem v okviru monitoringa stanja podzemne vode, je treba merilna mesta preskusiti z vidika njihove ustreznosti. Merilna mesta iz prejšnjega stavka so ustrezna, če so pred njihovo vključitvijo v obratovalni monitoring stanja podzemne vode in ob zadnjem vzorčenju na podlagi meritev nivoja podzemne vode, preverjanja prehodnosti vrtin in z njihovo reaktivacijo zabeležena nihanja podzemne vode. 4. Posnetek ničelnega stanja V posnetku ničelnega stanja podzemne vode je treba ob upoštevanju opisa hidrogeoloških razmer iz druge alineje točke 2.2 te priloge podati podatke o izmerjenih vsebnostih onesnaževal v podzemni vodi, ki so vse referenčne vrednosti onesnaževal v podzemni vodi za nadaljnje vzorčenje in vrednotenje vpliva. V okviru posnetka ničelnega stanja podzemne vode je treba podati najmanj podatke o: meritvah na vsakem merilnem mestu iz 4. člena tega pravilnika, izmerjenih vrednostih koncentracij osnovnih parametrov podzemne vode, če gre za napravo

v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega,

izmerjenih vrednostih koncentracij parametrov stanja podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda,

izmerjenih vrednostih koncentracij zadevnih nevarnih snovi iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika, če gre za napravo v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega,

izmerjenih vsebnostih onesnaževal iz tretjega odstavka 7. člena tega pravilnika, če gre za napravo za proizvodnjo titanovega dioksida,

izmerjenih vsebnostih onesnaževal iz četrtega odstavka 7. člena tega pravilnika, če gre za odlagališče v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.

Podatke iz prejšnjega odstavka je treba podati na najmanj merilnih mestih iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika in na merilnih mestih iz četrtega odstavka 5. člena tega pravilnika, kjer ni zaznanih vplivov naprave, ob upoštevanju izjemnih primerov iz osmega odstavka 5. člena tega pravilnika. Posnetek ničelnega stanja podzemne vode izdela izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode ob smiselni uporabi zahtev iz 11. člena tega pravilnika. 5. Predlog parametrov Predlog parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode mora biti določen v skladu s 7. členom tega pravilnika. Predlogu parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode morajo biti priložene obrazložitve in utemeljitve. Če je zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode potrebna večja pogostost vzorčenja in meritev, mora biti to v predlogu strokovno utemeljeno in obrazloženo. 6. Grafične priloge Grafične priloge programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode so naslednje: prikaz območja naprave in njenih delov, prikaz smeri in hitrosti toka ter gladine podzemne vode, prikaz geometrije vodonosnika na hidrogeološki karti in hidrogeoloških profilih z

raztezanjem v vodoravni in navpični smeri, prikaz litostratigrafskih značilnosti, prikaz vplivnega območja naprave,


prikaz obstoječih virov onesnaževanja (točkovnih in razpršenih) na predvidenem območju naprave in njenem vplivnem območju,

prikaz ciljne hidrogeološke cone in predlog lokacij merilnih mest in mest vzorčenja ter njihovo število. Hidrogeološke karte morajo biti izdelane na podlagi obstoječe strokovne dokumentacije po merilih standardov Mednarodne zveze hidrogeologov (IAH) in na podlagi posnetka ničelnega stanja. Hidrogeološke karte morajo vsebovati informacijo o virih podatkov in morajo biti izdelane za raven merila 1 : 25.000 ali v natančnejšem merilu. Območje naprave, njeno vplivno območje, ciljna hidrogeološka cona in predlog lokacij merilnih mest ter mest vzorčenja se prikažejo na digitalnih podatkovnih slojih v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 10.000 ali 1 : 5.000 ali v natančnejšem merilu. Če sta vplivno območje naprave in ciljna hidrogeološka cona tako velika, da njun prikaz v merilih iz prejšnjega stavka ni mogoč, se prikažeta na digitalnih podatkovnih slojih v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1: 25 000 ali v drugem merilu.


308. Sklep o določitvi višine nadomestila potnih stroškov pri izvrševanju dela v splošno korist

Na podlagi 23. člena Zakona o probaciji (Uradni list RS, št. 27/17) in devetega odstavka 13. člena Pravilnika o izvrše-vanju probacijskih nalog (Uradni list RS, št. 21/18 in 73/20) ministrica za pravosodje izdaja

S K L E Po določitvi višine nadomestila potnih stroškov

pri izvrševanju dela v splošno korist

I.Višina nadomestila potnih stroškov znaša 0,13 evra za

vsak kilometer.

