uradni list rs - 27/2007, uredbeni del · 2007. 3. 26. · stran 3518 / Št. 27 / 26. 3. 2007...

Uradni listRepublike Slovenije

Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Št. 27 Ljubljana, ponedeljek 26. 3. 2007 Cena 3,21 € · 770 SIT ISSN 1318-0576 Leto XVII

DRŽAVNI ZBOR

1349. Zakon o sodiščih (uradno prečiščeno besedilo) (ZS-UPB3)

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji 9. marca 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o sodiščih, ki obsega:

– Zakon o sodiščih – ZS (Uradni list RS, št. 19/94 z dne 13. 4. 1995),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-A (Uradni list RS, št. 45/95 z dne 4. 8. 1995),

– Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 z dne 15. 4. 1999),

– Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o sodiščih – ZS-B (Uradni list RS, št. 38/99 z dne 21. 5. 1999),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-C (Uradni list RS, št. 28/2000 z dne 30. 3. 2000),

– Pomorski zakonik – PZ (Uradni list RS, št. 26/01 z dne 12. 4. 2001),

– Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6. 2002),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi – ZSS-D (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-D (Uradni list RS, št. 73/04 z dne 5. 7. 2004),

– Zakon o spremembi Zakona o sodiščih – ZS-E (Uradni list RS, št. 72/05 z dne 29. 7. 2005),

– Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ZVPSBNO (Uradni list RS, št. 49/06 z dne 12. 5. 2006) in

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih – ZS-F (Uradni list RS, št. 127/06 z dne 7. 12. 2006).

Št. 700-04/93-16/27Ljubljana, dne 9. marca 2007EPA 1198-IV

PredsednikDržavnega zbora

Republike SlovenijeFrance Cukjati, dr. med., l.r.

Z A K O NO SODIŠČIH

uradno prečiščeno besedilo (ZS-UPB3)

PRVI DEL

1. poglavje: Temeljne določbe

1. členSodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na

sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom.Določbe prvega dela tega zakona veljajo za vsa sodišča

v Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče.

2. členPravnomočno odločbo sodne oblasti mora spoštovati vsa-

ka fizična in pravna oseba v Republiki Sloveniji.Odločbe sodne oblasti vežejo sodišča in vse druge držav-

ne organe Republike Slovenije.Imuniteto pred sodno oblastjo določajo ustava in pravila

mednarodnega prava.Izvršitve odločbe sodišča ne more ovirati odločba drugega

državnega organa.

3. členSodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na usta-

vo in zakon. V skladu z ustavo je vezan tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednaro-dne pogodbe.

Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljav-nih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne primere. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede.

Sodnik ravna vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoloče-no število primerov iste vrste.

Sodniki morajo o pravicah in dolžnostih ter o obtožbah odločati brez nepotrebnega odlašanja, neodvisno in nepri-stransko.

Stran 3518 / Št. 27 / 26. 3. 2007 Uradni list Republike Slovenije

4. členSredstva za delo sodišč se zagotavljajo v proračunu Re-

publike Slovenije.Plače sodnikov določa zakon.

5. členSodišča poslujejo v slovenskem jeziku.Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska

narodna skupnost, sodišča poslujejo tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka, ki živi na tem območju, upora-blja italijanski oziroma madžarski jezik.

Kadar sodišče višje stopnje odloča o pravnih sredstvih v zadevah, v katerih je sodišče nižje stopnje vodilo postopek tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, izda odločbo tudi v prevodu v italijanski oziroma madžarski jezik.

Če sodišče višje stopnje pri odločanju po prejšnjem od-stavku opravi obravnavo ali sejo senata, na kateri so navzoče stranke, uporablja določbe drugega odstavka tega člena.

Stroške, povezane z uporabo jezika pripadnikov itali-janske in madžarske narodnosti pred sodišči, krije Republika Slovenija.

6. členPoslovanje sodišč urejata zakon in sodni red.

7. členPoslovanje sodišča vodi predsednik sodišča.Za predsednika sodišča je lahko imenovan samo sod-

nik.

8. členDržavljani, ki so udeleženi pri izvajanju sodne oblasti, so

v okvirih, ki jih določa zakon, v svojih pravicah in dolžnostih izenačeni s sodniki.

Udeležba pri izvajanju sodne oblasti je častna.

9. členPooblastila in dolžnosti sodnega osebja, ki sodeluje pri

izvajanju sodne oblasti, določa zakon.Posebne dolžnosti ostalega sodnega osebja določa sodni

red. Kolikor ni drugače določeno, se predpisi, ki urejajo položaj in pravice delavcev v državnih organih, smiselno uporabljajo tudi za sodno osebje.

10. členZa zadeve pravosodne uprave je pristojno ministrstvo,

pristojno za pravosodje.

11. členSodišče višje stopnje lahko pri odločanju na podlagi vlože-

nega pravnega sredstva usmerja pravno mnenje sodišča nižje stopnje v okvirih, ki jih določa procesni zakon.

Sodnik je pri uporabi prava neodvisen tudi v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje pravno mnenje.

12. členSodišče višje stopnje lahko zahteva od sodišča nižje

stopnje na svojem območju podatke v zvezi z uporabo zako-na, podatke o problemih, ki se pojavljajo pri sojenju, in druge podatke, potrebne za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu.

Sodišče višje stopnje sme zaradi izvajanja nalog iz prej-šnjega odstavka pregledati delo sodišča nižje stopnje na svo-jem območju.

V okviru izvajanja nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena sme predsednik sodišča višje stopnje, v posebnih primerih pa tudi predsednik sodišča, pred katerim se zadeva obravnava, zahtevati podatke v zvezi z uporabo zakona in pregledovati spise v zadevah, v katerih je že bilo pravnomočno

odločeno, v drugih pa le izjemoma, če je to potrebno zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu.

13. členV zadevah iz sodne pristojnosti si dajejo sodišča med-

sebojno pravno pomoč. Drugim državnim organom oziroma nosilcem javnih pooblastil dajejo sodišča pomoč z dajanjem po-datkov, spisov in listin na vpogled, kadar zakon tako določa.

Državni organi in nosilci javnih pooblastil so dolžni dajati sodiščem pri izvajanju njihovih funkcij zahtevano pomoč, ki je brezplačna, razen, če zakon določa drugače.

Upravljavci zbirk osebnih in drugih varovanih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so sodišču potrebni za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje v postopkih iz pristojnosti sodišč, so dolžni, na obrazloženo zahtevo sodnika, brezplačno in v najkrajšem možnem roku posredovati zahtevane podatke. Sodnik v obrazloženi zahtevi navede, katere podatke zahteva, pravno podlago za njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in opravilno številko zadeve, po potrebi pa tudi primeren rok, v katerem naj bi bili zahtevani podatki posredovani sodišču.

1.a poglavje: Vrstni red reševanja zadev

13.a členSodnik obravnava prednostne zadeve, ki so kot take

določene z zakonom.Sodnik pri določitvi vrstnega reda obravnavanja drugih

zadev lahko upošteva, poleg časa pripada zadeve na sodišče, tudi vrsto, naravo in pomen zadeve.

2. poglavje: Zakoniti sodnik

14. členSodnik izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih po-

dročjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarske-ga leta razporejen z letnim razporedom dela.

15. členNa posameznem pravnem področju, na katero sta razpo-

rejena dva ali več sodnikov, se zadeve dodeljujejo posameznim sodnikom po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesne-ga akta, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov.

Če je na isti dan vloženih več začetnih procesnih aktov na istem pravnem področju ali pri vnaprej določenih vrstah zadev v okviru istega pravnega področja, se zadeve najprej razvrstijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank oziroma udeležencev, zoper katere je vložen procesni akt.

Zadeve, v katerih višja sodišča in Vrhovno sodišče Repu-blike Slovenije odločajo o rednem ali izrednem pravnem sred-stvu, se sodnikom dodeljujejo po dnevnem zaporedju prispelih spisov, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov.

16. členNa način, določen v prejšnjem členu, se dodeljujejo tudi

zadeve, v katerih je sodnik po prevzemu zadeve izločen ali katerih ne more pravočasno obravnavati zaradi daljše odso-tnosti.

17. členSodni red določa podrobnejša pravila za dodeljevanje

zadev.S sodnim redom se podrobneje predpišejo zlasti pravila

o dodeljevanju zadev v primerih, ko je več začetnih procesnih aktov vloženih zoper isto stranko, v primerih, ko je na isti dan ali v krajšem časovnem obdobju vloženih večje število zače-tnih procesnih aktov z bistveno enakim dejanskim in pravnim stanjem, v primerih, ko je zaradi obremenjenosti treba sodniku začasno ustaviti dodelitev novih zadev, in v drugih podobnih primerih ter pravila o načinu in vrstnem redu vabljenja sodnikov porotnikov zaradi udeležbe pri sojenju.

Uradni list Republike Slovenije Št.27 / 26. 3. 2007 / Stran 3519

17.a členNa oglasni deski sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodna

deska) se objavi:– razporeditev sodnikov po določbi 14. člena tega zako-

na;– pravila dodeljevanja zadev po določbah tega poglavja

in sodnega reda;– razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stran-

ke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena;

– druga sodna pisanja in razporedi narokov, za katere tako določa zakon;

– druge podatke, za katere tako določa zakon ali sodni red.

Razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izklju-čena, obsega:

– opravilno številko in vrsto zadeve;– datum in uro začetka obravnave ali seje, o katerih se

obveščajo stranke;– podatek o kraju in prostoru, kjer se bo opravila obrav-

nava ali seja, o kateri se obveščajo stranke;– osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki obrav-

nava zadevo;– osebno ime stranke v postopku.Podrobnejša pravila za objavo podatkov na sodni deski

se določijo v sodnem redu.Sodna deska je deska primerne velikosti, pritrjena na

steno sodišča, ki je dostopna javnosti. Podatki na njej se lahko objavijo tudi v elektronski obliki na način, ki zagotavlja dostop javnosti.

Če se podatki, objavljeni na sodni deski, in v elektronski obliki razlikujejo, se šteje, da so pravilni podatki, objavljeni na sodni deski.

Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraza »oglasna deska« oziroma »deska«, če se nanašata na sodno desko, pomenita sodno desko.

3. poglavje: Sodni svet

18. členČlani sodnega sveta se izvolijo za dobo petih let in po

poteku te dobe ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni.Članu sodnega sveta, ki je bil izvoljen na nadomestnih

volitvah zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, poteče mandat z iztekom mandata sodnega sveta.

19. členPredsednika sodnega sveta izvolijo člani z dvotretjinsko

večino glasov s tajnim glasovanjem.

20. členVolitve članov sodnega sveta razpiše predsednik držav-

nega zbora najmanj tri mesece pred iztekom mandata članov sodnega sveta.

Če je treba zaradi predčasnega prenehanja mandata (2. do 4. točka prvega odstavka 27. člena) razpisati nadomestne voli-tve, jih predsednik državnega zbora razpiše najkasneje v enem mesecu po prenehanju mandata člana sodnega sveta.

Od razpisa volitev do dneva glasovanja mora poteči naj-manj petdeset dni.

Kandidatna lista za člane sodnega sveta, ki jih predlaga predsednik republike, mora biti državnemu zboru predložena najkasneje dvajset dni pred dnevom glasovanja.

21. členNa kandidatni listi za izvolitev članov sodnega sveta, ki

jih državni zbor voli na predlog predsednika republike, mora biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se jih voli, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se jih voli.

Volitve so tajne.

22. členVolitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov so nepo-

sredne in tajne.Pravico voliti imajo vsi sodniki, ki na dan volitev opravljajo

sodniško funkcijo in so vpisani v sodniški volilni imenik, ki vse-buje ime in priimek sodnika ter sodišče, na katerem dela.

Po enega člana sodnega sveta volijo sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, na sodiščih položaja višjega sodišča, na sodiščih položaja okrožnega sodišča in na okrajnih sodiščih. Dva člana sodnega sveta volijo vsi sodniki iz prejšnjega odstavka.

Za člana sodnega sveta je lahko izvoljen vsak sodnik.Pri kandidiranju članov sodnega sveta je treba upoštevati

enakomerno zastopanost članov z območij vseh višjih sodišč v Republiki Sloveniji.

23. členSodniški volilni imenik (v nadaljnjem besedilu: imenik) iz

drugega odstavka prejšnjega člena vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje. Podatki za imenik se povzamejo iz centralne kadrovske evidence oziroma iz aktov o imenovanju.

Najpozneje deset dni po razpisu volitev ministrstvo, pri-stojno za pravosodje, pošlje imenik sodiščem.

Sodnik ima pravico vpogleda v imenik in pravico pisno zahtevati popravek, če sam ali kdo drug ni vpisan v imenik ozi-roma je vpisan kdo, ki po določbah tega zakona nima pravice voliti, ali če so napačno vpisani osebni podatki. Popravek lahko zahteva najmanj tri dni pred volitvami.

Če je zahteva za popravo imenika utemeljena, ministrstvo imenik popravi, če meni, da ni utemeljena, pa mora v dveh dneh od prejema zahteve za popravo imenika izdati zavrnilno odločbo.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljeno sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem v 24 urah po vročitvi odločbe. Sodišče mora odločiti v nadaljnjih oseminštiridesetih urah.

24. členNa vsaki kandidatni listi za člana sodnega sveta iz tretjega

odstavka 22. člena tega zakona mora biti večje število kandi-datov, kot je število članov, ki se jih voli, vendar največ štirikrat tolikšno, kot je število članov, ki se jih voli.

Kandidate za člane sodnega sveta predlagajo sodniki pisno ali na sodniških zborih. Na kandidatno listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije sodniki. Če je šte-vilo kandidatov večje, kot določa prejšnji odstavek, se uvrstijo na kandidatno listo tisti kandidati, ki jih je predlagalo največ sodnikov.

Kandidatne liste potrdi in objavi volilna komisija najmanj petnajst dni pred dnevom glasovanja.

25. členVolitve se opravijo na vseh sodiščih, katerih sodniki volijo

člana sodnega sveta, na isti dan.Za glasovanje na voliščih se smiselno uporabljajo določbe

IX. poglavja zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Glasuje se osebno z glasovnico, na kateri se obkroži ime sodnika, katerega se voli.

Izvoljen je sodnik, ki je prejel največ glasov. Če sta dva kandidata ali več kandidatov prejela enako največje število glasov, se volitve glede njih ponovijo.

26. členVolitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov vodi volilna

komisija, ki jo imenuje sodni svet.Volilna komisija ima predsednika in štiri člane ter njihove

namestnike. Za predsednika in namestnika predsednika volilne komisije se imenuje sodnik vrhovnega sodišča.

Volitve se opravljajo na voliščih. Volišča so na sedežih okrožnih sodišč in na sedežu Vrhovnega sodišča Republike


Slovenije. Na sedežih okrožnih sodišč volijo vsi sodniki, razen sodnikov vrhovnega sodišča.

Delo na voliščih opravljajo tričlanski volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. Predsednik volilnega odbora je sodnik višjega sodišča. Predsednik volilnega odbora pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije je sodnik tega sodišča.

Volilna komisija določi obrazce za izvedbo volitev po določbah tega člena ter enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil.

27. členČlanu sodnega sveta preneha mandat:1. s potekom dobe, za katero je izvoljen;2. z odstopom;3. članu, ki je sodnik, s prenehanjem ali razrešitvijo so-

dniške funkcije ter z imenovanjem na sodniško mesto drugega položaja od položaja sodišč, katerih sodniki so ga izvolili;

4. članu, ki ni sodnik, če postane trajno nesposoben za opravljanje svoje funkcije ali če izgubi status, v zvezi s katerim je bil izvoljen.

Član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana sodne-ga sveta do izvolitve novega člana.

Članu sodnega sveta preneha mandat po 2. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko sodni svet prejme njegovo pisno izjavo o odstopu, po 4. točki pa, ko ga državni zbor razreši.

V primerih iz prejšnjega odstavka sodni svet nemudoma obvesti predsednika državnega zbora, če je odstopil oziroma je bil razrešen član sodnega sveta, ki ga voli državni zbor, pa tudi predsednika republike.

28. členSodni svet ima naslednje pristojnosti:– predlaga državnemu zboru kandidate za izvolitev v so-

dniško funkcijo;– predlaga državnemu zboru razrešitev sodnika;– odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije;– daje mnenje k predlogu proračuna za sodišča in mne-

nje državnemu zboru o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov ter osebja sodišč;

– sprejme merila za najmanjši pričakovani obseg in merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe, pri čemer upošteva zlasti vrsto in težo zadev, način rešitve ter sodelova-nje strokovnih sodelavcev, sodniških pomočnikov in drugega sodnega osebja, na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi vodenje dvojezičnih postopkov;

– obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva;

– opravlja druge zadeve, če zakon tako določa.Sodni svet odloča o predlogih za izvolitev sodnikov, o

imenovanjih in napredovanjih sodnikov, o uvrstitvah v plačni ra-zred, o predlogih za razrešitev sodnikov, o merilih za najmanjši pričakovani obseg in o merilih za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe z dvotretjinsko večino vseh članov, če zakon ne določa drugače.

Na podlagi akta o sistemizaciji sodniških mest sodni svet spremlja, ugotavlja in analizira učinkovitost dela sodnikov in sodišč, o čemer vodi letno evidenco ter najmanj enkrat letno obvešča Vrhovno sodišče Republike Slovenije in ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Evidenca učinkovitosti dela sodišč zajema naslednje po-datke: naziv sodišča, pripad zadev, rešene zadeve, nerešene zadeve in skupno število zadev v delu v določenem obdobju.

Minister, pristojen za pravosodje, daje predhodno mnenje k predlaganim merilom iz prvega odstavka tega člena.

Evidenca učinkovitosti dela sodnikov zajema naslednje podatke: ime in priimek sodnika ter podatke za identifikacijo iz kadrovske evidence, datum nastopa funkcije, datum preneha-

nja funkcije, število zadev v delu, število rešenih zadev, število zadev, v katerih je bila vložena pritožba, število potrjenih, spre-menjenih ali razveljavljenih odločb, podatke o odsotnosti in druge podatke, ki pripomorejo k določitvi učinkovitosti.

Evidenci iz četrtega in šestega odstavka tega člena za-jemata tudi podatke o številu rešenih in nerešenih zadev, ki so opredeljene kot sodni zaostanek.

Sodni svet je sodiščem na njihovo zahtevo dolžan po-sredovati podatke iz četrtega odstavka tega člena v zvezi z odločanjem o pravicah in dolžnostih iz sodniške službe, mini-strstvu, pristojnemu za pravosodje, pa za izvrševanje zadev pravosodne uprave.

Podatki, ki se nanašajo na posameznika, se hranijo pet-najst let po dnevu prenehanja funkcije.

S poslovnikom, ki ga sodni svet sprejme z dvotretjinsko večino glasov, se uredi način odločanja v zadevah, ki niso za-jete v drugem odstavku tega člena, ter druga vprašanja v zvezi z delom sodnega sveta.

29. členČlanom sodnega sveta pripada za udeležbo na sejah

sodnega sveta sejnina.Strokovna in administrativna dela za sodni svet opravlja

strokovna služba sodnega sveta.Obseg finančnih sredstev za delo sodnega sveta in nje-

gove strokovne službe se v okviru državnega proračuna Re-publike Slovenije zagotavlja pri neposrednem proračunskem uporabniku sodnem svetu.

4. poglavje: Personalni sveti

30. členPersonalni sveti se oblikujejo pri okrožnih, višjih in vrhov-

nem sodišču.Personalni svet vrhovnega sodišča je pristojen za obliko-

vanje mnenj o ustreznosti kandidatov za sodnike vrhovnega sodišča, za ocene sodniške službe za sodnike vrhovnega in višjih sodišč, za reševanje pritožb zoper ocene sodniške službe in za druga opravila, če tako določa zakon.

Personalni svet višjega sodišča je pristojen za oblikovanje mnenj o ustreznosti kandidatov za sodnike višjih sodišč, ocene sodniške službe za sodnike okrajnih in okrožnih sodišč in za druga opravila, ki se nanašajo na kadrovske in druge zadeve sodnikov višjega, okrožnega ali okrajnega sodišča, če tako določa zakon.

