G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R a J .. M E S T O

L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbor S Z D L j b v o mes to — Izha ja v s a k Četrtek — P o s a m e z n a š t e v i l k a 15 d i n — L E T N A N A J t o C N I N A 6 0 0 d i n , po l l e tna 3 D 0 d i n , č e t r t l e t n a 150 d i n ; p l a č l j i v a j e v n a p r e j . Za fcozemstvo 1 2 0 0 d i n o z i r o m a 4 amer . dolar je — T E K O Č I R A Č U N p r i M e s t n i h ra j i ln ic i — K o m u n a l n i b a n k i

v N o v e m mes tu š t e v . 606-70 I24

Stev. 1 (459; LETO X.

Novo mesto, 8. friunrja 1959

U R E J U J E u r e d n i š k i o d b o r — O d g o v o r n i u r e d n i k T o n e G-ošnik -"• N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o mesto, C e s t a k o m a n d a n t a S t a n e t a 30 — P o š t n i p r e d a l N o v o mesto 33 — T E L E F O N u r e d n i š t v a i n u p r a v e š t . 127 — N e n a r o č e n i h r o k o p i s o v i n fotograf i j ne v r a č a m o — T I S K A Č a s o p i s n o podjatfe

• S l o v e n s k i p o r o č e v a l e c * 1 v L j u b l j a n i

N O V O L E T N I P O Z D R A V P R E D S E D N I K A J O S I P A B R O Z A - T I T A D R Ž A V L J A N O M J U G O S L A V I J E

VSEM SREČNO NOVO LETO 1959!

Predsednik FLRJ Josip Broz Tito je p o s l a l državljanom Jugo­slavije novoletni pozdrav, v k a t e ­rem je dejal:

»Tovariši in tovarišice, državlja­

ni in državljanke Jugoslavije I

Čeprav sem skupno s tovariši, ki so odšli z menoj na to potovanje, v tem trenutku daleč od vas, v prijateljski državi Indoneziji, smo v mislih z vami ob prihodu novega leta 1959. Skupaj z našimi prijate­

lji, obdani s simpatijami in gosto-Ijubnigtjc, slavimo tudi mi tukaj, na djugj strani ekvatorja, prihod novefe, i eta.

^ i veste, da smo se odločil i za t° Mjno pot zaradi tega, da še bolj učvrstimo zveze in vsestran­sko ^delovanje z državami v tem delu SVeta. Skušali bomo tudi ob t e J Priliki zvesto tolmačiti težnje našU n a rodov in simpatije, ki jih g D i e do narodov v tem delu sveta. Naš? skupna skrb pa je mir in

uresničenje čim boljšega vanja med narodi.

Tovariši in tovarišice 1 Z a se< ti j zapuščamo še eno leto v z t r a j n e borbe za izgradnjo naše s o c i a l i s t i č ­ne države, za ustvaritev ler,- , s srečnejše prihodnosti naših d i « » v -nih državljanov. Tudi pretek'o le­to je bilo polno raznih dogajanj tako v našem notranjem življenju, kakor tudi v mednarodnih mer j Idi. Vztrajna borba za nadaljnji na­predek naše države ni bila brez-uspešna . V preteklem letu . o dosegli znatne rezultate v i z g r a d ­nji naše države. Mnoge tovarne in drugi objekti so začeli v tem l nt u obratovati. Naša mladina je zgra­dila v nepolnih osmih mesecih 8 H kilometrov avtomobilske ceste med Ljubljano in Zagrebom, s Č i t n e r je še enkrat potrdila svoj vis ki socialistični patriotizem. Dosc, ni so vidni rezultati v dviganju de­lovne storilnosti, v bogatejš i izbiri in kakovostnejš ih izdelkih, Nafti delavci, inženirji in tehniki se la­hko zares ponašajo z dosežer imi uspehi.

V kmetijstvu smo lani prvikrat dosegli velike uspehe v visokih pridelkih žita in koruze, ker «mo se lotili še bolj smelo up<irah'}nti in izkoriščati a^rotehnlčr a, *d-stva. Ti uspehi. čepraV so

preprečil i , da ni sušno leto p .".ro­čilo več je škode prehrani našega prebivalstva. Prav po zaslugi so­dobnega obdelovanja tudi teh manjš ih površ in smo dosegli v ce­loti naš povprečni pridelek. V letu 1959 je treba iti še bolj smelo na­prej v kmetijstvu. Skupnost daje v tem letu za investicije v kme­tijstvu nad 80 milijard dinarjev in to mora dati pr ičakovane rezultate. Naši kmetje naj spoznajo, kol ikšne koristi bo zanje, ako se vključijo v borbo za večje pridelke s sodob­nejšo obdelavo zemlje, s koopera­cijo in združevanjem z zadrugami.

Na mednarodnem področju je lansko leto poteklo v znamenju neprestane borbe za mir. za pre­poved poizkusnih eksplozij nukle­arnih bomb, za razorožitev itd. Če­prav niso bili v najvažnejš ih vpra­šanj ih doseženi odloči lni rezultati, je vendarle uspelo doseči vsaj ne­kaj — preprečena je bila vojna na Bl ižnjem vzhodu, začelo se je res-

Dcjše rr.xpr'tvljanje o ustavitvi po­izkusov atomskih bomb itd. Pri vsem tem so imeli odloči lno vlogo Združeni narodi.

Daleč smo od tega, da bi mogli biti mirni za prihodnost č loveštva in prav zaradi tega moramo skupaj z vsemi miroljubnimi silami sveta zastaviti največje napore, da bi ohranili mir in ustvarili miroljub­no aktivno koeksistenco in sodelo­vanje med narodi sveta.

Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke!

Stopamo v leto 1959 z globoko vero v našo lastno moč in ustvar­jalne sposobnosti naših delovnih ljudi. Tudi v tem letu imamo pred seboj ne malo nalog, ki so pre­cej težke , ki pa jih bomo lahko obvladali, ako bomo imeli vedno pred očmi našo skupnost kot ce­loto, ako bomo naša materialna sredstva pravilno in varčno upo­rabljali. Vse naše naloge so usmer­jene k ustvarjanju boljšega živ­ljenja naših delovnih ljudi in vsak voditelj ali kdo drugi, ki bo to po­zabil, bi delal tako proti posamez­nikom kakor tudi proti skupnosti kot celoti.

Višji ž ivljenjski standard je se­veda odvisen predvsem o d samih delovnih ljudi in od dviganja de­lovne produktivnosti, prav tako pa

.. 5jdj> rtd \zat£erMn>j% f**~^»«w**ipa--nja, s č imer nekateri vodik-* ljud­je še vedno ne računajo dovolj. Ko govorim o varčevanju, imam pred očmi predvsem varčevanje v proizvodnji, v tovarnah in raznih drugih podjetjih, v ustanovah in na raznih neposrednih proslavah. Ko govorim o varčevanju , pri tem prav tako mislim na drago graje­nje raznih objektov, stanovanjskih poslopij in drugega. Ko govorim o varčevanju , mislim, da je treba čimbolj zoževati investicije, ne pa jih razširjati izven plana, ker je to v skrajni smeri v škodo stan­darda državljanov. Vsestransko varčevanje in pravilno razdeljeva­nje sredstev ima eno izmed odlo­či lnih vlog v obvladovanju naših materialnih težav.

Naš im delovnim ljudem, delav­cem, kmetom in ljudski inteligen­ci, naši mladi generaciji, našim pripadnikom obrambnih sil, vsem našim državl janom In državljan­kam žel im srečno novo leto 1959!

V R E M E 3SA C A S O D 8. I. D O 18. I. 1959

Do 10. januar ja se bo odlo&lla usoda dane. Če bo do tega roka nastopi l j ug , bo ves Januar v •Drtoftnom topel, * pogostnim deftjtsm; v obratnem p r imeru pa

da so Je p r i če lo dolgo raz­dobje mraza , k i se bo s k ra tk i ­m i p r e k i n i t v a m i zav lek lo da l eč • Pomlfkd. Sp rva v sploSntm ne bo pre/ved hladno, pač pa bo pogostokrat snež i lo in iz jemoma tud i djelovalo. Postopoma bo wt-Vadeft v isok sneg. Nato bo sJe-dHo idol&o razdobje hudega m r a

S e j a o k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o r a 26. decembr^ dopoldan f M oba

zbora O t e r a j n ^ ljudskega od-

Most c e z Vardar že g0tov!

Iz direkcij^ ^ Vgradnjo av­tomobilske 0B£ t e Skopdje-Djev-djel i ja &o ko^eC decembra spo­roči l i , da je [ograjene že 19 k m ceste od T l t o ^ g g Velesa do Ne-gotina. V b l | i n i Titovega Vele ­sa so 7-gradiJi t u d i m^fc beton s k l most ce* Vardar , n a j v a ž n e j ši objekt na makedonskem delu avto ceste. J j o s t <e dolg 170, š i -

V . M . rok pa 11 % t r 0 V .

bora Novo mesto zasedala v I>omu l judske prosvete na skup­n i sej i . Sejo »o v o d i l i predsed­nik F r a n c P i r k o v i č , podpredsed­nik V i k t o r Z u p a n č i č in tajnik Zvone Pere. Podpredsedn ik V i k ­tor Z u p a n č i č je v i z č r p n e m re­feratu seznanil odbornike t osnovami d r u ž b e n e g a plana in p r o r a č u n a za leto 1959. Sledi la je ž i v a h n a razprava. O d b o r n i k i so na aeji r e š i l i vrsto pomemb nih v p r a š a n j . Več bomo o seji po roča l i v p r ihodn j i Š tev i lk '

Veličina revolucije

Vaš televizijski sprejemnik i i >i i i m • •••mu.

že čaka na upravi Dolenjega čista! Dobil ga bo eden izmed naših s t a r i h oz. novih n a r o č n | ^ o v k| bo do IS. februarja 1959 poravnal polletno naročnino. Se |Q mesec vas bo obiskal v a š pismonoša; pripravfae zanj 300 din%j e V f da boste sodelovali v velikem novo­letnem nagradnem ž r e b ^ j u DOLENJSKEGA LISTA! NaroCniki Izven Slovenije so dobili p o ^ n j c e v novoletni Številki našega lista; prosimo j i h , da polletno n n r 0 e n i f l 0 takoj nakažejo.

Seznam ostalih n a j , ^ D o m o v kratkem objavili!

UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA

P o t r o š n i š k i sveti S Z D L p r i p r a v l j a v o l i t v e n o v i h p o t r o š n i š k i h svetov. K e r

se v dosedanj i p r a k s i dosle j I zvo l j en i sve t i n i so posebno Iz­k a z a l i , je v p r a š a n j e t e ž a v n o p r e d v s e m z a r a d i tega, k e r m a n j k a i z k u š e n j . K l j u b t e m u j e p r e d s e d n i k k o m i s i j s z a d r u ž b e n o u p r a v l j a n j e p r i O k r a j n e m o d b o r u S Z D L tov. L u d ­v i k G o l o b v p r a š a a i j e p o t r o š n i š k i h svetov ze lo t emel j i to o b ­de la l i n ga pos redova l p r i s o t n i m n a n e d a v n i sej i O k r a j n e g a sveta za t r g o v i n o i n gos t ins tvo . D a l j e n e k a j ze lo d o b r i h sugest i j . Svet z a t r g o v i n « i n gos t ins tvo se Je sesta l 19. de­cembra , nas lednjega dne t a so o t em v p r a š a n j u r a z p r a v l j a l i t u d i p r e d s t a v n i k i o b č i n In o b č i n s k i h p o l i t i č n i h vods tev .

S L A B O S T I S T A R I H P O T R O Š N I Š K I H S V E T O V V m a r s i č e m je b i l a k r i v d a n j i h o v e g a neuspeha s l a b a

k a d r o v s k a i z b i r a p r i v o l i t v a h . I z v o l j e n i so b i l i ze lo n a hi t ro , l a h k o b i r e k l i k a m p a n j s k o . Z a t o n iso b i l i v n j i h l jud je , k i b i j i h b i l i sposobni d o b r e v o d i t i . M o g o č e je b i l v z r o k tega l u d i v tem, d a smo v logo p o t r o š n i š k i h sve tov podcen jeva l i in n i s m o dovo l j u p o š t e v a l i na log , kj so b i le p red n j i m i . R a ­zen tega so sve t i o s t a l i po i z v o l i t v i p r e p u š č e n i s a m i sebi tn niso d o b i l i nobene p o m o č i . N e k a j č a s a sn ž i v o t a r i l i , nato pa 7 r e d k i m i i z j e m a m i zaspa l i . M a r s i č e s a je b i l o k r i v o dejs tvo da p o t r o š n i š k i sve t i n i so b i l i v e z a n i n a nobe-n organ ob las t i n l i d r u ž b e n e g a u p r a v l j a n j « .

O b č i n s k i l j u d s k i odbor i so Izde la l i p r a v i l a za p o t r o š n i ­š k e svete po tu j i h v z o r i h . R a z u m l j i v o , da t^ p r a v i l a n iso povsem us t reza la n a š e m u o k o l j u . P o n e k o d je b i l o č u t i t i ž e l j o po s t i k i h , tako s s t r an i d e l a v s k i h svetov t r g o v s k i h podje t i j ko t s s t run i p o t r o š n i š k i h svetov. V z a č e t k u so se obojes t ran­sko v a b i l i n a seje, a je to k m a l u z a m r l o . O b a o r g a n a n a m r e č n i s t a m o e l a na j t i » k u p n e g a p o d r o č j a za o b r a v n a v o i n de lo vanje . K l j u b t e m u so posamezn i svet i Še ž i v o t a r i l i . D o k o n č n o Hh Je porab i la enos t r anska r a*orava o p o f r o š n l š V b svoMh M je uarotovlla. o1* «veM n " > m o ! m i n i l i s v o i ' h naToar. Sle­d i l m o r « ' n I k< n» I****va1 d e l a v n i h od n e đ e l a v n l h in je z a d u š i l šc t is te , kf so d e l a l i .

(Nadaljevanje na 3. strani)

S t o p i l i smo v p r a z n i č n o , j u b i l e j n o l e t a O b v s e m n a š e m de lu i n u r e s n i č e v a n j u n o v i h n a l o g n a po t i s o c i a l i s t i č n e g r ad i tve . se b o m o letos Se p r a v posebej s p o m i n j a l i d o g o d k a , k o j e b i l a p r e d 40 l e t i — a p r i l a 1915 — u s t a n o v l j e n a S o c i a l i s t i č n a d e l a v s k a s t r a n k a (komun i s tov ) , n a š a K o m u n i s t i č n a p a r t i j a

oz. Z v e z a k o m u n i s t o v J u g o s l a v i j e . V K o m u n i s t i č n i p a r t i j i J u g o ­slavi je ' so se p r e d 40 l e t i s t r n i l i z a v e s t n i i n r e v o l u c i o n a r n i b o r c i , k i so t a k r a t i n kasne je i m e l i n a d v s e p o m e m b n o v l o g o . Š t i r i d e s e t l e t ž i v l j e n j a , nenehne borbe, d r a g o c e n i h ž r t e v i n s t rme , t e ž k e po t i , p a t u d i v e l i č a s t n i h , n e u n i č l j i v i h z m a g z a p r a v i c e d e l a v s k e g a r az reda , z a svobodo j u g o s l o v a n s k i h na rodov i n z m a g o v i t r azvo j s o c i a l i z m a po s v e t u — 40 l e t d e l a , t r p l j en j a i n uspehov K o m u ­n i s t i č n e pa r t i j e J u g o s l a v i j e j e h k r a t i š t i r i d e s e t l e t n a z g o d o v i n a n a š e d r ž a v e . V n a j t e ž j i h i n n a j h u j š i h d n e h p r a v k a r p o t e k a j o č i h deset le t i j j e P a r t i j a v e d n o o d l o č u j o č e posegla v n a š o usodo.

N a v z l i c š t e v i l n i m t e ž a v a m P a r t i j a v n a j t e ž j i h pogo j ih d e l a n i k o l i n i k l o n i l a , ne p r e n e h a l a obs ta ja t i . B e s in teror j ugos lo ­v a n s k e b u r ž u a z i j e j e n i s t a m o g l a u n i č i t i ; n o t r a n j e f r a k c i j s k e borbe n i so p r e p r e č i l e r e v o l u c i o n a r n o s t i v v r s t ah de l a vske ga r a z r e da n a te renu i n n i je s t r l o nas i l j e m o n a r h o - f a š i s t i č n e d i k t a t u r e . K o m u n i s t i č n a p a r t i j a J u g o s l a v i j e j e os ta la zves ta

s a m a sebi . Š e s t sto n j e n i h borcev j e d a l o ž i v l j e n j a v š p a n s k i v o j n i . P o d revo lu ­c i o n a r n o zas tavo v N O B Je z b r a l a m i l i j o n s k e m n o ž i o e l j u d s t v a , k i j e l j u b i l o svojo d o m o v i n o . » D v i g n i l a j e t u ­d i n a c i o n a l n o zas tavo iz. b la ta , v ka te rega so j o v r g l i b i v š i o b l a s t n i k i , i n jO s k u p n o s svojo zas tavo n o ­s i l a skoz i o s v o b o d i m o v o j ­no. T u d i tu se je p o k a z a l n j en r e v o l u c i o n a r n i i n i n -

t e r n a c l o n a l i s t i č n i d u h , * ko t je d e j a l t o v a r i š T i t o n a p r v i se j i o d b o r a za p r a z n o v a n j e 40- le tn ice K P J .

P o z m a g o v i t o k o n č a n i v o j n i se je P a r t i j a l o t i l a najter.Je na loge : g r a d i t v e s o c i a l i - U s t v a r j e n a n a c i o n a l n a e n o r n o s t v bo ju s k o v a n o b ra t s tvo j u g o s l o v a n s k e s k u p n o s t i na rodov in do­slednos t i d e j i m a r k s i z m a - l e n i n i z m a so p o m a g a l i ustvari ' - ; t rdne t emel j e s o c i a l i s t i č n e d r ž a v e . Z m a g a d e l a v s k e g a r a z r e d a i n l e p š e , b o l j š e ž i v l j e n j e de lovnega č l o v e k a j e pos ta lo s tva rnos t .

O j e k l e n e l a v eno tn i , n e z l o m l j i v i f ron t i vseh d e l o v n i h l j u d i J u g o s l a v i j e j e n a š a P a r t i j a v z d r ž a l a t ud i s t r a š e n p r i t i s k s t a l i ­n i z m a . N e o m a j n o j e b i l a zves t a v e č n o ž iv i znanos t i m a r k s i z m a -l e n i n i z m a i n p r a v za to se j e l a h k o t ako u s p e š n o b r a n i l a p ro t i v sem n a p a d o m , k i so n a m hote l i v s i l i t i s o c i a l i z m u tuje poglede n a sve t i n svobodo . P r a v zato, k e r j e b i l a t a k o č v r s t o i n vedno d o s l e d n a ide j i M a r x a , E n g e l s a i n L e n i n a , j e n a š a P a r t i j a na V I I . kongres Z K . I t u d i l a h k o sp re j e l a p r o g r a m , » . . o k a t e r e m m e n i m o , d a je neog ibno po t r eben za n a d a l j n j i r azvo j s o c i a l i z m a v n a š i d r ž a v i , pa tud i zato, d a n e k o l i k o p r i p o m o r e m o k" n a d a l j -n i e m u r* '?voM' s o c i a l i s t i č n e m i s l i po svetu-«- — d a n a v e d e m o fljgUpi' tSftteSft Upfa&ir'tfHV • ~ * » J r ^ > S * s i i Z J > J ie rpfctel p r •'gram s o c i a l i s t i č n e J u g o s l a v i j e , po t nas** n a r o d o v k srec^ blagostanj;.', i n m i r u .

V s e g a tega se b o m o ob p r a z n o v a n j u 40. ob le tn ice ,ustam>-„_ v i t v e K P J le tos s p o m i n j a l i . Č i m b o l j se bomo s e z n a n i l i z bo tbo n a š e P a r t i j e , z n j e n i m ž i v l j e n j e m i n d e l o m za dobrobi t n a š i h na rodov . Z l a s t i m l a d e m u r o d u p o v e j m o o b p r i p r a v a h ,te vse-l j u d s k e p ros l ave , k a k o je p r i š l o d o tega, k a r d a n e s i m a m o i n u ž i v a m o . J u b i l e j n o l e to n a š e P a r t i j e p a nas h k r a t i z a d o l ž u j e s Še š i r š i m i n p o g l o b l j e n i m v s e s t r a n s k i m p o l i t i č n i m , g o s p o d a r s k i m , k u l t u r n i m i n s p l o š n o d r u ž b e n i m d e l o m S p o m i n j a nas, d a v l o ­ž i m o vse s i l e v u r e s n i č i t e v n a l o g P i s m a I z v r š n e g a komi t e j a C K Z K J i n S e d m e g a kongre sa . S m o p red k o n g r e s i Z v e z e k o m u n i s t o v po r e p u b l i k a h , k i bodo v j u b i l e j n e m le tu š e posebno ve l i kega pomena , saj bodo p o u d a r i l i p r e d v s e m vse t e k o č e i n k o n k r e t n e na loge v z v e z i z u r e s n i č e v a n j e m s k l e p o v V I I . kongresa . P r e d n a m i j e k o n g r e s Z v e z e k o m u n i s t o v S l o v e n i j e ; pomla d i t e v n a š e P a r t i j e z n o v i m i k a d r i , ' o s v e ž i t e v i n u č v r s t i t e v njenega s o c i a l ­nega ses tava so l e neka t e r e i z m e d na log , k i j i h bomo letos u r e s n i č i l i .

J u b i l e j n o le to i n njegov pomen pa sta t u d i v tem, da bodo m l a d i k o m u n i s t i i n n a r a š č a j , k i p r i h a j a , s p o z n a l i , v k a k o t e ž k i h r a z m e r a h i n d o s t i k r a t n e v e r j e t n i h o k o l i š č i n a h so k o m u n i s t i v l e t i h i l ega lnega bo ja i n m e d N O B i z v r š e v a l i naloge Pa r t i j e . V e l i č i n a r e v o l u c i j e nas uč i In spodbuja , d a b o m o danes, v pogo­j i h svobodne, s o c i a l i s t i č n e d r ž a v e i n d r u ž b e n e g a u p r a v l j a n j a sposobni k a r na jbo l je i n p r e d a n o u r e s n i č e v a t i d o l ž n o s t i , k i j i h od nas te r ja ta zaves t i n soc i a l i z em. ,

V t em s m i s l u so t u d i vse osnovne o rgan izac i j e Z K J . k o m i ­te j i i n o d b o r i za p r o s l a v o 40 ob le tn i ce us t anov i tve P a r t i j e z a s t a v i l i svoje d e l o :

M o b i l i z a c i j a vseh s i l za dos ledno u r e s n i č e v a n j e sk lepov S e d m e g a kongresa na j bo nas i s k r e n , borbeni pozdrav P a r t i j i ob n j e n e m j u b i l e j u ! »

SOVJETSKA K0ZMICNA RAKETA V VESOLJU

^ P r v i č v zgodovin i Člove­š t v a je 2. januar ja letos po­letelo v vesolje umetno telo z Zemlje , tokrat poslano

m i m o Meseca proti Soneti kjer bo postalo umetni son­

čev satelit . Raketa, k i so jo iz s t r e l i l i v Sovjetski zvezi,

I je preletela raadaljo med Zeml je in Mesecem v 34 urah. Sovjetski znanstveniki prejemajo za ta izredni uspeh pr iznanja in č e s t i t k e z vseh strani sveta. Rezu l ta ­ti opazovanja, k i pa je opra­

v i l a raketa, hndo objavl jeni

Ena i zmed » a m e r i š k i h se­ster« , k i so p o s k u š a l e p r i t i do Meseca , a so se v rn i l e pred c i l j em in zgorele. V e ­l java n a j n o v e j š e sovjetske k o z m t č n e rakete je po več neuspehih Amer ikancev se­veda to l iko več ja , č e p r a v je bi lo ob njeni i z s t re l i tv i mor­da celo nekaj manj zanima­nja kot ob Izstrel i tvi prvega ruskega S pu tn ika . Navad i l i

smo se p r e s e n e č e n j

OBVESTILO Maloprodajna cena za l i ­

ski list znaša od današnje ŠU vilke dalje 15 dinarjev.

G E N E £ C E N E £ CENE0 C E N E £ CKNEfJj) C E N E # C E N E d) C E N E f C E N E % CENE0 C E N E

C E N I K I , K R U H IN ODRTI GOSTJE

Je mor kruh na Vin«! res po 165 din? - - čemu zmešnjava na cenikih v gostilni?

Poveda l i bomo eno o cen ik ih . N a V i n i c i ima K . M . gostilno. V gost i lni ima o b e š e n e cenike. K a k o tudi ne, saj je po uredb,, to d o l ž a n s tor i t i . K . M . pa je ta-

obesii le enega cenika . Ne, obe s i l j i h je ka r Sest. Res, pr iza­deven d r ž a v l j a n . . .

Cen ik do loča cene. Gost ga, ko vstopi v sobo, oplazi z l e v i m

ko »zaveden.« d r ž a v l j a n , da nI o č e s o m ln nato n a r o č i . Oglejmo

N O T R A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

N a zadnjem zasednaju Zvezne l judske s k u p š č i n e Je b i l •prejet zakon o nac iona l i zac i j i na jemnih poslopi j in gradbe­n i h zemlj iSč . K o je t o v a r i š l c a L i d i j a Sentjurc utemel jevala p red log zakona, je med d rug im dejala, da je č e d a l j e bol j neznatno i t e v i l o t is t ih , k i J ih t ak i zakoni Se p r e s e n e č a j o , č e d a l j e več je pa je š t ev i l o t is t ih , k i take predpise sprejemajo kot r azuml j ivo manifestacijo na ie poti v socia l izem.

