varnost načrtovanje požarne varnosti terjabearna%20... · 2009. 10. 18. · finance, ponedeljek,...

FINANCE, ponedeljek, 19. oktobra 2009, št. 202www.finance.si

POŽA

RNA V

ARNO

STOGLASNA PRILOGA

Razvoj v požarnem varstvu gre v smeri individualnega pristopa, ko se projektant poglobi v vsak projekt posebej in študijo požarne var-nosti naredi skladno s posebnostmi načrtovanega objekta. 26, 27

»Da bi se izognili lažnim alarmom, ki so teža-va predvsem v javnih objektih, kjer se zadr-žuje veliko ljudi, kupci vse bolj povprašujejo po rešitvah z videoverifikacijo,« pravi Ivo Mak Mekinc, vodja oddelka požarna varnost in za-ščita v podjetju Siemens. 30

Načrtovanje požarne varnosti terja individualen pristop

Siem

ens

FI_202_25_PV.indd Sec1:17FI_202_25_PV.indd Sec1:17 10/16/09 4:43:58 PM10/16/09 4:43:58 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, ponedeljek, 19. oktobra 2009, št. 202www.finance.si26

Doma zagori zaradi kajenja, v službi pa zaradi varjenja

»Naša ustanovna naloga je bila dvig ravni požarne varno-sti v Sloveniji, ki je bila dotlej na bolj skromni ravni. To se je lahko zgodilo le z organizira-nim povezovanjem požarnih strokovnjakov. Prav zaradi našega dela lahko danes dam roko v ogenj za stavbe, ki so v zadnjem desetletju grajene po najsodobnejših merilih požar-ne varnosti,« pravi predsednik SZPV Leon Pajek in dodaja, da so možnosti za izbruh ognja toliko manjše, kolikor večja je preventiva v fazi gradnje. »Vča-sih se je gradilo precej drugače, na podlagi zastarelih požarno varnostnih standardov, zato so tiste stavbe glede požarov veliko manj varne,« pojasnjuje Pajek.

Nevarnosti starejših zgradb Pri delu SZPV ne gre toliko

za gašenje požarov kot za pre-ventivo pri projektiranju in gradnji stavb. Ukrepi pasivne požarne zaščite so raznovrstni gradbeno tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja požara. To so denimo požarno odporne konstrukcije, vrata, stenske in talne obloge ter drugi materiali z boljšimi požarnimi lastnost-mi. Med ukrepe aktivne požarne zaščite pa štejemo sisteme za javljanje požara in alarmira-nje, sisteme za gašenja požara in podobno.

Pravilno projektirani, zgraje-ni in vzdrževani objekti morajo ob požaru zagotoviti določen čas nosilnosti konstrukcije, upo-časniti hitro širjenje požara po objektu in njegovi okolici. Po-žarni načrt zgradbe mora omo-gočiti tudi varno evakuacijo ljudi iz objekta ter zagotoviti varen vstop gasilcev v objekt. »Nekoč so lahko arhitekti načrtovali stavbe brez posebnega znanja o požarnem varstvu, po uvedbi ustreznega pravilnika, ki je na-stal kot posledica našega dela, pa arhitekti pogosto pokličejo na pomoč usposobljenega pro-jektanta požarnega varstva. Ta ob načrtovanju stavbe naredi študijo požarnega varstva in izkaz, v katerega je treba med gradnjo vpisovati, ali so načrto-vani ukrepi res izvedeni,« razla-

ga sogovornik. Po črki predpisa bi moral projektant spremljati vse stopnje gradnje in na koncu podpisati, kaj je bilo v resnici narejeno. »Ker pred leti še ni bilo takega mehanizma nadzo-ra, lahko sklepamo, da so stare stavbe lahko velik problem, če zagorijo,« pripoveduje predse-dnik SZPV.

Zavarovalnice kot gonilo razvoja

Delo SZPV temelji predvsem na izobraževanju o tehnikah, ki omogočajo večjo požarno varstvo. V ta namen organizi-rajo strokovna posvetovanja in seminarje, izdajajo strokovno literaturo, izmenjujejo izkušnje s podobnimi organizacijami v tujini, pripravljajo raziskovalne projekte ter sodelujejo pri pri-pravi zakonodaje. »V zadnjem desetletju smo si pridobili toli-ko strokovnega znanja, da lah-ko precej dobro držimo korak z Evropo,« pravi Leon Pajek. »Država bolj skrbi za osnovne prepise, da bi ob požaru zava-rovala ljudi, glavno gonilo za vedno boljšo kakovost požar-nega varstva pa bi morale biti

Projektanti požarnvarstva morajo slebolj drznim arhite

[POŽARNO VARSTVO ] Strokovnjaki s podroga varstva imajo lastno združenje

V Sloveniji je gradnja stavb, v katerih živimo in delamo, šele zadnje dobro dese-tletje bolje načrtovana in nadzorovana tudi s stališča zaščite pred požarom. Da bi zagotovili večjo požarno varnost, so se namreč leta 1993 zbrali strokovnjaki in organizacije, ki se ukvarjajo s to tematiko, ter se strokovno lotili požarne preventive. Tako je nastalo Slovensko združenje za požarno varstvo (SZPV).

NAJPOGOSTEJŠI VZROKI POŽAROV

V zasebnih stanovanjskih objektih je največkrat vzrok za požar kajenje v postelji in nepazljivost pri ravnanju s praviloma dotrajanimi električnimi grelnimi napravami. V poslovnih objektih pa do požarov praviloma pride pri vzdrževalnih ali obnovitvenih vročih delih. To je velik problem tudi v EU. Kot pravi Leon Pajek, predsednik Slovenske-ga združenja za požarno varstvo, so največji korak k rešitvi teh težav naredili v skandinavskih državah. Tam so varilce in druge izvajalce vročih del poslali na seminarje, kjer so se spoznali s požarnimi nevar-nostmi, ki jih povzroča njihovo delo, in potrebnimi zaščitnimi ukrepi. Število požarov se je v kratkem času zmanjšalo za dve tretjini.

▶

Najpogostejši vzroki požarov v domačem okolju Nepazljivost pri uporabi električnih in grelnih naprav, kot so električ-

ne blazine, kaloriferji, likalniki in peči, njihova dotrajanost, poškodova-na in preobremenjena električna napeljava

Kajenje v posteljiNeočiščeni in slabo vzdrževani dimnikiNepazljiva uporaba sveč

Preventivni ukrepi varstva pred požarom Površine okoli štedilnikov in peči naj ne bodo založene ali neurejene.Ne kuhajte brez nadzora, pregreta maščoba se lahko vžge.Grelnih naprav ne puščajte vključenih brez nadzora niti ne prižgane

sveče.Gorljivih snovi ne postavljajte v bližino pregrinjal, zaves, lesenih

oblog in podobno. Peči, kaloriferjev, svetil in dimniških cevi ne prekrivajte z oblačili,

krpami ali papirjem.Ne uporabljajte poškodovanih električnih naprav, podaljškov in vtič-

nic.Vroč pepel se odlaga v negorljive posode.Pred spanjem je priporočljivo ugasniti televizijski in radijski spreje-

mnik, luči, izklopiti premične grelne naprave na plin, tekoča goriva ali elektriko, ugasniti sveče in pogasiti odprt ogenj.