Personalni svet okrožnega sodišča je pristojen za obliko-vanje mnenj o ustreznosti kandidatov za sodnike okrožnega in okrajnih sodišč z območja okrožnega sodišča in za druga opravila, če tako določa zakon.

31. členPersonalni svet sestavljajo po položaju predsednik so-

dišča in določeno število članov, ki jih izvolijo sodniki izmed sebe.

Predsednika sodišča v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik.

Pred oblikovanjem mnenja o ustreznosti kandidata za so-dnika okrajnega sodišča pridobi personalni svet mnenje pred-sednika okrajnega sodišča, pri katerem bo kandidat opravljal sodniško funkcijo.

32. členPredsednika personalnega sveta in njegovega namestni-

ka izvolijo izmed sebe člani personalnega sveta z večino glasov s tajnim glasovanjem.

Personalni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.

33. členV personalne svete okrožnih sodišč izvolijo sodniki okraj-

nih in okrožnih sodišč, ki imajo skupaj več kot petdeset so-


dnikov, izmed sebe šest sodnikov, od tega tri okrajne, ki jih kandidirajo in volijo sodniki na okrajnih sodiščih, in tri okrožne, ki jih kandidirajo in volijo sodniki na okrožnem sodišču.

V personalne svete okrožnih sodišč izvolijo sodniki okraj-nih in okrožnih sodišč, ki imajo manj kot petdeset sodnikov, izmed sebe štiri sodnike, od tega dva okrajna in dva okrožna sodnika.

Pri specializiranih sodiščih, ki imajo položaj okrožnih so-dišč, so personalni sveti sestavljeni samo iz sodnikov speciali-ziranega sodišča tega položaja in so sestavljeni iz predsednika sodišča in dveh članov, ki jih izvolijo sodniki izmed sebe.

V personalne svete višjih in vrhovnega sodišča izvolijo sodniki teh sodišč izmed sebe štiri sodnike.

Sodniki, ki so na delu na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, imajo pravico voliti člane personalnega sveta vr-hovnega sodišča, ne morejo pa biti izvoljeni v personalni svet tega sodišča.

34. členVolitve članov personalnega sveta razpiše sodni svet

najmanj tri mesece pred iztekom mandata članov personalnega sveta, ki so voljeni.

35. členČlani personalnih svetov se volijo za dobo štirih let na

način in po postopku, ki ga ta zakon določa za volitve članov sodnega sveta izmed sodnikov. Podrobnejša navodila o načinu volitev sprejme sodni svet.

Članu personalnega sveta preneha mandat:1. s potekom dobe, za katero je izvoljen;2. z odstopom;3. s prenehanjem ali razrešitvijo sodniške funkcije;4. s prenehanjem opravljanja sodniške funkcije na so-

dišču, kjer jo je opravljal ob izvolitvi za člana personalnega sveta;

5. z izvolitvijo za člana sodnega sveta;6. z dnem mirovanja sodniške funkcije po zakonu, ki ureja

sodniško službo.Član personalnega sveta, ki mu je prenehal mandat po 1.

točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana personalnega sveta do izvolitve novega člana.

Članu personalnega sveta preneha mandat po 2. toč-ki drugega odstavka tega člena z dnem, ko personalni svet prejme njegovo pisno izjavo o odstopu. O tem se nemudoma obvesti sodni svet.

Če članu personalnega sveta preneha mandat po 2., 3., 4., 5. in 6. točki drugega odstavka tega člena, postane član za preostanek mandatne dobe tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član, ki mu je prenehal mandat. Če kandidat v roku 8 dni na poziv predsednika so-dnega sveta ne sporoči, da sprejema mandat, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata. Če na listi ni naslednjega kandidata, se opravijo nadomestne volitve.

5. poglavje: Sodna oblast, sodniki, sodišče

36. členSodno oblast izvaja sodnik v skladu z zakonsko določeno

pristojnostjo sodišča.Sodnik opravlja sodniško funkcijo na sodišču, za katerega

je kandidiral, in na sodniškem mestu, za katerega je bil izvoljen oziroma imenovan, če zakon ne določa drugače.

Pri opravljanju sodniške funkcije v zbornem sojenju imajo vsi v takšnem sojenju udeleženi sodniki enake pravice in enake dolžnosti. Zakon določa pravice procesnega vodstva sodnika, ki predseduje zbornemu sodišču (predsednik senata).

Pri opravljanju sodniške funkcije uporablja oseba žen-skega spola naziv »sodnica«, oseba moškega spola naziv »sodnik«, skupaj s tem nazivom pa tudi ustrezen dodatek, ki kaže na njeno – njegovo sodniško mesto ali položaj.

37. členSodišče je državni organ, pristojen za izvajanje sodne

oblasti in za izvrševanje sodnih odločb.Sodišče izvršuje sodne odločbe neposredno v zadevah in

v primerih, ki jih določa zakon.Sodišče izvršuje odločbe drugih državnih organov ali no-

silcev javnih pooblastil, če zakon tako določa.

38. členŠtevilo sodniških mest na posameznem sodišču določi

sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika sodišča.

Pri določanju števila sodniških mest sodni svet upošte-va:

– merila, ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje, pri čemer upošteva povprečno število zadev, ki jih rešujejo sodniki posamezne vrste in položaja sodišč v zadnjih treh letih pred letom, v katerem določi merila, ter utemeljeno pričakovane spremembe pripada zadev in

– povprečen pripad zadev pri posameznem sodišču v zadnjih treh letih pred letom, v katerem se odloča o številu mest.

Minister, pristojen za pravosodje, je dolžan usklajevati merila iz prejšnjega odstavka z gibanjem storilnosti sodnikov ter spremembami zahtevnosti in načina reševanja zadev. Rok in način usklajevanja se določi s podzakonskim aktom.

Sodni svet je dolžan preverjati ustreznost števila sodniških mest po merilih iz drugega odstavka tega člena in o svojih ugo-tovitvah obveščati ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki lahko na tej podlagi predlaga spremembo števila sodniških mest.

Pri okrajnem sodišču na sedežu okrožnega sodišča in pri okrožnem sodišču na sedežu višjega sodišča sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika višjega sodišča, določi posebna sodniška mesta za sodnike, ki bodo na drugih sodiščih znotraj območja istega višjega sodišča nadomeščali odsotne sodnike, reševali izreden pripad zadev oziroma obravnavali zadeve v drugih utemeljenih primerih (medokrajni in medokrožni sodniki).

39. členPogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, pogoje za na-

predovanje sodnika, razloge prenehanja sodniške funkcije, razloge za razrešitev sodnika, pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz sodniške službe, ter postopke za njihovo uveljavljanje določa zakon.

6. poglavje: Sodniki na delu na vrhovnem oziroma višjem sodišču

40. členSodniki, ki so v skladu z zakonom dodeljeni na delo na

Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti s poročanjem na sejah senatov vrhovnega sodi-šča ter z izdelavo sodnih odločb, pripravljajo na zahtevo pred-sednikov senatov vrhovnega sodišča zahtevnejša strokovna mnenja o posameznih pravnih vprašanjih, opravljajo po odredbi predsednika vrhovnega sodišča druga strokovno zahtevnejša dela, lahko pa tudi delo generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Sodniki iz prejšnjega odstavka ne morejo sodelovati pri odločanju o zadevah iz pristojnosti vrhovnega sodišča.

Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smi-selno uporabljata tudi za sodnike, dodeljene na delo na višje sodišče.

7. poglavje: Sodniki porotniki, porotniki

41. členDržavljani sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti kot sodni-

ki porotniki pri okrožnih sodiščih.


42. členZa sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Re-

publike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik.

43. členMandat sodnikov porotnikov traja pet let in so lahko po-

novno imenovani.

44. členPredsednik višjega sodišča imenuje in razrešuje sodnike

porotnike pri okrožnih sodiščih s sodnega območja višjega sodišča.

Pred ponovnim imenovanjem kandidatov za sodnike po-rotnike predsednik višjega sodišča pridobi mnenje predsednika pristojnega okrožnega sodišča o njihovem dotedanjem opra-vljanju dolžnosti sodnika porotnika.

45. členKandidate za sodnike porotnike okrožnih sodišč lahko

predlagajo predstavniški organi občin z območja sodišča, pri katerem bodo sodniki porotniki, lahko pa tudi interesne organi-zacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na tem območju, razen političnih strank, ki neposredno ne morejo predlagati kandidatov.

Izmed predlaganih kandidatov imenuje predsednik višje-ga sodišča sodnike porotnike posameznega sodišča v soraz-merju s številom prebivalcev občine, ki je predlagala kandidate, oziroma v sorazmerju s številom članov, ki jih imajo interesne organizacije.

Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, imenuje predsednik višjega sodišča potreb-no število sodnikov porotnikov, ki aktivno obvladajo italijanski oziroma madžarski jezik.

46. členSodniki porotniki morajo biti imenovani pred potekom

časa, za katerega so bili imenovani sodniki porotniki tekočega mandata.

Predsednik okrožnega sodišča mora najkasneje pet me-secev pred potekom mandata pozvati predstavniške organe občin in druge pristojne predlagatelje, da predlagajo kandidate za imenovanje, in določiti rok, do katerega je dovoljeno vložiti predloge. Poziv se objavi v Uradnem listu Republike Sloveni-je.

Predlagatelji iz prejšnjega odstavka morajo predlogom priložiti dokazila, da kandidat izpolnjuje pogoje za imenovanje, ki jih določa zakon.

Predsednik okrožnega sodišča posreduje pravočasne in popolne predloge predsedniku višjega sodišča. Če je za so-dnika porotnika predlagana oseba, ki je že doslej opravljala to funkcijo, priloži tudi mnenje iz drugega odstavka 44. člena tega zakona. Če od izteka roka iz drugega odstavka tega člena ni vloženih najmanj takšno število predlogov, kot je število mest sodnikov porotnikov, predsednik višjega sodišča presodi, ali bo potreben dodaten poziv predlagateljem za vložitev predlogov ali pa bo imenoval sodnike porotnike oziroma porotnike izmed oseb, ki so že doslej opravljale to funkcijo in soglašajo s po-novnim imenovanjem.