Z a k o n o nac iona l izac i j i na jemnih zgradb in zeml j i š č jc p ravzaprav nadaljevanje ukrepov, k i so b i l i sprejet i na tem p o d r o č j u že pred le t i . T u gre predvsem za predpis, k i je omej i l pravico razpolaganja oz i roma razdel jevanja stanovanj, dalje za predpis, k i je določ i l n a j v i š j o najemnino, In k o n č n o za zakon, k i Je u v e l j a v i l d r u ž b e n o upravl janje in h i š n e svete v s tanovanjskih pos lopj ih . TI predpis i so omej i l i m o ž n o s t i o k o r i š č a n j a s stanovanjsko lastnino, n ikako r pa niso pre­p r e č i l i n a j r a z l i č n e j š e š p e k u l a c i j e p r i preprodajanju stano­vanj . Znano Je, da so las tn ik i na razne n a č i n e p roda ja l i po­samezna Stanovanja, poslovne prostore in s t avb iSča . T a k o so brez dela p r i š l i do n e z a s l u ž e n i h dohodkov, m i m o tega pa so b i l a na tak n a č i n odtegnjena znatna sredstva, k i b i j i h lahko sicer d r ž a v l j a n i uporab i l i za gradnjo n o v i h s tanovanj . Gre n a m r e č za to, da s prodajanjem stanovanj n ismo prav n ič p r i speva l i k p o v e č a n j u s tanovanjskih povrStn. Z a k o n določa , da bodo nacional iz i rane stanovanjske h i še , k i imajo več kot dve stanovanji alt v e č kot t r i ma jhna stanovanja. P r i tem se Iteje kot normalno stanovanje dvosobno stanovanje, k i me r i n a j v e č 70 kvadra tn ih met rov . V v e č j i h s tanovanjskih h i š ah ve l ja nacional izaci ja za p r e s e ž e k nad dvemi stanovanji , k i sta last posameznega d r ž a v l j a n a , Zakon n a m r e č predvideva , da lahko o b d r ž i las tn ik po svoj i i z b i r i eno od stanovanj a l i pa dve stanovanji , če skupno n imata več kot St l r l sobe s p r i p a d a j o č i m i p r l t l k l i n a m i . P r a v i c a do lastnine je vzeta torej za vse tiste prostore, v š t e v š l poslovne, k i l ahko s lužI jo v d o l o č e n i h pogoj ih za I zko r i š čan j e d r ž a v l j a n o v .

Z a k o n pa jasno razbremenjuje osebno In d r u ž b e n o last­nino p r i s tanovanj ih . V drugem č l enu tega zakona je r e č e n o , da imajo lahko d r ž a v l j a n i a l i d r u ž i n s k o stanovanjsko h i šo z dvoje s tanovanj i l n t re t j im m a n j š i m stanovanjem, a l i d v o d r u ž l n s k o stanovanjsko hišo a l i pa e n o d r u ž i n s k o stano­vanjsko h i šo . M i m o tega i m a vsak d r ž a v l j a n tudi p rav ico do zgradhe oz i roma do stanovanjskega prostora, k i ga i zko r i š ča za p o č i t e k a l i oddih . T a je lahko tam, kjer las tn ik stalno živi a l i pa v k a k š n e m drugem t u r i s t i č n e m kra ju . Z a k o n je tako določi l , ka j je lahko lastnina d r ž a v l j a n a , h k r a t i pa tudi, ka j bo odvze la nacional izaci ja .

Po osnovnih n a č e l i h soc ia l i zma je t reba smatrat i kot bis tveno osebno pravico in spodbudo za osebno ustvarjalno

Ob nacionalizaciji najemnih zgradb

i l c l a t l v o , osebno lastnino d r ž a v l j a n o v do r azn ih predmetov o t ro šn j e , od ka te r ih je odvisno raznovrs tno in u d o b n e j š e i v ljenje. Z a soc ia l i s t i čen z n a č a j osebne lastnine je bistveno i to, da te pravice ne o m o g o č a j o osebnega bogatenja na odlagi i z k o r i š č a n j a drugih . Izvor osebne lastnine mora b i t i

l e lo in osebne lastnine, k i je p lod dela, v soc ia l i zmu ne odpravl jamo, p a č pa jo bomo še bolj š i r i l i i n še bolj zašč i t i l i .

Z a social izem je potemtakem z n a č i l n a t ežn ja , da želi č i m b o l j zadovol j i t i č loveške potrebe, spodbudi t i njegovo akt ivnost , že l je i td . M e d s tvar i , k i so v a ž n i predmet i p o t r o š n j e , pa moramo š t e t i tudi stanovanja ln zato je r azuml j ivo , da zakon Še posebej določa , kaj je lahko last vsakega d r ž a v l j a n a , saj s tem samo spodbujamo h gradnj i z l as tn imi sredstvi .

Z a k o n do loča tudi nacional izaci jo gradbenih zeml j i š č . T u d i tu so bi le m o ž n e š p e k u l a c i j e , zlasti zato, ke r se je v r e d ­nost zemlje v b l i ž in i k o m u n a l n i h naprav v mest ih i n nasel j ih brez zasluge l as tn ika mars ikda j znatno p o v e č a l a . D r u ž b a , k i je v laga la sredstva v te komunalne naprave, vodovod, elek­t r iko , ceste itd. , s i zato las t i najmanj tako p o v e č a n o vrednost g radbenih parcel . R e p u b l i š k i i z v r š n i svet je že določ i l mesta i n naselja, v ka te r ih bodo morale o b č i n e do loč i t i ožje grad­bene oko l i še . V teh mest ih i n nasel j ih in v o k v i r u ožj ih gradbenih oko l i šev bo Izvedena nac ional izac i ja gradbenih parce l . T i okol iš i smejo zajemati le tiste p o v r š i n e , k i so že a l i pa bodo zazidane v b l ižn j i pr ihodnost i . D o l o č i t e v ožj ih gradbenih rajonov pomeni torej pr ispevek k bol j s t rnjeni gradnj i naseli j in v b is tvu zašč i to orne zemlje, na ka ter i smo dosedaj v č a s i h le p r e v e č z l ahka d o p u š č a l i nove gradnje. Torej ne gre za nacional izaci jo obdelovalne zemlje, p a č pa la robe za za šč i t o teh p o v r š i n pred nesmotrno uporabo. D o ­loč i t ev ož j ih gradbenih rajonov bo v vsakem p r i m e r u ome­j e v a l a raztreseno gradnjo h i š i c po n j ivah in t r a v n i k i h , k i b i j i h sicer lahko v> kmet i j s tvu dobro Izkor i šča l i .

s i K a z i m l r j e v e cenike. V prvj gos t i ln i šk i sobi v i s i jo t r i je : eden za j e d i l a i n dve v rs t i v i n , eden za dve vrs t i vin, in eden za p ivo . V drug i sobi so tud t tr i je c e n i k i : dva za jed i la , eden za p ivo. Skupaj torej šes t ce­n ikov .

Najprej s i bomo ogledal i ce­nike za jed i la . N a p r v e m je ju ­ha po 30 d inar jev, na drugem po 30 d inar jev, na tretjem po 25 dinar jev; na p rvem in drugem je juha z govedino po 120, na tretjem po 100 d inar jev; na p rvem je obed z govedino po 200, na drugem po 160 m na tretjem po 150 d inar jev; na p rvem obed s p e č e n k o po 230, na drugem Ln tretjem pa po 200; na p rvem je navadni zrezek po 150, na drugem po 130, na tretjem pa nI »ocenjen.«. N a p rvem je d u ­najski zrezek po 180, na drugem po 150, na tretjem n i ocenjen. Solata je na p rvem in drugem po 35, na tretjem po 25 d inar ­jev; golaž je Pa p rvem cen iku po 120, na tretjem po 100 d i ­narjev. C e n i k i za v ino visi jo le v p r v i sob i . N a c e n i k u za jedi la sta belo in č r n o v ino po 180 d i ­narjev, na posebnem cen iku za v ina le b i ze l j čan » o b r a v n a v a n « po 220 d inar jev l i ter , r d e č e do­m a č e vino pa po 200 dinarjev.

P i v o je »obešeno« na dveh e-n l k l h : v p r v i sobi ga ponujajo po 70 d inar jev, v drugi po 60 d i ­narjev s t e k l e n i c o . . .

D a ne pozabimo na k r u h . V vseh gostir.skIh obra t ih ga najde gost narezanega na kose na m i ­z i . G o s t i l n i č a r na V i n i c i j e pod-j e t n e j š i . Gos tu s k u š a »ust reči« , zato je kose k r u h a prereza l na polovico ln tako d o b i l . k o š č k e . Prodaja J ih seveda po is t i cent kot drugod kose, torej po 5 diin.

R a z l i k e v cenah so o č i t n e . P r i juhj je med enim in d r u g i m cen ikom za 5 d inar jev raz l ike , p r i j u h i z govedino 20 d inar jev , p r i obedu z govedino 40 d inar ­jev, p r i obedu s p e č e n k o 30 d i ­narjev, p r i go l ažu In v a m p i h 20 dinar jev ln, p r i solat i 10 d inar­jev raz l ike . P i j a č a je tud i pose­bej obdelana, p ivo je na enem cen iku za 10 d inar jev d r a ž e kot na drugem, v i n o pa za 20 oz i ro­ma 40 d inar jev d r a ž j e . Pog lav­je zas« je k r u h . K o š č e k k ruha , k i ga g o s t i l n i č a r p r o d a j « ;jv>v * dinarjev, t*hta 3 dkg . Iz enega k i l o g r a m a m r e ž e torej 33 ko­š č k o v k ruha . K i l o g r a m k r u h a , k i ga k u p i za 58 d inar jev, proda na ta n a č i n p o t r o š n i k u za 1*5 dinar jev l Zakaj potem to l iko cenikov? V p r a š a n j e se v s i l i ne­hote. Nadobudn i g o s t i l n i č a r o b e š a to l iko cenikov gotovo le za to, da b i l aže o d i r a l svoje goste. P r a v b i torej b i lo , če b i gost i lna nosi la naziv » P r i obe­š e n e m gos tu«!

T a k š n i h p r imerov odiranja verjetno n i b i lo n i t i v s tar i k a ­p i t a l i s t i čn i Jugos l av i j i . G o s t i l n i ­č a r je takrat vedel , da ga gost živi in, se je zato t r u d i l , da b i m u k a r najbolje postregel. Na ­č in delovanja vin . iškega gost i l ­ni carja lahko ocenimo le kot grdo i z ž e m a n j e gostov, k i m u v n a š e m času n a j b r ž n i p r imere . P r a v zato je treba t a k š n e p r i ­mere z o d l o č n i m ln os t r im n a -čirvim kaznovanja v k a l i za-t re t i .

Z U N A N J E POL ITI .CM I T ED E HS KI P * M t £ 0

Obisk predsednika T i t a v Indonez i j i je k o n č a n . Osmega te'a meseca bo p r i ­spel na zasebni obisk v glavno mesto B u r m e Rangun. Oh kon«i obiska v Indo­nezi j i pa je treba opozcflti na v e l i k od­mev, k i ga Je i m e l ohi», *e posebno pa uradno sporoč i lo ob loncu razgovorov, po vsem svetu. To ni p-esenetljivo. Drža ­ve, k i se dosledno l n iselsj zavzemajo za uveljavljanje nače l yktivne koeksisten-ce v mednarnsdnlh ošnoša j lh , vzbujalo vedno večjo pozorir<AJt n * vsem svetu, saj j« tud| vedno več je š tev i lo l j u d i , k i se nagibajo na stran teh nače l . Se posebej pa so b i l i r azgov»r i važni za odnosa je med Indoitezljo l n Jugoslavi jo . T i odno-šaj i ? o b i l i tudi doslej zelo p r i s r č n i , vendar vemo sedaj z gotovostjo, da se bodo po zelo u s p e š n i h razgovorih še bolj r a z v i l i .

K l j u b novoletnim p o č i t n i c a m je b i lo po sve t« p r e c e j š n j e Število dogodkov, k i zaslužijo! nafto pozornost. Predvsem je treba, tv omeni t i zahodni odgovor na sovjetske predloge za r e š i t ev berl inskega vprašan ja . Odgovor i so t a k š n i , k a k r š n e so p r ičakoy*n ' . Zahod je sovjetske pred­loge gladk^ zavrn i l in predlagal rale razgovr 1 vveh evropskih problemih, še poJ****'' pa o problemu N e m č i j e kot celote. Le mato pa Je verjetno, da b i So-vietska z v e i a sprejela zahodne predloge: l a seda'. "IV, še mnogo prezgodaj, da h i lahko uparf, na k a k r š n e k o l i pozit ivne rezultate, če b i zares zače l i govor i t i o vsej E v r o p i . Po loža j sft torej n i v n iče ­mer »p remen i ! in p o l i t i č n a napetost, k i se Je (-krila za novole tn im praznovanjem, dejansko " \c m a n j š a .

Vsekakor pa si mnogi opazovalc i obe­

tajo mars ika j od obiska Plega podpred­sednika sovjetske vlade Mlojana v Z D A . M i k o j a n je pr ispel v Was] ngton na za­sebni obisk k sovjetskemupeleposlaniku M e n j š i k o v u , vendar pa « bo sestal 7 n a j v i š j i m i a m e r i š k i m i drlvnimi funk­c ionar j i . Nobenega dvoma »rej ne more b i t i , da bodo g o v o r i l i t n a J v a ž n e j £ i h mednarodnih v p r a š a n j i h Irtorej tudi o B e r l i n u l n N e m č i j i . K a j sejodo dogovo-

na svetu. Drugega januar ja se je nenado­ma pos lov i l k u b a n s k i predsednik P u l -gencio Batlsfe i n odpotoval v D o m i n i ­kansko republ iko . Oblast je s icer iz roč i l posebni v o j a š k i j n n t i . k i se je hotela pogajati z u p o r n i k i pod poveljstvom r i d e l a Castra, vendar pa t i niso hotel i nič s l i ša t i o pogajanjih i n jun ta j« raz­padla. N o v i predsednik Kube , p r i s t a š F l -dela Castra , U r r u t i a Je že prisegel i n

Slovo »d Indonezije r i l i , pa je seveda le prefodaj. da b i mogel kdor k o l i napovedoti .

Dogodek, k i p o l i t i č n o mara nI tako važen , je pa zalo neprimert bol i razbu­r i l č loveško domiš l j i j o , je i treli tev ra­kete, k i je že poletela min Meseca in je postala sončev satelit . N i č a Je V 8 * -kakor vsega zanimanja vred, sai pome­n i — tokrat zares — P™1 č lekov korak v pravo vesolje. Vendar p j e t u d i v zvezi s tem uspehom trebajripomniti , da č i s to veselje nemara n i ip rav lčeno . Sovjetska raketa, kakor tu a m e r i š k e podobne rakete, so otroci voike znano-sti i n predstavljajo kot t a k š n t s p e h tudi na p o d r o č j u o b o r o ž i t v e te »Ione vele­si le. Za rad i tega pa seveda Btijmanstve-ni uspeh n i n i č m a n j š i ln <e treba znanstvenikom, k i so to doseflgamo če­st i tat i .

Poleg <ega pa Imamo sed*) 0 novo­le tn ih p r a z n i k i h enega dlktattka manj

uporn ik i so p revze l i oblast po vsef d r ž a ­v i , Z a sedaj je • še prezgodaj ugibat i o tem, k a k š n e spremembe bo pr ines la nova oblast na K u b i ; če pa h o č e m o b i t i neko­l iko z lobn i , potem b i nemara lahko de­l a l i , da spremembe na s l abše že skoraj ne more b i t i , če se spomnimo korupci je in s a m o d r ž n i š t v a , k i Je vladalo Pod Bat is to.

Za konec pa je treba še omeni t i nada­ljevanje Ženevsk ih razgovorov za p r e k i ­nitev j edrsk ih poskusov. Delegati treh držav — Br i t an i j e , Z D A in Z S S R — so se Po p o č i t n i c a h ponovno zb ra l i v Ž e n e v i ln po vseh p o r o č i l i h so upanja za u spešno nadaljevanje konference mnogo več ja . Obe s t rani sta dal i nekaj predlogov, k i « 0 spre jeml j iv i ln k o l i k o r se nenadoma kaj ne obrne na s labše , lahko nemara p r i č a ­kujemo, da bo vendarle enkrat konec Je­drskih poskusov, k i og roža jo m i r i n za­strupljajo oz r ač j e .

Socialistični razvo vas Predsedstvo zveznega odbora

S Z D L Jugoslavije je imelo 25. decembra v Beogradu sejo, na ka t e r i so pod vodstvom tovar i ­ša Edva rda K a r d e l j a razprav­l j a l i o v a ž n i h po l i t i čn ih nalogah S Z D L v zvezi z d r u ž b e n i m pla­nom za leto 1959. Izpolni tev na­log d r u ž b e n e g a plana r a 1950. leto pomeni nadaljnjo gospo­darsko in p o l i t i č n o s tabi l izac i jo d r ž a v e , so med drug im pouda-

HALO 127!

• N A R O Č A J T E • IN SIkITE

• D O L E N J S K I LISTI

— P r i o b č i n s k e m l judskem odboru Novo mesto je osno­vana komis i ja za ocenjevanje u s l u ž b e n c e v , k i delajo v o r ­ganih d r ž a v n e uprave. P r e d -sedn.k komisi je J«, t a jn ik O b L O S * V . y r l , l a t , t a k l k ko-

' nrišLj^r-'.tf^N^a.'* odn^ lka ta s p l o š n e zadev i Tone Va len -t inč l č , č l a n i komis i je so pa n a č e l n i k i os ta l ih oddelkov.

— Z a predsednika upravne­ga odbora invest ic i jskega sklada p r i O b L O N o v o mesto Je b i l namesto pokojnega Janeza K o v a r i k a imenovan tov. R u d i Be Prger, d i r ek to r Industr i je obutve N o v o mesto.

— K o m i s i j a za razpis direk­to r sk ih mest je imenovala za d i rek tor ja S G P »Pion i r« N o vo mesto dosedanjega v rš i l ca doilžnosti tov. Ivana K o č e v a r -ja , k i to ve l iko gradbeno pod­jetje že n*kaj let u s p e š n o vodi . Cest i tamol

— V p r a š a n j e prevoza l jud i na delo, k i je v N o v e m me­stu zelo p e r e č e in ga že vet let b r e z u s p e š n o r e š u j e m o , bo r e š e n o z uredbo Pr izade ta podjetja bodo po i z i d u nova uredbe d o l i n a v p r a š a n j e pre­voza l j u d i Uredi t i . Upajmo, da bo potem dovolj sredstev, k i j i h zdaj n ikako r n i b i lo naogoče najti k l jub i tevi ln . im posvetovanjem.

r i l i na tej seji . N a predlog to­v a r i š a A leksand ra R a n k o v i č a je predsedstvo sk len i lo , da bo ko-

Zanimiv spor Kmetijska zadruga Brežice je v

zvezi s predpisom o ločitvi trgo­vinske dejavnosti od kmetijskih zadrug morala predati vse trgo­vinske poslovalnice. Občinski ljud­ski odbor je bil mnenja, naj te poslovalnice prevzame groslsticno trgovsko podjetje »Krka« Brežice. Zadruga Je temu nasprotovala ln zahtevala ustanovitev posebnega trgovskega podjetja. Zaradi skle­pa ObLO Brežice se je pritožila na Okrajni ljudski odbor Novo mesto. Na predlog odbornika Stan­ka Rebernika ie OLO na seji 25. decembra o zadevi razpravljal, ker le bil skrajni rok za ločitev trgovinske dejavnosti od zadrug 1. januar 19». Odborniki OLO so ugotovili, da v Brežicah ni vpra­šanja trgovske mreže, tel bi bila sposobna prevzeti te poslovalnice, da pa so vmes start fconteurenčnl soorl, osebni odnosi ln d« ima za-dmir* 6oJcH ^volega dela. ;ki J*, DAmetnejse kot vmešavanj* v tr­govinske zadev«, ki »o l«ven nje­nega podrocia. Na osnovi tega Je okralni ljudski odbor pritožbo za­druge načelno zavrnil.

nec janufc r a z š i r j e n i plenum Z v e z n e j j Sora S Z D L Jugosla­v i j e z nMInJlm dnevnim re­dom:

1. Aktna p rob lemi social i­s t i čnega rapja na vasi — re­ferent tor-tvard K a r d e l j . , 2. Na><>v*v. kongresa Soci­a l is t ične z \ e delovnega l jud­stva Jut<*liJe.

Z nO)meškega ž i v i n s k a sejmišča

V ponvic, 5 i j a n „ je bilo prlpeijanin ^novomešk i živinski trg 76fl Prjfi* v starosti od « do 10 tednov Ini v starosti 3 đo 6 mesecev. P* so prodajali od 3.O00 do 5.0Qilnarjev. druge pa od fl.200 de fcm dtn. Skupno Je bil prodan 71 prašič.

Goveje Vf\ Je bilo prignane 188 nyiv. O^so bile naslednje: voH .U.0h.Jfl 138.0 ; sli 12 do l t t dih \gTivt! « 0 W ao 8O.000

dinarjev al do 80 din kg ter 1unci ln lel 60.000 do TO.OOo di­narjev ali Ho l*o rtin kg.

Obvestik O k r a j n i l judski odbor, O k r a j n a uprava Gozdarstvo,

o b v e š č a vse l a s t n i k e g o z d o v , k i n tava jo se­ka t i v sečn i sezoni od 1. oktobra 1959 do 3'tarca 1960. da je redni rok za vlaganje p r o š e n j za s e č | 0 v o l j e n j e od 1. j anuar ja do 15. marca 1959.

" P r o š n j o je treba v lož i t i v o b l i k i Izpolnjc^. obrazca pr i kme t i j sk i zadrugi , v katere o b m o č j u l^ozd . V s i zahtevani podatki v obrazcu morajo b i t i čt<> i n na-, t a n č n o izpolnjeni (tudi parce lna š t ev i l ka ) .

Las tn ike gozdov, p o t r o š n i k e lesa za dom uporabo opozarjamo, da bo potrebno za več je k o l l č l n h n i č n e g a lesa, odkazanega za d o m a č o uporabo, p r c d l o ^ r a d b e n o dovoljenje, da bo les prost gozdne takse.

OKRAJNA UPRAVA ZA GOZItSTVO

IZ RAZNIH STRANI

• Aman — Generalni sekr«-tar OZN nag Hammarskjbld *e že nekaj dni mudi v glavnem mestu Jordanije, kjer se !>•-svetuje z jordanskimi držav­niki o položaju na Srednje« vzhodu, Se posebej pa se za­nima za vprašanje arabskih beRuncev \z Palestine.

• Rim — italijanski premier Fanfani le odpotoval na ne­kajdnevni obisk v ZAR. Opa­zovalci opozarjalo na vedno tesnejše stlkp ZAR in Italije ter domnevajo, da bo Fanfani skušal pole« tega pridobiti arabske državnike za svoje zamisli o mediteranskem go­spodarskem ln političnem so­delovanju.

9 Kairo — Tu se Je konfal prvi del gospodarskega ln po­litičnega posredovanja med Britanijo ln egiptovsko pokra­jino ZAR. Posreduje predsed­nik mednarodne banke za ob­novo ln ra7Vo.t Euuene Black. Po prvih poročilih so bili raz­govori zelo uspeSnl ln je pri­čakovati, rta se bosta obe Mrnnl kmalu sporazumeli o

rfurv»dltvl, finančnega spora v zvezi z britanskim napadom na Egipt In zaplembo britan­skega premoženja v Egiptu, nakar bosta obe državi ponov­no vzpostavili diplomatske od-nošaje.

• Reriin — VzhodnonemSkt premier Grotwohl Je na čelu vladne delegacije krenil na obisk v LR Kitajsko. Na poti bo obiskal nekatere države na Srednjem vzhodu. Njegovo pot opazuje Zahodna Nemčija s precejšnjo skrbjo, saj ogrola njeno gospodarsko uveljavlja­nje v tem delu sveta. Se po­sebej pa »e postavlja problem, kaj bo Zahodna Nemčija sto­rila, če bodo katere izmed teh držav sklenile priznati Vzhod­no Nemčijo.

Ta mesec — še obilo pomaranč

V p r v i polovic i Januarja bo trg dobro za ložen ?. Južn im sad­jem, i ' as t i s p o m a r a n č a m i . P r e ­ce j šn je k o l i č i n e so p r i š l e pred k r a t k i m iz Grč i j e , iz M a r o k a smo uvoz i l i 650 ton, 12 Eg ip ta 250 ton in C i p r a 250 ton poma­ranč . Na Reko je prispela tudi p r v a poš i l jka dateljnov — 315 ton.

O B S T I R I D E S E T L E T N I C I K O M U N I S T I Č N E P A R T I J E J U G O S L A V I J E

REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM V LETIH 1918 DO 1941

F R A N C E K S A J E

Podl i s tek Je nadaljevanje moje raz­prave » R e v o l u c i o n a r n o valovanje na Dolenjskem pod v p l i v o m oktobrske r evo luc i j e« , k i j o J« objavl ja l Dolen j ­s k i l i s t v l e tu 1&57 v š t e v i l k a h 43 _ 50 i n le ta « 5 8 v š t e v i l k a h 1 — 5. •

Č e p r a v že več le t s h i r a m arh ivsko č a s o p i s n o i n spominsko gradivo, bo moj opis revo luc ionarnega gibanja na Dolenjskem, k i ga je v o d i l a K o m u n i ­s t i č n a parklja, le k ra tek pregled, k i bo na neka te r ih mes t ih s i ce r obš i rne j š i i n n a t a n č n e j š i , na d r u g i h pa zarad i pomanjkanja podatkov k r a j š i in ne­popoln.

