uvod v geomorfologijo

8/16/2019 Uvod v geomorfologijo

http://slidepdf.com/reader/full/uvod-v-geomorfologijo 1/26

1

UVOD V

GEOMORFOLOGIJO



2



3



4



5



6



7



8



9



10



11



12

GEOMORFOLOGIJA KOT ZNANOST

Definicije:

Leksikon Cankarjeve založbe: Veja fizične geografije, ki preučuje oblikezemeljskega površja in procese, ki so jih ustvarili.

Slovenski veliki leksikon: Geomorfologija je veda o izoblikovanosti

zemeljskega površja in procesih, ki so ga ustvarili.

Enciklopedija Slovenije: G. proučuje oblike zemeljskega površja.

Encyclopedia Britannica: Znanstvena veda, ki se ukvarja z opisovanjemin klasifikacijo oblik zemeljskega površja.

Encyclopedia of geomorphology: Veda o obliki in razvoju Zemlje.

The Penguin dictionary of physical geography: Znanstveno preučevanjenastanka oblik zemeljskega površja, temelječe na vzročno-posledičnihodnosih.

A modern dictionary of geography: Veda o oblikah zemeljskega površja.

Diercke Wörterbuch der allgemeinen Geographie: Del fizične geografije,ki se ukvarja z oblikami zemeljskega površja, njihovimi značilnostmi,razporeditvijo in razvojem.



13

Nastanek besede GEOMORFOLOGIJA

Iz grških besed GE = Zemlja, MORPHE = oblika, LÓGOS = beseda, veda

(veda o oblike Zemlje)

MORFOLOGIJA – besedo iznašel anatom K. Burdach (1800), Johann WolfgangGoethe uvedel v naravoslovje (1807)

Takrat bila GEOGNOZIJA (iz gr. GE = Zemlja + GNÓSTOS = poznan;zemljeznanstvo, nauk o sestavi Zemlje).

K. F. Naumann je besedo morfologija 1849 uvedel v geognozijo kot

GEOMORFOLOGIJA.

GEOMORFOLOŠKI – v zvezi z geomorfologijo kot vedo (geomorfološka karta)

GEOMORFEN – v zvezi s procesi, ki preoblikujejo površje (geomorfni procesi)



14

PREDMET GEOMORFOLOGIJE

– OBLIKE NA ZEMELJSKEM POVRŠJU

– SILE IN PROCESI, KI JIH USTVARJAJO

Glavno področje so oblike in procesi na kopnem, po 2. svetovni vojni tudi oblike in

procesi na morskem dnu.

Zaradi velikega obsega predmeta se skozi zgodovino predmet proučevanjaspreminjal. Jedro proučevanja je večino časa razvoj reliefnih oblik na kopnem,

predvsem tistih, ki jih ustvarijo erozijski procesi.

Geomorfni procesi so univerzalni, zato v vesoljski dobi beseda ni povsem

primerna, enako kot ni geologija (geomorfologija Marsa ?).



15



16

Krater Santa Maria (Opportunity, 18.12.2010)



17


– OBLIKE NA ZEMELJSKEM POVRŠJU

– SILE IN PROCESI, KI JIH USTVARJAJO

To preozko, ker:

– odnašanje samo del sistema geomorfnih procesov

– akumulacijskih procesov in oblik ne moremo ignorirati, čeprav predmetsedimentologije, posebno ne na kopnem.

Tak predmet preučevanja je preširok, ker:

– geomorfologija ne proučuje vseh vidikov razvoja. Makrooblike (kratoni, gorovja)

predmet geologije, procesi, ki jih ustvarjajo, pa geofizike (potresi, premiki ploščidr.)

– geomorfologija ne proučuje oblike Zemlje kot planeta (geofizika, geodezija),

čeprav pri spreminjanju sodelujejo geomorfni procesi (izostazija).