II.Ta sklep začne veljati 1. februarja 2021.


Mag. Liljana Kozlovičministrica

za pravosodje

309. Sklep o izvajanju intenzivnega tečaja slovenščine v šolskem letu 2020/2021 za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji

Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o zača-snih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE) ministrica za izobra-ževanje, znanost in šport sprejme

S K L E Po izvajanju intenzivnega tečaja slovenščine v šolskem letu 2020/2021 za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali

osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji


S tem sklepom se za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji določa izvedba intenzivnega tečaja sloven-ščine (v nadaljnjem besedilu: tečaj), opravljanje preizkusa po opravljenem tečaju in dodatnih ur slovenščine v šolskem letu 2020/2021.

2. člen(izvedba tečaja)

Ne glede na drugi odstavek 3. člena Pravilnika o tečaju slovenščine za dijake v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/18 in 22/20; v nadaljnjem besedilu: pravilnik) izvede šola intenzivni tečaj slovenščine do konca pouka v šolskem letu 2020/2021.

3. člen(preizkus po opravljenem tečaju)

Preizkus znanja slovenščine iz 4. člena pravilnika se v času izvajanja pouka in vzgojno-izobraževalnega dela na da-ljavo ne opravlja.

4. člen(dodatne ure slovenščine)

Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek 5. člena pravilni-ka izvede šola dodatne ure slovenščine najkasneje do konca prvega ocenjevalnega obdobja v šolskem letu 2021/2022.

KONČNA DOLOČBA






310. Sklep o prilagoditvah izvedbe zaključnega izpita v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2020/2021

Na podlagi 8. točke prvega odstavka in drugega odstav-ka 105. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpra-vo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE) ministrica za izobraževanje, znanost in šport sprejme

S K L E Po prilagoditvah izvedbe zaključnega izpita

v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2020/2021


S tem sklepom se zaradi nemotenega izvajanja zaključ-nega izpita v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2020/2021 določajo prilagoditve glede imenovanja in sestave šolske iz-pitne komisije, izvedbe pisnega in ustnega dela zaključnega izpita iz slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine) ter prilagoditev izpitnega kataloga glede izdelka oziroma storitve in zagovora.

2. člen(sestava šolske izpitne komisije)

Ne glede na tretji odstavek 12. člena Pravilnika o za-ključnem izpitu (Uradni list RS, št. 56/08, 50/10 in 23/11; v nadaljnjem besedilu: pravilnik) lahko šolsko izpitno komisijo za ustni izpit sestavljata najmanj predsednik in izpraševalec. Izpraševalec je učitelj, ki poučuje ta predmet. Izpraševalec lahko, zaradi odrejene karantene ali samoizolacije, sodeluje v šolski izpitni komisiji na daljavo.

3. člen(pisni in ustni izpit iz slovenščine

(italijanščine oziroma madžarščine))(1) Ne glede na drugi odstavek 13. člena pravilnika je pri

pisnem izpitu prisoten najmanj en nadzorni učitelj strokovni delavec, ki ne sme biti učitelj slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine).

(2) Ne glede na drugi odstavek 14. člena pravilnika lah-ko izpraševalec pri ustnem izpitu, v soglasju s kandidatom, določi drugo vprašanje kot je na izpitnem listku, ki ga je izbral


kandidat, če presodi, da je vprašanje povezano z učno snovjo, standardi in cilj iz predmetnega izpitnega kataloga, ki zaradi izvajanja izobraževanja na daljavo, ni bilo predelano.

4. člen(prilagoditve izpitnih katalogov za izdelek

oziroma storitev in zagovor)Za zimski izpitni rok zaključnega izpita se uporabljajo

prilagoditve izpitnih katalogov za izdelek oziroma storitev in zagovor, sprejete na podlagi Sklepa o uveljavljanju pravic in izvrševanju dolžnosti v zvezi z izvedbo zaključnega izpita v šolskem letu 2019/2020, št. 6036-94/2020/1, z dne 15. maja 2020, objavljenim na spletni strani ministrstva, pristojnega za izobraževanje.