▶

▶▶▶

▶▶▶

▶

▶

▶

▶▶

Letošnji naslov je »Varni pred požarom v tretjem življenjskem obdobju«. »Aktivnosti se izvaja-jo v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in zadnji dve leti tudi s Slovenskim združenjem za požar-no varstvo,« pravi Bojan Kuntarič z Uprave RS za zaščito in reševa-nje pri ministrstvu za obrambo in dodaja, da je doma treba imeti gasilni aparat ali drugo priročno sredstvo za gašenje. »Starejše osebe so bolj požarno ogrožene, predvsem tiste, ki živijo same, se teže gibljejo, slabše slišijo ali vidijo, ali so pozabljive. Te osebe pozneje zaznajo požar in se ne morejo pravočasno umakniti na varno,« opozarja sovoronik.

Pomoč »rdečega gumba« Z gasilnim aparatom lahko sa-

mi pogasite začetni požar, vseka-kor pa poskrbite za redno čiščenje in vzdrževanje dimnikov, peči in kaminov, s čimer zmanjšate mo-žnost nastanka požara. »Pregre-tega olja ali požara na električnem aparatu nikoli ne gasite z vodo in zavedajte se, da je kajenje v poste-lji smrtno nevarno. Pomembno je, da se seznanite z evakuacij-sko potjo iz hiše ali stanovanja, in poskrbite, da bo vedno prosta in prehodna. Na vidnem mestu ob telefonu imejte zapisane vse pomembne klicne številke, še zla-sti 112 za klic na pomoč,« svetuje strokovnjak. Poudariti velja, da je starejšim osebam, ki mnogo časa preživijo same doma, na voljo tudi pomoč v okviru »rdečega gumba«, v sklopu katerega je običajno tudi javljalnik požara.

Tudi starostnike je treba zaščititiZa večjo varnost pred požarom lahko v sta-novanje namestite javljalnike požara, ki vas pravočasno opozorijo na nevarnost Oktober je mesec varstva pred požarom. Uprava RS za zaščito in reševanje v okviru preventivne dejavnosti varstva pred požarom vsako leto izbere aktualno temo s podro-čja varstva pred požarom.

Starejše osebe so požarno bolj ogrožene, saj se teže pravočasno umaknejo na varno.▶

VZROKI IN PREVENTIVA

Alek

sand

ra V

agaj

a

zavarovalnice. Pričakovali smo, da se bodo z vstopom tujih za-varovalnic na naš trg zahteve glede požarnega varstva zvišale, pa za zdaj tega ni opaziti.«

Požarno varstvo po meri Kot prednostne naloge SZPV

v prihodnosti Leon Pajek na-vaja zavzemanje za umeščanje predmeta požarno varstvo v ustrezne visokošolske študije. V združenju bi radi dosegli, da bi se projektanti zavedali, da lah-ko s pametnim načrtovanjem omejijo stroške, ki jih zahteva požarna zaščita stavb, in bi jo avtomatično vključili v svoje delo.

Razvoj v požarnem varstvu gre tudi v smeri performančnega projektiranja. To je individualen pristop, ko se projektant poglobi v vsak projekt posebej in štu-dijo požarne varnosti naredi skladno s posebnostmi načrto-vanega objekta. Gre za prilaga-janje vedno bolj drznemu delu arhitektov, ki stavbe vse manj delajo po nekih splošnih načr-tih, ampak načrtovanje vse bolj prepuščajo svojim zamislim in željam naročnika.

FI_202_26_27_PV.indd 2FI_202_26_27_PV.indd 2 10/16/09 4:56:24 PM10/16/09 4:56:24 PM

POŽARNA VARNOSTFINANCE, ponedeljek, 19. oktobra 2009, št. 202www.finance.si 27

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Trženje:Klemen KoštrunTel.: (01) 513 08 26E-pošta: [email protected]

Luka Vravnik Tel.: (01) 513 08 25E-pošta: [email protected]

Računalniški prelomTina Malovrh

Lektoriranje: Julija Klančišar

Požarna varnost je oglasna priloga časnika Finance.

Kako vem, katero nadstropje naj preverim v primeru alarma?

www.siemens.si/sbt

Popolna povezava: javljanje požara, sistem za evakuacijo in gašenje, kontrola pristopa, video nadzor, protivlomno varovanje, ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, razsvetljava in žaluzije

Siemens d.o.o., Tehnična oprema objektov, Bratislavska 5, 1000 LjubljanaTel: 01 4746 211; Faks: 01 4746 195

Building Technologies

ega diti ktom

očja požarne-

»Pričakovali smo, da se bodo z vstopom tujih zavarovalnic na naš trg zahteve glede požarnega varstva zvišale, pa za zdaj tega ni opaziti,« pravi Leon Pajek, predsednik Slovenskega društva za požarno varstvo.

▶

Pred kratkim so na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) izvedli praktični preizkus širje-nja požara po fasadi, obloženi z izolacijo iz ekspandiranega po-listirena (po domače stiroporne plošče). Ta obloga zadnja leta postaja priljubljen način toplo-tne izolacije starejših blokov. Ugotovili so, da je uporaba stiro-pora brez izboljšanih požarnih lastnosti dopustna le pri fasadah enodružinskih hiš in za stavbe do višine desetih metrov, a le pod pogojem, da lahko gasil-ci hitro intervenirajo. Zaradi možnosti razmeroma hitrega širjenja požara po tako lahko gorljivi izolaciji fasade mora biti pri višjih stavbah tak izola-cijski sloj večkrat prekinjen z negorljivo izolacijo. Stavbe, višje od 22 metrov, pa morajo imeti izolacijo izdelano zgolj iz negor-ljivih materialov. »Prav prak-tični preskus širjenja požara iz spodnjega v zgornje nadstropje nam je dal odgovor, ki ga bomo uporabili pri našem nadaljnjem preventivnem ozaveščanju,« je povedal predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo Leon Pajek.

Izolacija iz stiropora hitro in močno gori

Požar se po fasadi, izdelani iz stiropora, širi izjemno hitro.▶

Na Inženirski zbornici Slovenije (IZS) namenjajo požarni varnosti, ki je pomembno področje njihove dejavnosti, vse več pozornosti. Ministrstvu za okolje in prostor so posre-dovali predlog sprememb in dopolnitev zakonodaje s področja požarne varnosti.

Nejasnosti je kar precej K temu je IZS spodbudi-

lo kar nekaj razlogov. Zadnji pravilnik o požarni varnosti v stavbah (PPVS) je prinesel več sprememb (revizija, tabele v pri-logi, uvedena sta bila dva nova pojma – zasnova požarne varno-sti (ZPV), katere vsebina ni defi-nirana, in izkaz požarne varnosti (IPV)). Obenem je PPVS glede revizije požarne varnosti in vsebine ZPV velikokrat nejasen za uporabnike, menijo na IZS. Tehnična smernica za požarno varnost v stavbah (TSG-PV) je pomanjkljiva, spremembe se si-cer pripravljajo, ni pa primerna za požarno zahtevne stavbe in v tem obsegu (v primerjavi s podobnimi tujimi smernicami VfDB, VKF, TRVB …) tudi nikoli ne bo, še ugotavljajo na IZS.

Na IZS tudi pravijo, da bi bilo treba izdelavo in vsebino študije požarne varnosti (ŠPV) razdeli-ti na dve fazi: kot koncept pred izdelavo PGD in kot povzetek vseh ukrepov požarne varnosti v PGD, kar je tudi podlaga za pridobitev požarnega soglasja. Ugotavljajo tudi, da upravne enote izdajajo gradbena dovo-ljenja velikokrat brez revizije požarne varnosti.

