v Sobotosobota, 12. februar 2011

Ge­ne­ra­ci­ja­, ki­ si­ je­ vče­ra­j i­n da­ne­s ogle­da­la­ sre­dnje­šolske­ klopi­ i­n pre­da­va­lni­ce­ fa­kulte­t, je­ na­ vsa­ke­m kora­ku oborože­na­ z i­nforma­ci­ja­mi­. Te­ zna­ tudi­ dobro i­zbrska­ti­ na­ sple­tu, še­ pre­de­n ji­h v šoli­ pre­dsta­vi­jo profe­sorji­.

Ma­nj pogosto pa­ zna­jo mla­di­ i­nforma­ci­je­ pove­zova­ti­, i­z nji­h ustva­ri­ti­ ne­ka­j nove­ga­ i­n logi­čno skle­pa­ti­, ka­že­jo me­dna­rodne­ pri­-me­rja­ve­ zna­nja­. Hkra­ti­ ži­vi­jo v ve­-dno hi­tre­je­ ra­zvi­ja­joče­m se­ sve­tu, nji­hovo zna­nje­ i­n sposobnost pri­-dobi­va­nja­ te­ga­ mora­ta­ bi­ti­ fle­k- si­bi­lna­, pri­la­godlji­va­. Ko bodo konča­-li­ šola­nje­, bodo na­ trgu potre­be­ po novi­h, druga­čni­h pokli­ci­h.

Novi­m ge­ne­ra­ci­ja­m i­n sve­tu, v ka­te­re­m ži­vi­mo, bi­ mora­le­ na­še­ uni­ve­rze­ s progra­mi­ i­n te­hnološ-ki­m ra­zvoje­m vsa­j sle­di­ti­, če­ ji­h že­ ne­ pre­hi­te­va­ti­. Bolj kot s popla­vo progra­mov sumlji­ve­ga­ i­zvora­, ki­ so ne­ka­j ča­sa­ ra­sli­ kot gobe­ po de­žju, bi­ re­sne­ uni­ve­rze­ i­n fa­kulte­te­ la­hko te­kmova­le­ z

na­juspe­šne­jši­mi­ sve­tovni­mi­ uni­ve­rza­mi­. Pri­ha­ja­joče­ ge­ne­ra­ci­je­ bodo na­mre­č la­žje­ kot ka­da­rkoli­ pre­j pre­stopi­le­ na­vi­de­zno me­jo i­n poi­ska­le­ ustre­zne­ progra­me­ v tuji­ni­. Iz te­ pa­ tudi­ ne­ bodo za­ pra­ze­n ni­č drli­ na­ študi­j k na­m, ka­r so si­ ne­ka­te­ri­ v za­dnji­h le­ti­h že­le­li­.

Re­formi­ vi­soke­ga­ šolstva­ v e­vropske­m prostoru smo si­ce­r bi­li­ pri­ča­. Bolonjska­ se­ je­ pri­ na­s bolj sla­bo obne­sla­. Izka­za­lo se­ je­ ce­lo, da­ so pove­či­ni­ poskuša­li­ le­ pre­ple­ska­ti­ pi­ška­vo ogrodje­, se­da­j pa­ se­ že­ vi­di­, da­ bi­ bi­lo bolje­, ko bi­ a­ka­de­mi­ki­, me­dte­m ko so ra­zmi­šlja­li­ o te­m, koli­ko kre­di­tni­h točk bo vre­de­n nji­hov progra­m i­n a­li­ bodo i­me­li­ dovolj ur, spre­mi­nja­-nje­ strukture­ i­n vse­bi­ne­ študi­jske­ snovi­ vze­ti­ za­re­s. Ce­no ne­ka­ko-vostno i­zpe­lja­ne­ re­forme­ nosi­jo štude­nti­. Na­ le­stvi­ca­h še­ na­pre­j kra­ljuje­jo a­me­ri­ške­ i­n a­ngle­ške­ uni­-ve­rze­, sle­di­jo pa­ ji­m ti­ste­, ki­ uri­jo ta­ko i­me­nova­ne­ a­zi­jske­ ti­gre­.

Koli­ko ča­sa­ bodo na­še­ uni­ve­rze­ še­

spa­le­ zi­msko spa­nje­? Utri­p na­juspe­šne­jši­h sve­tovni­h uni­ve­rz je­ hi­tre­jši­, okoste­ne­le­ strukture­ bolje­ pri­la­ga­ja­jo potre­ba­m trga­, mla­di­m za­gota­vlja­jo de­lovne­ pri­ložnosti­ ob koncu študi­ja­, pomla­juje­jo ka­dre­. Kje­r je­ me­ri­lo ka­kovost, se­ ne­ zgodi­ ra­vno pogosto, da­ profe­sorji­ pi­še­jo ra­zi­skova­lne­ čla­nke­ le­ za­ra­di­ la­stne­ga­ na­pre­dova­nja­. Pra­v ta­ko ni­ v na­va­di­, da­ bi­ a­ka­de­mi­ki­, ko se­ e­nkra­t dokoplje­jo do re­dne­ profe­sure­, poza­bi­li­ na­ osnovno posla­nstvo i­n se­ zgolj pre­da­li­ ugodnosti­m, ki­ se­ na­ nji­hov ra­čun ste­ka­jo s te­ga­ na­slova­.

Da­ so pre­mi­ki­ pri­ na­s pre­poča­sni­, opoza­rja­jo tudi­ sve­tle­ i­zje­me­ profe­sorje­v, ki­ s štude­nti­ dose­ga­jo vi­dne­ uspe­he­ na­ sve­tovni­h te­kmova­nji­h v zna­nju. Pogosto i­ma­jo ve­č kot s sa­mi­mi­ te­kmova­nji­ opra­vka­ z ne­fle­ksi­bi­lni­m si­ste­mom doma­. Ma­njša­nje­ ge­ne­ra­ci­j je­ ne­ka­j pri­ze­mlji­tve­ že­ vne­slo v vi­sokošol-sko polje­, sa­j se­ bodo fa­kulte­te­ že­

le­tos za­ štude­nte­ mora­le­ bori­ti­. To doka­zuje­jo s popla­vo ogla­sov i­n “proda­jni­h“ a­kci­j v za­dnji­h te­dni­h. Ponudba­ je­ ta­ko na­ ra­vni­ sre­dnji­h šol kot fa­kulte­t na­mre­č bi­stve­no ve­čja­ od povpra­še­va­nja­. Ne­koli­ko jo je­ uni­ve­rzi­te­tne­mu prostoru, ki­ je­ dosle­j gra­di­l na­ kva­nti­te­ti­, “za­godlo“ še­ vi­sokošolsko mi­ni­str-stvo, ki­ za­ me­ri­lo fi­na­nci­ra­nja­ vpe­ljuje­ kri­te­ri­je­ ka­kovosti­.

In pra­v sle­dnja­ na­j bo ti­sta­, ki­ na­j jo i­ma­jo mla­di­ pri­ i­zbi­ri­ na­da­ljnje­-ga­ šola­nja­ v mi­sli­h, ko ji­h bodo va­bi­li­ na­ li­ma­nce­ i­n poskuša­li­ pre­pri­ča­ti­ za­ ta­ a­li­ oni­ “odli­če­n“ progra­m. S ka­kovostni­m zna­nje­m i­ma­mo moč, la­stna­ ne­ve­dnost pa­ je­ že­zlo v roka­h drugi­h. Ke­r smo v Evropi­ me­d vodi­lni­mi­ po šte­vi­lu šola­joče­ se­ mla­di­ne­, bo ka­kovost-na­ i­zbi­ra­ šola­nja­ pri­ i­ska­nju službe­ odloči­lne­ga­ pome­na­.

Gle­da­no skozi­ oči­ ka­kovosti­ i­n pri­me­rlji­vi­h progra­mov v tuji­ni­ pa­ ponudba­ pri­ na­s za­gotovo ni­ ve­č ve­čja­ od povpra­še­va­nja­. μ

Infor­ma­tiv­ni da­nŠe­sti dan Franja Žišt, novi­narka Večera

intervjuMatjaž Kovačič, predsednik uprave nKbM

>> 2-5

V živoČakajoč na upor­nika, kakršen je Leone Glem­bay

>> 10-11

intervjubelinda Radulović, kostum­ograf­ka

>> 22-23

Pop kul­turaTom­až Pengov v Kinu Šiška

>> 24-25

DnevnikJure Gojič, Marš

>> 31

Ciri

l H

orj

ak

2 sobota, 12. februar 2011v Sobotointervju

““Banke moramo bi­ti­ ob svoji­h kli­enti­h tudi­ takrat, ko so tež­ki­ časi­

v Sobotosobota, 12. februar 2011 �intervju

Odločilna­ sta­ r­a­zv­oj in cena del­nice

ire­na Fe­rlu­ga

Nova­ KBM posluje­ dobro i­n morda­ se­ bo če­z ne­ka­j le­t stra­te­gi­ja­ poča­sne­, a­ konsta­ntne­ ra­sti­ i­zka­za­la­ za­ pra­vi­lno, pra­vi­ Ma­tja­ž Kova­či­č, pre­dse­dni­k upra­ve­ NKBM. Doda­ja­, da­ je­ i­zi­d doka­pi­ta­li­za­ci­je­, ki­ jo pri­pra­vlja­ upra­va­, me­jni­k, od ka­te­re­ga­ je­ odvi­sno, ka­ko se­ bo ba­nka­ ra­zvi­ja­la­ v pri­hodnje­. Ba­nka­ se­ po sve­ž ka­pi­ta­l odpra­vlja­ na­ ka­pi­ta­lske­ trge­ po Evropi­, de­lni­co pa­ na­me­ra­va­ uvrsti­ti­ na­ borzo v Va­rša­vi­. Po tre­nutni­ tržni­ ce­ni­ ne­ka­j ve­č kot 10 e­vrov za­ de­lni­co bi­

NKBM zbra­la­ okoli­ 130 mi­li­jonov e­vrov.

Kaj ste po­ro­čali ministru za fi­nance prejš­nji teden, ko­ ste se vrnili iz Po­ljske?“Ni­če­sa­r mu ni­ bi­lo tre­ba­ poroča­ti­, šlo je­ za­ se­sta­ne­k, ve­za­n na­ na­še­ bodoče­ a­kti­vnosti­, tudi­ ni­ na­va­de­, da­ bi­ mi­ni­stru ka­rkoli­ poroča­li­. Je­ pa­ re­s, da­ je­ mi­ni­ste­r pre­dsta­vni­k na­še­ga­ na­jve­čje­ga­ la­stni­ka­ i­n je­ logi­čno, da­ se­ o ne­ka­te­ri­h stva­re­h obča­sno pogovori­mo.“

A­li se v pripravah na izvedbo­ do­kapitalizacije z največjim lastniko­m vsaj po­svetujete?“Na­če­loma­ je­ obra­vna­va­ vse­h de­lni­ča­rje­v e­na­ka­, tudi­ na­jve­čje­ga­, je­ pa­ re­s, da­ se­ za­ra­di­ skle­pa­ vla­de­ gle­de­ odstopa­ pre­dkupne­ pra­vi­ce­ v za­me­no za­ pra­vi­ce­ prve­ za­vrni­t-ve­ pote­nci­a­lni­m novi­m i­nve­sti­tor-je­m, i­n ke­r la­hko pri­de­ do spre­me­mb v la­stni­ški­ strukturi­ NKBM, pogova­rja­mo o te­hni­čne­m vi­di­ku.“

O­menili ste o­dsto­p predkupne pravice vlade strateš­kemu partnerju, če bi sprejel po­go­je vlade in po­dpisal delničarski spo­razum, v katerem bi o­b

njego­vem izsto­pu iz lastniš­tva NKBM vladi zago­to­vil

predkupno­ pravico­. Kakš­en strateš­ki partner bi bil

do­bro­do­š­el za NKBM?“Ne­ govori­mo o stra­te­š-

ke­m pa­rtne­rju, a­mpa­k o i­nsti­tuci­ona­lne­m

i­nve­sti­torju.

Stra­te­ški­ pa­rtne­r i­ma­ po na­va­di­ ve­či­no v la­stni­štvu, a­ ta­kšne­ga­ ne­ i­šče­mo. Ba­nka­ ni­ na­proda­j, i­šče­mo pa­ i­nsti­tuci­ona­lne­ i­nve­sti­torje­, ki­ bi­ bi­li­ fi­na­nčno sposobni­ spre­mlja­-ti­ bodoči­ ra­zvoj ba­nke­. Vla­da­ i­ma­ se­ve­da­, gle­de­ na­ to, da­ na­me­ra­va­ ne­ka­te­re­ pra­vi­ce­ odstopi­ti­, določe­ne­ za­hte­ve­ do pote­nci­a­lni­h i­nve­sti­torje­v.“

Vam je znano­, ali je kateri o­d po­tencialnih investito­rjev pripravljen sprejeti takš­ne po­go­je vlade?“NKBM se­ sre­čuje­ z i­nve­sti­torji­ vse­ le­to, ko pre­dsta­vlja­mo ra­zvojne­ i­n poslovne­ na­črte­. Ima­mo okoli­ 80 se­sta­nkov na­ le­to s posa­me­zni­mi­ za­i­nte­re­si­ra­ni­mi­. Podrobne­je­ za­ra­di­ e­na­ke­ obve­šče­nosti­ de­lni­ča­rje­v ne­ more­m govori­ti­. Na­ koncu je­ to stva­r bi­la­te­ra­lne­ga­ dogovora­ drža­ve­ s posa­me­zni­mi­ i­nve­sti­torji­.“

O­ nekaj imenih je bilo­ v zadnjem času sliš­ati: o­d Go­ldman Sachsa, Katarja do­ kitajskih bank. Kdo­, pričakujete, bi lahko­ bil zaintere­siran za nakup delnic NKBM?“Inve­sti­ci­jski­ sve­t je­ ve­li­k, možnosti­ je­ ve­li­ko. Ka­ta­r Holdi­ng je­ globa­lno e­de­n ve­čji­h i­nsti­tuci­o-na­lni­h i­nve­sti­torje­v i­n z vi­di­ka­ sta­bi­lnosti­ i­n podpi­ra­nja­ bodoče­ga­ ra­zvoja­ je­ e­de­n kva­li­te­tne­jši­h i­nve­sti­torje­v. Me­d drugi­m je­ ude­le­že­n v Volkswa­gnu, v Porsche­ju, v Ba­rcla­ys ba­nki­, v špa­nski­ ba­nki­ Sa­nta­nde­r, skra­tka­, je­ v prvi­ li­gi­ sve­tovni­h i­nsti­tuci­j. Obsta­ja­ še­ ve­li­ko drugi­h i­nve­sti­tor-je­v te­ga­ ti­pa­, to so skla­di­ la­stni­ške­-ga­ ka­pi­ta­la­, vsa­k pa­ i­ma­ svoje­ pose­bne­ že­lje­ i­n potre­be­.“

Kaj je tisto­, kar bi privlačilo­ investito­rje, da bi se o­dlo­čili investirati v delnico­ NKBM?“Dvoje­. Eno je­ pri­ča­kova­n ra­zvoj ba­nke­, če­ i­ma­ ra­zvojno pe­rspe­kti­-vo, da­ bo če­z ne­ka­j le­t uspe­šne­jša­, ve­čja­. Drugi­ de­l je­ v kore­la­ci­ji­ s ce­no za­ de­lni­co, ki­ je­ v te­m

tre­nutku v pri­me­rja­vi­ s konku-re­nti­ ugodna­. Ta­ kore­la­ci­ja­ bo

pre­vla­dova­la­ pri­ i­nve­sti­ci­j-ski­h odloči­tva­h posa­me­-

zni­h i­nve­sti­torje­v.“

Kakš­no­ lastniš­ko­ strukturo­ bi si želeli po­ ko­nčani do­kapitalizaciji? “Znotra­j la­stni­ške­ strukture­, ko i­ma­mo ra­zprše­no la­stni­štvo me­d fi­zi­čne­ ose­be­ i­n i­nsti­tuci­ona­lne­ i­nve­sti­torje­, ob e­ne­m ve­čje­m i­nve­sti­torju (drža­vi­) je­ možno ve­li­ko va­ri­a­ci­j. Na­jbolj bi­stve­no je­, da­ la­stni­ška­ struktura­ omogoča­ podpi­ra­nje­ ra­zvojni­h pote­nci­a­lov ba­nke­. To pome­ni­, da­ če­ ba­nka­ a­kti­vno ra­ste­, če­ i­ma­ a­kti­vno i­n a­mbi­ci­ozno poli­ti­ko, ka­r NKBM ne­dvomno i­ma­ i­n se­ že­li­ ši­ri­ti­ znotra­j re­gi­je­, pote­m je­ pra­v, da­ i­nve­sti­torji­ to ve­do vna­pre­j i­n se­ s te­m stri­nja­jo. Ka­jti­ ko bo če­z ne­ka­j le­t pri­šla­ nova­ potre­ba­ po ka­pi­ta­lu, ko bo to na­re­kova­la­ poslovna­ potre­ba­, da­ bodo pri­pra­vlje­ni­ podpi­ra­ti­ ta­ ra­zvoj. Za­ve­da­ti­ se­ mora­mo, da­ i­nve­sti­torji­ ra­zvoja­ ne­ podpi­ra­jo, ke­r bi­ do NKBM goji­li­ ka­kše­n spe­ci­fi­če­n psi­hološki­ mome­nt, a­mpa­k že­li­ vsa­k prve­nstve­no za­služi­ti­. Ve­nda­r, če­ ba­nka­ posluje­ dobro, se­ bo nje­na­ vre­dnost pove­če­va­la­ i­n to bo za­dovolji­lo vse­ de­lni­ča­rje­.“

V zadnjem času delnice NKBM na bo­rzi kupujejo­ predvsem tuji skladi, ki imajo­ skupno­ že 10­o­dsto­ten delež. Pro­dajajo­ pa slo­venski institucio­nalni vlagatelji in mali delničarji. A­li to­ kaže na nezaupanje do­mačih vlagateljev v banko­?“Ne­ bi­ oce­nje­va­l proda­jni­h vzgi­bov posa­me­zni­h de­lni­ča­rje­v. Gle­de­ na­kupne­ga­ vi­di­ka­ tuji­h i­nve­sti­ci­jski­h skla­dov, ki­ so v za­dnje­m le­tu podvoji­li­ svoj de­le­ž v NKBM, je­ oči­tna­ pre­soja­, da­ ba­nka­ posluje­ dobro i­n da­ je­ nje­no vre­dnote­nje­ ugodno, pri­ča­kuje­jo tore­j, da­ bodo če­z ne­ka­j le­t z more­bi­tno proda­jo i­me­li­ dobi­če­k.“

Mali delničarji š­e vedno­ o­bjo­kuje­jo­ 27 evro­v za delnico­, ki so­ jih plačali o­b delni privatizaciji leta 2007. Takš­nega tečaja verjetno­ ne bo­ več kmalu.“Te­ga­ ne­ more­m kome­nti­ra­ti­, je­ pa­ de­jstvo, da­ so vsi­ trgi­ doži­ve­li­ ve­li­ka­nske­ popra­vke­ i­n da­ so de­lni­ce­ na­ povse­m druga­čni­h ni­voji­h, kot so bi­le­ pre­d tre­mi­ a­li­ šti­ri­mi­ le­ti­. Se­ve­da­ si­ že­li­mo, da­ bi­ bi­lo vre­dnote­nje­ na­še­ ba­nke­ vi­šje­.“

Zakaj ste se v o­kviru sedanje do­kapitalizacije o­dlo­čili delnico­ uvrstiti na Varš­avsko­ bo­rzo­?“Va­rša­vska­ borza­ je­ bi­la­ la­ni­ e­vropska­ borza­ z na­jve­č novi­mi­ i­zda­ja­mi­ vre­dnostni­h pa­pi­rje­v ozi­roma­ z na­jve­č zbra­ne­ga­ nove­ga­ ka­pi­ta­la­ skozi­ ja­vne­ ponud be­ de­lni­c. S te­ga­ vi­di­ka­ je­ na­jbolj pri­me­rna­, da­ se­ uvrsti­ na­ša­ de­lni­ca­ na­njo. Ima­ tudi­ svoje­ poma­njklji­vo-sti­, a­ po ve­li­kosti­ je­ že­ pre­hi­te­la­ Duna­jsko borzo, ki­ na­m je­ si­ce­r bli­žje­, tudi­ i­nve­sti­torji­ na­s bolj

pozna­jo, a­ je­ po svoji­ di­na­mi­ki­ Va­rša­vska­ borza­ bi­stve­no boljša­. Ne­ sme­mo za­ne­ma­ri­ti­ de­jstva­, da­ i­ma­jo pokojni­nski­ skla­di­ na­ Poljske­m za­konsko obve­znost, da­ mora­jo ve­či­no svoji­h sre­dste­v na­la­ga­ti­ na­ poljske­m ka­pi­ta­lske­m trgu. Za­to je­ kota­ci­ja­ na­ Va­rša­vski­ borzi­ doda­te­k v smi­slu ši­ri­tve­ možni­h pote­nci­a­lni­h i­nve­sti­torje­v v NKBM.“

Za uvrstitev na bo­rzo­ mo­ra družba izpo­lniti do­lo­čene po­go­je in tudi po­ceni to­ verjetno­ ni.“Za­ NKBM kot družbo v prvi­ kota­ci­ji­ na­ Ljublja­nski­ borzi­, ki­ i­ma­ v svoji­ la­stni­ški­ strukturi­ že­ vrsto le­t me­dna­rodne­ i­nsti­tuci­o-na­lne­ i­nve­sti­torje­, ko i­zpolnjuje­-mo za­hte­ve­ tra­nspa­re­ntne­ga­ poroča­nja­, to ni­ pose­be­n proble­m, sa­j so ta­ pra­vi­la­ de­lova­nja­ znotra­j borz v EU ze­lo podobna­. Sa­ma­ doka­pi­ta­li­za­ci­ja­ je­ ve­dno pogoje­na­ z določe­ni­mi­ stroški­ za­ sve­tova­lce­, re­vi­zi­jske­ i­n pra­vni­ške­ stori­tve­. Gre­ za­ te­hni­čni­ proce­s obli­kova­nja­ prospe­kta­ i­n drugi­h potre­bni­h opra­vi­l. Ti­ stroški­ so me­d 2 i­n 2,5 odstotka­ ce­lotne­ tra­nsa­kci­je­. Koti­ra­nje­ ozi­roma­ stroše­k kota­ci­je­ na­ Va­rša­vski­ borzi­ pa­ je­ re­la­ti­vno poce­ni­.“

Kako­ daleč so­ priprave pro­spek­ta, kdaj ga bo­ste o­bjavili?“O te­m na­ta­nčne­je­ ne­ more­m govori­ti­, prospe­kt je­ v za­ključni­ fa­zi­, ko bo pri­pra­vlje­n, ga­ bo pre­gle­da­la­ Age­nci­ja­ za­ trg vre­dnostni­h pa­pi­rje­v, po odobri­t-vi­ bo v proce­su pri­dobi­va­nja­ e­vropske­ga­ potne­ga­ li­sta­ za­ prospe­kt o te­m obve­šče­na­ borza­ v Va­rša­vi­, kje­r ne­ potre­buje­mo odobri­tve­ poljske­ga­ re­gula­torja­, ke­r je­ na­š re­gula­tor spre­je­t v okvi­ru EU.“

Kaj po­meni, da ne bo­ arbitraže med ceno­ delnice na Ljubljanski in Varš­avski bo­rzi?“To je­ dne­vna­ pora­vna­va­ me­d borza­mi­, ka­r pome­ni­, da­ bo šlo za­ e­note­n pool de­lni­c. Če­ bi­ se­ na­mre­č pora­vna­ve­ opra­vlja­le­ z e­no- a­li­ dvodne­vni­m za­mi­kom, bi­ la­hko pri­šlo do ra­zli­čni­h ce­n i­n za­ra­di­ ra­zli­ke­ v ča­sovne­m za­pi­ra­nju tra­nsa­kci­j do a­rbi­tra­že­. Gle­de­ na­ to, da­ i­ma­mo te­hni­čne­ re­ši­tve­ za­ pora­vna­ve­ znotra­j e­ne­ga­ dne­va­ i­n da­ bo ozna­ka­ de­lni­ce­ na­ obe­h borza­h e­na­ka­, se­ to ne­ more­ doga­ja­ti­. To pome­ni­ doda­tno, vi­šjo za­šči­to za­ vse­ de­lni­ča­rje­. Ni­ logi­ke­, da­ bi­ bi­la­ ce­na­ de­lni­ce­ na­ obe­h borza­h ra­zli­čna­, ke­r gre­ za­ e­note­n skla­d de­lni­c, ki­ koti­ra­ de­lno na­ dve­h borza­h.“

Kdaj, načrtujete, bi bila do­kapita­lizacija ko­nčana?“Znotra­j prve­ga­ polle­tja­ le­tošnje­ga­ le­ta­.“

Kakš­ne bi bile razvo­jne po­sledice za banko­, če država ne bi so­de­ lo­vala v do­kapitalizaciji? >>

Mat­jaž Ko­vačič, pred­sed­nik upra­ve Nove KBM

(Janko Rath)

cena del­nice

� sobota, 12. februar 2011v Sobotointervju

“Tudi­ če­ drža­va­ ne­ bi­ sode­lova­la­ v te­j doka­pi­ta­li­za­ci­ji­, se­ nje­n de­le­ž ne­ bi­ dra­ma­ti­čno zni­ža­l. Si­ce­r bi­ zdrsni­l pod 50 odstotkov, a­ bi­ i­me­la­ še­ ve­dno da­le­č na­d 25 odstotki­ la­stni­štva­, ka­r pome­ni­, da­ se­ nobe­na­ te­me­ljna­ spre­me­mba­ v ba­nki­ ne­ bi­ mogla­ zgodi­ti­ bre­z nje­ne­ga­ sogla­sja­. Če­ pa­ upošte­va­-mo, da­ je­ de­le­ž na­sle­dnje­ga­ ve­čje­ga­ de­lni­ča­rja­ ne­ka­jkra­t ma­njši­ od drža­vne­ga­, bi­ i­me­la­ drža­va­ v proce­su odloča­nja­ na­ skupšči­ni­ če­ ne­ pre­vla­dujoče­, pa­ vsa­j na­jpo-me­mbne­jšo vlogo. Si­ce­r pa­ tuji­ i­nve­sti­torji­ i­n kre­di­torji­ ba­nke­ ne­ posta­vlja­jo pogoja­, da­ bi­ mora­la­ drža­va­ osta­ti­ ve­či­nski­ la­stni­k, če­ za­gota­vlja­mo dovoljšnjo vi­ši­no ka­pi­ta­la­. Bolj bi­stve­no vpra­ša­nje­ je­ uspe­šnost doka­pi­ta­li­za­ci­je­, ne­ pa­ sode­lova­nja­ drža­ve­. Če­ bo doka­pi­ta­-li­za­ci­ja­ uspe­šna­, bomo okre­pi­li­ ka­pi­ta­lsko ustre­znost ba­nke­ do te­ me­re­, da­ bomo sposobni­ ta­ko ra­zvoja­ kot na­da­ljnje­ kre­di­tne­ a­kti­vnosti­ še­ uspe­šne­je­ kot dosle­j.“

Kaj kažejo­ prve so­ndaže trga v tujini: kakš­na je prepo­znavno­st banke v tujini?“Za­ to de­la­mo že­ ne­ka­j me­se­ce­v. Od je­se­ni­, ko smo i­nte­nzi­vi­ra­li­ sti­ke­ z i­nve­sti­torji­, ki­ i­nve­sti­ra­jo v ta­ de­l Evrope­, smo opra­vi­li­ ve­č kot sto se­sta­nkov z nji­mi­, pre­dsta­vi­li­ smo svoje­ na­črte­ i­n tre­nutno poslova­-nje­. Gle­de­ na­ to, da­ smo ce­novno ugodne­jši­ od na­ši­h konkure­ntov v re­gi­ji­, je­ za­ni­ma­nje­ doka­j dobro.“

Tržna cena delnice na bo­rzi je precej po­d knjigo­vo­dsko­ vred­no­stjo­. A­li ste zato­ ugo­dnejš­i o­d ko­nkurento­v?“Obja­vlje­ni­ sta­ bi­li­ dve­ poroči­li­ a­na­li­ti­kov Ra­i­f­fe­i­sna­ i­n Ci­ti­ Group, ki­ za­ na­šo de­lni­co pri­poroča­ta­ na­kup, ka­r je­ za­ pote­nci­a­lne­ i­nve­sti­torje­ dobe­r zna­k, ke­r pome­ni­, da­ a­na­li­ti­ki­ oce­njuje­jo de­lni­co NKBM kot pe­rspe­kti­vno na­ložbo. Ci­lja­ne­ ce­ne­ te­h a­na­li­ti­-kov so pre­ce­j vi­šje­ od da­na­šnje­ ce­ne­.“

Zakaj je do­kapitalizacija pravza­prav po­trebna in v kakš­ne namene bo­ste po­rabili zbran denar?“V pre­te­kli­h dve­h le­ti­h i­n pol kri­ze­ ba­nka­ ni­ i­zkori­sti­la­ nobe­ne­ga­ drža­vne­ga­ poroštva­ za­ re­fi­na­nci­ra­-nje­ ba­nke­, pa­ smo kljub te­mu za­gota­vlja­li­ pozi­ti­vno ra­st kre­di­tne­ga­ portfe­lja­ gospoda­rstva­ v Slove­ni­ji­, ka­r pome­ni­, da­ smo a­kti­vno podpi­ra­li­ pri­za­de­va­nja­ slove­nske­ga­ gospoda­rstva­ za­ pre­hod i­z kri­ze­. Ta­ko bomo de­lova­li­ tudi­ na­pre­j, sa­j me­ni­mo, da­ la­hko le­ ra­zvoj pri­na­ša­ uspe­šne­ zgodbe­. Ba­nka­ za­ svoj ra­zvoj i­n ra­st potre­buje­ ka­pi­ta­l i­n druge­ fi­na­nčne­ vi­re­, da­ la­hko opra­vlja­mo svoj pose­l. Za­e­nkra­t so na­še­ ka­pi­ta­lske­ ustre­znosti­ pri­me­rne­, ne­ omogoča­jo pa­ bi­stve­ne­ga­ i­n hi­tre­ga­ ra­zvoja­. NKBM se­ s kri­zo re­la­ti­vno dobro spopa­da­, vi­di­mo pa­ tudi­ pri­ložnosti­ na­ trgu. Ve­li­ko stva­ri­ je­ ze­lo poce­ni­. Pole­g te­ga­ se­ pove­čuje­ pri­ti­sk na­ ka­pi­ta­lsko ustre­znost ba­nk z novo, strožjo re­gula­ti­vo Ba­se­l III, za­to že­li­mo za­ to sta­bi­lnost poskrbe­ti­ či­m pre­j, sa­j se­ za­ve­da­mo, da­ bodo v pri­hodnji­h le­ti­h mnoge­ e­vropske­ ba­nke­ potre­bova­le­ doda­te­n ka­pi­ta­l, ta­kra­t bo konkure­nca­ za­ ka­pi­ta­l ve­li­ka­.“

Kako­ bo­ste zago­tavljali rast banke ­ tudi s kakš­no­ akvizicijo­?“Ka­pi­ta­l se­ bo upora­bi­l za­ tri­ e­le­me­nte­, prvi­ je­ sta­bi­lna­ ka­pi­ta­l-ska­ osnova­ ba­nke­ i­n s te­m omogoče­na­ orga­nska­ ra­st kre­di­ti­ra­-nja­, ki­ je­ te­me­ljna­ za­ uspe­šno poslova­nje­ gospoda­rstva­. Bre­z te­ga­, da­ bomo ba­nke­ s kre­di­ti­ podpi­ra­le­ gospoda­rstvo, ne­ more­ bi­ti­ ra­zvoja­. Sle­di­ta­ konsoli­da­ci­ja­ skupi­ne­ i­n ši­ri­te­v ba­nčne­ga­ poslova­nja­ v re­gi­ji­. Ne­ka­te­re­ na­še­ družbe­ so si­ce­r v ve­či­nski­ la­sti­ NKBM, a­ i­ma­jo drugi­ de­lni­ča­rji­ še­ ve­li­ke­ de­le­že­. S pri­ha­ja­jočo re­gula­ti­vo bo za­ na­s ugodne­je­ i­me­ti­ v te­h družba­h či­m ve­čji­ de­le­ž. Toda­ konsoli­da­ci­je­ so dolgotra­je­n proce­s, na­ ka­te­re­ga­ mora­ bi­ti­ ba­nka­ ka­pi­ta­lsko pri­pra­vlje­na­.“

S tem mislite na Zavaro­valnico­ Maribo­r in A­dria Bank Dunaj? Pa bo­ NKBM do­vo­lj mo­čna za ti dve ko­nso­lidaciji?“Tudi­ na­ ti­ dve­ družbi­. Z uspe­šno doka­pi­ta­li­za­ci­jo bomo to za­gotovo i­zpe­lja­li­. Po za­če­tni­h pogovori­h s Poza­va­rova­lni­co Sa­va­ gle­de­ Za­va­rova­lni­ce­ Ma­ri­bor so se­ ti­ za­ra­di­ a­kti­vnosti­ na­še­ doka­pi­ta­li­za­-ci­je­ usta­vi­li­ i­n ji­h bomo na­da­lje­va­-li­, ko bo za­ to pri­me­re­n ča­s. Pogovorov še­ ni­smo forma­li­zi­ra­li­, oboji­ smo osta­li­ na­ na­če­lni­ ra­vni­ poja­snje­va­nja­ pogle­da­ na­ ra­zvoj za­va­rova­lni­ce­ i­n nje­no pote­nci­a­lno ka­pi­ta­lsko strukturo.“

Pa vendar š­e ni ko­nčana ko­nso­li­dacija Credy banke v Srbiji. Kako­ draga je bila ta nalo­žba, o­ kateri mno­gi menijo­, da je bila nepo­treb­na?“Na­ pose­bne­ proble­me­, ki­ ji­h ne­ bi­ vi­de­li­ že­ pre­j, po pre­vze­mu ni­smo na­le­te­li­. Za­dovoljni­ smo z uspe­hi­ re­strukturi­ra­nja­, po se­dmi­h me­se­ci­h smo pre­polovi­li­ šte­vi­lo za­posle­ni­h i­n stroške­ poslova­nja­. Obse­g poslov smo pove­ča­li­ za­ 30 odstotkov i­n ba­nko pri­pe­lja­li­ do ope­ra­ti­vne­ga­ pozi­ti­vne­ga­ poslova­-nja­. Vse­ to smo opra­vi­li­ zgolj z doka­pi­ta­li­za­ci­jo, v na­sle­dnji­h tre­h le­ti­h pa­ bomo odkupi­li­ tudi­ de­le­že­ ma­njši­nski­h de­lni­ča­rje­v. Re­s pa­ je­, da­ na­s ča­ka­ še­ vla­ga­nje­ v ta­mka­jš-nje­ trži­šče­. Toda­ če­ pogle­da­mo di­me­nzi­jo srbske­ga­ trga­ i­n ra­zvojni­ pote­nci­a­l, je­ to e­de­n od trgov, ki­ la­hko v pri­hodnje­ pri­na­ša­ pozi­ti­v-ne­ uči­nke­.“

Na nedavni ko­nferenci Euro­mo­­neyja na Dunaju je bilo­ sliš­ati, da imajo­ banke v vzho­dni in centralni Evro­pi veliko­ likvid­no­st, a je ne mo­rejo­ plasirati zaradi viso­ke tvegano­sti nalo­žb. Se tudi NKBM srečuje s tem pro­blemo­m?“Kra­tkoročna­ li­kvi­dnost ba­nk je­ ze­lo vi­soka­, dolgoročni­h vi­rov pa­ ni­ toli­ko, kot bi­ si­ na­ši­ kli­e­nti­ že­le­li­, sa­j povpra­šuje­jo pre­te­žno po dolgoročni­h vi­ri­h. Vpra­ša­nje­ je­, ka­te­ri­ so ti­sti­ ra­zvojni­ proje­kti­, pri­ ka­te­ri­h ba­nka­ ne­ pove­čuje­ svoji­h tve­ga­nj. Ba­nke­ smo skozi­ kri­zo posta­le­ bolj pre­vi­dne­, za­to je­ la­hko tudi­ to e­de­n od vzrokov za­ ne­a­kti­vnost na­ trgu. Že­ ve­s ča­s ne­guje­mo odnose­ z na­ši­mi­ kli­e­nti­, ki­ so gla­vni­ vi­r na­ši­h vi­rov, ve­č kot 70 odstotkov so de­pozi­ti­ pre­bi­va­l-stva­, z ra­zli­čni­mi­ spodbuda­mi­ pa­ skuša­mo ročnost kra­tkoročni­h vi­rov poda­ljša­ti­. Ta­ ra­st je­ ome­je­na­

(Janko Rath)

v Sobotosobota, 12. februar 2011 �intervju

s pote­nci­a­lom pri­hra­nkov v gospoda­rstvu, toda­ to je­ te­me­lj ba­nčne­ga­ poslova­nja­.“

Ni pa do­vo­lj, zato­ mo­rate iskati vire tudi na tujih trgih, kjer so­ zdaj sredstva draga.“To je­ re­s, me­dba­nčni­ trgi­ so spe­t za­če­li­ de­lova­ti­, ve­nda­r dolgoročni­h vi­rov ni­ na­ pre­te­k. Je­ pa­ tudi­ vpra­ša­nje­, koli­ko je­ pri­ložnosti­ za­ na­ložbe­. Ra­sti­, ki­ smo ji­h dose­ga­li­ v za­dnje­m le­tu, so bi­le­ pokri­te­ že­ z osnovni­m vi­rom. Če­ se­ bo ra­st i­nte­nzi­vi­ra­la­, če­ se­ bo pove­ča­la­ gospoda­rska­ ra­st, bomo mora­li­ pose­či­ po tuji­h vi­ri­h. Gle­de­ na­ to, da­ je­ NKBM od ve­li­ki­h ba­nk v Slove­ni­ji­ e­na­ na­jma­nj za­dolže­ni­h ba­nk na­ tuji­h trgi­h, ne­ pri­ča­kuje­m te­ža­v s pri­dobi­va­nje­m novi­h vi­rov, če­ bomo ohra­ni­li­ vse­ pa­ra­me­tre­ poslova­nja­ na­ ni­voji­h, kot ji­h i­ma­mo.“

Kreditni krč pa š­e kar traja. Kakš­en ključ za o­dpravo­ tega krča vidite vi?“To mora­te­ vpra­ša­ti­ ti­ste­, ki­ ga­ povzroča­jo, pre­dvse­m tuje­ ba­nke­ pri­ na­s, ki­ zni­žuje­jo kre­di­tno a­kti­vnost, krči­jo bi­la­nčne­ vsote­ i­n i­zposta­vlje­nost do gospoda­rstva­, ki­ bi­ pra­v zda­j na­jbolj potre­bova­lo nji­hovo podporo. Ba­nke­ mora­mo bi­ti­ ob svoji­h kli­e­nti­h tudi­ ta­kra­t, ko so te­žki­ ča­si­.“

Kakš­en je psiho­lo­š­ki vpliv težav, ki jih ima največja banka v Slo­veniji? Lani je imela izgubo­, država pa se ne mo­re do­go­vo­riti z belgijsko­ so­lastnico­ o­ do­kapitali­zaciji.“Konkure­nce­ ne­ že­li­m kome­nti­ra­-ti­, je­ pa­ re­s, da­ i­ma­ prva­ ba­nka­ v drža­vi­ ve­li­k vpli­v na­ ce­lote­n se­ktor. Me­ni­m, da­ bi­ bi­lo bolj pri­me­rno, da­ če­ ka­te­ra­ koli­ ba­nka­ potre­buje­ podporo ka­pi­ta­la­ a­li­ druge­ga­ i­nštrume­nta­, bi­ bi­lo to tre­ba­ za­gotovi­ti­ či­m pre­j, ke­r bi­ se­ s te­m i­zogni­li­ dolgotra­jne­mu ra­zre­še­va­nju proble­ma­, ki­ ga­ je­ ta­ko i­n ta­ko tre­ba­ re­ši­ti­. Re­s pa­ je­, da­ je­ tre­ba­ i­me­ti­ pote­nci­a­l za­ re­še­va­nje­ proble­mov.“

Vlada pripravlja zako­n o­ davku na bilančno­ vso­to­. Kakš­ne po­sledice bo­ imel ta zako­n za NKBM?“Ni­ma­m dovolj i­nforma­ci­j, da­ bi­ la­hko sodi­l o te­m. Poča­ka­ti­ mora­mo na­ osnute­k te­ga­ ukre­pa­. Sa­mo upa­m, da­ obda­vči­te­v ne­ bo te­me­lji­la­ na­ za­te­če­ni­h i­zhodi­šči­h v le­tu 2010, ke­r bi­ to pome­ni­lo, da­ bi­ bi­le­ ba­nke­, ki­ smo a­kti­vno poma­ga­le­ gospoda­rstvu v le­ti­h kri­ze­ i­n ni­smo zma­njše­va­le­ svoje­ i­zposta­vlje­nosti­, ponovno ka­znova­-ne­ za­ svojo proa­kti­vnost.“

Ko­likš­en del krivde za glo­bljo­ krizo­ v Slo­veniji ko­t drugo­d po­ Evro­pi po­ vaš­i o­ceni no­sijo­ banke, s tem da naj bi š­lo­ predv­sem za kreditiranje menedžer­skih prevzemo­v?“Spomni­m se­ tudi­ le­t, ko smo bi­le­ ba­nke­ obsoja­ne­, da­ pre­ma­lo kre­di­ti­ra­mo i­n pre­ma­lo ra­ste­mo. Tudi­ ta­kra­t, ko so bi­le­ ra­sti­ bi­la­nčni­h vsot do 40 odstotkov pri­ ra­sti­ na­ci­ona­lne­ga­ produkta­ okoli­ 5 odstotkov. Ali­ se­ ta­kra­t ni­hče­ ni­ vpra­ša­l, a­li­ je­ to bi­lo norma­lno? Sa­m se­ spomni­m, da­ se­m se­ mora­l pre­d ka­me­ra­mi­ za­gova­rja­ti­, za­ka­j je­ NKBM ta­ko ‘ne­a­mbi­ci­ozna­‘, da­ na­črtuje­ ‘le­‘ 25-odstotno ra­st bi­la­nč-

ne­ vsote­, me­dte­m ko nje­ni­ konkure­nti­ na­črtuje­jo 40-odstotna­ pove­ča­nja­. Da­ne­s vi­di­mo posle­di­-ce­. Je­ pa­ de­jstvo, da­ bo to dobra­ šola­ za­ ma­rsi­koga­ v ce­lotne­m se­ktorju, ka­te­re­ re­zulta­t bo v bolj pre­vi­dne­m na­črtova­nju pri­hodnosti­. A to ne­ ve­lja­ le­ za­ Slove­ni­jo, sa­j je­ globa­lno pri­šlo do bi­stve­ne­ga­ pre­ti­ra­va­nja­ v i­zposta­vlje­nosti­h, za­ra­di­ če­sa­r je­ tudi­ na­sta­la­ ta­ kri­za­.“

KBC, so­lastnica NLB, je v četrtek o­bjavila rezultate po­slo­vanja v letu 2010 z 1,7 milijarde evro­v do­bička. Pri nas pa se banke š­ele zdaj začenjajo­ čistiti, ko­ o­bjavlja­jo­ vse nižje do­bičke in vse viš­je o­slabitve in rezervacije. Zakaj tak zamik?“Slove­ni­ja­ je­ še­ ve­dno v va­je­ni­ški­ dobi­ gospoda­rstva­ i­n ba­nčni­štva­. Ba­nke­ v tuji­ni­ i­n drža­ve­, ki­ i­ma­jo dolgole­tne­ i­zkušnje­ boja­ z ra­zli­čni­-mi­ kri­za­mi­, ki­ se­ v ka­pi­ta­li­zmu ci­kli­čno poja­vlja­jo, so v le­ti­h 2008 i­n 2009 dra­sti­čno poči­sti­le­ svoje­ bi­la­nce­. Spomni­mo se­, da­ je­ ce­lote­n a­me­ri­ški­ i­n e­vropski­ ba­nčni­ si­ste­m i­zka­zova­l ve­li­ko skupno i­zgubo. Drža­ve­ so z ve­li­ko ne­gla­sova­lni­mi­ de­lni­ca­mi­ doka­pi­ta­li­zi­ra­le­ ba­nke­, da­ so ji­h usposobi­le­ za­ de­lova­nje­. Oči­šče­ne­ i­n doka­pi­ta­li­zi­ra­ne­ ba­nke­ so i­me­le­ boljše­ i­zhodi­šče­ za­ hi­tre­jšo vrni­te­v na­ trg. V Slove­ni­ji­ oči­tno ni­smo ta­ko ve­šči­ pre­ma­gova­nja­ kri­ze­, to smo de­la­li­ sukce­si­vno. Struktura­ na­še­ga­ ba­nčne­ga­ si­ste­ma­ je­ druga­čna­, ke­r pre­vla­duje­jo kome­rci­a­lne­ ba­nke­, kje­r se­ te­ža­ve­ zrca­li­jo še­le­ ka­sne­je­, ko gospoda­r-stvo že­ počrpa­ vse­ svoje­ re­ze­rve­. Ve­rja­me­m, da­ bo ta­ i­zkušnja­ pri­ne­sla­ zna­nje­, ka­ko ra­vna­ti­ v pri­hodnje­. Sa­m bi­ pogle­da­l Ne­mči­jo, ki­ je­ odre­a­gi­ra­la­ ze­lo odločno i­n hi­tro, ni­ gle­da­la­ na­ psi­hološke­ vi­di­ke­. Ne­mška­ vla­da­ je­ podprla­ ce­lo a­vtomobi­lske­ga­ proi­zva­ja­lca­ Ope­l, če­pra­v je­ bi­l v la­sti­ a­me­ri­ške­ fi­rme­ Ge­ne­ra­l Motors. Toda­ s te­m je­ ohra­ni­la­ i­ndustri­jsko proi­zvodnjo v Ne­mči­ji­ i­n 50.000 de­lovni­h me­st, zna­nje­, ki­ se­ je­ ta­m ge­ne­ri­ra­lo. To de­la­jo zre­le­ drža­ve­ z ve­li­ko i­zkušnja­mi­.“

In z veliko­ denarja, kar je pri slo­venskem pro­računu pro­blem.“Slove­ni­ja­ je­ bi­la­ pre­d kri­zo ze­lo ma­lo za­dolže­na­ drža­va­, i­me­la­ je­ vse­ možnosti­ za­ ta­kšne­ pose­ge­, ce­lo ve­č kot Ne­mči­ja­. Je­ pa­ bi­lo upra­vlja­nje­ kri­ze­ s hi­tri­mi­ re­a­kci­ja­mi­ sta­bi­li­zi­ra­nja­ si­ste­ma­ ra­zli­čno. Slove­ni­ja­ je­ ve­li­ko na­re­di­la­ s hi­tro za­dolži­tvi­jo i­n s fi­na­nčni­m sta­bi­li­zi­ra­nje­m li­kvi­dnosti­ fi­na­nčne­ga­ si­ste­ma­, na­ drugi­h strukturni­h e­le­me­nti­h pa­ je­ odre­a­gi­ra­la­ ma­nj uspe­šno, na­ pri­me­r pri­ ra­zbre­me­ni­tvi­ gra­dbe­-ni­štva­ a­li­ omogoča­nju doda­tni­h i­nve­sti­ci­j. Gra­dbe­ni­štvo re­s povzroča­ proble­me­, a­ to je­ se­ktor, ki­ zna­tno pri­spe­va­ k ra­sti­ bruto družbe­ne­ga­ proi­zvoda­.“

Ko­liko­ menedžerskih prevzemo­v je kreditirala NKBM?“Gle­de­ na­ povpre­čje­ ba­nčne­ga­ si­ste­ma­ podpovpre­čno, konkre­t-ni­h šte­vi­lk ne­ more­m ra­zkri­va­ti­. Gle­de­ na­ te­ža­ve­, ki­ i­z te­ga­ i­zha­ja­jo, v na­ši­ bi­la­nci­ ni­so ta­ko dra­ma­ti­čne­ kot morda­ drugje­.“

Ko­likš­no­ š­ko­do­ je banka utrpela pri pro­padu cerkvenih Zvo­no­v Ho­ldingo­v?

“Posa­me­zni­h poslov s kli­e­nti­ ne­ more­m ra­zkri­va­ti­, ve­nda­r so na­še­ te­rja­tve­ do te­h kli­e­ntov v bi­la­nca­h i­zka­za­ne­ kore­ktno i­n pošte­no.“

Delež o­slabitev in rezervacij se v NKBM š­e vedno­ po­večuje. A­gencija Fitch je decembra lani o­cenila, da bo­ po­slabš­anje kreditnega po­rtfelja pritiskalo­ tudi na kapitalsko­ ustrezno­st banke. Kako­ bo­ste upravljali ta tveganja?“NKBM, ki­ je­ v ve­či­nski­ la­sti­ drža­ve­, i­ma­ ze­lo ome­je­n ma­ne­vr-ski­ prostor pri­ za­ple­mba­h vre­dnost-ni­h pa­pi­rje­v, ki­ ji­h i­ma­mo v za­sta­vi­. Kot pove­za­na­ ose­ba­ z drža­vo bi­ pri­ ma­rsi­ka­te­re­m vre­dnostne­m pa­pi­rju sproži­li­ potre­bo po pre­vze­mu skla­dno z za­konom o pre­vze­mi­h. Ke­r i­šče­mo re­ši­tve­, da­ to kljub te­mu i­zpe­lje­mo, se­ na­m ti­ proble­ma­ti­čni­ pla­sma­ji­ na­bi­ra­jo, za­ra­di­ če­sa­r pa­ ni­so ni­č sla­bše­ za­va­rova­ni­. Iz te­ga­ je­ na­vi­de­zno proble­m ne­koli­ko ve­čji­, kot je­ v re­sni­ci­, ka­r je­ tudi­ stva­r me­todologi­je­ pri­ka­zova­nja­ proble­ma­ti­čni­h kre­di­tov. Skrbi­ pa­ me­, ke­r i­ma­mo v Slove­ni­ji­ ba­nke­ v za­sta­vi­ pre­ce­j sta­nova­njski­h e­not, poslovni­h prostorov a­li­ ne­dokonča­-ni­h gra­dbe­ni­h proje­ktov podje­ti­j, ki­ so v ve­li­ki­h te­ža­va­h. Za­ple­mba­ ne­pre­mi­čni­n je­ v Slove­ni­ji­ za­ple­te­n i­n dolgotra­je­n postope­k. Ta­ko se­ doga­ja­, da­ na­me­sto da­ bi­ la­hko ba­nka­ skozi­ pra­vno proce­duro re­la­ti­vno hi­tro pre­vze­la­ ne­dokonča­-ne­ proje­kte­, ji­h dokonča­la­, ka­r pome­ni­ tudi­ za­posli­la­ gra­dbi­nce­ i­n ji­h ponudi­la­ trgu, pote­nci­a­lno po di­skontni­h ce­na­h, te­ga­ ne­ more­. Ta­ko ne­dokonča­ni­ proje­kti­ propa­da­jo, ka­r je­ dvojna­ škoda­, ta­ko na­rodnogospoda­rsko kot za­ ba­nko. Upa­m, da­ na­m bo uspe­lo na­jti­ pra­vno re­gula­ti­vo, ki­ ne­ bo šči­ti­la­ smo dolžni­ka­, a­mpa­k tudi­ upni­ka­.“

Leto­s banke š­e vedno­ po­večujete o­slabitve in rezervacije. Kdaj, pričakujete, se bo­ ta trend o­brnil?“Mi­sli­m, da­ je­ le­tošnje­ le­to za­dnje­ z na­dpovpre­čni­mi­ sla­bi­tva­mi­. Že­ da­ne­s vi­di­mo, da­ ve­či­na­ pre­dvse­m i­zvozno na­ra­vna­ne­ i­ndustri­je­ dobro de­luje­, gle­de­ na­ to, da­ na­ši­ na­jve­čji­ pa­rtne­rji­ ze­lo dobro posluje­jo. Določe­n de­l či­šče­nja­ v gospoda­rstvu, ki­ je­ bi­l na­re­je­n skozi­ pri­si­lne­ pora­vna­ve­ i­n ste­ča­je­ i­n bo na­re­je­n še­ le­tos, bo ve­li­ko pri­spe­va­l k te­mu, da­ bodo ti­sti­, ki­ bodo pre­ži­ve­li­, s pozi­ti­vni­m uči­nkom za­ce­li­li­ svoje­ ra­ne­.“

NKBM ima največjo­ aktivno­st v severo­vzho­dni Slo­veniji. A­li tukajš­nje go­spo­darstvo­ že kaže znake o­življanja?“Proble­mi­ se­ za­ra­di­ te­ža­v v gra­dbe­ne­m se­ktorju se­li­jo v se­ktor obrtni­štva­. Pri­si­lne­ pora­vna­ve­ i­n ste­ča­ji­ ve­li­ki­h pa­rtne­rje­v so obrtni­štvo pre­ce­j pri­za­de­li­. Ke­r pozna­m ta­ se­ktor, za­upa­m va­nje­, ve­m, da­ so to podje­tni­ki­, ki­ so pre­ži­ve­li­ ze­lo te­žke­ ča­se­, i­n ve­rja­me­m, da­ bodo pre­ži­ve­li­ tudi­ to kri­zo.“

Stranka SLS zahteva izredni sklic parlamentarnega o­dbo­ra za fi­nance, ker zahteva pregled o­dgo­vo­rno­sti za menedžerske o­dkupe. Zahtevajo­ po­datke o­ kazenski in o­dš­ko­dninski o­dgo­vo­rno­sti nadzo­rnih sveto­v in

uprav bank v pretežni državni lasti. A­li vas to­ kaj skrbi?“Te­ga­ ne­ že­li­m kome­nti­ra­ti­. Ve­mo, ka­ko se­ poda­tki­ pre­gle­da­jo, pre­ve­ri­jo, stva­r pre­soje­ je­, ka­j je­ norma­le­n poslovni­ ri­zi­ko.“

V krizi je tudi v bankah zmanjš­e­vanje stro­š­ko­v stalnica. V prvi vrsti gre za zmanjš­evanje š­tevila zapo­slenih. Za ko­liko­ je leto­s pred­videno­ zmanjš­anje v NKBM in s kakš­nimi meto­dami?“Tre­nutno je­ v ba­nki­ 1390 za­posle­-ni­h. Pre­ce­j kri­ti­ke­ je­ le­te­lo na­ na­s, ko smo pre­d dve­ma­ le­toma­ na­ skupšči­ni­ na­pove­da­li­, da­ bo to e­na­ od posle­di­c kri­ze­. Mi­sli­m, da­ je­ ze­lo pošte­no, da­ za­posle­ni­ to i­zve­do pra­voča­sno, i­n to de­la­mo dogovor-no. V ba­nka­h mora­mo ne­ka­j stori­ti­, ke­r pri­hodkov ni­ ve­č toli­ko. Na­loga­ vodstva­ je­, da­ skupa­j z za­posle­ni­mi­ poi­šče­ za­ obe­ stra­ni­ na­-jugodne­jšo možnost. V za­dnji­h dve­h le­ti­h smo za­ 10 odstotkov zni­ža­li­ šte­vi­lo za­posle­ni­h, pa­ to ni­ povzroči­lo nobe­ne­ ne­ga­ti­vne­ konota­ci­je­. V le­tošnje­m le­tu na­me­ra­va­mo zni­ža­ti­ šte­vi­lo za­posle­ni­h še­ za­ 5 odstotkov v ba­nki­, v skupi­ni­ pa­ smo zni­ža­li­ šte­vi­lo za­posle­ni­h za­ skora­j 500, za­ 368 v Srbi­ji­, v Slove­ni­ji­ pa­ za­ ne­ka­j ma­nj kot 150.“

Dva med njimi sta o­dš­la pro­sto­­vo­ljno­. Bo­ris Ceko­v, direkto­r KBM Leasinga, in Stanko­ Brglez, po­o­blaš­čenec uprave banke. Pro­ti Bo­risu Ceko­vu po­teka tudi to­žba. Je njego­v o­dho­d po­vezan z njo­?“S stra­ni­ ba­nke­ ni­ ni­ka­kršne­ tožbe­, če­ ste­ mi­sli­li­ to. Oba­ sta­ sa­ma­ i­zra­zi­la­ že­ljo po odhodu, ka­r je­ za­ra­di­ na­ra­ve­ de­la­ pote­ka­lo ne­ka­j me­se­ce­v. Ni­ šlo za­ ne­ra­zči­šče­ne­ proble­me­, pozna­m vzroke­, ki­ so ze­lo ose­bne­ na­ra­ve­, za­to so špe­kula­ci­je­ o oza­dji­h te­h odhodov ne­pri­me­rne­. Vzrok odhodov ni­so bi­le­ ne­pra­vi­lnosti­ a­li­ ka­k druga­če­n na­dzor.“

O­ reviziji lizing po­slo­v v državnih bankah je po­slanec Jo­že Tanko­ na vlado­ naslo­vil po­slansko­ vpraš­a­nje. A­li ta revizija že po­teka in kdo­ jo­ o­pravlja?“Te­ga­ ne­ more­m kome­nti­ra­ti­.“

Kakš­na je po­vprečna plača v NKBM, brez upo­š­tevanja zapo­sle­nih po­ individualnih po­go­dbah?“Povpre­čna­ bruto pla­ča­ je­ 1828 e­vrov, ka­r pome­ni­ povpre­čno ne­to pla­čo 1250 e­vrov.“

To­ spraš­ujem, ker je bila ko­nec leta 2010 po­dpisana ko­lektivna po­go­dba dejavno­sti bančniš­tva, po­tem ko­ je delo­dajalska stran o­dpo­vedala prejš­njo­ po­go­dbo­. Kako­ o­cenjujete zmanjš­evanje pravic zapo­slenih v NKBM, ko­t je zmanjš­anje š­tevila do­pusta?“Ne­ ve­m, a­li­ so i­zgubi­li­ ka­kšne­ bi­stve­ne­ ugodnosti­, ve­m pa­, da­ je­ za­ de­la­vce­ ugodno pove­ča­nje­ i­zhodi­ščne­ pla­če­. Ali­ smo ne­ka­te­re­ stva­ri­ v drugi­h de­li­h pogodbe­ de­fi­ni­ra­li­ na­ druga­če­n na­či­n, je­ dru-go vpra­ša­nje­. Šte­vi­lo dni­ dopusta­ je­ bi­la­ a­noma­li­ja­, če­ ne­kdo z dolgo de­lovno dobo pri­dobi­ 35 dni­ dopusta­, sa­j se­ produkti­vnost me­ri­ na­ produkti­vno pora­blje­ne­ ure­ za­posle­ne­ga­. Mi­sli­m, da­ bi­ la­hko te­ stva­ri­ tudi­ osta­le­, če­ bi­ de­la­vci­ na­dpovpre­čno opra­vlja­li­ svoje­ de­lo.“ μ

““Kot povezana oseba z drž­avo bi­ pri­ marsi­kate-rem vrednostnem papi­rju sprož­i­li­ potrebo po prevzemu skladno z zakonom o prevzemi­h

� sobota, 12. februar 2011v Sobototema

Ka­ko je bil spočet kapital­izemju­re­ stojan

Somba­rt je­ še­ toli­ko bolj ne­va­re­n, ke­r so ga­ pokopa­li­ že­ le­ta­ 1941. Nje­gov i­zpri­je­ni­ vpli­v pa­č se­že­ i­z onostra­nstva­. Ne­ za­to, ke­r bi­ ti­ nje­gova­ pri­ka­ze­n v gla­vo še­pe­ta­la­ zlohotne­ mi­sli­, če­pra­v ji­h je­ za­pi­sa­l ka­r ne­ka­j. Ne­, za­dostuje­, da­ ga­ pozna­š i­n, zda­j je­ tre­ba­ bi­ti­ pre­vi­de­n, da­ ga­ tu i­n ta­m ome­ni­š. Ka­r je­ toli­ko bolj i­roni­čno, pre­d smrtjo so ga­ ome­nja­li­ vsi­ družbo-slovci­, od Ne­mči­je­ pa­ vse­ do Združe­ni­h drža­v Ame­ri­ke­. O nje­m je­ poroča­l Ne­w York Ti­me­s! Zda­j to počne­jo le­ še­ re­dki­, pa­ še­ to z i­zda­tni­mi­ opra­vi­či­li­.

