RAZISKOVALNA NALOGA

Srednja šola Slovenska Bistrica

VARNOST MARIBOR

Ekonomija

Mentorica: Andreja Šulek, Avtorice: Katja Cvirn

univ. dipl. ekon. Mateja Arbeiter

Lektorica: Sabina Grabar, prof. Natalija Cmager

Slovenska Bistrica 2007

2

ZAHVALA

Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri delu, saj brez njih naša raziskovalna naloga ne

bi bila končana.

Posebna zahvala je namenjena mentorici Andreji Šulek, univerzitetni diplomirani

ekonomistki, ki nas je ves čas vzpodbujala, nam dajala napotke in nas vodila do pravih

informacij.

Hvala tudi Jožici Gradišnik, vodji kadrovske službe v podjetju Varnost Maribor, in fakturistki

Marjetki Fekonja, ki sta si kljub vsem obveznostim vzeli čas za naš obisk in nam pomagali pri

izbiri gradiva, ki smo ga uporabile pri raziskovalni nalogi.

Hvala tudi varnostnikom, zaposlenim v podjetju Varnost Maribor, enota Slovenska Bistrica,

da so si vzeli čas in odgovorili na naša vprašanja v anketi ter nam pomagali priti do

odgovorov in novih spoznanj.

Zahvaljujemo se tudi lektorici Sabini Grabar, profesorici slovenskega jezika, ki je

raziskovalno nalogo jezikovno pregledala.

3

KAZALO

1 UVOD 5

2 Varnost Maribor 6

2.1 Predstavitev podjetja 6

2.2 Politika kakovosti 7

2.3 Poslovni sistem podjetja 8

2.3.1 Fizično varovanje 10

2.3.1.1 Varovanje premoženja 10

2.3.1.2 Varovanje prireditev 11

2.3.1.3 Intervencija 13

2.3.1.4 Prevoz denarja 14

2.3.1.5 Nadzor blaga v prodajalnah 15

2.3.2 Tehnično varovanje 16

2.3.2.1 Protivlomni(alarmni) sistem 16

2.3.2.2 Videonadzorni sistemi 18

2.3.2.3 Protipožarni sistem 19

2.3.2.4 Sistemi pristopne kontrole 20

2.3.2.5 Nadzor premičnih objektov 21

2.3.2.6 Nadzor alarmnih prenosov 22

2.3.3 Mehansko varovanje 23

2.3.3.1 Cilindrični vložki 23

2.3.3.2 Vratna varovala 23

2.3.4 Varnostna vrata 24

2.3.5 Varkar proizvodnja 25

2.3.5.1 Nadgradnja gasilskih vozil 25

2.3.5.2 Vozila za prevoz denarja s sprotistrelno zaščito 26

2.3.5.3 Druge nadgradnje vozil 26

3 ANALIZA ANKETE 27

4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK 39

5 LITERATURA IN VIRI 40

6 PRILOGE 41

4

POVZETEK

V raziskovalni nalogi smo predstavile podjetje Varnost Maribor, d. d., storitve, ki jih izvajajo,

naloge zaposlenih varnostnikov ter nevarnosti, s katerimi se srečujejo pri opravljanju svojega

dela.

Za to temo smo se odločile, ker nas zanima, katere dejavnosti opravljajo varnostniki v

podjetju Varnost Maribor in katere pripomočke uporabljajo pri svojem delu. Vedele smo, da

je njihovo delo zelo raznoliko, včasih tudi nevarno. Bolj natančno smo želele spoznati, s čim

se ukvarjajo, predvsem pa so nas zanimale njihove izkušnje na terenu, koga varujejo, ali so

pogosto v nevarnosti.

Pri proučevanju podatkov smo spoznale, s čim se podjetje ukvarja, in prišle do sklepa, da je

delo varnostnikov sicer zelo naporno, večkrat tudi nevarno, a kljub temu vznemirljivo in

nikoli dolgočasno.

5

1 UVOD

Danes, ko živimo v tako nevarnem svetu, je prijeten občutek, če veš, da imaš nekoga, ki

popazi nate. Za zagotavljanje varnosti se tako lahko posamezniki in podjetja obrnejo na

specializirana podjetja, ki nudijo svoje storitve dan in noč.

V naši raziskovalni nalogi bomo predstavile podjetje Varnost Maribor, d. d., ki ima svoje

podružnice povsod po Sloveniji. Predstavile bomo njihove storitve, predvsem pa nas zanima

delo varnostnikov.

Podatke o podjetju bomo pridobile na sedežu podjetja, pomagale pa si bomo tudi z anketo, ki

jo bomo opravile med varnostniki.

Postavile smo tudi nekaj hipotez, ki jih bomo z raziskavo potrdile ali zavrnile.

- Hipoteza 1: Delo varnostnikov je tvegano.

- Hipoteza 2: Delo varnostnikov je zelo raznoliko.

- Hipoteza 3: S pomočjo varovanja se odkrije večje število kraj.

