62 DEMOKRACIJA · 9/XX · 25. februar 2015

Kopasti obronki na horizontu so le zametki vsega lepega, kar nas čaka. Sončna gora, kot jo nekateri ljubko-

valno imenujejo, je pod zavetjem oznake na-ravnega parka, njen najvišji vrh sega čez dva tisoč metrov visoko. Dovolj velik razlog, da se s tradicionalnih alpskih pobočij zazremo v Srbijo, v njihovo najbolj razvejeno zimsko turistično središče Kopaonik. Odločitev je − čemu le − zorela dolgo.

Prvo srečanje je dih jemajoče. Priznam, štiridnevna vremenska ujma z močnimi vetrovi in obilico snega pred našim priho-dom je pričarala zimsko pravljico, kakršne že dolgo ne pomnim. Smreke so obložene z zamrznjenim snegom, pobočja spominjajo na ledeno pustinjo, iz našega hotela se vije topel oblak. Gretje torej dela. Nebeske stolice hipoma odpošljejo tovorno ozaljšane motor-ne sani, srečanje je na parkirišču v središču naselja. Le do blage vzpetine nekaj sto me-trov više, kjer se med smučarsko progo in

AVTOMOBILIZEM

V preddverju nebesYana Ptashka, foto: SAGA Institute

Reportaža: Nebeske stolice na Kopaoniku

63DEMOKRACIJA · 9/XX · 25. februar 2015

prOsTI čAs

smrekovim gozdom bohoti hotel, se je treba povzpeti in že dojamemo, da smo na čarob-nem kraju. Smučarska oprema naj gre v sobo za smuči, najnovejše elanke iz serije Amphi-bio ter s tehnologijo Waveflex in Fusion pa burijo srbsko domišljijo. So to najnovejše? Seveda. Večerja in hiter opomnik, da smo v osrčju gostoljubnosti in smeha. Malce se nam kolca po časih, ki jih že davno ni več.

Nad smučarskimi tereni bedi državna služba, žičničarska infrastruktura je raz-vita do te mere, da sedimo na šestsedežni-ci z ogrevano podlogo. Modernejše obstaja le na risalnih deskah tistega, kar šele pride. Šestdeset kilometrov prog je strnjenih v eno samo fantazijsko prepredeno karto. Če se poskušamo orientirati po roži vetrov, potem sežejo vzponi v tri smeri neba in za pot med skrajnimi točkami je treba preplezati štiri, pet, včasih celo šest vrhov. Prijetno potova-nje po naravnem snegu z mogočnimi gozdo-vi, kamor seže pogled. Malce se zdrznemo ob garderobi smučarjev; ne, to niso kavbojke in pancarji iz časov, ko smo plesali na ritme Wham. Najnovejša oprema, prednjači čislani Elan, oblačila pa drage modne znamke. Tudi tiste na M in B. In zdaj še zadnji tabu. Smu-čarsko znanje. Tisti, ki se s smučanjem in z deskanjem spoznavajo, so v lepo organizira-ni družbi smučarskih učiteljev, preostali pa lahko pridejo koga učit tudi k nam na primer.

Zavidanja vredno vijuganje, prav tako smu-čarski bonton in niti pomisliti si kdo ne upa, da bi se na žičnici vrival. Gosposko.

Nič ne more lepše končati smučarskega dneva kot to, da se do svoje nastanitve pri-smučate. Ja, to so Nebeske stolice. V štiri zvezdice jim je uspelo združiti gorsko arhitek-turo, gurmansko popotovanje in prijaznost. A čez vse to seže lokacija. Ker se pri večerjah tež-ko upremo ponudbi, nemalokrat končamo na sprehodu po škripajočemu snegu in naravno

razsvetljenih pobočjih. Kako že? Od zvezd na nebu, dragi moji. Kot na dlani so, malce daljša palica in padale bi kot kepe.

Iz naše prestolnice je kakšnih 8 ur vožnje do teh zimskih krajev, s katerih pogumno odkrivamo tančico v vaši najljubši reviji. Cene so nižje, nasmeh na vsakem koraku, Slovenci priljubljeni. Tudi kadar nas je treba nasankati s parkiriščem. Če boste prihodnje leto tam na smučanju, pocukajte nas za ro-kav, mi smo tisti z najnovejsimi elankami.