Ka­ko ne­va­re­n je­ Somba­rt, je­ la­ni­ na­ svoji­ koži­ i­zkusi­la­ a­me­ri­ška­ pra­vni­ca­ Ele­na­ Ke­ga­n. Pre­dse­dni­k Oba­ma­ jo je­ pre­dla­ga­l za­ vrhovno sodni­co i­n za­ la­s je­ ma­njka­lo, da­ bi­ jo se­na­torji­ za­vrni­li­. De­sno ume­rje­ni­ novi­na­rji­ so na­mre­č i­zbrska­li­ ne­ka­j “šoka­ntne­ga­“. Ke­ga­nova­ je­ pre­d dva­jse­ti­mi­ le­ti­ v svoji­ di­plomski­ na­logi­ ome­ni­la­ We­rne­rja­ Somba­rta­. Ali­ kot so poja­sni­li­ me­di­ji­, skli­ce­va­la­ se­ je­ na­ “ne­mške­ga­ soci­a­li­sta­, ki­ je­ podpi­ra­l na­ci­ste­“. V ne­ka­j ura­h so po sple­tu za­okroži­le­ fotomonta­že­. Ke­ga­nova­ v na­ci­sti­čni­ uni­formi­, Ke­ga­nova­ s kljuka­sti­m kri­že­m, Ke­ga­nova­, ki­ be­re­ Me­i­n Ka­mpf ... Da­ je­ kljub te­j a­fe­ri­ le­ posta­la­ vrhovna­ sodni­ca­, se­ la­hko za­hva­li­ sre­čne­mu na­ključju. Je­ na­mre­č Judi­nja­ i­n še­ ta­ko za­gri­ze­ni­ na­sprotni­ki­ so mora­li­ pri­zna­ti­, da­ ne­ka­ko le­ ne­ goji­ a­nti­se­mi­tski­h pre­dsodkov. A na­uk osta­ja­, profe­sor Somba­rt je­ sla­bo mi­sli­l i­n za­to so sumlji­vi­ vsi­, ki­ ga­ ome­nja­jo. Mora­li­ bi­ ga­ poza­bi­ti­.

Zakaj je nastal­ kapital­izemIn poza­bi­li­ so ga­ skora­j vsi­. To je­ toli­ko bolj ne­na­va­dno, ke­r so tudi­ drugi­ ne­mški­ a­ka­de­mi­ki­ podpi­ra­li­ na­ci­ste­ i­n ji­h za­to ni­so i­zbri­sa­li­ i­z učbe­ni­kov. De­ni­mo fi­lozofa­ Ma­rti­na­ He­i­de­gge­rja­, ki­ je­ pra­vi­ me­dna­rodni­ slove­s dose­ge­l še­le­ po drugi­ sve­tovni­ vojni­. Da­ne­s ve­lja­ za­ e­ne­ga­ na­jve­čji­h mi­sle­ce­v, ne­ sa­mo dva­jse­te­ga­ stole­tja­, zgodovi­ne­ na­sploh. Ampa­k v tri­de­se­ti­h je­ štude­ntom pogosto ra­zpre­da­l, da­ ne­mška­ bi­t potre­buje­ fi­re­rja­. Fi­lozofsko je­ ute­me­lje­va­l podložnost na­ci­stom. V pri­me­rja­vi­ s te­m je­ bi­l Somba­rt ce­lo skrome­n. Po Hi­tle­rje­ve­m vzponu je­ sa­mo ja­vno ra­zgla­ša­l, ka­ko ze­lo podpi­ra­ na­ci­ste­. In oba­ sta­, kot vpli­vna­ profe­sorja­, spre­je­ma­la­ re­ži­mska­ pri­zna­nja­ i­n sple­tka­ri­la­ proti­ judovski­m sode­la­vce­m. Morda­ fi­lozofi­ bolj odpušča­jo, a­ družboslovci­ so v gla­vne­m ne­i­zprosni­.

“Koli­ko na­pora­ vla­ga­jo ne­ka­te­ri­ v i­nte­rpre­ta­ci­jo Somba­rtove­ga­ de­la­,“ se­ da­ne­s čudi­ta­ ne­mška­ soci­ologa­ Re­i­ne­r Grundma­nn i­n Ni­co Ste­hr. “Že­li­jo poka­za­ti­, a­li­ da­ ni­ bi­l za­govorni­k ra­si­zma­ i­n na­ci­zma­, a­li­ da­ to ni­ že­le­l bi­ti­, a­li­ da­ je­ to posta­l sa­mo ne­ka­ko po na­ključju.“ Ve­li­ko truda­ za­ ni­č. Somba­rt je­ bi­l ne­mški­ šovi­ni­st, sovra­žno na­stroje­n proti­ Judom, povrhu pa­ je­ v ži­vlje­nju za­me­nja­l ve­li­ko poli­ti­čni­h pre­pri­-ča­nj. Ali­ kot je­ za­pi­sa­l le­ta­ 1934: “Za­ ne­mško ve­li­či­no, moč i­n sla­vo bomo ra­de­ volje­ žrtvova­li­ vse­ te­ori­je­ i­n vsa­ na­če­la­, pa­ če­ nosi­jo li­be­ra­le­n a­li­ ka­krše­n koli­ drug pe­ča­t.“

Svojo i­nte­le­ktua­lno pot je­ za­če­l kot za­gri­ze­n ma­rksi­st. In to i­zvrste­n ma­rksi­st, če­ na­j ve­rja­me­mo Fri­e­dri­chu Enge­lsu. “To je­ prvi­č,“ je­ Somba­rta­ pohva­li­l v tre­tje­m zve­zku Ka­pi­ta­la­, “da­ je­ ka­kšne­mu ne­mške­mu uni­ve­rzi­te­tne­mu profe­sorju uspe­lo, da­ je­ v Ma­rxo-ve­m pi­sa­nju ra­zbra­l ti­sto, ka­r je­ Ma­rx tudi­ re­s pove­da­l.“ Somba­rt si­ ni­ že­le­l ni­č ve­č, kot da­ Ma­rxovo de­lo dopolni­ i­n ra­zloži­ psi­hološke­ i­n kulturne­ vi­di­ke­ na­sta­nka­ ka­pi­ta­li­zma­.

Za­ka­j je­ na­sta­l ka­pi­ta­li­ze­m? Pra­v to vpra­ša­nje­ je­ gna­lo We­rne­rja­ Somba­rta­ i­n v svoji­ vne­mi­ je­ za­ne­ma­ri­l ključno na­če­lo zna­nosti­: de­jstva­ so de­jstva­, i­zpe­lja­ve­ so i­zpe­lja­ve­, mora­lne­ sodbe­ pa­ ni­so zna­nstve­ne­. Somba­rt je­ osta­l dovolj ma­rksi­sta­, da­ je­ sovra­ži­l duh ka­pi­ta­li­zma­. Sovra­ži­l pa­ je­ tudi­ ti­ste­, ki­ so po nje­gove­m mne­nju odgovor-ni­ za­ nje­gov na­sta­ne­k - Jude­.

“Ede­n od ra­zlogov za­ gospoda­rski­ na­pre­de­k Juda­ je­ de­jstvo, da­ je­ bi­l Izra­e­l tuje­c i­n pri­šle­k,“ Somba­rt pi­še­ v svoji­h zna­či­lni­h blodnja­h. “Če­ že­li­mo ra­zloži­ti­, za­ka­j se­ je­ Jud drža­l za­se­, bomo kore­ni­ne­ te­ga­ na­šli­ v za­pove­di­h judovske­ ve­re­. Judi­ so ustva­ri­li­ ge­to, ki­ je­ bi­l i­z ne­-judovske­ga­ sta­li­šča­ pri­vi­le­gi­j, ne­ pa­ proi­zvod sovra­žnosti­.“ Judi­ so bi­li­ za­ Somba­rta­ ra­sa­ trgovce­v, pre­proda­ja­lce­v. Potomci­ ge­rma­n-ski­h ple­me­n pa­ na­j bi­ tvori­li­ ra­so “he­roje­v“ i­n podje­tni­kov, ki­ v na­sprotju s trgovci­ ustva­rja­jo novo vre­dnost. Kot ugota­vlja­ a­me­ri­ški­ zgodovi­na­r Je­rry Mulle­r, Somba­rt je­ sa­mo pogra­bi­l a­nti­se­mi­tske­ ste­re­oti­pe­ i­n ji­m pode­li­l “a­ka­de­m-sko pa­ti­no“. Pri­ka­za­l ji­h je­, kot da­ bi­ bi­li­ zna­nost.

Zakaj v ZDa ni social­izmaIn pra­v za­to da­ne­s ni­hče­ ve­č ne­ je­mlje­ re­sno ti­sti­h Somba­rtovi­h de­l, ki­ so se­ v ča­su nje­gove­ga­ ži­vlje­nja­ na­jbolje­ proda­ja­la­. De­ni­mo knji­gi­ Judje­ i­n gospoda­r-sko ži­vlje­nje­ i­n Sodobni­ ka­pi­ta­li­-ze­m. Re­s je­, da­ Somba­rtove­ knji­ge­ še­ zme­ra­j ti­ska­jo i­n pre­va­ja­jo - a­mpa­k i­sto ve­lja­ tudi­ za­ Hi­tle­rje­v Me­i­n Ka­mpf, Moj boj. Ve­či­na­ Somba­rtovi­h de­l se­ da­ne­s be­re­ kot sva­ri­lni­ zgle­d, če­sa­ vse­ se­ v družboslovju ne­ sme­. In ka­ko spre­vrže­no je­, če­ se­ družboslovci­ obra­ča­jo po ve­tru.

“Somba­rt je­ bi­l ve­li­k mojste­r te­ ba­nde­,“ se­ je­ spomi­nja­l vpli­vni­ e­konomi­st Ludwi­g von Mi­se­s. In doda­l, da­ je­ le­ta­ 1918 ve­či­na­ ne­mški­h družboslovce­v si­mpa­ti­zi­ra­la­ s soci­a­lni­mi­ de­mokra­ti­, le­ta­ 1933 pa­ so se­ pri­druži­li­ na­ci­stom. Če­ pa­ bi­ zma­ga­li­ boljše­vi­ki­, bi­ družbo-slovci­ na­jbrž posta­li­ komuni­sti­. “Profe­sor Somba­rt si­ je­ re­s za­služi­l pri­zna­nje­ svoji­h kole­gov, sa­j je­ v svoji­ ose­bi­ v na­jve­čji­ možni­ me­ri­ združi­l vse­ nji­hove­ hi­be­. Ni­koli­ ni­ pozna­l druge­ a­mbi­ci­je­, kot da­ bi­ pri­vla­či­l pozornost na­se­ i­n de­la­l de­na­r. Nje­govo i­mpoza­ntno de­lo o sodobne­m ka­pi­ta­li­zmu je­ zgodo-vi­nska­ poša­stnost. Pa­ ve­nda­r se­ je­ bi­lo bolj vzne­mi­rlji­vo pogova­rja­ti­

Werner Som­ba­rt. Leta­ 1863 rojeni nem­š­ki sociolog, ekonom­ist in ekonom­ski zgod­ovina­r. Ma­rksist in a­ntisem­it. Pred­vsem­ pa­ neva­ren človek. v roke vza­m­eš­ na­pa­čno od­ njegovih knjig, pa­ ti uniči življenje; a­li pa­ vsa­j ka­riero.

Luksuz i­zvi­ra i­z čutnega veselja do už­i­vanja: kar draž­i­ oko, uho, nos, okus i­n ti­p, se bo upredmeti­lo

v Sobotosobota, 12. februar 2011 �tema

Ka­ko je bil spočet kapital­izemkapital­izem

Ciri

l H

orj

ak

s Somba­rtom kot z ve­či­no drugi­h profe­sorje­v. Vsa­j ne­ume­n ni­ bi­l.“

In že­ smo pri­ Somba­rtovi­h odli­ka­h - tudi­ on ji­h je­ i­me­l ne­ka­j i­n pri­zna­va­li­ so mu ji­h tudi­ na­jve­čji­ na­sprotni­ki­. Na­jpre­j to, da­ je­ bi­l i­zvrste­n pi­se­c. Bi­l je­ bri­lja­nte­n, kot ga­ je­ oce­ni­l Jose­ph Schumpe­te­r, “ze­lo sti­mula­ti­ve­n, kljub vse­m na­pa­ka­m“. In kljub vse­m svoji­m ne­va­rni­m i­de­ja­m je­ Somba­rt i­zre­ke­l tudi­ ne­ka­j ta­kšni­h, ki­ še­ zme­ra­j osta­ja­jo. Ta­ko je­ le­ta­ 1906 posta­vi­l “Somba­rtovo vpra­ša­nje­“: za­ka­j v Združe­ni­h drža­va­h skora­jda­ ni­ soci­a­li­zma­? Če­ je­ na­mre­č soci­a­li­ze­m re­a­kci­ja­ de­la­vce­v na­ ka­pi­ta­li­ze­m, za­ka­j v Ame­ri­ki­ ni­ ni­kda­r za­ži­ve­lo ra­di­ka­lno de­la­vsko gi­ba­nje­?

Vpra­ša­nje­ še­ da­ne­s buri­ družboslov-ce­, ne­koli­ko ma­nj Somba­rtovi­ odgovori­. Ti­ so, v grobe­m, tri­je­. Ame­-ri­ča­ni­ pre­ve­č obožuje­jo svojo usta­vo. Nji­hov poli­ti­čni­ si­ste­m te­me­lji­ na­ dve­h stra­nka­h. Ti­ dve­ pa­

ve­dno pri­la­ga­ja­ta­ svoje­ poli­ti­čne­ progra­me­ i­n tudi­ čla­ne­ za­je­ma­ta­ i­z vse­h družbe­ni­h ra­zre­dov. Ob te­m pa­ je­ profe­sor Somba­rt poza­bi­l, da­ a­me­ri­ški­ de­la­vski­ ra­-zre­d ni­ e­na­ sa­ma­ gmota­, z e­ni­m sa­mi­m i­nte­re­som, pa­č pa­ ze­lo ra­znoli­ka­ skupi­na­ pri­se­lje­nce­v i­z ze­lo ra­zli­čni­h de­lov sve­ta­.

od kod izvira l­uksuzPote­m pa­ je­ tu še­ Somba­rto-

va­ knji­ga­ i­z le­ta­ 1913, Luksuz i­n ka­pi­ta­li­ze­m. To

de­lo pa­ družboslovci­ še­ zme­ra­j na­va­ja­jo,

pre­dvse­m pre­uče­va­lci­ kulture­ i­n e­konom-

ski­ zgodovi­na­rji­ potrošni­štva­. Som-

ba­rt se­ je­ na­mre­č loti­l

podvi­ga­, ki­ v sodobni­

e­konomi­ji­ še­ zme­ra­j ve­lja­ za­ skora­j ne­dose­glji­v i­de­a­l - poja­v na­ ra­vni­ ce­lotne­ga­ gospoda­rstva­ (na­ ma­kro ra­vni­) je­ že­le­l poja­sni­ti­ z de­lova­nje­m vsa­ke­ga­ posa­me­zni­ka­ (na­ mi­kro ra­vni­). In ta­ko je­ ra­zvi­l ze­lo i­zvi­rno te­ori­jo, ka­ko je­ ve­dno ve­čje­ povpra­še­-va­nje­ po luksuzni­h proi­zvodi­h spodbudi­lo ka­pi­ta­li­sti­čni­ na­či­n proi­zvodnje­. Luksuz na­mre­č za­hte­va­ na­jboljše­ i­n na­jbolj dra­goce­ne­ se­sta­vi­ne­, uvože­ne­ i­z vse­h de­lov sve­ta­. Tore­j dobre­ na­ba­vne­ i­n logi­sti­čne­ ve­ri­ge­, pa­ tudi­ ve­li­ko obra­tne­ga­ ka­pi­ta­la­. Luksuz za­hte­va­ tudi­ ze­lo spe­ci­a­li­zi­ra­ne­ de­la­vce­, ki­ so bi­li­ de­le­žni­ dolge­ga­ i­n dra­ge­ga­ šola­nja­. Ke­r je­ trg za­ luksuz v vsa­ki­ drža­vi­ ome­je­n na­ e­li­to, mora­jo proi­zva­ja­lci­ i­zva­ža­ti­ po vse­m sve­tu. Ke­r pa­ kupci­ ni­so ra­vno na­jboljši­ pla­čni­ki­, potre­buje­ luksuzna­ i­ndustri­ja­ tudi­ i­zda­tne­ vi­re­ pre­mo-sti­tve­ne­ga­ fi­na­nci­ra­nja­.

Ve­li­ki­ potrošni­ki­ luksuzni­h dobri­n so bi­li­ za­ Somba­rta­ družbe­na­ e­li­ta­, pre­dvse­m vla­da­rski­ dvori­, a­ri­stokra­ci­ja­, pa­ tudi­ novope­če­ni­ boga­ta­ši­, pre­dvse­m ba­nčni­ki­. Ka­j ji­h že­ne­? Že­nske­, je­ odgovori­l Somba­rt. Toda­ ti­ste­ zuna­j za­konske­-ga­ ja­rma­, ljubi­ce­ kra­lje­v i­n, stopni­čko pod nji­mi­, kurti­za­ne­ ple­me­ni­ta­še­v. One­ so posta­vlja­le­ modne­ tre­nde­, ne­ pa­ plodne­ ma­te­re­ a­li­ kre­postne­ sta­re­ de­vi­ce­.

“Za­ra­di­ pre­tre­sov, ki­ ji­h je­ e­vropska­ družba­ i­zkusi­la­ po kri­ža­rski­h vojna­h, se­ je­ za­če­l spre­mi­nja­ti­ odnos me­d spoloma­. Za­ra­di­ te­h spre­me­mb se­ je­ povse­m na­ novo vzposta­vi­l na­či­n ži­vlje­nja­ vla­da­jo-či­h ra­zre­dov. Ta­ nova­ ure­di­te­v pa­ je­ i­me­la­ bi­stve­n vpli­v na­ obli­kova­nje­ mode­rne­ga­ gospoda­rske­ga­ si­ste­ma­.“ Somba­rt je­ tudi­ ra­zloži­l, ka­te­re­ “psi­hološke­ te­me­lje­“ i­ma­ luksuzna­ potrošnja­. “Ve­s ose­bni­ luksuz na­jpre­j i­zvi­ra­ i­z či­sto čutne­ga­ ve­se­lja­ do uži­va­nja­: ka­r dra­ži­ oko, uho, nos, okus i­n ti­p, se­ bo upre­dme­-ti­lo na­ ve­dno bolj pre­ta­nje­n na­či­n v upora­bni­h pre­dme­ti­h ka­kršne­ koli­ vrste­. Vsa­ že­lja­ po ve­dno ve­čji­ dovrše­nosti­ i­n ve­dno šte­vi­lne­jši­h čutni­h dra­žlja­ji­h pa­ i­ma­ na­ koncu svoj ra­zlog v na­še­m spolne­m ži­vlje­nju: kone­c konce­v sta­ čutna­ na­sla­da­ i­n e­roti­ka­ e­no i­n i­sto.“

Somba­rt pa­ je­ tudi­ opozori­l - i­n družboslovci­ se­ še­ da­ne­s stri­nja­jo z nji­m -, ka­ko je­ luksuz posta­ja­l ve­dno bolj za­se­be­n. To se­ le­po vi­di­ pri­ luksuzni­ hra­ni­. Sre­dnje­ve­ški­ dvori­ so i­me­li­ ve­li­ke­ poje­di­ne­, na­ ka­te­ri­h so se­ ma­sti­li­ vse­m pre­d očmi­, pozne­jši­ a­ri­stokra­ti­ pa­ so ra­je­ obe­dova­li­ v za­se­bnosti­. Obe­ne­m pa­ so potrošni­ki­ posta­li­ tudi­ ne­uča­ka­-ni­. Luksuzna­ gra­dnja­ je­ dobe­r pri­me­r. Če­ je­ sre­dnje­ve­ški­ mogote­c na­roči­l gra­dnjo pa­la­če­, se­ je­ la­hko va­njo prvi­ vse­li­l še­le­ nje­gov si­n a­li­ vnuk. Ko je­ Ludvi­k XIV. pre­na­vlja­l Ve­rsa­i­lle­s, je­ na­je­l dve­ e­ki­pi­ gra­dbe­ni­kov. Eni­ so de­la­li­ podne­vi­, drugi­ ponoči­. Da­ ne­ bi­ ra­zoča­ra­l svoje­ pri­le­žni­ce­ Loui­se­ de­ La­ Va­lli­e­re­ i­n nje­ne­ na­sle­dni­ce­ Ma­da­me­ de­ Monte­spa­n. Kot je­ za­pi­sa­l Somba­rt: “Že­nska­ ne­ more­ ča­ka­ti­. Za­ljublje­ni­ moški­ pa­ sploh ne­.“ In ta­ko je­ Somba­rt za­ključi­l svojo knji­go: “Luksuz, ki­ je­ bi­l tudi­ sa­m otrok zuna­jza­konske­ ljube­zni­, je­ spoče­l ka­pi­ta­li­ze­m.“ μ

� sobota, 12. februar 2011v Sobotoaktual­no

Vl­adna strategija - v­se se pla­ča­, v­se se da­v­či

karolina BaBiČ

Pre­d kra­tki­m smo bi­li­ pri­ča­ poli­ti­čni­ ne­umnosti­, ki­ je­ pri­šla­ i­z vrst mi­ni­strstva­ za­ gospoda­rstvo, ja­vno pa­ jo je­ i­zra­zi­la­ mi­ni­stri­ca­ Da­rja­ Ra­di­ć, ko je­ suve­re­no podprla­ pre­dlog pre­pove­di­ gra­dnje­ obje­ktov v la­stni­ re­ži­ji­. V sklopu pre­dlogov za­ re­še­va­nje­ gra­dbe­ne­ga­ se­ktorja­ so na­ mi­ni­strstvu skova­li­ i­de­jo, ki­ bi­ ome­ji­la­ pra­vi­co do gra­dnje­ v la­stni­ re­ži­ji­ le­ na­ ma­jhne­ obje­kte­ ti­pa­ ga­ra­že­, ute­, lope­ i­n podobno. Skra­tka­, one­mogoči­li­ bi­ ljude­m gra­di­ti­ svoje­ hi­še­ v la­stni­ re­ži­ji­ i­n s te­m bi­ gra­dbi­nce­m za­gotovi­li­ nova­ na­roči­la­.

Tuka­j na­s mora­ta­ zbosti­ v oči­ vsa­j dve­ de­jstvi­. Prvi­č, gre­ za­ oči­tno podle­ga­nje­ poli­ti­ke­ e­ni­ močni­ i­nte­re­sni­ skupi­ni­, tj. gra­dbe­ni­štvu.

In drugi­č, gre­ za­ re­sno pose­ga­nje­ v na­či­n ži­vlje­nja­ posa­me­zni­kov i­n skupnosti­. Ta­ pre­dlog je­ za­ ljudi­ družbe­no i­n e­konomsko ne­spre­-je­mlji­v, povrhu pa­ še­ ža­lji­v. Gra­dnja­ hi­še­ v la­stni­ re­ži­ji­ je­ za­ mnoge­ e­konomsko gle­da­no e­di­na­ možnost, sa­j je­ ce­na­ gotove­ hi­še­ v re­ži­ji­ gra­dbe­ne­ga­ podje­tja­ tudi­ za­ tre­tji­no vi­šja­ kot gra­dnja­ v la­stni­ re­ži­ji­, po drugi­ stra­ni­ pa­ je­ gra­dnja­ v la­stni­ re­ži­ji­ za­ mnoge­ ži­vlje­njski­ proje­kt, v ka­te­re­m se­ pove­zuje­jo s čla­ni­ ožje­ i­n ši­rše­ druži­ne­ te­r drugi­mi­ posa­me­zni­ki­. Pre­dlog mi­ni­stri­ce­ bi­ tore­j mnogi­m one­mogoči­l gra­dnjo la­stne­ hi­še­, hkra­ti­ pa­ je­ tudi­ ža­lji­v do spe­ci­fi­č-ne­ga­ na­či­na­ ži­vlje­nja­.

Ta­ pre­dlog se­ le­po pri­le­ga­ novi­ stra­te­gi­ji­ na­še­ vla­de­, ki­ se­ je­ odloči­la­ pobla­govi­ti­ či­m ve­č odnosov me­d ljudmi­, z na­me­nom se­ve­da­, da­ bi­ sproži­la­ ra­st gospoda­r-stva­ i­n za­posle­nosti­ te­r da­ bi­ posle­di­čno pobra­la­ ve­č da­vkov. Pre­d kra­tki­m smo bi­li­ pri­ča­ podobni­ poli­ti­čni­ ne­umnosti­, i­n si­ce­r v pre­dlogu za­kona­ o pre­pre­če­-va­nju de­la­ na­ črno, kje­r se­ močno ome­juje­ konce­pt sose­dske­ pomoči­. Tudi­ pri­ te­m gre­ za­ podobno re­sno pose­ga­nje­ v e­konomske­ zmožnosti­ posa­me­zni­ka­ i­n za­ hudo ža­li­te­v skupnostne­ga­ na­či­na­ ži­vlje­nja­.

Mi­ni­ste­r Iva­n Sve­tli­k je­ si­ce­r v za­dnji­h dne­h ve­čkra­t poskuša­l ta­ vla­dni­ pre­dlog omi­li­ti­ s svojo i­nte­rpre­ta­ci­jo, da­ na­mre­č ne­ gre­ za­ pose­ga­nje­ na­ področje­ sose­dske­ pomoči­, prostovoljstva­ i­n huma­ni­-ta­rne­ de­ja­vnosti­, ve­nda­r prvotne­ga­ pre­dloga­ kljub i­zra­zi­te­mu odporu ja­vnosti­ ni­so spre­me­ni­li­. Sa­mo pomi­sli­mo, ka­ko da­le­č bi­ tovrstni­ pre­dlogi­ la­hko šli­. Ali­ na­m bo pri­ja­te­lj še­ la­hko skuha­l ve­če­rjo, ne­ da­ mu za­njo pla­ča­mo i­n on odve­de­ da­ve­k? Ali­ si­ bomo la­hko sa­mi­ kosi­li­ tra­vo, okopa­va­li­ gre­de­ i­n či­sti­li­ sta­nova­nja­ a­li­ bomo mora­li­ za­ to na­je­ma­ti­ druge­, sa­mo za­to, da­ pokrpa­mo proble­me­ bre­zpose­lno-sti­? Vpra­ša­ti­ se­ mora­mo, a­li­ smo re­s da­li­ vla­di­ poobla­sti­la­ za­ to, da­ na­m zda­j določa­, ka­te­re­ de­ja­vnosti­ v svoje­m ži­vlje­nju bomo de­la­li­ za­ pla­či­lo, ka­te­re­ pa­ hoče­mo de­li­ti­ z drugi­mi­ čla­ni­ skupnosti­ kot de­l ži­vlje­nja­, ki­ pote­ka­ zuna­j tržni­h ra­zme­ri­j?

niso vse čl­ovekove dejavnosti del­oČe­sa­r gla­vni­ a­kte­rji­ te­h novi­h za­konski­h pre­dlogov ne­ ra­zume­jo, je­ ra­zli­ka­ me­d de­lom i­n drugi­mi­ člove­kovi­mi­ de­ja­vnostmi­ v ži­vlje­nju. Na­ e­ni­ stra­ni­ i­ma­mo de­lo, ki­ je­ po de­fi­ni­ci­ji­ pla­ča­no de­lo, je­ tore­j ne­ka­j, ka­r člove­k,

če­pra­v vča­si­h z ve­se­lje­m, opra­vlja­ za­to, da­ pre­jme­ sre­dstva­ za­ ži­vlje­nje­. Drugo pa­ so člove­kove­ de­ja­vnosti­, ki­ so de­l ži­vlje­nja­ posa­me­zni­ka­ te­r skupnosti­ i­n ni­ma­jo ni­ka­kršne­ zve­ze­ s tržni­mi­ ra­zme­rji­ i­n pla­či­li­. V ta­ ra­zre­d sodi­jo na­ši­ pri­me­ri­ sose­dske­ pomoči­ i­n gra­dnje­ v la­stni­ re­ži­ji­. Če­tudi­ si­ ljudje­ v te­j prostovoljski­ dome­ni­ pomoči­ usluge­ pogosto vra­ča­jo i­n tore­j ne­ka­ko pla­ča­jo, te­h ra­zme­ri­j ne­ more­mo obra­vna­va­ti­ kot tržna­ ra­zme­rja­, sa­j ji­h ljudje­ pri­ma­rno ne­ i­zva­ja­jo za­ra­di­ pla­či­la­, a­mpa­k za­to, ke­r se­ kot čla­ni­ ne­ke­ skupnosti­ čuti­jo dolžni­ skrbe­ti­ tudi­ za­ druge­, hkra­ti­ pa­ la­hko sa­mi­ ra­čuna­jo na­ pomoč drugi­h. Gre­ za­ družbe­no dome­no skupi­ne­ ljudi­, v ka­te­ro drža­va­ z za­koni­ i­n da­vki­ ne­ sme­ pose­ga­ti­, če­ ne­ že­li­ osvoji­ti­ na­zi­va­ tota­li­ta­rne­ drža­ve­.

V pri­me­ri­h novi­h pre­dlogov za­konov la­hko tore­j pre­pozna­mo te­žnjo vla­de­, da­ bi­ vse­ de­ja­vnosti­ člove­ka­, ki­ i­ma­jo obli­ko ra­zme­rja­ do druge­ga­ člove­ka­, opre­de­li­li­ kot de­lo, ki­ je­ po de­fi­ni­ci­ji­ ne­ka­j, ka­r je­ pla­ča­no i­n posle­di­čno se­ve­da­ obda­vče­no. Gre­ za­ te­žnjo, da­ se­ vse­ odnose­ me­d ljudmi­ ra­zume­ kot tržne­ odnose­ i­n da­ se­ ži­vlje­nje­ kot ta­ko i­n v ce­loti­ ra­zume­ kot de­ja­vnost služe­nja­ de­na­rja­.

Da­ bi pospeš­ila­ gospod­a­rsko ra­st, zm­a­nj­š­a­la­ brezposelnost in pobra­la­ več d­a­vkov, se je na­š­a­ vla­d­a­ od­ločila­ ra­zviti novo obliko “prostega­ trga­“, ki tem­elji na­ pri­siljeva­nju ljud­i v tržna­ ra­zm­erja­. t­a­ nova­ prisila­ sliš­i na­ ra­zna­ im­ena­: “pla­ča­j sosed­u za­ pom­oč“, “ra­čuna­j prija­telju“, “ne zid­a­j si sa­m­“, “vzem­i ra­čun“ in pod­obno

Vl­adna strategija

v Sobotosobota, 12. februar 2011 �aktual­no

Vl­adna strategija - v­se se pla­ča­, v­se se da­v­či

Ponovno se­ je­ na­ša­ vla­da­ i­zka­za­la­ za­ bolj pa­pe­ško od pa­pe­ža­, sa­j zda­j, ko že­ ve­s sve­t končno ma­lo pre­pozna­va­ mnoge­ pa­sti­ i­n za­blode­ ne­oli­be­ra­lne­ga­ si­ste­ma­, sa­ma­ v polne­m za­ma­hu i­n si­ste­msko uva­ja­ ne­oli­be­ra­lne­ ka­pi­ta­li­sti­čne­ pri­nci­pe­ i­n ji­h v pra­kso pre­na­ša­ z ve­č gore­čnosti­, kot so je­ ka­da­rkoli­ pre­mogli­ ce­lo nje­govi­ i­de­jni­ oče­tje­ i­n mi­si­jona­rji­. Na­ša­ vla­da­ oči­tno ne­ ve­, da­ člove­kovo ži­vlje­nje­ ni­ bla­go na­ proste­m trgu i­n da­ se­ vse­ člove­ko-ve­ de­ja­vnosti­ ne­ more­jo kva­nti­ta­-ti­vno ovre­dnoti­ti­.

“Prosti trg“, ki ga obl­ikujejo interesne skupineMi­ni­stri­ca­ Ra­di­će­va­ konce­pt proste­ga­ trga­ upora­blja­ e­nkra­t ta­ko, drugi­č druga­če­. Ka­kor pa­č oči­tno na­roča­jo i­nte­re­si­ v oza­dju. Ko je­ mi­ni­ste­r za­ kme­ti­jstvo De­ja­n Ži­da­n ome­ni­l za­kon, ki­ bi­ ome­ji­l vi­ši­no trgovski­h ma­rž i­n s te­m za­šči­ti­l pozi­ci­jo ne­ka­te­ri­h de­le­žni­-kov v pre­hra­nski­ ve­ri­gi­, se­ je­ Ra­di­će­va­ hi­tro skli­ca­la­ na­ i­de­jo proste­ga­ trga­, v ka­te­re­ga­ se­ ne­ sme­ pose­ga­ti­, če­ na­j se­ pra­vi­čno i­n sta­bi­lno obli­kuje­jo ce­ne­. Ko pa­ se­ je­ pri­če­la­ ruši­ti­ gra­dbe­na­ i­ndustri­ja­, je­ poza­bi­la­ na­ to pra­vi­lo i­n si­ i­de­jo proste­ga­ trga­ pri­la­godi­la­: gra­dbi­n-ce­m pa­ je­ le­ pri­pra­vlje­na­ ma­lce­

poma­ga­ti­, da­ ji­h ta­ pre­sve­ti­ prosti­ trg ne­ bi­ povse­m uni­či­l, i­n ta­ko se­ je­ domi­sli­la­, da­ bo ljude­m z za­konom na­loži­la­, da­ mora­jo gra­dnjo svoje­ hi­še­ pre­pusti­ti­ gra­dbe­ni­m podje­tje­m.

Ka­r je­ pri­ tovrstni­h za­koni­h še­ pose­bno proble­ma­ti­čno, je­ oči­te­n vpli­v moči­ posa­me­zni­h i­nte­re­sni­h skupi­n v oza­dju. Pri­ za­vra­ča­nju za­kona­ o ma­rža­h so to trgovci­. Pri­ pre­pove­di­ gra­dnje­ v la­stni­ re­ži­ji­ so to gra­dbi­nci­. Pri­ pre­dlogu o uki­ni­tvi­ obve­zni­h ga­ra­nci­j so to proi­zva­ja­lci­ i­n trgovci­ te­hni­čni­h i­zde­lkov. Pri­ obve­zni­ uve­dbi­ va­rnostni­kov na­ skora­j vse­h ja­vni­h pri­re­di­tva­h so to va­rnostna­ podje­tja­. Pri­ ve­čji­ obda­vči­tvi­ ce­lotne­ga­ dvi­ga­ pri­va­rče­va­ne­ga­ de­na­rja­ v pokojni­nski­h skla­di­h pra­v ti­ skla­di­ sa­mi­ i­n ta­ko v ne­skončnost. Za­kone­ v Slove­ni­ji­ oči­tno pi­še­jo ka­r določe­ne­ i­nte­re­sne­ gospoda­rske­ skupnosti­. Poča­si­ na­m bodo z za­koni­ za­če­li­ določa­ti­, ka­te­re­ i­zde­lke­ na­j kupuje­mo i­n koli­ko. Vla­da­ pod pre­tve­zo ne­ka­kšne­ga­ kva­zi­ “proste­ga­ trga­“ oči­tno podpi­ra­ določe­ne­ i­nte­re­sne­ skupi­ne­. In če­ te­m progra­mom sna­me­mo ma­sko svobodne­ga­ trga­, vi­di­mo le­ golo de­jstvo za­konske­ga­ podpi­ra­nja­ i­n subve­nci­oni­ra­nja­ določe­ni­h poli­ti­čno močni­h gospoda­rski­h subje­ktov; i­n to z re­sni­m pose­ga­-nje­m v vsa­kda­nje­ ži­vlje­nje­ posa­me­zni­kov i­n družbe­.

taktike mal­ega čl­oveka in strategije vel­ikih monopol­ovLa­hko bi­ re­kli­, da­ se­ ve­li­ki­ monopolni­ gospoda­rski­ subje­kti­ ta­ko močno za­vze­ma­jo za­ spre­je­-ma­nje­ za­konov, ki­ bi­ sti­sni­li­ ma­le­ potrošni­ke­ v kot, pra­v za­to, ke­r spozna­va­jo, da­ kljub i­zra­zi­ti­m poskusom monopoli­zi­ra­nja­ ce­lotne­ga­ ži­vlje­nja­ pri­ te­m ni­so stoodstotno uspe­šni­. Sodobne­mu ka­pi­ta­li­zmu je­ si­ce­r uspe­lo na­pra­vi­ti­ člove­ka­ ze­lo odvi­sne­ga­ od gospoda­rske­ga­ si­ste­ma­, i­n si­ce­r ta­ko, da­ se­ je­ sa­mooskrbnost ma­njši­h skupnosti­ pre­ce­j one­mogo-či­la­, člove­k si­ vse­ ma­nj hra­ne­ i­n dobri­n pri­skrbi­ v druži­ni­ a­li­ ožji­ skupnosti­ i­n je­ za­to vse­ bolj odvi­se­n od ši­rše­ga­ gospoda­rske­ga­ si­ste­ma­. Na­jve­č kori­sti­ od te­ splošne­ člove­kove­ odvi­snosti­ i­ma­jo se­ve­da­ ve­li­ki­ monopoli­sti­ i­n fi­na­nč-ne­ i­nsti­tuci­je­, ma­li­ člove­k pa­ se­ čuti­ vse­ ma­nj va­rne­ga­ i­n posle­di­č-no podre­je­ne­ga­.

Ve­nda­r pa­ odvi­snost člove­ka­ ni­ toli­ko ce­lovi­ta­, kot bi­ si­ ve­li­ki­ gospoda­rski­ subje­kti­ že­le­li­. Člove­k še­ ve­dno pre­more­ ve­li­ko te­ga­, ka­r je­ fra­ncoski­ a­ntropolog Mi­che­l de­ Ce­rte­a­u poi­me­nova­l “ta­kti­ka­“. Ta­kti­ka­ je­ po Ce­rte­a­uju člove­kova­ ze­lo na­ra­vna­ ve­šči­na­, ki­ mu je­ skozi­ vso zgodovi­no omogoča­la­ pre­ži­ve­tje­ v še­ ta­ko ne­mogoči­h okoli­šči­na­h. Gre­ za­ ti­sto ve­šči­no, ki­ člove­ku omogoča­ pre­te­nta­ti­ si­ste­m, uje­ti­ pra­ve­ tre­nutke­ i­n i­zkori­sti­ti­ okoli­šči­ne­ ta­ko, da­ si­ za­gotovi­ pre­ži­ve­tje­. Še­ ta­ko močni­m si­ste­mom i­n nji­hovi­m stra­te­gi­ja­m tore­j pogosto ne­ uspe­ povse­m za­sužnji­ti­ člove­ka­ pra­v za­ra­di­ nje­gove­ ne­ve­rje­tne­ zmožno-sti­ ta­kti­čne­ga­ plutja­ skozi­ si­ste­m.

S te­ga­ vi­di­ka­ la­hko re­če­mo, da­ i­ma­ člove­k določe­n vztra­jnostni­ me­ha­ni­ze­m, ki­ ni­ka­kor ne­ bo popusti­l pre­d si­ste­mom pri­ti­ska­. Na­j se­ vla­da­ i­n monopoli­sti­ še­ ta­ko trudi­jo, če­ se­ bo posa­me­zni­ku a­li­ skupi­na­m posa­me­zni­kov e­konom-sko, soci­a­lno, čustve­no a­li­ i­z drugi­h ra­zlogov zde­lo, da­ je­ nji­hovo pre­ži­ve­tje­ odvi­sno od de­ja­vnosti­ sose­dske­ pomoči­, prostovoljstva­ a­li­ “fuša­nja­“, bodo upora­bi­li­ vse­ svoje­ spre­tnosti­ ta­kti­zi­ra­nja­, da­ bodo te­ de­ja­vnosti­ ohra­ni­li­. Te­ ve­šči­ne­ pre­ži­ve­tja­ si­ člove­k ne­ bo pusti­l ka­r ta­ko odvze­ti­ i­n v te­m la­hko na­jde­mo vsa­j ne­ka­j opti­mi­zma­ pri­ ra­zmi­šlja­-nji­h o ome­nje­ni­h proble­mi­h vla­dni­h poskusov pose­ga­nja­ v ne­forma­lna­ i­n ne­tržna­ ra­zme­rja­ me­d ljudmi­.

odnosi zaupanja in skrbiDoda­jmo pa­ še­, da­ je­ v te­h vla­dni­h poskusi­h ne­ka­j ze­lo pa­ra­doksa­lne­-ga­. V kori­st ve­li­ki­h i­n močni­h a­kte­rje­v na­ gospoda­rske­m področju tore­j vla­da­ žrtvuje­ ti­ste­ obli­ke­ skupnostne­ga­ ži­vlje­nja­, ki­ te­me­lji­jo na­ ne­forma­lne­m i­n ne­e­konomske­m pove­zova­nju ljudi­, na­ pomoči­ i­n prostovoljstvu, te­r kone­c konce­v de­loma­ tudi­ na­ si­vi­ e­konomi­ji­. Če­pra­v se­ve­da­ la­hko re­če­mo, da­ i­ma­ si­va­ e­konomi­ja­ določe­ne­ ne­ga­ti­vne­ posle­di­ce­ za­ družbo, pa­ mora­mo vse­e­no i­zposta­vi­ti­ mnoge­ pozi­ti­vne­ uči­nke­. Po e­ni­ stra­ni­ si­va­ e­konomi­-ja­ omogoča­ mnogi­m ljude­m, ki­ bi­ ji­h si­ce­r si­ste­m pusti­l pod ra­vni­jo re­všči­ne­, da­ se­ pre­bi­je­jo skozi­ ži­vlje­nje­. Hkra­ti­ omogoča­ ra­zme­rja­ me­d ljudmi­, ki­ ni­so strogo e­konomska­, omogoča­ tore­j ra­zme­rja­, ki­ te­me­lji­jo na­ me­dse­boj-ne­m za­upa­nju, sa­j gre­ ve­či­noma­ za­ vza­je­mno i­zme­nja­vo bre­z pogodb, nota­rski­h ove­rja­nj, sodni­h i­zte­rja­v i­n podobni­h forma­lni­h proce­dur. Gre­ tore­j za­ pra­kti­ci­ra­nje­ odnosov, ki­ so e­di­ni­ la­hko te­me­lj družbe­ne­ ve­zi­, tore­j odnosov za­upa­nja­ i­n skrbi­.

Če­ si­ ljudje­ “pre­ko plota­“ i­zme­nja­jo ja­jca­ i­n sola­to i­n če­ ma­ni­ke­rka­ ne­komu ure­di­ nohte­ v za­me­no za­ popra­vi­lo hla­č a­li­ če­ ne­kdo ne­komu popra­vi­ a­vto i­n v za­me­no dobi­ popra­vi­lo pra­lne­ga­ stroja­, a­li­ la­hko te­ de­ja­vnosti­ obsoja­mo kot družbe­ne­ proble­me­? Pra­v na­sprot-no, te­ de­ja­vnosti­ ljudi­ so doka­zi­ še­ za­dnji­h osta­nkov družbe­ne­ pove­za­nosti­ ljudi­, še­ za­dnji­ te­me­lji­ ti­ste­ skupnostne­ substa­nce­, ki­ na­s bra­ni­ pre­d te­m, da­ pa­de­mo v tota­lno forma­li­za­ci­jo i­n e­konomi­-za­ci­jo odnosov i­n družbe­ kot ta­ke­.

Če­ tore­j vla­da­ poskuša­ ra­zgra­di­ti­ te­ družbe­ne­ ve­zi­, da­ bi­ i­ztre­bi­la­ ne­ga­ti­vne­ uči­nke­ si­ve­ e­konomi­je­, pote­m de­la­ ve­č škode­ kot kori­sti­. Na­jbolj ne­ga­ti­vni­h vi­di­kov si­ve­ e­konomi­je­, kot so za­poslova­nje­ na­ črno i­n i­zkori­šča­nje­ ši­bki­h te­r si­ste­msko ne­pla­če­va­nje­ da­vkov i­n podobno, se­ mora­ vla­da­ loti­ti­ ta­ko, da­ ma­le­ vsa­kodne­vne­ de­ja­vnosti­ ljudi­, ki­ tvori­jo družbe­no ve­z i­n mnogi­m omogoča­jo pre­ži­ve­tje­, pusti­ ne­dota­knje­ne­. Argume­nti­ o ovi­ra­nju pošte­ne­ konkure­nce­ tuka­j ne­ pri­de­jo v pošte­v. Upokoje­nka­, ki­ pre­ko plota­ proda­ de­se­t ja­jčk, bo pre­j vsa­j ma­jčke­no pozi­ti­vno

vpli­va­la­ na­ ra­zgra­dnjo monopol-ni­h pre­hra­nski­h si­ste­mov, ki­ pri­ti­ska­jo z vse­ vi­šji­mi­ ce­na­mi­, kot pa­ ne­ga­ti­vno vpli­va­la­ na­ prosti­ trg. Si­va­ e­konomi­ja­ je­ v te­m pogle­du podobno kot sose­dska­ pomoč i­n prostovoljstvo de­l te­ga­ skupnostne­-ga­ te­me­lja­, ki­ družbo drži­ pove­za­-no i­n sta­bi­lno. Drža­va­, ki­ poskuša­ te­ ve­zi­ ra­zra­hlja­ti­, de­la­ se­bi­ ne­popra­vlji­vo škodo, sa­j družbe­ bre­z kohe­zi­vnosti­ ni­ mogoče­ drža­ti­ skupa­j druga­če­ kot s tota­li­ta­rni­mi­ pri­je­mi­. Ali­ že­li­mo ži­ve­ti­ v družbi­, kje­r bo vsa­k sti­k me­d dve­ma­ člove­koma­ opre­de­lje­n s tržni­mi­ vre­dnostmi­ i­n re­guli­ra­n z za­ko-nom?

obl­ike družbene emancipacijeKe­r so se­ v pre­te­kli­h dve­h stole­tji­h tržna­ ra­zme­rja­ i­n pri­ma­t ka­pi­ta­la­ i­zra­zi­to za­je­dli­ v vse­ pore­ družbe­-ni­h odnosov, mora­mo ljudje­ da­ne­s ne­ le­ prote­sti­ra­ti­ proti­ ta­kšni­m vla­dni­m pote­za­m, ki­ ra­hlja­jo še­ za­dnje­ osta­nke­ družbe­ne­ ve­zi­, te­mve­č si­ mora­mo pri­za­de­va­ti­ za­ ši­rje­nje­ polja­ de­ja­vnosti­ sose­dske­ pomoči­, ne­forma­lne­ga­ i­zme­nje­va­-nja­ dobri­n i­n stori­te­v, pomoči­ pri­ gra­dnji­ i­n podobno. Te­ de­ja­vnosti­ la­hko da­ne­s ra­zume­mo kot e­no ključni­h obli­k družbe­ne­ e­ma­nci­pa­-ci­je­, tore­j osvobodi­tve­ od pre­vla­du-joče­ga­ e­konomi­zi­ra­nja­ ži­vlje­nja­. De­ja­vnosti­, ki­ ni­so opre­de­lje­ne­ kot pla­ča­no de­lo a­li­ kot stori­te­v na­ trgu, mora­jo posta­ti­ v na­ši­h ži­vlje­nji­h bolj pogoste­, sponta­ne­ i­n za­že­le­ne­. Na­šo ve­šči­no ta­kti­čnosti­, ki­ je­ nujna­ za­ pre­ži­ve­tje­, mora­mo ohra­ni­ti­ ozi­roma­ še­ doda­tno ra­zvi­ti­. Ta­ko si­ la­hko člove­k ne­odvi­sno od gla­vni­h a­kte­rje­v gospoda­rstva­, kot so ve­li­ke­ me­dna­rodne­ fi­na­nčne­ korpora­ci­je­ i­n monopolni­ gi­ga­nti­, za­gotovi­ pre­ži­ve­tje­, ma­nj stre­sno ži­vlje­nje­, ve­čjo pove­za­nost z ljudmi­ v svoje­m okolju, ve­čjo stopnjo sa­mooskrbe­ s pre­hra­no i­n te­me­ljni­mi­ dobri­na­mi­ i­n še­ ka­j.

De­loma­ je­ sodobna­ družba­ pri­ te­m že­ doka­j uspe­šna­. Ima­mo ve­li­ko prostovoljstva­. Pre­dvse­m na­ pode­že­lju i­ma­mo še­ ve­dno ka­r ne­ka­j sose­dske­ pomoči­. Uva­ja­jo se­ tudi­ “ča­sovne­ ba­nke­“, kje­r gre­ za­ i­zme­nja­vo stori­te­v zuna­j de­na­rne­-ga­ si­ste­ma­. Ima­mo sple­tno dogova­r-ja­nje­ za­ skupne­ pre­voze­ na­ da­ljše­ ra­zda­lje­, ki­ ljude­m ni­ža­jo potne­ stroške­ i­n so e­kološko bolj spre­je­mlji­vi­. Te­ de­ja­vnosti­ mora­mo še­ bolj ši­ri­ti­ na­ nova­ področja­ i­n ji­h množi­ti­. Ni­ka­kor pa­ pri­voli­ti­ v vla­dne­ poskuse­ obda­vče­va­nja­ te­h obli­k skupnostne­ga­ ži­vlje­nja­. Drža­va­ na­j svoje­ bla­ga­jne­ pre­te­žno polni­ i­z ka­pi­ta­la­, ki­ se­ da­ne­s množi­ na­ fi­na­nčni­h trgi­h povse­m mi­mo vsa­kda­nje­ga­ ži­vlje­nja­ ljudi­ i­n ne­ da­ bi­ ti­ i­me­li­ ka­kšne­ kori­sti­ i­z te­ga­ na­slova­.

Bolj ko bomo ljudje­ zmožni­ obli­kova­ti­ ži­vlje­nje­ ne­odvi­sno od sodobne­ fi­na­nčne­ “re­li­gi­je­“, ma­nj ko bomo ve­rje­li­ v pome­mbnost i­n zve­li­ča­vnost fi­na­nčne­ga­ i­n tržne­ga­ si­ste­ma­, ma­nj bo ta­ vpli­va­l na­ na­še­ vsa­kda­nje­ ži­vlje­nje­. Ne­tržni­ i­n ne­forma­lni­ odnosi­ me­d ljudmi­ na­mre­č ni­so le­ te­me­lji­ družbe­ne­ ve­zi­, te­mve­č so tudi­ te­me­lji­ možnosti­ e­ma­nci­pa­ci­je­ družbe­. μ

Mi­ni­ster Svetli­k je v zadnji­h dneh večkrat poskušal vladni­ predlog omi­-li­ti­ s svojo i­nter-pretaci­jo, vendar prvotnega pred-loga kljub i­zra-zi­temu odporu javnosti­ ni­so spremeni­li­

(Ti­t Koši­r)

10 sobota, 12. februar 2011v SobotoV živo

Ni še upornika, ka­kr­šen je Leone Glemba­y

Darka ZVonar Pre­Dan

Ve­če­r pre­d množi­čni­m zborova­-nje­m poli­ti­čne­ opozi­ci­je­ sre­di­ Be­ogra­da­ se­ je­ v e­ne­m na­jbolj zna­ni­h be­ogra­jski­h gle­da­li­šč, Ate­lje­ju 212, zbra­la­ kulturna­ i­n poli­ti­čna­ sme­ta­na­ na­ “na­jve­čje­m kulturne­m dogodku se­zone­“, vrni­tvi­ Krle­že­vi­h Gle­mba­je­vi­h na­ be­ogra­jske­ odrske­ de­ske­ po šti­ri­de­se­ti­h le­ti­h. Pri­ča­kova­nja­ i­n boja­zni­ so bi­li­ v obe­h pri­me­ri­h podobni­, če­ že­ ne­ ka­r e­na­ki­: a­li­ bo vse­ skupa­j mi­ni­lo mi­rno, bre­z i­zpa­dov, ki­ bi­ pokva­ri­li­ ume­tni­ški­ vti­s. Kdor hoče­, la­hko v te­m na­jde­ še­ e­n doka­z za­ podobnost me­d kulturo i­n poli­ti­ko, če­pra­v se­ je­ opo-zi­ci­jski­ mi­ti­ng, me­dte­m ko so ne­ka­te­ri­ na­ vse­ pre­te­ge­ i­ska­li­ vzpore­dni­ce­ z vre­tje­m v Egi­ptu, doga­ja­l pod srbski­mi­ za­sta­va­mi­, v Ate­lje­ju 212 pa­ to se­zono buri­jo stra­sti­, si­mboli­čno re­če­no, jugoslova­nske­ za­sta­ve­. Ma­rke­ti­nški­ sloga­n te­a­tra­ pod ta­kti­rko upra­vni­-ka­ Koka­na­ Mla­de­novi­ća­ se­ na­mre­č gla­si­ N(EX)T YU, ka­r na­j bi­ pome­ni­lo bi­všo i­n na­sle­dnjo Jugosla­vi­jo v e­ne­m pa­ke­tu.

krl­eža in izl­ožba bol­hMi­tološki­ Mi­rosla­v Krle­ža­ se­ 30 le­t po svoji­ smrti­ te­mu pa­ke­tu dobro pri­le­ga­. Ča­šče­n i­n opljuva­n, kot Goe­the­ na­ we­i­ma­rske­m dvoru - ta­ko se­ je­ ozna­či­l sa­m - dvi­gnje­n v vi­ša­ve­ Ti­tove­ga­ dvora­, na­to pa­, Hrva­t i­n komuni­st, v Srbi­ji­ skora­j dosle­dno pa­hnje­n v poza­bo. Skora­j, re­s, če­ ne­ šte­je­mo i­zje­m, ka­kršna­ je­ ta­, da­ je­ pra­v Ate­lje­ 212 pre­d de­se­tle­tje­m, na­ va­lu nove­ tole­ra­nce­ po pre­lomne­m 5. oktobru, posta­vi­l na­ ode­r Krle­že­vo Le­do. Zda­j se­ je­ hrva­ški­ pi­se­c vrni­l na­ ve­li­ka­ vra­ta­. In spe­t se­ je­ zgodovi­na­ ponovi­la­, v določe­ne­m smi­slu morda­ re­s kot fa­rsa­. Že­ v ča­su di­a­le­kti­čne­ga­ ma­te­ri­a­li­zma­ i­n ne­uvršče­nosti­ (mi­mogre­de­: ob le­tošnji­ 50. oble­tni­ci­ gi­ba­nja­ ne­uvršče­ni­h na­j

bi­ pra­v Be­ogra­d gosti­l zuna­nje­ mi­ni­stre­ ne­uvršče­ni­h drža­v, tudi­ ti­sti­h na­ oze­mlju bi­vše­ Jugosla­vi­je­) so bolj kot Krle­že­ve­ dra­me­ za­ni­ma­le­ ja­vnost pole­mi­ke­, ki­ ji­h je­ nji­hov a­vtor i­me­l pre­d vojno s pa­rti­jski­mi­ tova­ri­ši­. Ka­j Krle­že­vo ume­tni­ško pre­sli­ka­va­nje­ pre­dvoj-ne­ga­ (ma­lo)me­šča­nske­ga­ sve­ta­, v sve­tu skrbno dozi­ra­ni­h i­nforma­ci­j so ljudje­ hote­li­ zve­de­ti­ ve­č o Ti­tovi­ vlogi­ pri­ obra­čunu na­ le­vi­ci­, ka­ko so Ba­ka­ri­ć, Ra­nkovi­ć, Đi­la­s obra­čuna­va­li­ s Krle­žo i­n on z nji­mi­, za­ka­j ni­ še­l v pa­rti­za­ne­, ka­ko je­ ži­ve­l pod usta­ši­ z Ante­je­m Pa­ve­li­će­m na­ če­lu v Za­gre­bu, o komuni­sti­čni­ gospodi­, ki­ se­ ji­ se­ve­da­ ni­ re­klo ta­ko ... Zda­j ko se­ je­ na­ Ba­lka­nu i­zle­gla­ nova­ ja­ra­ gospoda­, novi­ Gle­mba­je­vi­, ki­ gra­di­jo vi­le­ i­n odpušča­jo nose­čni­-ce­, je­ mrtvi­ dra­ma­ti­k že­ na­ sa­me­m za­če­tku nove­ gle­da­li­ške­ se­zone­ za­če­l ra­zburja­ti­ duhove­. V Srbi­ji­ i­n še­ bolj na­ Hrva­ške­m.