6

2 Varnost Maribor, d. d.

2.1 Predstavitev podjetja

Podjetje Varnost Maribor, d. d., je bilo ustanovljeno leta 1985. Svoje podružnice so v

kratkem času odprli po vsej Sloveniji.

Slika 1: Zastopanost v Sloveniji

Poslovni sistem Varnost Maribor, d. d., je na znanju in izkušnjah temelječ sistem, ki združuje

večje število malih in velikih podjetij z isto ali podobno dejavnostjo. Podjetje je član zbornice

RS za zasebno varovanje, ima pridobljene vse potrebne licence, certifikat in pooblastila. Leta

7

1996 je kot prvo varnostno podjetje pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001. V svoji lasti

imajo več kot 60 službenih avtomobilov, od tega približno 20 oklepnih vozil za prevoz

denarja. Na celotnem področju Slovenije varujejo okoli 3000 objektov in podjetij, od tega

fizično okoli 100.

Poslovni sistem podjetja Varnost Maribor, d. d., temelji na storitvenih in proizvodnih

dejavnostih s področja varovanja. Skrbi za varnost oseb, premoženja in okolja ter izdeluje

različne specialne nadgradnje za vozila in druge specialne izdelke. Zadovoljuje in izpolnjuje

naročnikova pričakovanja doma in v tujini.

Njihovo poslanstvo je opravljanje storitev ter izdelava proizvodov, ki bodo čim bolj

zadovoljili potrebe naročnikov in kupcev, družbam v poslovnem sistemu pa zagotavljati

dolgoročni poslovni uspeh, rast in razvoj ter večanje tržnega deleža s hkratnim zadovoljstvom

zaposlenih. Je homogeno poslovno in kapitalsko združenje podjetij. Sistem je odprt, vanj se

lahko vključujejo nova podjetja s sorodnimi dejavnostmi.

Cilji, katerim so podrejeni vsi člani poslovnega sistema, so:

- prijaznost in urejenost (do uporabnika in navznoter),

- fleksibilnost in odzivnost,

- strokovnost.

Blagovna znamka POSLOVNI SISTEM VARNOST mora biti nosilna pri vseh programih,

podjetjih in področjih (že obstoječih in novih) ter prepoznavna v celotni Sloveniji pod

enotnim logotipom in sloganom. Prav tako mora biti sinonim za enak nivo kakovosti

varnostnih storitev pri vseh članicah poslovnega sistema.

2.2 Politika kakovosti poslovnega sistema Varnost

Poslovni sistem Varnost je na znanju in izkušnjah temelječ sistem, ki združuje večje število

malih in velikih podjetij z isto ali podobno osnovno dejavnostjo.

Njihova blagovna znamka pomeni, da z njo kupci prepuščajo skrb za izvedbo in

zagotavljanje ene najpomembnejših človekovih dobrin zanesljivemu in preizkušenemu

8

partnerju. V zakonsko dovoljenih okvirjih ustvarjajo visokokakovostne in cenovno

konkurenčne storitve in ukrepe za zadovoljevanje potreb kupcev, zadovoljstvo njihovih

zaposlenih in dobaviteljev ter doseganje strateških ciljev njihovih lastnikov.

Osnovna načela podjetja so:

• sistematična gradnja strateške prednosti, ki temelji na znanju in visoki kakovosti

varnostnih storitev in proizvodov;

• pregledno vodenje vpeljanega sistema kakovosti ter skrb za nenehno izboljševanje

učinkovitosti in uspešnosti delovanja poslovnega sistema;

• opravljanje vseh storitev varovanja po določenih standardiziranih postopkih, izdelanih

na osnovi znanja in izkušenj;

• učinkovit sistem zaposlovanja kadrov s primerno strokovno izobrazbo;

• vzpostavitev trdnega poslovnega odnosa s kupci, ki temelji predvsem na

obojestranskem zaupanju;

• uporaba najprimernejše in vzdrževane opreme za delo v danem okolju.

Image poslovnega sistema potrjuje njihov temeljni slogan:

VAROVANJE PREMOŽENJA PREPUSTITE PROFESIONALCEM.

2.3 Poslovni sistem podjetja

Sistem Varnosti Maribor, d. d., je razdeljen na naslednja področja:

• Fizično varovanje

Ukvarja se z varovanjem premoženja in prireditev, z intervencijo, s prevozom denarja in

z nadzorom blaga.

9

Slika 2: Varovanje prireditev

Slika 3: Prevoz denarja

• Tehnično varovanje

Ukvarja se s protivlomnimi sistemi, sistemi videonadzora, sistemi avtomatskega javljanja

požara, sistemi pristopne kontrole, z nadzorom premičnih objektov ter alarmnih prenosov.

• Mehansko varovanje

Ukvarja se z nameščanjem cilindričnih vložkov in vratnih varoval.

• Varstveni inženiring

Ukvarja se z varstvom pred požarom, varnostjo pri delu, varstvom okolja, gradbeno fiziko

in zaščito ter reševanjem.

• Varnostna vrata

Skrbijo za varovanje premoženja. So visoke kakovosti s protivlomnim certifikaotm III.

stopnje in ognjeodpornim atestom za enokrilna in dvokrilna vrata (požarna odpornost

E1230C).