Številni predlogi Na IZS so MOP predlagali,

naj se za požarno manj zahtevne stavbe izdelava ZPV (le takrat, ko se PGD izdeluje po 7. členu PPVS), črta, pri čemer naj se

Inženirji predlagali spremembe pri požarni varnostiNa inženirski zbornici ugotavljajo pomanjkljivosti pri požarni varnosti, zato so ministrstvu predlagali spremembe zakonodaje

Drea

mst

ime

Na Inženirski zbornici Slovenije želijo izboljšati požarno varnost stavb.▶

predvidi, da se ukrepi požarne varnosti določijo v načrtih, in to po (spremenjeni) TSG-PV, ki naj se v prihodnje omeji le na požarno manj zahtevne stavbe po PPVS. Pri načrtovanju stavbe po 8. členu PPVS (neuporaba TSG-PV) pa naj bo obvezna revizija požarne varnosti tudi za požarno manj zahtevne stavbe. Za požar-no zahtevne stavbe po PPVS naj se namesto zdajšnje ZPV izdelu-je raje ŠPV, katere vsebina je že opredeljena, ŠPV pa že več kot 10 let uveljavljena v praksi. Vsebina ZPV pa ni bila nikoli določena.

ŠPV naj izdelujejo (kot zdaj) odgovorni projektanti s poobla-stilom s področja požarnega var-stva, načrte (kot zdaj) pa odgo-vorni projektanti s pooblastili po posameznih področjih. ŠPV naj se izdela v dveh fazah. Prva faza je konceptualna (kateri ukrepi naj se predvidijo v posameznih načrtih PGD), druga pa vklju-čuje pregled izvedenih ukrepov požarnega varstva za potrebe pridobitve požarnega soglasja.

Na IZS tudi predlagajo, da se revizija požarne varnosti za vse požarno zahtevne stavbe izdela v smislu 2. alineje prvega odstavka 14. člena PPVS: kot revizija ŠPV in kot pregled upoštevanja ukre-pov požarnega varstva v vseh na-črtih PGD. Revizijo projektnih rešitev pa opravljajo odgovorni revidenti posameznih načrtov.

Na IZS v nadaljevanju pre-dlagajo, naj se požarna soglasja izdajajo le za stavbe, ki jih določa že veljavna tabela pravilnika o študiji požarne varnosti (kot zdaj). V tem primeru se revizija požarnega varstva omeji le na pregled upoštevanja ukrepov požarnega varstva v vseh načr-tih PGD, ki ga opravi odgovorni revident požarne varnosti. Iz-kaz požarne varnosti pa naj se izdela (kot zdaj) v dveh fazah (PGD, PID).

Vlad

o Ka

dune

c

SZPV



Vsako podjetje mora imeti izdelano oceno požarne ogro-ženosti, požarni red in pa požarni načrt. Kakšna je raz-lika med temi dokumenti, kaj določa vsak izmed njih in ka-ko se vsi ti dokumenti dopol-njujejo oziroma sestavljajo celoto?Ocena požarne ogroženosti je obvezna za vsak objekt in je podlaga za nadaljnje izvajanje ukrepov varstva pred poža-rom. Od nje je odvisno, ali je za objekt treba izdelati požarni načrt in načrt evakuacije, peri-odika usposabljanja zaposlenih

V podjetjih brez spoštovapožarnih predpisov ne gr

[ INTERVJU ] Mladen Popovič: »Požarni red je temeljni organizacijski predpis, ki ureja celotno organizacijo vars

Temeljna naloga osebe, pooblaščene za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v podjetju, je celotna organizacija področja varstva pred požarom. O tem in drugih vprašanjih smo se pogovarjali z Mladenom Popovičem, pomočnikom direktorja za varstveni inženiring v podjetju Varnost Maribor.

Ocena požarne ogroženosti je obvezna za vsak objekt in je podlaga za nadaljnje izvajanje ukrepov varstva pred požarom.

Temeljna naloga osebe, pooblaščene za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v podjetju, je celotna organizacsodi tudi izris načrta evakuacije.▶

Tako pravi Mladen Popovič, pomočnik direktorja za varstveni inženiring v podjetju Varnost Maribor.

▶

in stopnja strokovne izobraz-be osebe, pooblaščene za iz-vajanje ukrepov varstva pred požarom v podjetju. Ocene požarne ogroženosti izraža-mo tudi številčno, in sicer od najmanjše ena do zelo velike šest. Požarni red je temeljni organizacijski predpis, ki ureja celotno organizacijo varstva pred požarom v podjetju. Po-žarne načrte in načrte evakua-cije je treba izdelati za požarno bolj ogrožene objekte, objekte, v katerih se lahko začasno zbe-re več kot sto ljudi, ne glede na zgoraj navedene kriterije pa za objekte, določene s predpisi o uvedbi in uporabi enotne kla-sifikacije vrst objektov. Seveda je pomembno, da so navedeni dokumenti med seboj uskla-jeni, saj le taki lahko služijo svojemu temeljnemu namenu – zagotavljanju požarne var-nosti, ob požaru pa reševanju ljudi in premoženja.

Na koliko časa je treba ob-navljati vse zgoraj omenjene dokumente?

Kakšna je naloga strokov-nega delavca za izvajanje ukrepov požarnega varstva, kdo lahko takšno nalogo opra-vlja in kakšne pogoje mora izpolnjevati?Temeljna naloga osebe, poobla-ščene za izvajanje ukrepov var-stva pred požarom v podjetju, je celotna organizacija področja varstva pred požarom. To je ose-ba, ki v podjetju operativno vodi in/ali izvaja vse aktivnosti na področju varstva pred požarom

na tak način, da je zagotovljena kar najvišja stopnja varnosti za ljudi in premoženje, obenem pa izpolnjuje tudi zahteve zakono-daje na tem področju.Zakonski pogoji, ki jih mora taka oseba izpolnjevati, so od-visni od požarne ogroženosti objekta, kjer jih izvaja. To so najmanj peta stopnja izo-brazbe tehnične ali gasilske smeri in opravljen splošni del strokovnega izpita iz varstva pred požarom (ocene požar-

Za obnovo oziroma revizijo omenjene dokumentacije pe-riodika ni posebej predpisana, njihovo vsebino pa je treba pri-lagajati tistim spremembam v organizaciji ali na objektih, ki vplivajo na požarno varnost.

Kakšno usposobljenost mora imeti izvajalec, ki mu zaupamo pripravo vseh ome-njenih dokumentov? Kaj je treba preveriti, ko najemamo takšnega izvajalca?Navedene dokumente mora izdelati lastnik oziroma upo-rabnik objekta ali oseba, poo-blaščena za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v objektu. Ko nameravamo izdelavo doku-mentacije zaupati zunanjemu izvajalcu, je treba preveriti iz-polnjevanje teh pogojev, pred-vsem pa njegove reference na tem področju.

Kakšna je razlika med do-kumenti, ki izpolnjujejo zgolj minimalne zakonske zahteve, in dokumenti, ki so zares po-globljeno pripravljeni in kar

najbolje upoštevajo specifiko podjetja?V praksi večina zavezancev iz-delavo omenjene dokumenta-cije zaupa zunanjim izvajalcem. Prepogosto pa se zgodi, da ta ni narejena skladno s predpisi, kar mnogi odkrijejo šele ob požaru ali pa obisku inšpektorja. Ve-likokrat so predvsem požarni redi napisani preveč na splošno in ne upoštevajo posebnosti v organizaciji podjetja in opremi objektov.