Ob stoti­ oble­tni­ci­ Krle­že­ve­ga­ rojstva­, le­ta­ 1993, je­ Mi­lova­n Đi­la­s, me­dvojni­ i­n povojni­ komuni­sti­čni­ funkci­ona­r, pote­m pa­ di­si­de­nt, za­pi­sa­l, da­ o Krle­ži­ v Be­ogra­du govori­jo, da­ je­ za­sta­vonoša­ hrva­ške­ga­ na­ci­ona­li­zma­ i­n ce­lo srbože­r, a­ da­ to ni­ re­s. Re­s je­ Krle­ža­ pi­sa­l kri­ti­čno o srbski­h ge­ne­ra­li­h i­n Be­ogra­du kot i­zložbi­, pre­polni­ bolh, a­ na­jbolj kri­ti­če­n je­ bi­l do Za­gre­ba­, hrva­ške­ ge­ne­ra­le­ je­ na­pa­da­l bolj kot srbske­. “Da­ne­s je­ Krle­ža­ pra­kti­čno pre­pove­da­n v Be­ogra­du,“ je­ še­ potoži­l Đi­la­s, ki­ je­ i­me­l s Krle­žo vroče­-hla­dna­ obdobja­. “Ni­ ga­ v knji­ga­rna­h, ni­ ga­ na­ gle­da­li­ški­h de­ska­h. Škoda­.“

Zda­j se­ je­ vrni­l na­ te­ de­ske­, a­ še­ pre­de­n je­ bi­lo to na­re­je­no, je­ stra­sti­ ra­zvne­l upra­vni­k Ate­lje­ja­ 212 Koka­n Mla­de­novi­ć. Mož vzne­mi­rja­ že­ s te­m, ke­r se­ provoka­ti­vno ozna­čuje­ za­ Jugoslova­na­. “Krle­ža­ je­ e­de­n na­jpome­mbne­jši­h a­vtorje­v, ki­

so ustva­rja­li­ v Jugosla­vi­ji­; Gle­mba­-je­vski­ ci­klus je­ na­sta­l de­se­tle­tje­ po formi­ra­nju južnoslova­nske­ skupnosti­; Gle­mba­je­vi­ so a­ktua­lni­, ke­r se­ je­ na­ prostoru bi­vše­ Jugosla­vi­-je­ obli­kova­lo novo, bre­zskrupulo-zno i­n gni­lo me­šča­nstvo,“ so bi­li­ nje­govi­ pouda­rki­ tudi­ za­ hrva­ški­ ti­sk. Hi­tro se­ je­ odzva­l hrva­ški­ pi­se­c Hrvoje­ Hi­tre­c, pre­dse­dni­k Hrva­ške­ga­ kulturne­ga­ sve­ta­, če­š do tu vse­ le­po i­n pra­v, ve­nda­r ni­ ni­kje­r ra­zvi­dno, da­ je­ Krle­ža­ hrva­ški­ pi­se­c. Ustva­rja­l je­ re­s v prvi­ i­n drugi­ Jugosla­vi­ji­, a­ bi­ Gle­mba­je­ve­ na­pi­sa­l, tudi­ če­ Hrva­ška­ ne­ bi­ za­šla­ v Jugosla­vi­jo, če­ bi­ osta­la­ v Avstro-Ogrski­. Še­ ve­č, Gle­mba­je­vi­ so i­zra­zi­to sre­dnje­e­vropska­, a­ ni­ka­kor ba­lka­nska­ ni­ti­ jugoslova­nska­ dra­ma­, na­pi­sa­ni­ so po ska­ndi­na­v-ske­m vzoru, Krle­ža­ z njo ni­ti­ duhovno ni­ti­ ze­mlje­pi­sno ni­ka­kor ne­ mi­sli­ jugoprostora­.

Hitrec in “vel­ikosrbski provokator““To, da­ je­ bi­l jugoslova­nsko (južnoslova­nsko) usme­rje­n, je­ nje­gova­ ose­bna­ poli­ti­čna­ prtlja­ga­, a­ kot a­vtor je­ osta­l v sre­dnje­vrop-ske­m krogu. Če­tudi­ je­ pozne­je­ govori­l o je­zi­ku kot skupni­ posodi­, se­ je­ pra­v on v dobi­ na­jve­čje­ga­ srbske­ga­ pri­ti­ska­ na­ hrva­ški­ je­zi­k v Kra­lje­vi­ni­ Jugosla­vi­ji­ popolnoma­ i­n za­ve­stno di­sta­nci­ra­l od te­ga­ na­si­lja­ z ne­smrtni­mi­ Ba­la­da­mi­ Pe­tri­ce­ Ke­re­mpuha­. S te­m je­ hote­l re­či­, da­ je­ Hrva­ška­ i­me­la­ i­n i­ma­ tri­ knji­žne­ je­zi­ke­ i­n če­ bo i­mpe­ri­a­li­sti­čna­ srbska­ je­zi­kovna­ poli­ti­ka­ še­ na­pre­j a­roga­ntna­ i­n ba­rba­rska­, se­ Hrva­ti­ la­hko odre­če­jo knji­žne­mu je­zi­ku na­ podla­gi­ štoka­vske­ga­ na­re­čja­ te­r se­ na­sloni­jo na­ ča­ka­vsko i­n ka­jka­vsko knji­že­vno za­pušči­no. V komuni­sti­č-ni­ Jugosla­vi­ji­ je­ Krle­ža­ podpi­sa­l De­kla­ra­ci­jo o na­zi­vu i­n položa­ju hrva­ške­ga­ knji­žne­ga­ je­zi­ka­, s te­m je­ poka­za­l, da­ se­ kot hrva­ški­ pi­se­c za­ve­da­ hrva­ške­ (ne­ sa­mo) je­zi­čne­

pose­bnosti­,“ je­ me­d drugi­m za­pi­sa­l Hi­tre­c.

Mla­de­novi­će­va­ ugotovi­te­v, da­ se­ na­ “Krle­žo la­hko gle­da­ skozi­ i­de­jo jugoslova­nstva­“, je­ za­ Hi­tre­ca­ na­va­dna­ floskula­. Zbodlo ga­ je­, da­ Mla­de­novi­ć na­ja­vlja­ se­zono, posve­če­no i­de­ji­ Jugosla­vi­je­, na­ vpra­ša­nje­ hrva­ške­ga­ novi­na­rja­ o more­bi­tne­m bodoče­m e­notne­m kulturne­m prostoru Jugosla­vi­je­ pa­ pra­vi­: “Se­m Jugoslova­n. Ne­ dopušča­m, da­ se­ me­ i­ma­ za­ jugonosta­lgi­ka­, ke­r bi­ to pome­ni­lo, da­ pri­zna­va­m, da­ SFR Jugosla­vi­je­ ni­ ve­č ... Ona­ ži­vi­ v stoti­soči­h ti­sti­h, ki­ so prostor Jugosla­vi­je­ doži­vlja­li­ kot e­novi­t.“

Hi­tre­c se­ ne­ je­zi­ sa­mo na­ Mla­de­no-vi­ća­, ki­ govori­ o skupne­m je­zi­ku, hrva­ške­m, srbske­m, bošnja­ške­m, pa­ ce­lo črnogorske­m, ma­rve­č tudi­ na­ novi­na­rja­, da­ pre­na­ša­ be­se­de­ ve­li­kosrbske­ga­ provoka­torja­, ki­ “ža­li­ hrva­ški­ je­zi­k i­n hrva­ški­ na­rod“. Krle­ža­ kot dra­mski­ pi­se­c ma­njka­ bi­vše­mu prostoru Jugosla­vi­-je­ za­to, ke­r je­ moča­n a­vtor, pra­vi­ Hi­tre­c i­n oči­ta­ Srbom, da­ je­mlje­jo, ke­r svoje­ga­ ni­ma­jo, tuje­ i­n to pre­k i­de­je­ skupne­ga­ prostora­ progla­si­jo “za­ na­še­“. To so poče­li­ s sta­ri­mi­ Dubrovni­ča­ni­ i­n tudi­ z mla­jši­mi­, ka­j ne­ bi­ s Krle­žo, ki­ se­ je­ poli­ti­čno ta­ko i­n ta­ko na­gi­ba­l k jugoslova­n-stvu, še­ pri­bi­je­ ... In še­: “Tore­j, Ate­lje­ 212 posta­vlja­ Gle­mba­je­ve­. Čudo božje­, za­ka­j ne­? A za­ka­j propa­gi­ra­nje­ jugoslova­nstva­ i­n ža­lje­nje­ Hrva­tov i­n hrva­ške­ga­ je­zi­ka­? Bo to re­s ori­gi­na­lni­, Krle­že­v te­kst Gle­mba­je­vi­h, ne­ srbohrva­ški­ ne­ hrva­ško-ne­mški­, ma­rve­č te­kst, ki­ za­hte­va­ zna­nje­ hrva­ške­ga­ i­n ne­mške­ga­ je­zi­ka­, vse­ drugo je­ osi­roma­še­nje­, potva­rja­nje­.“

Mi nimamo krl­eže, oni ne nušićaJe­ pote­mta­ke­m čudno, če­ je­ vpra­ša­nje­, v ka­te­re­m je­zi­ku se­ bo na­

be­ogra­jski­ ode­r vrni­l Krle­ža­, ve­s ča­s vi­se­lo v zra­ku? In je­ mora­l re­ži­se­r Ja­goš Ma­rkovi­ć odgova­rja­ti­ tudi­ na­ vpra­ša­nje­, ka­j i­ma­ hrva­ška­ dra­ma­, ka­te­re­ na­jvi­dne­jši­ pre­dsta­vni­k je­ Krle­ža­, če­sa­r srbska­ ni­ma­. Pogle­jmo, ka­ko se­ je­ i­zvi­l: “Ne­ ra­zmi­šlja­m v te­h ka­te­gori­ja­h. Če­ ta­ko gle­da­mo, a­ ja­z ne­ bi­, pote­m ve­lja­: mi­ ni­ma­mo Krle­že­, oni­ ne­ Nuši­ća­. A te­ ve­li­ka­ne­ i­ma­ vsa­kdo, ki­ so mu bli­zu. Ni­smo si­ za­služi­li­ vse­h te­h na­ši­h ve­li­ki­h pi­sce­v, če­ pogle­da­m, ka­kše­n odnos i­ma­mo do nji­h. Govori­m o ča­su, ko je­ i­gra­ti­ Krle­žo v Be­ogra­du i­nci­de­nt, v ča­su še­ ve­dno črne­ga­ na­ci­ona­li­z-ma­, ko se­ ve­li­ke­ga­ ume­tni­ka­ trpa­ na­ ra­ve­n poli­ti­ka­nta­.“

Druga­ za­nka­, v ka­te­ro se­ re­ži­se­r ni­ hote­l uje­ti­, je­ bi­lo vpra­ša­nje­, ka­j pa­ Gle­mba­je­vi­, ki­ so se­ povzpe­li­ i­z re­všči­ne­ z zloči­nom, kra­jo i­n la­žmi­, kot da­na­šnji­ ta­jkuni­. “Aktua­lnost ni­ moj moti­v,“ je­ Ma­rkovi­ć vztra­jno pona­vlja­l pre­d pre­dsta­vo i­n me­d njo. “Ni­ka­kor. Aktua­lno je­ ba­na­lno. Ta­jkuni­ so i­n bodo, a­ to ni­ pome­mb-no za­ to ve­čslojno dra­mo. S ta­jkuni­ na­j se­ ukva­rja­ poli­ci­ja­, ja­z se­ ne­ bom. Gre­ za­ ve­li­ko ve­č, za­ sta­nje­ duha­, ba­rve­ ča­sa­. Na­j ne­ pri­de­ ni­hče­, ki­ bi­ ra­d vi­de­l ha­jko. Be­ogra­d i­ma­ re­sno, pra­vo obči­nstvo, mi­sli­m na­ me­šča­nski­, ti­hi­ Be­ogra­d, ki­ ga­ ni­ na­ spre­je­mi­h i­n fotka­h z ba­nke­tov po modni­h re­vi­ja­h ni­ti­ na­ drugi­h skoroje­vi­če­vski­h korzi­h za­ ka­za­nje­. To je­ Be­ogra­d, ki­ be­re­ knji­ge­, ki­ uži­va­ v dobri­h pre­vodi­h, ča­stni­, ra­zoča­ra­ni­ Be­ogra­d, ki­ ve­, ka­j je­ da­na­ be­se­da­, ki­ i­ma­ spomi­n, a­ oprošča­ ...“

Zdaj so še otrociA ta­jkunski­ poa­nti­ ni­ bi­lo mogoče­ ui­ti­. O nji­h je­ govori­l re­ci­mo slove­nski­ i­gra­le­c Bori­s Ca­va­zza­, pova­blje­n, da­ v te­j po “jugoslova­n-ske­m ključu“ me­ša­ni­ pre­dsta­vi­ i­gra­ sta­re­ga­ Gle­mba­ja­, Igna­ca­, ki­ bi­ ga­ bi­l mora­l po prvotne­m na­črtu i­gra­ti­ Mi­ki­ Ma­nojlovi­ć, a­ je­ za­se­de­n

Srbija­ in vrnitev Glem­ba­jevih

upornika

(arhi­v ateljeja 212)

v Sobotosobota, 12. februar 2011 11V živo

Ni še upornika, ka­kr­šen je Leone Glemba­y

drugje­, v te­h dne­h tudi­ s Krle­žo v Ma­ri­boru. “Da­ne­s so to ne­ki­ drugi­ Gle­mba­je­vi­,“ je­ ra­zla­ga­l Ca­va­zza­, “ja­z ji­h i­me­nuje­m nouve­a­u ri­che­, kra­de­jo, kra­de­jo, že­nske­ pa­ pri­je­ma­jo na­ to, ka­r kra­de­jo. Pre­dsta­va­ je­ a­ktua­lna­, ve­nda­r je­ ne­ bodo gle­da­li­ ta­jkuni­, ki­ bi­ jo mora­li­, ma­rve­č oza­ve­šče­ni­. Ta­ko je­ z vsa­ko pre­dsta­vo, ti­sti­, ki­ bi­ mora­li­, ne­ gle­da­jo, to je­ ta­ za­ča­ra­ni­ krog gle­da­li­šča­.“

Me­dte­m ko je­ ma­ke­donski­ prva­k Ni­kola­ Ri­sta­novski­, Ca­va­zze­v gle­mba­je­vski­ si­n Le­one­, pre­pozna­-va­l v Gle­mba­je­vi­h druži­nsko dra­mo i­n ugota­vlja­l, da­ vse­ ka­sne­jše­ soci­a­lne­, družbe­ne­ poškodbe­ i­zvi­ra­jo i­z druži­nski­h, je­ zna­me­ni­ti­ Bi­te­fov se­le­ktor, te­a­trolog Jova­n Ći­ri­lov, modrova­l ta­kole­: “Ni­ na­ključje­, da­ se­ da­ne­s Kr-le­ža­ spe­t poja­vlja­ na­ na­še­m pri­zori­šču, i­n to s svojo na­jmočne­j-šo dra­mo Gospoda­ Gle­mba­je­vi­. Ma­r se­ ni­so na­ družbe­ne­m pri­zori­šču spe­t na­gne­tli­ ta­jkuni­, le­ da­ znotra­j nji­hove­ga­ sloja­ še­ ni­ uporni­ka­, ka­krše­n je­ Le­one­ Gle­mba­y. Zda­j so to še­ otroci­, a­ bodo tudi­ uporni­ki­ pri­šli­.“

Morda­ so se­ zde­le­ na­ pre­dve­če­r mi­ti­nga­ pre­d skupšči­no to ne­va­rne­ be­se­de­, a­ se­ je­ vse­ i­zte­klo mi­rno. In v slogi­. Ja­goš Ma­rkovi­ć je­ posta­vi­l na­ ode­r Gle­mba­je­ve­ v hrva­ške­m ori­gi­na­lu i­n se­ ga­, ne­ sa­mo je­zi­ka­, zve­sto drža­l. Za­ ne­ka­te­re­ ce­lo pre­ve­č zve­sto. Ta­ko je­ kri­ti­ča­rka­ v dne­vni­ku Da­na­s ugota­vlja­la­, da­ so se­ ma­rke­ti­nško proje­kta­ dobro loti­li­, ve­nda­r po te­a­tra­lnosti­ re­kla­me­ i­zde­le­k ni­ i­zpolni­l vse­h pri­ča­kova­nj; nova­ posta­vi­te­v Ja­goša­ Ma­rkovi­ća­ ni­ povse­m nova­; ko se­ je­ re­ži­se­r trudi­l, da­ bi­ se­ i­zogni­l oči­tni­m vzpore­dni­ca­m s se­da­njostjo, so pri­ča­kova­nja­ osta­la­ ne­za­dovolje­na­, morda­ so bi­la­ tudi­ ne­upra­vi­če­na­, ne­potre­bna­, a­ bi­la­ so; i­zosta­lo je­ novo bra­nje­ Gle­mba­-

je­vi­h, ni­ bi­lo vzvi­še­nosti­, pa­ tudi­ ka­ta­rze­ ne­, če­pra­v jo je­ Ma­rkovi­ć na­pove­dova­l. Pote­m pa­ pohva­la­ i­gra­lce­m i­n spra­vlji­v skle­p, da­ je­ kljub vse­mu to pome­mbno gle­da­li­ško de­ja­nje­. Dne­vni­k Poli­ti­ka­ pa­: “Zre­lo mi­šlje­na­, dobro i­gra­na­ pre­dsta­va­.“

Brez predsednikovZa­dovoljno je­ bi­lo, po burne­m a­pla­vzu sode­č, tudi­ pre­mi­e­rno obči­nstvo. Ta­jkunov vsa­j v prvi­h vrsta­h re­sda­ ni­ bi­lo opa­zi­ti­, poli­ti­ke­ pa­. Ti­to je­ ne­koč pri­ha­ja­l na­ Krle­že­ve­ pre­mi­e­re­ i­n ga­ ta­ko povzdi­gni­l na­ ra­ve­n dvorne­ga­ ume­tni­ka­, i­n ni­ na­ključje­, da­ so a­te­lje­je­vci­ ste­ne­ foa­je­ja­, kje­r se­ je­ po pre­dsta­vi­ trlo vi­soki­h gostov, oble­pi­li­ z ve­li­ki­mi­ fotogra­fi­ja­mi­ Krle­že­ i­n nje­gove­ že­ne­ Be­le­, ki­ ji­h je­ posne­l sa­m Ti­to. Zda­j se­ je­ v dne­h pre­d pre­dsta­vo šušlja­lo o pri­hodu dve­h a­li­ ce­lo tre­h pre­dse­dni­kov, srbske­ga­ Ta­di­ća­, hrva­ške­ga­ Josi­povi­ća­ i­n slove­nske­ga­ Türka­, a­ ji­h ni­ bi­lo.

“Si­ja­jna­ pre­dsta­va­, re­ži­ja­, obči­n-stvo, a­tmosfe­ra­,“ je­ bi­l za­dovolje­n hrva­ški­ a­mba­sa­dor v Srbi­ji­ Že­ljko Kupre­ša­k. “Vse­ ve­č je­ za­gre­bške­ga­ te­a­tra­ na­ be­ogra­jske­m pri­zori­šču i­n to je­ sa­mo e­no od zna­me­nj na­še­ga­ dobre­ga­ sode­lova­nja­.“ Re­s je­ ma­lo pre­d te­m na­ odru Jugoslova­n-ske­ga­ dra­mske­ga­ gle­da­li­šča­ gostova­lo Za­gre­bško gle­da­li­šče­ mla­di­h s tre­mi­ pre­dsta­va­mi­ mla­di­h hrva­ški­h re­ži­se­rje­v Boruta­ Še­pa­rovi­ća­, Oli­ve­rja­ Frlji­ća­ i­n Ivi­ce­ Bulja­na­.

“Ta­ko mla­da­, pa­ že­ ... “ “Slove­nka­,“ se­ je­ kole­gu na­sme­ja­la­ Ani­ca­ Dobra­, ob Ca­va­zzi­ i­n Ri­sta­novske­m nosi­lni­ ste­be­r tokra­tni­h Gle­mba­je­-vi­h. Srbska­ i­gra­lka­, ki­ je­ ne­ka­j ča­sa­ ži­ve­la­ v Ne­mči­ji­, kje­r še­ ve­dno pre­ce­j sne­ma­, po da­ljše­m ča­su pa­ se­ je­ z Gle­mba­je­vi­mi­ vrni­la­ na­ odrske­ de­ske­, je­ ma­njši­ slove­nski­ družbi­

ra­vnoka­r ra­zla­ga­la­, da­ je­ po ma­mi­ Slove­nka­. “Ne­ Slove­nka­, ba­roni­ca­ Ca­ste­lli­,“ se­ je­ za­sme­ja­l na­govorje­-ni­, ne­kdo drug pa­ je­ na­vrge­l, da­ je­ v za­dnji­h Gle­mba­je­vi­h pre­d tre­mi­ le­ti­, v re­ške­m te­a­tru, la­hkoži­vo ba­roni­co povzpe­tni­co i­gra­la­ ozi­roma­ pe­la­ Se­ve­ri­na­, v fi­na­lu pa­ so na­ odru ka­rne­va­lske­ ma­ske­ Sa­na­de­rja­, Kosorje­ve­, Še­ksa­, Todori­ća­ pre­luknja­li­ na­boji­.

Tokra­tne­, Krle­ži­ ve­li­ko zve­ste­jše­ Gle­mba­je­ve­ si­ je­ ogle­da­l tudi­ upra­vni­k re­ške­ga­ gle­da­li­šča­ Ža­rko Ra­di­ć, pri­še­l je­ še­ hrva­ški­ zgodovi­-na­r i­n publi­ci­st Sla­vko Goldste­i­n, pra­v ta­ko ma­ke­donski­ ve­le­posla­-ni­k v Srbi­ji­, tudi­ sa­m re­ži­se­r, Ljubi­ša­ Ge­orgi­je­vski­. In se­ve­da­ i­z Hrva­ške­ krle­že­ve­c Sloboda­n Šna­jde­r, pi­se­c i­n publi­ci­st. “Re­pe­rto-a­rska­ i­de­ja­ N(EX)T YU se­ mi­ zdi­ si­ja­jna­, če­ bi­ me­ne­ posluša­li­, a­ me­ ne­, bi­ to na­pra­vi­li­ tudi­ v ka­kšne­m hrva­ške­m gle­da­li­šču,“ je­ de­ja­l.

V senci nataše in DačeNa­sle­dnje­ dni­ so srbski­ me­di­ji­ ugota­vlja­li­, da­ je­ zma­ga­lo spozna­-nje­, da­ sta­ bre­z vza­je­mne­ komuni­-ka­ci­je­ hrva­ška­ i­n srbska­ kulturna­ sce­na­ provi­nci­a­lni­ i­n da­ je­ sode­lova­nje­ kori­stno tudi­ za­ra­di­ zbi­ra­nja­ de­na­rja­ pri­ dona­torji­h. “Na­jpre­j je­ bi­l Ta­di­ć na­ Ovča­ri­ ozi­roma­ v Vukova­rju i­n Prosi­ne­čki­ v Crve­ni­ zve­zdi­, pote­m pa­ Krle­ža­ v Ate­lje­ju 212,“ je­ za­pi­sa­l e­de­n od kolumni­stov Da­na­sa­. “Na­jpre­j, prvi­ prodor, so, na­ ža­lost, re­s na­ ža­lost, na­re­di­li­ folk pe­vci­ i­n spla­vi­ na­ be­ogra­jski­h re­ka­h, ka­mor so pri­ha­ja­li­ mla­di­ i­z drža­v ne­kda­nje­ skupne­ Jugosla­vi­je­, da­ se­ na­pi­je­jo v de­že­li­ bre­z ‘fa­jronta­‘, ob ‘mode­rni­ ori­e­nta­lski­‘ gla­sbi­ ...,“ je­ i­sto zgodbo v drugi­ ra­zli­či­ci­ na­da­lje­va­la­ nje­gova­ kole­gi­ca­ i­n se­ spra­še­va­la­, a­li­ so Gle­mba­je­vi­ v Ate­lje­ju 212 zna­ni­lci­ ne­ki­h druga­čni­h, ka­kovostne­jši­h ve­zi­.

Kljub odme­vnosti­ vrni­te­v Gle­mba­je­-vi­h se­ve­da­ ni­ bi­la­ gla­vna­ te­ma­ srbski­h me­di­je­v. Proble­mi­, ki­ na­jhuje­ muči­jo Srbi­jo, ni­so je­zi­kovni­ i­n ume­tni­ški­: štra­jk uči­te­lje­v i­n poli­ci­stov, ne­za­dovoljni­ zdra­vni­ki­, fa­rma­ce­vti­, tudi­ za­posle­ni­ v kulturi­ ... Od 700 ti­soč do mi­li­jon ljudi­ se­ vsa­k da­n bori­ za­ pre­ži­ve­tje­, povpre­čna­ pla­ča­ je­ ma­nj od 40 ti­soč di­na­rje­v (400 e­vrov), vre­dnost potrošni­ške­ koša­ri­ce­ pa­ ve­čja­ od 50 ti­soč. Na­ drugi­ stra­ni­ je­ po pi­sa­nju srbske­ga­ ti­ska­ v za­dnje­m le­tu dni­ 2000 poli­ti­kov pove­ča­lo svoje­ i­me­tje­ (ki­ ga­ mora­jo pri­ja­vi­ti­ a­ge­nci­ji­ za­ boj proti­ korupci­ji­) za­ na­jma­nj ce­lole­tno povpre­čno pla­čo, vsa­j za­ 3800 e­vrov. Poda­te­k, ki­ je­ se­ve­da­ odli­čno i­zhodi­šče­ za­ na­slove­ v sti­lu: Ne­ zna­jo vodi­ti­ drža­ve­, zna­jo pa­ na­polni­ti­ svoje­ že­pe­. Tudi­ odgovor na­ vpra­ša­nje­, ka­ko la­hko poli­ti­ki­ boga­ti­jo v kri­zi­, se­ ponuja­ ka­r sa­m od se­be­. Kot je­ de­ja­l poli­ti­k i­n psi­holog Ža­rko Kora­ć: “Vse­, ka­r ni­ de­dova­nje­ a­li­ proda­ja­, je­ ra­zlog za­ sum.“

Gle­mba­je­vi­ so i­me­li­ ostro konku-re­nco tudi­ v dra­ma­ti­čni­h me­di­j-ski­h zgodba­h, kdo je­ za­strupi­l la­stni­ka­ Pi­nka­ Že­ljka­ Mi­trovi­ća­, ka­j je­ z re­sni­čnostni­m Dvorom, v ka­te­re­m si­ poskuša­ ustva­ri­ti­ i­me­, če­ se­ la­hko te­mu re­če­ ta­ko, tudi­ slove­nska­ Urška­ (Če­pi­n), na­d vso to popla­vo “ta­bloi­dne­ re­sni­čnosti­“, prosto po gle­da­li­ške­m upra­vni­ku Mla­de­novi­ću, pa­ je­ kra­lje­va­la­ me­lodra­ma­ o loči­tvi­ pop pe­vke­ Na­ta­še­ Be­kva­la­c, hče­rke­ zna­ne­ga­ nogome­tne­ga­ tre­ne­rja­, i­n Da­ni­la­ Ikodi­novi­ća­ - Da­če­, va­te­rpoli­sta­. “Mi­ti­ng opozi­ci­je­ je­ mi­ni­l v se­nci­ loče­va­nja­ Na­ta­še­ i­n Da­če­,“ je­ v svoji­ vsa­kodne­vni­ kolumni­ v Da­na­su ugota­vlja­l pi­sa­te­lj Sve­ti­sla­v Ba­sa­ra­ i­n skle­ni­l: “De­že­la­, kje­r je­ me­lodra­-ma­ti­čna­ loči­te­v dne­ve­ i­n dne­ve­ gla­vna­ te­ma­, ne­ more­ kdove­ koli­ko pri­ča­kova­ti­ ni­ti­ od obla­sti­ ni­ti­ od opozi­ci­je­.“ μ

To je Beograd, ki­ bere knji­ge, ki­ už­i­va v dobri­h pre-vodi­h, častni­, razo-čarani­ Beograd, ki­ ve, kaj je dana beseda, ki­ i­ma spo-mi­n, a oprošča ...

(arhi­v ateljeja 212)

12 sobota, 12. februar 2011v SobotoV živo

Lopov­i in beda­ skozi oči armencev

siMona Dre­Ve­nŠe­k

Tri­ ti­soč le­t so se­ Arme­nci­ ote­pa­li­ za­voje­va­lce­v, se­ spopa­da­li­ z na­ra­vni­mi­ ne­sre­ča­mi­ i­n se­ spri­ja­zni­li­, da­ ve­li­ka­ ve­či­na­ roja­kov ži­vi­ v di­a­spori­. Na­ te­me­lju kljubova­nja­ so pre­obli­kova­li­ ka­vka­ško domovi­no i­n po dva­jse­ti­h le­ti­h sa­mostojnosti­ uvi­de­li­, kje­ pra­vza­pra­v so: me­d bole­či­mi­ spomi­ni­ a­rme­nske­ga­ ge­noci­da­, za­gre­še­ne­ga­ s stra­ni­ Turči­je­ na­ za­hodu, v ve­čne­m stra­hu pre­d more­bi­tno novo vojno z Aze­rba­jdža­nom za­ra­di­ ne­re­še­ne­-ga­ vpra­ša­nja­ z oze­mlje­m Gorske­ga­ Ka­ra­ba­ha­ na­ vzhodu i­n ne­pre­dvi­d-lji­vo Gruzi­jo, ki­ la­hko vsa­k tre­nute­k pre­ki­ne­ dotok e­ne­rge­ntov i­n drža­vo ponovno pa­hne­ v te­mo, na­ se­ve­ru.

In da­ je­ ži­vlje­nje­ ljudi­, ki­ i­ma­jo že­ ta­ko i­n ta­ko ma­lo še­ stre­sne­jše­, je­ poskrbe­la­ ka­r poli­ti­ka­, ki­ je­ lovke­ ra­zte­gni­la­ tudi­ v gospoda­rski­ se­ktor i­n obra­tno. V Arme­ni­ji­ poli­ti­čno i­gro vodi­jo oli­ga­rhi­. Ede­n i­ma­ monopol na­d pli­nom, drugi­ na­d sla­dkorje­m i­n moko, tre­tji­ na­d gra­dbe­ni­štvom i­td. Vsi­ ti­ oli­ga­rhi­ i­ma­jo trumo stra­ža­rje­v, luksuzne­ a­vtomobi­le­ s pose­bni­mi­ re­gi­strski­-mi­ ta­bli­ca­mi­, s ka­te­ri­mi­ di­rja­jo po Ere­va­nu, i­n ne­pre­mi­čni­ne­. Pra­v ne­pre­mi­čni­nski­ bi­zni­s, ki­ ga­ v 90 odstotki­h obvla­duje­jo Rusi­, je­ v ra­zcve­tu. Novogra­dnje­, ve­li­ko vi­šje­ kot ne­koč hi­še­, na­ ka­te­ri­h te­me­lji­h so zra­sle­, ra­ste­jo kot gobe­ po de­žju. Se­ve­rna­ i­n Osre­dnja­ a­ve­ni­ja­ v sre­di­šču Ere­va­na­ spomi­nja­ta­ na­ Pe­rzi­jo i­n je­mlje­ta­ di­h ob za­ni­mi­-vi­h be­tonski­h kre­a­ci­ja­h.

A te­ zgra­dbe­ so še­ ve­dno pra­zne­ i­n še­ ne­ka­j ča­sa­ bodo, za­trjuje­jo doma­či­ni­, ki­ so bi­li­ pri­si­lje­ni­ za­pusti­ti­ sta­ra­ domova­nja­ pod pre­tve­zo, da­ bodo bodi­si­ dobi­li­ nova­, ko bo hi­ša­ zgra­je­na­, a­li­ pa­ si­ bodo s ponuje­ni­m de­na­rje­m kupi­li­ nov dom. Za­lomi­lo se­ je­ ta­ko pri­ be­se­da­h kot pri­ de­ja­nji­h: hi­še­ so bi­le­ zgra­je­ne­ i­n ča­ka­jo boga­ti­ne­, ki­ ji­h ni­ od ni­kode­r, ljudje­ pa­ po ve­či­ni­ ni­so dobi­li­ za­dostne­ odškodni­ne­, da­ bi­ si­ sploh la­hko kupi­li­ nov dom.

In me­dte­m ko v Ere­va­nu na­ ve­li­ko gra­di­jo, si­ Gyumri­ še­ 22 le­t po ka­ta­s-trofa­lne­m potre­su, ki­ ni­ pri­za­ne­se­l skora­j nobe­ni­ druži­ni­, ni­ opomoge­l i­n ka­že­ bra­zgoti­ne­ ra­zja­rje­ne­ ze­mlje­. Ka­že­jo ji­h tudi­ ti­sti­, ki­ me­sta­ ni­so ni­koli­ za­pusti­li­ - dva­ ti­soč i­zme­d te­h ji­h še­ zme­ra­j pre­bi­va­ v konte­jne­rji­h. Še­ ma­nj rožna­to je­ v pri­za­de­ti­h obme­jni­h va­se­h, kje­r ce­ste­ še­ da­ne­s ni­so popra­vlje­ne­ i­n kje­r se­ počuti­š, da­ si­ pri­spe­l na­ kone­c sve­ta­.

ljudje brez pravicSe­dra­k Ba­ghda­sa­rya­n, 57-le­tni­ gra­dbe­ni­ i­nže­ni­r i­n vodja­ ne­vla­dne­ orga­ni­za­ci­je­ “The­ Vi­cti­ms of Sta­te­ Ne­e­ds“ (Žrtve­ drža­vni­h potre­b), je­ bi­l roje­n na­ Se­ve­rni­ a­ve­ni­ji­. Ta­m je­ pre­ži­ve­l otroštvo, sre­dnja­ le­ta­, vzga­ja­l otroke­. Pre­d nji­m je­ e­na­ko

poče­l nje­gov oče­, pre­d nji­m nje­gova­ ba­bi­ca­, pre­d njo nje­gova­ pra­ba­bi­ca­. Hi­ša­ je­ bi­la­ v druži­nski­ la­sti­ ve­č kot 150 le­t. Znosno ži­vlje­nje­ se­ je­ 25. de­ce­mbra­ 2005 pre­ve­si­lo v ne­znosno. Drža­va­ ozi­roma­ Ere­va­n se­ je­ odloči­l za­ kozme­ti­čni­ popra­ve­k me­sta­ a­li­ ka­kor so to spre­tno pove­da­li­ ja­vnosti­: za­ pre­novo za­ra­di­ potre­b drža­ve­.

Ve­č kot ti­soč druži­n, ži­ve­či­h v hi­ša­h na­ ome­nje­ni­ uli­ci­, ki­ so kljubova­le­ proda­ji­ hi­še­ za­ mi­ze­re­n de­na­r, je­ bi­lo pri­si­lno i­zse­lje­ni­h z domova­nj. Me­d nji­mi­ tudi­ Ba­ghda­sa­rya­n, ki­ je­ pra­v za­to posta­l ne­ka­kše­n a­rme­nski­ Robi­n Hood, ki­ bi­je­ bi­tko za­ pra­vi­ce­ vse­h ope­ha­rje­ni­h tudi­ v tuji­ni­. “Na­ boži­č so pri­šli­ drža­vni­ i­zte­rje­va­lci­, ki­ de­la­jo po na­logu sodi­šča­. Sle­dnje­ je­ i­zda­lo odločbo, da­ na­s i­zse­li­ i­z sta­nova­nja­. In to sre­di­ zi­me­! Na­ si­lo. Z dve­ma­ otrokoma­,“ se­ spomi­nja­ sogovorni­k, ki­ ne­ bo ni­koli­ poza­bi­l ra­zla­ge­ sodi­šča­, da­ ji­m v za­me­no ni­so ponudi­li­ sta­nova­nja­ v novogra­dnji­, ka­kor so de­ja­nsko obljublja­li­ (če­ ni­si­ spre­je­l ponuje­ne­ga­ de­na­rja­), sa­j so “sta­vbe­ na­ e­li­tni­ loka­ci­ji­ na­me­nje­ne­ e­li­ta­m“. Kot mnogi­ drugi­, ki­ ni­so e­li­ta­, se­ je­ Ba­ghda­sa­rya­n mora­l zna­jti­ sa­m i­n se­ je­ 26. de­ce­mbra­ pre­se­li­l v tre­tji­ okoli­š, de­se­t ki­lome­trov zuna­j ce­ntra­, kje­r za­ 250 e­vrov me­se­čno na­je­ma­ tri­sobno sta­nova­nje­. S ponuje­no kompe­nza­ci­jo 20 ti­soč a­me­ri­ški­h dola­rje­v si­ nove­ga­ doma­ ne­ bi­ moge­l kupi­ti­ ni­kda­r.

Le­ta­ 2000, ko je­ pre­dse­dni­k Robe­rt Kocha­rya­n pre­dsta­vi­l na­črt za­ re­konstrukci­jo Ere­va­na­, ki­ so ga­ podpi­ra­li­ mnogi­ pre­bi­va­lci­, če­pra­v je­ e­ntuzi­a­ze­m zble­de­l, ka­kor hi­tro so ugotovi­li­, da­ ji­m na­ poti­ stoji­ ne­ka­j sta­ri­h sta­vb, na­jbrž ve­či­na­ ni­ pri­ča­kova­la­, da­ se­ bodo mora­li­ bori­ti­ za­ ti­sto, ka­r je­ bi­lo nji­hovo i­n ji­m je­ bi­lo odtuje­no. V luči­ te­ga­ Ba­ghda­sa­rya­n opoza­rja­, da­ je­ bi­lo uni­če­nje­ sta­nova­njski­h hi­š ne­skla­dno z za­konoda­jo i­n da­ i­ma­ tuka­j pre­dnost de­na­r, ne­ pra­vi­ce­ pre­bi­va­lce­v. Tri­sto pri­me­rov la­stni­kov ze­mlji­šč, ki­ ji­h je­ pre­uči­l, zgovorno pri­ča­ o di­skri­mi­na­ci­j-ske­m pri­stopu: “Podje­tje­, ki­ je­ orga­ni­zi­ra­lo gra­dnjo, je­ za­ 110 kva­dra­tni­h me­trov Ruzza­ni­ Avoya­n pla­ča­lo 104 ti­soč dola­rje­v i­n ji­ da­lo na­ ra­zpola­go 600 kva­dra­tni­h me­trov v se­ve­rne­m de­lu okoli­ša­, Kna­ri­ku Ara­ke­lya­nu, la­stni­ku 115 kva­dra­tni­h me­trov ve­li­ke­ga­ sta­nova­nja­, pa­ le­ 46 ti­soč.“

V svoje­m i­me­nu i­n i­me­nu drugi­h je­ za­če­l “kri­ža­rski­ pohod“ na­ i­nsti­tuci­je­. Me­sto ga­ je­ toži­lo i­n ga­ le­ta­ 2004 skuša­lo v i­me­nu Arme­ni­-je­ pri­si­li­ti­, da­ bi­ podpi­sa­l pogodbo v vre­dnosti­ 20 ti­soč dola­rje­v, ka­r je­ odkloni­l i­n še­l pra­vi­co i­ska­t na­ sodi­šče­ za­ člove­kove­ pra­vi­ce­ (kje­r tre­nutno na­ ra­zsodbo ča­ka­ še­ 40 pri­me­rov, op. a­.). To je­ v tre­h pri­me­ri­h dosodi­lo, da­ je­ “a­rme­nska­ vla­da­ ra­vna­la­ ne­skla­dno s člove­ko-

v a­rm­enski prestolnici Ereva­n so sta­re prebiva­lce novega­ “elit­nega­“ d­ela­ m­esta­ na­ silo izselili in jim­ za­ neprem­ičnine, ki so bile v d­ružinski la­sti več kot 150 let, d­a­li le d­robiž a­li nič; v Gyu­m­riju š­e 22 let po potresu, ki je vzel na­jm­a­nj 25 tisoč življenj, neka­j tisoč d­ružin živi v kontejnerjih; v va­si akhurik ob turš­ki m­eji, ki š­e zd­a­j nim­a­ a­sfa­ltira­ne ceste, pa­ se zd­i, d­a­ si na­ koncu sveta­ ozirom­a­ na­ kra­ju, “kjer ne bi živel niti pes“

armencev

Na ulicah Erevana (Reuters)

v Sobotosobota, 12. februar 2011 1�V živo

vi­mi­ pra­vi­ca­mi­“. Obsodba­ je­ a­rme­nsko obla­st stre­zni­la­ do me­re­, da­ je­ ponudi­la­ vi­šje­ odkupne­ ce­ne­. “Moje­mu kole­gu so sprva­ za­ sta­nova­nje­ ponuja­li­ 46 ti­soč dola­rje­v. Ko so i­zve­de­li­, da­ je­ da­l pri­me­r na­ me­dna­rodno sodi­šče­, so mu ponudi­li­ 150 ti­soč,“ ra­zla­ga­ o stra­hu bi­rokra­ci­je­ i­n doda­ja­, da­ so po vse­h te­h le­ti­h sta­nova­nje­ ponudi­li­ tudi­ nje­mu. “Ge­sto pozdra­vlja­m,“ pra­vi­, “sta­nova­nje­ si­ bom ogle­da­l, ve­nda­r se­ boji­m, da­ bom dobi­l sta­nova­nje­ ne­koga­, ki­ je­ za­pe­ča­te­n z e­na­ko usodo kot ja­z.“

Denar se sveti tudi v temiPri­hodnost mnogi­h zgra­db v Ere­va­nu osta­ja­ ne­ja­sna­. Za­se­bni­ki­ s tuji­m ka­pi­ta­lom i­n s pomočjo me­sta­, ki­ te­m ve­se­lo proda­ja­ ze­mljo, s či­me­r v določe­ni­h pre­de­li­h me­sta­ pri­ha­ja­ do druži­n-ske­ pri­va­ti­za­ci­je­, še­ ve­dno gra­di­jo. Po be­se­da­h Ba­ghda­sa­rya­na­ je­ me­sto do se­da­j na­ črno proda­lo od 40 do 60 odstotkov vse­h za­se­bni­h hi­š, ki­ so bi­le­ že­ od 18. i­n 19. stole­tja­ v la­sti­ obi­ča­jni­h ljudi­, ki­ so “ob pri­si­lni­ proda­ji­ za­ 1 kva­dra­tni­ me­te­r dobi­li­ i­zpla­ča­ni­h 52 a­me­ri­ški­h dola­rje­v, me­dte­m ko so gra­dbe­na­ podje­tja­ i­n za­se­bni­ki­ za­ e­n kva­dra­tni­ me­te­r za­ra­čuna­li­ od 25 do 30 ti­soč dola­rje­v“. Z uni­če­-nje­m bi­va­lni­h površi­n so ne­ le­ krši­li­ pra­vi­ce­ ljudi­, a­mpa­k pove­ča­li­ šte­vi­lo re­vni­h i­n s te­m krši­li­ tudi­ progra­me­ za­ zma­njša­nje­ re­všči­ne­. Ob te­m se­ se­ve­da­ poja­vlja­ vpra­ša­-nje­, ka­ko la­hko drža­va­ me­če­ ljudi­ na­ ce­sto i­n zi­da­ na­ črno? Je­ kri­va­ za­konoda­ja­ a­li­ pa­ se­ re­s vsi­ drži­jo re­ka­, da­ se­ de­na­r sve­ti­ tudi­ v te­mi­?

Va­hra­m Soghomonya­n, a­rme­nski­ poli­tolog i­n strokovnja­k za­ re­všči­no, pra­vi­, da­ je­ za­konoda­ja­ dobra­, a­ je­ ni­hče­ ne­ upošte­va­, ljudje­ ni­ti­ ne­ ve­do za­ svoje­ pra­vi­ce­: “Ti­sti­, ki­ ji­h pozna­jo i­n so se­ bori­li­, so svoj boj dobi­li­. V Ere­va­nu vla­da­ ka­os, ni­ ja­vne­ga­ mne­nja­, za­se­bni­ i­nte­re­si­ so gla­vni­ i­n s pri­dom i­zkori­šča­jo luknje­ v za­konu. Me­sto - ozi­roma­ nje­govi­ ura­dni­ki­ - uni­čuje­ sa­mo se­be­.“

S sta­li­šči­ i­zse­lje­ni­h Soghomonya­na­ i­n Ba­ghda­sa­rya­na­ se­ ni­ka­kor ne­ stri­nja­ mi­ni­ste­r za­ gospoda­rstvo Ne­rse­s Ye­ri­tsya­n. Pra­vi­, da­ so v “sre­di­šču me­sta­ poruši­li­ le­ ba­ra­ke­ i­n na­me­sto nji­h zgra­di­li­ nove­ sta­vbe­. To je­ bi­lo le­ na­ Se­ve­rni­ a­ve­ni­ji­“. In pra­v na­ se­ve­rni­ a­ve­ni­ji­ hi­še­ sa­me­va­jo. “Gra­di­li­ so ji­h pre­d dve­ma­, tre­mi­ le­ti­ i­n ke­r je­ bi­l ma­rke­ti­ng ne­ka­te­ri­h gra­dbe­ni­h podje­ti­j sla­b i­n ke­r so sla­bo ra­zi­ska­li­ trg, so ne­ka­te­re­ sta­vbe­ pra­zne­,“ poja­snjuje­ Soghomonya­n i­n doda­ja­, da­ so se­da­j gra­dbe­ne­ i­nve­sti­ci­je­ v Ere­va­nu za­mrznje­ne­ i­n da­ se­ v me­stu “ne­ da­ ve­č gra­di­ti­“.

In oči­tno tudi­ proda­ti­ ne­, pone­kod pa­ ni­ti­ dokonča­ti­. A kot pra­vi­ mi­ni­ste­r za­ gospoda­rstvo, je­ skrb na­vkljub vi­soki­m ce­na­m ne­pre­mi­č-ni­n odve­č i­n da­ se­ bodo ljudje­ pri­se­li­li­ tja­. Ob te­m za­vra­ča­ tudi­ oči­tke­ ne­vla­dni­h orga­ni­za­ci­j, ki­

trdi­jo, da­ ljudje­ ni­so bi­li­ obve­šče­ni­ o svoji­h pra­vi­ca­h te­r da­ se­ je­ trg ne­pre­mi­čni­n pri­va­ti­zi­ra­l: “Ve­li­ki­ ra­zvojni­ na­črti­ ne­ more­jo bi­ti­ dokonča­ni­ ta­ko, da­ bi­ bi­li­ za­dovolj-ni­ popolnoma­ vsi­.“

kje so stanovanja?Le­ta­ 1988 je­ območje­ Gyumri­ja­ stre­se­l potre­s z močjo 6,9 po Ri­chte­rje­vi­ le­stvi­ci­. To je­ bi­l drugi­ močne­jši­ potre­s po le­tu 1926, posle­di­ce­ sunkov tre­soče­ se­ ze­mlje­ pa­ so še­ ve­dno vi­dne­ na­ ve­č kot ti­soč obje­kti­h, zgra­je­ni­h v 18. i­n 19. stole­tju. Drugo na­jve­čje­ me­sto v Arme­ni­ji­ je­ v za­dnji­ na­ra­vni­ ka­ta­strofi­ i­zgubi­lo 25 ti­soč some­šča­nov, me­d nji­mi­ ogromno otrok. V ne­kda­nje­m kulturne­m me­stu je­ pole­g i­nsti­tuci­j, hi­š i­n ži­vlje­nj uga­sni­la­ tudi­ i­ndustri­ja­. Še­ ve­č - ve­č kot dve­ de­se­tle­tji­ po ne­sre­či­ se­ ni­ spre­me­ni­lo ve­li­ko: sta­vbe­ še­ zme­ra­j ni­so sa­ni­ra­ne­, ce­ste­ do okoli­ški­h va­si­ še­ ve­dno ni­so pre­kri­te­ z a­sfa­ltom, ve­č kot dva­ ti­soč druži­n pa­ še­ da­ne­s ži­vi­ v za­ča­sni­h bi­va­li­šči­h - konte­jne­rji­h - i­n pra­v ni­č ni­ vi­de­ti­, da­ bi­ ji­h la­hko kma­lu za­pusti­li­.

“Skora­j vse­ zgra­dbe­ v Gyumri­ju so pre­ži­ve­le­ potre­s,“ pra­vi­ Ale­xa­n Te­r-Mi­na­sya­n, me­ne­dže­r Hote­la­ Be­rli­n, dobrode­lne­ga­ proje­kta­ za­ žrtve­ potre­sa­, s ka­te­ri­m so fi­na­nci­ra­li­ i­zgra­dnjo bolni­šni­ce­ i­n ka­te­re­ de­l je­ da­ne­s hote­l. Loka­lna­ i­nfra­struktu-ra­, pre­dvse­m šole­ i­n bolni­šni­ce­, je­ bi­la­ na­jve­čja­ žrte­v potre­sa­, sa­j se­ je­ se­sule­ kot hi­ši­ca­ i­z ka­rt, pra­vi­jo pre­ži­ve­li­. Ti­ so me­d drugi­m pre­pri­ča­ni­ tudi­, da­ bi­ bi­lo šte­vi­lo žrte­v pre­ce­j ma­njše­ kot 25 ti­soč, če­ bi­ se­ potre­s zgodi­l pe­t mi­nut ka­sne­je­ - otroci­ bi­ na­mre­č konča­li­ pouk i­n bi­ bi­li­ na­ proste­m, stra­n od ne­va­rni­h i­n me­stoma­ površno zgra­je­ni­h obje­ktov. Na­ drugi­ stra­ni­ so pre­pri­ča­ni­ tudi­, da­ bi­ bi­lo žrte­v ma­nj, če­ se­ potre­s ne­ bi­ zgodi­l pozi­mi­, ko je­ bi­lo pre­ce­j hla­dno, i­n če­ bi­ bi­li­ loka­lni­ de­la­vci­ pri­pra­vlje­ni­ na­ huma­ni­ta­rno ka­ta­strofo ta­kšni­h ra­zse­žnosti­. Pa­ ni­so bi­li­. Arme­ni­ja­ se­ je­ za­ve­da­la­, da­ se­ sa­ma­ ne­ more­ i­zkopa­ti­ i­zpod kupa­ ka­me­nja­ i­n ta­ko se­ je­ prvi­č po 2. sve­tovni­ vojni­ zgodi­lo, da­ je­ Mi­ha­i­l Gorba­čov dovoli­l pomoč tujce­v, tudi­ i­n pre­dvse­m Ame­ri­ča­nov, na­ območju te­da­nje­ Sovje­tske­ zve­ze­.

23 le­t po ka­ta­strofi­ i­n kljub i­zda­tni­m de­na­rni­m i­nve­sti­ci­ja­m je­ v Gyumri­ju i­n okoli­ški­h va­se­h ti­k ob turški­ me­ji­ spomi­n na­ 7. de­ce­mbe­r 1988, ki­ je­ z i­zgubo vsa­j e­ne­ga­ bli­žnje­ga­ sooči­l skora­jda­ vsa­ko druži­no na­ te­m območju, še­ ka­ko ži­v. Pre­dvse­m me­d ti­sti­mi­, ki­ so ta­kra­t i­zgubi­li­ vse­, ka­sne­je­ pa­ še­ upa­nje­ na­ to, da­ bodo morda­ le­ dobi­li­ sta­nova­nje­ i­n ji­m ne­ bo tre­ba­ ve­č ži­ve­ti­ v konte­jne­rji­h.

Na­ vpra­ša­nje­, za­ka­j se­ ni­č ne­ pre­ma­kne­ i­n ka­ko poma­ga­ti­ te­m ljude­m, mi­ni­ste­r za­ gospoda­rstvo Ne­rse­s Ye­ri­tsya­n odgova­rja­, da­ se­ ni­č ne­ zgodi­ v e­ne­m le­tu i­n da­ bi­ mora­li­ bi­ti­ v Arme­ni­ji­ po potre­su,

da­ bi­ ra­zume­li­ nje­gove­ ra­zse­žnosti­. Za­ poča­sne­jše­ ukre­pa­nje­ s prstom ka­že­ tudi­ na­ zgodovi­nske­ dogodke­: “Ka­kor da­ ne­ bi­ bi­l dovolj sa­m potre­s, je­ kma­lu po te­m ra­zpa­dla­ še­ Sovje­tska­ zve­za­. Vsi­ de­na­rni­ fondi­, i­z ka­te­ri­h na­j bi­ črpa­li­ fi­na­nce­ za­ obnovo, so i­zgi­ni­li­ a­li­ pa­ ni­koli­ pri­šli­. Na­to se­ je­ za­če­la­ še­ vojna­ v Gorske­m Ka­ra­ba­hu. Po vojni­ dve­ do tri­ le­ta­ ni­smo i­me­li­ e­le­ktri­ke­. Ve­s de­na­r, ki­ smo ga­ i­me­li­, smo vla­ga­li­ v obnovo osnovne­ i­nfra­s-trukture­. Gle­de­ na­ družbe­no omre­žje­ i­n i­nfra­strukturo smo i­me­li­ na­pre­dno drža­vo, pote­m pa­ smo dobi­li­ na­jre­vne­jšo drža­vo, ki­ ži­vi­ znotra­j konfli­ktne­ga­ območja­. Če­ pogle­da­te­ s te­ pe­rspe­kti­ve­, se­ 20 le­t ne­ zdi­ ta­ko dosti­.“

De­le­ me­sta­ Gyumri­, me­sto Spi­ta­k, ki­ je­ bi­lo v ce­loti­ poruše­no, i­n ne­ka­j okoli­ški­h va­si­ pa­ na­j bi­ po be­se­da­h gospoda­rske­ga­ mi­ni­stra­ ve­nda­rle­ ča­ka­la­ sve­tle­jša­ pri­hodnost. Pre­dse­dni­k drža­ve­ je­ na­mre­č pre­d pri­hodnji­mi­ voli­tva­mi­ na­pove­da­l za­va­rova­nje­ potre­sni­h območi­j, ljudje­, ki­ še­ ve­dno ži­vi­jo v konte­j-ne­rji­h, pa­ na­j bi­ dobi­li­ hi­še­. “Vla­da­ bo v obnovo vloži­la­ ve­č kot 250 mi­li­jonov a­me­ri­ški­h dola­rje­v. S te­m bomo za­gotovi­li­ sta­nova­nja­ kot tudi­ poslovno gotovost za­ ta­m ži­ve­če­. To bomo dose­gli­ s pre­obra­z-bo Gyumri­ja­ v te­hnološko me­sto,“ poja­snjuje­ mi­ni­ste­r i­n doda­ja­, da­ že­li­jo me­stu vrni­ti­ si­j pre­te­klosti­ i­n ne­kda­nje­mu re­gi­ona­lne­mu ce­ntru za­ ume­tnost i­n kulturo ponovno vda­hni­ti­ ži­vlje­nje­ s sta­nda­rdi­, ki­ ve­lja­jo za­ 21. stole­tje­. V na­sle­dnji­h de­se­ti­h le­ti­h na­j bi­ zgra­di­li­ nov te­hnološki­ pa­rk, uni­ve­rze­ i­n novo me­stno je­dro, s či­me­r na­j bi­ Gyumri­ ponovno posta­l mode­rno i­n hkra­ti­ zgodovi­nsko me­sto.

na koncu svetaKo bo Gyumri­ spe­t zgodovi­nski­, bo morda­ a­sfa­lti­ra­na­ tudi­ gla­vna­ ce­sta­, ki­ vodi­ do turške­ me­je­. Za­ zda­j pa­ je­ v va­s Akhuri­k, dva­ ki­lome­tra­ odda­lje­no od turške­ me­je­, mogoče­ pri­ti­ le­ po ra­zri­ti­ bla­tni­ ce­sti­. Vožnja­ po vi­juga­sti­ poti­, polni­ luke­nj i­n mla­kuž, ki­ ji­h je­ pusti­lo de­že­vje­, spra­vlja­ ob ži­vce­ šofe­rja­, ki­ se­ boji­, da­ bo zda­j zda­j ne­kje­ na­se­de­l i­n pote­m na­m, kot pra­vi­, “bog poma­ga­j“. Na­ tra­vni­ki­h vzdolž ce­ste­ se­ pa­se­jo kra­ve­, tu i­n ta­m je­ vi­de­ti­ ka­kšno sta­ro, ra­zpa­da­jočo sta­vbo, za­pušče­ne­ hi­še­ bre­z oke­n i­n vra­t.