• Varkar proizvodnja

Je edini proizvajalec oklepnih vozil v Sloveniji. Izdelujejo nadgradnje za gasilska in

ostala vozila na vse tipe podvozij. Pridobili so si certifikat TÜV za področje “izdelava

avtomobilskih nadgradenj”.

10

2.3.1 Fizično varovanje

2.3.1.1 Varovanje premoženja

• Stalna prisotnost varnostnika

Pri nekaterih naročnikih narava delovnega procesa (stalno delo v objektu − proizvodnja, stalni

tranzit vozil in podobno) pogojuje stalno prisotnost varnostnika na objektu. Če je varnostnik

prisoten le v delovnem času naročnika, govorimo o receptorski službi.

Varnostniki, zaposleni v podjetju Varnost Maribor, d. d., izvajajo več oblik stalne prisotnosti:

- varnostna služba (24-urno varovanje objekta in oseb v njem);

- receptorska služba (usmerjanje, informiranje, svetovanje, nadzor gibanja ljudi in

vozil, izdaja ključev – običajno med delovnim časom naročnika);

- varnostno-receptorska služba (kombinacija nalog varnostnika in receptorja; receptor

običajno dela v dopoldanskem času, varnostnik pa v popoldanskem času);

- vratarska služba (dvigovanje zapornic ali odpiranje vrat, evidentiranje gibanja ljudi

in vozil).

V času stalne prisotnosti lahko varnostnik izvaja tudi obhodno varovanje objekta. Varnostniki

lahko pri svojem delu izvajajo tudi druge naloge, ki jih naročniki zahtevajo, v kolikor so le-te

združljive z nalogami varovanja (npr. delo telefonista).

Slika 4: Varovanje premoženja Slika 5: Poslovni prostori

11

• Občasna prisotnost varnostnika

Velikokrat ni potrebe po tem, da bi bili varnostniki na objektu prisotni ves čas. Občasna

prisotnost varnostnika na objektu je lahko v obliki:

- rednih obhodov,

- naključnih obhodov,

- občasne prisotnosti varnostnika na objektu.

Obhodi objekta se izvajajo iz varnostnega vidika ter iz vidika varstva pri delu in požarne

varnosti objekta. Varnostniki pregledajo okolico objekta, preverijo, ali je objekt zaklenjen. Če

se na objektu opravlja delo, preverijo, ali vse poteka normalno. V primeru nepravilnosti

ustrezno ukrepajo.

Naloge občasne fizične prisotnosti na objektu izvajajo ustrezno usposobljeni in opremljeni

varnostniki, pri svojem delu pa uporabljajo tudi ustrezna delovna sredstva (avtomobil, orožje,

gasilni aparat …).

Slika 6: Prisotnost varnostnika Slika 7: Varovanje premoženja

2.3.1.2 Varovanje prireditev

Na prireditvah, kjer se na enem mestu zbere veliko število ljudi, mora prireditelj po Zakonu o

javnih zbiranjih zagotoviti redarsko službo, za katero je odgovoren, pri tem pa mu Varnost

Maribor, d. d., nudi vso potrebno pomoč. Med prireditvijo in po njej je potrebno zagotoviti

tudi varnost prirediteljev, nastopajočih, kar podjetje Varnost prav tako izvaja. V obeh

primerih se potrudijo, da prireditev poteka v najlepšem redu in da so zadovoljni tako

organizator kot obiskovalci.

12

Varnostniki varujejo naslednje prireditve:

- športne prireditve,

- kulturne in glasbene prireditve (koncerti, predstave ...),

- politična srečanja in shodi,

- praznovanja (silvestrovanje, martinovanje, pustovanje …),

- sejemske prireditve.

Za izvedbo varovanja je potrebne veliko priprave ter dobra organizacija varnostne in redarske

službe, saj nobena prireditev ni podobna prejšnji.

Varnostnike, ki svoje redno delo opravljajo na različnih delovnih nalogah, občasno angažirajo

za varovanje prireditev. Za opravljanje takšnih nalog so ustrezno opremljeni.

Slika 8: Pregledovanje ljudi Slika 9: Varovanje na Zlati lisici

Slika 10: Varovanje nogometne tekme

13

2.3.1.3 Intervencija

• Intervencija v primeru alarma

Alarmni sistemi javljajo alarm na dva načina. Lokalno javljanje preko sirene ali bliskavice

obvesti sosede o vlomu ali požaru na objektu, tihi alarm pa signal prenese v varnostno-

nadzorni center, kjer se ti signali obdelajo. Takoj po sprejemu signala je o alarmu obveščena

intervencijska ekipa, ki intervenira na objektu alarma.

Intervencija se lahko vrši v primerih:

- vloma,

- ropa,

- klica v sili,

- požara (zakonsko zahtevan maksimalni intervencijski čas je 15 minut).