Zato že l im, d a b i b r a l c i Dolenjske­ga l i s ta , k i so med obema vo jnama sodelovali v tem gibanju , v l e t o š n j e m Jubi lejnem le tu 40-letnice K o m u n i s t i č ­ne part i je Jugoslavi je p i s a l i svoje spomine, s k a t e r i m i b : dopoln jeva l i moj opis, In jJh ob jav l j a l i v Dolen j ­skem l is tu .

K d o r bo v mojem opisu zas led i l k a ­ke pomanjkl j ivos t i , naj svoje p r i p o m ­be in dopolnitve poš l je u r e d n i š t v u D o ­lenjskega l is ta . V s a k n a j m a n j š i poda-tek bo dragocen.

O b r a z p a d u A v s t r o - O g r s k e v j esen i l e t a 1918 s i n i so l j u d j e n a D o l e n j s k e m ž e l e l i s amo n o v e j u g o s l o v a n s k e d r ž a v e , a m p a k t u d i s p r e m e m b o ob las t i , k i naj b i p r i š l a v r o k e l j u d s t v a .

M e š č a n s k i N a r o d n i svet v L j u b l j a n i j e tedaj po v s e h v e č j i h k r a j i h u s t a n o v i l n a r o d n e svete i n n a r o d n e s t r a ž e a l i n a ­rodno o b r a m b o , k i na j b i s k r b e l a za o h r a ­n i t e v s tare o s o v r a ž e n e ob las t i . Z a r a d i tega so r e v o l u c i o n a r n e m n o ž i c e d e l a v c e v i n k m e t o v v m n o g i h k r a j i h z o r o ž j e m n a p a ­dale p r e d s t a v n i k e s tare o b l a s t i i n s k u š a l e v z p o s t a v i t i novo , r e v o l u c i o n a r n o l j u d s k o oblas t .

KMEČKI UPOR NA KRŠKEM POLJU T a u p o r sem po s p o m i n i h u d e l e ž e n c e v

že o p i s a l v 1. i n 2. š t e v i l k i » D o l e n j s k e g a l i s t a « l e t a 1958. O d tedaj sem n a š e l v e č d o k u m e n t o v , k i dopoln ju je jo m o j opis .

P r e d s t a v n i k N a r o d n e g a sve ta v K r š k e m d r . D i m n i k je 5. n o v e m b r a 1918 po t e l e ­fonu s p o r o č i l N a r o d n e m u s v e t u v L j u b ­l j a n i , d a je n u j n o po t r ebno pos l a t i » n e k o ­l i k o v o j a k o v pod G o r j a n c e i n d « se n a ­r o d n i o b r a m b i p r e s k r b i o r o ž j e « . D o d a l je, d a je v K r š k e m »še precej d o b r o o s n o v a n a n a r o d n a o b r a m b a , n i j i h pa po sosedn j ih

o b č i n a h K r š k a vas , C e r k l j o , S v . K r i ž » . N a k o n c u je p r o s i l , na j č i m p r e j p o š l j e j o i z L j u b l j a n e o r o ž j e i n m u n i c i j o , k e r »so l j ud je r a z o r o ž i l i o r o ž n i k e v n e k o l i k o k r a ­j i h i n to re j p r e t i nevarnos t g lede p o s t a n ­k a z e l enega k a d r a « .

N a s l e d n j e g a dne — 6. n o v e m b r a 1918 — p a j e o d b o r na rodnega v e č a v K o s t a n j e ­v i c i s p o r o č i l N a r o d n e m u sve tu v L j u b ­l j a n i , da so nas t a l i » i z g r e d i zope r o r o ž n i k e v n e k a t e r i h k r a j i h ( Č a t e ž , C e r k l j e ) « i n na to t a k o l e o p i s a l tedanje r a z p o l o ž e n j e k m e t o v n a K r š k e m p o l j u :

» K a k o r s t re la z jasnega neba so p r i š l i o d l o k i n a r o d n e v l ade , s k a t e r i m i se p o ­t r ju je s t a r i r e ž i m , z a č a s n o z ed ino s p r e ­m e m b o , da se n e k o l i k o z j u g o s l o v a n s k i m i b a r v a m i p r e v l e č e . . . S t r a h o m a so z a č e l i na d e ž e l i n e k a t e r i r a z s o d n e j š i d r ž a v l j a n i š t e t i na p r s te d n i , k o bo t u d i p r i nas L e ­n i n i z p o d r i n i l K e r e n s k e g a , k i je ho te l sedeti m e d d v e m a s to loma , a k o se k m a l u še bo l j ne o m i l i s t a r i r e ž i m . . . «

T o d a » s t a r i r e ž i m « se n i o m i l i l . N a ­spro tno . K o so m e š č a n s k e s t r a n k e u t r d i l e svo jo oblast , so z r a z n i m i p r o t i l j u d s k i m i u k r e p i p o v z r o č a l e vse v e č j e n e z a d o v o l j ­s tvo l j u d s t v a .

Z a r a d i n a r a š č a j o č e r e v o l u c i o n a r n e n a ­petos t i m e d k m e t i n a K r š k e m p o l j u je o r o ž n i š k a postaja v K o s t a n j e v i c i 3. m a j a 1919 po s l a l a o r o ž n i š k e m u p o v e l j s t v u v L j u b l j a n i to le z a n i m i v o p o r o č i l o :

» K a k o r p o v s o d t ako je t u d i p r i nas l j u d s t v o z n e k a k š n i m n e z a d o v o l j n i m d u ­h o m prepojeno, ka t e rega so n a j v e č z R u ­skega v r a č a j o č i se v o j a k ] p r i n e s l i .

P o v o d k v s e m u t e m u so j i m p a t u d i r a z ­l i č n e sedanje r a z m e r e v no t ran jos t i , l n s i ce r : p o m a n j k a n j e r a z l i č n i h s t v a r i i n vedno n a r a š č a j o č a d r a g i n j a . . .

R a z e n vsega tega je pa m e n d a ono na teh r a z l i č n i h s h o d i h nahu j skano , k e r v se ­povsod se ališi sedaj glas , da d o h o d n i n -

skega d a v k a se sp loh ne p l a č a . irefi k r a j e v na K r š k e m p o l j u p r e g n a l i ž a n K a k o r se p a povzame , je k m e t s k u p r j a r j e i u p o r j e uspe l z a d u š i t i š e l e oddelek

p r i p r a v l j e n v s l u č a j u l z t e r j a tve s s i l o d<irbske vo jske . h o d n i n s k e g a d a v k a t u d i s s k u p n o dejar. p 0 s p 0 m i n i h u d e l e ž e n c e v sem nava j a l , sko se s i lo t e m u u p r e t i . l a je p r i š l o do u p o r a 12. ma ja . V resn ic i

V n e v a r n o s t p r ide jo seveda v k o n k r e l , a s e j e u p o r z a c e i 3, j u l i j a 1919. n i h s l u č a j i h o k r a j n a g l a v a r s t v a , d a v č r o k r a j n o o r o ž n i š k o pove l j s tvo v K r š k e m u r a d i i n s l e d n j i č t i s ta o b o r o ž e n a s i l a , H 13. j u n i j a 1919 o v a d i l o d r ž . p r a v d -je p o k l i c a n a za v z d r ž e v a n j e j a v n e g a r ed jg tvu v N o v e m m e s t u » k a ž n j i v a d e j a n j a « l n m i r u , a k o b i b i l a n e z a d o s t n a . . . a rad i u p o r a i n i z m i k a n j a p r e d o r o ž n i m i

S e v e d a se s t v a r ne m o r e s p r i č a m i d o a j a m j t o r o ž n i š k i p o m o č n i k L a v r i č g n a t i , k e r s o m i š l j e n i k i tega ne i z pove dova n j a v s v o j e m p o r o č i l u 8. j u l i j a 1919 n a s p r o t n i k o m pa z a d e v a n a t a n k o znana n V 0 j e m u p o v e l j s t v u v L j u b l j a n i . V is tem

S t v a r Je danes re sna i n postane t u d 5 r o c i i u t u d i p r i z n a v a ' da do tedaj še l a h k o n e v a r n a . L j u d s t v o r a b i n a m r e č i * ' s o u spe l i p o l o v i t i v seh v o j n i h ob­raze, da pojde n a j p r v o n a g l a v a r s t v o i n . 2 n i k 0 v , W se »v s p l o š n e m po H r v a t -p o t e m n a d a v k a r i j e i n p o m e č e vse v e n . : e m s k r i v a j o i n j a v n o g o v o r i j o da ne

I z v r š e v a n j e o r o ž n i š k e s l u ž b e je j a k o ^ o s a m 0 o n i s l už i l i « , k e r » H r v a t j e sp loh o t e ž k o č e n o i n s ice r r a v n o p r i nogonu vo-» g r e < j 0 k v o j a k o m , t a m o š n j e o r o ž n i š t ' v o j a š k i h obvezancev k v o j a k o m , k o posa- , ^ 1 n e poganja i n se sp loh s p l o š n o m e z n l o r o ž n i š t v u p redbac iva jo , a l i ne b^Jtarl, da H r v a t j e n iso o b v e z n i k v o j d -di te n i č k shodom, t a m so že n a z n a n i l i , d a m o d r i n i t i « . k m e č k i fantje na j d o m a delajo, k v o j a k o m g a d o v e u p 0 r a je ho te la p o ž e t i k l e r i pa naj gredo d r u g i , k d o r je s rbskega k r a - j n a s t r a n k a . Z a t o je n jena K m e t s k a l ja i z v o l i l , naj ga pa t u d i — s luž i .« i z a 7, s e p t e m b r a 1919 p r i r e d i l a na K r -

O k r a j n o o r o ž n i š k o p o v e l j s t v o v K r š k e m » m p o I j U s h o d , k i je v svojo reso luc i jo je 6. m a j a 1919 p o d to p o r o č i l o dos t av i lo , L j e l m n 0 g e r e v o l u c i o n a r n e zahteve \ da je res » l j u d s t v o o b č i n e sv. K r i ž i n K o - e l o v _ Z a d n j a , 17. t o č k a reso luc i j e o a sc s tan jev ies na jbo l j nes t rpno in n e z a d o v o l j - g j . no celega p o l i t i č n e g a o k r a j a K r š k e g a l n z a r a d i d o g o d k o v 3. 6. 1919 z a h t e v a m o s i ce r t ako j od z a č e t k a d r ž a v n e g a p r e o b r a - a i l o s t i t e V v s c h ( k i s o b i l i k . u d e ] e z e n i

t a « . M e n i l o pa je, d a v s p l o š n e m ne bo t i g t i n e u m n 0 s t i « , to je p r i u p o r u »Is to-p r i š l o do upo ra , » s e v e p o s a m e z n i p r i m e r i D n a j d a y o 1 n o p o v e l j s t v o zagotovi tev , n iso i z k l j u č e n i « . B e n e b o p r o t i n o b e n e m u u b e ž n i k u k a -

P o r o č n i k T o m š i č n a »odde ln jem o r o ž - j B k o p o s t o p a i 0 ) p a s e 0 b v e ž e K Z , da n i s k e m P o v e l j s t v u « v N o v e m m e s t u je L y s j f a n f c j c b r e z ž a n d a r 1 o v t e k o m l f J

8. m a j a 1919 na to p o r o č i l o n a p i s a l P " - p r i v o j a k i h . P r o s i m o , da b i v l a d a to pombo , d a so v o j a š k i v p o k l i c i i n d a v k i p u p o š t e v a l a i n t a k o j u s t r e g l a ke r je v z r o k n e z a d o v o l j s t v a i n d a »po m n e n j u C i n t e r e s u s p l o š n e g a m i r u ter reda i n podpisanega n i so z a e n k r a t v o j a š k i p r o t i - l l P r e s u d r z a v e samo «

U k v ^ n L P r 0 t ! r f b n - U , i 1 • .si rio G S 0 b i l e v u r e s n i -V e n d a r p a je k m a l u za t em p r i š l o do , K 1 1 u b t e m u p a g Q m j k m e t j e

p r a v e g a upo ra , ko t s e m ga o p i s a l v » D o - [j Z V £ s t i r e v o l u c i o n a r n i m ide jam, l e n j s k e m l i s t u « . O b o r o ž e n i k m e t j e so U f s nadaljuje)

Stev. 1 (459) » D O L E N J S K I L I S T * S t r a n S

(Nada 1 j evar je s l . strani)

Z a k o n s k i p redp i s i n i so b i l i d r v o ' j o L s i i ć n i , r a en tegu p a l u d i trgovinske i b o r n i e s za . l e preveč v f o r m a l n o p r a v no plat v p r a an j a p o . r o . n i s k i h s v ; U , v . p remaJ i so se pa u k v a r j a l e z vseb ino n j ihovega dela .

P c i r o l n i i k i sve t i so b i i i i z v o l j e n i le p ; i . rgov.naJ i z i i v i l i , ponekod p r i c e n t r a l a h t r g o v s k i « podje t i j i n p ^ i u k o d po po­s l o v a l n i c a h . ftLgi>Č3 je m n ; k a l o p o / e z a v e s sveti z a b la ­g o v n i p r c m e i p n ob<5 nah . O m e n j e n i o r g a n i so p o k a z a l i zelo ma!o zan imr .n j^ za p o t r O J i i š k c svete. S t a r i po ro n i k i sveti iio i m e l i torej p reozek k r o g d e l o v a n j a ter zato n i s mogl i naj t : p rave vseb ina de la . p re j e l i so p r e m a l o p o m o č i , k a ftrevsk} s r s ' a v je b i l p res lab i n z a r a d i o m e n j e n i h v z r o k o v ni mogel p o l o ž a j i o b v l a d a t i n i h č e : ne sve - i s a m i , ne d r u ž b e n e o rgan izac i j e i n ne e b č i n e .

N O V E N A L O G E

C e ž e l i m o , da se ž a l o s t n e i z k u š n j e p r e t e k l i h p o t r o š n i š k i h s v e o v ne bodo ponovi le , m o r a m o n o v i m do loč i t i predvsem n j f cKvo d e ž o v n o poUroJje. S . a r . s . e a M n a m r e č n iso »nosli u v e l j a v i t i p r e d v s e m z a r a d i tega, ke r je b i l o n j ihovo delovno p o d r o č j e p r e m a j h n o . P o t r o š n i š k i h sve tov torej ne bomo v e č u s t a n a v l j a l i le p r i t r g o v i n a h z ž iv i l i . N j i h o v o delovanje mora

. za j e t i vso t r g o v s k o m r e ž o , gos t i n sko m r e ž o , k i i m a stalne abonente , ob ra tne menze zapr t ega t ipa , p r av tako pa t ud i ob r t i n ob r tne s to r i tve . V p r a š a n j e p re sk rbe de lovnega Člove­k a n a m r e č n i r e š e n o že s t em. d a t r g o v i n a p r a v i l n o funkcio­n i r a . M n o g o l j u d i je p r i s i l j e n i h , d a s- h r a n i j o v p r e j r a n -b e n i h o b r a t i h , v p r i v a t n i h gos t i l nah , v r a z n i h menzar i m po­dobno . P r a v t a k o je č e d a l j e t e ž j e v p r a š a n j e o b r t n i h storitev, saj s ta lno u g o t a v l j a m o , da ob r t nazadu je .

K e r se i n d u s t r i j a c s r e d o t o č a p r e d v s e m v t*" 3

nag lo n a r a š č a š t e v i l o p r e b i v a l c e v . R a z e n vseh os t a l i h k o m u ­n a l n i h v p r a š a n j o d p i r a ta pojav t u d i v p r a š a n j e d r j ž h e n e p reh rane . Z m o g l j i v o s t o b s t o j e č i h o b r a t o v ne z a d o š č a . r 0 po­v z r o č a z a r a d i v e l i k e g a n a v a l a padec kva l i t e t e v gostinski p o s t r e ž b i , r a z e n tega p a p u š č a o d p r t o vpra&anje prehrane v e l i k e g a š t e v i l a de l avcev . P o t r o š n i š k i sve t i ima jo tukaj ob­s e ž n o p o d r o č j e de l a . O s n o v n a na loga , k i Jo morajo r e š i t i , j e v p r a š a n j e o b r a t n i h m e n z. M o g o č e je to l a p r v i p c s ! ? d t e i k o r a z u m e t i . U p o š t e v a t i p a moramo, d a 8 e p r i u s t a n a v l j a n j u o b r a t n ' h menz v podje t j ih pojavljata d v a v p l i v a . D o l o č e n d e l z a p o s l e n i h je odv i sen p redvsem »d h r a ­ne, k i naj m u jo n u d i o b r a t n a m e n z a . T a del si obra tno m o n z o že l i i n j o z a h t e v a . P r e o s t a l i de l zapos lenih ( k m e č k o de lavs tvo) je c d menze odv i s e n mnogo m a n i i« žel i nategniti o d podje t ja 6 'm v e č j i z a s l u ž e k . T i l jud je o b r a t n i m h e n z a m nasnr^ tu je jo . k e r p o m e n i to v p r a š a n j e za n j i h m a | j § j za­s l u ž e k z o z i r o m n a io . d a podje t ja t a k š n e menze ( I n a n č n o p o b i r a j o . N i s o r e d k i p r i m e r i , d a i m a j o d e l a v c i , k i tefljo za

us tanovi tvi jo obratne menze, v delavskem svetu mnogo m a n i p r e d s t a v n i k o v od o n ' h . k i t emu nasprotujejo. V t a k š ­n e m p r i m e r u bo m o r a l pos redova t i p o t r o š n i š k i svet.

So tn t l i p r i m e r i , kot je na M i r n i . T a m je t p r a š a n j e d r u ž b e n e , p r eh rane Še odpr to . N e k a j sto de lavcev j« odv i sno v peg iedu p reh rane od pe t ih p r i v a t n i h g o s l i n s k - h obra tov . N o b e n o i n d u s t r i j s k o podjetje n a M i r n i n i dovo l j l eUko, d a b i u s t a n o v i l o l a s tno o b r a t n o menzo. V s a podjet ja *>t ce lota p;i i m a j o p r e m a l o skupnega s l i k a , d a h i to v p r a š a j r e š i l a , č - p r a v b i b i l a t a k s n a r e š i t e v zelo ugodna . T u d i tu bo m o r a l to na!ogo n a č e t i p o t r o š n i k i svet .

V s i vemo, d a je v p r a š a n j e o b r t n i š t v a i n u b r t i i h s tor i ­tev n a D o l e n j s k e m zelo p e r e č e l n m o č n o odpr to . (Jhrt s i l i v I ndus t r i j sk i n a č i n p ro i zvodn j e . P o t r o š n i k os ta ja b r * o b r t n i h u s l u £ , k o l i k o r p a m u J ih k d o n u d i , n i so k v a l l L t n e . T o v p r a š a n j e br>do k m a l u p r i č e l e r e š e v a t i s t anovan j sk i s k u p n o ­s t i , t ako j k o j i h bomo u s t a n o v i l i . M n o g a d o b r i h Predlogov za u s p e š n o r e š i t e v tega t e ž k e g a v p r a š a n j a bodo Ifliko d a l i p r a v potrošniški sve . t i . 1

N a š t e t i h n a l o g ne bodo m o g l i u r e s n i č i t i brez s q e ] 0 v a n , j a o b č i n s k i h o rganov . V p r a š a n j a bo nu jno t reba r e | e v a t i n a o snov i sode lovanja . P o t r o š n i k i bodo m o r a l i tu H t g e M tud i v p r a š a n j e p o l i t i k e o b č i n do podje t i j , k i j e m a r s i l j e n e p r a ­v i l n a , i n ob ra tno : odnose pod je t i l do o b č i n * i n skuir iost i . K o * v i r i m o torej , p o t r o š n i š k i m sve*om na log ne bo m a n j k a l o , saj bodo i m e l i š i r o k o p o d r o č j e de lovan ja .

>

K A K O I N K J E ?

D o s e d a n j i m p o l r o š n i š k i m sve tom je m o č m m a n j k a l o povezave navzgor . T o n a p a k o bomo p o p r a v i l i ta^ 0 ^ a bodo n o v i p o t r o š n i š k i sve t i povezan i s s v e t i z a b l a g f y n i p r 0 m e t p r i © M i n s k i h l j u d s k i h o i b n r i h R a z e n tega br» t r e b a „ s t a ­n o v i t i s ta len obo je s t r ansk i s t ik z d e l a v s k i m i 1 V e t l p r i z a ­d e t i h podje t i j . P r i sve t ih za b l a g o v n i p rome t b o t , r e b a osno­v a t i posebne k o m i s i j e za p o t r o š n i š k e svete. R a d j ^ j m o r a ­m o t u d i n a to, d a bo pr'Mo do nesoglas i j m e d Po t rošn i šk imi i n d e l a v s k i m i sve t i . T a k S n e spore bodo m o j n e r e š e v a t i omenjene k o m i s i j e k ' bodo r a z e n tega o b v e š č a ^ p r i s t o i n e oblas tne o rgane o d ? l u sve to , i n dajale l « a e l ^ e p r e d l o g e v odobr i t ev .

O t em, k je na j b i p o t r o š n i š k e svete u s t a i a v y a j i ^ se že p o m e n i l i . V e n d a r t u d i tu nas opa ta P r e ° - V % m dve i n a ­č ic i . N a i;-)!« . č i j u bomo l a h k o u v e l j a v i l i n e ^ v r s t e t e r i ­t o r i a lne p o t r o š n i š k e svete, k e r bo t a m en s a m v e t v m a n j ­š e m nase l j u l a h k o p r e d s t a v l j a l ž e l j e vseh P ° t n £ n i k o v . T a k svet bo m e r a l za je t i vso p r o b l e m a t i k o — °& * T S V i n s k e , p r e ­k o gos t inske do o b r l n i š k e . T a k a o b l i k a se bo i a p o d e ž e l j u o b n e s l a t u d i zato, k e r so pos lova ln i ce vseh v r t v n a s e l j i h s a m o s t o j n e j š e od o n i h v m e s t i h .

V c e n t r i h Je s t v a r d r u g a č n a . te sama g«t 0 t a nasel je­n o s t i i n r a z n o v r s t n o s t i u s l u ž n o s t n e m r e ž e n i ^ k u j e d r u ­g a č n o o b l i k o . P o . r o j n i š k i sve t i naj bodo tuka j ) r i c en t r a l ah podje t i j , k e r i m a j o p o s l o v a l n i c e mnogo man j l a m o s t o j n o s t i ko t n a p o J e i e l j u . R a z e n i z k l j u č n o t rgov insk ih p o t r o š n i š k i h svetov m pc . ro n i š k e svete t u d i p o h r a n ž a h , torej po v i s i r le javnnst i , z a gost ins tvo, za ob r m podobno. P r e d v s e m m , r . - n w p a r i t i n a to, d a bomo n o v t n i ^ t ^ n j s i t i m s v e t o m pas IH d o r o i j p r o d o r a za delovanje, \ m r e c v tem s m i s l u , d& j i h bamj u s t a n a v l j a l i res tam, k j ^ h o d o i m e l i pogoje za delo .

V O L I T V E IN N A L O G E D R U Ž B E N I H 0 % A N I Z A C I J

N a i z b i r o i m a m o f r i n a č i n e vol i tev . T a * y.^T w Je u s t ane , i l i s t anevanjske skupnos t i , bodo P O % § n i ke svete V O L I L I D R Z A T J A M N A Z B O R U D R 2 A V ) J A N O V S T A ­N O V A N J S K E S K U P N O S T I . D r u g i n a f l n Je, ^ S v o j p o t r o š -« > ; k i svet I Z V O L I J O P O T R O Š N I K I , v e n d a r h m p r i -sotn h n a j m a n j 50 p o t r o š n i k o v . Se ena oblik. v o u t e v : P O ­T R O Š N I Š K I S V E T I Z V O L I J O N A Z B O R U _ V O L I V C E V . O S ? ' k a t e r o o đ n a v e d e n i h v o l i l n i h teles h. 8 v e t i z v o l i l o , D « « o o d l o č a l a o b č i n s k a vods tva . T a bodo dol<} i l a t u d j š t e v i l o c a n o v sveta .

D a b i z a g o t o v i l i res dobro i zb i ro k a n d j a t o V j e p r ipo­r o č l j i v poseben n a č i n vo l i t ev . O b č i n s k o v o d , t v o d o i o č i ^ t e ro v e l i l n o te lo svet v o l i . T o v o l i l n o teh | a h R o j e z b o r

u r z a v l j a n o v s tanovanjsk,- skupnos t i zbor froirosnikov a l i zbor v o l i v c e v i z v o l i k a n d i d a t e za č l a n e t> p o t r o š n i ­š k e g a sveta . P r e d l a g a j o naj vsaj e r k r a t v H k a n d i d a t u v k o f

bo imej svet č l a n o v . O b č i n s k o p o l i t i č n o v o d s V ( > n a U > l z p r e d . l a g a n i h k a n d i d a t o v izbere n a j b o l j š e , o b č i n ^ . s v p t z a b l a . g o v n i p romet pa te i j t l d j n a t ( > imenu je ^ c i a n P p o t r o š n i š ­k e g a sveta .