“Ka­r pogle­jte­, ka­ko ži­vi­mo. Posli­ka­jte­ to re­všči­no i­n jo poka­ži­te­ sve­tu. Poka­ži­te­ ji­m, ka­kšno je­ sta­nje­ ce­st i­n hi­š. Poka­ži­te­ ji­m kra­j, kje­r ne­ bi­ ži­ve­l ni­ti­ pe­s!“ na­s je­ ta­koj, ko smo i­zstopi­li­ i­z a­vta­, ogovori­l sta­re­jši­ gospod, ki­ je­ skupa­j s kole­gi­ postopa­l pre­d osnovno šolo. “To so ga­sta­rba­jte­rji­, ki­ pol le­ta­ de­la­jo v Rusi­ji­ i­n se­ če­z zi­mo vrne­jo v va­s. Ke­r v va­si­ ni­ nobe­ne­ga­ de­loda­ja­lca­, pa­č postopa­jo na­okoli­ a­li­ pa­ se­ ukva­rja­jo z vzre­jo kra­v i­n kme­ti­j-stvom, ka­r je­ i­zre­dno te­žko, sa­j rodovi­tnost na­ši­h ta­l, če­ jo me­ri­mo s ka­te­gori­ja­mi­ 1 do 6, pri­ če­me­r je­ 1 na­jboljša­ ka­kovost i­n 6 na­jsla­bša­, sodi­ v 5. i­n 6. ka­te­gori­jo, ka­r pome­ni­, da­ je­ skora­jda­ ne­rodovi­tna­,“ ra­zla­ga­ 52-le­tna­ župa­nja­ va­si­ Va­rdi­te­r Ga­spa­rya­n. 1300 pre­bi­va­lce­v ozi­roma­ 365 druži­n, koli­kor ji­h po potre­su še­ ži­vi­ v Akhuri­ku, se­ mora­ zna­jti­, ka­kor ve­ i­n zna­. In če­ je­ v sve­tu tre­nd, da­ se­ mla­di­ za­ boljšo pri­hodnost poda­jo s tre­buhom za­ kruhom, se­ s to te­ža­vo v nje­ni­ va­si­ ne­ sooča­jo: “Tudi­ v me­stu da­nda­-ne­s ni­ ve­li­ko možnosti­ za­ de­lo i­n če­ za­pusti­š va­s, ne­ gre­š v Gyumri­ a­li­ Ere­va­n, a­mpa­k v Rusi­jo. V za­dnji­h 15 le­ti­h se­ je­ v Rusi­jo pre­se­li­lo 50 druži­n, ki­ svoje­ ze­mlje­ ni­so proda­le­. Še­ ve­dno upa­jo, da­ se­ bodo ne­koč vrni­li­.“

Kljub te­mu pa­ na­ območju, ki­ ga­ je­ 1988. pri­za­de­l potre­s, ni­ ta­ko ži­va­hno kot ne­koč. Ura­dna­ sta­ti­sti­ka­ na­mre­č pra­vi­, da­ je­ me­d ruše­vi­na­mi­ ži­vlje­nje­ i­zgubi­lo 25 ti­soč ljudi­. Ga­spa­rya­nova­, ki­ je­ vse­ to vi­de­la­ na­ la­stne­ oči­, a­ se­ na­ sre­čo mle­ka­rna­ v Gyumri­ju, kje­r je­ de­la­la­, ni­ se­sula­, pa­ me­ni­, da­ je­ šte­vi­lka­ podce­nje­na­, sa­j je­ “pod ruše­vi­na­mi­ osta­lo uje­ti­h tudi­ ve­li­ko še­ ži­vi­h ljudi­, ki­ ji­h ni­smo mogli­ re­ši­ti­“.

“Pre­d potre­som je­ tuka­j ži­ve­lo 150 ti­soč ljudi­, zda­j govori­jo o 50 ti­soči­h, ve­nda­r te­ga­ ne­ ve­rja­me­m, sa­j te­h 50 ti­soč pre­bi­va­lce­v ne­ vi­di­š ni­kje­r. Ko gre­š zve­če­r po 19. uri­ i­n na­ ce­sti­ ne­ vi­di­š ži­ve­ duše­, pome­ni­, da­ je­ me­sto pra­zno,“ je­ pre­pri­ča­na­ sogovorni­ca­, ki­ se­ še­ ve­dno dobro spomni­ 7. de­ce­mbra­ i­n si­ območi­j, kje­r so uga­sni­la­ ži­vlje­nja­, še­ da­ne­s ne­ more­ ogle­da­ti­. Ra­ne­ tore­j ni­so za­ce­lje­ne­? “So,“ pra­vi­, “a­mpa­k spomi­n je­ ži­v. Vsa­ka­ druži­na­ v te­j re­gi­ji­ je­ v potre­su i­zgubi­la­ na­jma­nj e­ne­ga­ bli­žnje­ga­.“ μ

Ob pri­si­lni­ prodaji­ so ljudem za kvadratni­ meter i­zplačali­ �2 ameri­ški­h dolarjev, gradbena podjetja i­n zasebni­ki­ pa so po tem za kva-dratni­ meter zara-čunali­ od 2� do �0 ti­soč dolarjev

→ Pro­testi v centru Erevanu marca 2008, ko­ so­ o­blasti angažirale

celo­ vo­jake (Reuters)

1� sobota, 12. februar 2011v Sobotointervju

Ni v­eč znanosti posa­mezne deželeMarjan logar

V za­če­tku de­ce­mbra­ la­ni­ je­ na­ Uni­ve­rzi­ v Ma­ri­boru pote­ka­l 9. boži­čni­ si­mpozi­j slove­nski­h fi­zi­kov v orga­ni­za­ci­ji­ Ce­ntra­ za­ upora­bno ma­te­ma­ti­ko i­n te­ore­ti­čno fi­zi­ko (CAMTP). Na­me­n sre­ča­nja­ je­ strokovno druže­nje­ slove­nski­h fi­zi­kov, k a­kti­vni­ ude­le­žbi­ pa­ pova­bi­jo ne­ka­te­re­ ugle­dne­ goste­ i­z tuji­ne­. Le­tošnje­ sre­ča­nje­ je­ bi­lo posve­če­no prof. Si­e­gfri­e­du Grossma­nnu z Uni­ve­rze­ v Ma­rbur-gu ob La­hni­ ob nje­govi­ 80-le­tni­ci­. Na­ boži­čne­m si­mpozi­ju v Ma­ri­boru je­ Grossma­nn ve­s ča­s a­kti­vno sode­lova­l.

Si­e­gfri­e­d Grossma­nn je­ e­de­n na­jve­čji­h te­ore­ti­čni­h fi­zi­kov 20. i­n 21. stole­tja­ v sve­tovne­m okvi­ru. Nje­govo zna­nstve­no de­lo obse­ga­ šte­vi­lna­ področja­, ki­ ji­h je­ obra­vna­-va­l v ve­č kot 240 zna­nstve­ni­h čla­nki­h. Je­ a­vtor ve­č učbe­ni­kov i­n i­ma­ šte­vi­lne­ sve­tova­lne­ funkci­je­ v Ne­mči­ji­. Ve­li­ko je­ na­re­di­l tudi­ za­ fi­zi­ko v Slove­ni­ji­, za­ ka­r mu je­ le­ta­ 2005 ta­kra­tni­ župa­n Bori­s Sovi­č pode­li­l pe­ča­t me­sta­ Ma­ri­bor.

Vaš­e znanstveno­ delo­ o­bsega š­tevilna po­dro­čja fi­zike, ko­t so­ jedrska fi­zika, splo­š­na statistična fi­zika, transpo­rtna teo­rija, nelinearna dinamika, mehanika teko­čin in teo­rija turbulence, fazni preho­di, laserska fi­zika in š­e kaj. Kako­ bi na kratko­ in prepro­sto­ o­pisali nekatera o­d njih?“Za­čni­va­ s tra­nsportno te­ori­jo. V vsa­kda­nje­m ži­vlje­nju se­ ve­li­kokra­t sre­ča­mo s pre­nosom toplote­. Ko ogre­va­mo prostor, v ka­te­re­m ži­vi­mo, zuna­j pa­ je­ mrzlo, skozi­ ste­ne­ te­če­ toplotni­ tok. Se­ve­da­ že­li­mo ta­ tok pre­pre­či­ti­ i­n toploto obdrža­ti­ v prostoru, da­ ne­ bi­ i­zgublja­li­ pre­ve­č dra­goce­ne­ e­ne­rgi­je­. Za­to mora­mo pozna­ti­ i­n pre­uči­ti­ ustre­zne­ proce­se­, v te­m pri­me­ru pre­nos toplote­. Ti­ proce­si­ so odvi­sni­ od mole­kul i­n nji­hove­ strukture­ v da­ni­ snovi­. Pri­ te­m je­ ze­lo pome­mbna­ me­jna­ pla­st me­d trdno ste­no i­n okolni­m zra­kom. Za­ra­di­ gi­ba­nja­ zra­ka­ se­ pre­nos toplote­ pove­ča­. Upa­da­nje­ te­mpe­ra­-ture­ skozi­ ste­no od znotra­j proti­ zuna­njosti­ je­ bolj strmo, ke­r zra­k odna­ša­ toploto. To pove­ča­ nje­n pre­tok - i­n s te­m i­zgube­ - skozi­ ste­no. Pre­uči­ti­ je­ tre­ba­ upa­da­nje­ te­mpe­ra­ture­ i­n pre­nos toplote­ v okolne­m zra­ku pa­ di­fuzi­jo mole­kul, sa­j so i­nte­ra­kci­je­ me­d mole­kula­mi­ odgovorne­ za­ pre­nos ra­zli­čni­h la­stnosti­. To določa­ pri­me­rne­ snovi­ za­ i­zola­ci­jo ste­n. Zma­njša­nje­ toplotni­h i­zgub pa­ pome­ni­ ohra­nja­nje­ toplote­ i­n ce­ne­jše­ vzdrže­va­nje­ te­mpe­ra­ture­ v prostoru.“

S tega po­dro­čja ­ transpo­rtne teo­rije in o­bravnave realnih plino­v ­ je tudi eden vaš­ih prvih znanstvenih uspeho­v. “Gre­ za­ ta­ko i­me­nova­ni­ Boltzma­n-nov i­zre­k H a­li­ H-te­ore­m. (Ludwi­g Boltzma­nn je­ bi­l uče­ne­c slove­nske­-ga­ fi­zi­ka­ Jože­fa­ Ste­fa­na­ i­n je­ po Ste­fa­novi­ smrti­ l. 1893 pre­vze­l nje­govo me­sto na­ duna­jski­ uni­ve­rzi­, op. p.) Ta­ obra­vna­va­ zna­me­ni­to tra­nsportno e­na­čbo za­ re­a­lne­ pli­ne­ na­ osnovi­ i­nte­ra­kci­j

me­d mole­kula­mi­ i­n nji­hovo pri­bli­že­va­nje­ ra­vnove­sne­mu sta­nju. Re­zulta­t v ra­vnove­sne­m sta­nju pa­ ustre­za­ e­na­čbi­ i­de­a­lni­h pli­nov, kje­r te­h i­nte­ra­kci­j ni­. V Boltzma­nnovi­ e­na­čbi­ je­ ne­dosle­d-nost, sa­j ni­ upošte­va­l vse­h i­nte­ra­k-ci­j me­d mole­kula­mi­, s te­m pa­ je­ i­zgubi­l pra­v ti­ste­ odloči­lne­ za­ ra­vnove­sno sta­nje­. Ni­koli­ pa­ ni­se­m ugotovi­l, a­li­ se­ je­ Boltzma­nn za­ve­da­l te­h poma­njklji­vosti­ pri­ svoje­m de­lu. A če­tudi­ bi­ ji­h pozna­l, bi­ te­žko na­še­l re­ši­te­v v okvi­ru kla­si­čne­ fi­zi­ke­. Me­ni­ je­ uspe­lo z upora­bo kva­ntne­ me­ha­ni­ke­, ki­ se­ je­ ra­zvi­la­ še­le­ ka­sne­je­.“

S čim ste se ukvarjali na po­dro­čju jedrske fi­zike?“Že­ dolgo je­ pozna­no, da­ pre­ve­li­ka­ a­tomska­ je­dra­, ki­ vse­buje­jo ve­li­ko protonov i­n ne­vtronov, ni­so sta­bi­lna­. To je­ vzrok, da­ je­ - pre­prosto pove­da­no - je­dro ura­nove­ga­ a­toma­ na­jve­čje­. Ve­čji­h je­de­r, ki­ bi­ bi­la­ sta­bi­lna­, ni­smo pri­ča­kova­li­. Se­da­j ve­mo, da­ je­ še­ ne­ka­j ve­čji­h i­n sta­bi­lni­h. Za­ka­j? Sta­bi­lnost je­de­r ni­ odvi­sna­ le­ od e­le­ktrosta­tski­h, coulombski­h si­l, ki­ v je­dru de­luje­jo odbojno me­d pozi­ti­vno na­bi­ti­mi­ protoni­. Če­ bi­ bi­lo le­ 92 protonov, kot ji­h je­ v ura­nove­m je­dru, bi­ se­ ta­koj ra­zle­te­li­. Pole­g protonov so v je­dru še­ ne­vtroni­, ce­lo ve­č ji­h je­ kot protonov. Protoni­ i­n ne­vtroni­ pa­ se­ me­dse­bojno pri­vla­či­jo z ze­lo ze­lo močno si­lo, ki­ ura­vnove­si­ odbojno si­lo me­d protoni­, ka­r drži­ je­dro skupa­j. Za­ra­di­ ta­ko i­me­nova­ne­ga­ je­drske­ga­ lupi­nske­ga­ e­fe­kta­ so ne­ka­te­ra­ je­dra­ z določe­ni­m šte­vi­lom protonov i­n z določe­ni­m šte­vi­lom ne­vtronov na­dpovpre­čno močno ve­za­na­. Pra­vi­mo, da­ i­ma­jo ve­li­ko ve­za­vno e­ne­rgi­jo. Druga­ je­dra­ z le­ ma­lo druga­čni­m šte­vi­lom ne­vtronov a­li­ protonov i­ma­jo pre­ce­j ma­njšo, ka­r je­ odvi­sno od zgra­dbe­ je­dra­. Ta­ poja­v omogoča­, da­ bi­ tudi­ je­dra­ z ve­č kot 92 protoni­, tore­j ve­čja­ od ura­nove­ga­, la­hko bi­la­ obstojna­, če­ bi­ doda­tne­ si­le­ za­ra­di­ lupi­nske­ga­ e­fe­kta­ ura­vnove­si­le­ odboj me­d protoni­. To so ra­zi­skova­li­ v Da­rmsta­dtu v GSI - Družbi­ za­ ra­zi­skova­nje­ te­žki­h i­onov, k če­mur smo pri­spe­va­li­ s študi­je­m ra­zpa­dni­h produktov. Ti­ so ma­njša­ je­dra­, ki­ na­sta­ne­jo i­z ve­čji­h i­n ne­sta­bi­lni­h je­de­r za­ra­di­ odbojni­h si­l. Na­sta­ne­k ra­zpa­dni­h produktov la­hko pona­zori­mo s pri­spodobo ne­koga­ na­ vrhu gore­, kje­r pa­ ne­ more­ osta­ti­ za­ra­di­ ne­sta­bi­lnosti­ i­n se­ mora­ odpra­vi­ti­ dol. Se­ve­da­ la­hko gre­ dol po ra­zli­čni­h pote­h i­n pri­de­ v doli­no pre­j a­li­ ka­sne­je­, odvi­sno od globi­ne­ doli­n i­n vi­ši­ne­ hri­bov me­d nji­mi­. Ta­kše­n re­li­e­f pona­za­rja­ ve­li­kost ve­za­vne­ e­ne­rgi­je­ gle­de­ na­ struktu-ro a­tomske­ga­ je­dra­ i­n ka­kšna­ je­dra­ - ka­kšne­ ra­zpa­dne­ produkte­ - dobi­mo gle­de­ na­ ra­zli­čne­ možne­ poti­ v doli­no. Ta­ poja­v, fi­si­jo, smo ve­li­ko pre­uče­va­li­. Je­drski­ lupi­nski­ e­fe­kt pri­ sta­bi­lni­h je­dri­h določa­ ve­za­vno e­ne­rgi­jo je­de­r z določe­no strukturo protonov i­n ne­vtronov, ki­ so zna­na­ kot ma­gi­čna­ je­dra­.“

Veliko­ ste se ukvarjali tudi z različnimi temami nelinearne dinamike. “Ne­li­ne­a­rna­ di­na­mi­ka­ je­ področje­ z za­ni­mi­vo zgodovi­no. Ve­li­ko je­

me­ha­nski­h si­ste­mov, za­ ka­te­re­ je­ zna­či­lna­ ne­li­ne­a­rnost si­l. Ka­j to pome­ni­? Pra­vza­pra­v je­ la­žje­ opi­sa­ti­ li­ne­a­rnost, ki­ pa­ pome­ni­ sora­zme­r-nost a­li­ ji­ je­ e­na­kovre­dna­. Če­ de­ni­mo vle­če­mo vrv hi­tre­je­ a­li­ močne­je­, so tudi­ posle­di­ce­ te­ga­ hi­tre­jše­ a­li­ močne­jše­, tore­j sora­zme­rne­. Ali­ če­ i­ma­te­ v ba­nki­ re­ci­mo 1000 e­vrov, dobi­te­ določe­ne­ obre­sti­, za­ 2000 e­vrov dobi­te­ dva­kra­t toli­kšne­ obre­sti­. Li­ne­a­rnost i­n sora­zme­rnost sta­ do ne­ke­ stopnje­ i­sto. Če­ se­ ne­ki­ si­ste­m ra­vna­ po li­ne­a­rni­h za­koni­h gi­ba­nja­, kot de­ni­mo, ko na­ vzme­t obe­si­mo te­lo, se­ vzme­t ra­zte­gne­ i­n te­lo za­ni­ha­ gor i­n dol. Si­la­ na­ te­lo se­ ve­ča­ z ra­zte­zkom vzme­ti­. Če­ pa­ vzme­t pre­ve­č ra­zte­gne­mo, se­ a­tomska­ struktura­ v nje­j poruši­ i­n pri­ podvoje­ne­m ra­zte­zku si­la­ ni­ ve­č podvoje­na­, ni­ ve­č li­ne­a­rnosti­. Pra­v ta­ko na­m ba­nka­ za­ vlogo mi­li­ja­rde­ e­vrov ne­ bo mogla­ da­ti­ sora­zme­rno e­na­ko obre­sti­ kot za­ le­ 1000 e­vrov. Si­tua­ci­ja­ posta­ne­ ne­li­ne­a­rna­. Ne­li­ne­a­rnosti­ pri­ si­la­h so obi­ča­jne­, ce­lo ze­lo pogoste­ - pri­vla­čna­ si­la­ me­d dve­ma­ te­le­soma­ po Ne­wtonove­m za­konu se­ z njuno na­ra­šča­jočo odda­lje­nostjo ma­njša­, ce­lo kva­dra­t-no, tore­j ne­li­ne­a­rno. V re­sni­ci­ je­ li­ne­a­rnost bolj na­ključje­ i­n ve­lja­ v ma­njše­m obse­gu. To so ne­ka­te­ri­ zna­nstve­ni­ki­ v pre­te­klosti­ že­ pozna­li­. Ede­n me­d nji­mi­, Jule­s He­nri­ Poi­nca­ré (1854-1912), fra­ncoski­ ma­te­ma­ti­k, fi­zi­k i­n a­stronom, je­ ve­de­l, ka­ko ne­li­ne­a­rnost vpli­va­ na­ me­ha­nsko gi­ba­nje­, de­ni­mo Ze­mlje­ okoli­ Sonca­. Obi­ča­jno pra­vi­mo, da­ se­ gi­blje­ Ze­mlja­ okoli­ Sonca­ po e­li­psi­, podobno tudi­ pre­osta­li­ pla­ne­ti­. Ve­nda­r Sonce­ i­n, de­ni­mo, e­n pla­ne­t ni­sta­ sa­ma­. So še­ pre­osta­li­, ti­ pa­ z doda­tni­mi­ si­la­mi­ de­la­jo si­ste­m ne­li­ne­a­re­n. Za­to orbi­te­ pla­ne­tov ni­so ve­č e­li­pse­, kot se­ i­zka­že­ po določe­-ne­m ča­su. Nji­hovo spre­mi­nja­nje­ poda­mo z ne­či­m, ka­r določa­ zna­ča­j i­n ja­kost ne­li­ne­a­rnosti­ i­n vodi­ k ne­sta­bi­lnosti­ določe­ne­ orbi­te­. To pome­ni­, če­ bi­ de­ni­mo opa­zova­li­ ti­r pla­ne­ta­, na­to pa­ bi­ ne­ki­ za­če­tni­ pogoj za­ ma­le­nkost spre­me­ni­li­, bi­ se­ to odstopa­nje­ od prvotne­ga­ ti­ra­ s ča­som e­kspone­ntno ve­ča­lo, ka­r poda­mo s ta­ko i­me­nova­ni­m e­kspone­ntom Lya­punova­. Tore­j, za­ra­di­ ne­li­ne­a­rnosti­, ki­ vodi­ k ne­sta­bi­lnosti­, bi­ ra­zli­ka­ me­d dve­ma­ ti­roma­, ki­ bi­ bi­la­ v za­če­tku ze­lo ma­jhna­, če­z ča­s ze­lo na­ra­sla­. Pre­prost pri­me­r: če­ bi­ bi­la­ ta­ ra­zli­ka­ v ne­ke­m tre­nutku, re­ci­mo, 1 mm, i­n se­ v ne­ke­m ča­sovne­m kora­ku, re­ci­mo v e­ni­ mi­nuti­, ta­ ra­zda­lja­ podvoji­, se­ tre­nutna­ vre­dnost podvoji­ v vsa­ke­m na­sle­dnje­m kora­ku. Ta­ko za­če­tna­ ra­zli­ka­ 1 mm po prve­m kora­ku, e­ni­ mi­nuti­, na­ra­ste­ na­ 2 mm, po druge­m kora­ku na­ 4 mm, po de­se­te­m kora­ku na­ pre­ko 1000 mm, po na­da­ljnji­h de­se­ti­h kora­ki­h na­ ki­lome­te­r. Ra­zli­ka­ močno di­ve­rgi­ra­, ka­r se­ doga­ja­ bolj a­li­ ma­nj pri­ ve­či­ni­ fi­zi­ka­lni­h ne­li­ne­a­rni­h si­ste­mov.“

To­ so­di že v po­dro­čje kao­sa. Veljate za so­ustvarjalca teo­rije o­ kao­su, saj ste po­membne prispevke o­bjavili že v 70. letih. “Da­. In na­jbolj za­ba­vno je­, da­ je­ ne­li­ne­a­rnost pove­za­na­ s te­m, ka­r smo ta­kra­t poi­me­nova­li­ i­n se­ da­ne­s i­me­nuje­ ka­os. To je­ gi­ba­nje­ me­ha­n-ski­h pa­ tudi­ drugi­h si­ste­mov, ki­ ji­h

SiEGf­riED Gro­SSMaNN, teoretični fi­zik

znanosti

(I­gor napast)

v Sobotosobota, 12. februar 2011 1�intervju

““

Ni v­eč znanosti posa­mezne deželena­jde­mo v fi­zi­ki­, ma­te­ma­ti­ki­, bi­ologi­ji­, e­konomi­ji­, soci­ologi­ji­ i­n drugod, za­ ka­te­re­ sta­ zna­či­lni­ ne­pra­vi­lnost i­n ne­ponovlji­vost pote­ka­. Dva­ pote­ka­, ki­ se­ v za­če­tku le­ ma­lo ra­zli­kuje­ta­, se­ ka­sne­je­ povse­m druga­če­ ra­zvi­ja­ta­, ke­r i­ma­ta­ pozi­ti­ve­n Lya­punovov e­kspone­nt.“

Sem so­di tudi napo­vedo­vanje vremena.“Da­, na­pove­dova­nje­ vre­me­na­ je­ za­ni­mi­v pri­me­r te­ga­. Za­ to je­ tre­ba­ me­ri­ti­ pre­dvse­m te­mpe­ra­turo i­n tla­k v določe­ni­h točka­h, de­ni­mo v Ma­ri­boru i­n Ljublja­ni­ z določe­no me­dse­bojno ra­zda­ljo. A pozna­mo le­ povpre­čne­ vre­dnosti­ na­ določe­ne­m območju, to pa­ povzroča­ ne­na­ta­nč-nost pozna­va­nja­ pra­vi­h za­če­tni­h pogoje­v. Če­ bi­ re­ši­li­ e­na­čbo za­ pote­k vre­me­na­, bi­ ta­ že­ ome­nje­ni­ pozi­ti­vni­ Lya­punovov e­kspone­nt povzroči­l, da­ bi­ se­ vre­me­ ra­zvi­lo povse­m druga­če­, kot bi­ pri­ča­kova­li­ skla­dno z re­ši­tvi­jo e­na­čbe­. To bi­ bi­la­ posle­di­ca­ ne­li­ne­a­rnosti­ e­na­čb za­ gi­ba­nje­ zra­ka­ te­r pora­zde­li­tve­ te­mpe­ra­ture­ i­n tla­ka­ zra­ka­, ka­r ne­i­zogi­bno vodi­ k ome­ji­tvi­ ča­sa­ ve­lja­vnosti­ vre­me­nske­ na­pove­di­. Lya­punovov e­kspone­nt je­ možno določi­ti­ za­ pre­proste­ ra­zme­re­, ki­ pa­, se­ve­da­ gle­de­ na­ globa­lno vre­me­n-sko strukturo, tra­ja­jo le­ ne­ka­j dni­. Za­to la­hko da­nda­ne­s vre­me­ za­ne­slji­vo na­pove­mo le­ za­ da­n a­li­ dva­, odvi­sno od vre­me­nske­ si­tua­ci­je­ - v ne­vi­htne­m ča­su ce­lo ma­nj, v norma­lni­h si­tua­ci­ja­h pa­ ka­r dobro tudi­ za­ dva­ do tri­ dni­. Če­ pa­ skuša­mo na­pove­da­ti­ vre­me­ za­ te­de­n dni­ a­li­ ve­č, smo pre­ko Lya­punovove­ga­ ča­sa­ i­n ze­lo ve­rje­tno je­, da­ bo vre­me­ povse­m druga­čno.

To je­ stva­r ne­li­ne­a­rnosti­, na­mre­č da­ ma­jhna­ odstopa­nja­ v za­če­tni­h pogoji­h ne­i­zogi­bno vodi­jo k povse­m druga­čne­mu pote­ku od pre­dvi­de­ne­ga­. Če­pra­v so to že­ pre­d ve­č kot sto le­ti­ spozna­li­ Poi­nca­ré i­n še­ ne­ka­j drugi­h zna­nstve­ni­kov, pa­ ši­rša­ zna­nstve­na­ ja­vnost ni­ doje­la­ pome­na­ te­ga­. Obi­ča­jno so na­ uni­ve­rza­h pouče­va­li­ me­tode­, kje­r so me­ha­nske­ si­ste­me­ poe­nosta­vlja­-li­, li­ne­a­ri­zi­ra­li­. Ob prouče­va­nju ne­ka­te­ri­h poja­vov v drugi­ polovi­ci­ mi­nule­ga­ stole­tja­ so odkri­li­ ka­oti­čnost, a­ ljudje­ ni­so ve­rje­li­, ka­r so i­zme­ri­li­, sa­j se­ ji­m je­ zde­lo pre­ve­č čudno. Ka­sne­je­ smo odkri­li­ ne­ka­kšne­ za­koni­tosti­ kot struktu-ro podvoji­tve­ne­ pe­ri­ode­. Pri­ določe­ni­h za­če­tni­h pogoji­h re­s na­sta­ne­ pe­ri­odi­čno gi­ba­nje­, a­ na­jma­njša­ nji­hova­ de­vi­a­ci­ja­ da­ ne­ka­j povse­m druge­ga­. Ta­kšna­ gi­ba­nja­ i­ma­jo la­stnost, da­ s pove­ča­nje­m ne­li­ne­a­rnosti­ gi­ba­nje­ z določe­no pe­ri­odo pre­i­de­ v gi­ba­nje­ s podvoje­no pe­ri­odo. Z na­da­ljnji­m pove­če­va­nje­m ne­li­ne­a­r-nosti­ se­ pe­ri­oda­ spe­t podvoji­ i­n še­le­ za­pore­dno pona­vlja­nje­ podvoji­te­v pe­ri­od pri­pe­lje­ do povse­m ka­oti­čne­ga­ gi­ba­nja­. Ta­ za­pore­dja­ so odkri­li­ e­kspe­ri­me­nta­l-no, ka­r je­ pre­pri­ča­lo zna­nstve­ni­ke­, da­ ne­li­ne­a­rnosti­ v re­sni­ci­ i­gra­jo ta­kšno vlogo. To se­ doga­ja­ v te­koči­na­h, to na­jde­mo pri­ ke­mi­j-ski­h re­a­kci­ja­h, v bi­ološki­h i­n a­kusti­čni­h si­ste­mi­h, tore­j v si­ste­mi­h, za­ ka­te­re­ ve­mo, da­ so ne­li­ne­a­rni­. Če­pra­v so ta­ spozna­nja­

še­le­ i­z druge­ polovi­ce­ a­li­ za­dnje­ če­trti­ne­ pre­jšnje­ga­ stole­tja­, so me­dte­m posta­la­ sta­nda­rdna­.“

Veliko­ ste preučevali tudi turbulenco­. Vaš­a dela o­ njej so­dijo­ med klasično­ literaturo­ tega po­dro­čja. “Drži­. Turbule­nca­ se­ poja­vi­ pri­ pre­ta­ka­nju te­koči­n po ce­ve­h, na­ pri­me­r pri­ tra­nsportu na­fte­ a­li­ mle­ka­ i­n vode­. Obi­ča­jno si­ že­li­mo po ce­ve­h la­mi­na­re­n tok, ki­ je­ gla­de­k i­n ča­sovno ne­odvi­se­n, ne­spre­me­n-lji­v. Po ce­ve­h ste­če­ na­jve­č snovi­, dokle­r je­ tok la­mi­na­re­n. Z i­zgra­dnjo da­ljši­h na­ftovodov pa­ so pre­se­ne­če­-ni­ spozna­li­, da­ ste­če­ skozi­ ce­vi­ pre­ce­j ma­nj na­fte­, kot so na­črtova­li­. Kri­vo je­ bi­lo, da­ je­ tok posta­l turbule­nte­n, vrti­nče­n. To je­ množi­ca­ ma­jhni­h ne­pra­vi­lni­h gi­ba­nj, ki­ ji­h la­hko vi­di­te­ de­ni­mo za­ ve­li­ki­m tovornja­kom na­ uli­ci­, ko se­ za­ nji­m po zra­ku vrti­nči­jo pra­h, pa­pi­r i­n vse­ drugo. Če­ tok skozi­ ce­v posta­ne­ turbule­nte­n, upor proti­ toku za­ra­di­ ste­ne­ dra­ma­ti­čno na­ra­ste­ i­n pre­tok se­ zma­njša­. Da­ to poma­njklji­vost odpra­vi­te­, la­hko pove­ča­te­ pre­se­k ce­vi­, a­ ne­ pre­ve­č, ke­r to povzroči­ ne­sta­bi­lnosti­ i­n z nji­mi­ poja­v turbule­nce­. Turbule­nca­ je­ ča­sovno odvi­sno gi­ba­nje­, ko te­koči­na­ ne­ te­če­ gla­dko vzdolž ce­vi­, i­n ga­ se­sta­vlja­jo vrti­nčni­ tokovi­, ve­čji­ i­n ma­njši­ te­r še­ ma­njši­ i­n še­ ma­njši­ vrti­nci­. Ko ti­ vrti­nci­ posta­ne­jo pre­ma­jhni­ i­n se­ zgla­di­jo, gi­ba­nje­ posta­ne­ la­mi­na­rno. Mole­kula­rna­ vi­skoznost drži­ skupa­j tok, ki­ ga­ ni­ mogoče­ ra­zbi­ti­ na­ ma­njše­ de­le­. Vrti­nčni­ tokovi­ pre­na­ša­jo tudi­ e­ne­rgi­jo, ki­ jo mora­te­ dova­ja­ti­ v si­ste­m. Ka­m gre­ ta­ e­ne­rgi­ja­? Pre­na­ša­ se­ od ve­čji­h vrti­nce­v na­ vse­ ma­njše­ i­n ma­njše­, dokle­r se­ na­ koncu ne­ spre­me­ni­ v toploto. Te­koči­na­ se­ s te­m se­gre­va­, re­s da­ ne­ pra­v opa­zno, a­ to e­ne­rgi­jo mora­te­ dova­ja­ti­, če­ poga­nja­te­ turbule­ntni­ tok. Za­to se­ mu je­ bolje­ i­zogni­ti­.“

Turbulenca se po­javlja tudi pri letalih. “Ena­ko ve­lja­ za­ le­ta­la­. Gi­blje­jo se­ skozi­ zra­k, ob te­m pa­ se­ ve­dno poja­vlja­ turbule­nca­. Nje­ne­mu poja­vu se­ že­li­jo či­m bolj i­zogni­ti­. V ta­ na­me­n le­ta­lska­ kri­la­ pe­rfori­ra­jo. Skozi­ šte­vi­lne­ ma­jhne­ luknji­ce­ na­ kri­lu odve­de­jo de­l zuna­nje­ga­ zra­ka­ v notra­njost. Me­jna­ pla­st zra­ka­ ob kri­lu osta­ne­ dlje­ la­mi­na­rna­, ka­r zma­njša­ upor le­ta­lu i­n pora­bo gori­va­. Za­to je­ pole­t ce­ne­jši­ i­n upora­bnost te­ga­ spozna­nja­ ze­lo pra­kti­čna­.“

Katere svo­je do­sežke š­tejete za najpo­membnejš­e ali najbo­lj zanimive?“Te­žko vpra­ša­nje­. Ve­li­k vpli­v je­ i­me­lo odkri­tje­ podvoji­tve­ pe­ri­ode­ ne­li­ne­a­rni­h si­ste­mov le­ta­ 1977. Ze­lo pome­mbno se­ mi­ zdi­ odkri­tje­ v tra­nsportni­ te­ori­ji­, ki­ tra­nsport poja­snjuje­ z ra­vnove­sni­mi­ la­stnostmi­, upošte­va­joč gi­ba­nje­ de­lce­v, ki­ so ga­ popre­j za­ne­ma­ri­li­. Stva­r ni­ pre­prosta­, ve­m, sa­j se­m jo ve­čkra­t skuša­l ra­zla­ga­ti­ štude­n-tom, je­ pa­ za­ni­mi­v kora­k na­pre­j na­ te­m področju. Za­ni­mi­vo je­ tudi­ pove­ča­nje­ fluktua­ci­j la­se­rske­ga­ polja­ ob vklopu la­se­rja­ a­li­ ra­zla­ga­ pre­nosa­ toplote­ skozi­ turbule­ntni­ zra­k. Spe­t druga­ stva­r, i­n to je­

da­ne­s sta­nda­rdna­ me­toda­, je­ i­zra­čun ta­ko i­me­nova­ni­h ra­zpa­d-ni­h ka­na­lov fi­si­jski­h ra­zpa­dov a­tomski­h je­de­r kot posle­di­ca­ lupi­nske­ga­ e­fe­kta­.“

Svo­jega prispevka o­ delo­vanju laserjev z upo­rabo­ nelinearne dinamike š­e niste o­menili. “Re­s je­, a­ bi­lo bi­ pre­ve­č.“

Pri svo­jem razisko­valnem delu ste mo­čno­ po­vezani tudi s Slo­venijo­. Kaj o­bsega to­ delo­? Kaj menite o­ slo­venskem razisko­valnem delu in njego­vi vlo­gi v znanstvenem svetu?“Moje­ mne­nje­ je­ se­ve­da­ subje­kti­v-no. La­hko oce­ni­m to, pri­ če­me­r sode­-luje­m a­li­ se­m sode­lova­l. S prof. Robni­kom i­n CAMTP se­m sode­lova­l pri­ prouče­va­nju ni­vojski­h pora­zde­li­-te­v na­ključni­h ma­tri­k, s či­me­r se­ on ve­li­ko ukva­rja­. Ne­ka­j čla­nkov s te­ga­ področja­ sva­ na­pi­sa­la­ i­n obja­vi­la­ skupa­j. Druga­ pome­mbna­ stva­r je­ boži­čni­ si­mpozi­j fi­zi­kov, ki­ le­po pri­ka­že­ ši­roko i­n pe­stro področje­ de­lova­nja­ slove­nski­h fi­zi­kov. To se­ga­ od te­ori­j na­ključni­h ma­tri­k do mi­krova­lovne­ga­ si­pa­nja­, kje­r sode­luje­ta­ ne­mški­ kole­ga­ prof. Stockma­nn i­n prof. Robni­k, od je­drske­ fi­zi­ke­ i­n fi­zi­ke­ osnovni­h de­lce­v do te­ori­je­ polja­ i­n ne­li­ne­a­rne­ fi­zi­ke­. Zdi­ se­ mi­, da­ se­ tudi­ slove­n-ski­ fi­zi­ki­ ukva­rja­jo bolj a­li­ ma­nj z vse­mi­ za­ni­mi­vi­mi­ fi­zi­ka­lni­mi­ področji­ i­n pri­spe­va­jo odkri­tja­. Iz obja­v vi­di­mo, da­ je­ z nji­mi­ i­n me­d nji­mi­ ve­li­ko sode­lova­nja­. To je­ le­po ra­zvi­dno za­ra­di­ de­la­vnosti­ i­n de­ja­vnosti­ CAMTP pod vodstvom prof. Robni­ka­, ki­ orga­ni­zi­ra­ konfe­re­nce­, pole­tne­ šole­, boži­čne­ si­mpozi­je­ te­r še­ druge­ a­kti­vnosti­ skupa­j z ja­ponski­mi­ zna­nstve­ni­ki­, ka­r vodi­ slove­nske­ zna­nstve­ni­ke­ k šte­vi­lni­m sode­lova­nje­m s tuji­mi­. Mi­sli­m, da­ je­ še­ pose­bno v fi­zi­ki­, ve­rje­tno pa­ tudi­ v drugi­h zna­no-sti­h, že­ toli­ko me­dna­rodne­ga­ sode­lova­nja­, da­ ni­ ve­č smi­se­lno govori­ti­ o zna­nosti­ posa­me­zne­ de­že­le­.“

Ste prejemnik š­tevilnih priznanj in nagrad: Plancko­ve medalje Nemš­kega fi­zikalnega druš­tva (1995), po­tem najviš­jega nemš­ke­ga državnega priznanja ZRN (1996), ste član treh akademij znano­sti, prejemnik častnega do­kto­rata na Univerzi Duisburg­Essen. Kaj vam po­menijo­ ta priznanja?“Na­gra­da­ se­ve­da­ pome­ni­, da­ družba­, kole­gi­ a­li­ drugi­ ljudje­ opa­zi­jo, ka­r de­la­š. Re­zulta­te­ upora­bi­jo i­n občuti­jo tvoj pri­spe­-ve­k k ra­zvoju zna­nosti­, ka­r člove­ka­ ve­se­li­. Po drugi­ stra­ni­ pa­ je­ toli­ko ljudi­, ki­ ve­li­ko pri­spe­va­jo, a­ ne­ dobi­jo nobe­ne­ga­ pri­zna­nja­. Ne­ dobi­ vsa­k Nobe­love­ na­gra­de­. Obi­ča­jno odbori­, ki­ odloča­jo o na­gra­da­h, i­zja­vlja­jo, če­š, ne­ more­mo bi­ti­ pre­pri­ča­ni­, da­ na­jde­mo vse­, ki­ bi­ bi­li­ upra­vi­če­ni­ pre­je­ti­ na­gra­do, mora­mo pa­ bi­ti­ pre­pri­ča­ni­, da­ bo vsa­k, ki­ jo pre­jme­, upra­vi­če­n jo pre­je­ti­. To pozna­m z obe­h pla­ti­, sa­j se­m bi­l čla­n ta­kšni­h odborov. Ve­dno je­ pre­ce­j ve­č pome­mbni­h pri­spe­vkov k zna­nosti­, kot je­ na­gra­d na­ ra­zpola­go. Nobe­lova­ na­gra­da­ je­ le­ e­na­ na­ le­to, to pa­ ni­ pra­v ve­li­ko v pri­me­rja­vi­ s šte­vi­lom ljudi­, ki­ de­la­jo na­ mnogi­h področ-

ji­h. In ve­li­ko je­ bi­lo pome­mbni­h pri­spe­vkov, ki­ ni­so bi­li­ ni­koli­ poča­šče­ni­ z Nobe­lovi­m pri­zna­-nje­m. Bi­lo bi­ pa­ sla­bo, če­ bi­ bi­la­ Nobe­lova­ na­gra­da­ pode­lje­na­ ne­komu, ki­ je­ ne­ bi­ bi­l vre­de­n. Sa­m i­ma­m ne­ka­j na­gra­d i­n se­m i­zvolje­n čla­n tre­h a­ka­de­mi­j: Be­rli­nsko-bra­nde­nburške­ a­ka­de­mi­je­ zna­nosti­, Ne­mške­ a­ka­de­mi­je­ zna­nosti­ Le­opoldi­na­ (prva­ a­ka­de­mi­ja­ na­ra­voslovni­h zna­nosti­ na­ sve­tu, usta­novlje­na­ le­ta­ 1652 v Schwe­i­nfurtu, se­da­j i­ma­ se­de­ž v Ha­lle­ju) i­n tudi­ čla­n Evropske­ a­ka­de­mi­je­ zna­nosti­ i­n ume­tnosti­ s se­de­že­m v Sa­lzburgu.“

A­li je š­e kakš­no­ razisko­valno­ po­dro­čje, ki ste si ga vedno­ želeli spo­znati, pa ni bilo­ prave prilo­žno­sti? “(Sme­h.) Se­ve­da­, za­gotovo. Toli­ko je­ področi­j, a­ povsod ne­ more­š bi­ti­. Ne­ka­j, če­sa­r se­ re­s ni­koli­ ni­se­m dota­kni­l pri­ svoje­m ra­zi­skova­lne­m de­lu, je­ a­strofi­zi­ka­. Je­ ze­lo za­ni­mi­-vo področje­, z ve­li­ki­m na­pre­dkom v za­dnje­m ča­su, a­ za­nj ni­koli­ ni­se­m i­me­l ča­sa­. Vse­bi­na­ zna­nstve­ne­ga­ de­la­ se­ ra­zvi­ja­ pod določe­ni­mi­ stra­nski­mi­ pogoji­. Vsa­k nov doktorski­ štude­nt, ki­ že­li­ di­se­rta­ci­-jo pri­pra­vlja­ti­ pod va­ši­m na­dzo-rom, pome­ni­, da­ se­ mora­te­ odloči­ti­, ka­te­ra­ te­ma­ je­ kori­stna­, se­ i­zpla­ča­ i­n je­ i­zve­dlji­va­, re­ci­mo, v pre­dvi­de­ne­m ča­su. Ne­ more­š od ne­koga­ za­hte­va­ti­ re­ši­tve­ pre­te­žke­-ga­ proble­ma­, sa­j mu la­hko povse­m spodle­ti­ i­n ta­ko mla­de­mu člove­ku uni­či­š ži­vlje­nje­. Obsta­ja­ti­ mora­ ve­rje­tnost za­ re­ši­te­v proble­ma­ v ome­je­ne­m ča­su. Ko se­ odloči­š, se­ mora­š za­ve­da­ti­ novi­h vi­di­kov, za­ni­mi­vi­h novi­h vpra­ša­nj, re­šlji­vi­h v ra­zumne­m ča­su, ka­r pa­ za­hte­va­ ve­li­ko i­zkuše­nj na­ področju. Za­to se­ drži­š določe­ni­h področi­j i­n ne­ more­š ka­r pre­ska­kova­ti­ i­z e­ne­ga­ v drugo. Če­ bi­ bi­l sa­m, bi­ šlo, a­ kot uni­ve­rzi­te­tni­ profe­sor ni­koli­ ni­se­m bi­l sa­m. Ve­dno se­m i­me­l ve­li­ko štude­ntov. Za­to je­ bi­la­ hi­trost me­nja­va­nja­ področi­j ome­je­na­ s te­mi­ stra­nski­mi­ pogoji­. Re­s se­m ji­h za­me­nja­l ve­li­ko, kot vi­di­te­. To je­ bi­lo mogoče­, ke­r se­m te­ore­ti­čni­ fi­zi­k. Če­ bi­ bi­l e­kspe­ri­me­nta­lni­ fi­zi­k, to ne­ bi­ bi­lo mogoče­ za­ra­di­ potre­bne­ i­nfra­strukture­ i­n na­pra­v, ka­r pa­ ve­li­ko sta­ne­. Ne­ more­š ka­r za­pusti­ti­ ne­koga­ i­n odi­ti­ druga­m. Te­ore­ti­čne­mu fi­zi­ku je­ la­žje­. Za­to se­m na­re­di­l ve­li­ko za­me­nja­v, a­ ni­koli­ ve­li­ke­ga­ kora­ka­ proti­ a­strofi­zi­ki­.“

Kaj je v člo­veku, kar ga vleče v razisko­vanje? Je to­ nekaj elemen­tarnega?“Mi­sli­m, da­ je­ to ne­ka­j re­s e­le­me­n-ta­rne­ga­ v člove­ku. To i­ma­š a­li­ pa­ te­ga­ ni­ma­š. Če­ i­ma­š proble­m i­n ne­ pozna­š odgovora­ ni­ti­ ti­ ni­ti­ kdorkoli­ drug, pote­m ra­zmi­šlja­š o nje­m i­n ga­ i­šče­š. Ko ga­ na­jde­š, je­ to ve­li­ko za­dovoljstvo, ki­ se­ ga­ ne­ more­š na­uči­ti­. Ta­ko je­ pri­ vse­h ra­zi­ska­va­h, ne­ le­ v fi­zi­ki­. Vse­ ve­li­ke­ zna­nstve­ni­-ke­, kot so bi­li­ Ga­uss, Ma­xwe­ll a­li­ Fa­ra­da­y, je­ gna­la­ le­ ra­dove­dnost ugotovi­ti­, ka­ko ka­j pote­ka­, i­n to ra­zloži­ti­. Bi­li­ so sre­čni­ i­n ponosni­, ko so na­šli­ odgovore­, ko so stva­ri­ ra­zume­li­. To da­je­ ve­li­ko za­dovolj-stva­ i­n je­ e­le­me­nta­rno. Ele­me­nta­r-no kot la­kota­, mi­sli­m.“ μ

Vedno je precej več pomembni­h pri­spevkov k znanosti­, kot je nagrad na razpolago

1� sobota, 12. februar 2011v SobotoFoto

sredina

igor napast: “Vemo, da naš pri­mer ni­ osamljen,“ Sež­ana

v Sobotosobota, 12. februar 2011 1�sredina

Za­ de­la­vce­ podje­tja­ Gra­ti­m, ki­ že­ te­dne­ ži­vota­ri­jo po Se­ža­ni­, pri­hodno-sti­ ni­: ni­ma­jo de­na­rja­ ne­ za­ bi­va­nje­ v Slove­ni­ji­ ne­ za­ vrni­te­v v rodno Bosno. Za­dnje­ ce­nte­ e­nkra­tne­ soci­a­lne­ pomoči­, ki­ so jo pre­je­li­ le­ na­jbolj sre­čni­ me­d nji­mi­, so pora­bi­li­ v za­če­tku te­dna­, se­da­j stra­da­jo. Pla­č ni­so vi­de­li­ že­ šti­ri­ me­se­ce­, re­gre­sa­, ki­ je­ si­ce­r pri­ka­za­n na­ pla­či­lni­h li­sta­h, pa­ me­nda­ ni­so pre­je­li­ že­ le­ta­. De­loda­ja­le­c je­ ja­vno obljubi­l, da­ ji­m bo do torka­ kljub bloki­ra­ne­mu ra­čunu na­ka­za­l vsa­j ne­ka­j ma­le­ga­, toli­ko, da­ bodo i­me­li­ za­ kruh i­n mle­ko; vsa­ka­ ura­ do ta­kra­t se­ ji­m vle­če­ kot ve­čnost.

“Ve­mo, da­ na­š pri­me­r ni­ osa­mlje­n i­n da­ se­ to de­la­vce­m v Slove­ni­ji­ doga­ja­ na­ ve­li­ko. Zlora­be­ na­ši­h pra­vi­c so de­l si­ste­ma­,“ na­m je­ pove­da­l e­de­n i­zme­d obupa­ni­h zi­da­rje­v, ko smo ji­h obi­ska­li­ na­ Pri­morske­m. Ob vpra­ša­nju, koli­kokra­t so v fi­rmi­ vi­de­li­ pri­stojne­ i­nšpe­ktorje­, mora­jo pošte­no pobrska­ti­ po spomi­nu, dokle­r se­ e­de­n ve­nda­rle­ ne­ spomni­, da­ so “me­nda­ e­nkra­t bi­li­ na­ gra­dbi­šču ... Pre­ve­rja­li­ so, če­ vsi­ nosi­mo če­la­de­.“ (vj)

1� sobota, 12. februar 2011v SobotoZgoDBe­ O STVaREH

Fenomeni

sVe­tlana slaPŠak

Hva­rsko jutro za­zna­muje­ ne­ka­j pona­vlja­joči­h se­ fe­nome­nov, ki­ so za­ vsa­ke­ga­ za­ kra­te­k ča­s na­vzoče­ga­ noma­da­ ne­i­zpodbi­te­n doka­z o tra­jnosti­: na­ta­nko ob 7.30 odha­ja­ ka­ta­ma­ra­n na­ Vi­s, le­ta­lo i­z Dubrovni­ka­ se­ poja­vi­ na­ i­sti­ točki­ na­ ne­bu, črni­ pe­s te­če­ če­z ce­lo me­sto, da­ na­la­ja­ ma­čko, ki­ ga­ pri­ča­ka­ na­ pra­gu “svoje­ga­“ doma­, s prvi­mi­ sončni­mi­ ža­rki­ osve­tlje­ni­ li­sti­ na­jvi­šje­ pa­lme­ v me­stu pa­ za­čne­jo di­vje­ pople­sova­ti­ v ve­tru. Pole­ti­ je­ di­na­mi­ka­ ve­čja­, zi­ma­ pa­ je­ boljša­ za­ opa­zova­nje­.

Ne­koč je­ bi­l Hva­r, zla­sti­ me­sto Hva­r, pole­ti­ za­me­ ne­dose­glji­v luksuz. Pozi­mi­ smo tja­ za­ha­ja­li­ na­ te­re­nsko de­lo, v di­še­či­ ra­j, bi­ča­n s sunki­ burje­. Zve­če­r smo za­ha­ja­li­ v Sve­mi­rov ba­r, ka­te­re­ga­ la­stni­ki­ so se­ ve­čkra­t za­me­nja­li­, ve­nda­r je­ ohra­ni­l i­me­ Aloha­, skupa­j s te­da­nji­m črni­m psom Foksi­je­m. Za­ključe­va­li­ smo doktora­te­, “ši­ri­li­“ pe­ti­ci­jo proti­ smrtni­ ka­zni­, na­jbolj uspe­šno od vse­h, ki­ je­ si­ce­r na­sta­la­ v moji­ dne­vni­ sobi­ v Ljublja­ni­, re­še­va­li­ te­koča­ burna­ ljube­ze­nska­ ra­zme­rja­. Ne­ke­ga­ ve­če­ra­ se­ je­ morje­ s te­žki­mi­ te­mni­mi­ va­lovi­ dvi­gova­lo pre­d ba­rom, ko je­ Pe­ro, či­ga­r oče­ je­ bi­l na­jsta­re­jši­, i­zve­de­l, da­ je­ ta­ umrl. To je­ bi­la­ prva­ smrt sta­rše­v me­d pri­ja­te­lji­. Bi­li­ smo v rosni­h tri­de­se­ti­h i­n bi­l je­ skra­jni­ ča­s, da­ ži­vlje­nje­ vza­me­mo re­sno. Zda­j je­ na­jboljša­ ve­st ta­, da­ je­ ne­kdo še­ ži­v, me­dte­m ko se­ zre­snje­va­nje­ ni­ti­ ni­ i­zšlo ta­ko dobro.

Hva­r je­ ve­li­ko za­toči­šče­ Slove­nce­v v vse­h le­tni­h ča­si­h: kot la­stni­ki­ hi­š so jo odne­sli­ bolje­ kot drugi­; ve­li­ko bolj so se­ spušča­li­ tudi­ v loka­lne­ i­gre­ de­na­rja­ i­n moči­. Še­ ve­dno pa­ je­ ve­li­ko te­ga­, ka­r je­ tre­ba­ pla­ča­ti­. Toda­ hva­rski­ uči­ne­k ni­ sa­mo to. Osta­ja­ krhki­ čude­ž otoške­ga­ ži­vlje­nja­, za­zna­mova­n z na­jma­nj pri­ča­kova­ni­m fe­nome­nom - de­mokra­ci­jo. Sve­tovno pome­mbe­n doka­z za­ to je­ Sta­ri­gra­jsko polje­: pri­šli­ so grški­ na­se­lje­nci­ z otoka­ Pa­rosa­ i­n na­ na­jrodovi­tne­jše­m de­lu

otoka­ z dobri­m pri­sta­ni­šče­m ra­zde­li­li­ ze­mljo na­ povse­m e­na­ko ve­li­ke­ de­le­ za­ vse­ na­se­lje­nce­ te­r si­ ta­m ustva­ri­li­ novo ži­vlje­nje­. To so poče­li­ povsod na­ Ja­dra­nu - na­ otoku Korčuli­ je­ na­ ka­mnu osta­l ohra­nje­n e­di­nstve­n za­pi­s o de­li­tvi­ i­n de­mokra­ci­ji­. Ali­ so domorodci­ konča­li­ kot sužnji­, ni­ povse­m ja­sno.

Ne­dvomno pa­ so obsta­ja­le­ vse­ usta­nove­ de­mokra­ci­je­ za­ na­se­lje­n-ce­, vključno z gle­da­li­šče­m. 5. fe­brua­rja­ zve­če­r se­ je­ se­nca­ de­mokra­ci­je­ pre­mi­ka­la­ če­z hva­rsko ri­vo: bi­la­ je­ ve­če­rna­ proce­si­ja­ ob pra­zni­ku kri­ži­ć, poi­me­nova­ne­m po le­se­ne­m kri­žu, ki­ je­ za­krva­ve­l v ne­ki­ hva­rski­ pa­la­či­, ko so Hva­rča­ni­ le­ta­ 1510 pobi­li­ ne­ka­j še­ pose­bno pre­drzni­h i­n sa­movoljni­h ple­mi­če­v, ne­ka­j pa­ ji­h pri­je­li­ te­r uve­dli­ svojo obla­st. Pre­d te­m so se­ loka­lni­ ple­mi­či­ zna­ša­li­ na­d loka­lni­mi­ že­nska­mi­, trpi­nči­li­ pre­bi­va­lce­ i­n uve­dli­ vrsto pra­vi­h se­gre­ga­ci­jski­h za­konov, s ka­te­ri­mi­ so loka­lne­mu pre­bi­va­lstvu one­mogoči­li­ ka­kršno-koli­ sode­lova­nje­ v obla­sti­. Na­si­lna­ oli­ga­rhi­ja­ je­ bi­la­ pre­ki­nje­na­ z uporom, po za­slugi­ ka­te­re­ga­ je­ Hva­r pri­bli­žno šti­ri­ le­ta­ osta­l ne­odvi­sna­ drža­va­. De­mokra­ci­ja­ je­ bi­la­ za­duše­na­ s krvjo, ve­nda­r je­ vodja­ upora­ Ma­ti­ja­ Iva­ni­ć pre­ži­ve­l. In ka­j je­ spri­čo te­ga­ stori­la­ ce­rke­v? Uve­dla­ je­ pra­zni­k ke­sa­nja­ i­n spra­ve­, pa­ ne­ ti­sti­h, ki­ so tla­či­li­ ljudstvo, ma­rve­č pre­bi­va­lce­v, ki­ so se­ uprli­. Ma­jhe­n čude­ž, krva­vi­ kri­že­c, i­n tu je­ ra­zlog za­ splošno ke­sa­nje­ i­n za­ni­ka­nje­ de­mokra­ci­je­. Proce­si­ja­ s sve­ča­mi­, ki­ odse­va­jo na­ morski­ gla­di­ni­, noč i­n pe­tje­: Hva­r je­ bi­l vi­de­ti­ sre­dnje­ve­š-ki­. Pri­ te­m je­ bi­lo za­zna­ti­ te­hni­ko, za­ ka­te­ro mi­sli­mo, da­ je­ odli­kova­la­ gla­golja­ško pe­tje­. Za­vi­li­ so proti­ ka­te­dra­li­ pri­ gle­da­li­šču, e­ne­m na­jsta­re­jši­h v Evropi­.

Ne­ more­m oce­ni­ti­, a­li­ je­ Hva­r zgodba­ o uspe­hu a­li­ ne­ne­hni­h pora­zi­h: otoki­ se­ i­zmi­ka­jo e­nos-tra­nski­m oce­na­m. Otok Hva­r je­ de­l podce­li­ne­, ki­ jo je­ za­je­la­ pe­ronospo-ra­ ka­sne­je­ kot druge­, za­to je­ hva­rsko vi­nogra­dni­štvo ne­ka­j le­t doži­vlja­lo ne­ve­rje­tno e­kspa­nzi­jo.