Varnostniki – interventi v intervencijskih skupinah so ustrezno usposobljeni in seveda

primerno opremljeni. Pri svojem delu, ki je izredno nevarno, nosijo tudi orožje. Vsi

varnostniki morajo za opravljanje intervencijske službe opraviti posebno interno

izobraževanje, namenjeno varnostnikom – interventom in varnostnikom, ki opravljajo storitve

prevoza denarja. To izobraževanje vključuje šestdeset ur praktičnega usposabljanja in trideset

ur teoretičnega usposabljanja ter zajema streljanje, borilne veščine ter samoobrambo.

Za opravljanje požarnega intervencijskega varovanja morajo varnostniki pridobiti naziv

»izprašan gasilec«, ki ga izda Gasilska zveza Slovenije.

Slika 11: Poslovni prostori Slika 12: Varnostnik pri delu

14

Slika 13: Varnostnik pri delu

2.3.1.4 Prevoz denarja

• Prevozi denarja in večjih vrednosti

Banke in druge finančne inštitucije za svoje vsakodnevno delovanje potrebujejo veliko

količino denarja, ki ga dobivajo iz centralnega trezorja. Ta denar je potrebno bankam dnevno

dostaviti, kar opravi varnostna služba. Poslovni sistem Varnost Maribor, d. d., je eden

največjih prevoznikov denarja v Sloveniji.

Vsi prevozi se opravljajo z blindiranimi vozili, v katerih je posadka protistrelno varovana,

vozilo pa je opremljeno z več alarmnimi sistemi ter nadzorovano s satelitskim GPS-sistemom.

Vsi prevozi se opravljajo v skladu z zavarovalniškimi standardi za prevoze denarja.

Varnostniki so za to delo tudi posebej usposobljeni in morajo opraviti posebno interno

izobraževanje. To izobraževanje je sestavljeno iz šestdesetih ur praktičnega usposabljanja in

tridesetih ur teoretičnega usposabljanja in vključuje streljanje, borilne veščine ter

samoobrambo. Vsi, ki opravljajo prevoze denarja in predmetov večjih vrednosti, so tudi

ustrezno opremljeni (različne vrste zvez, zaščitna sredstva …).

Slika 14: Prevoz denarja Slika 15: Prevoz denarja

15

• Prenosi denarnih izkupičkov

V prodajalnah se ob koncu delovnega časa nakopičijo precejšne vsote denarja, ki jih je

potrebno položiti na banko. Delavci so lahko pri takem opravilu v veliki nevarnosti (rop), zato

opravijo prenos denarnega izkupička od prodajalne do dnevno-nočnega trezorja ustrezno

usposobljeni in opremljeni varnostniki.

Ta storitev je zaradi velikih količin denarja izredno nevarna, zato ji posvečajo varnostniki

posebno pozornost. Izvajajo jo s posebej prirejenimi vozili za transport denarja, shranjenega v

vrečkah ali kasetah. Kljub temu da zavarovalniški standardi ne zahtevajo blindiranih vozil, jih

zaradi varnosti zaposlenih uporabljajo. Varnostniki so opremljeni z različnimi

komunikacijskimi sredstvi in so oboroženi. Pošiljka (denar) je med prevozom ustrezno

zavarovana.

Slika 16: Prevoz denarja Slika 17: Prevoz denarja

2.3.1.5 Nadzor blaga v prodajalnah

Kraje in s tem primanjkljaj blaga ob inventurah predstavljajo trgovcem velik problem. Iz

statistične obdelave podatkov je razvidno, da največji primanjkljaj nastane zaradi zaposlenih,

šele na drugem mestu so kraje kupcev. Tako varnostniki nadzorujejo prodajalce in kupce.

Pravilen pristop varnostnika do kupca lahko reši marsikatero neprijetno situacijo in prav

izobraževanju v tej smeri namenjajo v podjetju Varnost, d. o. o., veliko pozornost.

Nadzor izvajajo ob razkladanju, v skladišču in trgovini. Čas nadzora je različen, lahko je

naključen ali stalen.

16

Storitve izvajajo posebej za te naloge usposobljeni in izobraženi varnostniki, ki so oblečeni

civilno.

Slika 18: Varovanje izdelkov

2.3.2 Tehnično varovanje

2.3.2.1 Protivlomni (alarmni) sistemi

Protivlomni oziroma alarmni sistemi so sistemi, ki zaznajo nezaželjene situacije in na njih

tudi opozorijo. Z zvočnim in/ali s svetlobnim signalom opozorijo na vlomilce oziroma roparje

na kraju dogodka. Osnova za interveniranje varnostne službe je prenos signala na varnostno-

nadzorni center.

Sisteme za avtomatsko javljanje vloma in ropa sestavljajo naslednji elementi:

• Javljalniki

Razlikujejo se glede na namembnost in zahtevnost varovanja.

Slika 19: Javljalniki ropa in vloma

17

• Krmilne enote oziroma elektronski šifratorji ali tipkovnice

Uporabljajo se za upravljanje sistemov. Delujejo po sistemu vklapljanja in izklapljanja

alarmnih sistemov.

Slika 20: Šifrator

• Centralna enota ali alarmna centrala

Deluje na osnovi signalov, ki jih prejme od javljalnikov in krmilnih enot. Aktivira zvočno

in/ali svetlobno signalizacijo alarma, oddajnik alarmnih signalov ali druge enote v

sistemu.