O p o z o r i t i m o r a m o § e n a to. naj o b č i n s j j | u d s k i odbor i sk rb i j o , d a bodo n o v a p r a v i l a P S res P n H 0 j e n a po t r ebam m pogojem, k i so n a n a š e m terenu. D r u ž \ n , ^g^niz^d^ p r e d v s e m S Z D L . naj p r i č n o m e d ć l a n s t v o n $ i r o k o r a z p r a v o O n o v i h p o t r o š n i š k i h ! sve t ih i n naj v o l i t v e f t f i v i h s v p t o v k i n b o m o i z v o l i l i do 15. f eb rua r j a 1959. r C % m e I j i t o p r i p r a ­v i j o .

P E T D E S E T P L O D N I H L E T

Kad b i še zadnjič s pogledom objel D o ­lenjsko, p a je ne m o r e m . J e s e n s k a m e g l a j o p o k r i v a .

K o sem v m a j u o d h a j a l i z mo je v a l o ­v i t e š u m a d i j e , m i je b i l o ž a l , d a z a p u š č a m njene lepote .

Z n o v o m e š k e postaje sem se o d p e l j a l z v o z o m p r o t i M a č k o v c u . T e d a j s e m p r v i č zag leda l k o š č e k D o l e n j s k e i n spozna l , k a ­k o je l e p a . T i s t i d a n sem do lgo sedel na o b r e ž j u i n p o s l u š a l ž u b o r e n j e sve t loze lene K r k e . K r k a b rez D o l e n j s k e b i ne b i l a l e p a in ob ra tno .

N i k o l i ne b o m p o z a b i l t r e n u t k a , k o sem še l p r v i č s k o z i N o v o mesto. P r e b i v a l c i so

n ikoga r ne p o z n a m . P r i š l o je n e k a j fantov k meni*. » Z a k a j s t o j i š s a m ? P o j d i z n a m i ! « O b j e l i so m e i n o d p e l j a l i n a p l e s i š č e .

A l i t i s t i ž e l e z n i č a r n a n o v o m e š k i po­s ta j i . S p r l a s v a se z a r a d i n e k e g a p r e v o z a . Padle so ostre besede, n jegove i n moje . V č e r a j s v a se s r e č a l a . S t o p i l je k m e n i i n v p r a š a l , k d a j o d h a j a m . » 2 e d a n e s ! « Ž e l e z ­n i č a r me je o b j e l i n r e k e l : » O p r o s t i z a t i ­sto t a k r a t ! «

D a v i sem b i l v N o v e m mes tu , d a s i k u ­p i m neka j za n a pot. S r e č a l a m e je o s e m ­le tna d e k l i c a s š o p k o m i n v p r a š a l a :

» K d a j odidete , s t r i č e k ? « » D a n e s , « sem j i o d g o v o r i l .

Šopek cvetja Ob slovesu zadnjih brigadirjev z avto ceste

n a m m a h a l i t r o k a m i , o t r o c i , p o v s e m m a j h n i o t roc i so nas p o z d r a v l j a l i .

P r a v i m , d a m i je b i l o ž a l , k o s e m o d ­ha j a l jz S u m a d i j e .

A l i P a k d o ve, k a k o m i je sedaj, ko o d ­h a j a m z D o l e n j s k e ? !

D a , o d h a j a m ! J e m r z l o d e c e m b r s k o j u ­t ro . S e d i m n a š t o r u *ob K r k i i n p o s l u š a m , š e z a d n j i č , k a k o ž u b o r i . O g l e d u j e m foto­graf i je 8 p r e l e p i m i k r a j i D o l e n j s k e , v e n d a r te fotograf i je n i s o mog le za je t i v seh n je ­n i h lepot . Fo tog ra f i j e s p r a v i m v k o v č e k . M o j e m i s i j so nevezane , razsute . O b i s k u ­j e jo m e s p o m j n i n a d o ž i v e t j a m i n u l i h osmih mesecev . S p o m i n i se v r s t i j o k a k o r n a f i l m s k e m p l a t n u .

N e v e m , kje b i z a č e l . M o r d a p r i t i s t e m š o f e r j u i z B r e ž i c : k o s e m n e k o č še l p e š p r o t i O t o č c u , je u s t a v i l k a m i o n i n p o m a h a l z r o k o k a k o r s t a r e m u p r i j a t e l j u : » P r i s o d i , pope l j i s e ! « . . . A l i t i s t a s t a r k a v T r e b ­n j e m : d a l a m i j c dve j a b o l k i . J a b o j k smo i m e l i d o v o l j , t oda t i s t i d v e . . . A l i l i s t i fantje i n d e k l e t a iz N o v e g a m e s t a : še l sem n e k o č n a L o k o , n a ples. P a r i so se v r t e l i po t a k t u glasbe . J a z b i t u d i r a d p l e sa l , p a

D e k l i c a m i je p o n u d i l a svo j š o p e k : » V z e m i t e z a s r e č n o pot i n n a s v i d e n j e ! «

je r e k l a i n od f r fo t a l a ko t m e t u l j č e k . T o l i k o , t o l i k o je v s e h s p o m i n o v . In v s i

so d r a g i m o j e m u s r cu . C e s t a je zg ra jena . Ces ta , d o l g a o s e m ­

deset k i l o m e t r o v . M i , k i o d h a j a m o , nesemo a seboj spo­

mine . In o b u j a l i s i j i h bomo, k a k o r si č l o v e k

obuja odlomke n a j l e p š i h p e s m i ! S p o m i n j a l i se b o m o v e d n o p r e l e p i h d o ­

l e n j s k i h k r a j e v . P a ne s amo k r a j e v . S p o m i n j a l i se bomo

tudi endov i t i h p r e b i v a l c e v D o l e n j s k e . M e d nas so v p r e t e k l o s t i se j a l i m r ž n j o .

K r a l j i , k a p i t a l i s t i , r e l i g i j a . In r a z n i so­v r a ž n i k i .

Sedaj pa — na j smo v S u m a d i j i , D o ­l en j sk i a l i Š t a j e r s k i , v C m i gor i a l i v M a ­k e d o n i j i : n i h č e nas ne m o r e v e č r a z d v o j i t i .

O, meg la , r a z b l i n i se, d a š e z z a d n j i m pogledom o b j a m e m D o l e n j s k o !

D a jo ponesem v s v o j i h o č e h ! Do len j ska , p o z d r a v l j e n a !

B R A N K O N I K O L I C

»Doma sem bil vzgojen pod trdo roko. Oče mi je vedno govoril: — Delaj, saj boš vse doma dobil; — Tafcrat smo de-laU v drugačnih pogojih kot danes. Udeležil sem se vsakega mizarskega strokovnega tečaja, ki je kje bil. Konkurenca )e ta­krat vsakega obrtnika udušila, če ni sledil tehničnemu raz­voju. Danes qe dovolj naročil in dela, zato obrtniki zaostajajo. Razvoj jih prehiteva. To velja posebno za mladino, za mlade obrtnike. Težko bom pozabil, kako široko odprtih, začudenih oči so moji jantje strmeli, ko sem jih letos na gospodarskem razstavišču vodil po razstavi o razvoju človekovega oblačenja in stanovanjske opreme.

Mislim, da se v delo premalo poglabljamo. Včasih so nas učili vsakega giba in nam raz­ložili vsako malenkost. Danes tega ni več. Precej so krivi mladi mojstri, ki mislijo, da so, ker so postali mojstri, oproščeni dela. Redkokateri od njih pomisli, da mora učiti in vzgajati vajence in pomočnike. Prav zato nas čas prehiteva. Razvijamo se prepočasi, v na­glici dela pozabljatino na drob­na vprašanja, trpi pa kakovost izdelkov. ,

V mizarski stroki je edina rešitev v montažnem načinu dela tipiziranih i2delJcot5. T u mMim predvsem na s>tat?bno pohištvo, okna, vrata in pod­boje. V tej smeri bi se moralo razvijati tudi pohištveno mi­zarstvo. Le nekaj obrtnikov naj bi obdržalo ročno izdelavo, toda le za kvalitetna stilska poht.?ti>a, ker je po njih veliko povpraševanje in ije tu ročno delo še posebe\) cenjeno.

Z montažnim stavbnim pohi­štvom se bavim že dalj časa. Zdaj smo z njim pri gradnjah že vsaj malo prodrli. Že sto­jimo pred vprašanjem prosto­rov za pleskanje. V tretjem 24-stanovam.fSkem bloiku na Znančevih nfivah bomo kot upam z montažnim stavbenim pohištvom dokončno uspeli.

Do zdaj smo vsako serijo po­pravljali in izboljševali. Manj­kalo nam je izkušenj, delamo pa za 50 let in je zaradi tega treba vse dobro premisliti

Montažne gradnje še prouču­jemo, dokazujemo n,/ihovo r>ra-vilnost in bomo uspeli. V to nas sili predvsem neprekinjena

gradbena dejavaost. Včasih so bila gradbišča preko zime po­polnoma mrtva. Danes teče delo tudi pozimi in prav to zahteva od nas novih prijemov in novih načinov dela. Za ob­dobje, v katerem živimo, je značil/no pomanjkanje stano­vanjskih prostorov. To zahteva čim,, hitrejši način gradenj, ki ga lahko nudi le montažni no čii$,. Trudimo se doseči kar noj/-vteč je mogoče. Mnogo je govo­ric o raznih napakah pri na­šem delu, vendar teh napak'ne zakrivimo mi.

Mislim, da je s sirani odgo­vornih organov naše skupnosti Še premalo podpore v tej sme­ri. Na vsa usta vpijemo o nuj­nosti pospešenih stanovanjskih gradenj. Novi Jugoslovanski standard pa je predpisal le montažna vrata in'še vedno dopušča obrtniško izdelana okna. Res je sicer, da je že pre­cejšen uspeh to, da so okna

Članom SZDL v občinah 3RE2ICE, SENOVO, SEVNICA In V I D E M - K R Š K O !

V a b i m o vas, da si takoj n a r o č i t e pokra j insk i tednik n o v o m e š k e g a okra ja — D O L E N J S K I L I S T , k i vas bo vsak teden n a 8 s t raneh o b v e š č a l o vseh novicah s p o d r o č j a n a š e g a okra ja , v a š e o b č i n e In v a š e ožje okol ice! Ce n i ­mate n a r o č i l n i c e , l ahko n a r o č i t e n a š l ist z dopisnico a l i p r i v a š e m p i s m o n o š i ! Po l l e tna n a r o č n i n a znaša :i00 d inar ­jev i n je p l a č l j i v a vnapre j .

V s i nov i in s ta r i n a r o č n i k i bodo tudi letos sodeloval i v v e l i k e m nagradnem ž r e b a n j u , k i ga bomo v k r a t k e m o b j a v i l i . D a boste sprot i o b v e š č e n i o vsem, ka r vas za­n ima , s i n a r o č i t e Dolen j sk i l i s t še danes!

UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA N O V O M E S T O , p. p. 33

Gospodarske vesti • Nova klavnica In hladilnica v

Sarajevu. V Sarajevu je začela prejšnji mesec poskusno obrato­vati nova moderna hladilnica ln klavnica. Gradili so jo tri leta, stroški pa so znažali i,2S milijar­de dinarjev. Zmpglljlvost novega kombinata presega potrebe Sara­jeva, zato ga bodo lahko uporab-l.lali tudi drugi kraji. Hladilnica bo odprla tudi lasbne prodajalne.

# Kin^Ujsko-lndustrljski kombi­nat v Beceju. v Bečeju bo v kratkem ustanovljen velik kme-tijsko-lndustrljski kombinat, v katerega bo vstopilo več kmetij­skih posestev. Kombinat bo zajel 9.000 ha obdelovalne zemlje, na razpolago pa bo imel 180 traktor­jev. 65 kombajnov ln okoli 1.500 priključnih ln drugiih strojev. Računajo, da bo kombinat že to leto dosegel okoli 2,5 mUiJarde din dohodka.

# Graditev stanovanj v Beo­gradu. Od skupno 7-500 stanovanj, ki so Jih zaceli graditi v Beogra­du lani, so jih do konca lanske­ga leta dogradili okoli 4 000. Naj­več stanovanj so zgradili za po­trebe podjetij, državnih organov in JLA. Na hitrejši tempo grad­nje Je med drugim vplivalo tudi Izboljšanje organizacije gradbenih podjetij.

# Domači železnlSkl motorni vozovi. Prejšnji mesec je tovarna »Djordjevlč GoSa« v Smederevski Palanki izročila Jugoslovanskim železnicam prve motorne vozove svoje proizvodnje. Uporabljali jih bodo za okrepitev prometa v Voj­vodini ln Makedoniji, dosežejo pa hitrost do 90 km na uro.

# Ni>vi predpisi Jugoslovanske Investicijske banke. Po novem razpisu Jugoslovanske investicij­ske banke ne bo znašala lastna

standardizirana, določene so namreč le predpisane mere. Tukaj nas čaka še težko delo.«

To nami je povedal Alojz Košir, šej mizarske delavnice SGP »Pionir« Novo mesto. Pred nedavnim je praznoval 50-letni-co življenja. 11 let že dela pri Pionirju. ZeMmo mu še mnogo srečnih m zadovoljnih let, predvsem pa kar največ uspe­hov pri uveljavljanju montaž­nega načina v gradbeništvu!

-c-S

udeležba p r i kr i t ju "nveslioljskih s t roškov več samo 2C°/» od pred­r a č u n s k e vrednosti investicij, am­pak 4« do 70%, ker so v Zveznem d r u ž b e n e m planu za 1. 19č9 za le namene zagotovljena' le manjša sredstva.

Poslej: 9 občin v n o v o m e š k e m o k i a j u

N a zadnjem zasedanju konec decembra je R e p u b l i š k i zbor L judske s k u p š č i n e L R s sprejel ' t ud i zakon o spremembah zako­na o o b m o č j i h okrajev in obč in v S loven i j i . Po tem zakonu ima­mo zdaj v r / v o m e š k e m okraju naslednje o b č i n e :

B r e ž i c e , Č r n o m e l j , M e t l i k a , Novo mesto, Senovo, Sevnica, Trebnje , V i d e m - K r š k o in Žu­ž e m b e r k .

iokral: zares odborniki k i v e d o č e m u g l a s u j e j o

Povrini opazovalec bi ugotovil ob dnevnem redu seje 01>LO No-vo mesto, ki je bila sklicana 30. decembra 1958, da seja ne bo po­membna, ker bodo na njej razpravljali le o formalnih zadevah. Vendar so pri vsaki točki dnevnega reda odborniki zahtevali razna pojasnila in dajali pripombe. Glasovanje nI bilo le formalno dvi­ganje rok, ampak glasovanje tiste vrste, ko se odbornik v celoti zaveda, zakaj glasuje.

JAMSTVA ZA NABAVO TRAKTOn.lKV

Ob predlogu za odobritev proš­nje nekaterih zadrug ln kmetij­skega posestva Trška gora za po­roštvo pri nakupu traktorjev je postala razprava posebno živahna. Odborniki so zahtevali pojasnilo, če so zadrugejprosilci finančno sposobne prevzeti obveznosti, če so dani pogoji za uporabo trak­torjev in če bodo stroji ekonom-»ko izkoriščeni. Odgovorni usluž­benci občine so razložili, da Je vprašanje garancije le formalnost, ker Narodna banka brez ugodne­ga rentabilitetnega računa poso­jila za nabavo traktorjev ne odobri. Vprašanje kmetijskih za­drug smo doslej zanemarjali prav tako kot vprašanje kmetijskih po­sestev.

Odbornike Je zanlmal-s, kdo bo traktorje in kmetijske stroje po> pravljai in če imamo že zagotov­ljene kmetijske strojnike za to delo. Na vsa vprašanja Je ob-Jlrneje odgovoril ing. Bračika. upravnik Kmetijske šole Grm-Razumljivo Je. da smo proti in­vesticijam v kmetijstvu malo ne zaupljivi, io let nismo nič investi­rali, zdaj pa naenkrat toliko. Ve­deti moramo, da zvezni družbeni plan predvideva 55 milijard inve­sticij v kmeiHstvu. V naš okraj dobimo do letošnje pomladi 130 no­vih traktorjpv s priključki in 18 kombajnov. PORO.II za nakup so lelo u?odni. Traktorjev ne smemo gledati ;? kot sredstva za oranje, ampak predvsem kot sredstva za •nehsn z rano obdelavo zemlje, saj ima vsak 12 do 'S priključkov Zaradi strojno traktorskih kadrov smo že ukrenili potrebno. 35 mla­dih ljudi oblskule trimesečni strojno-traktorskl tečaj pri Kme­tijski Soli Grm. Ne potrebujemo

toliko vozačev, kolikor kmetijske strojne tehnike, ker bodo kme­tijski stroji odigrali v razvoju na­šega kmetijstva veliko vlogo.

Ing. Bračika Je pripomnil, da bi bilo potrebno v bodode odbor­nikom takšne predloge obširneje utemeljiti.

KOMU NAJ DAMO VODOVOD? Po predlogu občine naj hI nove

vodovodne naprave v Karteljevem in na Kiju prepustili v upravo komunalnemu podjetju Vodovod Novo mesto. Predsednik ObLO Maks Vale je bil mišljenja, naj bi te naprave raje prevzeli v uprav­ljanje področni krajevni uradi. Zakaj ne bi prevzeli te odgovor­nosti, ko pa vendar tako Iščemo vsebino dela zanje. Odborniki pri­zadetih področij so predsednikov predlog podprli. Predlagali so tu­di, naj bi razen krajevnih uradov vprašanje oskrbe z vodo reševali tudi potrošniški sveti. Spremenje­ni predlog Je bil soglasno sprejet

ZDRUŽEVANJE KMETIJSKIH POSESTEV

Soglasno Je bil sprejet sklep o združitvi kmetijskih posestev Dru­žinska vas ln Klevevi v eno po­sestvo, ki bo nosilo naziv KP Smarjeta. Obe posestvi sta bili premajhni in nista mogli odigrat! vloge, ki bi Jo bili morali. Poseb­no KP Klevevž Je bilo bolj pri mer slabega gospodarjenja kot naprednega kmetijstva. Zaradi razdrobljenosti površin ne more­mo v sodobni Industrijski način kmetijske proizvodnje. Združeva. nje kmetijskih posestev bomo morali nadallevati in predvsem skrbeti za skupen ooerativn! or­gan, ki bi uveljavljal sodobno kmetijsko proizvodnjo. Z združe vanjem posestev bomo dosegli

tudi združevanje sredstev, skla­dov, mehanizacije ln vsega osta­lega, kar bo pripomoglo k , u s p e š ­nejšemu uporabljanju.

VEC PROIZVAJALCEV V ORGANE DRUŽBENEGA

UPRAVLJANJA! Ob predlogu za imenovanje

upravnega odbora za prvo ln dru­go osemletko ter kmetijsko šolo Grm se je oglasil odbornik Ludvik Golob; izrazil je mišljenje, da bi morali v organe družbenega upravljanja pritegovati več ne­posrednih proizvajalcev. V pred­logu za omenjene upravne odbo­re nI zajet noben proizvajalec. Na ta način ne širimo naše demo­kracije v vse plasti ljudstva, Pra­ksa kaže, da takšne upravne eno­te postajajo združenja direktorjev ln vodenijo. Čeprav mogoče de­lavec, ki ga bomo izvolili, ne bo znal takoj v začetku spregovoriti, bo spoznal mnoga vprašanja, kt so mu bila doslej neznana. To Je po­sebno pomembno pri šolskih od­borih ln pri upravnih odborih šol, ker Je prav vprašanje šol­stva povsod zelo pereče. Tov. Go­lob Je predlagal, naj v bodoče pri sestavljanju predlogov za organe družbenega upravljanja povabijo k sodelovanju komisijo za druž­beno upravljanje pri SZDL. Tako bi onemogočili ponavljanje takš­nih napak. Imenovanje predlaga­nih upravnih odborov je bilo od­loženo do prihodnje seje.

KAJ BO 7. ORADOM OTOCEC Predsednik Maks Vale Je odbor­

nikom podrobneje obrazložil na­črte za ureditev otoškega gradu. Za izgradnjo Je že odobrenih 35 milijonov investicijskih sredstev, vendar to ne bo zadostovalo za dokončno ureditev. Zato je pred­videna ureditev v več stopnjah-Grad bo nudil 24 sob za goste Zanimanje Je veliko, saj Je že za 29. november okoli gradu parki ralo več sto osebn'h avtomobilov Najprej bo urejen še en restavra cijski prostor ter opremljenih ne­kaj sob za goste. Za osebje bodo

uporabljali weekend hišice na de«mem bregu Krke. ki bodo na razpolago tudi za prenočišča go­stov. Tam bo urejen tudi sodo­ben taboriščni prostor. Grad bo kot turistični objekt odprt 1. maja letoa.

Predstavnik gostincev je pred-laigal, naj bi pri bencinski črpalki nasproti gradu Otočec zgradili »motel« — Zigradbo za počitek Ifl cenena prenočišča šoferjev tovor­nih kamionov. Odbornik lz Kar-teljevega Je predlagal, naj obči­na uredi v bližini Hmeljniika par­kirni prostor in avtobusno posta­jo. Turisti se zelo zanimajo za razvaline hmeljniškega gradu; na. val Je večkrat tolikšen, da nimajo vozil kje parkirati, Rešiti bo tre­ba tudi vprašanje obvoza z avto m obi is k e ceste ln dovoza na' ce­sto. Odbornike Je tudi zanimalo, kako je z avtobusno postajo v Novem mestu.. Tov.. Vale Je raz­ložil, da so prizadeta avtobusna podjetja že obljubila svoj prispe­vek za ta potreben objekt. Z gradnjo bodo pričeli spomladi. O ostalih predlogih odbornikov bo odbor še razpravljal. ZDRUŽITEV OBČIN IN NALOGE

KRAJEVNIH URADOV Novomeška občina bo po zdru

žitvi s straŠJco in šentjernejsko teritorialno največja občina v LRS. Predsednik Val« Je opozoril na nevarnost, da bi se občina za­radi velikega teritorija preveč odtrgala od volivcev. Zato bo tre­ba vprašanju družbenega uprav­ljanja posvečati mnogo pozornosti.

Odbornik Ludvik Golob Je pred­lagal okrepitev krajevnih uradov. Na njih bo treba zaposliti raz­gledane ln sposobne ljudi, ker bo­do le tako krajevni uradi pred­stavljali to. kar želimo Uradniki v njih ne smejo biti le adminl-stratorjl. ampak ljudje, ki bodo dovolj upravno razgledani, da bi zmall volivcem tudi svetovati. Za začetek bi morah pustiti na sede­žih bivših občin še tri do štiri uslužbence, ki so dobro seznanjeni s splošnim poslovanjem občine.

Predsednik Vale Je povedal, da Je čutiti potrebo po tem, da bi predsednik in podpredsednik ob­čine enkrat, na teden za določen čas obiskovala oddaljenejše kra­jevne urade, kjer bi bila na raz­polago volivcem. Na ta način bi ustvarili mnogo tesnejše stike od dosedanjih. Vsi predlogi so bM! soglasno sprejeti.

SE ENKRAT KMETIJSTVO Vprašanje umetneca osemenje

vanja, pavšalne skočnine in za­

šči tnega škropl jenja sadnega drev­ja so načeli odborniki na koncu seje. Odgovorni us lužbenec ob­čine je obrazložil , da so pavšalno skočnino za Umetno osemenjeva­nje plemenic pobirali do zdaj po pripustitvi. Odslej bo moral vsak živinorejec plačati pavšalni zne­sek v začetku leta vnaprej.

Odborniki so kr i t iz i ra l i delo osemenjevalne postaje v Kar te­ljevem. Osemenjevaica na odre­jene dni, ko so kmetje pripeljali plemenice, m bilo, kadar pa Je prišel, je takoj odšel, če kmetov nI bilo. Do teh napak Je prišlo zaradi tega, ker je direktor vete­rinarske ambulante Novo mesto, pod ka tem spada osemenjevalna služba, bolan. K r i t i k a je upravi­čena, vendar bi morali odborniki t akšne primere takoj sporočit i . Osemenjevalnima ne more izpol­niti vseh nalog. k ; so pred njo; nujno bi bilo treba osnovati ose menjevalnl zavod. Nekaj krivde za omenjene napake je tudi v tem. ker je bilo prevozno sredstvo pokvarjeno.

Zašč i tno škropl jen je sadnega drevja ne poteka v redu Občina Je že sprejela odlok o obveznem čiščenju in zašči tnem šKropljenJu sadnega drevja. Kmetijske zadru­ge so tehnično oskrbljene s šk ro ­pivi in škropi ln imi napravami. Kmetje drevja ne čistijo ;n s a-m onemogočajo škropl jenje Odbor niki. so vprašal i , kol iko kmetov je že bilo kaznovanih. Doslej še nI pila izrečena nobena kazen. Sklenili so. da so odborniki dolž­ni skrbeti za izvaianle občinskih odlokov v svojih okoliSih. Kmet­je, ki predpisa o zašči tnem škropl jenju in čiščenju sadnega drevja ne upoštevajo, bodo kazno­vani. Zadruga bo drevje škropi la brez ozira na to. ali je očiščeno ali ne. Oškodovan ho kmet. k i bo za škropl jenje neočiščenega drevja moral zaradi večje porabe škropiva plačati tudi večji z»irsek.