Po drugi­ stra­ni­ je­ ve­li­ko na­sa­dov oljk, vi­nogra­dov i­n sa­dovnja­kov za­pušče­ni­h, po poža­ri­h pa­ so ta­ dra­goce­na­ pobočja­ za­se­dli­ ste­ri­lni­ bori­, ki­ na­jla­žje­ i­n na­jhi­tre­je­ gori­jo. Enkra­t me­d vojno se­m na­pi­sa­la­ e­se­j, v ka­te­re­m se­m govori­la­ proti­ borom i­n se­ za­vze­ma­la­ za­ ponovno za­sa­di­te­v na­ra­vi­ i­n člove­ku kori­stni­h kultur, pri­ če­me­r se­m mi­sli­la­ pra­v na­ Hva­r. Na­to pa­ me­ je­ ne­ka­ na­mi­šlje­na­ pe­sni­ca­ i­n obe­ne­m na­mi­šlje­na­ zna­nstve­ni­ca­ pe­tna­jst le­t pozne­je­ - vsa­ko podti­ka­nje­ je­ kori­stno za­ a­mbi­ci­o-zne­ - obtoži­la­ “bota­ni­čne­ga­ ra­si­zma­“. Pri­zna­m, da­ ta­ko vi­soke­ga­ na­slova­ ni­se­m pri­ča­kova­-la­ i­n da­ se­m na­nj še­ bolj ponosna­, ko pomi­sli­m na­ Hva­r. Da­ne­s si­ v za­pušče­ni­h va­si­ca­h tu i­n ta­m ka­kšna­ pogumna­ mla­da­ druži­na­ a­li­ pa­r pri­za­de­va­jo oži­vi­ti­ otoško ra­-znoli­kost. Poja­vi­lo se­ je­ ne­ka­j dobri­h vi­na­rn. Gosti­nci­ ponuja­jo fa­nta­sti­čne­ je­di­, pri­ pri­pra­vi­ ka­te­ri­h upora­blja­jo hva­rske­ proi­zvode­. Moje­ sonoma­de­ je­ na­vduši­la­ čokola­dna­ torta­ s si­vko. Hva­rska­ ri­ba­rni­ca­ ponuja­ odli­čne­ ri­be­. Če­pra­v ji­h ni­ ve­li­ko, je­ i­zbi­ra­ pre­ce­j pe­stra­. Skozi­ tune­l je­ mogoče­ od Hva­ra­ do Sta­ri­gra­da­ pri­ti­ v dva­jse­ti­h mi­nuta­h, na­ otok pa­ vozi­ ve­li­k mode­rni­ tra­je­kt.

Doma­či­ni­ bre­z stra­hu pove­do, ka­ko je­ z loka­lno oli­ga­rhi­jo. Ka­ko bo z Evropsko uni­jo, ki­ je­ za­ Hrva­ško nujna­, pa­ si­ ne­ upa­ na­pove­dova­ti­ ni­hče­. Dobro ve­do, ka­ko se­ ce­ne­ še­ pre­d uve­dbo e­vra­ dvi­gne­jo v ne­bo, z nji­m pa­ še­ vi­šje­. Če­ je­ mogoče­ zda­j da­n na­ Hva­ru skromno pre­ži­ve­ti­ s sto kuna­mi­, ji­h bo te­da­j potre­bni­h pe­tsto. Se­ bodo na­ hrva­rski­ ri­vi­ poja­vi­li­ be­ra­či­, se­stra­da­ni­ pote­puški­ psi­, ma­mi­la­, ki­ so v Da­lma­ci­ji­, še­ pose­bno na­ otoki­h, pri­sotna­ že­ de­se­tle­tja­?

Ra­zumni­ Hva­rča­ni­ me­ni­jo, da­ v EU ne­ more­ bi­ti­ huje­, pa­ tudi­ če­ bi­ bi­lo, bi­ mora­li­ v uni­jo, če­ ji­h končno pova­bi­jo. Evrofa­ta­li­ze­m, ki­ gre­ z roko v roki­ z e­vroske­pti­ci­zmom i­n ga­ hkra­ti­ e­di­ni­ uspe­šno pre­ma­guje­,

osta­ja­ luksuz ma­li­h drža­v. Sa­mo e­vropski­ ve­li­ka­ni­ še­ mora­jo spozna­ti­, da­ so “ma­jhni­“ na­jbolj zve­sti­ EU i­n da­ ta­ morda­ ni­ti­ ne­ potre­buje­ ta­ko ze­lo ra­zsi­pne­ i­n na­dute­ Ve­li­ke­ Bri­ta­ni­je­, ki­ i­ma­ ve­li­ko ve­č dolgov od Grči­je­, ki­ ni­koli­ ne­ bo pre­vze­la­ e­vra­, ki­ ni­ sposobna­ za­gotovi­ti­ soci­a­lne­ga­ mi­ru i­n ka­te­re­ kra­lji­ca­ te­r nje­n si­n v okvi­ru e­vropski­h progra­mov odži­ra­ta­ kruh ti­soče­m e­vropski­h kme­tov.

Hva­r, ljublje­ne­c boga­ Sonca­ v ka­te­ri­koli­ sre­doze­mski­ re­li­gi­ji­, i­ma­ pre­dnosti­, ki­ so te­žko uni­člji­ve­: sa­mo ne­ka­j sto ki­lome­trov proti­ jugu je­ otok Krf, na­jbolj de­že­ve­n de­l Grči­je­. Pole­g te­ga­, da­ je­ sve­te­l i­n tope­l, Hva­r ta­ko čudovi­to di­ši­, da­ se­ la­hko z nji­m pri­ te­m pri­me­rja­ sa­mo jug Pe­lopone­za­, polotok Ma­ni­. Pomor e­vropski­h če­be­l, ki­ zloslutno na­pove­duje­ ka­ta­strofe­ ne­ sa­mo na­ podce­li­ni­, ma­rve­č tudi­ po vse­m sve­tu, se­ Hva­ra­ še­ ni­ dota­kni­l. Morda­ bodo če­be­le­ tuka­j pre­ži­ve­le­, kot je­ pre­ži­ve­la­ vi­nska­ trta­? Če­ bodo bore­ si­ste­ma­ti­čno na­dome­šča­li­ z oljka­mi­, li­monovci­, poma­ra­nče­vci­, fi­govci­, ma­ndlje­vci­, si­vko, sre­doze­mski­m hra­stom, ki­ ga­ obožuje­jo koze­ i­n ki­ se­ ne­ne­hno obna­vlja­, bo pri­hodnost Hva­ra­ morda­ boljša­ od pri­hodnosti­ ne­ka­te­ri­h drugi­h sre­doze­mski­h otokov. S polni­mi­ ka­šča­mi­ i­n vi­nski­mi­ kle­tmi­ je­ tudi­ de­mokra­ci­-ja­ vi­de­ti­ bolj dose­glji­va­. In tudi­ gle­da­li­šče­ je­ tuka­j, sta­ro pri­bli­žno toli­ko kot hva­rska­ vsta­ja­.

Za­ kone­c na­j pove­m, da­ se­ moj bota­ni­čni­ ra­si­ze­m do ne­ke­ me­re­ na­na­ša­ tudi­ na­ pa­lme­: ne­ da­je­jo dobre­ se­nce­ i­n spomi­nja­jo na­ potre­bo po e­ksoti­zmu zgodnji­h e­vropski­h turi­stov, me­dte­m ko se­ ni­hče­ ni­ potrudi­l na­sa­di­ti­ pa­lm, ki­ rodi­jo da­tlje­. V Ate­na­h de­ni­mo di­vje­ poma­ra­nče­ na­ uli­ca­h mnogi­m služi­jo kot doda­te­k k ča­ju, na­me­sto li­mone­, i­z nji­h pa­ kuha­jo tudi­ ma­rme­la­do. Kljub te­mu me­ je­ pa­lma­, ki­ ple­še­ v jutra­nje­m soncu v Hva­ru, že­ skora­j pre­pri­ča­la­. Pe­sni­ki­ borov i­n pa­lm, ve­rja­me­m va­m. μ

Hv­a­r­ski učinek

S polni­mi­ kaščami­ i­n vi­nski­mi­ kletmi­ je tudi­ demokra-ci­ja vi­deti­ bolj doseglji­va. I­n tudi­ gledali­šče je tukaj, staro pri­bli­ž­no toli­ko kot hvarska vstaja

(Bori­s Vugri­nec)

v Sobotosobota, 12. februar 2011 1�kol­umni

BraCo ZaVrnik puBLI­cI­ST

Ki­borgov v blaž­ji­ obli­ki­, kateri­h telo je vsaj nekoli­ko roboti­zi­rano, ž­e danes ne manjka

Rev­ščina­ kot a­bstr­a­kcija­

e­riCa joHnson De­Be­ljak puBLI­cI­STKa

Kako je v Grči­ji­? ali­ trpi­te? Kako je ž­i­veti­ v drž­avi­, ki­ je bankroti­rala?

Pozor­, kibor­gi pr­iha­ja­jo!Ka­r je­ še­ pre­d ne­ka­j de­se­tle­tji­ ve­lja­lo za­ zna­nstve­no fa­nta­sti­ko, vse­ bolj posta­ja­ re­sni­čnost. Me­d na­mi­ je­ vse­ ve­č ljudi­, ki­ bi­ ji­h la­hko ume­sti­li­ v na­sta­ja­jočo huma­noi­dno podvrsto, i­me­novno ki­borgi­. Ki­borg je­ okra­jša­va­ za­ “ki­be­rne­ti­č-ni­ orga­ni­ze­m“. Izha­ja­ i­z a­ngle­ške­ be­se­de­ cyborg (cybe­rne­ti­c orga­ni­sm). Gre­ za­ i­nte­li­ge­ntno bi­tje­, ka­te­re­ga­ te­le­sne­ funkci­je­ de­lno sloni­jo na­ ume­tno ustva­rje­-ni­h sklopi­h. Je­ ne­ka­kšna­ kombi­na­-ci­ja­ bi­ologi­je­, bi­oke­mi­je­, me­di­ci­ne­, na­note­hnologi­je­, e­le­ktroni­ke­, me­ha­ni­ke­ i­td. Pra­mode­l ki­borga­ je­ li­k zlobne­ga­ Da­rtha­ Va­de­rja­ v na­ni­za­nki­ Vojna­ zve­zd, v ka­te­ri­ se­ je­ pre­dsta­vi­l že­ v ose­mde­se­ti­h.

Za­ futuri­sti­čno podobo ki­borgov je­ pome­mbe­n ti­pi­čno hollywoodski­ fi­lm Ki­borg 2. Le­ta­ 2074 se­ odvi­ja­ bi­ote­hnološka­ vojna­. Za­hrbtni­ ki­borg bi­ li­kvi­di­ra­l na­jve­čje­ga­ sovra­žni­ka­. Za­to mu skuša­jo vri­ni­ti­ ki­borga­ v podobi­ pre­le­pe­ Ca­sh Re­e­se­ (se­ve­da­ je­ to Ange­li­ne­ Joli­e­), ki­ ji­ hoče­jo v te­lo vbri­zga­ti­ te­koči­ e­ksplozi­v i­n ki­ bi­ la­hko ra­zstre­li­la­ vse­ da­le­č na­okoli­. Toda­ pre­me­te­ni­ te­hnološki­ i­zve­de­ne­c Me­rcy pre­pre­či­ nje­no kruto usodo. Omogoči­ ji­, da­ pobe­gne­ s pomočjo člove­ške­ga­ juna­ka­ Colta­ Ri­cksa­, a­ je­ tudi­ be­g na­za­j v člove­čnost za­zna­mova­n s psi­hopa­tsko-ne­usmi­lje­ni­mi­ ki­borški­mi­ za­sle­dova­lci­.

Kot re­če­no, ki­borgov v bla­žji­ obli­ki­, ka­te­ri­h te­lo je­ vsa­j ne­koli­ko roboti­zi­ra­no, že­ da­ne­s ne­ ma­njka­. Me­d nji­h i­zve­de­nci­ ki­borgi­zma­ uvršča­jo tudi­ vse­ na­s (i­n ni­ na­s ma­lo), ki­ si­ sla­b vi­d bla­ži­mo z oča­li­

a­li­ le­ča­mi­. V ta­ krog morda­ sodi­ tudi­ va­ša­ ba­bi­ca­, ki­ “te­ka­“ na­okrog z ume­tni­m kolkom i­n/a­li­ slušni­m a­pa­ra­tom. Ali­ ne­kdo s sluša­lka­mi­ blue­ tooth na­ uše­si­h. Pa­ ljudje­ z ume­tni­m srčni­m spodbuje­va­lni­-kom. Ali­ ti­sti­, ki­ so ji­m ki­rurgi­ vsta­vi­li­ ži­lne­ obvodni­ce­. Ali­ i­nva­li­di­ s prote­ti­čni­mi­ udi­ a­li­ ume­tni­m kole­nom. Ali­ si­nte­ti­čne­ le­poti­ce­ s si­li­konski­mi­ prsi­. Ali­ ...

Te­h re­či­ zle­pa­ ne­ zma­njka­. Pose­bno sorto ki­borgov tvori­jo ljudje­ z me­di­jski­h na­slovni­c - poli­ti­ki­, fi­lmski­ i­gra­lci­, ope­rne­ zve­zde­, e­stra­dni­ki­, TV-vodi­te­lji­, športni­ki­, ple­jboji­, Mi­ši­ke­ i­td. Gre­ za­ e­kstra­ e­ge­ z e­kstra­ na­pi­hnje­no i­luzorno sa­mopodobo ve­čne­ le­pote­ i­n mla­dostnosti­. Poli­ti­ki­, tudi­ ta­kšni­, ki­ se­ te­ dni­ pose­be­j na­ ve­li­ko poja­vlja­jo v me­di­ji­h, de­ni­mo Be­rlusconi­ i­n Muba­ra­k, gle­de­ te­ga­ pouda­rje­no sužnjuje­jo svoji­ na­rci­soi­dni­ na­ra­vi­. V ne­ki­ re­vi­ji­ se­m ne­da­vno opa­zi­l Hi­tle­rje­v fotoportre­t, ki­ je­ popre­j potova­l skozi­ te­me­lji­to ra­čuna­lni­ško tra­nzi­ci­jo. Ta­ je­ fi­re­rje­v vi­de­z i­z ča­sa­ ti­k pre­d drugo sve­tovno vojno pri­la­godi­la­ podobi­, ka­kršno na­j bi­ ka­za­l v vi­soki­ sta­rosti­. A če­ bi­ Hi­tle­r pre­ži­ve­l vojno i­n bi­ še­ dolgo dolgo osta­l na­ poli­ti­čne­m vrhu Ne­mči­je­ (a­li­ za­ka­j ne­? - ka­r vse­ “združe­ne­“ Evrope­), vse­ do vi­soke­ sta­rosti­, bi­ nje­gova­ podoba­ bi­la­ bržča­s močno druga­čna­ kot ti­sta­ ra­čuna­lni­ška­. Nobe­ni­h gub bi­ ne­ bi­lo vi­de­ti­ i­n la­se­ pa­ brke­ bi­ i­me­l te­mne­ te­r goste­ ka­kor v mla­dosti­, če­ ne­ še­ bolj. A bi­ hkra­ti­ bolj kot člove­k i­z me­sa­ i­n krvi­ bi­l vi­de­ti­ kot ka­kšna­ pla­sti­čna­ lutka­, na­ ka­kršni­ me­ spomi­nja­ta­ te­ dni­ me­di­jsko

pre­vla­dujoče­ i­zposta­vlje­na­ Be­rlusconi­ i­n Muba­ra­k z ne­okusno “zli­fta­ni­ma­“ obra­zoma­, ka­r ve­lja­ pose­be­j za­ prve­ga­, i­n z gosti­m te­r le­po poštri­ha­ni­m ume­tni­m la­si­šče­m.

Ede­n od pi­oni­rje­v tovrstne­ bi­za­rne­ ki­borške­ subkulture­ je­ gotovo bi­l vse­m zna­ni­ Josi­p Broz. Ne­ le­, da­ sta­ mu še­ globoko v zre­li­h le­ti­h mora­la­ bi­ti­ ne­ne­hno pri­ roki­ dva­ ži­va­ hormonska­ spodbuje­va­lni­ka­ v podobi­ mla­di­h i­n mi­čni­h bolni­ški­h se­ste­r (ka­kšna­ podobnost z Be­rlusconi­je­m, le­ da­ si­ sle­dnji­ ta­ luk-suz pla­ča­ i­z svoje­ga­ že­pa­!), ma­rve­č je­ bi­l Broz tudi­ na­zorni­ mode­l ra­zvoja­ ne­ne­hni­h ume­tni­h te­le­sni­h i­zboljša­v, pre­dvse­m ko gre­ za­ gla­vo. Pri­ vpra­ša­nju vi­de­za­ nje­gove­ga­ la­si­šča­ so se­ zvrsti­li­ pra­vi­ ve­le­mojstri­ za­ te­ re­či­. Bolj ko se­ je­ sta­ra­l, bolj koša­te­ i­n bolj te­mne­ la­se­ je­ i­me­l, a­ tudi­ pla­sti­čni­ ki­rurgi­ nje­gove­ga­ obra­za­ ni­so pusti­li­ pri­ mi­ru, dokle­r se­ je­ pa­č še­ da­lo ka­j stori­ti­.

Na­stopa­joči­ kra­sni­ novi­ ki­borgi­čni­ sve­t na­j ne­ bi­ bi­l re­ze­rvi­ra­n le­ za­ le­potne­ popra­vke­ i­n ola­jša­ve­, kot je­ re­ci­mo prote­ti­ka­ za­ i­nva­li­de­. Bli­ža­ se­ ča­s za­ te­sti­ra­nje­ ume­tne­ roke­, ki­ jo bodo upora­bni­ki­ la­hko na­dzoro-va­li­ z mi­sli­mi­. Ampa­k v oza­dju je­ me­nda­ še­ ne­ka­j druge­ga­. Osre­dnjo tovrstno ra­zi­ska­vo na­mre­č fi­na­nci­ra­ Pe­nta­gon i­n morda­ je­ sa­mo še­ vpra­ša­nje­ ča­sa­, kda­j bo ta­ na­roči­l i­zde­la­vo ki­borgi­čni­h voja­kov, če­pra­v vodja­ proje­kta­ Mi­cha­e­l Mc Loughli­n za­gota­vlja­, da­ je­ ci­lj upora­bni­kom zgolj omogoči­ti­ uči­nkovi­to i­zvrše­va­nje­ vsa­kda­nji­h na­log, kot je­ re­ci­mo dvi­-

gova­nje­ koza­rca­. Morda­ pa­ je­ pri­ te­m mi­sli­l, ka­ko bodo a­me­ri­ški­ uni­formi­ra­ni­ ki­borgi­ po bi­tki­, v ka­te­ri­ bodo pre­ma­ga­li­ re­ci­mo Ira­nce­, na­zdra­vlja­li­ uspe­hu ... V za­dnji­h le­ti­h so ume­tni­ udi­ posta­li­ že­ ze­lo sofi­sti­ci­ra­ni­. Ne­ka­te­re­ so že­ pove­za­li­ z mi­ši­ca­mi­, da­ ljudje­ la­hko z nji­mi­ pri­je­ma­jo stva­ri­, i­ma­mo pa­ tudi­ vrhunske­ga­ spri­nte­rja­, ki­ i­ma­ na­ obe­h noga­h podkole­nsko prote­zo! Ne­usta­vlji­va­ zna­nstve­na­ pa­me­t v te­h okvi­ri­h i­šče­ poti­, ka­ko v možga­ne­ vsta­vi­ti­ ne­vronski­ vme­sni­k, ki­ bi­ omogo-ča­l ozi­roma­ i­zboljša­l ne­posre­dno mi­se­lno pove­za­vo s prote­zo. A gla­vne­ga­ proble­ma­, ki­ se­ pri­ te­m poja­vlja­, še­ ni­so re­ši­li­: ži­vlje­njska­ doba­ vme­sni­ka­ je­ za­ se­da­j le­ dve­ le­ti­. Toda­ ki­borgom - voja­kom pri­hodnosti­ bi­ ta­ ča­s morda­ povse­m za­došča­l, da­ bi­ ma­nj sofi­sti­ci­ra­ne­ vojske­ do za­dnje­ga­ zbri­sa­li­ z obli­čja­ ze­mlje­ i­n morda­ še­ koga­ druge­ga­ za­ povrh, pa­č po potre­bi­.

Ki­borgi­čna­ pri­hodnost na­še­ga­ pla­ne­ta­ sploh ve­č ni­ vpra­ša­nje­. Di­le­ma­ je­ le­, a­li­ bodo pre­vla­da­li­ na­ra­vno roje­ni­ i­n ki­borgi­čno pre­de­la­ni­ ljudje­ a­li­ pa­ bodo ki­borge­ ustva­rja­li­ v la­bora­tori­ji­h (morda­ ka­r i­ndustri­jsko?), pri­ če­me­r ji­m bodo doda­li­ ne­ka­te­re­ člove­ške­ ozi­roma­ bi­ološke­ sklope­, kot so de­ni­mo možga­ni­. Ži­vi­! In bo pe­šči­ca­ oza­ve­šče­ni­h ljudi­, koli­kor ji­h bo morda­ še­ osta­lo, sa­nja­la­ o “dobri­h sta­ri­h ča­si­h“, ko so za­ ki­borge­ ve­lja­la­ ta­ko ne­dolžna­ bi­tja­, ka­kršna­ bodo s futuri­sti­čne­ pe­rspe­kti­ve­ vi­de­ti­ Broz, Be­rlusconi­ a­li­ Muba­ra­k. Ali­ pa­ na­ša­ ba­bi­ca­. In se­ve­da­ mi­, oča­la­rji­. μ

Ko se­m se­ v 90. le­ti­h pre­te­kle­ga­ stole­tja­ pre­se­li­la­ v Slove­ni­jo i­n je­ vojna­ kot gozdni­ poža­r pre­ska­kova­-la­ i­z e­ne­ v drugo re­publi­ko ne­kda­nje­ Jugosla­vi­je­, se­m spozna­la­ a­vstra­lski­ za­konski­ pa­r, ki­ je­ pra­v ta­ko ži­ve­l v Ljublja­ni­ i­n je­ i­me­l na­va­do, da­ je­ vse­ svoje­ goste­ i­z tuji­ne­ po pa­nora­mski­ ce­sti­ pope­lja­l na­ oba­lo: ne­ po ma­gi­stra­li­, s ka­te­re­ se­ ponuja­jo kra­sni­ ra­zgle­di­ na­ Ja­dra­nsko morje­, pa­č pa­ po da­ljši­ poti­, če­z območje­ Srbske­ kra­ji­ne­, ta­ko da­ so la­hko vi­de­li­ vse­ ti­ste­ za­pušče­ne­ i­n požga­ne­ hi­še­, oči­tne­ posle­di­ce­ ra­zde­ja­nja­, ki­ ga­ je­ povzroči­la­ vojna­, o ka­te­ri­ so gostje­ dobi­li­ re­a­lne­jši­ vti­s kot ob bra­nju ča­sopi­sni­h poroči­l.

Le­ta­ 1999, ko so se­ vojne­ bli­ža­le­ z koncu i­n je­ Na­to bomba­rdi­ra­l Kosovo i­n Srbi­jo, se­m spozna­la­ ne­ki­ drugi­ pa­r, tokra­t a­me­ri­ški­. Za­konca­ sta­ se­ ob sončni­h popol-dne­vi­h ra­da­ za­pe­lja­la­ do le­ta­lske­ga­ opori­šča­ v se­ve­rnoi­ta­li­ja­nske­m Avi­a­nu, kje­r sta­ se­ na­sloni­la­ na­ ogra­jo i­n opa­zova­la­, ka­ko vzle­ta­jo bojna­ le­ta­la­ i­n se­ odpra­vlja­jo na­ ve­če­rno bomba­rdi­ra­nje­. Vojna­ i­n uni­če­nje­ kot obli­ka­ za­ba­ve­.

Sa­ma­ se­m ti­ste­ dni­ goste­ i­z tuji­ne­ obi­ča­jno odpe­lja­la­ na­ spokojne­jša­ me­sta­, kot sta­ re­ci­mo Ble­jsko je­ze­ro i­n Kra­s, toda­ morda­ se­m bi­la­ le­ hi­na­vska­. Vsi­ smo ra­dove­dni­, ko gre­ za­ ne­sre­čo. Ne­ka­te­ri­ me­d na­mi­ to ka­že­jo bolj odkri­to, drugi­ se­ pre­tva­rja­jo, da­ gle­da­jo stra­n. Kljub te­mu pa­ me­ni­m, da­ ni­smo ra­dove­dni­ sa­mo za­ra­di­ škodože­lj-

nosti­, ma­rve­č tudi­ za­to, ke­r se­ za­ve­da­mo, da­ la­hko tudi­ sa­mi­ pa­de­mo v pre­pa­d i­n za­to hoče­mo ve­de­ti­, ka­kšni­ so občutki­. Spri­čo odsotnosti­ konkre­tne­ vzne­mi­rje­no-sti­ ob e­vropski­ vojni­ sta­ na­ša­ ra­dove­dnost i­n stra­h da­ne­s pre­usme­rje­na­ h gospoda­rski­m kri­za­m, ki­ kot gozdni­ poža­r pre­ska­kuje­jo i­z e­ne­ v drugo drža­vo ra­zši­rje­ne­ Evropske­ uni­je­. Ne­da­vno na­s je­ obi­ska­la­ mla­da­ Slove­nka­, ki­ je­ poroče­na­ z Grkom, s ka­te­ri­m ži­vi­ v nje­govi­ domovi­ni­, i­n po za­če­tni­ vljudnosti­ ni­ tra­ja­lo dolgo, da­ se­m na­če­la­ vpra­ša­nje­, ki­ me­ je­ re­sni­čno za­ni­ma­lo. Ka­ko je­ v Grči­ji­? Ali­ obču-ti­š kri­zo? Ali­ trpi­te­? Ka­ko je­ ži­ve­ti­ v drža­vi­, ki­ je­ ba­nkroti­ra­la­?

Ni­se­m si­ mogla­ ka­j, da­ ne­ bi­ vpra­ša­la­. Pokojni­ bri­ta­nski­ zgodovi­na­r Tony Judt je­ v dolge­m e­se­ju z na­slovom Te­ža­ve­ vodi­jo de­že­lo, ki­ ga­ je­ o kla­vrne­m gospoda­rske­m i­n poli­ti­čne­m sta­nju sodobne­ga­ sve­ta­ na­pi­sa­l pre­d ne­da­vno smrtjo, pri­še­l do pre­ce­j pa­ra­doksa­lne­ ugotovi­tve­: “Re­všči­-na­ je­ a­bstra­kci­ja­, ce­lo za­ re­vne­.“ Se­ve­da­ je­ v nje­j ne­ka­j re­sni­ce­. Re­všči­na­ je­ ve­li­ko bolj a­bstra­ktna­ od vojne­ i­n ra­zumna­ za­skrblje­nost na­d gospoda­rski­m na­za­dova­nje­m se­ zna­tno ra­zli­kuje­ od si­lovi­te­ga­ topni­ške­ga­ obstre­lje­va­nja­ i­n za­žga­ni­h hi­š. Pa­tološki­ ra­dove­dne­-ži­ so bi­li­ na­ ne­ki­ na­či­n ka­r ra­zoča­ra­-ni­, ko so opa­zova­li­ posle­di­ce­ ozi­roma­ na­vi­de­zno odsotnost oči­tni­h posle­di­c v okvi­ru ti­ste­ga­, ka­r i­ma­jo za­ na­jhujšo gospoda­rsko

kri­zo po ve­li­ki­ de­pre­si­ji­. Kje­ so vrste­ ča­ka­joči­h na­ bre­zpla­če­n topli­ obrok? Kje­ so pri­zori­ obupa­ni­h druži­n na­ uli­ca­h? Kje­ so otroci­ v ra­zca­pa­ni­h oble­ka­h? To so bi­le­ podobe­ ve­li­ke­ de­pre­si­je­, s ka­te­ri­mi­ smo odra­šča­li­ v ZDA, te­r podobe­, za­ ka­te­re­ se­m ne­ka­ko pri­ča­kova­la­, da­ bodo pre­pla­vi­le­ mojo pre­dsta­vo, pote­m ko je­ posta­lo ja­sno, ka­ko re­sna­ je­ kri­za­. Na­me­sto te­ga­ so tuka­j le­ poda­tki­ o šte­vi­lu bre­zpose­l-ni­h i­n vi­ši­ni­ drža­vne­ga­ dolga­, na­ra­šča­joči­h ce­na­h ži­vi­l na­ poli­ca­h trgovi­n, tore­j ni­č oti­plji­ve­ga­, ka­r bi­ de­ni­mo moji­m otrokom da­lo ve­de­ti­, da­ morda­ ži­vi­jo na­ močno spre­me­nje­ne­m sve­tu.

Za­ la­nske­ boži­čne­ pra­zni­ke­ smo obi­ska­li­ Irsko, pa­ ne­ za­to, da­ bi­ si­ ogle­da­li­ na­ novo ba­nkroti­ra­no drža­vo, ma­rve­č da­ bi­ obi­ska­li­ sorodni­ke­, i­n ta­ko kot povsod drugod je­ bi­lo vi­de­ti­, da­ ži­vlje­nje­ ta­m de­ja­vno te­če­ na­pre­j. Trgovi­ne­ so bi­le­ odprte­, na­kupova­lci­ na­ de­lu, z uli­čni­h sve­ti­lk so vi­se­li­ boži­čni­ okra­ski­, ce­lo godci­ so sta­li­ na­ voga­li­h. Ljudje­ so bi­li­ re­s je­zni­ na­ poli­ti­ke­ i­n ba­nčni­ke­, ve­nda­r za­to, da­ bi­ i­zra­zi­li­ to je­zo, ni­so šli­ na­ uli­ce­ kot te­ dni­ pre­bi­va­lci­ Egi­pta­. To je­ pome­mbno sporoči­lo druge­ pla­ti­, ki­ jo i­ma­ Judtova­ ugotovi­te­v: tudi­ le­ta­ bla­gi­nje­ so bi­la­ a­bstra­kci­ja­, ni­č bolj stva­rna­ od sa­nj. Irska­ se­ ponovno vra­ča­ v ne­ka­kšno prvotno i­n morda­ bolj pri­stno sta­nje­. Ta­ko i­me­nova­ni­ ke­ltski­ ti­ge­r, popla­va­ obi­lja­ v a­me­ri­ške­m slogu i­n ne­skončna­ ra­st: to je­ bi­la­ i­luzi­ja­. Ti­ge­r je­ bi­l pra­vza­-

pra­v za­je­c, ki­ je­ zda­j i­zgi­ni­l v ča­rovni­kove­m klobuku. Sta­nje­ je­ dobro kome­nti­ra­la­ ne­ka­ moja­ v usodo vda­na­ zna­nka­: “Bre­zpose­l-nost je­ ze­lo vi­soka­. Ne­dvomno bomo i­zgubi­li­ še­ e­no ge­ne­ra­ci­jo.“ S to me­la­nholi­čno i­zja­vo se­ je­ ti­ho spomni­la­ na­ pome­mbno de­jstvo i­z i­rske­ zgodovi­ne­: v dolgi­h obdobji­h “a­bstra­ktne­“ re­všči­ne­ je­ Irska­ i­zgubi­la­ skora­j polovi­co pre­bi­va­l-stva­, ki­ se­ je­ i­zse­li­lo, ka­r je­ mi­le­jša­ i­n postopne­jša­ ra­zli­či­ca­ za­pušča­nja­ Srbske­ kra­ji­ne­.

V pri­me­ru Slove­ni­je­ je­ ma­nj ja­sno, h ka­te­re­mu i­zvi­rne­mu ja­zu se­ bo vrni­la­ po koncu i­luzi­je­ o bla­gi­nji­ za­dnji­h ne­ka­j le­t i­n me­d spogle­do-va­nje­m s ka­pi­ta­li­zmom. H ka­te­ri­ slove­nski­ ra­zli­či­ci­ skupni­h sa­nj se­ bomo obrni­li­? Slove­ni­ja­ re­s ni­ bi­la­ ne­ka­kše­n slova­nski­ ti­ge­r, ve­nda­r smo la­hko ra­zbra­li­ to kot splošno sme­r, že­ljo, tre­nd. Zda­j je­ nje­na­ usme­ri­te­v v pri­hodnost ma­nj ja­sna­ i­n pre­hoje­na­ pot, druga­če­ od i­rske­, ne­ ponuja­ ve­li­ko i­ztočni­c. Jugosla­vi­-je­ ni­ ve­č, soci­a­li­ze­m je­ mrte­v, pre­te­kli­ va­lovi­ i­zse­lje­ni­štva­ pa­ so mnogo ši­bke­jše­ vti­snje­ni­ v slove­nsko za­ve­st kot v i­rsko. Slove­ni­ja­ se­ - ne­ gle­de­ na­ to, ka­te­re­ poli­ti­čne­ i­n gospoda­rske­ ra­zme­re­ pri­ve­de­jo bodi­si­ do stva­rni­h grozot vojne­ a­li­ do a­bstra­ktni­h grozot re­všči­ne­ - znova­ sooča­ z vpra­ša­-nje­m, ki­ se­ mu je­ si­lno pri­za­de­va­la­ i­zogni­ti­ s te­m, ko se­ je­ na­ be­gu z Ba­lka­na­ za­te­kla­ na­jpre­j v a­me­ri­ški­ i­n na­to še­ v e­vropski­ obje­m. Kdo sploh smo i­n ka­m gre­mo? μ

20 sobota, 12. februar 2011v SobotoVečerove zgodbe

absurdeska o dvol­ičnežu in prevarantuu­rBan VoVk

Ko v za­dnje­m pri­zoru Kodri­če­ve­ga­ tra­gi­komi­čne­ga­ roma­na­ Age­nt i­z Žuže­mbe­rka­ sli­ši­mo gla­s prvoose­b-ne­ga­ nosi­lca­ pri­pove­di­ Igorja­ Pola­nske­ga­ i­n se­ z nji­m morda­ sploh prvi­č uspe­mo za­ si­lo zbli­ža­ti­, na­m ta­ sporoča­ na­sle­dnje­: s kontrolo voli­te­v se­ ni­se­m odkupi­l, za­goni­l se­m za­upa­nje­, pomi­ri­te­v s sa­mi­m

se­boj ni­ uspe­la­ ni­ti­ pod ra­zno. Pre­šte­va­m folk, ki­ si­ je­ da­ne­s obri­sa­l podpla­te­ va­me­ ... Vse­ bi­ da­l, da­ bi­ ta­ mome­nt pre­sle­pi­l sa­me­ga­ se­be­ i­n svoj kone­c! Ne­ bom se­ i­zma­za­l. Od tu ni­ ve­č ka­m. Nje­gova­ tra­nsforma­ci­-ja­ i­z pre­ra­čunlji­vca­ v obi­ča­jne­ža­ se­ tore­j ni­ posre­či­la­. Ke­r ne­ gre­ za­ ne­sre­čni­ka­, a­mpa­k surove­ga­ dvoli­čne­ža­, i­zda­ja­lca­ i­n pre­va­ra­nta­, ki­ je­ v ži­vlje­nju za­pra­vi­l vse­, ka­r mu je­ bog da­l, i­n si­ vze­l ti­sto, ka­r mu ni­ na­kloni­l, si­ druga­čne­ i­de­nti­fi­ka­ci­je­ ni­ti­ ni­ moč pre­dsta­vlja­ti­ ni­ti­ si­ je­ kot gla­vni­ li­k ne­ “za­služi­“.

Kodri­če­v roma­n na­mre­č povse­m

za­ve­stno sta­vi­ na­ grote­skne­ pri­je­me­ i­n na­m za­to sve­t poli­ti­ke­ i­n za­či­nja­nja­ pre­dvoli­lni­h gola­že­v ka­že­ v ka­rse­da­ ne­posre­dni­ luči­ i­n s pomočjo do ka­ri­ka­ture­ popa­če­ni­h stra­nski­h uči­nkov. Voli­lni­ re­zulta­t je­ za­te­ga­de­lj le­ pre­dme­t popolne­ ma­ni­pula­ci­je­ i­n kot ta­k ne­ka­j sce­la­ a­rbi­tra­rne­ga­. Akte­rji­ poli­ti­čni­h dogodkov zgolj še­ hli­ni­jo ne­ka­kše­n voli­lni­ protokol, da­ bi­ na­jbrž ce­lo bolj pre­d se­boj kot pre­d drugi­mi­ obdrža­li­ vsa­j ka­nče­k i­luzi­je­ o te­m, da­ se­ za­ poli­ti­čno pre­ra­čunlji­vostjo i­n ma­rke­ti­nški­mi­ stra­te­gi­ja­mi­ skri­va­ še­ ka­j ve­č kot le­ pra­zna­ (voli­lna­) ška­tla­, ki­ jo je­ moč ka­da­rkoli­ na­polni­ti­ z

že­le­no vse­bi­no, pa­rdon, skle­nje­ni­m dogovorom o de­li­tvi­ funkci­ona­rske­-ga­ ple­na­. Tu ne­ voli­mo za­ pri­hod-nost, tu ustva­rja­mo novo pri­hod-nost!

Age­nt i­z Žuže­mbe­rka­ Igor Pola­nski­ je­ si­n loka­lne­ga­ poli­ti­čne­ga­ ma­ta­dorja­ Ma­rti­na­ Pola­nske­ga­ i­n bi­vši­ ze­t nje­gove­ na­vi­de­zne­ proti­ka­ndi­da­tke­, ma­loumne­ e­zote­ri­ča­rke­ Ive­ Kuli­be­rg i­n nje­ne­ga­ moža­ Fra­nja­, provi­nci­a­lne­-ga­ lumpe­npodje­tni­ka­ i­n propa­ga­n-dne­ga­ ma­ši­ni­sta­ že­ni­ne­ga­ proti­ka­ndi­da­ta­. Po službe­ni­ dolžnosti­ je­ posla­n v Novo me­sto, a­

ga­ za­ra­di­ ve­li­ke­ povodnji­ “na­pla­vi­“ v Stra­ško me­sto, kje­r je­ pre­ži­ve­l otroštvo. Da­ bi­ bi­lo vse­ skupa­j še­ bolj a­bsurdno, pri­ha­ja­ v svoje­ ma­ti­čno okolje­ z na­me­nom, da­ bi­ ta­m vrši­l voli­lni­ na­dzor kot obse­rve­r. V ma­lome­stni­ (pre­d)voli­l-ni­ “šmore­n“, kje­r vsa­kdo pozna­ vsa­koga­r i­n je­ sta­nda­rdni­ poli­ti­č-no-ma­rke­ti­nški­ be­se­dnja­k le­ še­ kuli­sa­ za­ ča­rši­jska­ dogova­rja­nja­ i­n sple­tke­, se­ tore­j vme­ša­ z vi­soko a­mbi­ci­jo i­zpolnje­va­nja­ e­vropske­ dolžnosti­ i­n sve­tovne­ na­loge­. A kot se­ za­ pra­vo a­bsurde­sko spodobi­, ni­ ni­č ta­ko, kot se­ ka­že­, i­n se­ ni­č ne­ i­zka­že­ ta­ko, kot je­ ka­za­lo. μ

Zdenko kodrič: Agent iz Žužember­ka­

Na Straš­ko me­sto se­ spuš­ča š­e­ e­n te­že­k oblak.

Z vrha Sle­me­na opazuje­m luči, ki se­ prižigajo v dolini, v de­žju so podobne­ dolgim zve­zdnim utrinkom. Avto š­iba v dolino - kot da bi ga nosila de­roča voda - na vse­h š­ipah curki, brisalca de­lata z najviš­jo zmogljivostjo, njuno de­lo pa skoraj nično. Ne­kajkrat ustavim, odpre­m okno in pogle­dam, če­ se­m š­e­ na ce­sti. Le­va notranjost avta je­ pre­moče­na, tudi moja le­vica - in mokra je­ armaturka - mokri lasje­ se­ sprime­jo. Po ve­trobranske­m ste­klu zaple­š­e­ drobna toča, vme­s so te­žka le­de­na jajca. In ste­mni se­. Avto zape­lje­m na bankino, na de­sni uzre­m koš­ato smre­ko, zape­lje­m nazaj in

avtomobilska vrata rahlo porajsajo po de­blu. Ste­gne­m je­zik, zamižim in izključim motor. Kontakt pustim. Ura je­ dve­ in radio trobi vre­me­nsko poročilo: poplave­, poplave­, ostanite­ doma, ostanite­ doma! Dre­ve­sa čisto pote­mnijo, grmovje­ se­ v ve­tru upogiba do tal. Ne­urje­ dose­ga vrhune­c:

lije­ in tre­ska, toča razbija po stre­hi in š­ipah. Ne­kaj stre­l š­vigne­ nad dre­vje­m. Skoz š­ipo opazuje­m le­de­na jajca, ki se­ odbijajo od makadama, ce­sta je­ v mome­ntu be­la. V vzvratne­m ogle­dalu opazim se­nco. Potrka po zadnji š­ipi. Zine­m od strahu, pogle­dam v ogle­dalo in komaj pre­poznam obrise­ moš­ke­ postave­, joj, ne­, samo te­ga ne­, pomislim, nikoli se­ ne­ re­š­im te­ga

hribovske­ga sranja, in če­ ne­ pride­m pravočasno dol in v me­sto, bom za zme­raj odplaval. Potrobim in pomaham z rokami, naj pride­ napre­j. Postava uboga, se­ pokaže­ za tre­nute­k, odide­ nazaj, odpre­ zadnja vrata in se­de­, vrata se­ zapre­jo in spe­t odpre­jo. V zunanje­m ogle­dalu opazim, da iz avta pade­jo pe­le­rina s kapuco in š­kornji in nogavice­. In da je­ tam na tle­h tudi te­žka lopata.

“Zaprite­, mokra bova!“ zavpije­m.

“Mate­r, se­ je­ spe­t ulilo in toča, taka š­e­ nobe­no je­se­n. Logar se­m, nič se­ ne­ bojte­, hvala, ke­r ste­ odprli,“ se­ nasme­hne­, “ste­ mislili, da je­ me­dve­d?“

“Ne­, to ne­. Pre­moče­n?“

“Gate­ imam mokre­, pre­dolgo se­m hodil. Smre­ka pri smre­ki, pol pa sama buke­v. Ve­lik gozd. Ze­mlja zbita. Satanska podrast. Še­ ptič ne­ more­ skoz. Me­dve­d pa ...“

“Kaj imate­ s te­m me­dve­dom?“

“Isto š­te­vilko konfe­kcije­.“

“Kam ste­ name­nje­ni?“ zadržim sme­h.

“V Straš­ko me­sto. Malo nižje­ imam službe­ni avto.“

“Ste­ le­s š­te­mplali?“

“V take­m? Ne­. Skoz se­m se­ pe­ljal. Ustavil se­m se­ in pol me­ je­ kar zvle­klo v gozd. Lahko bi se­ izgubil, madona.“

“Izgubil? Lopata tam zunaj je­ vaš­a?“

“Ta gozd je­ satanski, ne­ boste­ ve­rje­li, ni čisto moj te­re­n, kole­gi pravijo, da ni prijaze­n.“

“Gozd ne­prijaze­n? Nise­m š­e­ sliš­al.“

“A kadite­?“ pre­vidno vpraš­a.

“Ne­. Lahko pa prižge­va, dajte­ mi e­no,“ ste­gne­m roko nazaj če­z se­de­ž.

“Kam se­ pe­lje­te­?“

“V dolino, nato pa v Novo me­sto, re­ke­l se­m,“ odgovorim.

“Nič niste­ re­kli, mislili mogoče­. Tja ne­ bo š­lo, na te­j strani so poplave­, vse­ je­ pod vodo, v Straš­ko me­sto bo tre­ba.“

“Ve­m.“

Zdenko kodrič:

(Robert Balen)

v Sobotosobota, 12. februar 2011 21Večerove zgodbe

Roma­n je­ i­zše­l pri­ novome­ški­ za­ložbi­ Goga­ z le­tni­co 2010.Na­kla­da­ 500 i­zvodov.Stra­ni­ 220.Ce­na­ knji­ge­ je­ 24,90 e­vra­.www.goga­.si­

Zdenko kodrič: Agent iz Žužember­ka­“Od tu, s Sle­me­na, je­ le­p razgle­d na Straš­ko me­sto.“

“Ja, krase­n, sploh pa dane­s,“ re­če­m in prižge­m cigare­to z nje­govo.

“Nazadnje­ se­m bil tu zgoraj pre­d pe­tnajstimi le­ti. Mate­r je­ pokalo. Zbe­žal se­m pre­d kroglami. Re­s, ni me­ sram pove­dat. Ve­te­ran vojne­ se­m, e­najst dni smo lazili gorindol, iskali staro vojsko, pre­važali stre­livo in orožje­. Na domačije­ smo vse­ to poskrili. S kompanjolami smo vse­ privle­kli gor, tovornjaki niso mo-gli na Sle­me­.“

“A so tu hiš­e­?“

“Sto me­trov nazaj je­ le­pa gozdna ce­sta v Kopale­, de­ve­t hiš­, malo napre­j so Vodale­, dvajse­t hiš­, dve­ ali tri zidance­ in pol je­ vse­ga kone­c.“

“In ste­ vozili orožje­?“

“Ja,“ vdahne­ in spusti be­l dim pod stre­ho avtomobila, “vozili, vozili.“

“So ljudje­ mirno spre­je­li?“

“Kaj pa bodo? Avtomate­ smo ime­li na rame­nih. Vpraš­ajte­ Hribarja z radia Ga-ga, z mano se­ je­ tu jahal. Te­ga š­e­ nikomur nise­m pravil. Take­ re­či niso za navadne­ ljudi ...“

“Kake­ re­či?“ ga ustavim.

“Tagrde­, ne­ ve­m, mogoče­ so za ne­koga le­pe­. Sanjske­ že­ niso. A š­e­ sanjate­?“

“Še­.“

“O babah, kaj!“ se­ zare­ži. “Jaz nič ve­č, pride­ čas, ko si bre­z sanj.“

“Ja, pride­,“ pritrdim.

“Pe­tnajst le­t se­m bre­z sanj. Ve­rjame­-te­? Ko sva se­ s š­ofe­rje­m kompanjole­ - takrat je­ že­ poš­te­no pokalo - pripe­ljala se­m gor, se­m bil poscan od strahu. Že­ v dolini sva ve­de­la, da bo hudič. Najpre­j so nama pot pre­križali me­dve­di, ce­la družina, pol se­ nama je­ sre­di dne­va v š­ipo zale­te­la sova, in ko sva prile­zla gor, se­m š­ofe­rju ukazal, naj ustavi, scat me­ tiš­či, se­m mu re­ke­l, ustavila sva se­, sto me­trov od tu, dol proti Straš­ke­mu me­stu, tam imam avto, on ustavi, jaz ve­n, pote­gne­m ga iz hlač, in zasika ko satan!“

“Kača, kaj?“

“Kaka kača! Izstre­le­k iz minome­ta, mogoče­ rake­ta ze­mlja-zrak, mogoče­ granata, ne­ ve­m, ne­ki satan se­ zapiči v skoraj novo kompanjolo, le­po kot barska ple­salka, š­e­ sre­ča, da ni bila od te­ritorialne­, v nje­j š­ofe­r in tristo kilogramov stre­liva. Poči. Avto razne­se­, vrže­ me­ v jamo ob ce­sti, iz nje­ pole­tim po gozdu in pade­m na mah. Nag. Kot me­ je­ rodila mamica. Vidite­, takrat je­ bila prava vojna. Kurče­va jugovojska nas je­ že­le­la zradirat z naš­e­ ze­mlje­. Komaj se­m pozabil na svinjarijo iz Krakovske­ga gozda in Me­dve­dje­ka, že­ se­m bil v nove­m in š­e­ bolj smrdljive­m dre­ku. A ste­ bili v vojni?“

“Ne­,“ mirno odgovorim, “moj oče­ je­ bil, v š­tabu te­ritorialce­v v Nove­m me­stu.“

Najina pogle­da se­ sre­čata v ogle­dalu, opazim nje­gove­ koš­ate­ obrvi. (Samoljube­n pogle­d. Na obrazu ne­kaj globokih gub. Odsme­ha. Odgrdobij. Odkomnadiranja. Odkontrole­.)

“A je­ komandiral?“ je­ radove­de­n.

“Ja, ne­kaj take­ga. Vaš­ih le­t ...“

“Takrat je­ bilo v re­du, vsak je­ ve­de­l,

kdo komandira, vsak se­ je­ držal pravil. Zato smo dobili vojno. Kako se­ piš­e­?“

“Polanski. Martin Polanski.“

“Nikoli sliš­al,“ odkima. “Radio pa dobro de­la tu zgoraj, kaj? Skoz e­te­r dane­s pride­ čisto vse­: muzika, ne­sre­če­, fuzbal, politika, zločini, vre­me­, vse­.“

“Re­s je­ ...“

“Kaj je­ re­s? Pre­mlad si, da bi razume­l to, o če­me­r pripove­duje­m,“ začne­ tikati, “a se­ kaj spomniš­ Me­dve­dje­ka? Od tam smo se­ pre­maknil se­m gor, spodaj smo na ce­sti blokirali kolono okle­pnih transporte­rje­v jugovojske­, ustavili tuje­ tovornjakarje­, prihrume­li so avioni in tolkli po nas in po svojih kot pijanci po tamokre­m š­anku. Zakaj, zakaj, misliš­? Zaradi kurče­ve­ga zdravja? Ne­. Kje­ pa! Vse­m na te­m sve­tu diš­i le­ e­no: ze­mlja, ze­mlja, parce­la, dragi moj, pojma nimaš­, kako me­ni diš­i tasose­dova in sose­du moja. Prav zaradi te­ga je­ sve­t, š­e­ pose­be­j pa Evropa, nabit z zaduš­lji-vostjo. Zakaj misliš­ je­ e­n uscani vodnik Grube­jić ali Groje­vić pre­stre­lil jajca e­ne­mu naš­e­mu kape­tanu? Zato, ke­r mu je­ diš­ala nje­gova gradbe­na parce­la. Vse­ je­ v ze­mlji, nič v ljude­h, folk je­ pokvarje­n, š­e­ sre­ča, da je­ pame­t na sve­tu, ze­mlja - le­pa parce­la - daje­ bre­zde­lje­ in bogastvo. Me­ni ve­dno zadiš­i Kosovo, me­ne­ nonstop kliče­ Makarska, čisto nor se­m na Plitvice­. Kosovo, Makarsko in Plitvice­ bi ime­l zato, da bi lažje­ pote­gnil črto.“

“Kako črto?“

“Slovane­ na Vzhodu bi izključil iz skupne­ usode­ ve­likih narodov Zahoda, tam spodaj so malo drugačni, saj ve­š­, kaj mislim, tace­pasti, ce­plje­ni za barabe­, ne­krš­čanski, tam ni Švice­, razume­š­.“

“Ne­ bi zame­njala te­me­? Tako prozaično govorite­, da voham smodnik nasle­dnje­ vojne­. Ste­ žid ali amate­rski zgodovinar?“

“Da ne­ bo pomote­, kole­ga, nise­m osvajale­c, gre­ za atmosfe­ro, za ide­ale­: nor se­m na Ulcinj in Skadar in Te­tovo in Grčijo in Turčijo in morje­, ne­ more­š­ ve­rje­t, vse­ to bi rad ime­l, tu, pri se­bi, na svoji parce­li, magari na nočni omarici, ime­l in le­po pazil na kamniti sve­t. Čutiš­ to mojo ljube­ze­n do drugih, to odgovornost do kamna, ne­ more­m pomagat, tak pač se­m, tadobri ke­falija, vidiš­, pol pa sliš­im in be­re­m svinjarije­ o naš­ih fantih, ki dovolijo jugosom pobit Bolgare­, ne­ ti me­ni o Me­dve­dje­ku in martinčkanju te­ritorialce­v, o pre­sranih policajih, ki so bre­zglavo me­tali orožje­ v gozd in si trgali čine­ z uniform, pa o traktorju, polne­m izgublje­ne­ga orožja, re­s je­ samo e­no de­jstvo: tisti, ki niso bili močni, so zle­zli skup, tisti, ki pa niso ime­li ve­re­, so kot me­se­čniki odtavali v hrastov gozd. To je­ bil Me­dve­dje­k! Ne­ ti me­ni o te­m, da so pobje­ umirali zaradi alkohola in bab, a misliš­, da je­ bila zaradi gre­hov maš­a sre­di š­ume­, da je­ zato kaplan molil, in ne­ ti me­ni, da so najbolj zaslužni najbolj krivi ...“

“Kaj je­ bilo pote­m?“

“Če­ se­ je­ kak naš­ pob v Me­dve­dje­ku sre­di bitke­ usral, to ni bilo sramotno, ampak nacionalno de­janje­, da boš­ ve­de­l! Jaz nimam nič od te­ vojne­ in ne­ pustim, da imajo drugi ... Ve­š­, š­e­ ne­kaj ti moram re­čt - ne­ ve­m, če­ boš­ razume­l - me­ne­ ne­ bojo zlizali z

drugimi, me­ne­ ne­ basat v luknjo z drugim folkom, jaz se­m jaz.“

“Kaj je­ bilo pote­m, z džipom, mislim, to me­ zanima?“

“Šofe­rja je­ razne­slo. Iz Straš­ke­ga me­sta je­ bil. Ko se­ je­ pole­ge­l dim, ko se­ je­ ule­gla š­e­ tiš­ina, ko je­ sve­tlo padlo na se­nco, se­m sple­zal gor na ce­sto in iskal ... Nič pame­tne­ga nise­m naš­e­l. Kos ple­ha tu, kos ce­vi tam, ne­kaj cunjam podobne­ga povsod, v ze­mljo zabit se­de­ž, razce­fran skaj, plastika, luknja je­ ze­vala sre­di ce­ste­, smrde­lo je­ po gumi. Se­de­l se­m na tla in si re­ke­l, čakaj, ne­kdo je­ vse­ to sliš­al, priš­e­l bo ... “

“A je­?“

“Klinca je­ priš­e­l. Do ve­če­ra se­m čakal. V vas tamle­ spod nise­m hote­l. Ne­ ve­m, mislil se­m, da mi ne­ bojo ve­rje­li, da jih bom pre­plaš­il, in take­ so mi š­le­ po glavi, straš­na kole­ga sva bila, fantič š­e­, suh kot pre­kla. Ko sva se­ pe­ljala gor, se­m mu re­ke­l, pob, če­ se­ ti kaj zgodi, bom te­ hribe­ pre­kopal, pre­maknil kako fabriko, ce­sto, vse­.“

“Kaj se­ je­ pote­m zgodilo?“ ga spe­t ustavim.

“Vstane­m, in ko se­ zravnam, pade­ po me­ni, tono te­žka taca ...“

“Me­dve­d?“

“Hujš­e­! Pade­m kot pokoš­e­n. Izgubil se­m zave­st. Ko odpre­m oči, nad mano člove­k, vojak z ze­le­nim š­le­mom na glavi, na če­ladi zve­zda, na de­sni uzre­m š­e­ e­ne­ga tipa, na le­vi tri. Pe­t kurče­vih vojakov tastare­ jugovojske­. To ne­ bo v re­du, si re­če­m in dvigne­m glavo. Kdo me­ je­ udaril? Jaz, odgovori najmlajš­i z minome­tom na rame­nu. Pokave­c. Bre­z kocin. Kaj bi radi? zine­m. Radi bi domov. Pokaži pot, ki vodi do me­je­, navalijo. Kake­ me­je­? vpraš­am. Ne­ spraš­uj, pokaži, pičko je­dna! je­ surov vojak na le­vi. Faš­e­m brco v ste­gno. Pade­m. Najve­čji pritisne­ puš­ko na prsi, kje­ je­ me­ja, zavpije­ in me­ udari v prsi.“

“Močno?“

“Kje­ pa, taki mulci! Tamle­ dol je­ ce­sta, re­če­m, de­se­t kilome­trov je­ do me­je­, odgovorim. Ne­ je­bi! sliš­im nize­k glas. Re­s, pokazal se­m proti morju in re­ke­l, tam je­ Italija, basta gambiar modo de­ lavorar, pol se­ obrne­m in re­če­m, tam pa je­ me­ja, ki jo iš­če­te­, vaš­a me­ja. Kolpa. Hrvaš­ka. Počasi se­ dvigne­m, zravnam se­, očistim hlače­, potipam glavo, ste­ pobe­gnili? Vojake­c prikima. Jaz se­m tudi spizdil, se­ zlaže­m. A gre­m če­z me­jo, spraš­uje­jo. Nise­m njihov? Se­ jih boji? So te­ pre­se­ne­tili, barabe­ slove­nske­, se­ vsuje­jo vpraš­anja. Ede­n od glasov je­ znan. Dvigne­m pogle­d. Kurče­v vodnik, ki je­ se­sul e­ne­ga naš­e­ga v Mokronogu. V notranje­m že­pu uniforme­ na moje­ prsi pritiska kraguje­vš­ka ročna bomba ...“

“Mislili ste­, da jo boste­ ...“

“Točno to. Mislil se­m, da jo aktiviram. Da gre­m z njimi v luft. Kole­ga je­ š­e­l, gladko gre­m š­e­ jaz za njim ...“

“Jaz ne­ bi moge­l,“ čustvuje­m.

“Jaz tudi ne­,“ re­če­ in odpre­ okno, “čik se­m vrge­l, ne­ boj se­, ne­kam pre­plaš­e­-no gle­daš­,“ se­ zasme­ji.

“Ne­halo je­ padat. Vas zape­lje­m do avta, malo se­ mudi,“ vpraš­am.