Najpogostejše napake pri nanašanju protipožarnih namazov ali ometov

Požarnozaščitne izdelke za povečanje požarne odpornosti je-klene konstrukcije obravnava smernica za Evropsko tehnično soglasje ETAG 018-1: premazi so v ETAG 018-4, ometi pa v ETAG 018-3 (http://www.eota.be/ ). V njih so navedeni tudi preskusni standardi za oba izdelka. Po-membno je predvsem okolje, v katerem se nahaja jeklena kon-strukcija (zunanja ali notranja raba), in posledično protikoro-zijska zaščita jekla, razlaga Milan Hajduković, vodja požarnega la-boratorija na Zavodu za gradbe-ništvo (ZAG).

Države ščitijo svoje proizvajalce

Gradbeni izdelek mora biti dan na trg skladno z Zakonom o

gradbenih proizvodih (ZGPro). Evropskega tehničnega soglas-ja (ETA) dolgo časa ni bilo mož-no izdati, ker so bili preskusni standardi še v pripravi (EN 13381-4 in -8), zdaj pa je možno izdati tudi že ETA. »Težava je v tem, da imajo skoraj vse države članice urejeno tudi zakonodajo glede vgradnje proizvodov in torej po-stavljajo dodatne pogoje za vgra-dnjo, kar pomeni, da so ‚uvoženi‘ izdelki (čeprav iz države članice) težko konkurenčni ‚domačim‘. Pri nas se to deloma rešuje s Slovenskim tehničnim soglas-jem (STS), kar pa ni pravilno,« poudarja Hajduković. Vsekakor mora biti izdelek glede požarnih lastnosti klasificiran po evropskih standardih (EN 13501-1 in -2) in ne po nacionalnih (pa čeprav iz

države članice), ker tako zahte-va pravilnik o požarni varnosti v stavbah.

»Premaz ali omet, za katerega je narejena klasifikacija po EN 13501-1 (odziv na ogenj) in EN 13501-2 (požarna odpornost) ter ima ustrezna navodila za vgra-dnjo, je tehnično primeren, manj-ka pa mu STS ali ETA kot pod-laga za izjavo o skladnosti, ki je zahtevana po ZGPro. Dokler se ta določba ne spremeni, bo pač treba za slovenski trg pridobiti STS, za kar je imenovan ZAG Ljubljana,« poudarja Milan Hajduković.

Vsebina tehničnega soglasja

Po sogovornikovih besedah je tehnično soglasje, naj bo slo-vensko ali evropsko, pripravljeno

skladno z navodili ETAG 018 (prvi in drugi del). Za požarnozaščitne reaktivne premaze sta za oceno primernosti za nameravano upo-rabo relevantni le dve izmed še-stih bistvenih zahtev za gradbene objekte: varnost pred požarom (odziv na ogenj in požarna odpor-nost) ter higienska in zdravstvena zaščita in varovanje okolja (spro-ščanje nevarnih snovi), opredeliti pa je treba tudi življenjsko dobo požarnozaščitnega sistema glede na namen uporabe. Tu je mišljena predvsem možnost uporabe pre-maza v prostorih z visoko stopnjo vlage ali na prostem, pri čemer se upošteva kompatibilnost celo-tnega sistema – temeljne barve, reaktivnega sloja in zaključnega premaza.

Tehnično soglasje za gradbeni

proizvod mora temeljiti na prei-skavah, preskusih in oceni, s skli-cevanjem na ustrezne bistvene zahteve za gradbene objekte in razlagalne dokumente. Pred iz-dajo tehničnega soglasja se izdela poročilo o vrednotenju, v katerem je ocena rezultatov preskušanja požarne odpornosti različnih profilov.

V okviru izdaje tehničnega soglasja je treba presoditi tudi proizvodnjo premaza. Pri tej presoji se oceni ustreznost in pogostnost kontrole, ki jo mo-ra izvajati proizvajalec, če hoče pridobiti in vzdrževati veljavnost tehničnega soglasja. Tehnično so-glasje mora vsebovati navodila za izvedbo zaščite, pa tudi navodila za vzdrževanje in manjša popra-vila premaza.

Pred proizvodnjo in prodajo je treba opraviti testePodjetja, ki želijo prodajati protipožarne premaze, morajo prestati zahtevne preskuse

Funkcija protipožarnih pre-mazov in ometov je, da zmanjšajo možnost vžiga, preprečijo širjenje ognja po površini, ki že gori, in po-daljšajo čas nosilnosti konstrukci-je, ki je izpostavljena ognju, pravi Danko Barišić, direktor družbe Tikra. Zelo pomembno je tudi, da protipožarni premazi za nekaj časa bistveno zmanjšajo količino dima, strupenih plinov in toplote, ki nastajajo pri gorenju.

S protipožarnimi ukrepi že-limo pridobiti čas za reševanje ljudi, živali in premoženja ter zmanjšati škodo na objektih in v okolju.

Zmanjšana možnost za nastanek požara

Za nastanek požara potre-bujemo gorljivo snov, zado-stno količino toplote in kisik. Ognjevarni (protipožarni) premazi in ometi pa deluje-jo ravno v nasprotno smer: z njihovo pomočjo gorljivo snov naredimo manj gorlji-vo, razlaga Barišić. Premaz na gorljivi snovi zmanjšuje dostop kisika do nje in s tem preprečuje vžig in gorenje. Ta-ko je tudi temperatura požara in konstrukcije nižja. S tem preprečimo porušitev kon-strukcije ali podaljšamo čas do porušitve in omogočimo ustrezno gasilsko interven-cijo. Nanašanje ognjevarnih premazov in ometov pa je treba izvajati skladno z na-vodili za uporabo in drugimi tehničnimi napotki vsakega posameznega proizvajalca.

Zaradi neustrezne regulative v prodaji nekakovostni premazi

V državah, kjer je normativna in kontrolna regulativa na visoki ravni, se lahko prodajajo samo preizkušeni protipožarni premazi z ustreznim domačim ali evrop-skim tehničnim soglasjem ozi-roma certifikatom o ustreznosti, žal pa v Sloveniji ni tako, razlaga Barišić. Pri nas so v prodaji pro-tipožarni premazi brez ustreznih preizkušanj, soglasij in seveda po smešno nizkih cenah.

Premazi in ometi delujejo proti požaruZmanjšajo možnost vžiga, preprečujejo širjenje ognja po površini, ki že gori, in podaljšajo čas nosilnosti konstrukcije S protipožarnimi ukrepi, kamor sodi tudi nanos protipožarnih premazov in ometov, želimo pridobiti čas za reševanje ljudi, živali in premoženja ter zmanj-šati škodo na objektih in v okolju.

NAPAKE

Neustrezno redčenje premaza, neustrezna temperatura in/ali vlažnost pred-

meta zaščite in okolice, predebel posamezni sloj premaza ali ometa,

▶▶

▶

neustrezni kadri in oprema, naglica pri delu, ki onemogoči končanja zače-

tih kemijskih reakcij, ki potekajo v premazu ali ometu.