KONČNA DOLOČBA






311. Odredba o izpolnitvi tehničnih pogojev za uporabo spletnega iskalnika prodaj in izvajanje spletnih javnih dražb nepremičnin v izvršilnih postopkih

Na podlagi tretjega odstavka 75. člena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ura-dni list RS, št. 11/18) ministrica za pravosodje izdaja

O D R E D B Oo izpolnitvi tehničnih pogojev za uporabo

spletnega iskalnika prodaj in izvajanje spletnih javnih dražb nepremičnin v izvršilnih postopkih

1. členV postopkih izvršbe in zavarovanja so 1. februarja 2021

izpolnjeni tehnični pogoji za uporabo in izvajanje četrtega od-stavka 93. člena, 93.a člena, drugega stavka četrtega odstavka 178. člena, 181.a člena, prvega odstavka 182. člena, drugega odstavka 183. člena, tretjega odstavka 185. člena in 188.a čle-na Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B).

2. členTa odredba začne veljati 1. februarja 2021.



za pravosodje

312. Količnik uskladitve preživnin in nadomestil preživnin za leto 2021

Na podlagi 107. in 198. člena Družinskega zakonika (Ura-dni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C in 200/20 - ZOOMTVI) in 21.d člena Zakona o Javnem štipen-dijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Re-publike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo, 106/12, 39/16, 11/18 – ZIZ-L in 139/20) minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavlja

K O L I Č N I Kuskladitve preživnin in nadomestil preživnin

za leto 2021

IPreživnine, ki so bile usklajene 1. februarja 2020, in

preživnine, določene ali dogovorjene v mesecu januarju 2020, ostanejo na določeni ali dogovorjeni višini.

IIPreživnine, določene ali dogovorjene v mesecu maju

2020, se povečajo za 0,8 odstotka.

IIIPreživnine, določene ali dogovorjene v mesecu februarju,

marcu, aprilu, juniju, juliju, avgustu, septembru, oktobru, no-vembru in decembru 2020 ostanejo na določeni ali dogovorjeni višini.

IVVišina nadomestil ostane na določeni višini:– za otroka do 6. leta starosti 77,74 eura,– za otroka od 6. do 14. leta starosti 85,50 eura,– za otroka nad 14. letom starosti 101,05 eura.

VZneski preživnin in nadomestil preživnin iz I. do IV. točke

se uporabljajo od 1. februarja 2021.


Janez Cigler Kraljminister

za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti


313. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, december 2020

Na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Statistični urad Re-publike Slovenije objavlja

K O E F I C I E N T E R A S T I C E Nv Republiki Sloveniji, december 2020

1. Mesečni koeficient rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu decembra 2020 v primerjavi z novembrom 2020 je bil 0,000.


2. Koeficient rasti cen industrijskih proizvodov pri proizva-jalcih na domačem trgu od začetka leta do konca decembra 2020 je bil 0,010.

3. Koeficient povprečne mesečne rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu od začetka leta do konca decembra 2020 je bil 0,001.

4. Koeficient rasti cen industrijskih proizvodov pri proi-zvajalcih na domačem trgu decembra 2020 v primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta je bil 0,010.

5. Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin de-cembra 2020 v primerjavi z novembrom 2020 je bil –0,003.

6. Koeficient rasti cen življenjskih potrebščin od začetka leta do decembra 2020 je bil –0,011.

7. Koeficient povprečne mesečne rasti cen življenjskih potrebščin od začetka leta do decembra 2020 je bil –0,001.

8. Koeficient rasti cen življenjskih potrebščin decembra 2020 v primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta je bil –0,011.

9. Koeficient povprečne rasti cen življenjskih potrebščin od začetka leta do decembra 2020 v primerjavi s povprečjem leta 2019 je bil –0,001.


Tomaž Smrekargeneralni direktor

Statističnega uradaRepublike Slovenije


VSEBINA

PREDSEDNIK REPUBLIKE247. Ukaz o postavitvi izrednega in pooblaščenega ve-

leposlanika Republike Slovenije v Republiki Kosta-riki 793

VLADA300. Uredba o določitvi višine dnevnega nadomestila za

čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samoza-poslene v kulturi za polni delovni čas za leto 2021 898

301. Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izved-bi projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih v upravljanju Ministrstva za obrambo 898

302. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlagališčih odpadkov 902

303. Uredba o dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju 908

304. Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Kancijana v Kranju za kulturni spomenik državnega pomena 909