Slika 21: Centrala

• Sirene ali bliskavice

So notranje ali zunanje. Z zvočnim in/ali s svetlobnim signalom opozarjajo okolico na

nezaželeno spremembo v varovanem prostoru.

Slika 22: Sirene

18

• Oddajne enote

So žične ali brezžične. Zagotavljajo nam prenos alarmnih in sistemskih signalov na

oddaljeno intervencijsko mesto.

Vsi predstavljeni elementi in sistemi so kakovostni in zanesljivi. Najbolj znana proizvajalca te

opreme, ki jo uporablja tudi podjetje Varnost Maribor, d. d., sta ADEMCO in DSC.

2.3.2.2 Videonadzorni sistem

Videonadzorni sistemi so razdeljeni na profesionalne, standardne in komercialne.

Profesionalni se uporabljajo za kompleksne sisteme za potrebe managementa in sisteme

visoke stopnje varnosti. Največ se uporabljajo standardni, medtem ko se komercialni

uporabljajo kot manj zahtevni nadzorni sistemi.

Sistem videonadzora je sestavljen iz različnih naprav, kot so kamere, objektivi, multiplekserji,

preklopniki, videorekorderji, digitalni shranjevalniki slik, monitorji in drugo. Te naprave

lahko samostojno opravljajo svojo funkcijo, toda le smiselno povezane in razporejene lahko

tvorijo učinkovit nadzorni sistem. Kamera je oko videonadzornega sistema, saj z njo

spremljamo dogajanje v prostoru ali okolici, ki ga želimo opazovati. Poznamo več vrst kamer,

ki se uporabljajo v odvisnosti od zahtev in potreb uporabnika. Če je kamera oko

videonadzornega sistema, je objektiv leča tega očesa. Z njim namreč določamo zorni kot in

ostrino slike, vpliva pa tudi na kvaliteto slike. Poznamo notranje in zunanje kamere, ki se

razlikujejo po tem, da imajo zunanje svoje ohišje odporno na temperaturne in vremenske

vplive okolja.

Slika 23: Videokamere

19

Slika 24: Monitorji

2.3.2.3 Protipožarni sistemi (sistemi za avtomatsko odkrivanje in javjanje požarov)

Sistem za avtomatsko javljanje požara je potrebno nenehno nadzorovati, in sicer s stalno

prisotnostjo v objektu ali s prenosom signalov na podjetje, ki ima licenco za požarno

varovanje objektov.

Za zanesljivo delovanje sistemov je potrebno redno vzdrževanje in servisiranje. V skladu s

pravilnikom o preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite mora zavezanec

zagotoviti naslednje pogoje:

• izvajalec vzdrževanja sistemov je lahko vgraditelj sistema, proizvajalec opreme ali

podjetje, ki je pooblaščeno od proizvajalca opreme, vgrajene na objektu;

• izvajalec mora imeti licenco za opravljanje tehničnega varovanja;

• vzdrževanje se opravlja v skladu z navodili proizvajalca.

Sistem sestavljajo naslednji osnovni elementi:

• požarna centrala,

• avtomatski optični dimni javljalniki požara,

• avtomatski termični javljalniki požara,

• ročni javljalniki požara,

• alarmne sirene,

• krmilne enote,

• vhodne enote.

20

Slika 25: Javljalniki

2.3.2.4 Sistemi pristopne kontrole

• Sistemi za kontrolo pristopa

So avtomatski sistemi tehničnih sredstev, ki pooblaščenim osebam ob izbranem času z osebno

identifikacijo dovoljujejo ali zavračajo vstop v varovane prostore (odpiranje vrat, zapornic,

prehodov).

OFF LINE sistemi so brez programske podpore in so sestavljeni iz čitalca, terminala in

brezkontaktnih kartic. Ob pravilni registraciji se sprosti elektroključavnica in vrata se odprejo.

ON LINE sistemi so sestavljeni podobno kot »off line« sistemi, le da so programsko podprti,

kar pomeni, da imajo v vsakem trenutku pregled nad dogodki. Dogodke lahko arhivirajo,

preko programa pa lahko dodajajo ali odvzamejo kartice, nastavljajo časovne zakasnitve itd.

Program je zaščiten z gesli, kar omogoča nadzorniku, da določa dostope le posameznim

uporabnikom.

21

Slika 26: Sistemi kontrole

• Sistemi za registracijo delovnega časa

Podobni so sistemom za kontrolo pristopa, ki delujejo v dveh stanjih (odobren ali prepovedan

vstop), njihova programska oprema pa mora omogočati tudi shranjevanje in analizo številnih

različnih dogodkov.

2.3.2.5 Nadzor premičnih objektov

Pri varovanju in spremljanju premičnih objektov se poleg običajne problematike varovanja

premoženja pojavljajo še dodatni problemi, saj objekt spreminja svojo lokacijo. Da lahko

varnostniki premičnemu objektu določijo lokacijo, si največkrat pomagajo s GPS-tehnologijo,

ki s pomočjo satelitov natančno določi lokacijo objekta.