▶▶

nja re

stva pred požarom «

cija področja varstva pred požarom. Sem

ne ogroženosti 1, 2 in 3) ali pa najmanj višja izobrazba ustre-zne tehnične ali gasilske smeri oziroma šesta stopnja zahtev-nosti ter opravljen splošni in posebni del strokovnega izpita iz varstva pred požarom (ocene požarne ogroženosti 4, 5 in 6).Ali je možno naloge strokovne-ga delavca za izvajanje ukrepov požarnega varstva prepustiti zunanjemu izvajalcu in na kaj je treba biti pri tem pozoren?Šestintrideseti člen zakona o varstvu pred požarom dopušča možnost, da ob izpolnjevanju zakonskih pogojev naloge izva-ja zunanji izvajalec. Nekatera podjetja med zaposlenimi eno-stavno nimajo delavcev, ki bi izpolnjevali zakonske pogoje ali po stopnji izobrazbe ali pa smeri te izobrazbe. Druga se odločajo, da bodo omenjene naloge zaradi visokih zahtev zaupale podjetjem, ki se s to de-javnostjo profesionalno ukvar-jajo in lahko s svojimi strokov-nimi službami zagotavljajo ne le golo izpolnjevanje zakonskih zahtev, ampak varnost za zapo-slene in premoženje podjetja. S takim izvajalcem poteka so-delovanje prek pogodbe, kjer je treba natančno opredeliti na-loge in odgovornosti naročnika in izvajalca, predvsem pa se je treba pred izbiro pozanimati o izkušnjah izvajalca na tem področju.



Gašenje dragocenih objektov brez trajne škode

Poleg sistema javljanja požara in evakuacijskega sistema je za celostno protipožarno zaščito v zgradbi pomemben tudi učinkovit sistem avtomatskega gašenja. To je še zlasti pomembno pri zaščiti prostorov, kjer se lahko ob požaru povzroči neprecenljiva škoda (računalniški centri, arhivi …). Siemens na področju avtomatskega gašenja lahko izvede sisteme avtomatskega gašenja z najrazličnej-šimi gasilnimi sredstvi, združenimi pod imenom Sinorix (SIemens NO risk). Glede na vedno strožje okoljevarstvene zahteve že vrsto let ponuja rešitve z okolju prijaznimi gasilnimi sredstvi, kot je gasilno sredstvo Novec 1230, kombinacija vodne megle z dušikom. Poleg tega, da so ti sistemi popolnoma okolju prijazni, so tudi izredno hitri in učinkoviti, za kar je Siemens prejel vrsto nagrad za najboljše inovacije na področju gašenja. Sistem je bil po temeljitih testiranjih že vgrajen v Danski kraljevi knjižnici v Københavnu, kjer hranijo zelo redke in stare primerke knjig.

▶

Fibrolaserska tehnologija za predore Siemens je za javljanje požarov v večjih industrijskih objektih in

tudi v predorih razvil posebno tehnologijo Fibrolaser II za nadzor in merjenje temperature. Klasične senzorje v tem primeru nadomešča optični kabel posebne izvedbe, v katerega se iz nadzornega kontro-lerja nenehno pošilja laserska svetloba in merijo njeni odboji. Ob zvi-šani temperaturi se molekule obnašajo drugače, s čimer je možno na tri do pet metrov natančno locirati požar v predorski cevi in sprožiti akcijo prej kot v eni minuti.

▶

»Potrošniki in poslovni par-tnerji lahko izgubijo zaupanje v podjetje, tega pa ne more nado-mestiti še tako velika zavaroval-na vsota. Zato se podjetja tudi v Sloveniji vse bolj zavedajo pome-na dobre požarne zaščite,« pravi Ivo Mak Mekinc, vodja oddelka požarna varnost in zaščita v slo-venskem podjetju Siemens.

»Danes pravzaprav res ni nobena umetnost narediti po-žarnega senzorja, vendar pa le redki javljalniki ločijo med pra-vim dimom požara in motilnimi vplivi. Na področju požarne var-nosti zato še bolj kot kje drugje velja načelo, da nihče ni dovolj bogat, da bi kupoval poceni,« poudarja sogovornik. Požar po njegovih besedah lahko izbruh-ne v vsakem objektu, in če se to zgodi, je lahko cenovno ugodna naložba v opremo za zaščito pred požarom in gašenje pravzaprav najdražja.

Inteligentni javljalnik Siemens je na področju po-

žarne varnosti na podlagi sis-tematičnih analiz podatkov o požarih, zbranih v več kot 50 letih, patentiral tehnologijo, ki se po svojem osnovnem teh-ničnem konceptu precej raz-likuje od konkurenčne. »Vsa ‘inteligenca’ je vgrajena že v javljalnik požara. Ta v centralo za javljanje požara zato ne spo-roča natančnih odčitkov stanja v prostoru, temveč javlja samo

tehnična stanja: delovanje, mo-tnja predalarm oziroma stanje alarma za primer požara. Nje-gova bistvena prednost je, da se zna prilagoditi okolju, kjer je nameščen, in ločiti pravi dim od nepravega. Reakcije so lahko tako hitrejše in kakovostnejše, možnosti, da bi se sprožil lažni alarm, so manjše, s tem pa se izognemo tudi nepotrebnim, a visokim stroškom, ki nastanejo pri intervenciji zaradi lažnega alarma,« pojasnjuje Mekinc.

Dodatne prednosti Siemen-sovih sistemov so v tako imeno-vani »fail-safe« tehnologiji. Če odpove en element v nadzornem sistemu javljanja požarov, se vsi podatki takoj avtomatsko prene-sejo na drugega, tehnične mo-tnje je tako možno odpravljati brez velikih tveganj. Poleg tega so javljalniki požara povezani v zanko – če pride do prenapetosti v omrežju, ta prizadene samo en javljalnik ali adresni element, nadzorni sistem pa še vedno do-biva dovolj kakovostne podatke za popolno spremljanje stanja v objektu.

Videoverifikacija proti lažnim alarmom

»Objekti postajajo vse bolj kompleksni, v njih je treba ne-nehno spremljati vrsto para-metrov, če želimo zagotoviti ustrezne razmere za delo ali pa ustrezno raven udobja in varno-sti uporabnikov. Da bi se izogni-li lažnim alarmom, ki so težava predvsem v javnih objektih, kjer se zadržuje veliko ljudi, naši kup-ci vse bolj povprašujejo po reši-tvah z videoverifikacijo,« pravi Mekinc. V tem primeru je javljal-nik požara opremljen z dodatno videokamero, s pomočjo katere lahko v nadzornem centru takoj preverijo dogajanje in ustrezno ukrepajo oziroma učinkovito preprečijo lažni alarm.

Na področju požarne varno-sti in zaščite postaja vse bolj priljubljena tudi možnost od-daljenega nadzora s pomočjo protokola TCP–IP. »Investitor-ji želijo vse bolj znižati stroške upravljanja zgradb, predvsem pa zmanjšati vpliv človeškega dejavnika. Znano je namreč, da požari na objektih velikokrat nastajajo oziroma se razširijo zaradi nepravilnih reakcij nji-hovih uporabnikov. Zato od nas zahtevajo rešitve za popolno avtomatizacijo zgradb, to pa jim omogoča, da učinkovito in stroškovno racionalno nadzira-jo tudi svoje dislocirane enote iz oddaljenega nadzornega cen-tra,« ugotavlja Mekinc.

Vrhunska protivlomna zaščita, učinkovita evakuacija stavbe

Na področju zagotavljanja varnosti v objektih je eden od najpomembnejših razvojnih izzivov ustrezna interoperabil-nost: upravniki in lastniki objek-tov si želijo te čim bolj »zapirati« – torej zaščititi pred vlomom in nepooblaščenim vstopom, ob požaru pa je objekte treba hitro in učinkovito odpreti, da se lahko čim prej spraznijo. »Sie-mensove tehnologije omogočajo vrhunsko protivlomno zaščito in pristopno kontrolo, vendar hkrati dopuščajo tudi učinkovito in nadzorovano evakuacijo stav-be, ko okoliščine to zahtevajo,« razlaga Mekinc.