V primeru iz prejšnjega odstavka predsednik višjega sodi-šča ni dolžan upoštevati določbe drugega odstavka prejšnjega člena.

47. členČe imenovanje sodnikov porotnikov ni opravljeno do izte-

ka mandata, ostanejo prejšnji sodniki porotniki na dolžnosti do imenovanja sodnikov porotnikov novega mandata.

48. členPred nastopom dolžnosti sodnik porotnik pred predse-

dnikom višjega sodišča, ki ga je imenoval, izreče naslednjo prisego: »Prisegam, da bom pri sojenju spoštoval-a pravni red in da bom odločal-a po svoji vesti.«.

49. členŠtevilo sodnikov porotnikov pri posameznih sodiščih dolo-

či sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje.

50. členSodnikom porotnikom pripada za sodelovanje pri sojenju

nagrada in povračilo stroškov po predpisih, ki jih sprejme mini-ster, pristojen za pravosodje.

51. členSodnik porotnik se razreši, če nevestno in neredno opra-

vlja dolžnost sodnika porotnika.Sodnik porotnik odgovarja za škodo, ki jo neposredno

povzroči z nevestnim ali nerednim opravljanjem dolžnosti.Sodniku porotniku preneha mandat:1. če se odpove mandatu sodnika porotnika,2. če izgubi državljanstvo Republike Slovenije,3. če izgubi zdravstveno zmožnost za opravljanje dolžno-

sti sodnika porotnika,4. če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se

preganja po uradni dolžnosti.Šteje se, da so razlogi iz 2. in 4. točke prejšnjega od-

stavka nastopili z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa.

Odpoved mandatu učinkuje trideseti dan po prispetju k predsedniku višjega sodišča, ki je sodnika porotnika imenoval. Predsednik višjega sodišča o odpovedi takoj obvesti predse-dnika okrožnega sodišča.

V primeru iz prvega odstavka tega člena izda predsednik višjega sodišča na obrazložen predlog predsednika okrožnega sodišča odločbo o razrešitvi, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa ugotovitveno odločbo o prenehanju mandata sodnika porotnika.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka se sodnik porotnik lahko pritoži v roku osmih dni na ministrstvo, pristojno za pra-vosodje.

52. členKadar zakon določa, da sodelujejo državljani pri izvajanju

sodne oblasti kot porotniki, se glede njih uporabljajo določbe 42. ter 48. in 50. člena tega zakona.

8. poglavje: Uradniška delovna mesta in strokovno tehnična delovna mesta

53. členZa opravljanje pravnega dela ima sodišče potrebno šte-

vilo sodniških pomočnikov, samostojnih sodniških pomočnikov in višjih sodniških pomočnikov. Sodniški pomočnik opravlja delo na uradniškem delovnem mestu pravosodni sodelavec, samostojni sodniški pomočnik na uradniškem delovnem mestu svetovalec v pravosodju in višji sodniški pomočnik na uradni-škem delovnem mestu višji svetovalec v pravosodju.

Za pogoje za zasedbo delovnega mesta v prejšnjem od-stavku navedenih uradniških delovnih mest, za napredovanje v višji naziv in za ocenjevanje se uporablja zakon, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Za napredovanje v višji plačni razred se uporablja zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

53.a členSodniški pomočniki sprejemajo na zapisnik vloge ter iz-

jave strank in po naročilu sodnika opravljajo manj zahtevna dela v zvezi s pripravo za glavno obravnavo oziroma za druga dejanja v postopku, pripravljajo obračun stroškov, izdelujejo


osnutke odločb in opravljajo drugo delo v sodnem postopku po odredbi sodnika.

Samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki vodijo postopke in odločajo v zadevah sodnega registra, vodijo izvršilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za iz-terjavo denarnih terjatev, sklepe o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojnih listin ter sklepe in odredbe o predujmih, varšči-nah in stroških postopka ter o sodnih taksah, odločajo na prvi stopnji o vpisih, o katerih po zakonu, ki ureja zemljiško knjigo, ne odloča sodnik posameznik zemljiškoknjižnega sodišča, in odločajo v zapuščinskih zadevah zakonitega dedovanja, v ka-terih je predmet dedovanja le premično premoženje.

Samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki vodijo sodne pisarne in javne knjige kot organizacijske enote ter opravljajo druge zadeve v skladu z zakonom in sodnim redom.

Zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik oziroma višji sodniški pomočnik, je vselej dovoljeno pravno sredstvo.

O pravnem sredstvu iz prejšnjega odstavka odloči sodnik istega sodišča.

53.b členPripravništvo za sodniškega pomočnika traja devet me-

secev, pripravništvo za samostojnega sodniškega pomočnika pa eno leto. Izvaja se na sodiščih s položajem okrajnih in okrožnih sodišč.

Pripravnik iz prejšnjega odstavka sklene delovno razmerje na sodišču, ki ima prosto delovno mesto za sodniškega pomoč-nika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika, v skladu z določbami zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

Del pripravništva, ki ga je kandidat za pripravnika iz pr-vega odstavka tega člena opravil kot sodniški pomočnik ali sa-mostojni sodniški pomočnik v skladu z zakonom, ki ureja prav-niški državni izpit, v delu, ki ustreza predpisanemu programu pripravništva za sodniškega pomočnika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika, lahko minister, pristojen za pravosodje, na prošnjo kandidata, prizna kot opravljenega.

Skupno število pripravniških delovnih mest za sodniške pomočnike in samostojne sodniške pomočnike letno določi minister, pristojen za pravosodje, glede na izkazane kadrovske potrebe po sodniških pomočnikih in samostojnih sodniških pomočnikih, o čemer predhodno pridobi mnenje predsednikov okrajnih in okrožnih sodišč.

Državni izpit za sodniškega pomočnika se opravlja po zaključenem pripravništvu.

Sodniški pomočnik oziroma samostojni sodniški pomoč-nik je dolžan po uspešno opravljenem državnem izpitu za sodniškega pomočnika ostati v delovnem razmerju na sodišču še najmanj za čas trajanja pripravništva, razen, če to ni možno iz razlogov na strani sodišča.

Če sodniški pomočnik oziroma samostojni sodniški po-močnik po opravljenem državnem izpitu za sodniškega po-močnika ne ostane v delovnem razmerju na sodišču, pa niso podani razlogi iz prejšnjega odstavka, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka plač ter ostalih osebnih prejem-kov v času pripravništva.

Vsebino, potek in program pripravništva za sodniškega pomočnika ter samostojnega sodniškega pomočnika ter vsebi-no in način opravljanja državnega izpita za sodniškega pomoč-nika oziroma samostojnega sodniškega pomočnika predpiše minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom.

54. členSodišča imajo strokovne sodelavce, ki opravljajo svoje

delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni sveto-valci ali pravosodni svetniki.

Strokovni sodelavci v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na se-jah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom

sodnika vodijo glavne obravnave ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika.

Za pogoje za zasedbo delovnega mesta zgoraj navedenih uradniških delovnih mest, za napredovanje v višji naziv in za ocenjevanje se uporablja zakon, ki ureja položaj javnih usluž-bencev. Za napredovanje v višji plačni razred se uporablja zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

Za strokovne sodelavce se smiselno uporabljajo določbe četrtega ter petega odstavka 53.a člena tega zakona.

55. členPripravniki, ki se po pridobljenem strokovnem naslovu

univerzitetni diplomirani pravnik na sodišču usposabljajo za opravljanje pravniškega državnega izpita (v nadaljnjem be-sedilu: sodniški pripravnik), lahko spremljajo naroke, glavne obravnave ter seje senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb in drugih sodnih pisanj, sprejemajo na zapisnik vloge strank ter pišejo zapisnike.

56. člen(prenehal veljati)


58. členPravica do stavke sodnega osebja je omejena.V času stavke je sodno osebje dolžno opravljati delo v

razpisanih narokih, glavnih obravnavah oziroma javnih sejah ter poskrbeti za izdajo in odpravo vseh odločb v zakonitem roku. V postopkih, za katere je z zakonom določeno, da so hitri, oziroma v zadevah, ki so po zakonu oziroma naravi stvari nujne, je osebje dolžno poslovati tudi v času stavke.

59. členŠtevilo in vrste delovnih mest sodnega osebja za posame-

zna sodišča določi, glede na sprejet skupni kadrovski načrt za vsa sodišča, Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Merila za določitev števila delovnih mest iz prejšnjega odstavka določi in usklajuje minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom, glede na povprečno obremenitev in pričakovano storilnost za posamezno vrsto delovnih mest.

9. poglavje: Sodna uprava

60. členV zadeve sodne uprave sodi odločanje in druga opravila,

s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih pred-pisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti.

V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.

Kadar je treba v zadevi sodne uprave odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ni s tem zakonom ali z zakonom, ki ureja sodniško službo, drugače določeno.

Če pride na sodišču do povečanega števila nerešenih zadev kot posledice nižje storilnosti od povprečne storilnosti sodišč iste vrste in iste stopnje ali je po statističnih podatkih na sodišču izkazan zaostanek v višini pripada zadnjih dvanajst mesecev, mora predsednik sodišča v skladu s pooblastili v zakonu in sodnem redu sprejeti program reševanja teh zadev. Storilnost sodišč spremlja sodni svet, na podlagi podatkov sodne statistike.

Če kljub povečani storilnosti in ob preseganju meril za pričakovani obseg dela sodnikov ni mogoče zagotoviti soje-nja brez nepotrebnega odlašanja, se lahko sodišču dodelijo dodatna finančna sredstva za reševanje teh zadev v skladu s sprejetim programom reševanja. O dodelitvi sredstev odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.


Če z opisanimi ukrepi ni možno zmanjšati števila nereše-nih zadev na razumno mero, se sodišču lahko poveča sistemi-zacijo in odobrijo dodatne zaposlitve.

S sodnim redom se podrobneje predpišejo ustrezne evi-dence v sodni statistiki, s pomočjo katerih se ugotavlja sto-rilnost in določijo drugi ukrepi za odpravljanje zaostankov ali nerešenih zadev.