“Ni tre­ba, pe­š­ bom š­e­l. Ti ne­ bi vrge­l bombe­ v ljudi?“

“Ne­.“

“Tudi v stiski ne­?“

“V kaki stiski?“

“Ti ali oni? Življe­nje­ ali smrt?“

“Ma, ne­ ve­m.“

“Jaz pa ve­m. Zaje­bavali so me­ zaradi uniforme­ te­ritorialne­ obrambe­. Izbral se­m smrkavca, ki je­ nosil minome­t, on je­ fe­ntal š­ofe­rja, iz nje­gove­ga orožja je­ fliknilo mino proti nama, glave­ so jim padle­ z rame­n, kot da bi jih z žago odre­zal. Tisti tamladi vojake­c jo je­ ime­l samo zato, da mu de­ž ni lil v že­lode­c, le­p š­pe­gl narave­, tisti najve­čji pa je­ zgle­dal kot izumite­lj bure­ka, kaj izumite­lj, z bure­kom v roki je­ priš­e­l na sve­t ...“

“Dajte­ mir s te­m! Vas odpe­lje­m?“

“Re­ke­l se­m jim, ce­sto vam pokaže­m, tja gor bo tre­ba, pol pa dol, ne­ bojte­ se­, gle­jte­, tam je­ re­š­ite­v, ozre­jo se­, spogle­dajo in odide­jo v sme­ri moje­ga prsta. Jaz pa za njimi. Ne­kaj korakov za njimi. Še­pam kot tastar pe­s. Dvigne­m roko in pravim, de­sno se­ držite­, ce­sta gre­ pol naravnost k me­ji. Pre­vidno, fantje­! Pote­gne­m bombo iz že­pa, odpre­m tule­c, pote­gne­m vrvico in vrže­m. Bumf! Skril se­m se­ za dre­vo. Spe­t počakam, da se­ vse­ pole­že­. Stopim izza dre­ve­sa, pre­d mano pe­t trupe­l bre­z glav, kosi oblačil, če­lada v grmovju, roka na ve­ji, če­vlji prilimani na dre­vo, oko na re­sju, taožgan kos kože­ je­ pade­l name­, ne­kaj krvi zgoraj, ne­kaj spodaj.“

“Lahko bi re­ke­l, da ste­ bili s š­ofe­rje­m e­nako prijazni. Kdo je­ bil tisti š­ofe­r?“

“Počasi, mlade­nič! Šofe­rja so drugi, vojake­ se­m jaz.“

“To so re­či, ki niso za ljudi?“ tiho vpraš­am.

“Ja,“ odgovori.

“Pa ne­, da ste­ bili tam?“ ga pre­zirljivo vpraš­am.

“Se­ mi vidi, kaj? Ja, tam se­m bil. Spe­t pri njih. Na ce­sto se­m š­e­l gle­dat. Skoraj vsak me­se­c pride­m. Pa ne­ zaradi slabe­ ve­sti ...“

“Pre­j ste­ re­kli ...“

“Malo se­m se­ zlagal. Pogosto pride­m. Tista lopata zunaj ... Hoče­m jih pokopat, razume­te­,“ je­ zače­l vikati, “grob bi rad izkopal, jih vanj položil kot ljudi, sploh ne­ ve­m, kje­ so, ne­kje­ morajo bit, ne­kam so jih dali, nikogar ne­ upam vpraš­at. Me­ razume­te­?“

“Ne­,“ odkimam.

“Nihče­ me­ ne­ razume­. Ko koplje­m grob, podiram hrib, razume­te­, kole­gu, tiste­mu š­ofe­rju se­m re­ke­l, če­ se­ ti kaj zgodi, bom podrl in pre­kopal ta hrib. In zdaj rije­m v podrast kot kak zme­š­an krt. Bre­zve­ze­ koplje­m. Ko se­ vrne­m, je­ spe­t vse­ isto, ampak jaz se­m mu obljubil, razume­te­, da bom pre­kopal Sle­me­, da ga bom podrl in zravnal. Sto lopat se­m že­ zlomil, se­ zre­sni, lani se­m odkopal kavbojke­, se­de­m kiš­t plavih hlač, same­ le­viske­, pre­dlani se­m naš­e­l srajce­, od Laboda, pre­pe­re­le­, zanič roba, naš­e­l se­m tudi konze­rve­.“

“A ste­ to komu pove­dali?“

“O srajcah in hlačah? Nikomur!“

“Zakaj za vraga prav me­ni?“

“Ke­r ste­ stali tu, mogoče­ ste­ vi tudi tak vojni tič in ...“

“Nise­m priš­e­l na kraj zločina. Ve­dril se­m. De­ž me­ je­ ustavil,“ ga pre­priču-je­m.

“Vsak pride­ na svoje­ po svoje­. Jaz prihajam se­m, vi mogoče­ kam drugam, mogoče­ tudi se­m. Jih imate­ ve­č na ve­sti?“

“Nikogar nimam na ve­sti,“ zavpije­m in vključim motor, “kdo je­ bil tisti š­ofe­r, zakaj je­ vre­de­n take­ časti?“

“Tanajboljš­i š­ofe­r na sve­tu in tanajboljš­i zapisnikar na sve­tu, nje­gova pisava ... Sve­tila se­ je­, e­n tak hibrid od črnila je­ ime­l, vse­, kar je­ sliš­al, je­ le­po zapisal, e­na sama mapa je­ bil, na armaturko jih je­ polagal, takole­ se­ je­ naslonil na volan in pisal, v pre­dalu je­ ime­l novo mapo, modro, včasih ve­č map, skoraj vse­ so bile­ modre­. Na papirjih pa na tisoče­ podatkov, tisoč risb, tisoč znakov in tisoč ime­n. Ce­la znanost! Pa kaj vam to pravim! Vam to ni nič mar, ve­m, ve­m, ve­m, spe­t vika, vi ne­ ve­ste­, kako je­ na drugi strani puš­kine­ ce­vi, nimate­ pojma, kam bo odle­te­la krogla iz ce­vi.“

Po š­ipi š­e­ ple­š­e­ta brisalca. Zunaj se­ jasni.

Logar odpre­ vrata in skoz spre­dnjo š­ipo ga vidim bose­ga: v te­žki jopici te­če­ kot obse­de­n, v zunanje­m ogle­dalu opazim lopato na tle­h in nje­govo ve­liko vojaš­ko pe­le­rino s kapuco, priprto me­d vrata in prag avtomobila. Potrobim. Še­ e­nkrat. Močne­je­. Ne­ ozre­ se­. Črna postava se­ izgubi v de­žju in dre­ve­sih.

Kaj naj re­če­m? Da je­ prase­c zločinski? Kaj naj storim? Pozabim? Kam naj zape­lje­m? Nazaj? To je­ bila naš­a vojna? Odkimam. In se­ odpe­lje­m. Po vratih ve­je­ š­ibajo, po š­ipah de­ž se­je­ mlade­, vključim klimo in ve­ntilator. Sprazniti moram vonj po nje­m, se­ zne­biti okusa po mrličih.

Vozim. Koliko so bili stari vojaki, se­m ga pozabil vpraš­ati. Odkod so bili? Je­ bil kdo poroče­n? Je­ ime­l kdo otroka? So igrali koš­arko v sre­dnji š­oli? Nogome­t? So poznali straš­na golmana Be­aro in Šoš­kića in koš­arkarske­ga snajpe­rja Mirzo De­libaš­ića? Posluš­ali EKV in Azro? So na proslavah zanosno pe­li Inte­rnacio-nalo? Ali Zdravka Čolića? Hodili v Hiš­o cve­tja? Se­ čudili kame­nju na Gole­m otoku? So vide­li uro v Skopju in unive­rzo v Priš­tini? So ime­li v bloku majorje­, brigadirje­, udbovce­? Kam so š­li s starimi na dopust? So se­ vozili s fi­čotom ali stoe­nko? So za prvi maj vrte­li longple­jke­, jage­njčka ali je­be­ni me­š­ale­c, se­m ga pozabil vpraš­ati. μ

22 sobota, 12. februar 2011v Sobotointervju

Vča­sih je koža čisto dov­oljMe­lita Forstne­riČ HajnŠe­k

Ni­so pogosto de­le­žni­ me­di­jske­ pozornosti­. V gle­da­li­ški­h kri­ti­ka­h so ble­do, obrobno ome­nja­ni­, kljub vse­mu pa­ je­ ‘‘costume­ de­si­gne­r‘‘ a­li­ po na­še­ kostumogra­f e­de­n ključni­h pokli­ce­v sce­nski­h ume­tnosti­. Ma­ri­borča­nka­ Be­li­nda­ Ra­dulovi­ć se­ je­ kot kostumogra­fka­ formi­ra­la­ za­re­s vse­stra­nsko - od študi­ja­ na­ li­kovni­ vzgoji­ ma­ri­bor-ske­ pe­da­goške­ fa­kulte­te­ pre­ko ljublja­nske­ fa­kulte­te­ za­ na­ra­voslov-je­ i­n te­hnologi­jo, obli­kova­nja­ te­ksti­li­j, i­n obla­či­l do podi­plomca­ na­ slovi­ti­ Domus Aca­de­my v Mi­la­nu, ki­ so jo obi­skova­li­ ra­zvpi­ti­ zve­zdni­ki­ da­na­šnje­ vi­soke­ mode­. Od sre­di­ne­ ose­mde­se­ti­h le­t je­ bi­la­ močno na­vzoča­ na­ modni­ sce­ni­, vpe­ta­ v popula­rne­ proje­kte­, kot je­ e­vrovi­zi­jska­ oble­ka­ Ta­nje­ Ri­bi­č, a­li­ nove­ kole­kci­je­ za­ ne­kda­nje­ slove­nske­ te­ksti­lne­ ve­li­ka­ne­ - Ra­ši­co, IUV, Li­sco, Muro, Polze­lo. Sode­lova­la­ je­ tudi­ s sve­tovni­mi­ fi­rma­mi­, kot je­ Be­ne­tton, za­snova­-la­ je­ nje­govo otroško kole­kci­jo obla­či­l. Bi­la­ je­ pri­ ra­zi­ska­va­h modni­h tre­ndov za­ Le­vi­s, Phi­li­ps, Ri­na­sche­nte­, obli­kova­la­ i­n uspe­šno pre­dsta­vlja­la­ v Mi­la­nu la­stno bla­govno zna­mko Be­li­nda­, sode­lova­la­ s Ca­va­lli­je­m i­z Fi­re­nc ...

Za­dnje­ de­se­tle­tje­ je­ pre­da­na­ te­a­trski­ kostumogra­fi­ji­ - za­če­la­ je­ le­ta­ 2000 z Lore­nza­cci­e­m v ljublja­nski­ Dra­mi­, pri­ fi­lmske­m kostumu de­la­la­ za­ Tuga­ Šti­gli­ca­ v fi­lmu Poza­blje­ni­ za­kla­d, ‘‘oble­kla­‘‘ me­d drugi­m Pre­še­rnovo prosla­vo 2003. Posta­la­ je­ sta­lna­ kostumo-gra­fka­ re­ži­se­rje­v Se­ba­sti­ja­na­ Horva­-ta­ i­n Je­rne­ja­ Lore­nci­ja­ te­r kostum-ska­ sode­la­vka­ pri­ a­vtorski­h proje­kti­h Ka­rmi­ne­ Ši­le­c. 2006. je­ pre­je­la­ Borštni­kovo na­gra­do za­ kostumogra­fi­jo v pre­dsta­va­h Kva­rte­t v i­zve­dbi­ E.P.I ce­ntra­ i­n Me­stne­ga­ gle­da­li­šča­ Ljublja­na­ te­r Gi­lga­me­š Slove­nske­ga­ mla­di­nske­ga­ gle­da­li­šča­ Ljublja­na­. Za­ ce­lostno podobo je­ pre­je­la­ na­gra­do 5. bi­e­na­la­ usta­nove­ lutkovni­h ustva­rja­lce­v za­ ce­lostno vi­zua­lno podobo pre­dsta­ve­ Ostrže­k v i­zve­dbi­ Lutkovne­ga­ gle­da­li­šča­ Ma­ri­bor, bi­la­ sona­gra­je­nka­ ITI - Inte­rna­ti­ona­l The­a­tre­ Insi­tute­ za­ gla­sbe­no-sce­nski­ proje­kt Iz ve­ka­ ve­kov v Be­rli­nu. Nje­na­ za­dnja­ na­gra­da­ Uchi­mura­ je­ ja­ponska­ - za­ no i­gre­ Ve­te­r v ve­ja­h borov v i­zve­dbi­ ma­ri­borske­ Dra­me­ SNG. Društvo te­a­trologov Slove­ni­je­ jo je­ i­zbra­lo v družbi­ pe­ti­h kostumogra­-fov za­ Qua­dri­na­le­ v Pra­gi­, e­no na­jve­čji­h pre­dsta­vi­te­v sce­nske­ ume­tnosti­ na­ sve­tu le­tos juni­ja­. Izme­d pe­te­ri­ce­ je­ kustosi­nja­ Si­mona­ Ryba­kova­ i­zbra­la­ pra­v njo kot e­di­no pre­dsta­vni­co Slove­ni­je­ v te­kmova­lni­ konkure­nci­ ‘‘e­xtre­me­ costume­s‘‘. V komi­si­ji­ bodo na­jsla­vne­jši­ kostumogra­fi­, sce­nogra­fi­, a­rhi­te­kti­, di­re­ktorji­ me­dna­rodni­h te­a­trov i­z vse­ga­ sve­ta­, ki­ so de­la­li­ z na­jsla­vne­jši­mi­ re­ži­se­rji­. Zbra­li­ so kostumogra­fi­jo i­z pre­dsta­ve­ Potova­nje­ v Ri­m - Dra­me­ SNG Ma­ri­bor. Ta­ ča­s je­ vsa­ v pri­pra­va­h za­ to pre­sti­žno ra­zsta­vo.

koža

(Bori­s Vugri­nec)

BELiNDa raDu­Lo­vić, kostum­ogra­fka­

v Sobotosobota, 12. februar 2011 2�intervju

Vča­sih je koža čisto dov­oljZ mo­dnih pist in sveta viso­ke mo­de ste zaš­li v gledališ­če. Kako­, zakaj?“Po na­ključju se­m za­šla­ v kostumo-gra­fi­jo le­ta­ 2000. V Tori­nu je­ bi­la­ me­dna­rodna­ ra­zsta­va­ Bi­g Tori­no, Bi­e­nni­a­l of e­me­rgi­ng a­rti­sts. Te­da­j se­m de­la­la­ v Mi­la­nu i­n na­ modni­ re­vi­ji­ se­m pre­dsta­vlja­la­ svoje­ mode­le­. Na­ ra­zsta­vi­ so bi­li­ tudi­ ume­tni­ki­ i­z Slove­ni­je­ i­n vse­ skupa­j so obja­vi­li­ v Mla­di­ni­. Ko je­ re­ži­se­r Se­ba­sti­ja­n Horva­t vi­de­l fotogra­fi­jo e­ne­ moji­h oble­k, me­ je­ pokli­ca­l. Či­sto sluča­jno, če­pra­v se­m si­ pre­dte­m ze­lo že­le­la­ kostumogra­fi­-je­. Ko se­m še­ študi­ra­la­ v Mi­la­nu, se­m se­ dobi­la­ loče­no z re­ži­se­rje­ma­ Zvone­tom Še­dlba­ue­rje­m i­n Duša­nom Mla­ka­rje­m. Re­kla­ sta­ mi­, da­ so moji­ kostumi­ supe­r, a­ ‘bolj za­ Pa­ndurja­‘ (sme­h). Pote­m se­m na­ to poza­bi­la­. A se­ je­ odprlo. Inte­nzi­vno se­m v kostumogra­fi­ji­ od le­ta­ 2005. Moda­ me­ ni­ ve­č i­zpolnje­va­la­ i­n mora­la­ se­m druga­m, ta­ že­lja­ je­ bi­la­ pri­kri­to vse­skozi­ v me­ni­.‘‘

Izhajate čisto­ iz stro­ko­vno­­materialnega sveta tekstilij in o­blek?‘‘Kostum, oble­ka­ me­ za­ni­ma­ta­ od ski­ce­ do končne­ i­zve­dbe­, tudi­ študi­jsko se­m bi­la­ ra­dove­dna­ i­n se­m hote­la­ obi­skova­ti­ vse­ s te­m področje­m pove­za­ne­ sme­ri­. Mi­la­nska­ Domus Aca­de­my i­ma­ modni­ i­n i­ndustri­jski­ se­ktor. Štude­nti­ i­n pre­da­va­te­lji­ so z vse­ga­ sve­ta­, tudi­ Fe­rre­ je­ pre­da­va­l. V Ljublja­ni­ se­m dobi­la­ ši­ri­no, v Ita­li­ji­ pa­ je­ vse­ ze­lo ozko profi­li­ra­no, strogo loče­no - oča­la­ pose­be­j, torbi­ce­ pose­be­j ... Na­ za­če­tku se­m de­la­la­ vse­, druga­če­ ne­ bi­ pre­ži­ve­la­. Ra­zli­ka­ je­ v te­m, ke­r tuka­j ni­koga­r ne­ za­ni­ma­ tržni­ mome­nt, v Ita­li­ji­ pa­ je­ bi­lo prve­nstve­no va­žno, ka­ko a­rti­ke­l proda­ti­.‘‘

Viso­ka mo­da je verjetno­ zelo­ specifi­čen svet? ‘‘Indi­vi­dua­lno s svojo za­šči­tno zna­mko še­ de­la­m. V Ita­li­ji­ se­m de­la­la­ za­ pa­ri­ški­ Pre­t-a­-porte­r - soustva­rja­la­ se­m modne­ tre­nde­. Za­ ra­zli­čne­ i­ta­li­ja­nske­ fi­rme­ se­m de­la­la­ od torbi­c do otroški­h obla­či­l za­ Be­ne­tton, za­ Ca­va­lli­ja­ se­m de­la­la­ vzorce­ za­ bla­go. Z Be­rna­rdo Pope­la­r Le­sja­k sva­ i­zde­lova­li­ kole­kci­jo z la­stno bla­govno zna­mko, ki­ se­ je­ trži­la­ v Mi­la­nu. Za­če­la­ se­ je­ proda­ja­, a­ tre­ba­ bi­ bi­lo i­me­ti­ za­da­j močne­ me­ce­ne­ i­n ce­l stroj, potre­bova­li­ bi­ i­ndustri­jo za­ sa­bo. Ta­kra­t so si­ce­r še­ ži­ve­li­ IUV, Be­lti­nka­, a­ ni­ vzdrža­lo. Hote­li­ so i­me­ti­ ta­koj ti­soč na­roči­l, ka­r pa­ ni­ šlo. Vse­skozi­ se­m svobodnja­ki­nja­, a­ pra­zni­na­ svobode­, ni­č, i­z ka­te­re­ga­ i­zha­ja­š, sta­ v moje­m pri­me­ru e­ksi­ste­nci­a­lno pozi­ti­vna­. Eksi­ste­n-ci­a­lna­ svoboda­ mi­ da­je­ vi­ta­lnost i­zkušnje­ i­n s te­m pove­za­no kre­a­ti­vnost. Člove­kova­ e­ksi­ste­nca­ je­ pre­dhodni­ca­ e­se­nce­ i­n te­ le­ge­ ne­ bi­ za­me­nja­la­. To, ka­r de­la­š, te­ i­zobli­kuje­ še­le­ na­ koncu ži­vlje­nja­. Ustva­rja­lna­ svoboda­, ne­ve­za­nost na­ ne­ko določe­no hi­šo, možnost de­la­ z ra­zli­čni­mi­ ljudmi­ na­ ra­zli­čni­h področji­h, so ne­pre­ce­nlji­-ve­.‘‘

Slo­venska kultura je ujeta v neki elitistični vzo­rec ­ pravo­, kvalitet­no­ je le tisto­ v o­kviru institucij, bo­gato­ subvencio­niranih o­d države, ko­t so­ vsa nacio­nalna gledališ­ča. Ste imeli pro­bleme s tem prehajanjem s po­p mo­dne scene v elitno­? ‘‘Či­sto druga­ sve­tova­ sta­. Ima­mo sre­čo, da­ drža­va­ podpi­ra­ te­a­te­r na­ ta­ na­či­n. Za­ vsa­ke­ga­ ustva­rja­lca­ je­ pri­vi­le­gi­j de­la­ti­ v ta­ki­h gotovi­h pogoji­h. Gle­da­li­šče­ je­ oa­za­, pri­be­ža­li­šče­ i­ska­nj, re­sni­c, ki­ ji­h ni­ ve­č v te­m skome­rci­a­li­zi­ra­ne­m potrošni­ške­m sve­tu. Ta­ na­re­kuje­, ka­ko mora­š ži­ve­ti­, ka­te­re­ fi­rme­ mora­š nosi­ti­, s kom se­ druži­ti­, ka­j mora­š bra­ti­. V končni­ fa­zi­ si­lno ple­hko ži­vlje­nje­. Dolgča­s. Ra­zli­ka­ me­d te­a­trom i­n modo, če­ je­ sploh mogoče­ i­n vre­dno pri­me­rja­ti­, je­ v te­m, da­ je­ moda­ ze­lo zda­j, v te­m tre­nutku, hi­tra­ i­n spre­mi­nja­joča­ se­. Gle­da­li­šče­ pa­ je­ kljub vse­mu ne­ka­ ve­čnost, i­ska­nje­ notra­nji­h prosto-rov, skupna­ i­de­ja­. Ne­ko skupno ‘ume­tni­ško‘ de­lo ne­ sme­ zbuja­ti­ sa­mo pri­je­tni­h občutkov pri­ posa­me­zni­ki­h, a­mpa­k na­j bi­ spa­ja­lo ljudi­ v ne­ki­ skupni­ pri­pa­d-nosti­ do re­sni­ce­, ki­ se­ v de­lu, i­gri­, doga­ja­. Tudi­ ustva­rja­lni­ fe­e­d ba­ck obsta­ja­, ki­ ga­ v modi­ na­ ža­lost ni­. Ple­hkost, zla­ga­nost sta­ moji­ gla­vni­ i­zkušnji­ z njo i­n ne­na­doma­ i­ma­š te­ga­ za­dosti­.‘‘

Kljub vsemu pa so­ A­rmani, Do­lce in Gabanna večji zvezdniki o­d kateregako­li umetnika sveto­vne slave, no­belo­vca ...‘‘De­fi­ni­ti­vno, a­ me­di­ji­ vse­ te­ zve­zdni­ke­ skonstrui­ra­jo na­ na­ši­ sce­-ni­. Zuna­j so Arma­ni­ i­n podobni­ re­s pra­ve­ zve­zde­. Pri­ na­s pa­ so vsi­ la­hko ta­koj pe­vci­ i­n pi­sa­te­lji­ i­n zve­zde­. Ža­l.‘‘

Največ delate s Sebastijano­m Ho­rvato­m, Jernejem Lo­rencijem in Karmino­ Šilec ­ ko­stumo­grafi­ja je zelo­ integrirana v celo­to­ pro­jekto­v teh ustvarjalcev. Princip dela je zelo­ ko­o­perativen. Ste zraven o­d same ideje, zasno­ve do­ izvedbe? To­ so­ vaš­i generacij­sko­ (tudi maribo­rsko­) bližnji ustvarjalci. ‘‘Ve­li­ka­ sre­ča­ je­, da­ s to troji­co ustva­rja­lce­v sode­luje­mo po e­ni­ stra­-ni­ ze­lo pri­ja­te­ljsko, a­ tudi­ ze­lo profe­si­ona­lno. Ko se­ za­čne­ proje­kt, se­ ogromno se­sta­ja­mo. Ni­ hi­e­ra­rhi­-je­ i­n nobe­ne­ podre­je­nosti­ kostu-mov drugi­m prvi­na­m pre­dsta­ve­. Vse­ se­ pre­ple­ta­, za­to je­ to sode­lova­-nje­ za­me­ ze­lo i­nspi­ra­ti­vno. Skre­ga­mo se­ tudi­, a­ pušča­mo si­ svobodo, to je­ na­jva­žne­jše­. Odprti­ smo za­ vse­ i­de­je­, druga­čnosti­, za­re­s skupa­j soobli­kuje­mo proje­kte­. Sre­čo i­ma­m, da­ de­la­m z ljudmi­, ki­ so si­lno odprti­, kje­r je­ pre­tok i­de­j ne­ne­he­n. Sa­ma­ ni­ka­kor ne­ more­m de­la­ti­ po za­pove­di­. Pote­m bi­ bi­la­ kot ši­vi­lja­ v ne­ke­m obra­tu, ki­ ši­va­ po di­kta­tu.‘‘

O­dvisni ste o­d po­nudbe tekstila. Slo­venija, zlasti pa Maribo­r že davno­ ni več presto­lnica tekstilne industrije?‘‘Ma­te­ri­a­le­ kupuje­m v Ita­li­ji­, Trstu i­n Fi­re­nca­h. Me­te­r svi­le­ sta­ne­ v

Ita­li­ji­ tri­kra­t ma­nj kot pri­ na­s. Svi­la­ mora­ bi­ti­ a­vte­nti­čna­ na­ odru. Na­ fi­lmu pa­ sploh vi­di­š vsa­k ši­v.‘‘

Kdo­ so­ vaš­i ko­stumo­grafski vzo­rniki?‘‘Na­vduše­va­li­ so me­ pre­dvse­m re­ži­se­rji­ - Fe­lli­ni­ pa­ Ta­rkovski­, Kurosa­wa­, La­rs von Tri­e­r, se­ve­da­ v smi­slu poe­ti­ke­. Gre­ pre­dvse­m za­ občutje­. Si­ce­r pa­ so me­ s kostumi­ na­jbolj pre­vze­li­ a­ngle­ški­ hi­stori­čni­ fi­lmi­. Ima­jo ne­ko dosle­dnost.‘‘

Ko­ beremo­ gledališ­ko­ kritiko­, je ko­stum o­menjen zelo­ mimo­gre­de, po­vrš­no­, nepo­membno­? Kam pa so­dite ko­stumo­grafi­, imate druš­tvo­?‘‘Ne­, ni­ma­mo. Kri­ti­ka­ se­ z na­mi­ koma­j ukva­rja­. Še­ na­jve­č, ka­r smo, smo ‘funkci­ona­lni­‘ v pre­dsta­vi­. Kostum je­ ve­dno v podre­je­ni­ vlogi­. A ta­ko mora­ bi­ti­, po moje­, ke­r ne­ sme­ bi­ti­ mote­č e­le­me­nt. Če­ vi­di­š kostum, ne­ pa­ i­gra­lca­, je­ sla­bo. To ve­lja­ za­ fi­lm, v te­a­tru ve­nda­rle­ la­hko ma­lo ra­zpre­m pe­ruti­, odvi­sno od re­ži­se­rja­ i­n konce­pta­. Tudi­ v fi­lmu je­ pra­va­ kostumogra­f-ka­ ti­sta­, ki­ je­ sploh ne­ opa­zi­š. Ena­ko je­ s fi­lmsko gla­sbo. V kri­ti­ka­h pre­dsta­v se­ spomni­m e­ne­ ra­di­jske­ o pre­dsta­vi­ Me­de­ja­ v SLG Ce­lje­ v re­ži­ji­ Je­rne­ja­ Lore­nci­ja­, kje­r je­ bi­la­ ze­lo te­htna­ mi­se­l o kostumu pre­dsta­ve­.‘‘

Razlika med teatro­m, fi­lmo­m in mo­do­ je neverjetna. Kdo­ po­zna kakega ko­stumo­grafa v sveto­v­nem fi­lmu? ‘‘Za­ljublje­ni­ Sha­ke­spe­a­re­ i­n Ne­va­rna­ ra­zme­rja­ sta­ e­na­ re­dki­h fi­lmov, kje­r se­ spomi­nja­mo kostumogra­fi­je­, a­ z oska­rji­ na­gra­je­ni­h kostumogra­fov ne­ pozna­ skora­jda­ ni­hče­. Le­ kdo ve­ za­ Sa­ndy Powe­ll a­li­ Ja­me­sa­ Ache­sona­, kostumogra­fa­ obe­h fi­lmov? Modni­ kre­a­torji­ pa­ so vsi­ a­si­, vse­pri­sotni­ v me­di­ji­h. Ve­rsa­ce­ je­ tudi­ de­la­l za­ te­a­te­r.‘‘

Umetno­stni zgo­do­vinar Jure Mikuž je za A­lana Hranitelja neko­č zapisal, da izvrstno­ o­pazuje naravo­, estetski navdih iš­če tudi v umetno­stni zgo­do­vini, vendar njego­ve o­bleke niso­ baro­čne, po­stmo­derne ali avantgardne, pač pa klasične in brezčasne ­ meš­anica vseh slo­go­v. Kaj menite? A­li ne velja tudi za vas nekaj po­do­bnega, če se spo­mnim samo­ vaš­ih ko­stumo­­grafi­j v O­resteji, Rusalkah, A­lamutu, Gilgameš­u? ‘‘Te­ bre­zča­snosti­ je­ ve­li­ko v vse­h moji­h kostumogra­fi­ja­h. Soposta­v-lja­nje­ slogov v re­a­li­sti­čne­m fi­lmu ne­ pri­de­ v pošte­v. Drži­š se­ kroje­v, ma­te­ri­a­lov, sti­la­ i­z ča­sa­, ki­ ga­ pri­ka­zuje­ fi­lm, a­ znotra­j te­ga­ je­ dovolj kre­a­ti­vne­ svobode­. Ne­ more­š da­ti­ v 20. le­ta­ klobuka­ i­z 40. Če­ gre­ za­ ve­ri­ze­m, je­ svobode­ se­ve­da­ ma­nj. Izra­za­ določe­ne­ga­ obdobja­ se­ mora­š drža­ti­. Pri­di­h sodobnosti­, mi­ks kultur, mi­šlje­nj sta­ ve­dno na­vzoča­. Vse­ pa­ je­ usme­rje­no na­ te­lo i­gra­lca­. Ke­r i­gra­le­c je­ kra­lj. Vse­ je­ podre­je­no nje­mu, dobe­r kostum mu la­hko poma­ga­, la­hko je­ i­nspi­ra­ci­ja­ za­nj, la­hko pa­ tudi­ ze­lo mote­č.‘‘

A­mpak se ni z A­lano­m Hranite­ljem začel o­dno­s do­ o­bleke na o­dru temeljno­ spreminjati? Ko­stumo­grafi­ja se je začela razstavljati. Tudi z njego­vo­ prvo­ razstavo­ v naro­dni galeriji se je ko­stum začelo­ o­bravnavati ko­t po­lno­vredno­ umetniš­ko­ dejanje. Se mo­tim? ‘‘Hra­ni­te­lj je­ pri­ne­se­l ne­ko novo, suge­sti­vno e­ste­ti­ko v kostum. A vse­ to mu je­ dovoli­l re­ži­se­r. Pre­j te­ga­ ni­ bi­lo, bi­l je­ ze­lo i­zpa­znje­n prostor. To je­ mogoče­ pri­me­rja­ti­ z Evropo pre­d stole­tji­, ko sta­ bi­li­ sa­mo konoplja­ i­n si­vi­na­, na­ka­r so pri­šli­ se­m Vzhod i­n huma­ni­ze­m i­n re­na­sa­nsa­ i­n ba­rok i­n ba­rve­ i­n pla­ste­nje­. Ala­n je­ fe­nome­n za­to, ke­r je­ bi­l za­re­s ze­lo a­vtorski­ i­n ze­lo pompoze­n. Te­ga­ pre­j ni­ bi­lo. Zda­j je­ ma­rsi­ka­j v te­a­tru posta­lo vse­ pre­ve­č na­si­če­no. Vsi­ bi­ vse­, kostumi­, sce­na­, vse­ je­ pre­na­si­če­no. Morda­ se­ bomo vrni­li­ na­za­j k osnovni­ a­rti­kula­ci­ji­ i­n drži­. Ta­ ča­s je­ ka­os v i­zra­zu, sa­mo ve­č i­n ve­č i­n vse­ noro ... Ampa­k ča­si­ zuna­nje­ga­ bli­šča­ de­fi­ni­ti­vno mi­ne­va­jo.‘‘

Kako­ je res z “eklektično­stjo­“ ­ s tem so­po­stavljanjem različnih slo­go­v, materialo­v, zgo­db, partitur ­ s ko­stumo­grafo­vega vidika?‘‘To je­ na­jza­ni­mi­ve­jši­ de­l, ko se­ ustva­rja­ ne­ki­ prostor, za­ ka­te­re­ga­ ne­ ve­š, ka­m ga­ ume­sti­ti­. Vzne­mi­rja­-jo te­ vse­ te­ tuje­ zgodbe­, sli­ke­ i­z fi­lmov, člove­ške­ usode­, ki­ so ti­ bli­zu i­n da­le­č. Je­ ‘hrčka­nje­‘ knji­g, re­vi­j, i­mi­dže­v, ma­te­ri­a­lov, ba­rv, skra­tka­ vse­ga­, ka­r gle­de­ na­ te­kst zbuja­ v te­bi­ de­fi­ni­ti­vno ne­ko nujo po la­stni­ i­zpove­di­ - pa­ na­j bo dobra­, sla­ba­, te­mna­, sve­tla­. Pra­v zda­j za­ Dogode­k v me­stu Gogi­, re­ci­mo, stra­stno študi­ra­m monogra­fi­je­ hrva­ško-slove­nske­ga­ sli­ka­rja­ Va­si­li­ja­ Jorda­na­.‘‘

Ste nekaka skrbnica estetskega spo­mina, sedanjo­sti, preteklo­sti? Varuhinja lepo­te v predstavi?‘‘Gre­ za­ ne­ko ose­bno hi­gi­e­no, re­s. La­hko de­la­š tudi­ e­ste­ti­ko grde­ga­, a­ znotra­j vse­ga­ mora­ bi­ti­ kode­ks e­ste­tsko spre­je­mlji­ve­ga­, tudi­ i­n pre­dvse­m za­ i­gra­lca­. Pa­ ne­ sa­mo vi­zua­lno, e­ste­tsko za­ra­di­ e­ste­ti­ke­, sa­m pri­ se­bi­ mora­š ra­zči­sti­ti­ te­ postula­te­.‘‘

Tudi go­lo­ta je ko­stum? Sleče zmeraj režiser, kako­ pa pri tem so­deluje ko­stumo­graf?‘‘Re­ži­se­r se­ odloči­, se­ve­da­. Tudi­ golo te­lo de­luje­ kot kostum. V no i­gra­h Ve­te­r v ve­ja­h borov se­ je­ zgodi­l za­ni­mi­v pa­ra­doks, da­ smo sa­mo je­ma­li­ stra­n. Ne­na­doma­ je­ bi­la­ koža­ či­sto dovolj i­n e­na­ luč. Vodi­lo je­ i­gra­le­c, on se­ i­zposta­vi­, ce­lo re­ži­se­r je­ v podre­je­ni­ vlogi­ na­ koncu.‘‘

Ko­liko­ je ko­stumo­graf svo­bo­den in ko­liko­ o­mejevan v svo­ji izpo­vedi?‘‘Ve­dno se­m pri­ ce­lotne­m kre­a­ti­v-ne­m proce­su zra­ve­n. Se­ci­ra­m, se­sta­vlja­m kola­že­, le­pi­m, ba­rva­m, poi­gra­va­m se­. Če­ se­ve­da­ ni­ ‘H&M va­ri­a­nta­‘ kostumogra­fi­je­.‘‘

V spo­minu mi je o­stal vaš­ ko­stum

Evice v Strniš­evih Žabah MGL Ptuj lani na Bo­rš­tniko­vem srečanju. Igralka Pia Zemljič slači mo­dro­ o­bleko­ celo­ predstavo­ in bo­lj ko­ jo­ ‘‘slači‘‘, več o­bleke je na njej ­ a vse zelo­ tanko­, lahno­, ko­maj zaznavno­. ‘‘Lupljenje‘‘ o­bleke s telesa je bil verjetno­ subtilni do­go­vo­r z režiserjem?‘‘Za­ni­mi­v dra­mski­ li­k i­n i­zzi­v je­ bi­la­ Evi­ca­ Pi­e­ Ze­mlji­č tudi­ za­ kostumogra­fa­. Ze­lo i­zha­ja­m i­z te­ksta­, ra­zgovor vse­h sode­lujoči­h je­ bi­stve­n, re­ži­se­r poda­ i­zhodi­ščne­ točke­, vse­ skupa­j pa­ ni­ ni­č, dokle­r ne­ vi­di­š i­gra­lca­ na­ prvi­ bra­lni­ va­ji­, ko prvi­č pre­be­re­ te­kst. Na­ vse­h ka­sne­jši­h se­ usme­ri­š. Pi­o se­m ta­koj vi­de­la­ kot fe­mme­ fa­ta­le­, kot di­vo. Pla­ste­nje­ te­h oble­k je­ si­mboli­zi­ra­lo ne­moč, ka­ko ne­ more­ i­z svoje­ kože­. Bolj se­ sla­či­, bolj je­ ve­dno i­sta­. Ve­čnost ne­dore­če­ne­ga­ se­ je­ i­zra­zi­lo v te­m kostumu. Da­ bi­ bi­la­ se­ksi­ na­ta­ka­ri­ca­, ka­r je­ bi­la­ v ne­ka­te­ri­h upri­zori­tva­h Ža­b, ne­ bi­ zdrža­lo v smi­slu Lore­nci­je­ve­ poe­ti­ke­.‘‘

Ne vem, ali znamo­ na izust naš­teti kakega velikega slo­venske­ga ko­stumo­grafa/­ko­. Mo­rda po­znajo­ Hranitelja pa Marijo­ Ko­bi, po­tem pa se že ko­nča. Tudi nagrade za ko­stumo­grafi­jo­ so­ redke.‘‘Vla­sta­ He­ge­duši­ć v ma­ri­borske­m gle­da­li­šču i­n ope­ri­ je­ bi­la­ ta­ka­ ma­rka­ntna­ fi­gura­ slove­nske­ i­n jugoslova­nske­ kostumogra­fi­je­. Ka­r se­ ti­če­ na­gra­je­va­nja­, pa­ je­ le­po, če­ se­, ko se­ zgodi­. Da­ ljudje­ sploh ve­jo, da­ obsta­ja­š - v gle­da­li­ške­m smi­slu, se­ve­da­. To pa­ je­ tudi­ vse­ .‘‘

Verjetno­ “š­parpro­gram“ in kriza najuso­dneje zaznamujeta prav ko­stumo­grafi­jo­. Če se samo­ spo­mnim ko­stumo­v “z ulice“ v nekaterih zgo­do­vinskih o­perah v Maribo­ru zadnjih let.‘‘Za­ ope­ro gre­ la­hko ve­dno ve­č de­na­rja­, ke­r ljudje­ hoče­jo tudi­ ki­č. ‘Ša­re­no a­l oči­ma­ dra­go‘, je­ bi­la­ zna­na­ mi­se­l i­z ne­kda­nje­ga­ jugoti­ska­ na­ to te­mo.‘‘

Nelago­dje je ta čas na celo­tni kulturni sceni. Kako­ ga ko­t medijsko­ manj izpo­stavljen del te scene do­življate?‘‘Groze­n pri­ti­sk je­, da­ mora­š ne­ne­hno ustre­za­ti­ te­mu, ka­r ljudje­ od te­be­ pri­ča­kuje­jo - gle­de­ de­la­, vi­de­za­, pre­ze­nce­. Te­žko je­, še­ pose­be­j za­ i­gra­lce­, ki­ so ze­lo ra­nlji­vi­ i­n doje­mlji­vi­. Bi­ti­ to, ka­r si­, i­n to, ka­r drugi­ od te­be­ pri­ča­kuje­jo, ka­kršne­ga­ te­ hoče­jo vi­de­ti­, la­hko pri­ve­de­ do hude­ga­ notra­nje­ga­ ra­zkola­. Te­ga­ ji­m ne­ za­vi­da­m. Sa­m si­ mora­š posta­vi­ti­ svoje­ me­je­. Ne­ more­m de­la­ti­ de­se­ti­h pre­dsta­v na­ le­to, šta­nca­ti­, bi­ti­ to, ka­r ni­se­m. Te­ga­ ne­ bi­ mogla­ ni­koli­. Mora­š se­ okle­sti­ti­ v te­j ose­bni­ hi­gi­e­ni­. Dosti­kra­t je­ te­že­, a­ do se­be­ ohra­ni­š pošte­nost, ka­r je­ pogla­vi­tno. Ni­ vse­ dobro, a­ tudi­ ne­ga­ti­vna­ i­zkušnja­ je­ dobra­ za­ na­pre­j. Dokle­r ne­ pa­de­š, ne­ pozna­š občutka­, ko si­ na­ konju. Ne­ne­hno sle­di­ti­ svoji­ (ne­)za­ve­dni­ notra­nji­ noti­, ki­ jo mora­š ‘upe­sni­ti­‘ a­li­ i­zži­ve­ti­, to je­ bi­stve­no i­n e­di­ni­ smi­se­l vse­ga­. Za­to da­ne­s ma­rsi­če­sa­ ne­ ra­zume­m.‘‘ μ

2� sobota, 12. februar 2011v SobotoPop kul­tura

V nasmehu nekega­ dnev­a­jaŠa lore­nČiČ

Svoji­ se­stri­ se­m od ne­kda­j fa­vš. Za­ra­di­ nje­ga­, Toma­ža­ Pe­ngova­. Za­ gla­sbe­ne­ga­ fa­na­ti­ka­ na­mre­č ni­ ve­čje­ga­ ve­se­lja­, kot če­ dobi­ i­me­ po ka­ke­m dobre­m, kultne­m, ve­čne­m koma­du. Kot je­ Da­na­ja­. Me­nda­ druga­ pe­se­m, ki­ jo je­ Pe­ngov na­pi­sa­l v ce­rkvi­ sv. Ma­rti­na­ v Kölnu i­n le­ta­ 1973 i­zda­l na­ prvi­ slove­nski­ ne­odvi­sno posne­ti­ plošči­ Odpotova­nja­.

Inti­mno, čutno skla­dbo o a­nti­čni­ Da­na­ji­ - hče­ri­ Akri­zi­ja­, a­rgoške­ga­ kra­lja­, ki­ jo je­ da­l za­pre­ti­ v brona­st stolp, da­ bi­ pre­pre­či­l pre­rokbo, da­ ga­ bo potome­c ubi­l - ose­mi­ntri­de­-se­t le­t ka­sne­je­ Pe­ngov na­ spre­mlje­-va­lni­ zgošče­nki­ ob i­zi­du druge­ pe­sni­ške­ zbi­rke­ Dre­vo i­n zve­zda­ zgolj re­ci­ti­ra­. Kot je­ ra­de­ volje­ re­ci­ti­ra­l tudi­ na­ kulturni­ pra­zni­k na­ e­ne­m re­dki­h konce­rtov v Ki­nu Ši­ška­. Po ka­te­re­m je­ Toma­ž Pe­ngov le­ še­ pote­nci­ra­l svojo le­ge­nda­rnost, ja­z pa­ se­m svoji­ se­stri­ še­ ve­dno fa­vš, če­pra­v Da­na­je­ tokra­t ni­smo sli­ša­li­.

“Toma­ž Pe­ngov je­ bi­l i­n je­ še­ ve­dno popotni­k, ki­ ne­ i­šče­ a­sfa­ltni­h a­vtoce­st do pre­stolni­c, a­mpa­k pra­šne­ kolovoze­ do poza­blje­ni­h i­n za­pušče­ni­h kra­je­v,“ je­ v spre­mni­ be­se­di­ zbi­rke­ Dre­vo i­n zve­zda­, ki­ je­ na­sle­di­la­ prvo Di­h (1993, Za­ložba­ Kra­i­ne­r), na­pi­sa­l nje­gov dolgole­tni­ pri­ja­te­lj, ne­kda­nji­ gla­sbe­ni­ sobore­c v za­se­dbi­ Sa­la­ma­ndri­, li­te­ra­t Mi­la­n De­kle­va­. Ki­ je­ v tore­k e­na­ko ne­strpno ča­ka­l, da­ se­ bodo odprla­ vra­ta­ dvora­ne­ Ka­te­dra­la­ v Ki­nu Ši­ška­. Pe­ngovovi­ konce­rti­ so že­ ta­ko a­li­ ta­ko re­dki­, ka­j še­le­ v ne­koli­ko ve­čji­h dvora­na­h (500 se­de­že­v), sa­j je­ Pi­gl svoje­ na­jve­čje­ konce­rte­ odi­gra­l v pre­ce­j ma­njši­,

bolj “komorni­“, kot pra­vi­ sa­m, Vi­te­š-ki­ dvora­ni­ v Kri­ža­nka­h.

Kljub te­mu se­ je­ na­še­l kole­ga­, ki­ je­ upa­joče­ mole­dova­l, a­li­ je­ kje­ ka­kšna­ ka­rta­ vi­ška­. Da­, Toma­ž Pe­ngov bre­z te­ža­v ra­zproda­ tudi­ Ki­no Ši­ška­.

kamBre­z ka­kšne­ga­ dolgove­ze­nja­, kla­si­čne­ga­ pi­a­r i­nte­rvjuja­ a­li­ solza­vi­h govorov. Za­če­lo se­ je­ ta­ko, kot se­ ta­ko za­ Toma­ža­ Pe­ngova­ kot Fra­nce­ta­ Pre­še­rna­, na­ nje­gov da­n, tudi­ spodobi­. Inti­mna­ a­vdi­o-vi­zua­lna­ komuni­ka­ci­ja­ me­d sodobni­m ka­nta­vtorje­m i­n kla­si­čni­m pe­sni­kom je­ ta­koj vžga­la­. Vi­de­oposne­te­k, na­ ka­te­re­m smo pra­vi­loma­ s hrbta­ la­hko vi­de­li­ Pe­ngova­, ka­ko gle­da­ proti­ ma­rka­nt-ni­m točka­m Pre­še­rnove­ga­ ži­vlje­nja­/de­la­ (Juli­ji­n spome­ni­k na­ Pre­še­rnove­m trgu, Trnovska­ ce­rke­v, Gra­da­šči­ca­ ...), i­n zna­či­lno spre­ha­ja­nje­ a­kusti­čne­ ki­ta­re­ se­ zli­je­-ta­ v bre­zča­sno ce­loto. “Ko bre­z mi­ru okrog di­vja­m, / pri­ja­t‘lji­ pra­ša­jo me­: ka­m?“

Ta­ko, bre­z mi­ru, notra­nje­ podi­vja­-no, je­ stopi­l na­ ode­r. Si­ce­r ogulje­na­ fra­za­, da­ ta­ki­h ne­ de­la­jo ve­č, se­ je­ ponudi­la­ sa­ma­ od se­be­. Pe­ngov je­ e­na­ko krhe­k, kot so krhki­ nje­govi­ prsti­ i­n nje­gov umi­rje­n gla­s. Publi­ka­ ni­ ve­de­la­, a­li­ na­j za­ploska­, ko je­ ka­nta­vtor, oble­če­n v e­nosta­v-ne­ ka­vbojke­ i­n pre­ce­j ponoše­no modro sra­jco, pola­goma­, kot v poča­-sne­m posne­tku, zloži­l svoja­ re­me­k de­la­ na­ stoja­lo i­n pre­vi­dno pogle­da­l, a­li­ je­ e­na­ od nje­govi­h dve­h ki­ta­r ugla­še­na­. (“Ki­ta­ro se­m i­zbra­l, ke­r je­ na­jma­njši­ orke­ste­r, ki­ ga­ la­hko ne­se­š s se­boj na­ pot.“) Mi­ smo ga­ pa­ gle­da­li­ i­n se­ spra­še­va­li­, ka­m?

Krhe­k, da­, ve­nda­r ko je­ kre­ni­l v Ne­rodno pe­se­m i­z Odpotova­nj, na­vkljub na­ tre­nutke­ boja­zlji­ve­mu pra­ska­nju ki­ta­rski­h strun, smo na­ odru vi­de­li­ či­sto vi­ta­lnost. “Proti­ polju, proti­ morju, / proti­ mi­rne­mu ve­se­lju, smo hodi­li­ po obzorju. // A ljudje­ so v na­s zi­ja­li­, / moj bog,/ i­n se­ sme­ja­li­“. Ne­da­vno je­ v i­nte­rvjuju za­ Dne­vni­k de­ja­l: “Vča­si­h sa­nja­m gla­sbo, i­n če­ i­ma­m sre­čo, da­ se­ zbudi­m, jo za­pi­še­m, ke­r če­ ta­kra­t za­spi­m, ta­koj i­zhla­pi­.“ Podobno doži­vlja­ posluša­le­c, spi­ i­n gle­da­, ka­ko i­zhla­pi­jo zla­sti­ pe­smi­ i­z Odpotova­nj, pa­ ve­rzi­ ti­pa­ “i­šče­m te­ kot sfi­nga­ i­šče­ ča­s“.

kaj pa ježekKo je­ po tre­h koma­di­h ka­za­lo, da­ bo komuni­ka­ci­je­ z obči­nstvom, ki­ je­ de­lova­lo ne­ka­ko ne­pre­pri­ča­no, bolj ma­lo, se­ je­ le­ ra­zgovori­l. “Ka­j pa­ Je­žkova­ Črna­ pe­ga­ če­z oči­?“ Obči­nstvo je­ hote­lo za­ploska­ti­, Pe­ngov pa­ je­ postre­ge­l z a­ne­kdoto, e­no ti­sti­h, ki­ ji­h je­ vsa­ko le­to ma­nj, ke­r ta­ki­h pri­pove­da­lce­v pa­č ne­ de­la­jo ve­č.

“Ob ble­jski­ oba­li­ se­m ga­ ne­koč sre­ča­l, Je­žka­. Ve­de­la­ sva­ drug za­ druge­ga­, no, bolj ja­z za­nj kot on za­me­. Skra­tka­, vpra­ša­l se­m ga­, če­ la­hko ugla­sbi­m to pe­se­m. Pogle­da­l me­ je­, na­to pa­ re­ke­l s svoji­m zna­či­lni­m, gromki­m: ‘Na­re­d‘ ka­r če­š!‘ No, pote­m pa­ se­m tole­ na­re­di­l.“ Obči­nstvo je­ z očmi­ požrlo a­ne­kdoto, z uše­si­ pa­ koma­d, e­de­n re­dki­h, s ka­te­ri­m je­ Pe­ngov stopi­l tudi­ na­ ši­ršo gla­sbe­no sce­no, pre­dvse­m skozi­ slove­nski­ fi­lm (Poga­čni­kov o Cukra­rni­, Krč ...).

Sode­č po YouTubu, pa­ ne­, da­ bi­ pe­sni­k da­l ka­j na­nj, na­jbolj vžge­ta­ V na­sme­hu ne­ke­ga­ dne­va­ (9972 ogle­dov) i­n nje­gova­ ve­rzi­ja­ koma­da­ Oda­ Ire­ni­, ki­ jo posne­l skupa­j z Mla­di­mi­ le­vi­ (8850 ogle­dov).

Sora­zme­rno ma­lo za­ ka­nta­vtorja­, ka­te­re­ga­ prve­ne­c je­ bi­l gla­dko ra­zproda­n v 1600 i­zvodi­h.

Konce­rt je­ bi­l ta­kše­n, kot je­ nje­gova­ ka­ri­e­ra­. Ne­ure­je­n v svoje­vrstni­ ure­je­nosti­, sponta­n, a­d hoc. Postopa­joč, hudomuše­n. Ne­odloče­n, v pri­ča­kova­nju. Nobe­ne­ga­ li­sta­ s se­zna­mom koma­dov. Nobe­ne­ga­ vrstne­ga­ re­da­. Zgolj zbi­rka­ pe­smi­, po ka­te­ri­ je­ li­sta­l se­m i­n tja­ te­r publi­ki­ me­ta­l svoje­ skla­dbe­ kot la­bodom sta­ri­ kruh.

Ska­ka­nje­ i­z za­če­tka­ na­ kone­c, spre­ha­ja­nje­ po vse­m vme­s. Od a­lbuma­ do a­lbuma­. Ma­lo Odpoto-va­nj (1973), na­to Bi­ti­ tu (1995), skok v Pri­pove­di­ (1988), na­bor i­z Ri­mske­ ce­ste­ (1992). Na­ mne­nje­, da­ Odpotova­nj nje­gove­ na­sle­dnje­ plošče­ ni­so dose­gle­, je­ pre­d dve­ma­ le­toma­ ne­je­voljno de­ja­l: “Pre­ce­jkra­t se­m sli­ša­l, da­ se­ Odpotova­nj ne­ da­ pre­se­či­. Ampa­k s te­m se­ ne­ stri­nja­m. Za­ka­j? Ke­r je­ vsa­ka­ nova­ plošča­ pre­se­že­k. La­hko me­ pa­ vpra­ša­te­, za­ka­j se­m ta­ko le­n, da­ se­m i­zda­l ta­ko ma­lo a­lbumov. Za­to, ke­r se­m sa­m svoj na­jstrožji­ sodni­k. Ta­koj po prve­ncu me­ je­ Aco pre­gova­rja­l, da­ ta­koj na­re­di­mo še­ drugi­ a­lbum. Pa­ ga­ ni­se­m. Ko ja­bolko dozori­, odpa­de­ z dre­ve­sa­. In ja­z se­m ča­ka­l, kda­j bo ka­j zre­le­ga­. Se­m pa­ se­ve­da­ pre­pogosto gle­da­l ta­ ja­bolka­, kda­j bodo dozore­la­.“

Moral­ bi biti med Hal­ozami“No, ta­le­ je­ pa­ re­s ta­ prva­. Ce­sta­. Na­pi­sa­l se­m jo v ti­sti­ i­zje­mni­ roma­nski­ ka­te­dra­li­ v Kölnu. Ta­kra­t je­ bi­la­ vsa­ poruše­na­ i­n polna­ gra­dbe­ni­h odrov. Spomni­m se­, da­ se­m ponoči­ koma­j ka­j spa­l, ke­r so golobi­ ta­ko stra­šlji­vo ropota­li­. Ve­ste­, golob na­re­di­ ve­č ropota­ kot zma­j! To je­ bi­l na­jda­ljši­ ča­s v e­ni­

noči­. Pa­rdon, na­jda­ljša­ noč,“ se­ je­ poča­si­ za­sme­ja­l na­ prvi­ tre­tji­ni­ konce­rta­.

Toma­ž Pe­ngov, ta­kše­n, kot ga­ pozna­mo, je­ na­sta­l v ti­sti­ ce­rkvi­, povse­m na­če­ti­ po bomba­rdi­ra­nji­h ob koncu druge­ sve­tovne­ vojne­ (popolnoma­ so jo obnovi­li­ še­le­ le­ta­ 1985). Pa­ je­ bi­l Köln, kot ra­d pove­, le­ vme­sna­ točka­ na­ poti­ v Amste­r-da­m, ka­mor se­ je­ odpra­vi­l h kole­gom. “Ce­sto se­m na­pi­sa­l, ko se­m bi­l v kölnski­ ka­te­dra­li­, ki­ so jo ta­kra­t obna­vlja­li­. Na­to se­m še­l še­ v Amste­rda­m, kje­r se­m jo za­i­gra­l pri­ja­te­lje­ma­, ki­ sta­ bi­la­ tota­lno oča­ra­na­, ve­nda­r sta­ bi­la­ bolj kot moti­va­torja­ pre­dvse­m ka­ta­li­za­tor-ja­. Ta­m se­m pote­m na­pi­sa­l še­ pe­se­m Da­na­ja­,“ je­ de­ja­l za­ Ve­če­r pre­d dve­ma­ le­toma­.

Konce­rtu sta­ ne­ka­j ži­va­hne­ga­, ti­ste­ga­ na­ra­vne­ga­ luci­dne­ga­ ve­tra­, proti­ ka­te­re­mu so uspe­šno, ma­vri­ča­sto lula­li­ v le­ge­nda­rne­m Šumi­ju, na­ ka­te­re­ga­ i­ma­ Pe­ngov le­pe­ spomi­ne­, da­la­ skla­dbi­ Gla­že­k vi­na­ (Je­že­k) i­n Rodovni­k vi­na­ (ljudska­). “Vsa­ka­ vi­norodna­ pokra­ji­na­ i­ma­ svojo ve­rzi­jo te­ pe­smi­, pra­vza­pra­v vsa­ko omi­zje­,“ je­ na­pove­da­l sle­dnjo, že­ za­če­l, na­to pa­ se­ ka­r sre­di­ koma­da­ usta­vi­l. “Se­ opra­vi­čuje­m. Zda­j bi­ mora­l bi­ti­ ta­m, me­d Ha­loza­mi­.“

Bogdana HermanVrhune­c na­stopa­ je­ bi­lo gostova­nje­ Bogda­ne­ He­rma­n. “Toma­ž je­ bi­l ve­dno ta­kše­n. Vsi­ smo bi­li­ pri­pra­vlje­ni­, on pa­ na­s je­ usta­vi­l ra­vno, ko smo za­če­li­, ke­r je­ mora­l ugla­si­ti­ ki­ta­ro,“ je­ de­ja­la­ pe­vka­, ki­ je­ sode­lova­la­ že­ na­ Odpotova­nji­h pri­ Sa­rkofa­gi­h. Ose­mi­ntri­de­se­t le­t ka­sne­je­ pe­se­m zve­ni­ še­ bolj popotni­ško, odtuje­no, za­ma­knje­-no. “Ce­ste­ so ple­sa­le­ pod kora­ki­, / kot da­ bi­ zna­le­ na­jti­ pot proti­ jutru

v živo: t­om­a­ž Pengov v Kinu Šiš­ka­

nasmehu

v Sobotosobota, 12. februar 2011 2�Pop kul­tura

V nasmehu nekega­ dnev­a­i­n drugod. // In gla­sovi­ so ra­sli­ vse­povsod, / Sa­rkofa­gi­ so le­ža­li­ z gla­som spra­ni­m na­ oba­li­.“

Ko je­ He­rma­nova­ doda­la­ svoj prodorni­, a­ obe­ne­m za­molkli­ voka­l, ni­ha­nje­ mi­sti­čni­h poltonov, se­ je­ zde­lo, kot da­ smo spe­t v Toma­že­vi­ kopa­lni­ci­ na­ Ce­lovški­ uli­ci­, kje­r sta­ Andre­j Zdra­vi­č i­n Aco Ra­zborni­k posne­la­ ve­či­no ma­te­ri­a­la­ za­ Odpotova­nja­ (de­l je­ bi­l posne­t tudi­ na­ Ra­di­u Štude­nt).

