ANTONIO TPIESNa ovitku detajl grafike:

Chaise et ciseaux, 105x75cm, barvna litografija

V Likovnem drutvu Kranj, ki deluje v okviru Zveze likovnih umetnikov Slovenije ZDSLU,(tu je miljeno tistih avtorjev, ki so pridobili ustrezno edukacijo in delujejo profesionalno nalikovnem podroju), si prizadevamo uveljaviti sodobno likovno ustvarjalnost. V sklop tehprizadevanj sodijo: samostojne predstavitve naih lanov, izmenjalne medregijske razstavein mednarodno sodelovanje. Zelo pomemben pa je Mednarodni festival likovnih umetnostiKranj - ZDSLU, ki je zrasel na temeljih Bienala mesta Kranj. Tokratna razstava pa je zanimiva,zaradi prezentacije mednarodno pomembnih avtorjev, ki so gradili smernice v likovni produk-ciji dvajsetega stoletja. Priakujemo, da si bo stvaritve ogledalo imve meanov, olskemladine in turistov, ki bodo v mesecu maju obiskali staro mestno jedro Kranja.

Predsednik umetnikega svetaMag. likovnih umetnosti Klavdij Tutta

Priujoa razstava v Mali galeriji v Kranju predstavlja izbor 22-ih grafinih del mednarodno priznanih avtor-

jev, predstavnikov razlinih umetnikih ol in smeri iz druge polovice 20. stoletja. Gre za izbor sedemnajstih

uveljavljenih tujih slikarjev grafikov, ki izstopajo po kakovosti, natannosti, avtorski pisavi in katerih dela

so v Kranju razstavljena prvi. Njihovi umetniki prispevki so vplivali na razvoj sodobne umetnosti 21. sto-

letja: zrcalijo namre as, v katerem so iveli in delovali, to pa je as visokega modernizma in postmodern-

izma. Njihova produkcija je bogata in raznolika v nenehnem iskanju novih idej. Grafine podobe so nastajale

v razlinih tradicionalnih tehnikah umetnikega tiska: barvni ali rno-beli jedkanici in akvatinti, rezervau,

litografiji, kolagrafiji, sitotisku. Razstavljeni grafini listi priajo o takratnih aktualnih smereh: nadrealizmu,

informelu, neokonstruktivizmu, optini umetnosti in novi podobi. Veina avtorjev se je posveala razisko-

valno-kreativnemu, izraznemu delu iluzionistine umetnosti. Poseben izziv jim je predstavljala izrazna ikono-

grafska raznovrstnost pripovednih vsebin in tehnoloko zahtevni, a hkrati subtilni postopki razmnoevanja

likovnih sporoil. Razstava je nastala kot vzpodbuda za oivljanje slovenske grafine tradicije (zlasti za

lane Likovnega drutva Kranj), saj je v zadnjih 25-ih letih zanimanje za to zvrst umetnosti zamrlo. Zato

razstavljene grafine sledi na papirju doivljamo kot nostalgino umetniko produkcijo dobre stare prakse.

Strukturirano poglobljeni likovni podatki bogatijo miselne vsebine, sam kulturni dogodek pa nam osvei

vizualni spomin in na duhovnem nivoju omogoi sreanje s kreativnimi mojstri likovne umetnosti. Razstava

je zamiljena kot vzpodbuda tako strokovni kot laini javnosti ter kot uvod v kulturne dogodke, ki ji bodo

sledili. To je predhodna razstava 4. Mednarodnemu Festivalu likovnih umetnosti - ZDSLU, ki se bo odvijal

v Kranju v mesecu oktobru 2015, tokrat na temo Sodobne pokrajine.

Razstavljena dela so zbrana iz privatnih zbirk.

Tpies Antoni, 19232010; panski slikar in grafik je eden najvidnejih predstavnikov informela,

ekspresionistine abstrakcije. Nagrajenec ljubljanskega bienala, pri njem je opazen vpliv Paula Kleeja in

Joana Mirja. Vplival je tudi na nekatere slovenske predstavnike te smeri.

Ernst Fuchs, 1930; avstrijski slikar, delujo pod vplivom srednjeveke manire. Znan je po figuralnem motivu

z nadrealistinim fantastinim navdihom, zagonetno vsebino in domiljijskimi upodobitvami.

Jrg Immendorff, 19452007; nemki slikar ekspresionistinih zapletenih figuralnih kompozicij v skupinah;

upodablja predvsem iluzionistino ilustrativne zasiene podobe.