61. členZadeve sodne uprave so v pristojnosti predsednika sodi-

šča, če ni s tem zakonom drugače določeno.Predsednika sodišča nadomešča podpredsednik, ki lahko

po pooblastilu predsednika opravlja zadeve iz pristojnosti pred-sednika tudi v drugih primerih.

Za imenovanje in razrešitev podpredsednika sodišča se uporabljajo določbe tega zakona o predsedniku sodišča.

Če ostane sodišče brez predsednika in podpredsednika, se lahko za čas do šest mesecev za opravljanje dolžnosti pred-sednika imenuje sodnik enakega ali višjega položaja. Izjemoma se lahko imenovanje ponovi za nadaljnjih šest mesecev. Zača-snega predsednika sodišča imenuje predsednik neposredno višjega sodišča, začasnega predsednika vrhovnega sodišča pa občna seja vrhovnega sodišča.

Za izvrševanje zadev sodne uprave ima lahko sodišče sekretarja sodišča, ki mora izpolnjevati pogoje za zasedbo delovnega mesta svetnik v pravosodju. Zahtevana strokovna izobrazba je univerzitetna ali visoka strokovna s specializacijo oziroma magisterijem pravne ali ekonomske smeri.

Vrhovno sodišče ima generalnega sekretarja, ki je funk-cionar. Njegov položaj ureja odlok Državnega zbora Republike Slovenije, ki ureja uvrščanje funkcij v plačne razrede.

62. členPredsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije

imenuje državni zbor na predlog ministra, pristojnega za pra-vosodje, po poprejšnjem mnenju sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Predsednike ostalih sodišč imenuje minister, pristojen za pravosodje, na predlog sodnega sveta, za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Za predsednika sodišča je lahko imenovan sodnik sodišča enakega ali višjega položaja.

Prosto mesto predsednika sodišča razpiše sodni svet najmanj štiri mesece pred iztekom mandata oziroma največ 30 dni po prenehanju funkcije. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razpisni rok ne sme biti krajši od 15 dni. Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti in organizacijskih izkušenj po izvolitvi v sodniško funkcijo ter program dela sodišča.

Prijave, ki so bile vložene po izteku razpisnega roka, in prijave kandidatov, ki do poteka razpisnega roka ne izpolnjujejo formalnih pogojev za imenovanje, sodni svet zavrže.

Če se na razpisano mesto prijavi več kandidatov, sodni svet izbere in poda ministru obrazložen predlog kandidatov, pri tem pa lahko navede, kateremu kandidatu daje prednost, in to obrazloži. Predlog se vroči vsem prijavljenim kandidatom.

Zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, iz drugega odstavka tega člena in zoper sklep sodnega sveta iz šestega odstavka tega člena je dovoljeno sprožiti upravni spor v roku 8 dni od dneva vročitve odločbe oziroma sklepa. Pristoj-no sodišče mora odločiti v upravnem sporu v roku 30 dni od prejema tožbe oziroma pritožbe zoper prvostopno odločbo.

Če je za predsednika sodišča imenovan sodnik, ki do imenovanja ni opravljal sodniške funkcije na tem sodišču, šteje imenovanje za predsednika sodišča hkrati za imenovanje na sodniško mesto tega sodišča. Po prenehanju oziroma razreši-tvi s funkcije predsednika sodišča se lahko tak sodnik vrne na sodniško mesto na sodišču, na katerem je opravljal sodniško funkcijo pred imenovanjem za predsednika sodišča. O preme-stitvi na zahtevo sodnika odloči sodni svet.

63. členPredsedniku sodišča preneha funkcija:1. če mu preneha ali je razrešen sodniške funkcije;2. če je imenovan za sodnika ali predsednika drugega

sodišča;3. če se odpove funkciji predsednika sodišča;4. po poteku mandata, če ni ponovno imenovan.Funkcija predsednika sodišča iz razloga po 2. točki prej-

šnjega odstavka preneha z dnem učinkovanja imenovanja za sodnika ali predsednika drugega sodišča, iz razloga po 3. točki prejšnjega odstavka pa trideseti dan po prispetju odpovedi na ministrstvo, pristojno za pravosodje.

64. členPredsednik sodišča se razreši funkcije predsednika:1. če zadev sodne uprave ne opravlja v skladu s predpisi

ali če jih ne opravlja pravočasno;2. če s kršitvijo predpisov ali kako drugače okrni načelo

neodvisnosti sodnikov pri sojenju;3. če krši ali dopusti kršitev predpisov v zvezi z dodelje-

vanjem zadev (2. poglavje tega zakona).Poročilo o kršitvah iz prejšnjega odstavka pripravi pred-

sednik sodišča višje stopnje sam ali na zahtevo sodnega sveta oziroma ministra, pristojnega za pravosodje.

Predsedniku sodišča mora biti v postopku razrešitve dana možnost, da se pisno izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razrešitveni razlog, predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa, da neposredno pred Državnim zborom obrazloži svoje stališče.

O razrešitvi predsednika sodišča odloči minister, pristo-jen za pravosodje, ki mora pred odločitvijo zahtevati mnenje sodnega sveta.

Če sodni svet nasprotuje odločitvi o razrešitvi, mora mi-nister, pristojen za pravosodje, zahtevati, da o razrešitvi odloči disciplinsko sodišče, ki je na drugi stopnji pristojno za disciplin-ski postopek zoper sodnika.

Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka tega člena, odloči o razrešitvi predsednika Vrhovnega sodišča Re-publike Slovenije Državni zbor, na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po poprejšnjem mnenju sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

65. členRazrešitev predsednika sodišča ne vpliva na položaj, pra-

vice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih ima razrešeni kot sodnik.

66. člen(črtan)

67. členOpravljanje zadev sodne uprave na prvostopnih sodiščih

nadzoruje predsednik sodišča višje stopnje, na sodiščih vseh stopenj pa predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in minister, pristojen za pravosodje, ki izvaja službeni nadzor nad delom sodišč preko predsednikov sodišč višje stopnje ozi-roma predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Pri izvajanju nadzora sodne uprave lahko predsedniki sodišč višje stopnje zahtevajo pisna pojasnila in poročila o izvajanju posameznih nalog ter pregledujejo sodne spise.

Minister, pristojen za pravosodje, lahko izvaja nadzor nad delom sodišč preko predsednikov sodišč višje stopnje tako, da zahteva:

– predložitev podatkov o poslovanju sodišča ter o delu predsednika sodišča v zadevah sodne uprave;

– predložitev pisnih pojasnil in poročil o organizaciji in nadzoru dela na sodišču in izvajanju posameznih nalog sodne uprave.

Določbe prejšnjih odstavkov se ne nanašajo na nadzor nad opravljanjem zadev sodne uprave na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.


68. členSodni red določa pooblastila v zadevah sodne uprave, ki

se nanašajo na vodenje notranjih organizacijskih enot sodišča z razčlenjeno organizacijo.

69. členKadar sodni red določa, da vodi notranjo organizacijsko

enoto sodnik, postavi in odstavi vodjo enote predsednik sodi-šča.

70. členOkrožna in višja sodišča imajo službo za informatiko, vr-

hovno sodišče pa center za informatiko kot posebno organiza-cijsko enoto. Služba za informatiko okrožnega sodišča opravlja naloge tudi za potrebe okrajnih sodišč z območja okrožnega sodišča. Okrajna sodišča na sedežu sodnega okrožja imajo lahko samostojno službo za informatiko, več manjših okrajnih sodišč pa ima lahko skupno službo za informatiko.

Službo oziroma center za informatiko vodi predsednik sodišča ali po njem določen sodnik. Pri delu službe sodelujejo sodniki, ki jih določi predsednik sodišča, ter potrebno število strokovnih delavcev.

Sodniki so v času dela v službi lahko v celoti ali deloma oproščeni opravljanja drugega sodniškega dela.

Center za informatiko skrbi za izvajanje enotne tehno-loške podpore poslovanja sodišč ter za pravni informacijski sistem sodišč.

Center za informatiko vodi sodnik, ki je določen, da vodi notranjo organizacijsko enoto za področje evidentiranja sodne prakse.

Strategijo razvoja računalniške podpore v poslovanju sodišč določa Svet uporabnikov za računalniško podprto in-formatizacijo sodišč na podlagi predhodnega mnenja Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko in direktorja Centra za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

Sestavo Sveta uporabnikov za računalniško podprto in-formatizacijo sodišč ter način in pogoje za njegovo delovanje določa sodni red.

71. členLetni razpored sodnikov na določena pravna področja

določi predsednik sodišča.Zoper razporeditev na delo na določeno pravno področje

lahko razporejeni sodnik v treh dneh po objavi letnega razpo-reda na oglasni deski sodišča napove pritožbo predsedniku so-dišča, ki mora v nadaljnjih treh dneh svojo odločitev obrazložiti. Sodnik lahko v osmih dneh od prejema obrazložitve vloži pritož-bo, ki ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloči v 15 dneh personalni svet neposredno višjega sodišča, o pritožbi zoper razporeditev, ki jo določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, pa personalni svet vrhovnega sodišča.

Letni razpored mora biti določen in objavljen najkasneje do 15. decembra za naslednje koledarsko leto.

Spremembe letnega razporeda med letom so dovoljene, če se pri sodišču izprazni ali zasede eno ali več sodniških mest, če jih narekujejo spremembe v pripadu zadev in v drugih primerih, ki jih predvidi sodni red.

Spremembe iz prejšnjega odstavka ne morejo pričeti ve-ljati prej kot v petih dneh po njihovi objavi. Spremembe se opravijo po enakem postopku kot sprejem.


73. členV primeru nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga

v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, lahko predsednik sodišča višje sto-pnje odredi sam ali na predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje, pregled poslovanja sodišča v zadevi, v kateri se

stranka pritožuje, in o ugotovitvah, če je pregled opravljen na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, pisno poroča ministru, če je pregled opravljen na pobudo predsednika sodišča višje stopnje, pa izvod poročila posreduje predse-dniku sodišča, kjer je opravil pregled. Minister in predsednik sodišča, kjer je bil opravljen pregled, lahko podatke oziroma ocene iz poročila uporabita za izvedbo ali predlaganje uved-be ukrepov ali postopkov po določbah zakona, ki ureja so-dniško službo, zlasti glede ocene sodniške službe, postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti sodnika, za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov na podlagi drugih zakonskih pristojnosti ali obveznosti ministrstva, pri-stojnega za pravosodje, zlasti za oceno službe državnega tožilca ali postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti državnega tožilca.