Poznamo tri vrste sistemov:

• ON LINE sistemi s pomočjo komunikacijske tehnologije prenašajo podatke o stanju in

gibanju objekta na 24-urne dežurne centre in so primerni tudi za varovanje objekta.

• OFF LINE sistemi shranjujejo podatke v interni pomnilnik, ki je nameščen v

premičnem objektu. Podatke nato preko vmesnika prenesemo v osebni računalnik in

jih grafično prikažemo na zemljevidu.

• GSM-sistemi lastnika preko GSM-omrežja neposredno obveščajo o stanju objekta in

lastniku omogočajo ukrepanje na daljavo (blokada motorja, vklop sirene, vklop luči na

22

objektu …). Ti sistemi nimajo vgrajenih GPS-sprejemnikov, zato analiza gibanja

objekta ni mogoča.

Slika 27: Grafični prikaz zemljevida

2.3.2.6 Nadzor alarmnih prenosov

Prenos signalov iz sistema tehničnega varovanja na našem objektu na njihov varnostno-

nadzorni center se izvede po klasični telefonski liniji nacionalnega operaterja telekomunikacij

(Telekom Slovenije).

Možni izpadi telefonskega omrežja in zunanji vplivi v to omrežje (namerno prekinjanje

telefonskih linij) lahko ta prenos preprečijo, kar pomeni, da varnostniki v primeru alarma

(vloma ali požara ) ne bodo intervenirali.

23

2.3.3 Mehansko varovanje

2.3.3.1 Cilindrični vložki

• Cilindrični vložek

Ta vložek ima izredno gost profil, kar je pogoj za varnost vložka, saj je onemogočeno

odpiranje vložka s posebnim vlomilskim orodjem. Njegova posebnost je večdelna jeklena

zaščita proti vrtanju v jedro in ohišje vložka. Vložek je lahko opremljen tudi z jeklenim

zatičem, ki onemogoča izvlek cilindričnega vložka po lomljenju.

Cilindrični vložki se razlikujejo glede na stopnjo varnosti (od cilindričnih vložkov z zaščitnim

profiliranim ključem do magnetno in hkrati mehansko kodiranim ključem).

Vsi vložki imajo priloženo varnostno kartico s kodo cilindričnega vložka, na podlagi katere

lahko imetniku kartice ali od njega pooblaščeni osebi takoj izdelajo rezervne ključe.

• Sistemi po principu generalnega in podgeneralnega ključa

Izdelujejo vse vrste sistemov za generalne in podgeneralne ključe. Sistem sestavijo na podlagi

strankinega načrta. Lahko izdelajo sistem, pri katerem z enim ključem stranka odpira vhodna

vrata v hišo ali v stanovanje, z istim ključem pa lahko odpre še garažo, lokal, drugo

stanovanje, ograjo ali kakšen drug objekt.

2.3.3.2 Vratna varovala

• Varnostna okovja

V podjetju Varnost Maribor, d. d., imajo na zalogi tudi vse vrste okovja: ščite, dodatne

ključavnice, obešanke, zapahe, torej vse, kar je potrebno za mehansko zaščito objektov.

24

Pri varnostnem okovju je zelo pomembna montaža, ki mora biti strokovno opravljena, ker v

nasprotnem primeru nameščeni elementi ne zagotavljajo prave zaščite.

Slika 28: Varnostna okovja

• Prečne zapore

Vhodna vrata lahko zavarujemo tudi z montažo prečne zapore ali prečnega droga, ki ju

vgradimo v vodoravni ali navpični smeri, lahko pa v obeh smereh.

Slika 29: Vrata s prečno zaporo

2.3.4 Varnostna vrata

Skrb za varovanje premoženja se prične pri vhodnih vratih. Vhod v stanovanje ali poslovni

prostor lahko zavarujemo na različne načine, pri izbiri pa je potrebno upoštevati mnenje

strokovnjakov.

Vrata podjetja Varnost Maribor, d. d., so visoke kakovosti s protivlomnim certifikatom III.

stopnje.

• Tipska izvedba vrat ali izdelava po merah

Primerna so za vse stanovanjske objekte, ker so tipizirana ali izdelana po merah, z raznimi

dodatki, vse po željah naročnika. Obloge so lahko furnirane, masivne, iverne, primerne za

25

notranje prostore, ali plastificirane, primerne kot zunanje obloge, saj so izpostavljene

različnim vremenskim vplivom.

Slika 30: Varnostna vrata

• Opremljenost in konstrukcija

V vrata je možno vgraditi stekla različnih varnostnih stopenj, medtem ko je okovje mogoče

izbirati v raznih kombinacijah po želji kupca. Podjetje Varnost Maribor, d. d., nudi tudi

vgradnjo 210-stopinjskega kukala, ki omogoča popoln pregled. Po želji naročnika lahko

vgradijo poštne line, tolkala in primopredajne pulte.