P O T R O Š N I Š K I S V E T I T N S T A N O V A N J S K E S K U P N O S T I

Odbornik Ludv ik Golob Je predlagal, naj odbor na seji v Ja­nuarju razpravUa o potrošniških svetih in stanovanjski skupnosti, ker bosta oba organa do srede februarja izvoljena. Sklenjeno je bilo, da bo o obojem razpravl ja l« posebna seja obeh zborov ljud­skega odbora

Odbornik so na seji razen na­štetega rešil; Se kopico drobnih vprašnn.j in odobrili vrsto pred­logov. ^c-Jl

Dve tretjini v » ž e l i m si lepo novo s

mestu i m e l i pra ln ico! — t e m p r i d e v a ob pol treh zakur i t i i n p r i č e t i kuha t i ubogega o t roč j čka ta čas , ček , a l i ne b i biLo lepo, k pozvonilo, na v ra t i h pa b vol i te , pr inesel sem v a m a n i č i . Ze 14 dni p ros im i n

K a š t e l i smo le nekaj š t e v i l n i h v z d i h i jajev, k i smo j i h va jeni i z ­govarjat i dan za dnem. V e č k r a t so z a č e t e k godrnjanja, k i ga r a ­d i z a k l j u č u j e m o s f i lozofsko ugo tov i tv i jo : »Včasih se Je ob­č ina b r iga la za vse to!« a l i pa »Danes d r ž a v a samo v l eče , nič pa ne da!«

K a j je d r ž a v a ? D r ž a v a je l j ud ­stvo. K a j je l judstvo? L juds tvo smo m i . In kaj je o b č i n a ? Obči ­na je gospodarsko z a o k r o ž e n a p o l i t i č n o te r i to r ia lna enota. Bo l j po d o m a č e b i lahko r e k l i : ob­č ina je predel , na ka te rem ž iv i ­mo in delamo v gospodarskih organizaci jah . Zdaj pa še k o n č ­n i zakl ja tček: ne o b č i n a i n n,e d r ž a v a nista ne izmerno v e l i k i b lagajn i , ko t si j u radi predstav l jamo. N a m r e č b lagajni , iz k a ­te r ih b i le j e m a l i m jema l i . T u ­d i dajati je treba. Č e p r a v se v s i č u t i m o za to bolj malo p o k l i ­cane . . .

V p rvem odstavku smo nače l j v p r a š a n j e d r u ž b e n e r a v n i , ko t r e č e m o na k ra tko \ .-emu temu, za č e m e r vzdihujemo. Č l a n i S Z D L Novo mesto so na nedav­n i h o b č n i h zbor ih o tem že raz p r a v l j a l i . O tem je govor i l tudi s indika t . Ob i ska l i smo predsed­n i k a n o v o m e š k e o b č i n e tov. M a k s a Va le t a i n ga v p r a š a l i :

KAKŠNE SO MOŽNOSTI? »Mnogo govor imo o d r u ž b e ­

nem standardu. V e n d a r se nam zdi , da smo doslej v e č govor i l i kot naredi l i . K a r je b i lo nareje­nega, je b i l o v e č i n o m a s t ih i j sko . M i s l i m o , da stoj imo pred pre­lomnico, ko bo treba p r i č e t i re­š e v a t i ta v p r a š a n j a n a č r t n o . S i n ­d i k a t i so v N o v e m mestu že na­čel i razpravo o »dveh t r e t j i n a h « . Z a n i m a nas, kako gleda na to v p r a š a n j e o b č i n a i n ka j imate i e pr ipravl jenega . M o g o č e k a k š ­ne n a č r t e ? «

»Mj se že vsa le ta t rud imo i z ­bo l j ša t i ž i v l j e n j s k e pogoje l j u d i v N o v e m mestu. N a r e d i l i smo Že precej, k l j u b t emu pa ža l nI v e l ; ko v idet i . N a j t e ž a v n e j š e v p r a š a n j e je v p r a š a n j e sode­lovanja . B r e z so/lelovanja m l ne i r . ,1-cino n i č e s a r naredi t i . T u m i ­s l i m predvsem sodelovanje pod­jetij z o b č i n o . O b č i n s k i p ro ra ­č u n J i tako majhen, da n.e pre­nese nobenih v e č j i h gradenj .

Pozdravi iz Zagreba »Kot s talni bralec v a š e g a l i s ta .

p ros im, da objavi te p r i s r č n e po­zdrave m o j i m d o m a č i m i n vsem d e l o v n i m l judem. H k r a t i j i m že l im v letu 1959 mnogo uspe­hov,« nam piše Gus t i V r a n i e a r , vojak iz Zagreba.

Fantje iz Boke Kotorske »Vsem bra lcem Dolenjskega

l is ta , d o m a č i m ln mladimi, k i je sodelovala p r i izgradnj i avto ceste, ž e l i m o v letu 1959 obilo s r e č e in zadovol js tva ter j i h p rav leipo p o z d r a v l j a m o « , nam p i š e j o M i h a M a v e r . SIme K u r -t in , M a r t i n K r a š e v e c , D u š a n M a v e r , V i d K a v č i č , N i k l c a T a -la j i č , Josip K a p e l i .

tanovanje! — Oh, ko b i v N o v e m K a k o nepri jetno je , ko z mo-domov in m o r a m še le takra t kos i lo ! — K a m naj dam tega ko sem v s lužb i ? — CuJ , možl -

0 b i zdaj, k o sva p r i š l a domov. 1 se po jav i l nekdo i n r e k e l : Iz

kosilo. — P i p a cur l j a v kopal -č a k a m na pop rav i lo !«

K o m a j zadostimo šo l s tvu , so­c i a lnemu sk rbs tvu i n zdravstvu, pa že n i v e č denar ja .

Ver je tno vas zanimajo .pred vsem konkre tn i podatki kaj na­meravamo letos na red i t i . N a č r t i so obsežn i , vendar bom n a š t e l le tiste, k i j i h nameravamo es u r e s n i č i t i . N e b i rad p o v z r o č i l nepotrebnega godrnanja, češ da delamo samo obljube.

V e m , da se N o v o m e š č a n i že dalj časa v p r a š u j e j o , kaj je z na ­š i m j a v n i m k o p a l i š č e m . L a h k o j i h p o t o l a ž i m : vse nove napra­ve so že pr ispele i n k m a l u bo k o p a l i š č e spet odprto. O j a v n i p r a l n i c i smo že mnogo g o v o r i l i ;

M a k s . ale, preuacdnlh O b L O Novo mesto; »Vse to so skupn i p rob lemi l judskega odbora, pod­

je t i j i n o rgan izac i j !«

t ud i ta bo kirurlu p r i č e l a p ra t i . V tej s tavbi nameravamo ured i t i t ud i k e m i č n o č i s t i ln i co , kt je zelo potrebna. O t r o š k i vr tec v Kandiji je tudi nujno potreben i n ga bomo letos n a r e d i l i . Z g r a -d i t i nameravamo menzo za dosta­vo hrane na dom, o ka t e r i že dolgo razprav l jamo. V B r š l j i n u bomo s sodelovanjem p r i zade t ih podjetij p redvsem S G P »pioni r« , »Novo teksa« l n ostalih) zg rad i l i ambulanto , da b i sedanjo edino vsaj malo r azbremeni l i . P r e d p o š t o bomo z g r a d i l i p o t n i š k o po­stajo za avtobusni promet. G r a ­d i l i bomo t u d i stanovanja, p red­vsem b loke na Znance v i n n j i ­vah , t am k je r je že zrastlo majhn,o novo naselje. D a ne po­zab im na servise v o k v i r u Sta­novan j sk ih skupnos t i ! O d l o č n o smo za to, da j i h ustanavljamo, saj p raksa k a ž e , kako so potreb nI. M i s l i m , da moramo b i t i p r i se rv i s ih v z a č e t k u zelo p r e v i d n i , da ne b i šil p r e v e č v š i r i n o . P r i ­če t i moramo z m a l i m , ne pa us tanavl ja t i v e l i k i h de lavnic , kot s i neka te r i servise p red­stavl jajo.

To, ka r sem n a š t e l , je najmanj ka r bomo letos m o r a l i zgrad i t i . Ze lo p e r e č e je pa seveda v p r a ­š a n j e sredstev.

DOSEDANJI NAČRTI: PREMALO STVARNI

N a š a podjetja kaže jo premalo volje za sodelovanje.

Res je, da je n o v o m e š k o go spodarstvo mlado i n da ga d u š i o d p l a č e v a n j e naje t ih posoj i l . Res pa je t ud i , da b i b i lo m o g o č e k l jub temu z dobro vol jo mars i ­kaj nared i t i . O b č i n a sama vse ne zmore. Poveda l sem že zakaj . K m a l u bomo spre je l i n o v i d r u ž ­beni p lan . R a d b i opozor i l na nekaj , ka r je po mojem miš l je ­n ju zelo pomembno. Naš i dose­danj i d r u ž b e n i p l an i so b i l i pre­malo s tva rn i : Letos, ko j i h bomo p r a v o č a s n o spre jemal i , bomo to napako l ahko o d p r a v i l i . M i s l i m , da bomo mora l i v tem d r u ž b e ­nem p lanu posve t i t i p rav grad­n jam i n inves t ic i j am, k i i zbo l j ­šu je jo ž i v l j e n j s k e pogoje l jud i , mnogo pozornost i . Vse to bomo m o r a l i v d r u ž b e n e m p lanu ka r najbolj s tvarno obdelat i . Vendar te naloge ne smemo prepus t i t i l a s t rokovnjakom. Svojo besedo morajo spregovor i t i tud i de lovn i l judje. Ze lo že l im, da b i d r u ž ­bene organizac i je p r i obdelav i tega predmeta z n a m i tesno so­delovale ln nam dajale pred­loge.

KJE NE VIDIMO NAPREDKA

V m a r s i č e m je v p r a š a n j e ž iv­ljenjske r a v n i odvisno od l j u d i samih . Letos smo v N o v e m me­stu o d p r l i dve n o v i šo l i , srednjo ekonomsko šolo i n admin i s t r a ­t i v n o šolo . T u d i t i dve Soli sta del n a š e d r u ž b e n e r avn i . Zakaj? M a r s i k d o , k i b i mora l s icer po­s la t i o t roka na Šolanje v L j u b ­l jano i n p l a č e v a t i zanj vsak me­sec 7 aH 8 t i soč d inar jev oskrb­nine, ga bo l ahko Imel zdaj do­ma in, bo tako p r i h r a n i l znatne s t r o š k e . K a d a r razprav l jamo o t a k š n i h v p r a š a n j i h pa k l j u b te­m u n i malo d e l o v n i h l j u d i , k i o d l o č n o nasprotujejo, češ saj šo le so v L j u b l j a n i , v N o v e m mestu torej niso potrebne! K o mu bodo o t roc i odras t l i , bo spet j o k a l i n tarnal , kje naj vzame denar, da j i h bo v L j u b l j a n i šo la l .

Se en p r i m e r : r ad i b i ustano­v i l i m l e č n o res tavraci jo . P r o ­stor smo že i z b r a l i , toda ustano­va , k i ga zaseda, je zelo i z b i r č ­na i n se ne mara vse l i t i v i z ­brane nove prostore, k e r baje niso dovol j dobr i . V e č k r a t so ta­k š n i d robn i p r i m e r i nerazume­vanja v e l i k a o v i r a .

V O Z N I R E D A V T O B U S O V V N O V E M M E S T U

P R I H O D I A V T O B U S O V V N O V O M E S T O I Z S M E R I :

• K R Š K O 8.30 D O B R E P O L J E - D V O R . . . . . . . . . 8.30 V I N I C A - Č R N O M E L J . . . . . . . . 7.00, 8.30 B R E Z I C E 1 1 * 1 1 1 » . . 7.30 B I Z E L J S K O 6.5Q K A R L O V A C . . . . i . . . . * • « . t 16.20 P L A N I N A - S E V N I C A 7.45 P I R A N - K O P E R (po avto cesti) 9.00 S E Ž A N A (po avto cesti) 17.35 L J U B L J A N A (po avto cesti) 6.20, 7.10, 18.30,

15.10, 16.30, 17.40, in 20.30 L J U B L J A N A (vozi samo ob delavnikih) . . . 7.35 L J U B L J A N A (po stari cesti) . . . . . 8.45, 17.20 Z A G R E B (po avto cesti) . . . . 6.35, 14.10, 15.50 Z A G R E B (po stari cesti) . . . . 7.30, 16.35, 17.30 Z A G R E B (vozi samo ob delav. •— po avto cesti) 15.55

O D H O D I A V T O B U S O V I Z N O V E G A M E S T A V S M E R :

mestu DELAVEC: PROIZVAJALEC IN HKRATI POTROŠNIK!

Delavc i v podjetjih se bodo mora l i v o k v i r u s indikata letos od ločno potegnit i za d r u ž b e n o raven. Se enkrat poudar jam: to ni samo sk rb obč in« , ampak skrb l n d o l ž n o s t nas vseh! De­lavc i morajo razumet i , da bodo vse obrate, k i j i h bomo zgrad i l i alj o p r e m i l i , uporab l ja l i on i i n prav zato so podjetja do lžna pr ispevat i . K a d a r bodo de lavsk i svet i o tem razpravljala, naj č l a n i svetov pomis l i jo na to in o d l o č n o povedo: moramo p r i spevat i , moramo pomagati, saj je to v našo lastno koris t . Do­vol j smo se že n a m u č i l i , ča s je, da tudi n a š a generacija už i je nekaj sadov svojega dela .«

T a k o je odgovori ! tov. V a l e .

V p r a š a n j e ž iv l j en j sk ih po­gojev, t drugo besedo, v p r a ­š a n j e n a š e d r u ž b e n e r a v n i je torej o d v i s n o o d r a s s a m i h . Letos ga p r i č e n j a ­mo n a č r t n o r e š e v a t i . Naloga nI majhna, m o g o č e se bomo m o r a l i v č a s i h k repko spopa­st i , da bo š lo naprej . Zaveda­t i se moramo: tega v p r a š a n j a ne more reš i t i sama n i t i obč i na n i t i podjetja n i t i d r u ž b e ­ne organizaci je . R e š i t e v je le

I T z d r u ž i t v i s i l . V s i j bomo m o r a l i de l a t i , pomagati I in se t rud i t i za to, da b i laže § Živeli . K l j u b temu i m a vsak §§ od n a š t e t i h svoje d o l o č e n e 1 naloge. O b S I n a: da f i -§ n a n č n o pr ispeva In p r i p r a v i I n a č r t e , d r u ž b e n e o r ­

g a n i z a c i j e , p r e d v s e m S Z D L l n s i n d i k a t i : da delovne l j ud i po l i t i čno mo­b i l i z i r a jo i n akci jo usmerja­jo ; p o d j e t j a : d a prispe­vajo k a r n a j v e č morejo.

Naloge so torej d o l o č e n e . P o t r u d i m o se, da nam ne bo treba u m i k a t i pogleda l n s k r i v a t i r d e č i c e s ramu, ko bo ob koncu le ta t reba dajat i odgovor na v p r a š a n j e , ka j smo n a r e d i l i !

DomaČih se spominjajo J o ž e A ž n o h , A h a c l j M u r n , D u ­

š a n V i d m a r , A n t o n Dragan l n Ivan P a v l i c , fantje, k i s l už i j o vojake v Beogradu, že l i j o mno­go uspehov v letu 1959 i n o b i ­lo zdravja vsem d o m a č i m , p r i ­ja te l jem i n m l a d i n i .

Pozdrnvi *yta>rčanom J o ž e Ance l J , k1 s l u ž i vo j a šk i

rok v Arand je lovem, p o š i l j a i*o-zdrave Suhorčan .om i n o k o p a ­nom ter j i m želi vso s r e č o v letu 1959.

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii

0 » P L A V I H « V V p r imer j av i • letom 1957 s o v K o p i ­

t a rn i v Sevn ic i v letu 1958 zmanjša l i š t ev i ­lo n e u p r a v i č e n i h I »os tankov za 40"/n.

K o sem pobaral nekega delavca, kako J« p r i n j i h s » p l a v i m i « , j e dejal:

— P r i nas se ne spoznamo na plave, am­pak samo na r d e č e !

D r u g i je p r i z n a l : — D r a g i so p o s t a l i ' p l a v i . Razen tega, ne

ne d o b i š plavega p l a č a n e g a , še odtegnejo t i za vsakega 1000 dinar jev . . .

P r i up rav i j e m v p r a š a l , kam dajo t i s t ih 1000 d inar jev , k i j i h odtegnejo za plave, io zvedel , da gre to v sklad za zbol j šan je hrane v n j ihovi menzi .

Tope l obrok hrane stane delavca v Ko­p i t a rn i 30 d inar jev na dan. Delavci pohva­l i j o :

— T a k a ma l i ca Je bol jša In ctmejša kot tista, k i Jo k u p i š v mesnic i aH v t rgov in i .

Z a č e l i o r a č u n a t i ter m i dokazovati ,

da b i j i h ma l i ca d r u g a č e stala 50, 60 a l i pa Se več dinar jev na dan.

— K o i i k o vas fe tu na h ran i? — Skoro vs i - Samo t i s t i , k i imajo l u n a

dovolj hrane, ne jedo tukaj, ampak jo no­sijo od doma.

P a še j e d i l n i k enega tedna: ponedeljek — vampi z žganc i , torek ~" r i ž z mesom, sreda — golaž z maka ron i , č e t r t e k — te­lečja obara i rezanci , petek — goveja oma­ka s k r o m p i r j e m , sobota — goveja juha ? mesom. K u h a j o seveda tud i še drugo: ma­karone s f ižolom, k r v a v i c e z zel jem i td .

Z a konec: tekom minu lega leta so dn-°iH v K o p i t a r n i 6 n o v i h strojev za proiz­vodnjo pet. Letos bodo d o b i l i še dva za Iz­delavo kopi t , k i bosta stala 13 mi l i j onov dinarjev. Vse stroje so k u p i l i v M i l a n u .

v s i s t ro j i redno obra toval i , se bo pro izvodnja za 30"/».

Jožo P r i m e

K o bodo poveča la

-III!'-" Illillllllllllllllllllllllilllli;

K o m i s i j a za sklepanje i n odpovedovanje de lovn ih razmeri j podjetja

» K R K A « T O V A R N A Z D R A V I L N O V O M E S T O r a z p i s u j e n a s l e d n j a d e l o v n a m e s t a :

GRADBENI TEHNIK ELEKTROINSTAUTER s triletno prakso STROJNI K L J U Č A V N I Č A R s triletno prakso MIZARSKI POMOtNIK s triletno prakso S0B0SLIKARSKI •OMOČNIK s triletno prakso ZIDARSKI POMOČNIK s triletno prakso

P l a č a po tar i fnem pravi lniku l n dogovoru. P ismene ponudbe ž i v l j e n j e p i s o m p o š l j i t e na upravo podjetja.

kratkim

Priznanje M l a d i n s k a o b č i n s k a konferen­

ca na M i r n i je b i l a Jasen pr ikaz mlad inskega de la v tem maj h ' nem k ra ju . K o m a j uro p red kon­ferenco 5e niso vede l i , kje b i i m e l i konferenco. Nazadnje ih je r e š i l a zasebna soba. V p r a š a ­mo se, aLi mlad ina ne more do­b i t i svojega prostora?

Zavedajmo se, da če h o č e m o od mlad ine kaj zahtevati , j i mo­ramo tud i kaj nud i t i . T a k š n o delovno mlad ino kot je na M i r ­n i ne smemo i z g u b i t i . N u d i m o j i vsaj n a j o s n o v n e j š e i n bogato se bo obrestovalo.

K j e bodo o rgan i z i r a l i razne p r l r e d l t v « in pož ive l i svojo *e-javnost , 6e j i m odvzemamo pro­store — to je b i lo v p r a š a n j e mi roske mlad ino na obč insk i konfe renc i .

V p re tek lem letu so vse za­

dane akcij* dobro oprav i l i , več­kra t so bili v t e ž a v a h , a S o j ih skupno relvald. Zato so tudi za v prihodije ob l jub i l i , da bo do še nadaj« s k r b e l i za č im­bolj pestro ivl jenje mladine .

Organ iz i r a bodo seminar za delavsko tf k m e č k o mladino, us tanovi l i ) p o m o č j o zadruge ak t iv mladi! z a d r u ž n i k o v , usta­n o v i l i v poletj ih k lube mlad ih proizvajalo) , predlagal i več je š t e v i l o m l i i h v vrs ta S Z D L ,

na Mirni k i je včas ih pozabila na mlade, predlagal i n a j b o j š e mladince v vrste Zveze komunis tov , z3 k m e č k o mladino organ iz i ra l i več ekskurzi j na d r ž a v n a posestva, p r i r e d i l i več obiskov k u l t u r n i h pr i redi tev i td .

Sekretar o b č i n s k e g a komiteja Zveze komunis tov Trebnje tov. O v e n je poudar i l in pohva l i l de­lavnost mi rnske mladine in i i na koncu obl jub i l vso pomoč.

S. D .

r

14.00,

K R Š K O - K O S T A N J E V I C A . . . D V O R - D O B R E P O L J E . . * i * M E T L I K A - V I N I C A . . . . . . S E V N I C A - P L A N I N A . . « . # . . . . . M E T L I K A - K A R L O V A C . » * . B R E Z I C E « i i t . B I Z E L J S K O * . . S E Ž A N A (po avto cesti) P I R A N - K O P E R (po avto cesti) L J U B L J A N A (po avto cesti) 6.00, 6.50, 7.05,

7.40, 13.45, 14.15, L J U B L J A N A (samo ob delavnikih — po avto

cesti) L J U B L J A N A (samo ob nedeljah in praznikih) L J U B L J A N A (po stari cesti) 5.15, Z A G R E B (po stari cesti) . . . . 5.30, 6.30, Z A G R E B (po avto cesti) . . . . 7.15, 9.10, Z A G R E B (samo ob delavnikih — po avto cesti)

Vsi avtobusi prihajajo in odhajajo izpred »Metropol« pri novomeški pošti.

14.30 13.00 17.45 14.45 6.00

13.30 16.40 6.40

16.00

17.40

16.00 18.00 14.45 15.20 17.40 7.40

hotela

Zadn j i v e č e r v le tu . V mestu l u č i . L u č i na novo le tn ih jelikiah, razsvet l jena o k n a ; vse i s bako slavnostno, t ako novoletno. U l i c e to polne, l jud i , vse h i t i , da d o č a k a trenutek, ko 6e kaza lca na t i r l pokr l j e t a ob dvana js t i . . .

U r a le deset. T r g se p o č a s i sp razn i . N o v o ­m e š k i vodnjiak, Ket te jev vodnjak, se je spremn/nnll v s i m b o l novega leta, v je lko . V s e se je spremeni lo v s imbol dneva , ko naj b i p o z a b i l i vse t e ž k e t renutke v s tarem le tu . z a č e n j a l i znova, l e p š e , nada l j eva l i le ka r je b i l o uspelega . . .

K a j povedo l judje ob N o v e m letu? S r e č a l a sva ga n a u l i c i . Njegovo Ime?

R o m a n Celesn lk . »V tem t r enu tku s i ž e l i m na j t i prostor v

p r i j e t n i d r u ž b i In z n jo d o č a k a t i N o v o leto. Skoda , da so povsod rezervaci je . . .«

M i m o p r i d e še b i v š i b r i g a d i r R a đ o i D u k i č , doma nekje i z S rb i j e . P o k o n č a n e m de lu n a t r a s i j e ostal v N o v e m mestu. *

» S l o v e n i j a m l ugaja, k a ž e , d a bom tu naše l svoj n o v i dom. Ze lo m l ugaja to ma jh ­no mestece i n l judje v n jem. M o j a v e l i k a že l j a se m l Je pred n o v i m le tom Izpolni la .«

T o v a r i š M i h a H r o v a t l č , predsednik Š t u ­dentskega k l u b a okraiia N o v o mesto, » topa v novo leto z v e l i k i m i žefljaml.

»Kaj p r i č a k u j e š ko t p redsedn ik Studen­tov od novega le ta?«

»Rad b i , da b i se ku l tu rno , p o l i t i č n o ln . d r u ž a b n o ž i v l j e n j e v le tu 1959 »bol j ša lo , da

bi postali »Dolen j sk i š t u d e n t « r e s n i č n o g l a ­s i lo š t u d e n t o v n a š e g a okra ja l n d a b i se m a t e r i a l n i po loža j š t u d e n t o v zbol jšal .«

»In osebna žel ja?« »Da b i v t e m le tu o p r a v i l vse Izpite, k i

l i h p r e d v i d e v a m . . .« Kaza l ec na u r l se p o m i k a p ro t i enajsti .

Vs top iva še v res tavraci jo hotela »Metropol« V p r i j e t n i diružbl najdeva t o v a r i š a Zvoneta Perca , t a jn ika O L O Novo mesto.

»Ob N o v e m le tu že l im , da b i n o v o m e š k i okraj v le tu 1959 zlas t i v gospodarskem po­gledu k a r najbolje uspeval . Zgrajena le avto cesta Ljubljana—Zagireb. Do len j sk i so odprta vrata k h i t r e j š e m u gospodarskemu ln tu­r i s t i č n e m u r azvo ju ! O d leta 1959 v e l i k o p r i ­č a k u j e m o . . .«

»Hafo, ha lo . . .« odmeva P O sobi poš tne centrale. »Se ne Jav i , se ne j a v i . . .« Po tem zopet s igna l i . T o v a r i š l o o popros iva , da naju poveže z Razde l i l no t ransformatorsko Po­stajo v B r š l j i n u .

»Kaj si ob N o v e m letu že l im?« se oglasi t o v a r i š Sepec, d e ž u r n i na R T P . »Ze l lm , da bi kaj k m a l u zg rad i l i dal jnovod iz Bre ­stanice . . .«

»Bo?te onoln&či ugasn i l i l u č v mes tu?« »Ne. žal n imamo n a r o č i l a . . .«

N a š pogovor ee Je k o n č a l . TelefonIs tka i e ktliče medkirajevno, potem jI ž e l i v a s r e č n o l n s top iva še v g imnaz i jo .