Pregled poslovanja iz prejšnjega odstavka lahko predse-dnik sodišča višje stopnje odredi tudi na obrazložen predlog disciplinskega tožilca ali disciplinskega sodišča, ki ju določa zakon, ki ureja sodniško službo.

9.a poglavje: Varnost na sodiščih

73.a členPogoje za organiziranje in delovanje varnostne službe

za zagotovitev varnosti sodnikov, drugih sodnih oseb, strank in udeležencev v postopkih ter za zagotovitev nemotenega poslovanja sodišča, vzdrževanje reda na sodišču, varovanje sodnih zgradb, funkcionalnih zemljišč, parkirišč in drugih objek-tov in opreme ter za varovanje premoženja, določa Sodni red v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje.

73.b členMinister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom

predpiše varnostne standarde poslovanja sodišč.

10. poglavje: Pravosodna uprava

74. členV zadeve pravosodne uprave sodi zagotavljanje splošnih

pogojev za uspešno izvajanje sodne oblasti, zlasti priprava zakonov in drugih predpisov s področja organizacije in poslo-vanja sodišč, skrb za izobraževanje in strokovno usposabljanje kadrov, izdajanje strokovne literature, zagotavljanje kadrovskih, materialnih, tehničnih in prostorskih pogojev, izvajanje medna-rodne pravne pomoči, izvrševanje kazenskih sankcij, statistična in druga raziskovanja o poslovanju sodišč ter druge upravne naloge, ki jih določa zakon.

74.a členMinister, pristojen za pravosodje, ustanovi Center za iz-

obraževanje v pravosodju (v nadaljnjem besedilu: CIP), ki skrbi za strokovno izpopolnjevanje ter usposabljanje za delo v pravosodnih organih.

Naloge CIP-a so:– izvaja izobraževanje sodniških pripravnikov;– organizira in skrbi za izvedbo pravniških državnih iz-

pitov;– organizira in skrbi za izvedbo drugih preizkusov znanja

za potrebe v pravosodju;– organizira in skrbi za izvedbo različnih oblik stalnega

izobraževanja sodnikov, strokovnih sodelavcev ter sodnega osebja;

– izdaja strokovne publikacije.Za strokovno pomoč pri izvedbi nalog CIP-a se oblikuje

strokovni svet, katerega člani so:– dva predstavnika ministrstva, pristojnega za pravosod-

je;– en predstavnik Vrhovnega sodišča Republike Slove-

nije;– en predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva Repu-

blike Slovenije;


– en predstavnik Državnega pravobranilstva Republike Slovenije;

– en predstavnik Sodnega sveta Republike Slovenije;– en predstavnik Slovenskega sodniškega društva;– en predstavnik Društva državnih tožilcev Slovenije;– en predstavnik posamezne pravne fakultete v Republiki

Sloveniji.Delo strokovnega sveta vodi minister, pristojen za pravo-

sodje, ali po njegovem pooblastilu državni sekretar.Z aktom o ustanovitvi strokovnega sveta se določi se-

stava, naloge, način dela, sredstva in drugi pogoji za delo strokovnega sveta.

CIP vodi sodnik, ki je dodeljen na CIP v skladu z določba-mi zakona, ki ureja sodniško službo.

75. členLetni obseg finančnih sredstev za plače sodnikov in dru-

gega osebja sodišč, za stroške poslovanja sodišč, za njihovo opremo in za zagotavljanje prostorskih pogojev se določi v proračunu.

Obseg finančnih sredstev za plače sodnikov in sodnega osebja ter za stroške poslovanja sodišč se v okviru državnega proračuna Republike Slovenije na podlagi finančnih načrtov posameznih sodišč zagotavlja pri proračunskem uporabniku Vr-hovnem sodišču Republike Slovenije za vsa sodišča. Priprava finančnih načrtov, njihovo izvrševanje in spremljanje se izvaja po posameznih sodiščih. Sredstva za delo okrajnih sodišč na območju posameznega okrožnega sodišča se načrtujejo v okviru finančnega načrta tega sodišča, pri čemer se sredstva za delo okrajnih sodišč izkazujejo ločeno. Predlog finančnega načrta okrožnih sodišč za delo okrajnih sodišč pripravi pred-sednik okrožnega sodišča na predlog predsednika okrajnega sodišča najkasneje en mesec po sprejemu proračuna. Okro-žna sodišča usklajujejo pripravo finančnih načrtov in porabo sredstev po posameznih okrajnih sodiščih glede na potrebe okrajnih sodišč in skupno zagotovljena sredstva v proraču-nu. Večja okrajna sodišča so lahko samostojni proračunski uporabniki, če tako določajo javno finančni predpisi. Vrhovno sodišče usklajuje pripravo finančnih načrtov in porabo sredstev po posameznih sodiščih glede na njihove finančne načrte in skupno zagotovljena sredstva v proračunu. Odredbodajalci za sredstva posameznih sodišč so predsednik vrhovnega sodišča, predsedniki višjih in okrožnih sodišč.

V okviru državnega proračuna Republike Slovenije se obseg finančnih sredstev za opremo sodišč in za zagotavlja-nje prostorskih pogojev sodišč oblikuje in zagotavlja pri mini-strstvu, pristojnem za pravosodje, za informatizacijo sodišč pa pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

75.a členPredsednik okrožnega sodišča kot odredbodajalec po

prejšnjem členu lahko svoje pristojnosti za prevzemanje obve-znosti, verifikacijo obveznosti, izdajo odredb za plačilo v breme proračunskih sredstev organa in ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje nalogov za izterjavo v korist proračunskih sred-stev, ki se nanašajo na posamezno okrajno sodišče, prenese na predsednika okrajnega sodišča.

Oseba iz prejšnjega odstavka, pooblaščena za izdajo odredb za plačilo, je odredbodajalec.

V primeru prenosa pristojnosti iz prvega odstavka tega člena pooblaščena oseba odgovarja za zakonitost, namen-skost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračun-skimi sredstvi.

76. členV zadevah pravosodne uprave občuje ministrstvo, pristoj-

no za pravosodje, s sodišči preko predsednikov sodišč. Nepo-sredno s sodnikom lahko občuje samo v zadevah mednarodne pravne pomoči, v drugih zadevah pa le, kadar je tako določeno v zakonu ali sodnem redu.

77. členZa opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog se lahko

ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, dodeli eden ali več sodnikov.

Dodeljeni sodnik odgovarja za opravljanje nalog iz prej-šnjega odstavka ministru, pristojnemu za pravosodje.

78. členMinistrstvo, pristojno za pravosodje, vodi centralno ka-

drovsko evidenco za sodnike, strokovne sodelavce, sodne referente, upravno tehnično in drugo osebje sodišč.

Centralna kadrovska evidenca zajema osebne podatke o imenu, datumu rojstva, stalnem prebivališču, šolanju, izobra-ževanju, znanju tujih jezikov ter druge podatke, ki jih določa zakon.

Podatke iz prejšnjega odstavka posredujejo ministrstvu sodišča na način, ki ga predpiše minister, pristojen za pravo-sodje.

79. členOseba, katere podatki so vpisani v centralni kadrovski

evidenci, ima vselej pravico zahtevati vpogled v podatke, ki se nanašajo nanjo in zahtevati popravek, če so podatki napačni.

Sodni svet lahko od ministrstva, pristojnega za pravosod-je, zahteva vse podatke iz centralne kadrovske evidence, ki se nanašajo na sodnike.

Podatki iz centralne kadrovske evidence se lahko upo-rabijo le za izvajanje tega zakona in zakona, ki ureja položaj sodnikov oziroma drugega sodnega osebja.

11. poglavje: Sodni red

80. členS sodnim redom se določajo: notranja organizacija so-

dišč, način poslovanja sodišč v posameznih vrstah zadev, po-drobnejša pravila o dodeljevanju zadev posameznim sodnikom, način poslovanja v primerih, ko stranka, priča ali oškodovanec uporablja pred sodiščem svoj jezik in pisavo, organizacija in poslovanje dežurne preiskovalne službe, poslovanje v zadevah sodne uprave in pisarniško tehnično poslovanje sodišč ter pra-vila o urejanju drugih vprašanj, kadar tako določa zakon.

81. členSodni red predpiše minister, pristojen za pravosodje, po

predhodno pridobljenem mnenju občne seje Vrhovnega sodi-šča Republike Slovenije.

82. členZ namenom učinkovitega vodenja in preglednosti sodnih

zadev, zaradi njihove evidence ter za statistično poročanje vo-dijo sodišča vpisnike, imenike in pomožne knjige, ki vsebujejo osebne in druge podatke iz spisov.

Podatke iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo in po-sredujejo sodišča v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili. Dostop do arhiviranih podatkov ima sodišče, ostali pa v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki so trajni.

Podrobnejšo obliko in vsebino posameznih sodnih vpi-snikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev za poslovanje sodišč, za učinkovito vodenje postopkov ter za statistično poročanje predpiše v skladu z zakonom minister, pristojen za pravosodje.

83. členSodišča opravljajo naroke in odločajo v času od 15. julija

do 15. avgusta (sodne počitnice) samo v nujnih zadevah.Kot nujne zadeve v smislu prejšnjega odstavka se šte-

jejo:1. preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih

je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji,


2. izdaja začasne odredbe,3. nepravdne in izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in var-

stvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz za-kona,

4. nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,

5. menični in čekovni protesti ter menične tožbe,6. spori za objavo popravka objavljene informacije,7. popis zapustnikovega premoženja,8. zadeve prisilne poravnave in stečaja,9. druge zadeve, za katere tako določa zakon.Razen v zadevah iz prejšnjega odstavka v času sodnih

počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice.

12. poglavje: Sodni izvedenci, sodni cenilci, sodni tolmači

84. členSodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas

s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako do-loča zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka.