Arthur Luiz Piza, 1928; brazilski grafik in kipar geometrijske abstraktne kompozicije. Najbolj se je posveal

grafiki, barvni jedkanici in akvatinti. Zanj so znailne mono jedkane, gravirane matrice, informelovsko

strukturirani tridimenzionalni objekti, kovinske, asimetrine geometrijsko mreaste oblike in ploskovno, sko-

raj kubistino izraanje.

Pierre Alechinsky, 1927; belgijski slikar in grafik, predstavnik mednarodne priznane skupine COBRA. Zanj

so znailne ekspresionistine upodobitve zapletenih figur, nemirne poteze, mono zasiena kompozicija s

rtami na temnem ozadju. Gradi na toplo-hladnih kontrastih, rno-bele ali barvne grafike pa reuje podobno

kot svoje slike.

Miodrag uri, Dado, 19332010; jugoslovansko-francoski slikar, rojen v Cetinjah v rni gori.

PR

ES

E

KI

ME

DN

AR

OD

NE

GR

AF

IKE

- O

ra

zs

ta

vi

gr

af

in

ih d

el

1

Nadrealistini slikar, grafik figuralnih podob, upodobljenih kot strukturne, tudi kolane, informelovske, re-

liefne podobe.

Johnny Friedlaender, 19121992; po rodu Nemec, ive v Franciji. Bil je ilustrator, slikar, kot grafik je

delal barvne jedkanice, akvatinte, bil je mojster globokega tiska. Pri njem se je usposabljala veina sloven-

skih grafinih umetnikov. Za njegova dela je znailna geometrijska kompozicija.

Max Uhlig, 1937; nemki grafik, risar. Vse njegove grafike so izvedene v rezervau in akvatinti,

ekspresionistino neposredno s opiem in rtno upodobitvijo figur in portretov.

Aleksander Calder,18981976; ameriki kipar in slikar mobilne ine umetnosti, uravnoteene abstraktno

oblikovane konstrukcije in barvne kompozicije.

Bengt Lindstrm, 19252008; vedski ekspresionistini slikar in grafik istih barv, fauvistino figuralnih

podob. Znan je po energinih psiholokih barvitih portretih, neposredni risbi, skrivljenih obrazih ter velikih

barvnih ploskvah, obrobljenih s irokimi potezami.

Victor Vasarely, 19061997; madarsko-francoski umetnik, zaetnik optine umetnosti, abstraktne,

neokonstruktivistine smeri. Pod vplivom Kandinskega se je loteval geometrijsko razgibanih kompozicij ter

barvno urejenih oblik.

Dan Allison, 1953; ameriki umetnik, grafik figuralnih motivov. Ljubitelj mehikega slikarstva in filmskih

scen. Njegova dela so ekspresivna, delal je barvno kolagrafijo, jedkanico in akvatinto.

Miroslav utej, 19362005; hrvaki grafik, neokonstruktivistine smeri optine umetnosti.

Edo Murti, 19212005; uveljavil se je kot abstraktno ekspresionistini slikar in kot slikar dalmatinskih mo-

tivov krajin.

Zoran Mui, 19092005; slovensko-francoski slikar. Njegova grafina dela so nastajala v tehniki jedkan-

ice, akvatinte in suhe igle. Najbolj znan je cikel Nismo poslednji. Taborini motiv prikazuje prizore groze

v taboriu Dachau. Ustvarjal je tudi dalmatinske motive, ivali, figure, krajine.

Salvador Dal, 19041989; panski slikar in grafik, ki je deloval na kiparskem in fotografskem podroju.

Upodabljal je nadrealistine fantazijske podobe, bil je ekscentrien in neodvisen ustvarjalec, ki ga uvramo

med najpomembneje slikarje 20. stoletja

Andr Masson, 18961987, francoski slikar in grafik, ki se je izraal v ekspresionistino- nadrealistinem

slogu, enako se je posveal tako figuralnemu slikarstvu kot grafiki in risbi.