T o v a r l š l c a P a l m i r a Kasesn ik , d i r ek to r i ca g imnaz i j e :

»Ob N o v e m le tu s i že l im, da b i b i l i l e t o š ­n j i ma tu r i t e tn l uspeh i č l m b o l j š l i n da b i b i lo v le tu 1959 v e č sredstev za š o l a n j e o d ­r a s l i h . In še nekaj : lepo b i b i lo , da ne b i ostal noben r a č u n l z p r o r a č u n a n e p l a č a n . «

V S p l o š n i b o l n i š n i c i ie b i l d e ž u r n i dr. B r a n k o Rebo l , k i r u r g .

»Dan«« n i s e m Imel t ež j i h p r imerov . M o r ­d a bo p ro t i j u t r u ka j bolj resnega. Saj vesta. N o v o l e t o . . . «

P r i t e m pogleda na uro, T r t č e t r t na dva ­najst je .

»Moja osebna žel ja 1*. da b i ostal p r i k i r u r g i j i vse ž iv l j en je .«

P o v e nama še , da bo v Službi do pone­d e l j k a zjutraj . , .

U r a n a t rgu u d a r i dvanajsto. Zopet t r ka ­v a na vra ta . P r v i obisk v novem le tu 1e v e l j a l . t o v a r i š u D a n i l u R l f l j u , d r ž a v n e m u p r v a k « v š p o r t n e m r i b i š t v u . Poveda l l e :

»Rad , b i , d a b i b i l i s o d n i k i na l e to šn j em d r ž a v n e m prvens tvu bolj nep r i s t r ansk i : k l j u b temu, da smo b i l i N o v o m e š č a n i na več p rvens tv ih m e d n a j b o l j š i m i , so nam v e č k r a t odTekal l to mesto. Že le l b i , da b i b i l o pred­vsem med m l a j š i m i N o v o m e š č a n i v e č z a n i ­manja tud i z.a ta špor t .«

L o v e c K a r i L e n a r d l č pa si v novem letu že l i : slogo, d i s c i p l i n o l n goji tev d i v j a d i na D o l e n j s k e « .

0.16 T o v a r i š l o i e U n e t i č , d i r e k t o r Gospodar­

ske poslovne zveze: »Zelo vesel sem, da Je leta 1958 k o n e c

To Je b i l o eno n a i h u j š l h , ke r smo m o r a l i na­p o l n i t i na Dolenjskem mnogo v e č želodcev kot o b i č a j n o . T u d i za naprei Imamo velIV n a č r t : nameravamo r a z š i r i t i nasad* hmelja u red i t i p l a n t a ž n e nasade na D o b r a v i : v ve­l i k o p o m o č nam bodo novi k m e t i j s k i stroji k i so zdaj p r i č e l i v v e č j e m š t e v i l u p r i h a j a l ' na Dolenjsko. K a ž e . da bo kontno tud i n? Dolenjskem nastopila revofluclja v kmeti j ­s tvu. U v a j a l i bomo še v e č Itali janske p š e n l ce, h ib r idno koruzo ln s tem se bodo tudi p o v e č a l i hek ta rsk i donosi .«

T o v a r i š Savn ik , predsednik D r u š t v a upokojencev: »2e le l b i . da b i naše d r u š t v o *e naprej ostalo tako č v r s t o . . .«

0.35 v letu 1959. Mesto polno l j u d i . Vse .hi t i s k r e p k i m

k o r a k i v novo leto . . . P . B r e i c a k In I . P r e š e r e n

• •

L O K O M O T I V A 2 5 0 0 6 je Se K* d o b r o v l e k l a v strmino, čeprav j « ro jena »c za v ladRFranca J o ž e f a . K o sem v B i r č n i vas i s t r ahoma p o b a r a l e s m e m n a s t ro j , sta me s t ro jevodja L E O N V E R B l C i n k u r j a č F R A N C K O R A Č I N brez o d l a š a n j a p o v a b i l a

*Žel< s eveda i m a m o , no, p a d a je le tako, kot je : K a k š n a ag rada b i z a N o v o leto k a r p rav p r i š l a ! « je o d g o v o r i j V e r b i č .

**Sluia j e ze lo lepa , k o se Je č l o v e k p r i u č i , samo m o č n o naorna i n o d g o v o r n a j e , « j e n a d a l j e v a l , m e d t e m k o je p r h i k a l š t e v i l n e r o č i c e i n vzvode n a p i s k a j o č i lokomot iv in h k r a t i budno o p a z o v a l progo pred seboj i n s i g n a l n i , n je j .

K u r j a F r a n c K o r a Č i n je p o v e d a l : * Z e l i m , da b i n a m p r i z m 25-Ietni d e l o v n i s t a ž z a upoko j i t ev , saj ga z a r a d i r e n a t i z m a m a l o k d o o d nas d o č a k a . V e r b i č si p a že l i av \ č e p r a v tega n i p o v e d a l . K a d a r v i d i k a k š nega Iepet, p r a v i : — H o p , ta J « p a m<>J' D o b i l ga b o m za d a r i l o ! - S a m o m a l o dolgo potuje to da r i l o , ko t se zd i men i !« M . I .

D A BI B I L O . . . D a r k p r l j a t e l J , referent za prometno varnost pri T a j n i ­

š t v u za >tranje zadeve Novo mesto, nam je zaupal svoje n o v o l e t n ž e l j e :

»Zeli ^ p u l a r i z a c l j o prometne varnost i brez Imen. Po-pularlza<o, k i b i povedala vse, ka r smo že dobrega v tej smer i nad i l i , h k r a t i pa pokazala tudi to, ka r še moramo naredi t i .

Z a Pmetno varnost so odgovorni razen nas, k i se z njo pok l l cnokvar j amo, tako k o r i s t n i k i cest kot tudi t is t i , k i so za u red i t C est odgovorni . K o t ko r i s t n ik i cest nastopamo vsi <— od P3a do kolesarja , vozn ika v p r e ž n e g a voz i l a in do vozn ika bo rnega voz i l a . T u m i s l i m predvsem na nekatere N o v o m e š k e , k i so p r e p r i č a n i , da so s tem, da so položi l i šo fe rsk i ijt, dosegli v i š e k cestno prometnega znanja. P r a k s a k a ž e pra*iasprotno.

P o m e t o vlogo v prometn i varnost i Ima ces t i šče — v k a k š n e m m j u je cesta i n kako je v z d r ž e v a n a . Tu m i s l i m p r e d v s e m a U p r a v o za ceste L R S — t e h n i č n o sekcijo Novo mesto, Ina Okra jno upravo za ceste, k i ne izvršujeta po­polnoma pjih nalog. Cestni u s lužbenc i so posebno vpra­šan je , keijo nujno potrebni s trokovne vzgoje.

Za pešce : STOPI N a cesttj a v t o c e s t e se pojavljajo pešc i In v p r e ž n t

vozov i . A v t o m a p a j e namenjena le motorn im voz i lom! Opaz i t i Je. ^preb iva lc i i n tudi Šolski otroci hodijo prek ceste, se na p j z a d r ž u j e j o In podobno. Z a prehod preko ceste so ' " K n i nadvozi In podvozi in le preko njih smejo pešc i \ i o p r e j $ k a t l .

Opaz i t i JSudi, da otroci trgajo iz smernikov svetlob ne t rake In k u j e j o prometne znake.

povprečn i ,^ , . , , , , ! motornih voz i l na avto cesti je 120 k i lomet rov n ^ r o V s a k p o v o ž e n i p e š e c aH lastnik v p r e ž ­nega voz i la L| k r | v d o n e s r e č e sam, f.e se je n e s r e č a p r ipe t i l a na i0 c c s t | j

V s i v e m o ^ k o t e ž k o 8 0 b r igad i r j i cesto zgrad i l i , ko­l iko pomeni i n a s j n p r a v zato smo jo do lžn i č u v a t i Organizaci je Irj^ n a j opozarjajo prebivals tvo na nepra­vi lnos t i in h u < posledice. Vods tva šol in uč i te l j i naj raz­lože šo lsk i r n l j n i nevarnost i , k i jI pretijo na avto cesti P r i tej v z g o j ^ j s o d e l u j e j o tudi s t a r š i . O vsem tem moramo s P r p * o r i t i ^ k o j v zače tku , ker homo le tako p r e p r e č i l i P r o U n e nezgode, k! imajo pogosto za posle­dico ž iv l j en j e o y e k a

Se enkrat , n a v l j a n i o . A V x O C E S T A J E N A M E N J E ­N A L E M O T % M V O Z I L O M ! V S A K P F . 8 E C A L I V O Z ­N I K V P R F 7 i N l A V O Z A , P A T U D I K O L E S A R , S E I Z ­P O S T A V L J A V L J E N J S K I N E V A R N O S T I . £ E S E Z A ­D R Ž U J E N A 'EJI

IDLTUHJl • PROSVETA • KULTURA # PROSVETA • KULTURA • PROSVETA • KULTURA • PROSVETA • KULTURA • PROSVETA • KULTURA • PROSVETA • KULTURA • PROSVETA • KULTURA

N a j v e č t e ž a v - z o d r i Z občnega zbora delegatov SVOBOD in prosvetnih društev brežiške občine

21. decembra «e je zbralo v B r e ž i c a h n a r e d n e m l e t n e m o b č n e m z b o r u o k r o g 60 de l e ­ga tov o b č i n s k i h » S v o b o d « i n p r o s v e t n i h d r u š t e v . K o t o k r a j ­n a izas topnika sta z b o r p o z d r a ­v i l a n a č e l n i k S P K N o v o mesto L o j z e K a s t e l i c i n B o g o K o m e i j , u p r a v n i k S t u d i j s k e k n j i ž r a i e e v N o v e m m e s t u . V svo j i s r e d i so n a ž a l o s t p o g r e š a l i p r e d ­s e d n i k a o b č i n s k e g a sveta »Svo­b o d « i n p o ž r t v o v a l n e g a l j u d -skop rosve tnega d e l a v c a R a d a D o m a č a , k i se t r enu tno z d r a v i v b r e ž i š k i b o l n i š n i c i . D e l o o b č ­nega z b o r a ie spre tno v o d i l p r e d s e d n i k » S v o b o d e b r a t o v M i l a v c e v « i z b r e ž i š k e o k o l i c e tov. V o g r i n c .

V r a z p r a v i o l e t n e m p o r o č i ­l u so se p o g o v o r i l i o n e k a t e r i h n a j v a ž n e j š i h v p r a š a m p i h , k i h r o m i j o u s p e š n e j š e de lo p o s a ­m e z n i h d r u š t v e n i h odsekov . Z v r s t o p r o b l e m o v se bor i jo p r e d v s e m a m a t e r s k i o d r i . P o ­sebno v k r a j i h , k i e r ' imajo k i -

no-projektonje i n v e n e m ted­n u p redva ja jo 2—3 f i l m s k e p reds tave , n i v e č zados tnega z a n i m a n j a za d e l o a m a t e r s k i h od rov i n so n j i h o v e p r i r e d i t v e s l a b o o b i s k a n e . V t a k š n i h k r a -j ' i h n i v e č m o g o č e d o b i t i m l a ­d i n e v i g r a l s k e vrs te , s t a r e j š i i g r a l c i p a so u t r u j e n i i n v č a ­s i h p r e z a p o s l e n i s p o k l i c n i m d e l o m . T u d i o b č i n s t v o ie p r i d e l i h a m a t e r s k i h od rov danes dos t i bo l j k r i t i č n o k a k o r p r e d l e t i . Z a t o so s t r o š k i skora j za v s a k o o d r s k o u p r i z o r i t e v , č e naj ta vsaj n e k o l i k o zadovol j i i o b č i n s t v o , v e č H kot p a v r ž e v s t o p n i n a dane preds tave . K e r pa so p o n o v i t v e i n gos tovan ja z a r a d i s labega o b i s k a n e m o g o ­če , nastopi'jo nu jno p r i p r i r e -di i tvah n e k a t e r i h p.m a tensk ih s k u p i n d e n a r n i p r i m a n j k l j a j i , k i j ih s p o d p o r a m i seveda n i h ­če ne b i r a d k r i l .

P o n e k o d ima jo i g r a l c i - a m a -tenii t u d i p rob leme z o d r i i n d v o r a n a m i , k a t e r i h l a s t n i k i so

v e č i n o m a kmefciijske zadruge . T e p r i k a z u j e j o v d v o r a n a h r e d ­no f i l m s k e p r e d s t a v e i n za to v n j i h n i p ros to ra za de lo a m a ­t e r s k i h g l e d a l i š k i h s k u p i n , k i j i m p a t u d i s i ce r v o d s t v a ne­k a t e r i h K Z n i so r a v n o n a k l o ­njena. V s e k a k o r i m a j o S v o b o ­de z a m a t e r s k i m i o d r i najrveč t e ž a v , so ugotovdili n a n e d e l j ­s k e m o b e n e m z b o r u .

D e l o d r u g i h odsekov ie b i l o u s p e š n e j š e , č e r a v n o i m a i o t u ­d i t i svo je t e ž a v e . P e v s k i z b o ­r i eo n a pr . t o ž i l i , d a j i m m a n j ­k a pevovod i j . L e p o o p r a v l j a j o svoje de lo k n j i ž n i c e , k i j ih je v občimi 18. N a j v e č k n j i g i m a seveda L j u d s k a k n j i ž n i c a v B r e ž i c a h , k i je t u d i najjlbolj o b i s k a n a . V s e k n j i ž n i c e v o b ­č i n i so ime je v p r e t e k l e m l e t u 16.387 o b i s k o v i n so i z p o s o d i l e 28.865 k n j i g . V z d r ž u j e j o se n a i -v e č z i z p o s o j e v a l n i n o ; 50.000 d inar jev , k i so j ih d o b i l e za n a b a v o k n j i g o d o b č i n e , je vse ­k a k o r p rece j s k r o m n a vso ta .

č e v e m o , k a k š n e so cene n a k n j i ž n e m t r g u . V r a z p r a v i so t u d i p o u d a r i l i , d a » S v o b o d e « p r e m a l o p o p u l a r i z i r a j o svoje dolo v j a v n o s t i , k e r o n jem ne poročai jo n i t i v l o k a l n e m č a s o ­p i s j u /

O b k o n c u o b č n e g a z b o r a so n a r o č i l i n e k a t e r i m d e l e g a t o m , naj ta o b š i r n e r a z p r a v e f o r m u ­l i r a j o s k l e p e za d e l o n o v e g a odbo ra v b o d o č e m le tu . S .S.

Pismo iz BusovaCe »Dolen j sk i fantje: A n t o n L u -

ža r , J o ž e M i k e c i n Janez M l -k l avč i č , k i s luž i jo vo j a šk i rok v B u s o v a č l , č e s t i t a m o vsem bra lcem Dolenjskega l is ta ln vsem d e l o v n i m l judem n a š e do­movine ob vstopu v le ta 1.159 in j i h toplo pozdravl jam?. Po­sebno pozdravl jamo s t a r š e in vse domače .«

Dolenjci v črni gori se spominjajo svoj ih sorodnikov, znancev in pr i ja te l jev ter j i m vošči jo v le tu 1959 vso s r e č o : Janez Svajger, J o ž e Č r u i c in Peter Č r n i « .

Pismo uredništvu »Ob prehodu v novo leto V a m

č e s t i t a m o k d n s e ž e n i m uspehom in V a m že l imo mnogo s r e č e in uspehov v nadal jnjem de lu . P r e k V a š e g a l ista p o š i l j a m o iskrene pozdrave vsem b r a l ­cem ter ž e l i m o vsem d o m a č i m s r e č n o in zadovoljno leto 1959.« nam p i š e j o dolenjski fantje, k i s luž i jo vojake v S a r a l ^ v u : Tene U d e v č , V l a d o Pavt to , F r a n c i Opara in F r a n c 8lme.

Matiček ob petrolejkah Kulturno-prosvetne novice z Dvora pri Žužemberku

S k r a j š i m i dnevu se je na D v o r u ponovno zače la ž i v a h n a kuslturno-prosvetna dejavnost.

Septembra so zače l i š t u d i r a t i L inhar tovo veseloigro »Ta veseli dan aLi M a t i č e k se ženi«. K a k o r vedno, tako je b i lo tudi takrat studiranje poveaano z n e p r l l i -kami in ljudje so te d v o m i l i , a l i se bo oženi l a4i ne. K o n č n o je le p r i š l a napovedana nedelja in M . decembra so ga za igra l i ob petrolejkah. Ravno t is t i po­poldan ni bi lo e l e k t r i č n e g a toka in ig ra lc i so s i mora l i izposoditi lepo š tev i lo petrolejk, k i so pa |e vseeno dajale premalo svet­

lobe. Dvorana je b i l a nabito polna, organizacija dobra ln ig ra lc i so' presegli p r i č a k o v a n j a ter za ig ra l i z uspehom. P r v e g a januarja so jo p o n o v i l i .

N a D v o r u smo po dolgotraj­n ih prenehanjih dob i l i tudi red­ne k ino predstave. V Ž u ž e m b e r ­k u so imel i poleg normalnega tudi ozko t račn i k inoprojektor . Tega smo si p r i b o r i l i \ n D v o r ­jani lahko zdaj vsak teden o b i ­ščejo po eno kinopredstavo. Slabo je le to da dobivamo ved­no precej slabe f i lme, k i se s ta l -

Obračun v Dol. Toplicah

no trgajo, k a r neko l iko odbija l j ud i . V e n d a r je obisk dober ln upajmo, da bo še bol j š i .

V ponedeljek, 22. decembra, je b i l na D v o r u le tn i o b č n i zbor prosvetnega d r u š t v a »S tane Roz ­m a n « . U d e l e ž b a je b i l a zadovo­l j i v a . P r i š l a je predvsem m l a d i ­na, pa tudi nekaj s t a r e j š i h č l a ­nov. Gra ja t i b i b i l o treba to, da se ga od povabl jen ih pred­s tavnikov oblas t i nI u d e l e ž i l n i h č e . N a zboru so r azprav l j a l i o de lu d r u š t v a v pre teklem letu i n ugotovi l i , da je b i lo ve l iko narejenega, saj je d ramska sek­ci ja n a š t u d i r a J a ka r t r i Igre ln j i h z uspehom zaigrala . T u d i godbena sekc i ja te b i l * de lavna . Sodelovala je p r i vseh pros la­vah ob p r a z n i k i h .

I z v o l i l i so nov odbor i n si po­s t av i l i lepe n a č r t e za pr ihodnjo sezono. —me—

NAGRADNI RAZPIS z a najboljše prispevke (članke, spomine i n

podobno gradivo) o delu i n razvoju Komunistične partije Jugoslavije

V počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ raz­pisuje uredništvo Dolenjskega lista nagradni na­tečaj za najboljše prispevke o delu in razvoju KPJ v času nastanka stare Jugoslavije, v času le­galnega in ilegalnega dela Partije po prvi sve­tovni vojni, o njenem ustvarjanju med NOB in v povojni graditvi. Izredno bogata, svetla revo­lucionarna pot naše Partije je zapustila prav go­tovo še mnogo neobjavljenega in nezbranega gra­diva tudi v našem okraju — na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju in v Beli krajini. V letošnjem jubilejnem letu je potrebno te dragocene spomine zbrati, objaviti in tako rešiti pozabe.

Za najboljše prispevke bodo določene posebne denarne nagrade, ki jih bo predlagala podko­misija za tisk pri okfajnem odboru za počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ. Razen tega bomo vse objavljene prispevke honorirali kakor običajno.

Spomine, zapiske, članke in podobno gradivo pošiljajte na" naslov: DOLENJSKI LIST, NOVO MESTO, p. p. 33 . '

UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA

Ali bo v Sloveniji šola za obratne inženir! e?

P r e d k r a t k i m je b i lo v L j u b ­l j an i posvetovanje med č l an i C K L M S in sekre tar ia tom D r u š t v a tehnikov i n i n ž e n i r j e v . N a tem sestanku oz i roma posvetovanju so r azp rav l j a l i o n a š i m lad i t e h n i č n j in te l igenci . P o v o d za posvetovanje je b i l a pred k ra t ­k i m o rgan iz i rana anketa, k i Je razsvet l i la razne zadeve, katere dož iv l j a jo mladj ljudje ob pri* hodu v podjetja. Ugotovl jeno je bi lo. da neka te r i m lad i ljudje v podjetj ih nimajo p r a v i l n i h od­nosov do proizvodnje , nekater i se premalo p o s v e č a j o p ro i zvod ­n i m prob lemom i n de lu p o l i t i č ­n ih organizaci j i n u p r a v n i h or ­ganov.

V L A D O L A M U T (1057)

Gardisti pozdravljajo M a r t i n U r a n a in Ivan P i ­

š k u r , vojaka-gardis ta , pozdrav­ljata vse Dolenjce i n d o m a č e , ak t iv L M iz Sentruper ta in ž e ­l i t a vsem s r e č n o i n u s p e š n o leto 1959!

V petek, 26. decembra, je bil redni letni občni zbor -prosvet­nega društva »Maks Henig-man« v Dolenjskih Toplicah ob veliki u d e l e ž b i č l a n s t v a . Občnemu zboru sta prisostvo­vala tudi predsednik društva Svobode iz Straže tov. Šuštar t e r predsednik O b L O tovariš Erno Sali. Iz poročil druitve-nih funkcionarjev je razvidno, da ie društvo, ki ima več sek­cij, kljub r a z n i m oviram ter jinar^nvm teikočam krepko delovalo ter doseglo prav za­dovoljive uspehe, k čemur je mnogo pripomogla prav uvi­devnost predsednika o b č i n e . pred.sed.nik društva Drago H e -nigman je izrekel tov. Šaliju toplo zahvalo v imenu dru­štva.

V tem letu so po daljšem odmoru zopet ustanovili pev-

Belokranjski fantje pozdravljajo

Belok ran j c i , k i s luž i jo voja­šk i rok v Zad ru , poš i l j a jo pre'.t n a š e g a l is ta pozdrave s tar ihm, bra tom, sestram in so rodn ikom ter j i m žel i jo v letu 1959 mno­go s r eče in zadovoljs tva: V i n k o Segina, J o ž e L n k e ž l č , J o ž e Z n l -d a r š i * .

ski zbor, ki ga vodi tov. Čeme. Zbor je že v e č k r a t n a s t o p i l . Dramski odsek, ki je v p r e j š ­n j i h letih dosegel tepe uspehe, je moral zaradi prenove kul­turnega doma in naprave no­vega odra počivati. Sedaj jm oder obnovljen in s podporo občine primemo opremljen ter ie pripravljajo dramski nastop. Iz tega vzroka tudi ni delo­vala knjižnica. Društvo ima Še l u t k o v n i odsek, ki prireja šol-*k« in predšolski mladini ob mladinskih P a z n i k i h pred­stave.

Ljudska univerza prireja razna predavanja, ki p a niso zadovoljivo obiskana, zato bo v bodoče potrebno izbirati pre­davanja, za katera vlada med občinstvom večje zanimanje.

Občni zbor je izrekel odboru za dobro, marljvo0 {n skrbno upravljanje vseh poslov pri­znanje m zahvalo ter mu dal razrešnico.

pri volitvah novega odbora so izvoUh člane, hi $0 porok, da oo dništvo v ugodnejših razmerah in dograditvi in ob­novitvi odra vn ostalih dru­štvenih prostorov p o n o s n o za­živelo in doseglo iepSe uspehe .

Občni , zbor je sprejel tudi ,J£ nh-lenOV. med t-n + o-;™

1

i_/uv ift. • - »^re/et [uai Pozdrav z romunske meje M * s k ^ S k e š T \ r ^ \ r i m i le

„ , . , ' namomemonesi ureditev sobe »Nismo pozab i l i Dolenjske I i se je čes to spominjamo. R i d i p reb i ramo Dolen j sk i Ust, k i nam p r i n a š a novice iz d o m a č i h kra­jev . Svoje d o m a č e in z n i n c * toplo p o z d r a v l j a m o « , nam p i š e ­jo: S tanis lav Bobnar , Jože L o ­patic, I v a n K o š m r l j , Janez Sko-porc.

najtpomembneši ureditev sobe za mladfino, kjer naj bi 8 e zbi­rala k zabavi in razvedrilu in se tako odtegnila gostilnam. Razen knjižnice naj si društvo uredi tudi čitalnico, v kateri na.j bi bili n a i t dnevni časo­pisi in razne revije.

K N J I Ž N E Z B I R K E C A N K A R J E V E ; Z A L O Ž B E Z A L E T O 1 9 5 9 1

Ljub i t e l j e dobre slovenske knjige, zlasti pa vse do­sedanje n a r o č n i k e , vab imo, da si ogledajo p /ogram naš ih k n j i ž n i h z b i r k za leto 1959. "' ' *"" : " ,

P r o g r a m obsega naslednja de la :

8 V E T O V N I R O M A N : I l ja E r e n b u r g : Padec Pa r i za . J o h n Ga ls \vor thy : Zadnje poglavje. Roger M a r t i n d u G a r d : D r u ž i n a Th ibau l tov lh , I. i n II .

S O D O B N I R O M A N : Roger V a l l l a n d : Precep. H a l d o r Laxness : L u č sveta. M i r a M i h e l i č : H i š a v e č e r a . VVil l iam S. M a u g h a m : Č l o v e š k e vez i .