Slika 31: Varnostne kljuke

2.3.5 Varkar proizvodnja

2.3.5.1 Nadgradnja gasilskih vozil

Gasilska vozila za gasilske intervencije so posebej prirejena vozila in priklopniki, ki so po

namenu uporabe primerne za prevoz ljudi, gasilske opreme, gasilnih in drugih sredstev,

potrebnih pri intervencijah.

26

Osnovna vozila, ki jih uporabljajo v Sloveniji, so:

- poveljniško vozilo,

- manjše gasilsko vozilo,

- gasilsko vozilo s cisterno.

2.3.5.2 Vozila za prevoz denarja s protistrelno zaščito

Slika 32: Vozila za prevoze

2.3.5.3 Druge nadgradnje vozil

Slika 33: Specialna vozila

27

3 Analiza ankete

Kako dolgo ste že zaposleni pri podjetju Varnost?

Kakšno delo opravljate?

37%

9%9%9%

18%

18%

intervent varnostnik

varovanje ljudi in premoženja nič

fizično varovanje pomočnik operative

18%0%

82%

do 5 let 5 do10let več kot 10 let

28

Ali ste z delom zadovoljni?

0

2

4

6

8

10

12

da ne skupaj

Ali ste se pri opravljanju Vašega dela kdaj počutili ogrožene?

45%

55%

da ne

29

Če ste odgovorili z da, navedite, zakaj in kdaj.

36%

64%

v raznih intervencijah nič

Ste že kdaj varovali kakšno znano osebo?

45%

55%

da ne

30

Če ste odgovorili z da, napišite, katero.

51%

33%

8%8%

nobeno Papež Janez Pavel II Clinton Milan Kučan

Ste se že kdaj soočili s tatovi?

73%

27%

da ne

31

Kako ste ukrepali v primeru, ko ste zalotili tatove pri kraji?

Ali ste že kdaj uporabili orožje?

18%

82%

da ne

46%

18%

9%

27%

Tatove sem zadržal do prihoda policije.

O kraji sem obvestil odgovorno osebo.

Pognal sem se za njim, a je bil prehiter. Niso navedli primera.

32

Ali ste že kdaj koga ranili?

18%

82%

da ne

Kakšni so bili vaši občutki?

18%

82%

neprijetni ni odgovorilo ničesar

33

Ali menite, da ste dovolj plačani za delo, ki ga opravljate?

27%

73%

da ne

Če ste odgovorili z ne, pojasnite, zakaj.

28%

9%

18%9%

18%

9%9%

nič

premalo cenjeno

zaradi vseh nevarnosti

premala plača

ker so izpostavljeni vsem vremenskim vplivom

premalo ovrednoteno

ker opravljajo 4-izmensko delo

34

Ali se vam zdi delo varnostnika naporno?

36%

0%64%

da ne včasih

Kolikšno odgovornost nosite pri svojem delu?

55%27%

18% 0%

veliko malo srednje nič

35

Zakaj ste se odločili za to delo?

54%38%

8% 0%

ker me veseli zaradi zaposlitve zaradi zaslužka drugo

Kaj bi spremenili pri podjetju Varnost?

14%

21%

65%

0%

način dela delavnik palče drugo

36

Ali se vam zdi prav, da delate 12 ur na dan?

36%

9%

55%

da ne včasih

Ali vas je kdo med delovnim časom namerno poškodoval?

18%

82%

da ne

37

Analiza ankete

Na vprašanja so odgovarjali varnostniki, zaposleni v podjetju Varnost Maribor. Vsi so

moškega spola.

Največ anketiranih, kar 82 %, je v podjetju zaposlenih več kot 10 let, ostali (18 %) pa od 5 do

10 let. Zaposleni opravljajo različna dela, največ je interventov (37 %), 18 % je zaposlenih na

delovnem mestu pomočnika operative, 18 % se jih ukvarja s fizičnim varovanjem, 9 % je

varnostnikov, 9 % zaposlenih pa se ukvarja z varovanjem ljudi in premoženja. Zanimiv je

odgovor 9 % anketiranih, ki so odgovorili, da ne delajo ničesar.

Vsi anketirani so s svojim delom zadovoljni, kljub temu da jih kar 45 % meni, da so pri delu

ogroženi, predvsem v raznih intervencijah, 18 % pa jih je že bilo tudi namerno poškodovanih.

45 % anketiranih je že varovalo znane osebnosti, med drugim papeža Janeza Pavla II., Billa

Clintona in Milana Kučana.

75 % anketirancev se je že soočilo s tatovi. Ukrepali so na različne načine: tatove so zadržali

do prihoda policije (46 %), obvestili so odgovorno osebo (18 %), 9 % pa se je pognalo za

njimi.

Pri svojem delu redko uporabljajo orožje (le 18 % ga je že uporabilo). Tudi do povzročitve

poškodb prihaja redko (18 %), pri čemer pa je varnostnikom zelo neprijetno.

73 % anketirancev meni, da za svoje delo niso dovolj plačani, saj je premalo cenjeno (9 %),

nevarno (18 %), izpostavljeni so vremenskim vplivom (18 %), delo opravljajo v štirih

izmenah (9 %).