Sodni cenilci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice ter mnenje o njeni vrednosti oziroma o denarni vrednosti na njej povzročene škode.

Sodni tolmači so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da na zahtevo sodišča tolmačijo na narokih oziroma prevajajo listine.

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov so dolžni sodni izvedenci in sodni cenilci po preteku petih let od dneva imeno-vanja in ob preteku vsakih nadaljnjih pet let predložiti ministru, pristojnemu za pravosodje, dokazila o izpolnjevanju pogojev iz petega odstavka 87. člena tega zakona.

85. členOsebe, imenovane za sodnega izvedenca, sodnega cenilca

ali sodnega tolmača, se smejo sklicevati na to svojo lastnost samo, kadar dajejo izvide in mnenja, cenitve, tolmačenja in prevode na zahtevo sodišča ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic ter za obrambo svojih pravic ali svojega ugleda.

86. členSodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače imenu-

je minister, pristojen za pravosodje, za določeno področje izve-denskega ali cenilskega dela oziroma za prevajanje govorjene in pisne besede iz ali v določen jezik ter tolmačenje govorice in znakov gluhonemih.

87. členZa sodnega izvedenca je lahko imenovan, kdor:1. je državljan Republike Slovenije ali države članice

Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvlada slovenski jezik,

2. je poslovno sposoben,3. je osebnostno primeren,4. ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo deja-

nje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča,

5. ima univerzitetno izobrazbo in ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto izvedenskega dela,

6. ima šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati izvedensko delo,

7. ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izve-deništvom.

Oseba, ki želi biti imenovana za izvedenca, mora mini-strstvu, pristojnemu za pravosodje, poleg dokazil o izpolnjeva-nju pogojev iz prejšnjega odstavka posredovati še naslednje podatke: osebno ime, datum in kraj rojstva, poštni naslov, na katerem je dosegljiva, naslov stalnega ali začasnega prebiva-lišča, kontaktno telefonsko številko, lahko pa tudi kontaktno številko telefaksa ali naslova elektronske pošte, podatke o zaposlitvi ali drugem statusu, navedbo strokovnega področja, za katero želi biti imenovana, in enotno matično številko ob-čana (EMŠO). Oseba te podatke in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka posreduje za potrebe postopka imenovanja, naknadnega preverjanja izpolnjevanja pogojev in postopka razrešitve.

Ni osebnostno primeren za delo izvedenca, kdor se je ali se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da izvedenskega dela ne bo opravljal pošteno in vestno.

Izjemoma je lahko imenovana za sodnega izvedenca oseba, ki ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo s področij, kjer primanjkuje sodnih izvedencev in ni kandidatov z ustrezno univerzitetno izobrazbo, prav tako je lahko izjemo-ma imenovana za sodnega izvedenca oseba, ki ne izpolnjuje pogoja iz šeste točke prvega odstavka tega člena, če gre za priznanega strokovnjaka s specialističnim, magistrskim ali doktorskim naslovom, vendar le za področja, kjer primanjkuje sodnih izvedencev.

Zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktič-nih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela minister, pri-stojen za pravosodje, zahteva od kandidata predložitev mnenja ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije, lahko pa odredi tudi poseben preizkus strokovnosti pred komisijo, sestavljeno iz strokovnja-kov s področja, na katerem bo oseba opravljala izvedensko delo. Člani komisije morajo imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot kandidat za sodnega izvedenca.

Sodni izvedenci in sodni cenilci so se dolžni strokov-no izpopolnjevati in sproti seznanjati zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki ter aktivno sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje. Mi-nister, pristojen za pravosodje, lahko določi, da morajo sodni izvedenci iz posameznih strokovnih področjih v določenem roku opraviti posebne preizkuse znanja glede novih dognanj in metod dela v stroki. Če se izvedenec ne prijavi k preizkusu, ali preizkusa ne opravi, se razreši.

Vsebino in način opravljanja preizkusa strokovnosti in posebnega preizkusa znanja predpiše minister, pristojen za pravosodje.

88. členSodni izvedenci so imenovani z dnem, ko pred ministrom,

pristojnim za pravosodje, izrečejo naslednjo prisego: »Prise-gam pri svoji časti, da bom izvedensko delo opravljal-a po svoji vesti, nepristransko, v skladu s pravili znanosti in strokovnega znanja in da bom podajal-a svoje izvide in mnenja natančno in popolno.«.

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, za odločanje in vode-nje postopkov po tem zakonu in za zagotavljanje pravne varno-sti v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi upravlja imenik sodnih izvedencev, ki obsega naslednje podatke: oseb-no ime, znanstveni ali strokovni naslov, strokovno področje, za katero je sodni izvedenec imenovan, datum imenovanja, poklic, datum in kraj rojstva, enotno matično številko občana (EMŠO), poštni naslov, na katerem je dosegljiv, kontaktno številko tele-fona, kontaktno številko telefaksa, kontaktni naslov elektronske pošte in podatke o zaposlitvi ali drugem statusu.

Imenik sodnih izvedencev je za pravno varnost, delovanje sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postop-kih ter informiranje strank javen v delu, ki obsega naslednje podatke: osebno ime sodnega izvedenca, znanstveni ali stro-kovni naslov, poštni naslov, na katerem je dosegljiv, kontaktno


številko telefona, številko telefaksa, naslov elektronske pošte in strokovno področje, za katero je imenovan za izvedenca. Javni del imenika se lahko objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje.

Za potrebe posodabljanja imenika sodnih izvedencev ter vodenja ali odločanja v postopkih po tem zakonu ali drugih zakonih lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, pridobiva in obdeluje podatek o stalnem in začasnem prebivališču sodnega izvedenca od upravljavca centralnega registra prebivalstva vsakih šest mesecev ali, če obstaja sum, da sodni izvede-nec ministrstvu ni posredoval točnega podatka. Za namene iz prejšnjega stavka lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, podatek o vpisu sodnega izvedenca v kazensko evidenco ali iz-pisu sodnega izvedenca iz nje glede kaznivih dejanj iz 4. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona pridobi od upravljavca kazenske evidence in ga obdeluje za ta namen. Za namene iz prvega stavka tega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, pridobiva in obdeluje podatek o datumu smrti sodnega izvedenca od upravljavca matičnega registra.

Za namene iz prejšnjega odstavka je sodni izvedenec dolžan pisno ali po elektronski poti sporočiti ministrstvu, pri-stojnemu za pravosodje, vsako spremembo podatkov o po-štnem naslovu, na katerem je dosegljiv, naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, kontaktni telefonski številki oziroma kontaktni številki telefaksa ali naslovu elektronske pošte. Sodni izvedenec je tudi za to dolžan posredovati pisno izjavo, da so vsi podatki iz prvega in drugega odstavka 87. člena tega zako-na točni, oziroma podatke, ki so spremenjeni, in sicer do konca prvega meseca v koledarskem letu.

Če sodni izvedenec ne posreduje pisne izjave v roku iz drugega stavka prejšnjega odstavka, ga ministrstvo, pristojno za pravosodje, izbriše iz tistega imenika, ki je objavljen na sple-tni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje, in se ponovno vpiše v ta imenik po posredovanju zahtevane izjave.

89. členMinister, pristojen za pravosodje, razreši sodnega izve-

denca:1. če sam zahteva razrešitev;2. če ne izpolnjuje več pogojev iz četrtega odstavka

84. člena tega zakona ali pogojev iz prvega odstavka 87. čle-na tega zakona;

3. če svojih dolžnosti ne opravlja redno in vestno;4. če ravna v nasprotju z določilom 85. člena tega zako-

na;5. če se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, ki bi lahko vpli-

vala na objektivno in od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje te funkcije.

Nezdružljivost opravljanja pridobitne dejavnosti s sodnim izvedeništvom ugotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.

90. členSodni izvedenec ima pravico do nagrade za svoje izve-

densko delo in pravico do povrnitve stroškov, ki jih je imel v zvezi z izvedenskim delom.

91. členMinister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše

način imenovanja in razrešitve sodnih izvedencev ter tarifo za plačevanje storitev po prejšnjem členu.

92. členDoločbe 87. do 91. člena tega zakona se smiselno upora-

bljajo za sodne cenilce, določbe drugega odstavka 87. člena, drugega do šestega odstavka 88. člena ter 89. do 91. člena tega zakona, razen 5. točke prvega odstavka 89. člena, pa za sodne tolmače.

93. členZa sodnega tolmača je lahko imenovan, kdor je poleg

izpolnjevanja pogojev iz 1. do 5. točke prvega odstavka 87. čle-

na tega zakona uspešno opravil preizkus znanja za sodnega tolmača.

Izjemoma je lahko imenovana za sodnega tolmača oseba z izobrazbo, nižjo od zahtevane, če obvlada tuj jezik, za kate-rega primanjkuje sodnih tolmačev, ker gre za tuj jezik, ki se v postopkih pred državnimi organi Republike Slovenije redko uporablja.

Vsebino in način opravljanja preizkusa znanja iz prvega odstavka tega člena ter način poslovanja sodnega tolmača, ka-dar posluje po določbi tretjega odstavka 84. člena tega zakona, predpiše minister, pristojen za pravosodje.

94. členSodni tolmač izreče pred ministrom, pristojnim za pra-

vosodje, naslednjo prisego: »Prisegam, da bom svoje delo kot sodni tolmač opravljal-a vestno, natančno in po svojem najboljšem znanju.«.

95. členČe je zoper sodnega izvedenca, sodnega cenilca oziroma

sodnega tolmača uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mo-goče izreči kazen zapora več kot dve leti, minister, pristojen za pravosodje, sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu oziroma sodnemu tolmaču začasno prepove opravljati delo iz 84. člena tega zakona.

Začasna prepoved traja do pravnomočnosti odločbe, s katero se konča kazenski postopek.

Zoper odločbo o začasni prepovedi opravljanja dela je do-voljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od njene vročitve.

96. členSredstva za plačilo stroškov in povračilo stroškov sodnih

izvedencev, sodnih cenilcev oziroma sodnih tolmačev zagota-vlja država v predračunu sodišča, če tako določa zakon.