Mag. Boge Dimovski

PR

ES

E

KI M

ED

NA

RO

DN

E G

RA

FIK

E 2

PR

ES

E

KI

ME

DN

AR

OD

NE

GR

AF

IKE

3

SALVADOR DALPortret Servantesa, 41x30 cm, jedkanica

ERNST FUCHS Samson, 1967, 45x70 cm, jedkanica in akvatinat

PR

ES

E

KI M

ED

NA

RO

DN

E G

RA

FIK

E 4

JRG IMMENDORFFSalzburg Spielfest, 60x45 cm, barvna litografija

BENGT LINDSTRMHamlet, 64x44 cm

DAN ALLISONbrez naslova, 1989, 81x59 cm, kolagrafija

PR

ES

E

KI

ME

DN

AR

OD

NE

GR

AF

IKE

5

PIERRE ALECHINSKYXV IG NON, 89x69 cm, serigrafija in jedkanica

VICTOR VASARELY breznaslova, 42x35 cm, serigrafija

ANDR MASSONCouple-par, 55x70 cm, barvna litografija

PR

ES

E

KI M

ED

NA

RO

DN

E G

RA

FIK

E 6

JOHNNY FRIEDLAENDERV prostoru, 72x52 cm, barvna litografija

ARTHUR LUIZ PIZA Composition, 58x 64cm, barvna akvatinta in jedkanica

ALEXANDER CALDERMobil-untitled, 60x47 cm, sitotisk in linorez

PR

ES

E

KI

ME

DN

AR

OD

NE

GR

AF

IKE

7

EDO MURTIbrez naslova, 1988, 100x70 cm, barvni sitotisk

MIODRAG URI-DADObrez naslova, 1982, 75x54 cm, akvatinta in suha igla

ZORAN MUINismo poslednji, 50x70 cm, akvatinta in jedkanica

PR

ES

E

KI M

ED

NA

RO

DN

E G

RA

FIK

E - B

iog

ra

fije

um

et

nik

ov

8

ANTONIO TPIES (*13. december 1923, Barcelona; 6. februar 2012, Barcelona). pansko katalonski samouk, slikar, grafik in kipar. Obiskoval jeveerno olo slikanja na Academia Valls. Soustanovitelj skupine Dau al set 1948. Prejel je tevilne nagrade, med drugim: 1958: prva nagrada zaslikarstvo na Pittsburgh International, UNESCO, David E. Bright nagrada na Benekem bienalu, 1972: Rubens Prize of Siegen, Nemija, 9.4.2010: jebil povian v pansko plemstvo, od kralj Juan Carlosa I. z dednim naslovom Marqus de Tpies (Markiz Tpies), 1994: prejel astni doktorat od univerzeRovira i Virgili.ERNST FUCHS (*13. februar 1930, Ottakring). Avstrijski slikar, grafik, kipar, arhitekt in scenograf. Leta 1945 se vpie na Dunajsko likovno akademijo- smer slikarstva. Bil je soustanovitelj Dunajske ole fantastinega realizma, ter ustanovitveni lan Art-Club (1946-1959). ivel je v Parizu, potoval poZDA in Izraelu. 1961 se vrne na Dunaj. Prejel je tevilne nagrade med drugim: leta 1972: Nagrado mesta Dunaj za likovno umetnost, 2004: Avstrijskiastni kri za znanost in umetnost - 1. Razred, 2010: Veliko astno priznanje koroke deele in Zlato astno medaljo za zasluge mestu Dunaju.JRG IMMENDORFF (* 14. juni 1945, Bleckede; 28. maj 2007, Dsseldorf). Nemki slikar, kipar, grafik, scenograf in profesor umetnosti. tudij od1960 leta na Umetniki akademiji v Dsseldorfu scenografija in nato od 1964 Umetnost pri Joseph Beuys. Soustanovitelj neodadaistinega Aktion-sprojekta LIDL 1968. Prejel je tevilne nagrade, med drugim: 1997: Premio Marco 1996 Muzej moderne umetnosti v Monterrey, Mehika za svojopus, ter bil imenovan za lana Evropske Akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, 1998: dobi Red za zasluge Zvezne republike Nemije, 2004:Berlinski zlati medved, 2005: Zlato pero za njegovo ivljenjsko delo, 2006: Goslarer Kaiserring, 2006: Bambi Kunst.ARTHUR LUIZ PIZA (*13. januar 1928, So Paulo). Brazilski slikar in grafik. tudiral je slikarstvo in fresko pod Antoniom Gomide. Leta 1955 se preseliv Pariz, kjer dela v ateljeju mojstra barvnih jedkanic Johnny Friedlaender. Prejel je tevilne nagrade, predvsem za grafike v tehniki jedkanica: 1959:So Paulo bienale in Documenta Kassl, 1966 David Bright nagrada, na 33 Benekem bienalu, 1970: Zlata medalja na II. Biennale Internazionaledella Grfica d'Arte, v Firencah in Prix de la gravure der III. Biennale Krakav. 