248. Sklep o razrešitvi častnega konzula Republike Slovenije v Geelongu, v Avstraliji 793

305. Sklep o spremembi Sklepa o ugotovitvi javne kori-sti za ustanovitev služnosti zaradi opravljanja na-log nadzora državne meje 910

306. Sklep o spremembi Sklepa o ugotovitvi javne kori-sti za ustanovitev služnosti zaradi opravljanja na-log nadzora državne meje 972

249. Odločba o imenovanju okrajnega državnega to-žilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti 793

MINISTRSTVA250. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih

zaradi insolventnosti 794307. Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja pod-

zemne vode 981251. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o

obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka 795

252. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zemljiški knjigi 796

253. Sklep o prilagoditvah izvedbe poklicne mature v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2020/2021 797

308. Sklep o določitvi višine nadomestila potnih stro-škov pri izvrševanju dela v splošno korist 994

309. Sklep o izvajanju intenzivnega tečaja slovenščine v šolskem letu 2020/2021 za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji 994

310. Sklep o prilagoditvah izvedbe zaključnega izpita v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2020/2021 994

311. Odredba o izpolnitvi tehničnih pogojev za uporabo spletnega iskalnika prodaj in izvajanje spletnih jav-nih dražb nepremičnin v izvršilnih postopkih 995

312. Količnik uskladitve preživnin in nadomestil preživ-nin za leto 2021 995

USTAVNO SODIŠČE254. Odločba o razveljavitvi sodbe Vrhovnega sodišča

in sodbe Upravnega sodišča 798255. Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja 52. člena

Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posle-dic drugega vala epidemije COVID-19 v zvezi z 38. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu 801


256. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o poro-čanju oseb, ki opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja in zavarovalnega posredovanja 803

257. Akt o spremembah in dopolnitvi Splošnega akta o načinu izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vključitvi otroka v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela strokovnega sveta 804

258. Poročilo o gibanju plač za november 2020 805259. Seznam gozdnih semenskih objektov – stanje na

dan 1. 1. 2021 805313. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, decem-

ber 2020 995260. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski

sistem toplote za geografsko območje Občine Ko-čevje 815

DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE261. Revalorizacija tarif po Skupnem sporazumu o po-

gojih in načinih uporabe varovanih del iz reperto-arja Zavoda IPF v lokalnih in regionalnih radijskih programih posebnega pomena ter o višini nado-mestil za njihovo uporabo 838

262. Revalorizacija tarif po Tarifi Zavoda IPF za uporabo glasbenih posnetkov na internetu 838

263. Revalorizacija tarif po Skupnem sporazumu za določitev pogojev in višine nadomestil za javno pri-občitev fonogramov pri poučevanju plesa v plesnih organizacijah – plesnih šolah, plesnih klubih in dru-gih podobnih ustanovah in na plesnih tekmovanjih, ki se izvajajo na območju Republike Slovenije 838

264. Revalorizacija tarif v Skupnem sporazumu za dolo-čitev višine nadomestil za javno priobčitev komer-cialnih fonogramov na prireditvah v organizaciji Študentske organizacije Slovenije 839

265. Revalorizacija tarif po Pogodbi o pogojih uporabe in plačilu nadomestila za uporabo varovanih del iz repertoarja IPF na prireditvah društev Gasilske zveze Slovenije 840

266. Revalorizacija tarif v Skupnem sporazumu za dolo-čitev višine nadomestil za javno priobčitev komer-cialnih fonogramov na prireditvah v organizaciji mladinskih centrov, ki imajo status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju 840

267. Revalorizacija tarif v Skupnem sporazumu za dolo-čitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogra-mov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena 841