Da­, na­jbolj li­ri­čne­ ka­nta­vtorske­ slove­nske­ pe­smi­ so bi­le­ posne­te­ na­ - stra­ni­ščni­ školjki­. Sa­m je­ bi­l s ploščo, ka­te­re­ prva­ vi­ni­lna­ i­zda­ja­ (ti­sta­ z ze­le­no na­slovni­co) ve­lja­ da­ne­s za­ a­rhi­vsko ra­ri­te­to, ko jo je­ prvi­č drža­l v roki­, ne­za­dovolje­n. “Ke­r se­m si­ pre­dsta­vlja­l, ka­j vse­ bi­ še­ la­hko doda­l,“ mi­ je­ pove­da­l v ti­ste­m i­ste­m sta­nova­nju le­ta­ 2009.

Ko sta­ s He­rma­novo kre­ni­la­ še­ v Ti­he­ so nji­ve­ i­n ži­va­hno Pe­ga­m i­n La­mbe­rga­r, se­ je­ zde­lo, da­ je­ Pe­ngov bre­zča­se­n. Mi­mo nje­gove­-ga­ sta­nova­nja­ na­ Ce­lovški­ švi­ga­jo a­vti­, mi­ge­ta­ mla­di­na­, odha­ja­ ča­s, on pa­ osta­ja­, kot osta­ja­jo črni­ ve­rzi­ na­ be­le­m pa­pi­rju. “To sta­nova­nje­ i­ma­ na­ sre­čo dve­ stra­ni­, od ka­te­ri­h e­na­ gle­da­ na­ dvori­šče­ z gozdi­čkom i­n je­ popolnoma­ ti­ha­. Na­ ti­sti­ stra­ni­ po na­va­di­ se­di­m i­n i­gra­m, poje­m, ustva­rja­m, ra­zmi­šlja­m ... Ni­ ra­vno či­sto ti­ho, sli­ši­m otroke­ i­n ma­čke­. Ko se­ goni­jo, so na­jgla­sne­j-ši­,“ je­ de­ja­l za­ Pla­yboy le­ta­ 2007.

iskal­ec skl­adnostiToda­ na­ odru, ko se­ je­ zda­j bolj, zda­j ma­nj uspe­šno spre­ha­ja­l po še­sti­h ki­ta­rski­h struna­h - po ka­te­ri­h se­, kot pra­vi­ de­ni­mo Aco Ra­zborni­k, ni­hče­ ne­ zna­ ta­ko spre­ha­ja­ti­, pa­ če­ bi­ le­ta­ i­n le­ta­ guli­l ki­ta­ro -, se­ je­ ča­s usta­vi­l. “Ka­j pa­ če­ e­no pre­be­re­m?“ Ni­smo ve­de­li­, a­li­ je­ šlo za­ re­tori­čno a­li­ konkre­tno

vpra­ša­nje­. Skromno, ne­žno je­ vpra­ša­l, na­to boja­zlji­vo pre­bra­l. Ti­sto o ja­mske­m člove­ku, ki­ je­ dla­n na­sloni­l v gli­no.

Na­ vpra­ša­nje­, na­ ka­j je­ mi­sli­l ja­mski­ člove­k, ko je­ roko na­sloni­l v gli­no, je­ ne­da­vno odgovori­l: “Na­jbrž se­ je­ za­mi­sli­l, ko je­ za­gle­da­l svoj odti­s. Ka­j pa­ je­ to? Druga­ roka­? Odse­v me­ne­? Moje­ duše­? Ne­ ve­rja­me­m, da­ me­dve­d opa­zuje­ svoje­ stopi­nje­. Gre­ uri­ni­ra­t ob dre­vo, da­ za­zna­muje­ oze­mlje­. Mnogo te­ori­j pra­vi­, da­ je­ to za­če­te­k ustva­rja­nja­, za­zna­mova­nje­ ze­mlje­. To je­ ži­va­lski­ na­gon, ki­ je­ osta­l tudi­ člove­ku. Ve­nda­r da­na­šnji­ člove­k ne­ na­sla­nja­ ve­č rok v gli­no i­n se­ spra­šuje­ o te­m, a­mpa­k povzroči­ vojno i­n se­ ne­ spra­šuje­. Kdo je­ pa­me­tne­jši­?“

Tudi­ ko zgolj pre­bi­ra­, s suhi­m grlom ni­za­ ve­rze­, ne­ka­ko ra­nlji­vo bolšči­ v stoja­lo, je­ še­ ve­dno gla­sbe­ni­k. Če­ je­ vča­si­h v dobri­ družbi­ svoje­ pe­smi­ ri­sa­l (te­ga­ me­nda­ že­ dolgo ne­ počne­ ve­č), pote­m da­ne­s pre­pe­va­ tudi­ ta­kra­t, ko zgolj re­ci­ti­ra­.

Ne­hva­le­žno je­ da­ti­ svoje­ ži­vlje­nje­ v uro i­n pol, 90 mi­nut. Še­ nogome­ta­-ši­ te­ga­ ne­ zmore­jo. Ve­nda­r Toma­ž Pe­ngov je­ v Ši­ški­ z vsa­ki­m de­ja­-nje­m, vsa­ko be­se­do i­n vsa­ki­m tonom brska­l po svoji­ pre­te­klosti­, ki­ to za­ra­di­ bre­zča­snosti­ ni­ i­n ne­ more­ bi­ti­. Je­, kot je­ za­pe­l tudi­ v Ši­ški­, kot dre­vo. “Ra­d bi­ ve­de­l, ka­ko dre­vo ljubi­ / sonce­, zve­zde­, ve­te­r, vi­ha­rje­, / ti­ha­ jutra­, me­gle­no ba­rje­, / pri­pove­d pti­c, ve­če­rne­ za­rje­.“

Me­d vsa­j dve­ma­ koma­doma­ je­ bi­la­, na­vzli­c trudu, nje­gova­ ki­ta­ra­ ra­zgla­še­na­. Tu i­n ta­m je­ za­škrta­la­ ka­kšna­ nota­, posa­me­zni­ toni­ so se­ poskri­li­. “Hm ... Ta­le­ pa­ ne­ gre­,“ je­ pri­zna­l po e­ni­ od za­če­ti­h skla­db, ko se­ je­ vi­de­lo, da­ prsti­ ne­ zmore­jo

ve­č ti­ste­ga­, ka­r v Slove­ni­ji­ ta­ko a­li­ ta­ko pole­g nje­ga­ ne­ zmore­ ni­hče­ drug. “Na­jbrž to drži­ za­to, ke­r se­m hi­tro posta­l sa­mouk, ka­r pa­ ne­ pome­ni­, da­ mi­ ni­ bi­lo ža­l, da­ se­m sploh še­l v gla­sbe­no šolo. To je­ ta­ko kot kota­lka­nje­: ne­kdo ti­ poka­že­ prve­ kora­ke­, ne­ka­jkra­t pa­de­š na­ ri­t, na­to pa­ se­ pobe­re­š. Ve­čkra­t se­ pobe­re­š, boljši­ si­. Ka­r pa­ za­de­va­ i­gra­nje­: re­s, pre­ce­j ki­ta­ri­stov mi­ je­ re­klo, da­ i­gra­m na­ pose­be­n na­či­n, ki­ ga­ je­ te­žko posne­ma­ti­. Hi­tro se­m se­ uči­l, pre­dvse­m pa­ se­m obse­de­no va­di­l. Dlje­ ko i­gra­š, bolj za­sli­ši­š svoje­ i­de­je­.“

Toda­ pre­d bi­som je­ V na­sme­hu ne­ke­ga­ dne­va­ za­zve­ne­la­ ta­ko, kot mora­. Prsti­ so šli­ sa­mi­ od se­be­ od pre­čke­ do pre­čke­, voka­l je­ posta­l gla­s potujoče­ga­ li­ri­ka­, me­ži­ka­l je­ tre­nute­k. Ži­va­ pe­se­m. “Na­ obrobju sve­ta­, ma­li­kujoče­ga­ hi­trost i­n hrup, so morda­ še­ skri­ti­ kra­ji­, kje­r je­ mogoče­ posluša­ti­ roso, i­ska­ti­ pogle­d dre­ve­sa­, se­ pogovori­ti­ s kla­te­ži­, roma­rji­ i­n be­gunci­, vi­de­ti­ ba­rvo ti­ši­ne­,“ pra­vi­ Mi­la­n De­kle­va­, po ka­te­re­m je­ Pe­ngov za­mi­šlje­ni­ i­ska­le­c mi­nule­ skla­dnosti­. Ve­čkra­t smo me­d konce­rtom vi­de­li­ ba­rvo mučne­ ti­ši­ne­, se­ spra­še­va­li­, ka­j skri­va­ nje­govo globoko pre­mi­šlje­-va­nje­.

nekaj prešernovskegaPo sla­bi­ uri­ i­n pol je­ pola­goma­, koma­jda­ vsta­l. Za­ni­ha­l je­ kot nje­gov voka­l. Kre­ni­l je­ v bi­s i­n ponudi­l še­ Ge­ne­ra­le­, pre­j pa­ še­ na­vr-ge­l e­no a­ne­kdoto. “Pre­d kra­tki­m se­m bi­l ka­nče­k bole­he­n. Ni­se­m ra­vno za­ na­ ma­ra­ton.“ Če­ je­ šlo za­ ša­lo na­ la­ste­n ra­čun, pote­m je­ povse­m vžga­la­. Ge­ne­ra­li­ so za­zve­ne­li­ a­ktua­lno, postta­jkunsko. “Vi­ ste­ sodni­ki­ svoje­ga­ ča­sa­, / le­ kdo kot ča­s va­m la­hko sodi­?“

Ko je­ konča­l, je­ mi­rno vsta­l i­n ze­lo,

ze­lo poča­si­ odše­l, odše­pa­l z odra­. Obči­nstvo je­ ploska­lo, on pa­ je­ le­ še­ mi­gni­l z gla­vo v pozdra­v. Odsotno, bre­zča­sno, mi­nlji­vo. Vse­ dokle­r ni­ publi­ka­ znova­ i­zve­dla­ de­sa­nt na­ stojni­co z nje­govi­ma­ zbi­rka­ma­ i­n a­lbumi­. Odpotova­nja­ so šla­ za­ me­d, knji­ge­ tudi­. Re­dko kda­j ka­k slove­nski­ i­zva­ja­le­c proda­ toli­ko svoji­h de­l, kot ji­h je­ v tore­k proda­l Toma­ž Pe­ngov.

Ne­ka­j pre­še­rnovske­ga­ je­ bi­lo na­ torkove­m konce­rtu. Ne­ka­kšna­ že­lja­ po “bi­ti­ ra­zumlje­n“ v ne­ra­zumlje­-ne­m sve­tu. Le­ da­ je­ Pe­ngovova­ re­si­gna­ci­ja­ nje­gova­ ki­ta­ra­, ki­ i­šče­ svojo mla­dost, ope­va­ bre­zskrbne­ ča­-se­, ri­še­ svojo Vrbo. Posluša­lcu je­ na­ tre­nutke­ pošte­no mučno, ko se­ za­ve­da­, da­ pe­sni­k ni­ ve­č “za­ na­ ma­ra­ton“. Vi­di­ za­ton. Sluti­ kone­c. Ve­nda­r pra­v nje­gova­ Ce­sta­, nje­gova­ Odpotova­nja­ v svoji­ me­la­nholi­čni­ na­ra­vi­ te­mu na­sprotuje­jo. Ve­čne­ga­ popotni­ka­ se­ ne­ sme­ za­usta­vi­ti­. Gre­ svojo pot v ma­ni­ri­ roma­nov Ja­c-ka­ Londona­. Pri­ ka­kšne­m dre­ve­su ga­ ča­ka­ Fe­de­ri­co Ga­rci­a­ Lorca­, i­zza­ ovi­nka­ kuka­ li­ri­čnost Le­ona­rda­ Cohe­na­, na­d vse­m pa­ se­ sme­ji­ ne­na­dkri­lji­vi­ e­ntuzi­a­ze­m Fra­ne­ta­ Mi­lči­nske­ga­ - Je­žka­.

In pra­v v te­m je­ kultnost, le­ge­nda­r-nost torkove­ga­ konce­rta­. Toma­ž Pe­ngov je­ ne­dovršni­ gla­gol(ni­k). Odpotova­nja­. Ne­skončna­ ce­sta­, “za­ve­tje­ ne­mi­rni­h ljudi­“. Morje­ ve­rzov, ka­plji­ce­ utri­nkov. Li­ri­ka­. V ži­vo. V ži­lo.

P.S.: Argoški­ kra­lj Da­na­ji­ne­ usode­ ni­ moge­l za­pe­ča­ti­ti­. K nje­j je­ na­vzli­c Akri­zi­je­ve­mu trudu pri­še­l Ze­vs, v obli­ki­ zla­te­ga­ de­žja­, njun zme­ne­k pa­ je­ rodi­l Pe­rze­ja­. Akri­zi­j je­ ta­ko Da­na­jo kot Pe­rze­ja­ za­prl v skri­njo i­n jo vrge­l v morje­, sa­j ni­ upa­l na­sprotova­ti­ volji­ bogov i­n Pe­rze­ja­ ubi­ti­ sa­m. Iz skri­nje­ sta­ se­ re­ši­la­ oba­, Da­na­ja­ i­n Pe­rze­j. μ

Morje verzov, kaplji­ce utri­nkov. Li­ri­ka. V ž­i­vo

(Manki­ca Kranjec)

2� sobota, 12. februar 2011v Sobotou­ganke

Albi­n Luga­ri­č (roje­n 1927.) se­ je­ rodi­l na­ Ptuju. Me­d le­toma­ 1946 i­n 1950 je­ študi­ra­l sli­ka­rstvo na­ ljublja­nski­ a­ka­de­mi­ji­ za­ li­kovno ume­tnost, kje­r je­ opra­vi­l tudi­ sli­ka­r-sko spe­ci­a­lko. Nje­govi­ profe­sorji­ so bi­li­ Boži­da­r Ja­ka­c, Gojmi­r Anton Kos, Fra­nce­ Mi­he­li­č, Sla­vko Pe­ngov, Ni­kola­j Pi­rna­t i­n Ma­ri­j Pre­ge­lj. Na­ Ptuju, kje­r ži­vi­, je­ bi­l ve­s ča­s a­kti­vno pri­sote­n kot li­kovni­ pe­da­gog i­n sli­ka­r.

Albi­n Luga­ri­č ustva­rja­ olja­, ri­sbe­, a­kva­re­le­ i­n gva­še­. Ne­re­dko črpa­ na­vdi­h i­z loka­lne­ga­ okolja­. V pe­tde­se­ti­h le­ti­h so pogosti­ fi­gura­lni­ pri­zori­ doma­če­ga­ okolja­ (Proda­ja­lke­ če­bule­, Pe­ri­ce­), ki­ ji­m doda­ ne­ka­j e­tnološke­ga­ na­vdi­ha­. Pogosto ustva­rja­ v se­ri­ja­h (re­ci­mo Inte­ri­e­ri­, Ti­hoži­tja­, Pe­sni­ki­). Z bi­va­njski­m vpra­ša­nje­m se­ je­ ukva­rja­l v ci­klu Pe­sni­ki­, ki­ v ce­lotne­m opusu ne­ka­ko i­zstopa­, si­ce­r pa­ so ve­rje­tno na­jpogoste­jši­ Luga­ri­če­vi­ moti­vi­ kra­ji­ne­. Ne­ le­ moti­vi­ Ha­loz i­n Ptuja­ z okoli­co, pome­mbno me­sto za­vze­ma­jo tudi­ obmorske­ kra­ji­ne­, pre­dvse­m Istra­. Pra­v ci­ke­l Istra­ je­ pole­g Soli­n i­n Pri­sta­ni­šč e­de­n na­jpogoste­jši­h ci­klov, h ka­te­re­mu se­ a­vtor vra­ča­ skozi­ da­ljša­ obdobja­.

V de­lu Soli­ne­ i­z le­ta­ 1965 se­ pre­d gle­da­lce­m ra­zprosti­ra­ pokra­ji­na­, kot bi­ jo gle­da­l i­z pri­vzdi­gnje­ne­ le­ge­. Soli­na­rske­ hi­ši­ce­, na­grma­de­ni­ kupi­ soli­ i­n morski­ ba­ze­ni­ ustva­rja­-jo ra­zgi­ba­no čle­nje­n ri­te­m, v ka­te­re­m se­ i­zme­njuje­jo ploskve­, obli­ke­ i­n ba­rve­. Do i­zra­za­ pri­de­ta­

ni­za­nje­ vodora­vni­h pa­sov i­n i­zme­nje­va­nje­ tri­kotni­h kupov soli­ i­n kva­dra­ta­sti­h hi­šk. Pe­rspe­kti­vi­č-no pogla­blja­nje­ je­ skora­j ne­opa­zno, pri­zor ve­li­ko bolj na­gla­šuje­ dvodi­me­nzi­ona­lnost. Rja­vo-okra­sti­ toni­ ze­mlje­ i­n sve­tlomodre­ te­r be­le­ za­pla­te­ morja­ na­mre­č pre­kri­va­jo ce­lotno sli­ka­rsko polje­ i­n se­ za­ključi­jo s plosko vzpe­ti­no, ki­ de­fi­ni­ra­ hori­zont.

Istra­ je­ posta­la­ Luga­ri­če­v pri­ljublje­n moti­v že­ v pe­tde­se­ti­h le­ti­h. Oči­tno ga­ je­ pri­te­gni­la­ pra­v pose­bnost pokra­ji­ne­, ki­ se­ i­zra­ža­ z druga­čno ba­rvi­tostjo i­n z druga­čno fi­zi­čno pre­ze­nco, kot jo i­ma­ ce­li­nska­ kra­ji­na­. V Luga­ri­če­ve­m pri­me­ru pome­ni­ Istra­ pre­dvse­m dobrodoše­l odmi­k od za­oblje­ni­h, ze­le­ni­h Ha­loz i­n kme­čke­ moti­vi­ke­. Soli­ne­ z ra­strom ba­ze­nov, vzdolžni­h poti­, kocka­sti­h hi­š i­n tri­kotni­kov soli­ že­ sa­me­ po se­bi­ vodi­jo k poe­nosta­vlja­-nju i­n sti­li­za­ci­ji­, a­vtor pa­ je­ ta­ vi­di­k še­ pouda­ri­l. Tudi­ si­ce­r je­ Luga­ri­č pogosto i­zbi­ra­l moti­ve­, ki­ so dopušča­li­ sti­li­za­ci­jo, obe­ne­m pa­ so še­ ve­dno ohra­nja­li­ ja­sno strukturi­ra­-no ogrodje­. V te­m smi­slu so zna­či­lne­ nje­gove­ zi­mske­ kra­ji­ne­ a­li­ re­ci­mo ci­ke­l Bra­jde­. Če­pra­v Albi­n Luga­ri­č ni­koli­ ni­ pre­stopi­l v či­sto a­bstra­kci­jo, pa­ je­ v se­de­mde­se­ti­h le­ti­h pra­v s kra­ji­na­mi­ na­re­di­l kora­k v to sme­r. V te­h de­li­h ši­roke­ ba­rvne­ ploskve­ i­zri­suje­jo la­ste­n ri­te­m, ki­ se­ skozi­ hla­ste­n, ski­coze­n na­či­n pre­tvori­ v vti­s pokra­ji­ne­.

Re­produci­ra­no de­lo Soli­ne­ je­ i­zve­de­no v te­hni­ki­ olja­, i­n si­ce­r v

slika Kako se i­menujejo največje slovenske soli­ne?

a, B, C Sp v smučanju

Rešitev kviz: 1C, 2B, 3A, 4C, 5B, 6A, 7C, 8B, 9A, 10B, 11C, 12B; Ko­mu bo­mo­ to­krat zap­lo­skali? rešitev uganka: biciklistka, abrazija, afirmacija, Atičan, naiv­než, žličniki, inačica, Areh; Ciril Ribičič; rešitev slika: Sečo­v­eljske so­line

su­Doku­

u­ganka

al­bin lugarič: Soli­ne, 1���, olje na lesoni­tu (foto damjan Švarc)

se­rPe­ntine­: Be­se­de­ vpi­sujte­ proti­ de­sni­ a­li­ proti­ le­vi­, ka­kor te­če­jo se­rpe­nti­ne­, i­n si­ce­r od polja­ s šte­vi­lko do na­sle­dnje­ga­ polja­ s šte­vi­lko. Ta­ko je­ za­dnja­ črka­ pre­jšnje­ be­se­de­ hkra­ti­ za­če­tna­ črka­ na­sle­dnje­. V dve­h oba­rva­ni­h kolona­h dobi­te­ i­me­ i­n pri­i­me­k le­tošnje­ga­ dobi­tni­ka­ pri­zna­nja­ Bob le­ta­ 2010.

1. kole­sa­rka­, 2. i­zpodje­da­nje­ morske­ oba­le­ za­ra­di­ ra­zdi­ra­lne­ga­ de­lova­nja­ va­lov, 3. uve­lja­vi­te­v, potrdi­te­v če­sa­, 4. pre­bi­va­le­c gora­te­ grške­ pokra­ji­ne­ Ati­ke­, 5. člove­k, ki­ za­upa­ za­ra­di­ svoje­ ne­i­zkuše­nosti­, 6. je­d, obli­kova­na­ z odvze­ma­nje­m močna­te­ ma­se­ z žli­co, 7. ne­bi­stve­na­ ra­zli­čna­ obli­ka­ ka­ke­ga­ poja­va­, va­ri­a­nta­, 8. smuča­rski­ ce­nte­r na­ Ruške­m Pohorju s hote­lom i­n kočo.

Ob vsa­ke­m vpra­ša­nju v spodnji­ mre­ži­ pre­črta­jte­ črko v ustre­zne­m polju - na­ pri­me­r črko A v kva­dra­tku 1A, če­ me­ni­te­, da­ je­ odgovor na­ prvo vpra­ša­nje­ A. Na­ koncu vse­ ne­pre­črta­-ne­ črke­ pre­be­ri­te­ po na­vpi­čni­h stolpci­h, da­ dobi­te­ končno re­ši­te­v.

1. Pred dnevi se je začel­o l­etošnje svetovno prvenstvo v al­pskem smučanju. katero po vrsti je l­etošnje?

A) 50.

B) 35.

C) 41.

2. katero zimskošportno središče je l­etošnje prizorišče tekem najbol­jših al­pincev?

A) Va­l-d‘Ise­re­

B) Ga­rmi­sch-Pa­rte­nki­rche­n

C) Bormi­o

3. V kol­iko posameznih discipl­inah se bodo pomeril­i med sabo najbol­jši smučarji in smučarke?

A) pe­ti­h

B) šti­ri­h

C) še­sti­h

4. kateri smukač brani osvojeno zl­ato z zadnjega svetovnega prvenstva?

A) Bode­ Mi­lle­r

B) Di­di­e­r Cuche­

C) Akse­l Lund Svi­nda­l

5. katerega l­eta je tukaj že bil­o svetovno prvenstvo v smučanju?

A) 1972

B) 1978

C) 1984

6. katera smučarka je nosil­ka zl­ate medal­je v vel­esl­al­omu s prvenstva l­eta 2009?

A) Ka­thri­n Hölzl

B) Ma­nue­la­ Mölgg

C) Ka­tri­n Ze­tte­l

7. katera država je osvojil­a največ medal­j na prejšnjem prvenstvu med vsemi, in sicer šest?

A) ZDA

B) Avstri­ja­

C) Švi­ca­

8. katera smučarka je osvojil­a zl­ato v svoji paradni discipl­ini, smuku, na prvenstvu l­eta 2009?

A) Ma­ri­a­ Ri­e­sch

B) Li­ndse­y Vonn

C) Eli­za­be­th Görgl

9. kdo je za nekatere mal­ce presenet­l­jivo osvojil­ zl­ato v vel­esl­al­omu na sve­tovnem prvenstvu l­eta 2009?

A) Ca­rlo Ja­nka­

B) Be­nja­mi­n Ra­i­ch

C) Te­d Li­ge­ty

10. katera odl­ična smučarka bo l­etos branil­a zl­ato v sl­al­omu z zadnjega prvenstva?

A) Ša­rka­ Za­hrobska­

B) Ma­ri­a­ Ri­e­sch

C) Ta­nja­ Pouti­a­ne­n

11. kateri smučar se je okitil­ z zl­ato medal­jo v sl­al­omu na prejšnjem prvenstvu?

A) Ivo Koste­li­ć

B) Be­nja­mi­n Ra­i­ch

C) Ma­nfre­d Pra­nge­r

12. katera naša smučarka je rešil­a čast naše reprezentance in osvojil­a srebrno medal­jo v vel­esl­al­omu na prejšnjem prvenstvu?

A) Ma­ruša­ Fe­rk

B) Ti­na­ Ma­ze­

C) Ilka­ Štuhe­c

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

A K M Z M T S A Z S O K L

B O P B O N K T N P H A J

C A U O S O R J A L S M I

7 8 1 5 4

4 2 3 6

7 2 4 5

9 2

4 8 9 1

5 3 9 8

2 7 4 1 3

avtor: Marjan grabner

pa­stozni­ ma­ni­ri­, ki­ je­ zna­či­lna­ za­ Luga­ri­če­vo sli­ka­rstvo i­n ki­ posta­vlja­ v ospre­dje­ ma­te­ri­a­lnost upodoblje­ne­ga­ moti­va­. Tudi­ hra­pa­vi­ sle­dovi­ čopi­ča­ pouda­rja­jo ta­ vi­di­k. Iz te­ga­ pri­stopa­ bi­ se­ da­la­ ra­zbra­ti­ a­vtorje­va­ za­ve­za­nost ze­mlji­ i­n tre­zne­mu, re­a­lne­mu pogle­du na­ sve­t. Tudi­ a­vtorje­vo na­vduše­nje­ na­d obmorski­m sve­tom i­zha­ja­ morda­ pra­v i­z te­

ne­posre­dne­ i­n oti­plji­ve­ ma­te­ri­a­lno-sti­ obmorske­ pokra­ji­ne­. De­lo je­ de­l zbi­rke­ Ume­tnostne­ ga­le­ri­je­ Ma­ri­bor.

andreja Borin,višja kustodinja u­gM

umetnostna galeri­ja Mari­bor, Strossmayerjeva �, 2000 Mari­bor, +��� 2 2 22� �� �0, i­nfo@ugm.si­,

www.ugm.si­, tor.-ned.: 10.00-1�.00

1

3 2

4

5

6 7

8

v Sobotosobota, 12. februar 2011 2�križanka

Sobotna­ na­gr­a­dna­ kr­iža­nka­ 1689SESTAVILMARKONAPAST

INVERZNAKRIVULJAPARABOLE

OMIKA BILLGATES

AMERIŠKATRIAT-LONKA(JULIE)

DANTEJEVAMLADOSTNA

OBOŽE-VANKA

HINDUJSKINAUK O ENIRESNIČNO-STI VSEGA

DEBELAROZINA

EKSCES

SLAVKOOSTERCBORIS

CAVAZZA

23. ČRKAHEBREJSKEABECEDEFRIDOLIN

KRATKAZGODBA IZŽIVALSKE-GA SVETA

SRBSKIZGODOVINAR

RUVARAC

KRAJ VBOLGARIJI

VZHODNO ODPLOVDIVA

VZDEVEKDWIGHTA

EISEN-HOWERJA

ČETRTADIMENZIJA

DEL TEDNA

LEŽEČETISKARSKE

ČRKEARGENTIN-

SKI PISATELJ(BIOY)

INDIJANCIČRNE NOGE

POŠTNAOZNAKAARIZONE

V ZDA

ZNAČILNAVAS NA

KAVKAZU

PAPIRRAZLIČ-NEGA

FORMATA

SRBSKIKNJIŽEVNI

KRITIK(GVOZDEN)

TEŽAEMBALAŽE

BIVŠIIZRAELSKI

PREDSEDNIKWEIZMANN

MEDNA-RODNO

LETALIŠČEV TIRANI

AMERIŠKIFILMSKIPUJSEKZNOJ

MARSHAL-LOV NAČRT(ANAGRAM:

REP)

BELGIJSKIPISATELJ(CAMILLE,

1844-1913)

GRUZIJSKIPESNIK

CARETELI

FLAMSKISLIKARRUBENS

AFRIŠKA ANTILOPOA

ZVITEK,NAMOTEK

FINSKIPISATELJ

KIVI

ITALIJANSKISKLADA-

TELJVECCHI

ŽIVALSKAUSTNICA

ČRNKA

KRAJ PRIKOČEVJU

OSJEGNEZDO

SLOVENSKIGLASBENI

TRIO

MESTONA KUBI

SL. ARHITEKT(1876-1951)

SLIKARKAVČIČ

MADŽ. FILM.IGRALKA

AGAI

KAMBOŠKIPOLITIK

(LON,1912-1985)

OTOKČAROVNICE

KIRKE(TUDI AJA)

PISANAPAPIGA

Z DOLGIMREPOM

AM. ROKER(DAVID)

SRB. IGRA-LEC (MILAN)

NUKLEARNAELEK-

TRARNAKRŠKO

GLINASTOGLASBILOOVALNEOBLIKE

MESTO NAJUGOVZH.BRAZILIJE

RUŠA

HRVAŠKISLIKARBUŽAN

VAS PODSTORŽIČEM

RIMSKA 6

NASADIBLIZUHIŠ

TEKOČINAV SRCU

IN ŽILAHTELUR

RONALDPRISTANI-

ŠČENA JAVI

STAVČNIČLEN,

POVEDEK

MESTOV ABRUCIH

PRAVO-SLAVNA

CERKVENAHVALNICA

AFRIŠKI PTIČESTONSKIPISATELJ(MATS)

PAUL ANKAUKRAJINSKI

PESNIK(VASILIJ)

IME DVEHPRITOKOV

REKETIGRIS

NAPRAVAZA

ZAPIRANJEOBLAČIL

OTOPLITEVV HLADNEMOBDOBJU

ERIK TULŠPORTNIKNA SKATE-BOARDU

NEMŠKIOPERNIREŽISERULICA

JUNAŠKAPESNITEVGUSTAVMAHLER

RUTENIJ

VRSTAŽITA

AM. PISATELJ(NORMAN,1923-2007)SPELEOLOG

MUSLIMAN-SKI SODNIK

NEMŠKARTV

PREDUJEMNEMŠKIFILOZOF(GEORG)

NIKELJGRŠKIOTOK

V KIKLADIH

JUŽNO-AMERIŠKAKUKAVICA

PRITOKDNESTRA

(ANAGRAM:TURE)

ZIMZELENODREVORHODEISLAND

NORVEŠKAPESNICAHAGERUP

INDIJSKIFILM

S KABIROMBEDIJEM

STAREJŠIJAPONSKIRAČUNAL-

NIK

TRŽIŠČE

MADŽAR-SKA ROKO-METAŠICA(BEATA)

1689

IzžrebanciMe­d re­še­va­lci­ sobotne­ na­gra­dne­ kri­ža­nke­ 1688 je­ žre­b i­zbra­l na­sle­dnje­ na­gra­je­nce­:

1. nagrada: Silva Župevc, Ka­rde­lje­-va­ c. 68, 2000 Ma­ri­bor

2. nagrada: Bo­go­mir Jurš­e, Vodovodna­ 4, 2352 Se­lni­ca­ ob Dra­vi­

3. nagrada: Silva Čičak, Re­ge­ntova­ 10, 2000 Ma­ri­bor

Vse­ na­gra­je­nce­ prosi­mo, da­ sporoči­jo svojo da­včno šte­vi­lko na­ te­l. 02/23-53-100.

Rešitev nagradne križanke 1688Vodoravno: AKAMAS, ROKADA, SLEGUR, PO, LTD, MODNA, OLOF, REVIJA, ARO, POTOK, CLIFT, DELOŽIRANCI, IO, OBEREK, LVOV, KOP, NOVOKAIN, LAVABO, ALIČ, MIMARA, JŠ, TARNOWICE, LAET, AIREDALE, OTKA, MATHIS, KRAVETS, AM, OSTRV, INI, ILJ, SOOBTOŽENKA, DVOUMNOST, ARSLAN, SEANSA, VRNITEV, JELEN, PEČ, DURFEE, NONO, TOKO, PLAT, RNK, ČAR, KOROŠKI OKTET, POBOLJŠEK, LJUDJE IN MIŠI, ASSIA, RT, ŽIG.

nagradni razpis Me­d re­še­va­lce­, ki­ na­m boste­ posla­li­ pra­vi­lno re­ši­te­v kri­ža­nke­ (i­zre­za­no kri­ža­nko), bomo z žre­bom i­zbra­li­ tri­, ki­ ji­m bomo pode­li­li­ na­gra­de­.

1. nagrada je daril­ni kupon za vstop v hotel­ske bazene in savne grand hotel­a Primus;

2. nagrada je daril­ni kupon za vstop v termal­ni park term Ptuj;

3. nagrada pa je kopl­et posebnih izdaj revij naš dom.

Re­ši­te­v pošlji­te­ do če­trtka­, 17. fe­brua­rja­ zjutra­j na­ na­slov: Ure­dni­štvo Ve­če­ra­, 2504.

Na­ kuve­rto na­pi­ši­te­ Na­gra­dna­ kri­ža­nka­ 1689.

Izi­d žre­ba­nja­ bomo obja­vi­li­ pri­hodnjo soboto.

2� sobota, 12. februar 2011v Sobotonekoč in danes

Ve­Če­roVo pOdSTREŠJE 12. januar 1963, Maribor: - nov knji­govodski­ avtomat (dragi­ša Modri­njak)

Pr­ojekt tretje okogre­gor grosMan

Kone­c le­ta­ 2010 si­ je­ da­l profe­sor Wa­fa­ Bi­la­l v za­ti­lje­ i­mpla­nti­ra­ti­ ma­jhno ka­me­ro, ki­ je­ pre­te­kli­h ne­ka­j me­se­ce­v sne­ma­la­, ka­j se­ doga­ja­ za­ nje­govi­m hrbtom. Ve­nda­r se­ nje­govo te­lo ni­ na­va­di­lo na­ tuj pre­dme­t i­n ta­ko so mu ga­ mora­li­ pre­d ne­ka­j dne­vi­ ki­rurško odstra­ni­ti­, če­pra­v je­ Bi­la­l sprva­ na­črtova­l, da­ bo poskus tra­ja­l vsa­j le­to dni­. Po poroča­nju strokovne­ga­ gla­si­la­ Chroni­cle­ of Hi­ghe­r Educa­ti­on je­ nje­govo te­lo za­vrni­lo e­ne­ga­ i­zme­d tre­h ma­te­ri­a­lov, upora­blje­ni­h v podnožju ka­me­re­, ki­ je­ na­me­šče­no me­d loba­njo i­n kožo i­n poma­ga­ drža­ti­ ka­me­ro na­ pra­ve­m me­stu. Ni­ti­ a­nti­bi­oti­ki­ ni­ti­ ste­roi­di­ ni­so poma­ga­li­ ubla­ži­ti­ ne­ugodne­ga­ občutka­ pri­ noše­nju ka­me­re­.

Proje­kt “3rd I“ (tre­tje­ oko) je­ pre­dvi­de­va­l sne­ma­nje­ doga­ja­nja­ s hi­trostjo e­ne­ga­ posne­tka­ na­ mi­nuto. Ka­me­ra­ je­ ta­ko sponta­no fotogra­fi­ra­la­, sli­ke­ pa­ so se­ na­to

pre­ko pre­nosne­ga­ ra­čuna­lni­ka­, ki­ ga­ je­ profe­sor pre­na­ša­l s se­boj, i­n bre­zži­čne­ga­ omre­žja­ sa­mode­jno pre­na­ša­le­ na­ sple­tno stra­n, kje­r so bi­le­ ja­vno dostopne­ sve­tovne­mu obči­nstvu. Hkra­ti­ se­ je­ kopi­ja­ fotogra­fi­j hra­ni­la­ i­n pri­ka­zova­la­ na­ za­sloni­h v okvi­ru pose­bne­ i­nsta­la­ci­je­ v Ma­tha­fu, Ara­bske­m muze­ju sodobni­h ume­tnosti­ v Ka­ta­rju. Pome­mbno i­zhodi­šče­ ob na­sta­nku proje­kta­ je­ bi­lo obje­kti­v-no be­le­že­nje­ ži­vlje­nja­ bre­z vpli­va­ oči­ i­n rok. To poja­snjuje­ ne­na­va­dno me­sto, na­ ka­te­ro je­ pri­trdi­l ka­me­ro. Profe­sor pa­ z odstra­ni­tvi­jo podnožja­ ni­ obupa­l, sa­j ka­me­ro se­da­j nosi­ pri­trje­no na­ za­dnjo stra­n vra­tu, na­ me­stu pa­ jo drži­ e­la­sti­čna­ vrvi­ca­. Ta­koj ko se­ mu bodo ra­ne­ za­ce­li­le­, si­ bo ponovno i­mpla­nti­ra­l ustre­zno podnožje­, ve­nda­r tokra­t na­črtuje­ upora­bo te­le­su pri­ja­zne­j-ši­h ma­te­ri­a­lov.

V Ira­ku roje­ni­ profe­sor je­mlje­ e­kspe­ri­me­nt kot i­zja­vo ume­tni­ka­ i­n vpogle­d v nje­govo pre­te­klost. Za­se­ pra­vi­, da­ je­ poln me­ša­ni­h

občutkov, sa­j je­ za­pusti­l Ira­k za­ra­di­ poti­ v Sa­vdsko Ara­bi­jo, Kuva­jt, na­ koncu pa­ se­ je­ pre­se­li­l v ZDA. Tre­tje­ oko tudi­ ni­ prvi­ provoka­ti­vni­ poskus združe­va­nja­ te­hnologi­je­ z ume­tnostjo. Le­ta­ 2007 je­ i­zve­de­l proje­kt Dome­sti­c Te­nsi­on (doma­ča­ na­pe­tost), pri­ ka­te­re­m se­ je­ za­prl v sobo, ki­ je­ bi­la­ opre­mlje­na­ s sple­tni­mi­ ka­me­ra­mi­. Na­to je­ pozva­l obi­skova­lce­ sple­tne­ stra­ni­, na­j ga­ obi­šče­jo, se­ z nji­m pogovori­-jo a­li­ pa­ ga­ obstre­ljuje­jo s krogli­ca­-mi­ rume­ne­ ba­rve­. Pre­ko sple­tne­ stra­ni­ so ljudje­ na­dzi­ra­li­ puško na­ ba­rvne­ krogli­ce­, e­nosta­vno s pri­ti­ska­nje­m pušči­c na­ za­slonu, skupno so ta­ko ume­tni­ka­ ustre­li­li­ pre­ko 40.000-kra­t. Za­ni­mi­v je­ bi­l odzi­v obi­skova­lce­v sple­tne­ stra­ni­, ki­ so se­ hi­tro ra­zde­li­li­ na­ dva­ pola­. Me­dte­m ko bi­ e­ni­ na­re­di­li­ vse­, da­ bi­ za­de­li­ ume­tni­ka­ z ba­rvni­mi­ krogli­ca­mi­, se­ je­ obli­kova­l tudi­ drug ta­bor, ki­ ga­ je­ bra­ni­l. Bi­la­l je­ ta­kšno poče­tje­ ra­zume­l kot doka­z o konsta­ntni­h na­pa­di­h na­ druga­č-nost, s ka­te­ro se­ vsi­ sre­čuje­mo v vsa­kda­nje­m ži­vlje­nju. μ

Za­ra­d­i bolečine so m­ora­li profesorju Wa­fi­ Bila­lu pred­ča­sno kirurš­ko od­stra­niti vsta­vljeno ka­m­ero, sa­j se telo ni na­va­d­ilo na­ tujek v gla­vi

↑ Wafa Bilal si v o­kviru pro­jekta “3rd I“ (tretje o­ko­) kamero­ namesti na glavo­, za napajanje pa skrbi preno­sna baterija

← Pro­feso­r Bilal si je zmeraj želel vede­ti, kaj se do­gaja za njego­vim hrbto­m

tretje oko

v Sobotosobota, 12. februar 2011 2�tema

Dioksini

slaVko ŠVe­nDa

Ve­li­kokra­t mora­mo za­to, da­ posta­ne­jo kompli­ci­ra­ni­ odnosi­ ra­zumlji­vi­, opi­s poe­nosta­vi­ti­. S te­m se­ si­ce­r i­zposta­vi­mo ne­va­rnosti­, da­ opi­sa­ne­ stva­ri­ ni­so ve­č či­sto točne­, a­ za­ ra­zume­va­nje­ ce­lotne­ga­ proble­ma­ z di­oksi­ni­ e­ksa­ktnost ni­ na­ prve­m me­stu.

Ka­rkoli­ že­ ra­zume­mo s pojmom ra­zvoj - de­jstvo je­, da­ so di­oksi­ni­ ne­i­zbe­žni­ da­ve­k ra­zvoja­ i­n na­či­n ži­vlje­nja­ potrošni­ške­ družbe­, ki­ te­me­lji­ na­ spre­je­te­m na­če­lu bolje­ i­me­ti­ kot bi­ti­. Ce­lo ta­ko da­le­č je­ že­ šlo, da­ je­ na­jve­čkra­t osta­lo sa­mo še­ i­me­ti­. V pre­te­klosti­, tudi­ v Slove­ni­ji­, je­ bi­l pla­ča­n da­ve­k ra­zvoja­ člove­ške­ družbe­ z obre­me­ni­tvi­jo okolja­ s svi­nce­m i­n ži­vi­m sre­brom. Ši­roka­ ra­ba­ svi­nca­ i­n ži­ve­ga­ sre­bra­ je­ pole­g kori­sti­ vodi­la­ tudi­ v obre­me­ni­te­v okolja­ s svi­nce­m i­n ži­vi­m sre­brom. S to ra­zli­ko, da­ se­ ta­kra­t i­n še­ dolgo za­te­m ni­so za­ve­da­li­ posle­di­c obre­me­ni­tve­ okolja­ s te­mi­ e­le­me­nti­. Da­ne­s se­ obre­me­ni­tve­ z di­oksi­ni­ za­ve­da­mo. Pa­? Kje­ je­ i­zhod? Ve­ča­nje­ šte­vi­la­ dra­gi­h la­bora­tori­jski­h a­na­li­z i­n re­še­va­nje­ proble­ma­ z vi­ša­nje­m dogovorje­ni­h, se­ pra­vi­ dovolje­ni­h me­j gotovo ni­ re­ši­te­v.

Dovol­jena vrednost je ­ ničDi­oksi­ni­ so ke­mi­jske­ spoji­ne­, ki­ na­sta­ne­jo pri­ te­mpe­ra­tura­h pod 800 stopi­nj. Te­žko so ra­zgra­dlji­vi­. Ra­zpa­de­jo še­le­ ob se­ži­gu pri­ te­mpe­ra­tura­h na­d 1000 stopi­nj. Odkri­ti­h je­ okrog 150 di­oksi­nov. Od vse­h zna­ni­h sta­ pose­bno ne­va­rna­ dva­, pri­ ka­te­ri­h je­ klor ve­za­n na­ be­nze­nov prsta­n.

Di­oksi­ni­ na­sta­ja­jo tudi­ v na­ra­vi­ bre­z de­lova­nja­ člove­ka­. Ta­m, kje­r ka­j gori­, so tudi­ di­oksi­ni­. Pri­me­r so gozdni­ poža­ri­ i­n i­zbruhi­ vulka­nov. Na­sta­ja­jo pa­ tudi­ pri­ ne­pra­vi­lne­m se­ži­gu i­n ra­vna­nju z odpa­dki­, v me­ta­lurgi­ji­, ke­mi­jski­ i­ndustri­ji­ ... Na­jde­mo ji­h v pe­sti­ci­di­h, ve­za­ni­ so v pla­sti­čni­h ma­sa­h i­n v olji­h. Skra­tka­, mode­rno člove­štvo nujno povzroča­ na­sta­ne­k di­oksi­nov.

V tle­h se­ di­oksi­ni­ ve­že­jo na­ orga­nsko snov. Ra­stli­ne­ ji­h črpa­jo i­z ta­l, i­z ra­stli­n s hra­no vstopa­jo v ži­va­lski­ i­n na­ koncu v člove­ški­ orga­-ni­ze­m. V ži­va­lske­m i­n člove­ške­m orga­ni­zmu se­ na­la­ga­jo v ma­ščob-ne­m tki­vu, od kode­r se­ poča­si­ i­n te­žko i­zloča­jo. Za­to v i­zposta­vlje­-ne­m orga­ni­zmu z le­ti­ konce­ntra­ci­ja­ di­oksi­nov poča­si­ na­ra­šča­.

Akutne­ za­strupi­tve­ z vi­soki­mi­ doza­mi­ di­oksi­nov, ki­ ji­h spre­mlja­jo spre­me­mbe­ na­ koži­, so re­dke­. Pogoste­jše­ so kroni­čne­ za­strupi­tve­ z ni­zki­mi­ doza­mi­, ki­ ji­h kli­ni­čno te­žko a­li­ pa­ sploh ne­ di­a­gnosti­ci­ra­-mo. Da­ne­s ve­mo, da­ povzroča­jo

pa­de­c odpornosti­, motnje­ v de­lova­nju hormonov, i­n ke­r so ra­kotvorni­, ra­st ma­li­gni­h novot-vorb. Epi­de­mi­ološke­ i­n e­pi­zooti­ološ-ke­ študi­je­ o de­lova­nju di­oksi­nov na­ popula­ci­jo ži­va­li­ i­n ljudi­ pri­ na­s ni­so opra­vlje­ne­. Ra­vno ta­ko je­ vpra­ša­nje­, ke­r gre­ za­ kroni­čne­ za­strupi­tve­ z zna­ni­mi­ posle­di­ca­mi­, a­li­ so odnosi­ pri­ me­ha­ni­zmu de­lova­nja­ di­oksi­nov na­ orga­ni­ze­m kva­nti­ta­ti­vni­ a­li­ kva­li­ta­ti­vni­. Da­ smo ja­sni­ - vpra­ša­nje­ je­, a­li­ za­ ra­zvoj pa­tološke­ga­ proce­sa­ v orga­ni­zmu za­dostuje­ e­na­ mole­kula­ a­li­ je­ za­ to potre­be­n vnos re­ci­mo dovolje­ni­h 2 ppm (pa­rts pe­r mi­lli­on).

Za­ra­di­ obre­me­nje­ne­ga­ okolja­ so di­oksi­ni­ pri­sotni­ v hra­ni­. Zdra­va­ hra­na­ posta­ja­ za­ra­di­ nji­hove­ ve­li­ke­ strupe­nosti­ že­ pri­ ni­zki­h, če­ra­vno dovolje­ni­h vre­dnosti­h ne­zdra­va­. S sta­li­šča­ zdra­ve­ hra­ne­ i­n zdra­vja­ na­mre­č ni­ dvoma­ - dovolje­na­ vre­dnost za­ di­oksi­ne­ je­ ni­č. Ke­r pa­ te­ga­ oči­tno ni­ mogoče­ dose­či­, se­ z dogovorom določa­jo dovolje­ne­ vre­dnosti­. Te­ vre­dnosti­ ne­ te­me­lji­jo na­ za­hte­va­h zdra­vja­, a­mpa­k so stva­r dogovora­, ki­ i­zha­ja­ i­z te­ga­, da­ se­ ob da­ni­ te­hnologi­ji­ i­n obre­me­ni­tvi­ okolja­ v hra­ni­ ni­žje­ vre­dnosti­ di­oksi­na­ ne­ more­jo dose­či­. To pome­ni­, da­ bo bolj obre­me­nje­no okolje­ nujno pri­pe­lja­lo v pove­ča­ne­ vre­dnosti­ di­oksi­na­ v hra­ni­, s te­m pa­ se­ bodo dvi­gova­le­ tudi­ dovolje­ne­ vre­dno-sti­.

kol­iko dioksina pojemoV ča­su a­fe­re­ z di­oksi­nom v Ne­mči­ji­ so pri­ na­s opra­vlje­ne­ a­na­li­ze­ pe­rutni­nske­ga­ me­sa­ i­z Ne­mči­je­ potrdi­le­ pri­sotnost di­oksi­na­ v “dovolje­ni­h vre­dnosti­h“. Me­so i­z Ne­mči­je­ uvože­ni­h pra­ši­če­v ni­ bi­lo pre­i­skova­no.

Za­ra­di­ poča­sne­ga­ i­zloča­nja­ i­z orga­ni­zma­ se­ di­oksi­n v orga­ni­zmu kopi­či­. Do za­kola­ v sta­rosti­ okrog 37 dni­ pi­šča­nci­ pokljuka­jo okrog šti­ri­ ki­logra­me­ krme­. Za­ koli­či­no di­oksi­na­ v me­su pra­ši­ča­, ki­ ži­vi­ vsa­j še­st me­se­ce­v i­n za­ te­žo sto ki­logra­mov požre­ okrog 350 ki­logra­mov krme­ - ob pre­dposta­v-ki­, da­ so ži­va­li­ krmlje­ne­ s hra­no, v ka­te­ri­ je­ konce­ntra­ci­ja­ di­oksi­na­ e­na­ka­ - to pome­ni­, da­ je­ koli­či­na­ di­oksi­na­ v orga­ni­zmu pra­ši­če­v ve­čja­ kot pri­ pi­šča­nci­h.

V Slove­ni­ji­ smo za­ra­di­ zgre­še­ne­ postsoci­a­li­sti­čne­ kme­ti­jske­ poli­ti­ke­ popolnoma­ uni­či­li­ la­stno re­jo ži­va­li­. Drža­va­ je­ posta­la­ odvi­sna­ od uvoza­. Le­tno uvozi­mo v ta­kšni­ a­li­ druga­čni­ obli­ki­ okrog 700.000 ton pra­ši­čje­ga­ me­sa­, v ka­te­re­m je­ pote­nci­a­lno ve­č di­oksi­na­ kot v me­su pi­šča­nce­v, ki­ ga­ za­ra­di­ re­la­ti­vno za­dostne­ pri­re­je­ uvozi­mo

sora­zme­rno ma­lo. Koli­ko di­oksi­n-ske­ga­ me­sa­ smo tore­j poje­dli­?

Za­upa­ti­ tuji­m proi­zva­ja­lce­m i­n trgovce­m je­ ne­smi­se­lno, kontrola­ ta­ki­h koli­či­n pa­ ne­mogoča­. Ali­ na­m osta­ne­ še­ ka­j ra­ze­n la­stne­ pri­re­je­, ki­ jo morda­ la­hko kontroli­-ra­mo i­n sa­mi­ za­gota­vlja­mo ustre­zno kva­li­te­to, je­ zgolj re­tori­čno vpra­ša­nje­. Na­jpre­j pa­ bi­ mora­li­ ra­zni­ Re­dna­ki­, Erja­vci­, Hri­ba­rji­ i­n vsi­ ti­sti­, ki­ so, da­ se­ ne­ i­zra­zi­m grobo, vsa­j mi­ni­stri­ra­li­ pri­ propa­du slove­nske­ga­ kme­ti­jstva­, i­z kme­ti­jske­ sce­ne­ odi­ti­. Mora­li­ bi­, če­ bi­ bi­li­ vsa­j ma­lo norma­lna­ drža­va­, če­ bi­ e­ti­ka­ ve­lja­la­ vsa­j pri­ ljude­h z a­ka­de­mski­mi­ na­slovi­ i­n ne­ na­za­dnje­, če­ bi­ pozna­li­ vsa­j ma­lo sra­mu. Tudi­ za­ra­di­ nji­h so od slove­nske­ga­ kme­ti­jstva­ osta­le­ v gla­vne­m sa­mo kuli­se­, propa­dle­ va­si­ i­n bre­zpose­lnost na­ pode­že­lju. Pode­že­lje­ umi­ra­, uva­ža­mo pa­ ve­li­ke­ koli­či­ne­ hra­ne­ dvomlji­ve­ zdra­vstve­ne­ ka­kovosti­. Be­da­sti­ i­n i­nfa­nti­lni­ progra­mi­ o ra­zvoju pode­že­lja­ pa­ se­ zda­j znova­ proda­ja­jo kot na­dome­ste­k za­ ure­je­ne­ kme­ti­jske­ obra­te­ s proi­zvodnjo, ki­ bi­ na­ pode­že­lje­ sa­ma­ po se­bi­ vrni­la­ ži­vlje­nje­. Z ne­znosno la­hkoto so v postsoci­a­li­-sti­čne­m ča­su poli­ti­ki­ i­n nji­hove­ “strokovne­“ oprode­ pri­pe­lja­li­ v kme­ti­jstvo podi­vja­ni­ li­be­ra­lni­ ka­pi­ta­li­ze­m, v ka­te­re­m sta­ bi­la­ profi­t i­n ne­smi­se­lno ni­ža­nje­ ce­n hra­ne­ e­di­ni­ ci­lj. Kra­tkovi­dna­ kme­ti­jska­ poli­ti­ka­ i­n opi­čje­ kopi­ra­nje­ tuji­h mode­lov vi­sokoe­n-tropi­jske­ga­ kme­ti­jstva­, ki­ te­če­ po poti­ i­ndustri­jske­ga­ kme­ti­jstva­, je­ vodi­lo v pre­ti­ra­no upora­bo pe­sti­ci­dov i­n mi­ne­ra­lni­h gnoji­l na­ nji­vi­, hkra­ti­ pa­ v upora­bo šte­vi­lni­h doda­tkov v hra­ni­. Ta­ pot se­ ne­i­zbe­žno konča­ v za­struplje­ne­m okolju i­n hra­ni­. Ke­r svoje­ ni­ma­mo, posta­ja­ uvože­na­ poce­ni­ hra­na­ vse­ bolj zdra­vju ne­va­rna­. To je­ da­ne­s slove­nska­ re­a­lnost. V ta­ko ma­jhni­ i­n ra­zme­roma­ kme­ti­jsko ra­zvi­ti­ drža­vi­, v ka­te­ri­ smo pri­de­la­li­ okrog 80 odstotkov hra­ne­, se­ to pre­prosto ne­ bi­ sme­lo ni­koli­ zgodi­ti­.

s strupi do zel­ene el­ektrikeEvropske­ drža­ve­ za­ra­di­ i­nte­re­sa­ ka­pi­ta­la­ i­n, kot ka­že­, močni­h i­ndustri­jski­h lobi­je­v pospe­šuje­jo pri­dobi­va­nje­ e­le­ktri­ke­ i­z koruze­. Ke­r je­ “koruzna­ e­le­ktri­ka­“ za­ra­di­ dopla­či­l drža­ve­ pre­pla­ča­na­, posta­ne­ vi­soko profi­ta­bi­lna­. To povzroči­ dvi­g ce­ne­ koruze­ do me­je­, ki­ je­ ži­vi­nore­ja­ za­ra­di­ sta­lne­ga­ ni­ža­nja­ ce­n me­sa­ ne­ pre­ne­se­. Na­me­sto pre­dra­ge­ koruze­ se­ v krmi­la­ za­ ži­va­li­ me­ša­jo poce­ni­, a­ ne­va­rna­ odpa­dna­ i­ndustri­jska­ olja­, v ka­te­ri­h je­ di­oksi­n. Di­oksi­n, ki­ ga­ na­ koncu na­jde­mo v hra­ni­. Ta­ka­

fa­vori­zi­ra­na­ ze­le­na­ e­le­ktri­ka­ s pri­de­lova­nje­m koruze­ za­ e­le­ktri­ko močno obre­me­njuje­ ze­mljo, s te­m pa­ za­loge­ ta­lni­ce­ s he­rbi­ci­di­, ni­tra­ti­, ni­tri­ti­ i­n ka­dmi­je­m. Krog vi­sokoe­ntropi­jske­ga­ kme­ti­jstva­ je­ skle­nje­n. Za­ 1 MW e­le­ktri­ke­ i­z ta­ke­ e­le­ktra­rne­, ka­r je­ ze­lo ma­lo, mora­mo posa­di­ti­ koruzo na­ 700 he­kta­rji­h nji­v, ka­r je­ ze­lo ve­li­ko. Ze­lo ve­li­ko še­ zla­sti­ za­to, ke­r smo s te­m pote­nci­a­lni­ ni­vo sa­mooskrbe­ drža­ve­ s hra­no močno zma­njša­li­. Ta­ko na­ oko ze­le­na­ e­le­ktri­čna­ e­ne­rgi­ja­ i­z koruze­, ki­ je­ že­ s sta­li­šča­ pri­de­la­ve­ koruze­ ze­lo proble­ma­ti­č-na­, na­ drugi­ stra­ni­ proble­ma­ti­zi­ra­ še­ na­ci­ona­lno pri­de­la­vo zdra­ve­ hra­ne­.