B l O S t D r . Č r t o m i r N u č l č : Razdobja a lkemije . M a r c e l Prenant : D a r w l n . F r e d H o y l e : N a mejah d a n a š n j e g a zvezdoznanstva. Georges Sadoul : Zgodovina f i lmske umetnosti .

N O V A L J U D S K A K N J I Ž N I C A : J a n N e r u d a : Malos t ranske povesti . Hugo Glase r : S k r i v n o s t i č l o v e š k e g a telesa. M i r n i M a l e n š e k : Č r t o m i r i n Bogomi la . H a a k o n M i e l c h e : A l a d l n v cad i l l acu . VVilhelm M o b e r g : Kmet je se seli jo čez morje. P i e r r e L a M u r e : O n k r a j že l j a .

Kn j ige n a š i h k n j i ž n i h zb i rk lahko p l a č u j e t e v me­s e č n i h obrokih , n j i h cena pa je n iž ja kot bo kasneje v kn j igarnah . V a b i m o vas, da se nemudoma priglasi te v k rog n a š i h n a r o č n i k o v , ka j t i tudi v l e t o š n j e m letu bomo t i ska l i knj ige v omejenih nakladah . V s a podrobna po­j a sn i l a i n prospekte dobite p r i za ložbi i n v vseh k n j i ­garnah.

CANKARJEVA ZALOŽBA

1 T e l e v i z o r v M i r n i

Osemle tka v M i r n i je d o b i l a meseca decembra od o b č i n s k e ­ga l judskega odbora t e lev iz i j sk i sprejemnik. M o n t i r a l i ga bodo v n a j v e č j e m razredu. Skupno z anteno je stal aparat 180 t i soč d inar jev . Predstave bodo za mladino i n odrasle. T e l e v i z o r bo ve l ikega pomena, ke r v M i r ­ni nimajo k ino dvorane.

XXX V decembru je p r i r e d i l V I I ,

razred osemletke igro »Mačeha i n p a s t o r k a « . Vs topnino , k i Je b i l a malenkostna, bodo u č e n c i porab i l i za Izlet ob koncu šo l ­skega leta.

X X X K m e t i j s k a zadruga M i r n a bo

prevzela p a t r o n a ž o nad š o l s k i m v r tom osemletke, šola pa bo us tanovi la ak t i v m l a d i h z a d r u ž n ikov , k i bo de la l n a j v e č na tem v r tu . T a k o bo imela osemletka sodobno urejen, vr t .

M a r i j a n Hafner , D o m i n i k Skof, Janez T o m š i č , M a t i j a K o b e , Tone G o l f man, vo j ak i iz K o ­p r ivn i ce .

čest i tke brigadirjem »Vsem do len j sk im b r igad i r ­

jem, k i so g r a d i l i avto cesto, že l imo s r e č n o novo leto, enako tudi d o m a č i m , b ra lcem n a š e g a l is ta l n p r i j a t e l j em: A l o j z p i r -nar, A l o j z Dragan , A l o j z Jan -ž e k o v i č , J o ž e Ž a g a r , Dolen jc i , k i s luž i jo vojake v S a r a j e v u « .

Ugotovl jeno pa je b i l o tudi , da mlada intel igenca po p r ihodu v podjetja nI p r av i lno usmer­jena, zato se izgubi a l i pa dobi prehi t ro odgovorne naloge, ka r kva rno v p l i v a nanjo. M l a d i i n -teligent se m o r a Po p r i h o d u na delovno mesto dobro seznani t i z vsem, ka r ga bo zanimalo, ln treba m u je posvet i t i posebno skrb, ka r b i se kaza lo zlasti v t r i l e tn i p r i p r a v n i š k i dobi . Se­veda je t u v p r a š a n j e pomanjka­nje s t rokovnega kadra .

V p r a š a n j e , k i je z las t i zan i ­malo n a š e mlade tehnike, je b i lo , aH bomo p r i nas ustanovi l i šole za obratne i nžen i r j e . Sole se bodo verjetno ustanavljale, k a r pa bodo d o k o n č n o odloč i la D r u š t v a i n ž e n i r j e v in tehnikov posameznih strok (n. pr . s t ro jn i ­k i , g radben ik i , t eks t i lc i itd.)

D o l o č e n pa še n i t očen n a č i n šo lan ja . P r p r a v l j e n i so trije p red logi i n to:

— p r i fakul te tah z m a n j š a t i š t u d i j ,

— p r i s redn j ih t e h n i č n i h šo ­lah r a z š i r j e n program,

— formiranje n o v i h šo l . Ob i skova t i to šolo v k a k r š n i

ž e o b l i k i , i m a prav ico vsak, če op rav i d o l o č e n e izpite, k i poka­že jo njegovo s t rokovno in inte­lektua lno sposobnost. Obisk je o m o g o č e n t ehn ikom in visoko k v a l i f i c i r a n i m delavcem (moj­strom), k i se čuH.Jo dovol j spo­sobne za š t u d i j . S l avko "Doki

Z Reke nam piSejc Dolen j sk i fantje, k i s luž i jo

v o j a š k i rok na R e k i , poš i l j a jo lepe pozdrave s v o j i m d o m a č i m i n do len jsk i m l a d i n i ter jiim k l i ­če jo na s k o r a j š n j e svidenje! J o ž e K a p u š i n , J o ž e Erpe , Ivan Novak , F r a n c M i k l a v ž in Tone M i l e k .

L J U B L J A N A p. p. 163

D. Gregorc i * . J

Titovi gardisti nam pišejo » I s k r e n o pozdravl jamo vse

bralce Dolenjskega l ista, vse znance, d o m a č e i n sorodnike ter de lovn i ko lek t iv D A N E na M i r n i in j i m že l imo mnogo zadovoljstva in uspehov v le­tu 1959«, nam p i še jo A n t o n B o š n j a k , Stanko V r a n i č a r , M i r ­ko Seglna in Peter K a š i č , k i s luž i jo gardo v Beogradu .

Iz Koprivnice nam piiejo Vsem sorodnikom, dolenjski

m l a d i n i i n znancem žel i jo vso s r e č o v letu 1959: A l o j z Mik l l č , J o ž e K a p l a n , Peter Cesn ik ,

Za nove naročnike T U K A J O D R E Ž I T E i

D O P I S N I C A

Upravi

Znamk* M

10 d in

» D o l e n j s k e g a l i s t a 44

NOVO M E S T O

poštni predal 33

Obstal je sredi kuhin je , kakor b i se vg rezn i l v pod. T o k r a t se ni m o t i l ; k o r a k i , k i , s o se b l iža l i hodn iku , eo b i l i n jeni — P a v l i

P a v l a je p r iha ja la h i t ro , Z M O hi t ro ; vendar je s lu t i l v njenih stopinjah trudnost i n žalos t .

Odpr l a je vra ta , za t renu ek postala med podboji , podobna ebegani ž iva lc i , k i se j e oon-tavl ja la v s t rahu pred j ek l en i ­m i č e l j u s t m i pasti , a l i pa je p j -č i v a l a od zadihanost i .

Po tem se je le prestopile in zaprla za seboj.

P o kuh in j i je zavel vonj po m o k r i o b l e k i .

M a t e v ž se je za zr l vanj'>: T u d i lase je imela sp r i j i t o od

de t ja i n t e m n e j š e , kakor sicer Celo be l ina med n j imi je po-tomnela.

»Kje pa s i b i l a tako do lg )?« Ki takoj odgovor i la . Skoraj

sesedla se je na stol ln se »a nekaj časa zastrmela v tla.

J e b i l a tako utrujena, ah p a . . . j i m j« le uspelo, hudi­č e m — da so ga naš l i ?

Zabolelo ga je DO vsem ž ivo­tu, okrog srca j n v g r lu . Tako bi n a j b r ž b i lo , če bi se zgodile, da b i d ih okamenel .

»SI nemara z v e d e l a . . . k*) t a k š n e g a , da je . . . Pove j van-dar — !«

»Pr i U r b a n o v i h sem bila.« »Ne poznam j ih.« »Ona Je v e č k r a t n a r o č i l a

k a k š n o pletenje p r i m e n i . . . O n je b i l — prej — p r i p o l i c i j i . 2e pre j ! P r e d tem! Zdaj je na k v e -s tur i — no, na t i s t i novi p o l i c i j i . V p i sa rn i dela. P a n . i z* tt.Mb. S o v r a ž i j i h . P r o t i ie.*

»Pro t i? P a zanje de la?« »Ni s lab č lovek . Res ne! T a k o

se je zaskrbel za Daneta, kakor da b i šlo za njegovega s i n a . . . »

Sina? K a j pa Je Imel t is t i , k d o r k o l i

je že b i l ta U r b a n , skrbet i za Daneta! Ce je b i l kdo, k i je i m e l to d o l ž n o s t i n to pravico , J e b i l on ! N o , in. P a v l e , seveda. D a n e je to vedel . C e m u je b i lo Potem treba tekat i okrog tu j ih U u d l . . . Celo ok rog t a k š n i h , k i s o i m e l i oprav i t i s pol ic i jo prej i n zdaj . P o l i c i j a i n vojna sta b i l i zanj od nekdaj sestr i . In Dane je b i l prav t a k š n i h m i s l i . ° , 6eveda je b i l ! To b i mora la P a v l a vendar tudi vedeti . O a U mar p o l i c i j a r a n i l a , ke r je po­v z d i g n i l g i a s p r o t i vojni? Saj m u j e t is t i v e č e r sama Izpirala rano na g l a v i . . .

K a j bj torej drugi , t u j i l jud­je sk rbe l i za r.junega fanta. N i ­k a k r š e n o t r o č a j n i b i l več? Ne bistr ine ne poguma m u ni manjkalo . . . E h !

Ponos na Daneta , k i se Je b i l zadnji č a s tako razrasel , je b i l ranjen.

»Veš, U r b a n v e l i k o zve tam, kjer je v s lužb i . Zdaj se Je pa Še posebej zan imal ,« je povzela, kakor b i s lu t i l a njegove m l s l in se hitela o p r a v i č e v a t i njego­v i nevo l j i . G loboko je zajela sapo: »Niso j i h d o b i l i ! Ne Da neta — ne d rug ih !«

G l a v a j i je k l o n i l a na prs i , roke so j i mr tvo ob l eža l e v na­roč ju .

»VidiS, — v id i š , P a v l a ! Vedel sem, da se j i m ne bo da l . Vid i š , P a v l a ! « je zajecljal ves, ne samo ?. besedami.

Zdaj , ko se je o d v a i l l o brems negotovosti z njega, so m u kop­nele m o č i . Vendar je l e l e t e i a j prav dojemal t isto, kar je vče­raj gledal skozi mef lovi tos t p r e s e n e č a n j a , dvoma, negotovo­sti i n zbeganega z a d o š č e n j a .

Zazdelo se mu je, da je še le zdaj prav videl vse tisto, na k^ r je v č e r a j naletel tako po na­k l j u č j u , samo zaradi tega, ker se m u je zdela njegova s i ce r šn j a pot do t raf ike p r e r a z m o č e n a od dež ja ln la šel po g lavni ce­st i . . .

K o je p r i še l do barak za mo­stom, je v ide l , kaj J« zjutraj tako zagrmelo: na t r avn iku pod cesto so ležale razbi t ine k a m l o nov — r a z t r e š č e n i h i n zver iže -njh, kakor ostanki okostnjakov n e k i h v e l i k i h , že lezn ih nestvo-rov. Ljudje so v g r u č a h posta v a l i ob cesti in se oz i r a l i , kakor da so b i l i p r ip rav l j en i vsak ča« umakni t i se, z b e ž a t i . . .

T u d i on je postal l n g leda l : okrog razbi t in so tekal i č r n i vo ­j a k i , k r i č a l i , begali sem in tja, a pravega namena in haska n j i ­hovega poče t j a n i b i lo m o g o č e razumet i , č e p r a v n i b i l o treba

prav n ič ugibat i , kaj se je b i lo /god i lo : nekdo je un ič i l tiste stroje, p o s v e č e n e smr tn im po­hodom . . .

Nekaj se je povesel i lo v n jem: t is t i , k i so tako brez reda teka l i med razb i t inami , so j t n j a l i b i t i to, k a r so b i l i v r e sn ic i — s o l -d a š k e s i r o š č i n e , k a k r š n a Je b i l on sam v p r v i vo jn i . Ne , to nI b i la zbegana m a r š k o m p a n i j a brez k r i vde k r i v i h . B i l o je do­cela nekaj drugega: vojna sama je b i l a vznemir jena . . . Vojno Je nekdo pr izade l , da je zdaj zme­dena begala sem l n tja, s po-d recan imi k r i l i s t rahu.

»Za bož jo voljo — kaj res Se ne veste, gospod M a t e v ž ? N i k a r -te se no nas tav l j a t i !«

O z r l se je. Zenica , k i Je že vsa leta k u ­

povala p r i njem c lg j re za meta, je z a č u d e n o ln zavzeto s trmela '••anj.

»Kaj pa je?« je v p r a š a l . »Križ božj i — saj je b i l v»n-

dar tudi va š z raven!« »Ka te r i — naš? In kje je b i l?

Nič ne vem.« »Dane , vendar! K a j jaz vem,

kako se je razvedelo. A v z raku je. Suš l j a se. .In če pr ide na ne prava u š e s a . . . Veste, da bodo s t i ka l i za n j i m i •— » t i r i av tomo­

bi le munic i jona so j i m pognali v z rak . . . «

N i je v e č pos lu ša l . P r a v se je zavedal samega

sebe še l e v t r a f ik i . D a n e . . . je b i l s t i s t i m i . . . k i

so un ič i l i — munici jo? š t i r i av­tomobile? K o l i k o t isoč nabojev je b i lo to? In v vsakem od teh t i sočev — je b i l a s k r i t a smr t al i pohabi j enje —

P a v l a »e je d v i g n i l a s s tola i n de prestopi la prot i n jemu.

»Matevž . . . Samo . . . napak me ne r a z u m i ! «

»Kaj pa je?« »Dobi l i ga niso, ampak . . . « » A m p a k ? K a j — ampak! R e c i

že!« »Vedo, kdo Je s t o r i l tisto. Z a

vse vedo. T u d i za Daneta . N e ­kdo j i h je ovad i l . U r b a n m l je p o v e d a l « .

Skoraj začud i l se je, zakaj se Ji je zdelo to sploh pomembno. Naj vedo! P r a v je, da vedoi Dane je b i l pa tako in tako že kje d a l e č iz mesta. Saj je b i lo dovolj s l i š a t i o tem, da se zbi­rajo v h r i b i h . D a bodo udar i l i po t i s t ih , k i »o p r ines l i vojno . . .

Vo jno pro t i vojnj sami so p r i č e n j a l i !

P a v l a Je zajokala. B r e z solz. Suho. D a je njega zabolelo v p r s i h .

» L a h k o da pr idejo po tebe, M a t e v ž . . . K a j ne v id i š — po­b i l i so že talcev, da č l o v e k ver­je t i ne b i mogel , če ne b i sam . . . M a t e v ž , tudi U r b a n je t a k š n i h m i s l i — umakn i se, da se vsaj neko l iko po leže . O n bo že po svoje u red i l , zanesi sel Dopovedal j i m bo kako , je re­k e l , da Dane ni b i l . . . naj in p r a v i s in . Da Je b i l samo po­svojenec . . .« Tedaj je zajokala tudi s so lzami , a takoj dv ign i l a glavo, obnemela in se zastrmela prot i v ra tom.

Glasen topot korakov se je naglo b l iža l po hodn iku , za h ip obstal pred k u h i n j s k i m i v r a ­ti . . . In bu tn i l skoznje.

Majhnos t kuhinje je b i l a v t renutku natrpana z g r o z e č i m m o l k o m karabiner jev ,

» P a r l a t e i t a l i ano?« f . je v p r a ­ša l o f i c i r .

T o l i k o je razumel , kaj ga Je v p r a š a l , da ie odmajal z glavo.

O f i c i r je d v i g n i l ob rv i — »No?« — in m i g n i l un i fo rmi ran -cu, k i je stal za n j i m .

T i s t i je stopil korak naprej in povedal po s lovensko:

»Ukaz za h i š n o pre l sk&vo Imamo.«

(Odlomek iz redne knj ige P r e š e r n o v e d r u ž b e

za leto 1958)

1

Revija uspehov in sodelovanja V z le tn ih dneh, k i bodo od

iS. j u n i j a do 6. j u l i j a l e t o š ­njega leta v Beogradu, bomo lahko v ide l i revi jo uspehov in manifestacijo sodelovanja naSih te lovadnih i n š p o r t n i h organi ­zaci j . Razen d e s c t ' v s o č e v č la ­nov Pa r t i zana bodo nastopali tudi š t ev i l n i p r i p a d n i k i J L A , tabornikov, gojenci raznih f iz -k u l t u r n i h šol i n d rug i , kft se k a k o r k o l i ukvar ja jo s ta l t imi aH podobnima te lesnimi vaja­m i . Vse v vsem: ko stopa P a r ­t izan v 10. leto obstoja, m u gre za tem, da se v z le tn ih dneh v smis lu sklepov zadnjega kon­gresa telesne ku l tu re Čimbolj popu la r i z i r a telesna vzgoja med n a š o mlad ino . 2e danes deluje 1387 pa r t i zansk ih d r u š t e v « nad 300.000 č l a n i . Te š t ev i lke se morajo po omenjenih skle­p ih d a l e č p o v e č a t i . T u d i na p r iznan ja posameznim vodn i ­k o m in d r u š t v o m zveza nj po­zabi la . V tem jub i l e jnem letu namerava podel i t i priznanje 8.000 prednjakov za nj ihovo po­ž r t v o v a l n o ln u s p e š n o delo na pol ju telesne vzgoje, o n i m d r u ­š t v o m pa, k | delujejo že 10 let, bo podel i la spominske plakete.

D E L O V D R U Š T V I H J E P O ­S T A L O Ž I V A H N E J Š E

Menda ni mlad inca alf mla­dinke, č l a n a a l i č l an i ce , pio­n i r j a a l i p ion i rke , k i se ne b i n a v d u š e v a l nad Kletom. K a k o tudi ne, saj je mlademu člo­veku že nekako prirojeno, da se rad giblje, d a te lovadi , da nastopa in tekmuje. Se pose­ben mik pa pomeni zanj poto­vanje prav v Beograd. Zato n i n i č č u d n e g a , Če mlad ina že se­daj preko svoj ih vodnikov mo­

ralno obvezuje d r u š t v e n e upra­ve k vsem akc i j am in ukre­pom, k i so potrebni , da se bo lahko u d e l e ž i l a tega zleta. P r i ­p rav l jena je nudit] tudi svoje p r ih ranke v skupnj zletni hra­n i l n i sk lad .

Tak je p r imer v M e t l i k i , kjer je zadnje čase tudi sicer delo v te lovadnic i lepo napre­dovalo. Z las t i mla j š i odde lk i so neugnani. Se posebej pa je omeni t i pionirje, ka t e r im tud i prostj prevra t i (salti) ne de­lajo t ežav in j i h o b r a č a j o ka r v vrs t i . N a to svoje znanje so prav ponosni i n l ahko r e č e m o , da u p r a v i č e n o . T u d i p ion i rke noče jo zaostajati, saj so nj iho­

ve telovadne ure prav tako redno in polno obisKane.

P r i nekater ih d r u š t v e n i h upravah so že dosti razprav l ja ­l i o denarn ih sredstvih za z!et. Nekatere so se odloč i le za z b i ­ralne akci je , druge za nastope, akademije in podobno, š e naj­manj pa je b i lo*do sedaj go­vora o zletnem denarju kot zb i r a ln i akc i j i , p r i kateri} bi sodeloval i č l an i sami s svo j imi p r i h r a n k i . Z a vse naj ve l j a : vse akcije je treba p r i če t i takoj in z vso resnostjo, zakaj med ov i r ami , k i se bodo pojavi le , bo prav gotovo "tudi čas . T a pa nas ne sme prehi te t i !

K . J.

Saksofonist v zabavišču je r a v n o k a r dmgrnit inštrument :n v taktu zvokov zanihal z vsem telesom. Plešoči pari so se'zavrteli še hitreje. To je novoletna noč v zabavišču.

Na betlih hodnikih v b o l n i š ­nici je drugače.

Dežurne sestre neslišno hi­te po hodnikih in sobah. Duh po razkužhlih ostro zaudarja v nevajene nosnice. Zadnja noč letu 1058, polnoč in p»t>e m i n u t e leta 1959 so tukaj, enake Vtem ostalim nočem in trenutkom. Po širokem stop­nišču se s srcem polnim slo­vesne tesnobe vzpenjamo v prvo nadstropje. Še nekaj ko­rakov in že smo v porodni­škem oddelku. Dežurni zdrav­nik dr. Kretič. Zmotili smo ga pri delu. Sele 15 m i n u t novega leta je m i n i l o . »Sreč­no!« si voščimo. »Ste prišli zaradi prvega državljana v letu 1959, kajne? Bolj slabo kaže, kvečjemu dopoldan, če bo kaj!« je povedal in odh i t e l nazaj k pacientki.

Vrsta pripravljenih vpra­šanj se je zmedla. Na srečo sta tukaj še dežurna bab ica Slav­ka Berk in dežurna sestra Frančiška Bdlkovec. Ko smo tudi njima voščili srečno novo leto, so vsaj malo uteHle na­šo radovednost. Leto 1938 se je v novomeški porodnišnici pričelo z deklico in ? deklico k o n č a l o . L a n i so i m e l i 1421 porodov, do tega 765 dečkov in 679 deklic; 23-krat *o bili dvojčki. Knjiga porodov je z a k l j u č e n a . Na novi strani je z velikimi rdečimi Š t e v i l k a m i napisano 1959. Kdo bo prvi? Bo fantek ali punčka? »Ogla­site se malo pred poldnevom, takrat vam bomo že lahko od­

govorih tudi na to vprašanje. Gotovo bodo pripeljali kaj od zunaj!« sta nas potolažili.

Ko smo se ob napovedanem času vrnili, nam je dr. Kretič takoj ustregel »Kmalu nato

Ze tretje leto pnćemamo z deklico. A n dr e j k a Ku­har, deklica, rtSiena 1. janu­arja 1959 ob 01,15, težka 3,150 gramov — je napisano v knji­gi porodov pod tekočo števil­

ko ste odšli, so .pripeljali' naš prvi letošnji porod. Deklica je! Rojena je bila ob 1 uri 25 minut zjutraj v avtomobilu pred bolnišn'co .«

ko 1. Srečna mamica je Anto­nija Kuhar, kmečka gospodi­nja iz Dolnje Prekope Št. 35. »Zdravja vam, otroku ter mno­go sreče v novem letu 1959 v

imenu Dolenjskega Usta!« smo ji zaželeli. »Joj, kako lepa ro­ža!« se je začudila nad cikla­mo, ki smo io položili na noč­no omarico. »Ste zadovoljni s hčerko?«« smo jo vprašali. •>Sem!« je odvrnila in utruje­no obličje ji je še bol} obsipa­ta radost. »Doma imam dva fanta, želeli smo punčko!« Ko smo io nato vprašali še, če je imela kakšne posebne težave i- avtomobilu, je odvrnila:

»Malo težko je bilo, veste, o avtomobilu je vse tako ozko in stisnjeno.«

No, kljub temu je bil porod normalen, zdravi sta mamica in hčerkica. V ponedeljek, 5. januarja, smo malo Andrejko obdarili še s hranilno knji­žico.

Oseb ju novomeške porod­nišnice še e n k r a t čestitamo novo leto v želji, da b i nam 1. januarja 1960 postregli z vestjo: »Letos je Pa fantek prtri'« Pregovor: v tretje gre rado, se je letos i z p o l n i l . Upajmo torej, da bo prihodnje leto drugače. Pa tudi če ne bo... M. J.

z Č r n o m l j a in o k o l i c e

Novomeške keg I jaške novice Okrajna kegljaška zveza Novo

mesto je decembra priredila še zadnje prvenstvo v okviru tek­movanj za leto 1958. Tekmovali so člani na 8 krat 200 lučajev. Prven­stva na kegljišču v Bršljinu so se udeležila le društva iz Novega mesta: KD Partizan, KD Gorjanci in KD Enotnost. 2al tekmovanje ni v celoti potekalo tako. kot bi moralo, ker nekateri člani mo­štev KD Gorjanci in KD Partizan nimajo dovolj čuta odgovornosti in Športne discipline, niti jih ne zanima uspeh moštva, za katerega Igrajo.

Okrajno prvenstvo je zasluženo osvojilo moštvo KD Enotnost pred KX> Partizanom ln KD Gorjanci.

Kegljači Enotnosti so v dveh na­stopih podrli skupaj 11.787 keg­ljev (povprečno 744), ekipa KD Partizana 9.909 kegljev (povprečno 707), ekipa KD Gorjanci 9.548 keg­ljev (povprečno 734). Znamko 800 kegljev sta presegla le dva tek­movalca in sicer Dominik Bra-tuš (Enotnost) 830 kegiljev in Jože Mrzljak (KD Gorjanci) 804 keg­ljev.

V počastitev dneva JLA je KD Partizan priredilo 21. decembra na dvosteznem kegljišču Vrhovnik pokalni turnir v borbenih Igrah. Tekmovanja se je udeležilo mo­štvo KD Razlag iz Brežic, novo­meška društva KD Gorjanci. KD Enotnost in KD Partizan.

V prvem srečanju je /.rnagala ekipa Gorjancev med Enotnostjo z rezultatom 8*7:331 nodrlih keg­ljev V drugem nastopu med mo­štvi KD RazlaR ln KD Partizan je z večjo prisebnostjo in rutino odločilo tekmo v svoio korist mo­štvo KD Razlag z razliko 6 keg­ljev. Rezultat ie bil 334:328 podr­tih kegljev.