18


The Oxford Companion to the Earth:

“Pomembno področje geomorfološkega preučevanja so odnosi med

reliefnimi oblikami in procesi, ki danes delujejo na njih. Toda, veliko

reliefnih oblik ne moremo v celoti razložiti z naravo in intenzivnostjo

današnjih procesov, zato pomemben vidik geomorfologije, kako jepreteklo dogajanje pripomoglo k nastanku današnjega površja.

Stanley Schumm pravi, da je površje fizični sistem z zgodovino.” (str.

431).



19

GEOMORFOLOGIJA IN DRUGE VEDE

3 možnosti za geomorfologijo:

1. geomorfologija kot

samostojna veda

(Mednarodnogeomorfološko združenje)

2. v precejšnji meri kot del

geologije (npr. v ZDA)

3. večinoma kot del geografije

(Nemčija, Velika Britanija,

Francija, pri nas)



20

GEOMORFOLOGIJA KOT DEL GEOGRAFIJE

Velik del razvoja geomorfologije je marsikje res potekal v okviru geologije, vendar

je ta tudi del geografije. Zakaj?

Geomorfologija je veda o oblikah zemeljskega površja, silah in procesih, ki ga

ustvarjajo, in o njihovi razširjenosti (dodano geografsko).

Zemeljsko površje je tudi predmet geografije kot:

– del geosfere (stičišče, kjer se prepletajo 4 ovoji)

– del pokrajine (izsek zemeljskega površja)

– del geografskega okolja (splet odnosov med naravo in družbo)

V okviru fizične geografije (proučevanje naravnih pojavov in procesov, ki

oblikujejo pokrajino) proučuje geomorfologija relief kot del geosfere, pokrajine

ali geografskega okolja v tesni soodvisnosti od drugih sestavin.



21

GEOMORFOLOGIJA KOT DEL GEOGRAFIJE

Relief izjemno pomemben

pokrajinotvorni element, ki močno

vpliva na druge, npr.

– prst (tipi prsti, fizikalna in kemičnasestava, rodovitnost, erozija)

– vode (razporeditev in strmec rek,hitrost toka, prenašanje plavja)

– podnebje (privetrna--zavetrna lega,

prisoje--osoje, množina padavin,megla)

– rastje (razporeditev rastja, rastiščnipogoji)

– raba prostora (razporeditev naselij,

prometnic, industrije, kmet. zemljišč)itd.



22

GEOMORFOLOGIJA KOT DEL GEOLOGIJE

GEOLOGIJA = GE (Zemlja) + LÓGOS (beseda, veda) veda o Zemlji

Beseda nastala 1778 (Švicarja Jean-André de Luc in Horace de Saussure).

Geologija je veda o nastanku Zemlje, njeni zgradbi in zgodovini (vključno z

življenjem) in o procesih, ki so ji dali sedanjo podobo. Glavni predmet

preučevanja so kamnine, v katerih je zapisana preteklost, zato je treba poznati

procese njihovega nastanka (vključno z geomorfnimi) in okolja, v katerih sonastajale.

Neke vrste simbioza:

Geolog mora poznati geomorfologijo, da lahko bere kamnine.

Geomorfolog mora poznati geologijo, da lahko razume nastanek oblik.



23

GEOMORFOLOGIJA IN DRUGE VEDE

1. Geologija je pomožna veda geomorfologije + obratno.

Emmanuel de Martonne: Geomorfologija je znanost o sedanjosti, pojasnjena s

preteklostjo, geologija je veda o preteklosti, pojasnjena s sedanjostjo.