Delo se zdi vsem varnostnikom naporno, 36 % vedno, ostalim pa včasih.

55 % anketiranih meni, da nosijo pri svojem delu veliko odgovornosti, srednje veliko 18 %,

preostali (27 %) pa so mnenja, da je njihovo delo odgovorno le v manjši meri.

38

Kljub temu kar 54 % varnostnikov to delo veseli, 38 % se jih je odločilo zanj zaradi

zaposlitve, 8 % pa zaradi zaslužka.

Na vprašanje, kaj bi v podjetju spremenili, je 65 % anketiranih odgovorilo, da bi spremenili

plače, 14 % način dela, 21 % pa delovni čas.

39

4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK

Z raziskovalno nalogo smo želele izvedeti, ali se varnostniki pri svojem delu počutijo

ogrožene in kakšne naloge opravljajo.

Izvedle smo anketo med varnostniki, zaposlenimi v podjetju Varnost Maribor.

Z anketo smo ugotovile, da se za to delo odločajo samo moški, med varnostniki namreč ni

nobene ženske. Njihovo delo je zelo tvegano, saj so vsak dan v nevarnosti in se soočajo z

različnimi tatovi.

Na začetku smo postavile tri hipoteze:

• Hipoteza 1: Delo varnostnikov je tvegano.

To hipotezo smo potrdile, saj je njihovo delo zelo tvegano, ker se vsak dan soočajo z novimi

problemi in s tatvinami.

• Hipoteza 2: Delo varnostnikov je zelo raznoliko.

Tudi to hipotezo smo potrdile. Varnostniki opravljajo veliko različnih del. Nikoli ne

opravljajo samo ene naloge, ampak vsak dan drugo.

Potrditev obeh hipotez temelji na odgovorih, pridobljenih z anketo.

• Hipoteza 3: S pomočjo varovanja se odkrije večje število kraj.

Te hipoteze ne moremo niti potrditi niti zavrniti, saj zaradi varovanja podatkov o tem nismo

izvedele ničesar.

40

5 LITERATURA IN VIRI

1. Spletna stran Varnosti, d.d

Dostopno na http:// www.varnost.si, december 2006.

2. Brošura Podjetja Varnost. Poslovni sistem Varnost d. d… Maribor, oktober 2005.

3. Brošura Podjetja Varnost. Poslovni sistem Varnost d. d… Maribor, september 2006.

4. Časopis poslovnega sistema Varnost, d.d…Maribor, številka 31, avgust 2006.

41

6 PRILOGE

• Anketa

42

Srednja šola Slovenska Bistrica

Slomškova 21

2310 Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica, december 2006

Spoštovani,

smo Mateja Arbeiter, Katja Cvirn in Natalija Cmager, dijakinje 2. letnika programa ekonomsko-komercialni tehnik (PTI). Prosimo, da izpolnite anketo, saj nama bodo vaši odgovori v pomoč pri naši raziskavi. Za sodelovanje se Vam že vnaprej zahvaljujemo.

SPOL: M Ž

STAROST:_______

1. Kako dolgo ste že zaposleni pri podjetju Varnost?

a) Do 5 let.

b) Od 5 do 10 let.

c) Več kot 10 let.

2. Kakšno delo opravljate?

3. Ali ste z delom zadovoljni?

a) Da.

b) Ne.

4. Ali ste se pri opravljanju Vašega dela kdaj počutili ogrožene?

a) Da.

b) Ne.

43

5. Če ste odgovorili z da, navedite, zakaj in kdaj.

6. Ste že kdaj varovali kakšno znano osebo?

a) Da.

b) Ne.

7. Če ste odgovorili z da, napišite, katero.

8. Ste se že kdaj soočili s tatovi?

a) Da.

b) Ne.

9. Kako ste ukrepali v primeru, ko ste zalotili tatove pri kraji blaga?

10. Ali ste že kdaj uporabili orožje?

a) Da.

b) Ne.

11. Ali ste že kdaj koga ranili?

a) Da

b) Ne

12. Kakšni so bili vaši občutki?

13. Ali menite, da ste dovolj plačani za delo, ki ga opravljate?

a) Da.

b) Ne.

14. Če ste odgovorili z ne, pojasnite, zakaj.

______________________________________________

44

15. Ali se vam zdi delo varnostnika naporno?

a) Da.

b) Ne.

c) Včasih.

16. Kolikšno odgovornost nosite pri svojem delu?

a) Veliko.

b) Malo.

c) Srednje veliko.

d) Ne nosim odgovornosti.

17. Zakaj ste se odločili za to delo?

a) Ker me veseli.

b) Zaradi zaposlitve.

c) Zaradi zaslužka.

d) Drugo: _______________

18. Kaj bi spremenili pri podjetju Varnost?

a) Način dela.

b) Delavnik.

c) Plače.

d) Drugo: _______________________

19. Ali se vam zdi prav, da delate 12 ur na dan?

a) Da.

b) Ne.

c) Včasih.

20. Ali vas je kdo med delovnim časom namerno poškodoval?

a) Da.

b) Ne.