Zakon določa, v katerih primerih in katera stranka ali drug udeleženec v postopku je dolžan povrniti sredstva, izplačana na podlagi prejšnjega odstavka.

DRUGI DEL

1. poglavje: Vrste in pristojnosti sodišč

97. členSodno oblast izvajajo v Republiki Sloveniji sodniki na

sodiščih iz prvega odstavka 98. člena tega zakona (sodišča s splošno pristojnostjo).

Na sodiščih, ustanovljenih za zadeve z določenih pravnih področij, se izvaja sodna oblast v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določena (specializirana sodišča).

98. členV Republiki Sloveniji so:1. okrajna sodišča,2. okrožna sodišča,3. višja sodišča,4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem

besedilu: Vrhovno sodišče).Specializirana sodišča, ustanovljena s posebnim zako-

nom, imajo, če zakon ne določa drugače:1. položaj okrožnega sodišča tista sodišča prve stopnje,

katerih pritožbena stopnja je specializirano višje sodišče;2. položaj višjega sodišča tista sodišča druge stopnje, ki

odločajo o pritožbah zoper odločbe specializiranih sodišč prve stopnje;

3. položaj višjega sodišča tista sodišča prve stopnje, ka-terih pritožbena stopnja je Vrhovno sodišče.


99. členOkrajna sodišča so pristojna:I. v kazenskih zadevah:1. za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera

je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let, razen v zadevah kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja;

2. za opravljanje preiskovalnih dejanj glede kaznivih de-janj iz prejšnje točke;

3. za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon;II. v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na

prvi stopnji:1. v pravdnih zadevah v skladu z zakonom o pravdnem

postopku;2. v zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah, če zakon

ne določa drugače, ter za vodenje zemljiške knjige;3. v zadevah izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa

drugače;III. za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah, kadar

tako določa zakon;IV. za opravljanje zadev pravne pomoči, za katere ni po

zakonu pristojno drugo sodišče, in za opravljanje mednarodne pravne pomoči v zadevah o prekrških.

99.a členZa odločanje o predlogih za izvršbo na podlagi verodo-

stojne listine in o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi ve-rodostojne listine je na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

100. členPri okrajnem sodišču vodi postopek in sodi oziroma odlo-

ča sodnik posameznik.

101. členOkrožna sodišča so pristojna:I. v kazenskih zadevah:1. za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera

niso pristojna okrajna sodišča;2. za opravljanje preiskave oziroma preiskovalnih dejanj

glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke;3. za opravljanje predhodnega postopka in sojenje na prvi

stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov;4. za odločanje na prvi stopnji o izvršitvi kazenske sodbe

tujega sodišča;5. za izvrševanje kazenskih sodb iz 1., 3. in 4. točke ter

za izvrševanje kazenskih sodb okrajnih sodišč;6. za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice

in temeljne svoboščine;7. za odločanje v zunajobravnavnem senatu (tudi v ka-

zenskih zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč);8. za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon;9. za opravljanje nadzorstva glede zakonitega in pravilne-

ga ravnanja z obsojenci ter nadzorstva nad priporniki;II. v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na

prvi stopnji:1. v pravdnih zadevah v skladu z zakonom o pravdnem

postopku;2. o priznanju tujih sodnih odločb;3. v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije,

kadar je v pristojnosti sodišča, ter v sporih v zvezi z njimi;4. v sporih o pravicah intelektualne lastnine;5. o predlogih za izdajo začasnih odredb vloženih pred

začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, oziroma zadevah, v katerih je dogovor-jena arbitražna pristojnost ter o predlogih za izdajo začasnih odredb v zadevah v zvezi z intelektualno lastnino;

6. v nepravdnih postopkih o zadevah, za katere tako določa zakon;

III.za vodenje sodnega registra;IV. za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah, če

tako določa zakon;V. za opravljanje zadev pravne pomoči v zadevah iz točke

I. do IV. in za opravljanje mednarodne pravne pomoči, če zakon za posamezne vrste zadev ne določa drugače.

102. členV zadevah iz prejšnjega člena vodi postopek in sodi

oziroma odloča sodnik posameznik, razen če zakon določa, da sodi senat.

Kadar zakon določa, da v zadevah iz prejšnjega člena odloča senat, le-tega sestavljajo sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana senata, če zakon ne določa drugače.

Kadar zakon določa, da v zadevah iz prejšnjega člena odloča petčlanski senat, le-tega sestavljajo en sodnik kot pred-sednik senata ter en sodnik in trije sodniki porotniki kot člani senata, če zakon ne določa drugače.

103. členOkrožno sodišče, katerega sodno območje obsega

tudi teritorialno morje Republike Slovenije, je poleg zadev iz 101. člena tega zakona pristojno za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v vseh sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju ter sporih, v katerih se uporablja pomorsko pravo, v sporih glede izkoriščanja morja in morskega dna ter za odloča-nje o vpisih v register ladij.

Za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine je na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, risbami in tehničnimi izboljša-vami.

(Opomba: glej tudi 992. člen PZ)

104. členVišja sodišča so pristojna:1. za sojenje oziroma odločanje na drugi stopnji o pri-

tožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja;

2. za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi ozi-roma okrožnimi sodišči s svojega območja in za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče s svojega območja;

3. za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.

105. členVišje sodišče sodi oziroma odloča v zadevah iz 1. in

2. točke prejšnjega člena v senatu, ki ga sestavlja en sodnik kot predsednik senata, sodnik – poročevalec in sodnik – član senata.

V zadevah iz 3. točke prejšnjega člena odloča sodnik posameznik. Če zakon določa, da zadeve opravlja senat, je ta sestavljen po določbi prejšnjega odstavka.

105.a členPredsednik skupno neposredno višjega sodišča lahko na

predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prene-se na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju.

Predsednik sodišča, ki odloči o prenosu pristojnosti, do-loči število in vrsto zadev, ki bodo prenesene, ter pravila za izbiro zadev.

Po določbah prvega in drugega odstavka tega člena ni mogoče prenesti pristojnosti za sojenje v zadevah, za katere zakon določa izključno krajevno pristojnost ali če obstaja spo-razum strank o krajevni pristojnosti.


106. členVrhovno sodišče je pristojno:1. za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v upravnih

in računsko upravnih sporih, razen v zadevah, za katere zakon določa pristojnost drugega sodišča prve stopnje;

2. za sojenje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje v zadevah iz prejšnje točke ter o pritož-bah zoper odločbe sodišč prve stopnje, za katere tako določa zakon;

3. za sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje;

4. za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč, razen v primerih, ko je za odločanje o izrednem prav-nem sredstvu pristojno drugo sodišče;

5. za odločanje v sporih o pristojnosti med nižjimi sodi-šči, razen v primerih, ko zakon določa, da je za odločanje o takšnem sporu pristojno drugo sodišče;

6. za odločanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon;

7. za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.O predlogih za dopustitev kontrole pisem in drugih pošiljk

ter nadzorovanje in snemanje telekomunikacij in nadzorovanje telekomunikacij z izpisom telekomunikacijskega prometa v Re-publiki Sloveniji odloča predsednik Vrhovnega sodišča Republi-ke Slovenije oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik.

107. členVrhovno sodišče odloča v senatu treh sodnikov, v senatu

petih sodnikov pa, kadar zakon tako določa.O pravnem sredstvu zoper odločbo iz prejšnjega odstav-

ka, izdano v senatu petih sodnikov, odloča Vrhovno sodišče v senatu sedmih sodnikov, sicer pa v senatu petih sodnikov.

Za sestavo senata Vrhovnega sodišča se smiselno upora-blja določba prvega odstavka 105. člena tega zakona.

108. členVrhovno sodišče vodi evidenco sodne prakse sodišč

Republike Slovenije in spremlja sodno prakso meddržavnih sodišč.

109. členVrhovno sodišče skrbi za enotno sodno prakso.Vrhovno sodišče Republike Slovenije vsako leto javno

objavi poročilo o delu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v preteklem letu, v katerem oceni izvajanje sodne oblasti.

110. členObčna seja Vrhovnega sodišča:1. sprejema načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so

pomembna za enotno uporabo zakonov;2. sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse;3. odloča o pobudah za izdajo ali spremembo zakona;4. določa način spremljanja sodne prakse na sodiščih;5. opravlja druge zadeve iz pristojnosti Vrhovnega sodi-

šča, če zakon tako določa.Pravna mnenja iz prejšnjega odstavka so obvezna za

senate Vrhovnega sodišča in se lahko spremenijo samo na novi občni seji.

111. členObčno sejo sestavljajo vsi sodniki Vrhovnega sodišča.

Občna seja veljavno sklepa, če sta navzoči najmanj dve tretjini sodnikov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina vseh sodni-kov Vrhovnega sodišča in večina sodnikov oddelka, v katerega delovno področje sodi obravnavano vprašanje.

Občno sejo skliče predsednik Vrhovnega sodišča. Vo-denje in način dela občne seje uredi poslovnik, ki je veljavno sprejet, če zanj glasujeta najmanj dve tretjini sodnikov Vrhov-nega sodišča. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Obravnavanje in sprejem načelnega pravnega mnenja oziroma pravnega mnenja lahko predlaga oddelek Vrhovne-ga sodišča, v katerega pravno področje sodi vprašanje, na katero naj se nanaša načelno pravno mnenje oziroma pravno mnenje.

Predlog iz prejšnjega odstavka sprejme oddelek z večino glasov sodnikov tega oddelka.

2. poglavje: Izvrševanje odločb ustavnega sodišča in odločb mednarodnih sodišč

112. členČe je pravnomočna sodba ali druga sodna odločba spre-

menjena z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, izdano na podlagi ustavne pritožbe, jo sodišče izvrši v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

113. členOdločbo Evropskega sodišča za človekove pravice izvrši

pristojno sodišče Republike Slovenije neposredno samo, če tako določa ratificirana mednarodna pogodba, ali če tako dolo-ča zakon, ki ureja sodni postopek.

113.a členKad

uradni list rs - 27/2007, uredbeni del · 2007. 3. 26. · stran 3518 / Št. 27 / 26. 3. 2007...

Documents