2. fizika, matematika (nujni za poznavanje geomorfnih procesov, geografski

informacijski sistemi)

3. statistika (morfometrične analize, analize meritev) 4. kemija (procesi preperevanja, zakrasevanje)

5. geofizika (gravitacija, magnetizem, potresi)

6. pedologija (pedološki procesi so hkrati tudi geomorfni procesi)

7. arheologija (geomorfni procesi v holocenu)

8. geodezija (merjenje in preračunavanje oblike Zemlje ter njenih delov)

9. palinologija (veda o pelodu, del biologije)

10. geografija (razporeditev oblik in njihova funkcija v pokrajini)

11. klimatologija (sedanja podnebja in v preteklosti -- paleoklimatologija)

12. hidrologija (vodni pojavi)

13. oceanografija (veda o oceanih)

idr.



24

ZAKAJ ŠTUDIRATI GEOMORFOLOGIJO?

1. “Vseeno pa je kar malce žalostno pomisliti, da v lobanjski votlini nosimo

poldrugi kilogram možganskega tkiva, ki je pretežno neizkoriščeno. Z vsakršno

vadbo miselnih kapacitet, tudi z nalogami, ki jih ..., lahko izboljšate izkoristek

svojih možganov.” (Gea, oktober 2001, str. 80).

2. Za razumevanje zapletene stvarnosti okrog sebe si mora človek izdelati sistem

temeljnega védenja kot okvir, v katerega potem vse življenje dodaja in razvršča nove informacije.

3. Površje je eden temeljnih pokrajinotvornih dejavnikov, ki ima izjemen

neposredni in posredni vpliv na vse ostale pokrajinske dejavnike, vključno z

večino človekovega početja v naravi in družbi. Zato geomorfologija (in vsa fizična

geografija) nujno potrebna tudi bodočim družbenim geografom!

4. Geomorfni procesi potekajo v drugačni časovni dimenziji kot človeška življenja,

zato jih ob “normalnem” delovanju ne opazimo, ob malce burnejšem dogajanju pa

nas ogrožajo in prizadenejo kot naravne nesreče.



25

IMA GEOMORFOLOGIJA (BODOČIGEOMORFOLOGI) PRIHODNOST?

(citirano iz The Oxford Companion to the Earth, str. 431)

“Geomorfologija danes obsega najraznovrstnejšo tematiko v vsej svoji zgodovini.

K temu jo spodbuja tehnološki napredek, ki ji omogoča uporabo vse obsežnejše

palete raziskovalnih metod in vse pomembnejše interdisciplinarno sodelovanje z

vedno novimi in razburljivimi izzivi.”

“Poglavitne raziskovalne smeri se bodo brez dvoma razvijale naprej, predvsem na

osnovi izboljšanih empiričnih podatkovnih baz in prenovljenih teorij, zelo verjetno

pa je, da se bodo geomorfološka preučevanja v prihodnosti vse bolj ukvarjala tudi

s pomembnimi družbenimi vprašanji.”, mdr.:



26

IMA GEOMORFOLOGIJA (BODOČIGEOMORFOLOGI) PRIHODNOST?

1. Globalno spreminjanje okolja

“Eden glavnih izzivov prihodnosti bo preučevanje vplivov prihodnjih globalnih

podnebnih sprememb na površje in pokrajino v celoti. Globalno segrevanje

ozračja ... bo imelo nedvomno neposredni in posredni vpliv na značaj in

intenzivnost geomorfnih procesov, zato bo potrebno poglobljeno poznavanje

njihove povezanosti.”

2. Človek kot spreminjevalec okolja

“Ker je človek postal eden od najpomembnejših preoblikovalcev okolja, bodo po

človeku spremenjene pokrajine nedvomno v središču pozornosti prihodnjega

preučevanja.”

3. Geomorfni procesi kot grožnja

“Recentni geomorfni procesi pomenijo veliko grožnjo za človeka in družbo, tako

zaradi izjemne intenzivnosti (poplave, zemeljski plazovi, podori, erozija tal) kot

tudi zaradi vse močnejšega človeškega vtikanja v “naravne zadeve”, zaradi česar

postaja preučevanje naravnih nesreč ključnega pomena tudi v mnogih

geomorfoloških panogah.”

uvod v geomorfologijo

Documents