1981: Prix de lAssociation des Critiques dArt de So Paulo, 1980: PrintBiennial, Norveka, 1994: Grand Prize, Associao Brasileira de Crticos de Arte, So Paulo, Brazilja. PIERRE ALECHINSKY (*19. oktober 1927, Schaerbeek). Belgijski slikar in grafik. tudiral je ilustracijo in tipografijo na Ecole Nationale SuprieuredArchitecture et des Arts Dcoratifs (1944 1946) v Bruslju. Soustanovitelj skupine Cobra leta 1949. Proti koncu leta 1951 je odel v Pariz, in natoleta 1955 na Japonsko tudirati umetnost kaligrafije. Leta 1983-1987 profesor za slikanje na cole nationale suprieure des Beaux-Arts, Paris. Prejelje tevilne nagrade, med drugim: 1977: nagrada za slikanje Andrew W. Mellon, 1984: Frence Grand Prix National for Painting. ivi in ustvarja v Franciji. MIODRAG URI-DADO (*4. Oktober 1933, Cetinje; november 2010 Pontoise/F). rnogorski slikar, graver, kipar in knjini ilustrator. tudiral je naoli za likovno umetnost v Hercegnovi / rna gora (1947-1951), nato 1951 pa na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu. Leta 1956 se preseli vPariz. Prejel je tevilne nagrade, med drugim: 2010 najvijo dravno odliko rne gore nagrado 13. Julij. Njegova dela se nahajajo v: Centre GeorgesPompidou in Muse national d art moderne v Parizu, MOMA, New York.GOTTHARD JOHNNY FRIEDLAENDER (* 26. december 1912, Ple- Oberschlesien; 18. junij 1992, Pariz). Nemki grafik in jedkalec. tudiral 1928-1930 leta na Akademiji za likovno umetnost v Breslau. V Parizu je vodil mednarodno priznano grafino olo. Prejel je tevilne nagrade, med drugim:1957: nagrada Bienala Kakamura, Tokijo. 1959: nagrado UNESCO v Muzeju Moderne umetnosti v Rio de Janeiro, 1969: Zvezni kri za zasluge 1.Razreda, 1978: povzdignjen v Officier des Arts et des Lettres, 1982: nemka nagrada The Lovis Corinth Prize, Regensburgu 1982. MAX UHLIG (*23. junij 1937, Dresden). Nemki slikar in profesor. Od 19551960 je tudiral na Visoki oli za likovno umetnost v Dresdnu. Leta 1961-1963 podiplomski tudij na nemki Akademiji likovnih umetnosti v Berlinu. Bil je profesor za slikanje na Visoki oli likovne umetnosti v Dresdenu. Prejelje tevilne nagrade, med drugim: 1987: nagrado Kthe-Kollwitz-Preis Akademije likovne umetnosti v DDR, Berlin, 1998: Hans-Theo-Richter-Preis inred zaslug deele Sake, 2003: umetnika nagrada deelnega glavnega mesta Dresdena, 2005: Umetniko nagrad umetnikov Dsseldorf. Je lanSake Akademije umetnosti.ALEXANDER CALDERl (*22. juilja 1898, Lawton - Pennsylvania; 11 novembra 1976, New York). Ameriki kipar. tudiral strojnitva na Stevens In-stitute of Technology (New Jersey), nato nadaljuje na Art Students League v New Yorku (1923-1925). Prejel je tevilne nagrade, med drugim: 1952:Beneki bienale Grand Prix za kiparstvo, 1966: priznanje astnega doktorata iz umetnosti Harvardske univerze, 1962: Art in America nagrada zaizjemen prispevek k ameriki umetnosti, 1971: zlata medalja za kiparstvo od Amerike akademije za umetnosti in literaturo, 1975: Grand Prix Nationaldes Arts et Lettres, France. BENGT LINDSTRM (*3. september 1925, Storsj kapell; 29. januar 2008, Njurunda). vedski slikar in kipar. tudiral je na Umetniki oli IssacGrnewald v tokholmu, na Akademiji za likovno umetnost v Kopenhagnu / Danska (1944-46), na Art Institute of Chicago in tudij zakljuil v Parizupod fr. slikarjema Andr Lhote in Fernand Lger (1947-48). Dobitnik tevilnih nagrad. Njegova dela se med drugim nahajajo: v Centre Georges Pompidouv Parizu, v Luisiana Museum na Danskem in v Tate Gallery v London.VICTOR VASARELY (* 9. April 1906, Pcs/H; 15. March 1997, Pariz). Madarski slikar in grafik. tudira je na privatni oli Podolini-VolkmannAcademy. Leta 1928/1929, tudira na Sndor Bortnyik's privatni umetniki oli Mhely Budimpeki Bauhaus. Koncentriral se