Najbolj dolgoročna naložba v celosten sistem

Za investitorje je najboljša rešitev celosten sistem tehnič-ne opreme objekta, kar pomeni, da se rešitve za avtomatizacijo zgradbe, pristopni nadzor, ogre-vanje, prezračevanje, hlajenje, protivlomni sistemi in sistemi za požarno varnost upravljajo

Nihče ni dovolj bogat, da bi kupoval poceniLe redki javljalniki požara ločijo med pravim dimom požara in motilnimi vplivi Požar v gospodarskem objek-tu lahko povzroči izjemno veliko škodo. Ne le zaradi poškodovane opreme, zasto-ja in zmanjšanja proizvodnje, ampak predvsem zaradi možnosti izgube dragocenih podatkov in arhivov ter ne nazadnje zaradi škode, ki jo lahko požar povzroči ugledu organizacije.

Tako pravi Ivo Mak Mekinc, vodja oddelka požarna varnost in zaščita v slovenskem podjetju Siemens.

▶

Testiranje javljalnikov v požarnem laboratoriju: Siemensovi javljal-niki požara razlikujejo med pravim dimom, ki ga povzroča ogenj, in dimom, ki nastane na primer pri varjenju.

▶

NAPREDNE TEHNOLOGIJE

AVTOMATSKO GAŠENJE

Da bi se izognili lažnim alarmom, ki so težava pred-vsem v javnih objektih, kjer se zadržuje veliko ljudi, naši kupci vse bolj povpra-šujejo po reši-tvah z video-verifikacijo.

Siem

ens

prek enega centra. »Zneski za to seveda niso majhni, vendar pa so to dolgoročne naložbe in prinašajo podjetjem pozitiven donos – predvsem v smislu prihrankov pri porabi energije. Močno zmanjšujejo tudi tvega-nja in povečujejo raven udobja in varnosti, ki ga objekt ponuja uporabnikom, tudi stroški vzdr-ževanja so nižji, da ne govorimo o stroških dela,« razlaga Mekinc. »Vsako naložbo v tehnično opre-mo objekta je treba obravnavati v večletni perspektivi in pred sprejetjem odločitve podrobno proučiti tudi stroške oziroma koristi, ki jih bo sistem prinesel v prihodnosti,« še svetuje.

Siem

ens



130 let star izum Za očeta sprinkler sistemov štejemo inženirja Fredericka Grinnella

iz Manchestra. Ta je pred približno 130 leti iskal rešitev, kako bi omejil požare v številnih tekstilnih manufakturah. Razvil je razpršilne šobe, ki se jih je povsod po svetu prijeli ime sprinkler sistemi. Nekateri sistemi so zlasti v predilnicah nameščeni že več kot 80 let in še vedno delujejo. V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja so se sprinkler sistemi uveljavili kot bistveni ukrep za zaščito oseb. Poznamo več vrst sprinkler sistemov:

mokre sisteme smemo uporabljati samo tam, kjer ni nevarnosti zmr-zovanja ali vretja,

suhe sisteme uporabljamo tam, kjer je nevarnost zmrzovanja ali pre-grevanje vode,

zaporedne (tandemske) sisteme uporabljamo takrat, ko je nevarnost zmrzovanja samo v enem delu celotnega območja varovanja,

kombinirani hitri-suhi sistemi se vgradijo takrat, ko je zaradi velike požarne obremenitve treba računati z večjo hitrostjo gorenja in ko nevar-nost zmrzovanja zahteva uporabo suhega sistema,

predkrmiljene sisteme (pre-action) uporabljamo tam, kjer voda za gašenje ali mehanska poškodba sprinklerja lahko povzroči veliko materi-alno škodo,

daljinsko krmiljene sisteme (deluge) pa uporabljamo tam, kjer je priča-kovati zelo hitro napredujoč požar na celotni površini – denimo v rafineri-jah, rezervoarjih goriv, hangarjih, transformatorskih postajah in podobno.

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

Dejavnosti: projektiranje, izgradnja in vzdrževanje avtomatskih gasilnih naprav po sledečih standardih in predpisih:

VdS CEA 4001, NFPA, FM, VVÖ IRI, SNIP in drugi

Dragomelj 841230 DOMŽALEtel.: 01/ 560 30 14fax: 01/ 560 30 21mail: [email protected], [email protected] www.accuro.at

sistemi za gašenje, d.o.o.,

Reference:LC SAVA TIRES GOODYEAR, ELAN MARINE, ADRIA MOBIL, BAUHAUS Ljubljana in Maribor, LC LIDL,SAVA TIRES – AVTO FINIŠ, HARVEY NORMAN Koper in Celje, QLANDIA - Ptuj, Maribor, Kranj in NovaGorica, LC HOFER Lukovica, TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana, DUROPACK-TESPACK Brestanica, LESNINA Brdo, ALPLES, TC MAXIMUS Murska Sobota, TRŽNICA Maribor, IC MONT Šentilj, PALOMA, ALPETOUR, TARA Maribor, ZELENI PARK Koper, ROTONDA Ljubljana, SO ZELENA JAMA Ljubljana, CELOVŠKIDVORI Ljubljana, PO MERCATOR EMBA Logatec, SPO TOBAČNA Ljubljana, DSV TRANSPORT ŠkofjaLoka, NC TREBUŠA Velenje

projektiranje

izgradnja in vzdrževanje

avtomatskihgasilnih naprav

ACCURO gradi svoj uspeh na:• dolgoletnih izkušnjah

• strokovnemu kadru in znanju

• zanesljivosti

• dobremu razmerju med ceno in storitvijo, racio-nalnih rešitvah

• uporabi najsodobnejše tehnologije in kvalitetnegavisokokakovostnegaatestiranega materiala

izgradnja in vzdrževanje

Pri sprinkler sistemih so na cevni mreži pritrjene zaprte šobe, ki se odpirajo, če se oko-lica šobe segreje zaradi ognja in vročih dimnih plinov. Pri tem na žarišče požara razpršijo vodo, ki hladi, gasi in tako onemogoči prenos požara. Z delnim odpira-njem šob razpršena voda omeju-je žarišče požara, ga nadzoruje in v večini primerov tudi poga-si. Zaradi odličnega hladilnega učinka vode, razpršene v kaplji-ce, se žarišču požara odvzema-jo velike količine toplote, ki se spremenijo v paro.

Vrsta sistema odvisna od namembnosti

Bojana Hrovatič, direktorica podjetja Accuro, nam je razloži-la, da se sprinkler sistem načr-tuje za vsako stopnjo požarne ogroženosti posebej, količina potrebne vode za gašenje pa se določi na podlagi najvišje stopnje požarne ogroženosti v objektu. Vrsto sprinkler siste-ma izberemo glede na namemb-nost objekta in vrsto materiala v njem. Namestimo jih lahko povsod – v trgovinah, bolni-šnicah, dvoranah, skladiščih, proizvodnih objektih, garažah in drugod.