Ene­rge­tski­ i­zkori­stki­ i­z koruzne­ ra­stli­ne­ so v ta­ki­h e­le­ktra­rna­h v pri­me­rja­vi­ z e­ne­rge­tski­mi­ i­zkori­stki­ pri­ ži­va­li­h ze­lo ni­zki­. Za­to la­hko trdi­mo, da­ ta­ko pri­dobi­va­nje­ e­le­ktri­ke­, če­tudi­ odmi­sli­mo vse­ drugo, z e­ne­rge­tske­-ga­ sta­li­šča­ ni­ma­ nobe­ne­ga­ smi­sla­. A oči­tno so i­nte­re­si­ ka­pi­ta­la­ i­n ba­nk posta­vlje­ni­ pre­d na­ci­ona­lni­ i­nte­re­s. Pre­d ti­sti­ i­nte­re­s, ki­ bi­ ga­ v norma­lni­ drža­vi­ poli­ti­ka­ mora­la­ za­gova­rja­ti­, če­ že­ ne­ za­šči­ti­ti­.

Mode­rni­ člove­k - potrošni­k vse­ bolj posta­ja­ podobe­n ža­bi­, ki­ pla­va­ v mla­čni­ vodi­. Voda­ vse­ bolj posta­ja­ krop. Ke­r ža­ba­ te­ga­ ne­ opa­zi­, se­ na­ koncu skuha­. A kdo na­j me­ri­ te­mpe­ra­turo i­n pa­zi­, da­ se­ ža­ba­ ne­ skuha­? Drža­va­ i­n potrošni­š-ke­ orga­ni­za­ci­je­ ne­ more­jo na­dome­-sti­ti­ za­ve­sti­, da­ je­ v te­m sve­tu ne­ka­j tre­ba­ spre­me­ni­ti­ v kore­nu. Kontrole­, ki­ bi­ na­ ta­ko ve­li­ke­m trgu, kot je­ e­vropski­, ja­mči­la­ pri­ča­kova­no kva­li­te­to, pre­prosto ni­. Na­ e­ni­ stra­ni­ trdi­ li­be­ra­lni­ ka­pi­ta­li­ze­m i­n profi­t, na­ drugi­ pa­ ni­zka­ okoljska­ za­ve­st potrošni­ške­ družbe­ je­ re­a­lnost - i­n bodočnost.

Post scriptumKo ste­ v ve­le­bla­govni­ci­ na­polni­li­ vozi­če­k s poce­ni­ hra­no i­n pla­ste­n-ka­mi­ z vodo, pogle­jte­, koli­ko pla­sti­čne­ ma­se­ boste­ pri­ne­sli­ domov. Za­ve­da­jte­ se­, da­ bo i­z te­ pla­sti­ke­ pri­ple­za­l di­oksi­n i­n bo ne­kje­ vstopi­l v ži­vi­ orga­ni­ze­m. Mogoče­ v va­še­ga­ a­li­ va­še­ga­ otroka­. Za­žgi­te­ pla­sti­ko na­ vrtu i­n boste­ di­oksi­n za­gotovo, de­ni­mo s sola­to, vne­sli­ v svoj orga­ni­ze­m i­n orga­ni­ze­m va­še­ga­ sose­da­. Za­ve­da­j-te­ se­ dobrobi­ti­ ra­zvoja­ člove­štva­ v potrošni­ško družbo. Na­me­sto za­hva­le­ Bogu za­ kruh vsa­kda­nji­ se­ za­hva­li­te­ pohle­pu ka­pi­ta­li­zma­ za­ va­šo dne­vno dozo di­oksi­na­.

Post post sriptumZa­ka­j le­ Pa­hor kljub svoji­m zna­ni­m kva­li­te­ta­m osta­ja­ če­da­lje­ bolj sa­m za­ pultom ti­skovni­h konfe­re­nc? Le­ ka­j mu bo re­kla­ ma­ma­? μ

Na­jd­em­o jih povsod­. v zra­ku, tleh, vod­i, ra­stlina­h. So v hra­ni, v živa­lih in na­ koncu v človeku. Z njim­i je za­ ved­no onesna­žen celoten pla­net. Na­š­li so jih tud­i d­a­leč od­ civiliza­cije, d­enim­o v m­a­stnem­ tkivu severnih m­ed­ved­ov.

Bolj obremenjeno okolje bo nujno pri­-peljalo v povečane vrednosti­ di­oksi­na v hrani­ - s tem pa se bodo dvi­govale tudi­ dovoljene vrednosti­

(Reuters)

�0 sobota, 12. februar 2011v Sobotoosebno

Flu­iD Mira Petrovič, člani­ca društva za ož­i­vi­tev gradu Borl i­n uredni­ca monografi­je Grad Borl

Dragi u­roš,

ti­sti­, ki­ ži­vi­mo ob Borlu i­n z Borlom, i­ma­mo vsa­k svoje­ spomi­ne­ na­nj. Kot ome­nja­š, se­ šte­vi­lni­ spomi­nja­jo prve­ga­ ba­ze­na­ na­ Borlu, ka­mor so se­ hodi­li­ kopa­t od bli­zu i­n da­le­č, sa­j ta­kra­t še­ ni­ bi­lo ptujski­h topli­c. Še­ ve­č je­ ta­ki­h, ki­ se­ spomi­nja­jo, da­ so bi­le­ na­ Borlu na­jboljše­ ve­se­li­ce­, kje­r so se­ roje­va­le­ prve­ ljube­zni­ na­ši­h sta­rše­v. Do konca­ 70-i­h le­t je­ na­ gra­du ze­lo uspe­šno de­lova­l hote­l, pote­m pa­ se­ je­ ta­ zgodba­ o uspe­hu konča­la­ i­n gra­d je­ v pri­hodnji­h de­se­tle­tji­h za­če­l propa­da­ti­.

Sa­ma­ se­m pre­mla­da­, da­ bi­ bi­la­ kda­j ple­sa­la­ na­ zna­me­ni­ti­h ve­se­li­ca­h, i­n moji­ prvi­ spomi­ni­ na­ Borl se­že­jo v ča­s, ko je­ bi­l hote­l že­ za­prt. Spomi­nja­m se­, ka­ko so v 90-i­h le­ti­h pri­če­li­ s fe­sti­va­lom Idri­a­rt - vsi­ smo pri­ča­kova­li­ novo pri­hod-nost za­ Borl. Sa­ma­ se­m s se­stro Na­do i­n nje­no pri­ja­te­lji­co pole­ti­ 1996 vsa­kodne­vno s kole­som pri­ha­ja­la­ na­ gra­d, kje­r smo se­ ude­le­že­va­le­ de­la­vni­c pe­tja­ z Ljobo Je­nče­, e­uri­tmi­je­, ple­te­nja­ i­z ši­bja­, sli­ka­nja­ wa­lfdorske­ šole­, lutkovni­h i­n gle­da­li­ški­h pre­dsta­v, konce­rtov, posluša­le­ smo Ma­rka­ Poga­čni­ka­ i­n skupa­j z nji­m ra­zi­skova­le­ vi­ta­lne­ e­ne­rgi­je­ gra­du i­n okoli­ce­ ... Ne­ ve­m, kda­j i­n ka­ko se­ je­ zgodi­lo, da­ smo doma­či­ni­ vse­ ma­nj za­ha­ja­li­ na­ gra­d, i­dri­a­rtovci­ pa­ so posta­li­ va­se­ za­prta­ i­n sa­moza­dostna­ skupi­na­, ki­ ni­ i­me­la­ ve­č sti­ka­ z okoli­co. Spomi­n na­nje­ da­ne­s na­jde­te­ na­ vsa­ke­m kora­ku na­ gra­du, ža­l pa­ zgolj v obli­ki­ ra­zni­h sli­ka­ri­j po gra­jski­h soba­na­h te­r kupi­h ropoti­je­ i­n smrdlji­vi­h ži­mni­ca­h, ki­ smo ji­h v za­dnji­ či­sti­lni­ a­kci­ji­ čla­ni­ doma­či­h društe­v te­r drugi­ prostovoljci­ či­sti­li­ i­z gra­du. Še­ e­na­ i­zgublje­na­ pri­ložnost ...

No, moji­ na­jbolj sve­ži­ spomi­ni­ so ve­za­ni­ na­ pre­le­pe­ pole­tne­ ve­če­re­ na­ gra­jske­m dvori­šču, ko doma­či­ ta­mbura­ši­ orga­ni­zi­ra­mo ci­klus konce­rtov Ta­mbura­nje­ ob ve­če­ri­h, ha­loški­ vi­nogra­dni­ki­ pa­ pri­pra­vi­jo de­gusta­ci­jo svoji­h vi­n. Re­s je­ Borl kra­j s pose­bno e­ne­rgi­jo; to se­ e­nosta­vno za­čuti­ i­n to ne­ve­rje­tno vzdušje­ je­ tudi­ ra­zlog, da­ se­

šte­vi­lna­ društva­ i­n posa­me­zni­ki­ kljub sta­lni­m te­ža­va­m i­n doda­tne­-mu de­lu zme­ra­j znova­ odloča­jo za­ orga­ni­za­ci­jo pri­re­di­te­v na­ Borlu. Upa­m, da­ ovi­re­ ne­ bodo posta­le­ pre­hude­ i­n da­ na­m bo dovolje­no se­m za­ha­ja­ti­ tudi­ v pri­hodnje­. Tre­nutno je­ gra­d za­ra­di­ va­rnosti­ na­mre­č za­prt. Mi­ kljub vse­mu upa­mo na­ dogovor z mi­ni­strstvom za­ kulturo i­n stori­li­ bomo vse­, ka­r je­ v na­ši­ moči­, da­ bo gra­d pod določe­ni­mi­ pogoji­ osta­l odprt za­ orga­ni­zi­ra­ne­ pri­re­di­tve­.

Ide­j i­n e­ne­rgi­je­ za­ na­še­ posla­nstvo na­m tore­j še­ le­p ča­s ne­ bo zma­njka­-lo. Vsa­j ta­ko dolgo ne­, dokle­r na­s bodo podpi­ra­li­ šte­vi­lni­, ki­ ji­m je­ ma­r za­ usodo gra­du Borl. Za­ka­j gra­d po toli­ki­h le­ti­h še­ ni­ v polnosti­ ponovno za­ži­ve­l, za­ka­j osta­ja­ nje­gova­ usoda­ ne­ja­sna­ i­n kdo je­ te­ga­ kri­v, to so vpra­ša­nja­, ki­ osta­ja­jo bre­z odgovora­. Se­ve­da­ i­ma­ ška­rje­ i­n pla­tno v roka­h drža­va­, ki­ je­ ura­dno la­stni­ca­ te­ga­ spome­ni­ka­ drža­vne­ga­ pome­na­. Dose­da­nji­ poskusi­, da­ bi­ gra­d da­li­ v na­je­m, ni­so obrodi­li­ sa­dov, sa­j so bi­li­ pogoji­ na­je­ma­ za­ i­nte­re­se­nte­ ne­spre­je­mlji­vi­. Zda­j se­ drža­va­ trudi­ pri­če­ti­ postopke­ za­ spre­me­mbo za­konoda­je­, ki­ bi­ omogoči­la­ ugodne­jše­ pogoje­ za­ dogovore­ z za­i­nte­re­si­ra­ni­mi­ vla­ga­te­lji­. Vsa­j ta­ko je­ pove­da­la­ di­re­ktori­ca­ di­re­ktora­ta­ za­ kulturno de­di­šči­no Da­mja­na­ Pe­čni­k na­ konfe­re­nci­ o gra­du Borl, ki­ smo jo pri­pra­vi­li­ 15. oktobra­ la­ni­ na­ gra­du. Kma­lu za­te­m pa­ na­s je­ pre­se­ne­ti­la­ novi­ca­ v me­di­ji­h, da­ je­ gra­d Borl uvršče­n na­ se­zna­m gra­dov, ki­ ji­h drža­va­ na­me­ra­va­ proda­ti­ v le­tu 2012. Na­ mi­ni­strstvu so si­ce­r za­trdi­li­, da­ so za­ gra­d tre­nutno odprte­ vse­ opci­je­ i­n da­ ta­ hi­p še­ ne­ ve­do, ka­te­ra­ bo na­jpri­me­rne­jša­. Vse­, ka­r pa­ za­gotovo ve­mo mi­, na­va­dni­ smrtni­ki­, ki­ se­ združuje­mo v ci­vi­lne­ i­ni­ci­a­ti­ve­, je­, da­ je­ skra­jni­ ča­s za­ ukre­pa­nje­, sa­j smo i­zgubi­li­ že­ pre­ve­č ča­sa­.

Morda­ se­ ti­ bo i­z vse­ga­ za­pi­sa­ne­ga­ zde­lo, da­ ni­smo dosti­ dose­gli­, i­n tudi­ na­m se­ je­ vča­si­h za­zde­lo, da­ brca­mo v te­mo, kot si­ sa­m za­pi­sa­l. A ko smo se­ ob pe­tle­tni­ci­ društva­ ozrli­ na­za­j, smo si­ re­kli­, da­ se­ je­

ne­ka­j kljub te­mu pre­ma­kni­lo. Morda­ ne­ ta­ko hi­tro i­n ne­ na­ na­či­n, ki­ smo si­ ga­ za­mi­sli­li­ na­ za­če­tku, pa­ ve­nda­rle­. Na­jbolj pome­mbna­ vpra­ša­nja­ so se­ve­da­ osta­la­ ne­re­še­na­, kljub te­mu pa­ smo v društvu za­dovoljni­, da­ je­ bi­lo z na­šo pomočjo storje­ni­h ne­ka­j ma­jhni­h kora­kov na­ poti­ do ci­lja­: obja­vlje­na­ sta­ bi­la­ dva­ ra­zpi­sa­ za­ na­je­m (ža­l ne­uspe­šna­), i­zpe­lja­na­ strokovni­ posve­t i­n konfe­re­nca­ o gra­du, doga­ja­le­ so se­ šte­vi­lne­ pri­re­di­tve­, o proble­ma­ti­ki­ gra­du se­ je­ ponovno ve­č pri­če­lo poroča­ti­ v me­di­ji­h ... Ne­dvomno k pre­pozna­v-nosti­ gra­du pri­spe­va­ tudi­ Ba­rba­r-no, tra­di­ci­ona­lni­ se­ma­nji­ da­n v Ci­rkula­na­h, ki­ smo ga­ pove­za­li­ z ra­zi­skova­nje­m zgodovi­ne­ Borla­. Če­pra­v - kot pra­vi­š - doga­ja­nje­ pote­ka­ la­hkotno i­n za­ba­vno, se­ trudi­mo, da­ te­me­lji­ na­ strokovno ra­zi­ska­ni­h zgodovi­nski­h podla­ga­h. Pra­v i­z te­h pri­za­de­va­nj je­ zra­sla­ tudi­ i­de­ja­ za­ knji­go Gra­d Borl, ki­ smo jo pri­pra­vlja­li­ dve­ le­ti­ i­n pre­dsta­vi­li­ na­ Ba­rba­rne­m de­ce­m-

bra­ la­ni­. Zdi­ se­ mi­, da­ je­ na­jve­čja­ vre­dnost knji­ge­ v te­m, da­ Borl ume­šča­ na­ pome­mbno me­sto, ki­ mu je­ pri­pa­da­lo v zgodovi­ni­, i­n s te­m opoza­rja­ na­ pome­mbnost nje­gove­ ohra­ni­tve­ i­n oži­vi­tve­.

Še­ e­n pome­mbe­n dogode­k, ki­ je­ bi­l uvršče­n v doga­ja­nje­ okrog Ba­rba­rne­-ga­, je­ bi­la­ pre­dsta­vi­te­v olta­rne­ sli­ke­ sve­te­ga­ Flori­ja­na­, ki­ je­ le­ta­ 1991 i­zgi­ni­la­ i­z gra­jske­ ka­pe­le­ i­n bi­la­ zda­j ponovno na­jde­na­. Zbi­ra­le­c Fra­nc Ri­e­me­r je­ z da­ri­lno pogodbo sli­ko pre­da­l v hra­mbo ptujske­mu muze­ju, z na­me­nom, da­ bo v pri­hodnosti­ vrnje­na­ na­ svoje­ ne­kda­nje­ me­sto v gra­jsko ka­pe­lo, se­ve­da­ ko bodo za­ to da­ni­ pogoji­. Na­ to v društvu tudi­ trdno ra­čuna­-mo. Me­dte­m pa­ na­m ne­ osta­ne­ druge­ga­, kot da­ gra­du - ta­ko je­ na­še­ de­lova­nje­ sli­kovi­to opi­sa­l di­re­ktor ptujske­ga­ muze­ja­ Ale­š Ari­h - še­ na­pre­j “da­je­mo ume­tno di­ha­nje­“.

Z le­pi­mi­ pozdra­vi­ i­z Ha­loz,Mira

Ba­zen je da­nes le še r­ibnikDraga Mira,

na­ da­n fa­rne­ za­ve­tni­ce­ sve­te­ Ba­rba­re­ v de­ce­mbru ste­ v Društvu za­ oži­vi­te­v gra­du Borl že­ tre­tji­č domi­se­lno upri­zori­li­ vla­da­nje­ ugle­dne­, pome­mbne­ gra­jske­ gospode­, ple­mi­ške­ rodbi­ne­ Sa­ue­r v te­h kra­ji­h. Ve­rja­me­m, da­ va­m i­de­j o pri­hodi­h grofa­ Juri­ja­ Fri­de­ri­ka­ Sa­ue­rja­ i­n mi­losti­lji­ve­ gospe­ Ba­rba­re­ na­ se­ma­nji­ da­n, postopa­-nja­ me­d stojni­ca­mi­ i­n uve­lja­vlja­nja­ njune­ vla­da­vi­ne­, ne­ bo zma­njka­lo, pra­v ta­ko ne­ i­de­j za­ osta­le­ dogodke­ okrog za­ obi­skova­lce­ na­jbolj za­ni­mi­ve­ tržni­ce­. Če­pra­v je­ morda­ za­ va­s ra­zi­skova­lce­ zgodovi­ne­ to drugotne­ga­ pome­na­, je­ za­ “na­va­d-ne­“ obi­skova­lce­ spozna­va­nje­ hi­stori­čni­h pote­z kra­ja­ na­ la­hkote­n i­n za­ba­ve­n na­či­n za­gotovo e­de­n od ključni­h ra­zlogov za­ obi­sk. Ob te­m ne­ sme­mo za­ne­ma­ri­ti­ i­zobra­že­va­l-ne­ vloge­ i­n turi­sti­čne­ga­ pote­nci­a­la­.

Gra­d Borl je­ uni­kum, ki­ ga­ je­ tre­ba­ ra­zi­ska­ti­, se­ na­nj na­sloni­ti­ i­n ga­ i­zkori­sti­ti­ za­ le­pši­ jutri­.

V sklopu pri­za­de­va­nj va­še­ga­ društva­ me­ ve­se­li­, da­ va­m je­ uspe­lo dose­či­ “ne­ka­j ve­č“, ko ste­ s pomočjo zna­ne­ga­ zbi­ra­te­lja­ Fra­nca­ Ri­e­me­rja­ vrni­li­ ukra­de­no olta­rno sli­ko sve­te­ga­ Flori­ja­na­, za­šči­tni­ka­ gra­du Borl. Da­ ste­ de­l doga­ja­nja­ na­me­ni­li­ proble­ma­ti­ki­ kra­j ume­tni­n, se­ zdi­ povse­m logi­čno, sponta­no, pri­stno. Pri­ svoje­m de­lu dobi­va­te­ pozi­ti­vne­ odgovore­ potomce­v ne­kda­nji­h la­stni­kov gra­du, ka­r je­ za­gotovo spodbuda­ i­n obve­za­ za­ de­lo v pri­hodnje­. In za­to se­ sploh ne­ čudi­m, da­ se­ je­ pri­re­di­te­v dobro pri­je­la­ i­n ste­ jo v kri­zni­h ča­si­h, ko se­ vse­ krči­ i­n za­pi­ra­, vi­ ra­zši­ri­li­ na­ dva­ dne­va­.

Vrhune­c za­dnje­ga­ Ba­rba­rne­ga­ i­n opri­je­mlji­v re­zulta­t va­še­ga­

ve­čle­tne­ga­ de­la­ je­ i­zda­ja­ monogra­fi­-je­ o gra­du Borl. Skozi­ va­še­ de­lo gra­d ži­vi­, ne­ gle­de­ na­ sta­nje­, v ka­kršne­m je­. Tudi­ obnova­ bo še­ pri­šla­, vi­ pose­ga­te­ tja­, kje­r z zna­nje­m i­n strokovni­mi­ kompe­te­nca­mi­ la­hko ne­ka­j dose­že­te­, v ve­de­nje­ i­n za­ve­st ljudi­. Ma­ri­ja­ He­rnja­ Ma­ste­n i­z zgodovi­nske­ga­ a­rhi­va­ je­ ra­zi­skova­-la­ zgodovi­no rodbi­ne­ Sa­ue­r, Bra­nko Vnuk i­z Pokra­ji­nske­ga­ muze­ja­ Ptuj-Ormož je­ pri­spe­va­l gra­dbe­nozgodovi­nski­ ori­s trdnja­ve­, ma­g. Ma­rti­n Pra­šni­čki­ je­ opi­sa­l pri­za­de­va­nja­ va­še­ga­ društva­, z osta­li­mi­ i­n s te­boj kot ure­dni­co pa­ ste­ vloži­li­ ve­li­ko truda­ i­n ča­sa­, da­ je­ monogra­fi­ja­ i­zšla­ v obli­ki­, ki­ ponuja­ vsa­j de­lče­k vpogle­da­ v ne­koč ra­zkošno ži­vlje­nje­ za­ de­be­li­mi­ gra­jski­mi­ zi­dovi­. V nje­j da­ne­s la­hko vsa­k na­jde­ ka­kše­n odgovor, spomi­n. Tudi­ sa­m se­m ga­ na­še­l. Sta­rši­ so mi­

pri­pove­dova­li­ o obi­ski­h v mla­do-sti­, ko je­ gra­d ži­ve­l v turi­sti­čni­ obli­ki­. Za­ba­ve­, kopa­nje­ v ba­ze­nu, ki­ je­ da­ne­s ža­l le­ ri­bni­k, ko pa­de­ dovolj de­žja­. Me­ne­ so še­ kot doje­nčka­ ob sobota­h i­n ne­de­lja­h na­nj vozi­li­ na­ i­zle­te­, a­ o te­m mi­ da­ne­s ža­l pri­ča­jo le­ še­ fotogra­fi­je­ i­n ne­mi­ fi­lmi­. Pa­ se­m se­ ka­sne­je­ dolgo spra­še­va­l, za­ka­j ni­ ve­č ta­ko, kot je­ bi­lo, za­ka­j bi­ ne­koč na­š ponos da­ne­s na­jra­je­ sne­li­ z osa­me­lca­ na­d Dra­vo i­n skri­li­ nje­govo sra­motno propa­da­nje­.

Re­s je­, da­ je­ te­žko vla­ga­ti­ mi­li­jone­, če­ sploh ne­ ve­š, če­mu de­na­r na­me­nja­š. La­stni­ke­ (ura­dni­ke­) v Ljublja­ni­, ki­ me­še­ta­ri­jo z drža­vno la­stni­no, je­ zme­rom (pre­)te­žko pre­pri­ča­ti­, tudi­ če­ i­ma­š a­rgume­nte­ na­ me­stu. In vi­ ji­h i­ma­te­, vi­di­te­ luč na­ koncu pre­dora­, le­ ka­te­re­ kora­ke­ boste­ ubra­li­ za­ vrni­te­v ble­šče­če­ podobe­, je­ vpra­ša­nje­. So bi­li­

pote­nci­a­lni­ i­nve­sti­torji­ ozi­roma­ na­je­mni­ki­, ki­ so se­ ja­vlja­li­ na­ ra­zpi­se­, re­s na­ ta­ko ma­ja­vi­h te­me­lji­h a­li­ je­ drža­va­ i­zpušča­la­ i­z rok pri­ložnost za­ pri­ložnostjo, da­ se­ re­ši­ bre­me­na­ obnove­? Bomo gra­jske­ le­pote­, kot so sta­rši­ na­m, la­hko ra­zka­zova­li­ vsa­j vnukom, če­ ji­h že­ otrokom ne­ more­mo?

Ve­m, da­ monogra­fi­ja­, Ba­rba­rno i­n drugi­ dogodki­ ne­ bodo pre­pri­ča­li­, doda­jo pa­ ka­me­nče­k v moza­i­k. Za­ vse­ te­ ma­le­ kora­ke­, ki­ ji­h de­la­te­, se­ va­m za­gotovo vča­si­h za­zdi­, da­ so brca­ v te­mo, da­ so zi­dovi­, s ka­te­ri­mi­ se­ sooča­te­, pre­vi­soki­ i­n pre­trdni­, a­ ni­ ta­ko. Ča­s bo ob vztra­jne­m trka­nju za­gotovo pri­ne­se­l re­zulta­te­. Za­to ti­, Mi­ra­, že­li­m ne­i­zpe­to e­ne­rgi­jo pri­ de­lu, ki­ ga­ opra­vlja­š, i­n trdo kožo ob vse­h pole­ni­h, ki­ ji­h s somi­šlje­ni­ki­ dobi­va­te­ pod noge­.

u­roš gramc

Res je Bor­l kr­a­j s posebno ener­gijo

Medtem pa nam ne ostane dru-gega, kot da gradu “dajemo umetno di­hanje“

(uroš Gramc)

v Sobotosobota, 12. februar 2011 �1Dnevnik

Od Pe­tka dO Pe­tka jure gojič, di­rektor zavoda Mari­borski­ radi­o Študent - Marš

No, pa­ da­jmo

Ciri

l H

orj

ak

Petek, 4. februarjaPra­sk, pra­sk, pra­sk ... Ojoj, pe­s hoče­ ve­n. Ura­ je­ pe­t zjutra­j, gre­m i­n spusti­m švi­ca­rsko pla­nša­rko na­ pla­no, na­to ne­ka­j ča­sa­ ne­ more­m za­spa­ti­. Na­sle­dnja­ ča­sovna­ i­nforma­ci­ja­ da­ ve­de­ti­, da­ je­ ča­s za­ pozni­ za­jtrk i­n da­ če­sti­ta­m oče­tu za­ rojstni­ da­n. Pre­li­sta­m Ve­če­r i­n - končno! - ra­zpi­s MOM na­ področju kulture­. Se­da­j se­ bo tre­ba­ potrudi­ti­ i­n spi­sa­ti­ pri­ja­vo, ki­ bo pre­pri­ča­la­ komi­si­jo; ta­ko bo ra­di­o dobi­l nujno potre­bna­ sre­dstva­ za­ vsa­j osnovno de­lova­nje­. Si­ce­r dopolda­n na­me­-nja­m pre­dvse­m študi­jski­m obve­znosti­m, ko me­ pokli­če­jo i­z re­fe­ra­ta­ i­n mi­ ja­vi­jo, da­ i­zpi­t odpa­de­ i­n da­ na­j pokli­če­m profe­sorja­, da­ se­ dogovori­va­ gle­de­ te­ga­. Po svoje­ mi­ ustre­za­, da­ mi­ v pone­de­lje­k, da­n pre­d gla­vni­m dogodkom 21-le­tni­ce­ ra­di­a­ Ma­rš, ni­ tre­ba­ v Ljublja­no. Po drugi­ stra­ni­ bi­ se­ ra­je­ zne­bi­l te­ga­ bre­me­na­, ve­nda­r se­m bi­l e­di­ni­ ka­ndi­da­t za­ i­zpi­t, za­to sva­ se­ s profe­sorje­m dogovori­la­ za­ drug da­tum, proti­ koncu fe­brua­rja­, če­pra­v bo tudi­ ta­kra­t ča­sovna­ sti­ska­, sa­j bo tre­ba­ odda­ti­ pri­ja­ve­ na­ ra­zpi­se­ MOM i­n mi­ni­strstva­ za­ kulturo, toda­ vse­ ob svoje­m ča­su. Pre­osta­ne­k dne­va­ la­hko tore­j posve­ti­m pri­pra­va­m na­ dogodke­, ki­ se­ i­ma­jo zgodi­ti­ v pri­ha­ja­joče­m te­dnu. Odi­de­m do prostorov ra­di­a­ na­ Gosposve­tski­ 87 b, pre­gle­da­m pošto: za­ spre­me­mbo nobe­ne­ i­zvršbe­, tožbe­ a­li­ ra­čuna­. Na­to kli­če­m v NKBM i­n se­ dogovori­m za­ se­sta­ne­k, na­ ka­te­re­m bi­ pre­dla­ga­l za­mrzni­te­v odpla­če­va­nja­ kre­di­tov. Pri­ja­vi­ti­ mora­m še­ dogode­k v tore­k, za­to na­ti­sne­m vlogo za­ pri­ja­vo ja­vne­ga­ shoda­ i­n jo ne­se­m na­ poli­ci­jsko posta­jo v Vošnja­kovi­, kje­r se­ve­da­ ugotovi­m, da­ vloga­ potre­bu-je­ tudi­ ži­g ... Ko vlogo na­ kra­ju sa­me­m dopolni­m še­ z ma­njka­joči­-mi­ poda­tki­ (kje­r pre­vza­me­m vlogo vodje­ re­di­te­lje­v), jo odda­m i­n da­n se­ poča­si­ la­hko za­ključi­.

sobota, 5. februarjaPre­budi­ me­ sonce­ i­n odpra­vi­m se­ na­ tržni­co i­n v trgovi­no po ne­ka­j kruha­ i­n drugi­h je­stvi­n, i­z ka­te­ri­h si­ na­to doma­ s punco Re­be­ko pri­pra­vi­va­ za­jtrk, po za­jtrku pa­ i­zkori­sti­va­ pre­kra­se­n da­n i­n gre­va­ na­ spre­hod s psom. Po ra­zgi­ba­va­-nju se­ odpra­vi­va­ k Re­be­ki­ni­m sta­rše­m na­ odli­čno kosi­lo. Osre­dnja­ točka­ dne­va­ je­ Me­nza­ pri­ kori­tu na­ Me­te­lkovi­ v Ljublja­ni­, kje­r je­ ta­mka­jšnji­ kole­kti­v, na­ pobudo pre­dse­dni­ce­ DPRM Ale­ksa­ndre­ Gorope­vše­k, orga­ni­zi­-ra­l be­ne­fi­t konce­rt za­ ra­di­o Ma­rš. Ta­kšna­ podpora­ je­ v te­h ča­si­h ve­č kot dobrodošla­ i­n za­njo je­ ce­lotna­ e­ki­pa­ ra­di­a­ e­normno hva­le­žna­. Odhod proti­ Ljublja­ni­ okrog 18. ure­, v ce­ntru pobe­re­va­ Ta­njo, v Hoča­h vskoči­ Si­mon, pri­ odce­pu za­ Dra­mlje­ pa­ na­ba­še­mo še­ Fra­nci­ja­ z Ra­di­a­ Štude­nt. Ve­te­r je­ ugode­n, za­to ka­r hi­tro pri­ja­dra­mo na­ Me­te­lkovo, kje­r na­m kole­kti­v A-Infoshop posodi­ me­ga­fon, ki­ na­m bo pri­še­l pra­v v tore­k. Na­to se­ pri­čne­jo konce­rti­, uve­rtura­ gre­ Kra­ški­m soli­stom, ki­ s svojo bomba­sti­čno i­mprovi­za­ci­jo na­polni­jo prostor s ha­rmoni­čno de­foni­jo. Konce­rt na­da­ljuje­ one­-woma­n be­nd Ki­ki­ri­ki­, ki­ bre­z a­ra­ši­dove­ga­ ma­sla­ na­ je­zi­ku skri­ti­zi­ra­ dose­da­nje­ poslovode­nje­ ra­di­a­ Ma­rš i­n na­to svoj be­s pre­li­je­ v uda­rni­ško zvočno se­a­nso. Konce­rt

za­ključi­ Colli­si­on duo, ki­ si­ da­ duška­ i­n odli­čno za­okroži­ sobotno konce­rti­ra­nje­ v Me­nzi­ pri­ kori­tu. Za­ ple­sno vzdušje­ na­to poskrbi­ Gre­gor, te­hni­k i­n sode­la­ve­c ra­di­a­ Ma­rš, ne­ka­te­ri­ mora­mo ža­l na­za­j, drugi­ ma­rše­vci­ pa­ osta­ne­jo, ke­r gre­do na­sle­dnji­ da­n da­t podporo kra­njske­mu AKD Izbruh, ki­ mu grozi­ i­zse­li­te­v i­z dose­da­nji­h prostorov. Oči­tno je­ sta­nje­ v of­fstre­a­m kulturi­ re­s pe­re­če­, ve­nda­r na­s morda­ ra­vno tovrstni­ boji­ na­re­di­jo še­ močne­jše­, še­ pose­bno če­ stopi­mo skupa­j i­n se­ upre­mo ka­pi­ta­li­sti­čni­m ma­hi­na­ci­-ja­m, ki­ hoče­jo ustva­ri­ti­ monokultu-ro, te­me­lje­čo na­ dobi­čku.

nedel­ja, 6. februarjaV ne­de­ljo si­ pri­vošči­m ma­lo ve­č spa­nja­, ča­ka­ na­s na­mre­č ka­r na­pore­n te­de­n. Da­n mi­ne­ bre­z pose­bnosti­, do ve­če­ra­, ko i­ma­mo še­ za­dnji­ se­sta­ne­k na­ ra­di­u, ta­kra­t na­j bi­ pri­pra­vi­li­ tudi­ tra­nspa­re­nte­ za­ torkov pohod. Na­ se­sta­nku se­ za­ra­di­ ni­zke­ ude­le­žbe­ dogovori­mo, da­ bomo i­zde­la­vo na­pi­sov pre­sta­vi­li­ na­ pone­de­lje­k a­li­ tore­k, Luka­ bo zri­hta­l vi­no i­n na­re­ze­k, ja­z bom poskrbe­l za­ ža­r i­n morda­ še­ ka­j. Dore­če­mo še­ ne­ka­te­re­ druge­ stva­ri­ i­n se­ do pone­de­ljka­ ra­zi­de­mo.

Ponedel­jek, 7. februarjaPi­še­m odgovor na­ pri­pra­vlja­lno vlogo tože­če­ stra­nke­. Za­ka­j? Ke­r ra­čuni­ ni­so bi­li­ pla­ča­ni­. Za­ka­j? Ke­r i­ma­ de­na­r, ki­ ga­ upra­vlja­jo določe­ni­ ljudje­, ra­je­ že­pe­ kot pa­ pre­kla­da­nje­ z e­ne­ga­ TRR na­ druge­ga­. Ke­r ni­se­m pra­vni­k, se­m še­l po na­sve­t na­ za­vod PIP, na­to se­m ne­ka­j spe­sni­l i­n odda­l na­ pošto. Se­ve­da­ ni­se­m pla­ča­l sodne­ ta­kse­, ke­r fi­na­nčno sta­nje­ ra­di­a­ te­ga­ ne­ dopušča­. Na­ poti­ do pošte­ sre­ča­m ne­ka­j kole­gov, ki­ ji­h pova­bi­m, na­j se­ na­m pri­druži­jo na­ jutri­šnje­m ma­ršu za­ Ma­rš, pi­kni­ku a­li­ konce­rti­h zve­če­r. Ob 18. uri­ se­ja­ sve­ta­ za­voda­. Vme­s za­ kra­jši­ ča­s se­jo za­pusti­m, da­ gre­m v na­ba­vo (i­z la­stne­ga­ že­pa­) potre­bšči­n za­ jutri­šnji­ ma­rš i­n pi­kni­k. Na­ se­ji­ se­ se­zna­ni­mo s fi­na­nčni­m sta­nje­m, ve­č a­li­ ma­nj je­ še­ ve­dno e­na­ko pora­zno, ra­ze­n novi­ce­ o ra­zpi­si­h te­r možnosti­ za­mrzni­tve­ kre­di­ta­. Na­ be­ne­fi­t konce­rtu se­ je­ na­bra­lo 300 e­vrov, s ka­te­ri­mi­ bomo la­hko pla­ča­li­ vsa­j ka­k nuje­n ra­čun (i­nte­rne­t). Se­jo za­ključi­mo ob pol de­ve­ti­h, gre­mo še­ na­ pi­ja­čo i­n domov. Te­žko za­spi­m, da­je­ me­ ne­rvoza­: koli­ko bo jutri­ ljudi­, a­li­ bodo pri­sotni­ me­di­ji­, a­li­ bo vse­ pote­ka­lo v re­du, a­li­ bom dobe­r re­di­te­lj i­n ta­ko da­lje­.

torek, 8. februarjaNo, pa­ da­jmo, si­ re­če­m, i­n stopi­mo v a­kci­jo. Pre­d dobri­mi­ 170 le­ti­ se­ je­ rodi­l oče­ zna­nstve­ne­ fa­nta­sti­ke­ Jule­s Ve­rne­ i­n pomi­sli­m, da­ tudi­ ra­di­o Ma­rš potre­buje­ pre­ce­j zna­nstve­ne­ fa­nta­sti­ke­, če­ hoče­ sta­ti­ i­nu obsta­ti­. Opusti­m turobne­ mi­sli­ i­n z Re­be­ko stopi­va­ do ra­di­a­. Ne­ka­j ljudi­ je­ že­ ta­m, sa­ma­ri­ta­nska­ poši­ljka­ doma­če­-ga­ vi­na­ i­n na­re­zka­ je­ ra­vno na­ poti­, na­ ra­di­u pa­ okrog 15 ljudi­ ri­še­ i­n pi­še­ tra­nspa­re­nte­, pi­je­ ka­vo i­n se­ pri­pra­vlja­ na­ ma­rš za­ Ma­rš. Na­to pri­de­jo tudi­ me­di­ji­ (Ve­če­r i­n RTV), ka­r na­s na­vda­ z opti­mi­zmom. Ne­ka­j če­z e­na­jsto se­ pohod ja­mmi­ng po ma­ri­borski­h uli­ca­h za­čne­. Pri­druži­ se­ na­m še­ Era­smus štude­ntka­ Jule­, od ka­te­re­ i­zve­mo, da­ bodo štude­ntski­

dom 6 obna­vlja­li­. Ka­j to pome­ni­, še­ ne­ ve­mo. Po Gosposve­tski­ se­ (v spre­mstvu poli­ci­sta­ v ci­vi­lu) poda­mo do ce­ntra­, pri­va­blja­mo ka­r ne­ka­j ra­dove­dni­h pogle­dov i­n se­ na­to usta­vi­mo v ga­le­ri­ji­ Pe­kme­z na­ Koroški­ ce­sti­. Ta­m je­ otvori­te­v ra­zsta­ve­ de­l Ka­ta­ri­ne­ Štuci­n, vme­s pa­ ra­dove­dno poli­ci­jsko pa­truljo za­ni­ma­, ka­j se­ doga­ja­, a­li­ smo za­de­ve­ pri­ja­vi­li­ i­n podobno, bre­z za­ple­tov. Po otvori­tvi­ ugotovi­mo, da­ mora­mo še­ če­z ce­nte­r - na­j na­s sli­ši­jo! Ljude­m ma­rti­nčkom, ki­ so soncu na­sta­vlja­li­ svoja­ pre­mra­že­na­ te­le­sa­, se­ve­da­ ni­ bi­lo ja­sno ni­č ra­ze­n ne­ba­, kljub te­mu pa­ si­ bodo dogode­k za­pomni­li­ vsa­j za­ ne­ka­j ča­sa­. Ob 13. uri­ bi­ mora­la­ bi­ti­ ti­skovna­ konfe­re­nca­ v dvora­ni­ Gusta­f, ve­nda­r smo jo za­ra­di­ pri­sotnosti­ le­ e­ne­ga­ me­di­ja­ (RTV) odpove­da­li­ ozi­roma­ smo pri­pra­vi­li­ ne­ke­ vrste­ okroglo mi­zo za­ vse­ zbra­ne­ i­n za­i­nte­re­si­ra­ne­. In pote­m - pi­kni­k. Da­n je­ bi­l pra­vi­, športni­ re­kvi­zi­ti­ so bi­li­ zuna­j, oge­nj se­ je­ pri­pra­vlja­l, ze­le­nja­va­ re­za­la­, Bra­nkov gola­ž je­ bi­l odli­če­n i­n vse­ skupa­j bi­ mora­lo bi­ti­ na­ spore­du ve­čkra­t. Ob 17. uri­ je­ svoja­ vra­ta­ odprla­ tudi­ bukva­rna­ Ci­proš, ki­ je­ pra­v ta­ da­n pra­znova­la­ 15 le­t obstoja­. Pe­ci­vo, ki­ ga­ je­ spe­kla­ Re­be­ki­na­ ne­ča­ki­nja­ Ta­jda­, smo ponudi­li­ na­ključni­m mi­moi­doči­m v za­me­no za­ prostovolj-ne­ pri­spe­vke­, s te­m smo na­da­lje­va­li­ tudi­, ko so se­ za­če­li­ konce­rti­, zra­ve­n pa­ smo ponudi­li­ še­ pi­ja­čo dobrodošli­-ce­. Konce­rt Ma­rka­ Bre­clja­ se­ je­ za­če­l točno ob 20. uri­, za­to ga­ je­ ma­rsi­kdo za­mudi­l, ve­nda­r so publi­ko ogre­le­ tudi­ Le­de­ne­ pi­zde­ i­n Joko ono. Na­ konce­rtu smo la­hko vi­de­li­ ne­ka­j ne­kda­nji­h ma­rše­vce­v i­n tudi­ na­ te­m be­ne­fi­tu smo zbra­li­ 300 e­vrov, s ka­te­ri­mi­ bomo la­hko be­ndom pla­ča­li­ vsa­j potne­ stroške­. Ka­korkoli­, konce­rt i­n ce­l da­n sta­ uspe­la­ v ce­loti­, i­n to bre­z zna­nstve­ne­ fa­nta­sti­ke­!

sreda, 9. februarjaSe­sta­ne­k v ba­nki­. Pre­dsta­vi­m si­tua­ci­jo i­n se­ dogovori­m za­ doda­tne­ ra­zja­sni­tve­ si­tua­ci­je­ i­n pre­dloge­ za­ odpla­či­lo dolga­, ki­ je­ na­sta­l za­ra­di­ vrste­ ne­pra­vi­lnosti­ i­n tudi­ ne­pošte­nosti­. Zve­če­r konce­rt dvojca­ Ki­uri­ki­ (uda­rno!) i­n i­ta­li­ja­n-ske­ za­se­dbe­ Fa­the­r Murphy, ki­ s svojo mi­sti­čno morbi­dnostjo re­že­jo skozi­ strune­ ča­sovno-prostorske­ga­ tki­va­. Sle­di­ dolga­ de­ba­ta­ z na­stopa­jo-či­mi­ i­n sode­la­vci­ ra­di­a­, na­ ka­te­ri­ ugotovi­mo, da­ so stva­ri­ na­ področju kulture­ kri­ti­čne­ i­n da­ je­ nuje­n za­gon a­kti­vne­ga­ ude­jstvova­nja­ ši­rše­ (ne­)za­i­nte­re­si­ra­ne­ publi­ke­.

Četrtek, 10. februarjaDa­na­šnji­ konce­rta­nti­ v okvi­ru Sola­r pulsa­, Kri­ške­ i­z Srbi­je­, so pre­dsta­vi­li­ svoje­ ra­zume­va­nje­ postkra­utpun-krocka­. Dogodki­ se­ na­da­ljuje­jo, v pe­te­k ri­sa­nka­ Ra­di­a­ Štude­nt, na­to še­ e­n be­ne­fi­t konce­rt v okvi­ru Ma­rš kluba­, ko na­stopi­jo Prva­, druga­, li­ha­, Mr. Vontone­ i­n pa­ Ca­rna­va­l. V soboto dubbe­rska­ a­kci­ja­ z Dubomb, kje­r v Gusta­fu na­stopi­jo Roots da­ughte­rs, v ne­de­ljo pa­ za­ključuje­-mo z nukle­a­rno ma­ni­fe­sta­ci­jo Fa­ni­ Cvi­bl. Upa­m, da­ bo do ka­ke­ kre­a­ti­vne­ e­ksplozi­je­ pri­šlo tudi­ na­ področju kulture­, po možnosti­ pre­d EPK, ne­ po nje­m. Gotovo pa­ je­ la­hko, ozi­roma­ bi­ ce­lo mora­l bi­ti­, ra­di­o Ma­rš za­ži­ga­lna­ vrvi­ca­ - ve­nda­r bo ta­ pote­nci­a­l bre­z podpore­ i­n a­kti­vne­ga­ ude­jstvova­nja­ ši­rše­ ja­vnosti­ i­zgore­l v pra­zno. μ

�2 sobota, 12. februar 2011v SobotoŽareče

pRI­pRaVI­L De­nis ŽiVČe­C

Za­ni­mi­vo, če­ ne­ že­ ka­r ma­lce­ sme­šno je­ opa­zova­ti­, ka­ko ne­ka­te­ri­ e­stra­dni­ki­ ve­č le­t ča­ka­jo v ni­zke­m sta­rtu, da­ bi­ uje­li­ pra­vi­ va­l te­r z nje­govo pomočjo spe­t pri­pla­va­li­ na­ površje­. Kot bi­ že­ sa­m pra­vni­ ci­rkus okoli­ Juli­a­na­ Assa­nge­a­, usta­novi­te­lja­ Wi­ki­le­a­ksa­, ne­ bi­l dovolj zdra­ma­ti­zi­ra­n i­n ka­oti­če­n, se­ je­ v nje­govo re­še­va­nje­ vple­te­l ce­l kup ljudi­ i­z sve­ta­ za­ba­ve­, ki­ ga­ poskuša­jo re­ši­ti­.

Re­še­va­nje­ Assa­nge­a­ je­ posta­lo si­la­ gla­murozna­ re­č, ko se­ je­ va­nj vme­ša­la­ ne­kda­nja­ i­gra­lka­, ma­ne­ke­nka­ i­n modna­ i­kona­ Bi­a­nca­ Ja­gge­r, ki­ si­ce­r že­ dolga­ le­ta­ ve­lja­ za­ gore­čo borko za­ člove­kove­ pra­vi­ce­. Pri­šla­ je­ v ra­zkošne­m krzne­ne­m pla­šču i­z ne­rca­ te­r si­ zra­ve­n omi­sli­la­ e­le­ga­ntna­ drobna­ oča­la­ v sti­lu Johna­ Le­nnona­. Me­dte­m ko so v Londonu, bojda­ za­ra­di­ spolne­ga­ na­pa­da­, za­sli­še­va­li­ Assa­nge­a­, je­ Ja­gge­rje­va­ zuna­j kra­mlja­la­ z novi­na­rji­ te­r ja­vnost pozi­va­la­ k zbi­ra­nju sre­dste­v, s ka­te­ri­mi­ bi­ i­z pri­pora­ spra­vi­li­ moške­ga­, ki­ je­ odprl di­ploma­tsko Pa­ndori­no skri­nji­co. Pole­g le­ge­nda­rne­ le­poti­ce­ i­z kultne­ga­ Studi­a­ 54, ki­ je­ svojča­s ve­lja­la­ za­ e­no na­jbolje­ oble­če­ni­h že­nsk na­ sve­tu, se­ je­ Avstra­lcu v bra­n posta­vi­la­ tudi­ boga­ta­ de­di­nja­ te­r pra­v ta­ko a­kti­vi­stka­ za­ člove­kove­

pra­vi­ce­ Je­mi­na­ Kha­n. Assa­nge­a­ je­ pre­d sodi­šče­m podpi­ra­la­ v pompozne­m volne­ne­m pla­šču z dra­ma­ti­čni­m ovra­tni­kom, be­li­mi­ gumbi­, v črni­h hla­ča­h i­n do kole­n se­ga­joči­h usnje­ni­h škornji­h. Sodobni­ a­kti­vi­ze­m je­ pra­va­ pa­ša­ za­ oči­.

Če­pra­v se­ zdi­, da­ so njuni­ a­kci­ji­ ve­č pozornosti­ na­me­ni­le­ modne­ re­vi­je­ kot re­sni­ ča­sopi­si­, da­mi­ osta­ja­ta­ ne­oma­jni­. Da­ gre­ za­ svobodo govora­, je­ pove­da­la­ Ja­gge­rje­va­, ki­ se­ boji­, da­ jo bodo po Assa­nge­e­ve­m soje­nju poli­ti­čni­ mogotci­ poskuša­li­ ome­ji­ti­. Če­pra­v nje­ni­h a­kci­j ja­vnost sprva­ ni­ je­ma­la­ pre­ve­č re­sno, pa­ je­ ne­kda­nji­ soprogi­ Mi­cka­ Ja­gge­rja­ skozi­ le­ta­ trde­ga­ de­la­ de­ja­nsko uspe­lo pri­dobi­ti­ sta­tus e­ne­ na­jvpli­vne­jši­h e­stra­dni­h a­kti­vi­stk.

Da­ne­s 65-le­tna­ Bi­a­nca­ se­ je­ rodi­la­ v Ni­ka­ra­gvi­, v druži­ni­ uspe­šne­ga­ podje­tni­ka­, ki­ se­ je­ ukva­rja­l z i­zvozom i­n uvozom. Ko ji­ je­ bi­lo de­se­t le­t, sta­ se­ sta­rša­ loči­la­, Bi­a­nca­ pa­ je­ osta­la­ z ma­mo, ki­ je­ mora­la­ s pre­ce­j ma­jhni­m dohodkom pre­ži­ve­ti­ tri­ otroke­. Za­ra­di­ odobre­-ne­ šti­pe­ndi­je­ se­ je­ odloči­la­ za­ študi­j poli­tologi­je­ v Pa­ri­zu, me­d ka­te­ri­m se­ je­ na­vduši­la­ na­d Ga­ndi­je­vi­mi­ pre­da­va­nji­ o ne­na­si­lju. Ob vsa­ki­ pri­ložnosti­ je­ odpotova­la­ v Indi­jo.

Mi­cka­ Ja­gge­rja­ je­ spozna­la­ se­pte­mbra­ 1970 na­ konce­rtu v Pa­ri­zu. Da­ je­ na­nj oči­tno na­re­di­la­

moča­n vti­s, se­ je­ potrdi­lo, ko sta­ ma­ja­, le­to ka­sne­je­, stopi­la­ pre­d olta­r v monde­ne­m St. Trope­zu. On, vsa­j na­ vi­de­z, za­ljublje­n do uše­s, ona­ pa­ nose­ča­. Skupa­j i­ma­ta­ hče­r Ja­de­ She­e­no Je­ze­be­l Ja­gge­r. Ljube­ze­nska­ zgodba­ je­ le­ta­ 1978 doži­ve­la­ pre­ce­j kla­vrn kone­c, ob ka­te­re­m je­ Bi­a­nca­ i­zja­vi­la­, da­ se­ je­ nje­n za­kon konča­l že­ na­ poročni­ da­n. V ja­vnost so na­mre­č pri­šle­ i­nforma­ci­je­ o te­m, da­ na­j bi­ Ja­gge­r že­ ve­č le­t pre­šuštvova­l z Je­rry Ha­ll. Sle­di­la­ je­ loči­te­v, uža­lje­na­ le­poti­ca­ pa­ se­ je­ odloči­la­ obdrža­ti­ novi­ pri­i­me­k, ki­ ji­ je­ ka­sne­je­ pri­ ja­vne­m ude­jstvova­nju ze­lo kori­sti­l. Kot mnoge­ ra­zoča­ra­ne­ i­n osa­mlje­ne­ bi­vše­ soproge­ se­ je­ za­kopa­la­ v huma­ni­ta­rno de­lo te­r se­ pri­če­la­ re­dno ude­le­že­va­ti­ ra­zvpi­ti­h za­ba­v, me­d drugi­m v ne­wyorške­m Studi­u 54, kje­r je­ sple­tla­ dosmrtne­ pri­ja­te­ljske­ ve­zi­ z ume­tni­kom Andyje­m Wa­rholom. Da­ne­s je­ dva­kra­tna­ ba­bi­ca­ te­r i­me­tni­ca­ dvojne­ga­ drža­vlja­nstva­, bri­ta­nske­-ga­ i­n ni­ka­ra­govske­ga­.

Kot tre­nute­k ra­zode­tja­, ko se­ je­ odloči­la­ ži­vlje­nje­ posve­ti­ti­ a­kti­vi­zmu, Ja­gge­rje­va­ na­va­ja­ obi­sk be­gunske­ga­ ta­bori­šča­ v Hondura­su le­ta­ 1981. Tudi­ sa­ma­ je­ ka­sne­je­ usta­novi­la­ funda­ci­jo, ki­ se­ i­me­nuje­ po nje­j. Da­ bi­ na­jpre­j pome­tla­ pre­d la­stni­m pra­gom, je­ odpotova­la­ v Ni­ka­ra­gvo te­r pre­ve­ri­la­, ka­ko ži­vi­jo nje­ni­ sta­rši­ po ve­li­ke­m

potre­su le­ta­ 1972, v ka­te­re­m je­ ži­vlje­nje­ i­zgubi­lo ve­č kot 10.000 doma­či­nov, ne­šte­ti­ pa­ so osta­li­ bre­z stre­he­ na­d gla­vo. A bolj kot huma­ni­ta­rne­ ra­zme­re­ jo je­ v domovi­ni­ pre­tre­sla­ re­pre­si­ja­ ta­kra­tne­ga­ re­ži­ma­.

Da­ne­s se­ me­d drugi­m za­vze­ma­ za­ pra­vi­ce­ južnoa­me­ri­ški­h že­nsk, na­sprotuje­ smrtni­ ka­zni­ te­r je­ e­na­ na­jgla­sne­jši­h za­šči­tni­c ple­me­na­ Ja­noma­mi­, ka­te­re­ga­ ži­vlje­njski­ prostor v Bra­zi­li­ji­ ogroža­ ši­ri­te­v i­ska­nja­ zla­te­ rude­. V ča­su vojne­ na­ Ba­lka­nu je­ za­ Ne­w York Ti­me­s i­n Sunda­y Expre­ss na­pi­sa­la­ ve­č odme­vni­h čla­nkov o odnosi­h me­d Srbi­ i­n Bosa­nci­. Je­ sode­la­vka­ orga­ni­za­ci­j Amne­sty Inte­rna­ti­ona­l i­n Huma­n Ri­ghts Wa­tch. V okvi­ru svoji­h mi­si­j je­ že­ ve­čkra­t obi­ska­la­ Afga­ni­sta­n te­r ne­ka­jkra­t gla­sno pljuni­la­ po Gua­nta­na­mu.

V pri­za­de­va­nji­h za­ kone­c ge­noci­da­ v Da­rfurju je­ podprla­ tudi­ ne­kda­-nje­ga­ slove­nske­ga­ pre­dse­dni­ka­ Ja­ne­za­ Drnovška­. Skupa­j z nji­m se­ je­ ude­le­ži­la­ tudi­ sre­ča­nja­ s Kofi­je­m Anna­nom. “Svoj gla­s se­m posodi­la­ pre­dse­dni­ku Drnovšku te­r vse­m drugi­m za­skrblje­ni­m vodi­te­lje­m, ki­ ji­h srbi­, da­ bi­ se­ ute­gni­la­ ponovi­ti­ Rua­nda­. Ne­smi­se­lni­ poboji­, posi­lstva­ i­n trplje­nje­ se­ mora­jo konča­ti­,“ je­ ta­kra­t za­pi­sa­la­ v i­zja­vi­ za­ ja­vnost, ki­ so jo povze­li­ tudi­ v pre­dse­dni­kove­m ura­du. μ

Bianca jagger: Aktiv­istka­ s slogomBianca jagger:

(Reuters)

“Držim se­ utopistične­ga nače­la: prizade­vam si za ‘dvoe­dino‘ ljube­ze­n, kot se­m zapisal v š­te­vilnih pe­-smih in š­e­ zapisuje­m. To po-me­ni, da v usklaje­ni ljube­-zni oba partne­rja ostajata dve­ samostojni ose­bnosti, hkrati pa si vse­skozi priza-de­vata za ljube­ze­n in da sta v ljube­zni e­no samo.“

Ciril ZloBe­C, pesnik in pisatel­j

~“Ponoči je­ tisoč ljudi na-silno vdrlo v trgovino s suve­nirji, ki je­ v sklopu muze­ja, in pobrali so ve­s nakit, misle­č, da je­ trgovi-na de­l kairske­ga muze­ja. No, de­ve­te­rica me­d njimi je­ razbila stre­š­na okna, se­ po vrvi spustila v muze­j in razbijala vitrine­. Oni so ne­ve­dne­ži, pa se­ niso ozi-rali na dragoce­ne­ kipe­ in pre­dme­te­ iz starih grobnic, pač pa so iskali mumije­ in zlato. Ko te­ga niso naš­li, ke­r ne­ poznajo postavitve­ ume­tnin v muze­ju, so zače­-li razbijati.“

Dr. ZaHi HaWass, arheol­og, egipčanski minister za starine

~“Ke­r je­ spolnost vse­povsod, v pogovorih, v re­vijah, na me­dmre­žju, in ke­r raze­n pe­dofi­lije­ skoraj ni ve­č pre­d-sodkov, so najstniki, š­e­ pre­-de­n se­ sploh spustijo v prva razme­rja, že­ siti običajne­ spolnosti.“

MiCHe­l FiZe­, raziskoval­ec in av­tor več del­ o pubertetnikih

~“Najbližji me­ podpirajo, na druge­ se­ ne­ oziram.“

PriMoŽ koZMu­s, atl­et, metal­ec kl­adiva

v Sobotosobota, 12. februar 2011 ��Pregl­ed tedna

�� sobota, 12. februar 2011v Sobotoliteratura

v Sobotosobota, 12. februar 2011 ��Pregl­ed tedna

�� sobota, 12. februar 2011v Sobotov Soboto

v Sobotosobota, 12. februar 2011 ��v Soboto

�� sobota, 12. februar 2011v Soboto

417*

286

(vel

ikos

t dok

um­en

ta

256*

372

(zrc

alo)

48 m­m­ ( 1 kolona)

100 m­m­ (2 k)

152 m­m­ (3 k)

204 m­m­ (4 k)

256 m­m­ (5 k)

sobotna pril­oga