je na uporabno grafinoumetnost in tipografijo. Leta 1930 se preseli v Paris. Prejel je tevilne nagrade med drugim: 1964: nagrada Guggenheim, 1970: Francoska nagradaChevalier de L'Ordre de la Lgion d'honneur, Art Critics Prize - Bruselj, Zlato medaljo na milanskem Trienalu.DAN MITCHELL ALLISON (*1953, Houston-Teksas). Mednarodno poznan ameriki umetnik po akvatinti in kaligrafiji. tudiral je na B.F.A., Sam HoustonState University Huntsville, Teksas, kjer je 1978 diplomiral iz likovne umetnosti, s poudarkom na grafiki. Prejel je tevilne nagrade, med drugim: 1987Grand Prix 17. Mednarodni bienale grafine umetnosti, Ljubljana, 1994: Umetnik leta, Mednarodni Festival, Houston, 1996: odkupna nagrada KanaguwaArts Foundation, Yokahama, Japonska. MIROSLAV UTEJ (*29. aprila 1936, Duga Resa; 13. maja 2005, Krapinske Toplice). Hrvaki slikar in grafik. tudiral je na Akademija za likovnoumetnost na grafinem oddelku v Zagrebu. Od leta 1961-1963 je bil sodelavec mojstrske delavnice Krste Hegeduia. Prejel je tevilne nagrade, meddrugim: 1963: tretji Mladi bienale, Parizu, Grand Prix za slikarstvo, 1979: Nagrada mesta Zagreba, 1986: nagrada Vladimir Nazor, Zagreb, ter dobitniknagrad v Tokiu, Acirealeu, Bratislavi, Dunaju, New Delhiju, So Paulo, Bradfordu, Krakowu, Wroclawu, San Benedetto Pou, Frenchenu in Mulhousu.EDO MURTI (*1921, Velika Pisanica blizu Bjelovarja; 2005 Zagreb). Hrvaki slikar, grafik in scenograf. tudiral je na Akademiji za likovno umetnostv Zagrebu in Beogradu. Veliko je potoval in razstavljal po Franciji, Italiji in Ameriki. Njegova umetnika dela so bila vekrat mednarodno nagrajena:1985: prejme 'AVNOJ' - nagrado za ivljenjsko delo, 1997: postane redni lan HAZU (hrvaka akademija znanosti in umetnosti), 2001: nagrada 'VladimirNazor' za ivljenjsko delo, 2003: italijanska nagrado za ivljenjsko delo nagrade "Premio Lissone".ANTON ZORAN MUI (*12. februar 1909, Bukovica pri Volji Dragi/Slo; 25. maj 2005, Benetke/Italija). Slovenski slikar in grafik. tudiral je vZagrebu, na Akademiji za likovno umetnost. Bil je lan likovne skupine Neodvisni. Prejel je tevilne nagrade, med drugim: 1950 nagrada Premio Gualinona benekem bienalu, 1956: Grad Prix za grafiko na benekem bienalu, 1960 Nagrada UNESCO na benekem bienalu, 1968: naziv viteza Chevalierdes Art et des Lettres, Pariz, 1979: nagrada Accademico di San Luca, Rim, in Jakopieva nagrada, Ljubljana, 1991: Preernova nagrada, za ivljenjskodelo, Ljubljana, 1999: Zlati astni znak svobode RS, Ljubljana.SALVADOR DAL (*11. Mai 1904, Figueres; 23. Januar 1989, Figueres). panski slikar, grafik, pisatelj, kipar in scenograf. tudiral je na "AcademiaSan Fernando" v Madridu slikarstvo, kiparstvo in grafiko, (1921-1926) a tudija ni dokonal. Prejel je tevilne nagrade, med drugim: 1964: Veliki kripanske kraljice Isabella doseke v umetnosti, 1967: mu podelijo astni doktorat, Acadmie de la Fourrure, 1973: imenovan za lana Real Academiade Bellas Artes San Fernando, Madrid, 1979: imenovan za tujega astnega lana Acadmie des Beaux-Arts, Pariz, 1981: Veliki kri Karla III, 1982:imenovan za "Marqus de Pubol", od panskega kralja Juan Carlos I.ANDR MASSON (*4. januar 1896, Balagny-sur-Thrain-Oise/F; 28. oktober 1987, Pariz). Francoski slikar, kipar, ilustrator, oblikovalec in pisatelj.olal se je na Acadmie Royale des Beaux-Arts et lEcole des Arts Dcoratifs v Bruslju, nato olanje nadaljeval v Parizu. V letih 1924-29 je bil lannadrealistinega gibanja. ivel v paniji, v ZDA nato pa se je, vrnil v Francijo leta 1945. Prejel je tevilne nagrade. Njegova dela hranijo med drugim:v Tate Galeriji v Londonu, Guggenheim Muzeju v New Yorku, MOMA v New Yorku.

Melita Aman univ.dipl.um.zg.