OBČINE

BELTINCI268. Sklep o uvrstitvi ravnateljice Vrtca Beltinci v plačni

razred 842

BOROVNICA269. Odlok o določanju cen gospodarskih javnih služb

varstva okolja Občine Borovnica 842

CANKOVA270. Sklep o ceni uporabe igrišča z umetno travo pri OŠ

Cankova 844

DOL PRI LJUBLJANI271. Odlok o koncesiji za opravljanje obvezne občin-

ske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Dol pri Ljubljani 844

272. Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Dol pri Ljubljani 847

273. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo 862

274. Odlok o spremembah Odloka o obdelavi določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 862

275. Sklep o izločitvi iz javnega dobra 863


Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – v. d. direktor dr. Miha Pogačnik • Založnik Uradni list Re publike Slove nije d.o.o. – direktor Denis Stroligo • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Naročnina za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2021 je 399 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Repub like Slovenije je vračunan 5 % DDV. • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke • Uredništvo in uprava Ljubljana, Dunajska cesta 167 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo (01) 2001 821, računovodstvo in naročnine (01) 2001 863, telefaks (01) 2001 825, prodaja (01) 2001 838, preklici (01) 2001 842, telefaks (01) 4250 199, uredništvo (01) 2001 841/868, uredništvo (javni razpisi …) (01) 2001 842, uredništvo – telefaks (01) 4250 199 • Internet: www.urad ni-list.si – uredništvo e-pošta: objave@urad ni-list.si • Transakcijski račun 02922-0011569767

DOLENJSKE TOPLICE276. Odlok o proračunu Občine Dolenjske Toplice za

leto 2021 863277. Odlok o proračunu Občine Dolenjske Toplice za

leto 2022 865

IVANČNA GORICA278. Odlok o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto

2021 868279. Odlok o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto

2022 871280. Sklep o imenovanju Komisije za mladinska vpra-

šanja 873

KAMNIK281. Sklep o določitvi vrednosti točke za obračun občin-

skih taks za leto 2021 v Občini Kamnik 874

KOPER294. Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve

Mestne občine Koper za financiranje izdatkov za odpravo posledic neurja decembra 2020 890

KRANJ282. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega

prostorskega načrt za širitev kmetijskega gospo-darstva Kern 874

LJUBLJANA283. Ugotovitveni sklep o revalorizaciji vrednosti točke

za odmero občinske takse za oglaševanje na ob-močju Mestne občine Ljubljana za leto 2021 875

METLIKA295. Odlok o proračunu Občine Metlika za leto 2021 892

MIREN - KOSTANJEVICA284. Odlok o proračunu Občine Miren - Kostanjevica za

leto 2021 875285. Odlok o proračunu Občine Miren - Kostanjevica za

leto 2022 878

POSTOJNA296. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev

Občinskega lokacijskega načrta Veliki Otok 895

SLOVENSKE KONJICE297. Sklep o uveljavitvi Elaborata o oblikovanju cene

čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice 896

298. Sklep o uveljavitvi Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne občinske javne službe varstva okolja ravnanje s surovinami (komunalnimi odpadki) v Občini Slovenske Konjice 896

299. Sklep o uveljavitvi Elaborata o oblikovanju cene odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice 897

TIŠINA286. Sklep o vrednosti točke za odmero občinskih taks

za leto 2021 880

TURNIŠČE287. Odlok o proračunu Občine Turnišče za leto 2021 881288. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o or-

ganizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Turnišče 883

VELIKE LAŠČE289. Sklep o javni objavi in razgrnitvi dopolnjenega

osnutka sprememb in dopolnitev občinskega pro-storskega načrta za območje VP 25/1 Ločica – območje za proizvodne dejavnosti – 5 (Identifika-cijska številka v zbirki prostorskih aktov: 1199) 884

VIPAVA290. Odlok o proračunu Občine Vipava za leto 2021 884

ŽALEC291. Sklep o začetku postopka priprave Občinskega

podrobnega prostorskega načrta Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta poslovno-proizvo-dnih dejavnosti Podlog 887

292. Sklep o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del enote ure-janja prostora ZA-3/2 889

ŽELEZNIKI293. Ugotovitveni sklep o revalorizaciji vrednosti točke

za izračun nadomestila za uporabo stavbnega ze-mljišča v Občini Železniki za leto 2021 890

Uradni list RS – Razglasni delRazglasni del je objavljen v elektronski izdaji št. 13/21 na spletnem naslovu: www.uradni-list.si

VSEBINA

Javni razpisi 111Razpisi delovnih mest 166Druge objave 170Evidence sindikatov 171Objave po Zakonu o medijih 172Objave sodišč 174Oklici o začetku vzpostavitve pravnega naslova 174Amortizacije 174Oklici o začasnih zastopnikih in skrbnikih 174Oklici dedičem in neznanim upnikom 175Oklici pogrešanih 177Preklici 179Drugo preklicujejo 179

uradni list rs - 013/2021, uredbeni deluradni list republike slovenije Št. 13 / 29. 1. 2021/ stran...

Documents