Redno in skrbno vzdrževanje

Da bi ob izbruhu požara sprinkler sistem brezhibno deloval, ga je treba vzdrževati

in opravljati redne polletne in letne preglede. Te lahko opravlja izvajalec, ki je sistem vgradil, po-oblaščeni vzdrževalec oziroma serviser, posamezne preglede pa lahko opravi tudi oseba, ki jo je pooblastil zavezanec. O tem je treba voditi evidenco v obliki zapisnika o opravljenih pregle-dih. Redno in pravilno vzdrže-van sprinkler sistem je pogoj za podaljšanje veljavnosti potrdila o brezhibnem delovanju, ko ta preteče.

Popusti pri požarnem zavarovanju

»Način gradnje, gradbeni materiali, obsežna uporaba proizvodnih naprav in vredno-stna koncentracija zahtevajo sodoben zaščitni koncept, kar sprinkler sistemi zagotovo so,« pravi sogovornica. Vgradnja sprinkler sistemov ima za pod-jetje vrsto koristi. Naložba se jim tudi finančno hitro izplača. Za-varovalnice podjetjem, ki imajo vgrajene gasilne sisteme, skladne s predpisi, ponujajo rabate na za-

varovalne premije za požarne in obratovalne prekinitve. V Evropi so ti rabati lahko do 70-, v ZDA pa tudi do 90-odstotni.

Ni izpadov proizvodnje zaradi požarov

S sprinkler sistemi lahko privarčujemo tudi zato, ker se zaradi tega zmanjšajo zahteve glede požarne odpornosti kon-strukcije objekta, s čimer se po-ceni gradnja. Dodatna korist je, da lahko gasilni sistem, ki zadrži ali pogasi požar, prepreči izpade proizvodnje. »V obratih z viso-ko vrednostjo proizvodnje, kot so denimo industrija ivernih plošč, avtomobilska industrija, proizvodnja čipsa, je to vprašanje preživetja, saj si zaradi ostre kon-kurence pri izpadu proizvodnje ni več mogoče povrniti tržnih de-ležev,« je povedala Bojana Hro-vatič. Investitorjem priporoča, naj pri vgradnji sprinkler sistema upoštevajo vsoto vseh prednosti, ne samo na prvi pogled opazne finančne prednosti pri rabatih na zavarovalne premije.

Sprinklerji hkrati varujejo in varčujejo

[SPRINKLER SISTEMI ] Bistveni zaščitni element vsakega objekta

Sprinkler sistemi oziroma sistemi razpršilnih šob so avtomatski gasilni sistemi, ki požar zaznajo, sprožijo alarm ter ga omejijo ali pogasijo. Najpomembneje pri njihovem načrtovanju je, da strokovno usposobljeno podjetje sodeluje že pri prvih korakih projektiranja oziroma pri pripravi požarne študije. Le tako se investitor izogne stroškom, ki bi lahko nastali zaradi neusklajenosti arhitekture in projektiranja naprav sprinkler na objektu.

Pri sprinkler sistemih so na cevni mreži pritrjene zaprte šobe, ki se odpirajo, če se okolica šobe segreje zaradi ognja in vročih dimnih plinov.▶

ZGODOVINA IN VRSTE

Accu

ro



Delo v tovarni je bilo zanje vir preživetja, zato so ne nazadnje želeli zaščititi tudi svoj obstoj. Prevzeli so pobudo pri organiza-ciji in izobraževanju preostalih zaposlenih na področju požarne varnosti in s tem zagotovili dovolj usposobljene gasilske delovne sile, ki je ob izbruhu požara lahko preprečila najhujše. Državna re-gulacija tega področja se je začela šele v 70. in 80. letih 20. stoletja. »Takrat smo dobili kriterije in pogoje za delovanje prostovolj-nih industrijskih društev,« poja-snjuje Franci Pokovec, poveljnik industrijskega gasilskega društva Belinka.

Aktivni, zanesljivi, prizadevni

V Belinki je bilo gasilsko dru-štvo ustanovljeno v letih po drugi svetovni vojni, ko je bila zgrajena tovarna. »V 70. letih je doživelo reorganizacijo in od takrat deluje zares aktivno. Velja za zaneslji-vo in prizadevno društvo, ki ob požaru pomaga tudi zunaj tovar-ne. V okviru podjetja imamo 98

usposobljenih članic in članov,« razlaga sogovornik in dodaja, da je v drugih industrijskih gasilskih društvih članstvo zelo različno in se giblje od deset do 522 aktivnih članov. Njihove glavne naloge so sodelovanje pri gašenju in reše-vanju ob požarih in drugih ne-srečah, pri dežurstvih, na vajah, gasilskih tekmovanjih in tečajih, pri strokovnih usposabljanjih in opravljanju preventivnih ter drugih nalog.

Zanimanje je upadlo Zaradi pomanjkanja zanima-

nja zaposlenih za prostovoljno in-dustrijsko gasilstvo se je v zadnjih letih število društev v Sloveniji zmanjšalo za več kot polovico. Tako jih trenutno deluje le še 65. Večina društev je ustanovljena v tovarnah, kjer obstaja nevar-nost požarov in nesreč, oziroma v tovarnah, kjer zakon določa, da obrat potrebuje ekipo za zaščito in reševanje. To so predvsem pod-jetja v kemični, lesnopredeloval-ni, tekstilni, papirniški in naftni industriji. Zahteve za organizacijo in kriterije za industrijske enote določa uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč.

V slogi je moč Ravno sodelovanje industrij-

skega gasilskega društva pri oblikovanju politike požarne varnosti v podjetju je ključ do

dejanske požarne varnosti. »Na-še delo je predvsem preventiva in izobraževanje. Prizadevamo si ozavestiti in izobraziti čim več zaposlenih v podjetju, ne samo tiste, ki so člani prostovoljnega industrijskega gasilskega dru-štva. V Belinki se vsak zaposleni vsaj enkrat na leto udeleži izo-

braževanja o osnovah požarne varnosti, zlasti o delovanju ob izbruhu požara. Tudi pisarni-ški delavci poprimejo za gasilski aparat in pogasijo za vajo pripra-vljeni ogenj. Ključno je, da se ob pravem požaru ne znajdejo prvič v takšni situaciji. Tisti zaposleni, ki so aktivni člani prostovolj-

nega gasilskega društva, so se-veda bolj usposobljeni in imajo več vaj, vendar je nujno, da so z osnovami gasilstva seznanjeni vsi,« je prepričan poveljnik.

Oživljanje starih društev Zagotovo bi bilo koristno pro-

stovoljno industrijsko gasilstvo

razširiti in mu vrniti nekdanji pomen. »Kot sem že omenil, industrijska gasilska društva zamirajo in zanimanja za sode-lovanje je vedno manj, kar za požarno varnost ni dobro. Tega se zavedajo odgovorni tudi na državni ravni, zato je bila pred kratkim sprejeta resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi ne-srečami, ki namenja pozornost oživljanju starih društev oziro-ma društev, ki so v zamiranju,« pojasnjuje sogovornik.

Gasilstvo rešuje nacionalni interes

Beseda nacionalni interes je sicer prepogosto uporablje-na, vendar je eden temeljnih nacionalnih interesov ta, da varujemo ljudi in njihovo pre-moženje, slovensko kulturno dediščino in ne nazadnje naše naravno okolje pred naravnimi in drugimi nesrečami. To poč-nejo tako profesionalni kot pro-stovoljni gasilci. »Ob tem bi rad poudaril, da prostovoljni gasilci v industriji s svojo usposoblje-nostjo pogosto dosegajo raven profesionalcev. Poleg tega ga-silstvo spodbuja vrline, kot so solidarnost, požrtvovalnost, nesebičnost in tovarištvo. V današnjih časih, ko smo priče razmahu individualizma, je to nadvse redko in dobrodošlo,« je še povedal Franci Pokovec.

Varnost pred požarom v tovarnahV Sloveniji deluje 65 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev; sodelovanje z gasilsko zve-zo je odlično, pravijo v Belinkinem društvu Prostovoljno industrijsko gasilstvo se je na Slovenskem začelo organizirati že pred 130 leti. Delavci v tovarnah, ki so bili v prostem času prostovoljni gasilci, so bili dovolj ozaveščeni, da so začeli za požarno varnost skrbeti tudi v tovarni.

»Gasilstvo spodbuja vrline, kot so solidarnost, požrtvovalnost, nesebičnost in tovarištvo. V današnjih časih, ko smo priče razmahu individualizma, je to nadvse redko in dobrodošlo,« pravi Franci Pokovec, po-veljnik prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Belinka.

▶

»Pravilnik prinaša spreme-njene zahteve, ki jih narekuje elektronska tehnologija tega časa. Skupaj z njim je izšel tudi pravilnik za nizkonapetostne in-štalacije, ki je prav tako izdelan na podlagi evropskih standar-dov,« pojasnjuje Albert Seliškar iz podjetja Elektro Seal.

Zaščita za vsak žep »Pri streli najprej vidimo sve-

tlobni blisk, nato pa slišimo grom. Blisk se širi s hitrostjo približno 300 metrov na sekundo. Strele se pojavljajo ob nevihtah in so ne-varne tako za ljudi kot za napra-ve, saj se sprosti velika količina energije. Stavbe so zato zaščitene s strelovodi, ki naj bi zmanjšali učinek strele oziroma odvedli tok v zemljo. Napetost pri streli mimogrede doseže več desettisoč voltov, lahko pa dosti dosti več,« opisuje Seliškar. »Prenapetost se pojavi zaradi atmosferskih praznitev, ki povzročajo udar v neki sistem, ali pa kot posledica indukcije, prenesene v bližnje objekte. Vgradnja posamezne za-

ščite je odvisna od investitorja, a za klasični zaščitni razdelilnik boste odšteli le 30 evrov,« dodaja sogovornik. Dražji so odvodniki prenapetosti, ki stanejo med 150 in 300 evri in delujejo tako, da prenapetostne presežke odve-dejo v zemljo.

Vse se dogaja le nekaj kilometrov nad nami

»Celoten cikel do nastan-ka strele se začne s separacijo nabojev v nevihtnem oblaku.

Z raznovrstnimi poskusi so ugotovili, da je vrh nevihtnega oblaka med šestimi in sedmimi kilometri nad zemljo pozitivno nabit, medtem ko je spodnji ko-nec oblaka na višini od treh do štirih kilometrov nabit negativ-no,« v Kvarkadabri, časopisu za tolmačenje znanosti, pojasnjuje Jure Zupan. »Naboj, ki ga no-si spodnji del oblaka, je dovolj velik, da povzroči med površ-jem zemlje in spodnjim slojem oblaka napetostno razliko, ki

S strelovodom nad udar strelePrenapetostne presežke je treba odvesti v zemljo, zato je med nevihto najvarnejše mesto ve-lika zgradba, opremljena z več strelovodi Aprila letos je izšel novi pravilnik o zaščiti pred delo-vanjem strele s pripadajočo tehnično smernico. Razlog je prilagoditev sedanji strokovni ravni, ki temelji na evropskih standardih iz skupine SIST EN 62305, dodane pa so tudi tehnične smernice.

Alek

sand

ra V

agaj

a

»Strele se pojavljajo ob nevihtah in so nevarne tako za ljudi kot za naprave, saj se sprosti velika količina energije. Stavbe so zato zašči-tene s strelovodi, ki naj bi zmanjšali učinek strele oziroma odvedli tok v zemljo,« razlaga Albert Seliškar iz podjetja Elektro Seal.

▶

dosega 20, 30 ali pa celo do sto milijonov voltov.«

Kam se zateči? Strele rade udarijo v drevje ali

druge visoke objekte. Zakaj? »Vi-soki predmeti približajo tla k ne-bu, s tem pa se poveča verjetnost, da se bo skokovita pot stopniča-stega vodnika končala ravno ob tem visokem predmetu. Če strela udari v hišo, je najbolj verjetno, da udari v najvišjo točko, od ko-der jo potem lahko prek strelnega

voda speljemo v zemljo,« razlaga Zupan. Zanimivi so poskusi, da bi z laserskim žarkom nadomestili vlogo stopničastega vodnika; tako bi ionizirali stolpič zraka med obla-kom in zemljo ter s tem sprožili strelo, slednja pa bi zdaj udarila v isti ravni črti, ki jo je naredil la-serski žarek. Med nevihto je tako najvarnejše mesto velika stavba, opremljena z več strelovodi. Prav tako varno se je peljati z avtom, saj kovinska šasija prevede naboj strele mimo potnikov v zemljo. Ni-

kakor pa se ni pametno zadrževati pod drevjem; tudi če nas ne ubije sam tok, ki ob udaru strele steče v drevo, lahko sproščena toplota zavre sočno notranjost drevesa, tako da drevo morda celo eksplo-dira. »Ko strela udari v tla, steče po površini tok od središča udarca. Če stojimo v bližini z nogami na-razen, lahko tok steče navzgor po eni nogi in navzdol po drugi, kaj takega pa zlahka povzroči smrtne poškodbe,« je v svojem prispevku zapisal Zupan.

KARTA NAJVEČJIH VREDNOSTI GOSTOTE STREL

Belin

ka

FI_202_32_PV.indd 2FI_202_32_PV.indd 2 10/16/09 4:34:12 PM10/16/09 4:34:12 PM

FI_202_25.pdfFI_202_26_27.pdfFI_202_28_29.pdfFI_202_30_31.pdfFI_202_32.pdf

/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict > /JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false /CropGrayImages false /GrayImageMinResolution 300 /GrayImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleGrayImages true /GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300 /GrayImageDepth 8 /GrayImageMinDownsampleDepth 2 /GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true /GrayImageFilter /FlateEncode /AutoFilterGrayImages false /GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict > /GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict > /JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false /CropMonoImages false /MonoImageMinResolution 1200 /MonoImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleMonoImages true /MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200 /MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode /MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /CheckCompliance [ /None ] /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false /PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true /PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXOutputIntentProfile (None) /PDFXOutputConditionIdentifier () /PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName () /PDFXTrapped /False

/Description > /Namespace [ (Adobe) (Common) (1.0) ] /OtherNamespaces [ > /FormElements false /GenerateStructure false /IncludeBookmarks false /IncludeHyperlinks false /IncludeInteractive false /IncludeLayers false /IncludeProfiles true /MarksOffset 8.500000 /MarksWeight 0.250000 /MultimediaHandling /UseObjectSettings /Namespace [ (Adobe) (CreativeSuite) (2.0) ] /PDFXOutputIntentProfileSelector /DocumentCMYK /PageMarksFile /RomanDefault /PreserveEditing true /UntaggedCMYKHandling /LeaveUntagged /UntaggedRGBHandling /LeaveUntagged /UseDocumentBleed false >> > ]>> setdistillerparams> setpagedevice









varnost načrtovanje požarne varnosti terjabearna%20... · 2009. 10. 18. · finance, ponedeljek,...

Documents