V finalni tekmi sta se pomerili obe zmagovalni ekipi, izmed ka­terih Je KT> Gorjanci odločilo tek­mo v svojo korist z rezultatom 355:322 kegljev In s tem osvojilo pokal prireditelja turnirja. R. V .

Z A V A R O V A T I Ž I V I N O A L I 8 P R O Š N J O N A O B Č I N O ?

O b č i n s k i l judski odbor Č r n o ­mel j je preje l že kup p r o š e n j , k i so druga drugI podobne, vse b ina pa je skoraj Ista.

»Pogin i la mi Je k r a v a (vol, konj i n podobno). Nujno m i Je potrebno, da si k u p i m drugo Ži­va l . K e r n i m a m denarja, vas prosim za denarno pomoč« .

Do sedaj Je obč inski l judsk i odbor res dal delno p o m o č kme­tovalcem, k i so b i l i v zelo k r i ­t i č n e m stanju zaradi pogina ži­va l i .

O d kod pa naj O b L O dobi sredstva, da bo p l a č e v a ] za po­ginule ž iva l i , saj v p r o r a č u n u o b č i n e za to n i predvidenih sredstev. Med v lagate l j i t ak ih p r o š e n j je na jveč t is t ih , k i no če jo n i č e s a r s l i ša t ! o zavarova­nju ž iv ine . Vseh podobnih pro šen j naj bo sedaj konec, kaj t i O b L O j i h ne bo r e š e v a l ven. Opozarjamo vse kmetovalce, naj

ne prihajajo s podobnimi p.-oš njami na o b č i n o , tako so skle n i l i na seji l judskega odbora. In p rav i lno! K o l e k t i v n o zavarova­nje vsakemu kmetovalcu . L a n i se je p r i č e l a š i r š a akci ja za ko lek t ivno zavarovanje ž iv ine . Ze­lo lepe uspehe imamo dosjei na p o d r o č j i h Adleš i čcv .

5.000 P O D U S T O V V L A H U J O Res malokje se tako zanimajo

za razvoj ribištva kot v Č r n o m ­lju . Č r n o m a l j s k o r i b i ško tiru š tvo ne stoji k r i ž e m rok Vsako leto pripel je podmladek rib od drugod In spusti t i soče m l a đ i h r ib v n a š e vede. Tako je tudi pred nekaj dnevi r i b i ško dru­š tvo spusti lo Lahinjo 5.000 podustov. L a M n j a ho kaj kmalu bogata tudi teh tako iskanih rib.

I Z B O L J Š A L I SO J A V N O R A Z S V E T L J A V O

V Č r n o m l j u je b i la doslej ^ko­zi mesto n e k o l i k « s l abša Javn»

razsvetl jave. Razporeditev ž a r n i c ni b i l a n a j u g o d n e j š a . Mesto Je bilo slabo razsvetljeno. Zdaj je že d r u g a č e . Od že l ezn i ške posta­je do mostu razsvetljuje mesto nova vrsta ž a r n i c . Promet je v n o č n i h .urah p r e c e j š e n , za t« je taka razsvet l java b i l a tudi po­trebna. 9. J.

Pczdrov Iz Črne ijore Janez K r a š e v c c , Anton Na­

gelj in A l o j z Tovorn ik , ki slu­žijo vojaški rok na albanski mej i , pozdravljajo vso dolenj­sko mladino in jI želijo letos še mnogo uspehov.

Dolenjci pozdravljajo Iz Banje Luke pošiljajo lepe

pozdrave vsem soro rini kom. znancem in prijateljem: Lado A l b i n a , F e l i k s Struna, Franc G r e g o r č i č ln Franc S u š t a r š i č , dolenjski fantje, ki služijo vo­jaški rok v Banja L u k i .

Novomeški strelci za dan JLA Prizadevna strelska družina SGP

Pionir iz Bršljina Je letos pod po­kroviteljstvom Okrajnega strelske­ga odbora organizirala zanimivo tekmovanje — ulični patrolni tek s streljanjem. Na samem startu

Za nove naročnike T U K A J O D R E Z I T E I

NAROČILNICA N a r o č a m 1 Izvod »Do len j skega l is ta« na naslov

ime in priimek: ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^

Poklic

Kraj

Pošta

Časop i s poš l j i t e na gornj i naslov od dne naprej. Naročnino boni redno p l a č e v a l po po ložn ic i — osebno — celoletno — polletno — č e t r t l e t n o — vnaprej (neustrezno prečrtajte) . N a r o č i l o vel ja do moje pismene odpovedi l i s ta

dne

lastnoročni podpis

Kratke š a h o v s k e Jokovič — zmagovalec no­

voletnega turnirja Čeprav ie letošnji novoletni tur­

nir razipisala Okrajna šahovska zveza, zanj nI bilo pravega zani­manja in so se ga udeležili le no­vomeški šahisti. Po dveurni borbi 1e brez poraza zmagal prvokate-gomik Jofoović, kj je premagal vse nasprotnike. Drugo mesto Je zase­del Sitar s 7 točkami, tretje pa nepričakovano Peša s 6 in pol toč­kami. Sledili so še: dr. Golež in Sarainovič s 6 točkami. Bartol j 5 ln TJOI. Jenko 4 točke. Kotnik 3 točke, Kopač in Jarc 2 in pol. Hodnik 2 točki itd.

Prvenstvo Novega mesta Zaradi novoletnih praznikov je

bil zadnji teden na turnirju za prvenstvo Novega mesta odmor, tako da so doslej dokončali le 6 ko l . V vodstvu je še vodno Bar­tol J, k i doslej ni oddal niti pol točke, taltaoj za njim pa je Kot­nik. Po šes tem ko lu je vrstni red na tabeli naslednji:

Bartol 1 5 točk (l). Kotnik 4 toč­ke, lic 3 in pol (1), Sitar 3 točke (2), Saranovlč in Jenko 3 točke (1), Cujnik 2 in pol. Bojanič 2 toč­ki (4). Gabrijelčlč in ing. Košir 2 točki (2), Kitak in Klevlšar 2 točki (1), Jovlč 2 točki. Fink i ln pol (2), Avsec 1 in pol (I) itd.

Okrajno mladinsko prvenstvo

Ze več let čutimo potrebo po mladinskih Šahovskih tekmova­njih, ki bi dvignila zanimanje za šah med mladino, hkrati pa bi se s takimi tekmovanji dvignila kva­liteta. Okrajna šahovska zveza pripravlja prvikrat po več letih okrajno mladinsko prvenstvo, na katerem bodo nastopili najboljši mladinci iz naših šol. Ker neka­tere šole še niso imele prvenstve­nih turnirjev, jih okrajna šahov­ska zveza ponovno opozarja, da 1ih organizirajo do polletnih po­čitnic, ker se bo konec januarja ali v začetfku februarja igral tur­nir za okrajno Šahovsko prven­stvo, verjetno v Novem mestu.

F. M .

se je prijavilo 13 ekip, kar Je lep dokaz razgibanosti strelskega Špor­ta v Novem mestu.

Prvo mesto Je osvojila ekipa odreda predvojaške vzgoje• dose­gla Je najboljši Čas na tekmovalni progi, ki 1O Je pretekla hitro ln izpolnila zadano nalogo. Najbolj­ša ekipa v streljanju je bila mla-dinsKa ekipa gimnazije, ki je že drugič osvojila drugo mesto.

Ekipi Novoteksa in Pionirja sta malce razočarali; Vemo, da so to dobri strelci, ne pa tekači, verjetnp so se jim pri napornem teku pre­več tresle roke in niso zadeli tarč. Tudi od največje strelske družine Vinko Paderšič smo več pričako­vali.

Rezultati tekmovanja so bili na­slednji:

1. Odred predvojaške vzgoje Majda Sile (Berus, Petrinčič, Hren) 6.47,5 minut; 2. Gimnazija (Novo mesto) Bele, Kranjec, Uhl 8.3,7 minut; 3. Učiteljišče (Zore, Slak, Marine) 7.58.9 minut; 4. Nfo-voteks II (Hrastar, Cesar, Tronko) 7.12,8 minut; 5. Pionir I. (Kos, Ko­šir, Pungerčar) 10.28,1 mirvut; 6. Gotna vas (Cečelič, Cujnik, Jako-vec) 7.33,3 minut; 7. Pionir II (Ko­sten. Zgonec, Kopina) 7.51,0 minut; 8. Vinko Paderšič II (Hočevar, Hrovat, Prišel) 7,31.4 minut; 9. No-voteks I (Cesar. Cavlovič, Kopriv-nik) 8.15,1 minut; 10. Vinko Pa­deršič IV. (Zrnec, Cesar, Plrnat) 8.58.4 minut; l i . Paderšič Vinko I. (Baver. Spehar, Brajer) 8-10.6 mi­nut; 12. Novoteks H I (Kavšek, Femc, Same) 8.07.6 minut; 13. Vin­ko Paderšič III (Fallkner, More, Blažon) 9.28,5 minut — ta ekipa je bila po postavah najmanjša ln naj­mlajša.

Najboljše rezultate pri strelja­nju so dosegle ekipe: Gimnazija 62 krogov od 150 možnih, Pionir I 81 krogov. Odred Majda Sile « , Novoteks II 38, Gotna vas 35 itd. Zmagovalna ekipa Je prejela pre­

hodni pokal prireditelja, ki ga bo drugo leto ponovno branila.

S, D.

BELA KRAJINA : Gartrzon JLA č rno tnd j 5:4

V počastitev dneva JLA je bila v Črnomlju nogometna tekma med domačo »Belo krajino« in izbra­nim moštvom črnomaljskega gar­nizona.

Lep sončen dan Je privabil na stadion mnogo ljubiteljev nogo­meta, ki so pričakovali lepo Igro, toda nagajalo je razmočeno igri­šče. Moštvo »Bele krajine« je na­stopilo s petimi rezervami in je za las ušlo porazu. Prvi polčas so imeli pripadniki armije več od igre in vodili z 3:2. V drugem de­lu Je prišla bolj do Izraza teh­nika in vzdržljivost »Bele kraji­ne«, kar je pokazal rezultat 6:4. Razveseljivo je. da so se novinci v »Beli krajini« dokaj dob*» obne­sli in bodo z malo več treninga lahko uspešno Igrali v tpomla-danskem tekmovanju.

Sodil je Slavko Grah«k, dobro. V . J .

Ž E N A IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA iN 00M * SODOBNO GOSPODINJSTVO

w

Ž e n a m v p o m o č Potreba po s t rokovni pomoči

ln nasvetih n a š i m ž e n a m Je i * dneva v dan več ja . D a n a š n j i čas zahteva od gospodinj in mater zdravo in p rav i lno pre­hrano d r u ž i n e ter k o l i k o r mo­goče ^udoben dom zanjo. — Te­

ga pa žene , cestokrat poleg svojega pokl icnega dela, ne zmorejo. Delo doma ln v s lužb i Jih p r e v e č obremenjuje, zato je nujno potrebno po vseh ob­č i n a h ustanovit i o b č i n s k e go­spodinjske centre oz i roma »a-

Otroške smučarske hlače

" M n o g o k a j s m o ž e s e š i l e i n sp l e t l e za n a š e o t roke , d a j im m r a z i n m o k r o t a z i m s k i h d n i t u d i le tos ne bos ta m o g l a do ž i v e g a .

Z a d n j a l e t a so se t a k o v m e ­s t u k o t n a d e ž e l i u v e l j a v i l a p r i p r a v n a z i m s k a o b l a č i l a , v ka t en ih se o t r o k l a h k o n e o v i r a ­n o g i b a p r i z i m s k i h š p o r t i h , h k r a t i p a so dovo l j t op l a , ;tr-p e ž n a i n l epa . T u m i s l i m p r e d ­v s e m na p r a k t i č n e i m p r e g n i ­r ane i n p o d l o ž e n e v e t r o v k e , k i n a d o m e š č a j o ce lo p l a š č e , n a top le p u l o v e r j e , s m u č a r s k e k a ­pe, p a l č n i k e i n s m u č a r s k e h l a ­če . K e r je n a k u p s l e d n j i h z l a ­gati v d r u ž i n a h z v e č o t r o k i p r e v e l i k i zda tek , sd sp re tna m a t i p o m a g a t ako , d a j ih u k r o ­j i l n s e š i j e s a m a i z p o n o š e n i h , š e d o v o l j t r d n i h m o š k i h h l a č aH s ta rega , a š e upo rabnega p l a š č a .

R a z p a r a n e h l a č e n a m v č i ­s t i l n i c i oč i s t i j o i n i m p r e g n i r a -io, d a b l a g o ne p r e p u š č a v l a g e i n se ga ne p r i j e m l j e »neg . . K r o j n a s l i k i , k i je p r i m e r e n za 10-letnega o t roka , p o v e č a m o i n po n j e m u k r o j i m o b lago . N a p redn jem d e l u v š i j e m o r ezpo-rek za d e č k e , za d e k l i c e ob s t r a n i zadrgo . V š i j e m o ž e p e .

se š i i j emo š i v e h l a č n i c , n a r e d i ­m o spredaj gubo i n zadaj v š i -tek i n na to s e š i j e m o h l a č e . N a spodn jem z u n a n j e m r o b u p u ­s t imo 7 c m v i s o k o o d p r t i n o , v katero, v s t a v i m o k o z i c o (B). D o g o t o v i m o h l a č e v pasu , v spodnje r o b o v e v š i j e m o š i ­r o k o e l a s t iko , d a h l a č e ne u h a ­ja jo i z č e v l j e v i n sneg ne m o č i nog. P r i š i j e m o g u m b e i n 4 c m š i r o k e ter 70 c m dolge n a r a m ­n ice .

O Z N A K E N A M E N I J O :

K R O J U P O -

št. 1 — prednji del hlač, š t . 2 — zadnj i d e l h l a č , št. 3 — žep, š t . 4 — k o z i c a , št. 5 — všitek za razporek.

vode *a pospeševan j« gospo­dinjstva, k i bodo z nasveti in raznimi tečaj i pomagal i ž e n a m in d r u ž i n a m .

Sklenjeno j e bilo, tla bodo take centre postopoma ustano v i l i po vseh o b č i n a h v okraju, kjer j i h še nimajo, najprej pa v N o v e m mestu.

D o sedaj je v vsem okraju delovala le ena t aka ustanova: okra jn i zavod za p o s p e š e v a n j e gospodinjstva, k | pa z oz i rom na r azsežnos t terena, obi l ico nalog in d rug ih t e ž a v ne more več zadostiti potrebam. T a ustanova bo v bodoče spremlja la delo ob­č insk ih centrov na terenu, j i m dajala smernice i n pr i re ja la razne seminarje, o b č i n s k i go­spodinjski cent r i Pa bodo pre­vzel i njeno vlogo. Organ iz i r a l i bodo kuharske in druge t eča je za žene , skrbe l i bodo za izbol j ­šan je d r u ž b e n « prehrane »er skuša l i na svojem o b m o č j u že­nam kar najbolj o la j ša t i delo v gospodinjstvu.

K o bo delo teh centrov steklo, uspehi nedvomno ne bodo Iz­ostal i ln bomo o nj ih sproti po­ročal i .

Zahvali* metiiir.kik t o v a r i š e

D r u š t v o za napredek gospodinistva v M e t l i k i se ob zaklmčku leta 1958 lepo zahvaljuje ir. Antonu Mikacu za njegovo razumevanje in Strokovno pomoč, ki /o ie nudil z različnima oovčnimt predavanji za naše žene. Prav tako se zahvaljujemo dr. A l b i n u Pečavarju in medicin­ski sestri M a n c i Omer-tel} za nruno požrtvo­valnost in skrb pri zdravstveni zaščiti žena in otrok, vsem pa želi-no srečno in uspehov oolno 1959. leto>

Društvo za napre­dek gospodinjstva

Metlika

Požarov mladini Dolen jsk i fanitje, k i s luž i jo

vo jašk i rok v Zagrebu, želi jo s r ečno novo leto 1&59 vsej do­lenjski mlad in i , zlasti pa doma­čim fantom ln dekle tom: M a r ­t in Cečel ič , V a l e n t i n Zoran , Stane g t rumbel j in A lo j z Stra j -nar.

Dober pomočnik T i k p red N o v i m le tom je iz­

šla zadnja H e v l l k a petega let­n ika » S o d o b n e g a gospod in j s tva« V teh petih le t ih s i je p r idob i l* revi ja š i r o k k rog bralcev v me­st ih, Indus t r i j sk ih s red i šč ih m vaseh. Saj je na svo j ih straneh p r i n a š a l a "vedno na j r az l i čne j še prispevke z r a z l i č n i h področ i j gospodarskega dela K l j u b te

CENJENIM GOSTOM SE PRIPOROČA TUDI V LETU 1959

zdravilišče ŠMARJEŠKE TOPLICE

mu, da je revi ja atrokuviif gt> zr \ačaja , so jo vz l jubi le zlasti gospodinje, ker j i m je postBl& dober p o m o č n i k p r i urejanju lastnega gospodinjstva, bodis., r nasveti za racional izaci jo gospo­d i n j s k i h de l , za p r e n a š a n j e tez j ih ln z a m u d n e j š i h na stano vanjsko »kupnos t al i pa z' na­sveti za l epšo ureditev doma

Dvojna novoletna š t ev i lka ne zaostaja v svojj pestrosti *a p r e j š n j i m i š t e v i l k a m i . V uvodu p r i n a š a kra tko poroči lo / II nacionalnega kongresa za »ftiCI to otroka. Sled) mu zanimiv i lanek o s a m o p o s t r e ž b i v trgo v in i In prehranjevalnih obratit« Zavod za • p o s p e š e v a n j e gospo­dinjs tva v Cel ju poreč? o t«*čajn «a trgovske n a m e š č e n c e . Vse, k i delujejo v stanovanjskih skup nostih, bo zanimal č l a n e k o "Jlti t jčnih pr ipombah k u red i tv i me han iz i r an ih pralnic. Nupotk- * bodo dobrodoš l i gospodinjam, k ' uporabo lonca na zv i šan pr i t i sk kuhajo v takem loncu.

R u b r i k a , namenjena uredi tv i stanovanja, p r i n a š a n a č r t e ln fotografije stanovanj, k i Jih gradi Zavod za stanovanjsko izgradnjo O L O Ljub l j ana . T u najdemo tudi č e d n e kn j i žne *>o-lice, kombin i rane z - ap r t iml omaricami, za dnevne 6obe,

V tej Številki uajdemo tudJ nadaljevanje č l anka o k v a r i h , ki lahko nastanejo na p e r i l u .

Zelo tehten j e p r i speval : *> ju t ranjem zaj trku p r i na& i " č l a n e k o na pol p r i p r a v l j e n i h ra ­ni, k i bi lahko v >recejšnji me­r i razbremenila zlasti zaposlene žene, če b i naša ž ivi lska indu­strija in t rgovina pokarala za to več zanimanja.

Tudi ta š tev i lka prlnr-.sa -ia-vodiia za pletenje ln odgovore na v p r a š a n j a bralcev

Revi ja »Sodobno gospodinj-(tvo. Izhaja m e s e č n o Izdaja jo »Cen t ra ln i zavod za • - edek gospodin j s tva« v L jub l j an i , M i ­k loš ičeva 4. Letna n a r o č n i n a — 400 dinar jev.

fo*v. 1 (459) » D O L E N J S K I L I S T « Strast T

160 d r a g o c e n i h l i t r o v Ne bomo vas vodili na bojišče, med

grom topov ln ječanje ranjencev. Kri ne te­če več le na bojiščih, ne puščajo si j e več le v znamenju sovraštva. V želji pomagati sočloveku teče kri po kapljicah skozi drobno iglo, zabodeno v ži l 0 , po cevki v posode. Za transfuzijo. Mnogi so med nami, ki so jo že velikokrat nesebično dali za sočloveka in mu tako rešili življenje. To so krvodajalci. Ce „i,i vprašamo, zakaj in iz kakšnega nagiba darujejo kri, so zmedeni. Tako so skromni, da se jim zdi darovati kri samo po sebi umevno.

Zavijmo na dvorišče kirurškega oddelka novomeške bolnišnice. Blizu 50 ljudi — kr­vodajalcev — stoji na hodniku ln čaka, kdaj bodo prišli na vrsto za zdravniške preglede. Vsakega krvodajalca pregledajo trije zdrav­niki. Sele če so vsi trije pregledi ugodni, mu odvzamejo kri.

Med čakajočimi sem našel ANTONA PAVLIHO, delavca iz Moto-montaže Novo mesto. Do sdaj j,e že trinajstkrat daroval kri. Povprašal sem ga, zakaj jo daje. Nasmehnil so je in odgovoril:

»Ljudje jo potrebujejo, bolniki, pone­srečenci. Vedno me spremlja misel: mogoče jo bom jutri potreboval zaradi nesreč« jaz *U kdo od moj« družine. Človek mora vlaga­ti Prej kot jemati. Prvič sem dal kri leta 1 9 5 l ; od takrat jo dajem stalno. Tudi ko sem bil pri vojakih, sem jo dal dvakrat. Ko sem '•vel v Ljubljani, sem dajal vsak mesec po ''°1 litra krvi. Saj jo v 48 urah obnovim. ' '°veku je pa le prijetno pri srcu ob misli: nekomu sem ,rešil življenje. Ni potrebno ',pdeti komu; človek je največje bogastvo, n a4 bo otrok aH odrasel!«

Razen njega je v Novem mestu še več požrtvovalnih krvodajalcev. MARIJA KURE, gospodinja iz PaderSičeve 3, je dala doslej

Petindvajsetkrat svojo kri. LUDVIK REfJKO, uslužbenec splošne bolnišnice v Novem mestu pa desetkrat. Vsak dan jih s r cčuj.emo na cesti, ko hite mimo nas. Ni­ti Pomislimo ne, da bo njihova kri danes ali m *ri moiroče reševala naše življenje.

Dr. 7inka Sivič, vodja transfuzijske, ekipe, je bila močno zasopla od dela. Odlo­žila Je zaščitni predpasnik, ki ga je uporab­ljala pri rentgenskih pregledih krvodajal­cev, in odgovorila: % »Moram reči, da smo nadvse zadovoljni z uspehom na Dolenjskem, tako v krajih, ki smo jih obiskali doslej, kot v Novem mestu. Ljudje so kot vidite malo nestrpni, ker mo­rajo dolgo čakati, vendar tega mi nismo krivi. Zmogljivost nase ekipe je 150 odvze­mov na dan. Gnečo, ki je nastala, so po­vzročila podjetja, ker niso pravočasno do­stavila seznamov svojih krvodajalcev. Načrt potovanja ekipe izdelamo tako, da po šte­vilu prijavljemcev predvidimo čas, ki ga ekipa potrebuje, da v kraju opravi svoje de­lo. Ker je bilo v Novem mestu do določe­nega roka prijavljenih le 450 ljudi, smo predvideli le tri dni. Prišlo pa ie skoro en­krat več ljudi, tako da smo res težko zdelali. Večina prijav je prišla od podjetij mnogo jiroknsno. Posamezniki med krvodajalci so se sicer Jezili, češ da morajo predolgo čaka­ti, vendar so vsi potrpeli, za kar smo .Hm zelo hvaležni.

Se enkrat naj poudarim, da smo nad od­zivom v Novem mestu naravnost navdušeni. Predvsem moramo pohvalili odgovorne Pro­stovoljne sodelavce občinskega odbora Rde­čega križa Novo mesto, ki so z res vzgled-no požrtvovalnostjo in borbenostjo pripra­vili tako obsežno akcijo. V Novem mestu smo odvzeli kri 515 osebam, skupaj blizu IGO litrov krvi. Ta količina predstavlja za nalo zdravstveno služl:o nadvse dragoceno rezer­vo!«

Ekipa je razen Novega mesta obiskala Semič, Črnomelj, Vinico, Metliko, Trebnje, Žužemberk, Mirno in Kostanjevico. Razvese­ljivo je, da letošnji odziv ljudi močno pre-kaSa lanskega. Vsem darovalcem krvi za ple­meniti, nesebični dar, iskrena hvala! Po­sebno priznanj« pa vsem odbornikom Rdeče­ga križa, ki so krvodajalsko akcijo priprav­ljali.

M. .1.

Občni zbor II terena SZDL Novo mesto

Osnovna organizacija SZDL II. teren v Novem mestu bo imela 9. januarja, torej jutri, v petek, svoj občni zbor. Ker bo­do na sporedu tudi važni pred­logi, naj se vsi člani SZDL II. terena zbora zanesljivo udele­žijo. Tudi s tem izpričajte svojo socialistično zavest.

• i e

© t • •

• o e o ® © I © • • • • ©

• « G 1 •

Pozdrav iz Makedonije

Spet se je obrnilo leto in ie smo v novem, 1959-tem. Ne bom prišel k vam in vam čestital, predaleč sem. Zflim pa uredništvu Do­lenjskega lista s temi vrsti­cami obilo uspehov. Leto, ki je minilo, je pravzaprav tudi leto novih uspehov Dolenjskega Usta — in prav to vam želim tudi za vse vaSe bodoče delo, da bi list kot doslej rastel in se krepil, se razvijal in nas obiskoval Sirom po vsej naši domovini in tudi tiste, ki iive izven domačih meja. Želim, da bi se število na­ročnikov v letu 1959 znova povečalo, telim pa tudi, da naj ne bi bilo Dolenjca aH prebivalca Spodnjega Po-savja, ki ne bi bil naročen na pokrajinski časnik no­vomeškega okraja.

Hkrati pošiljam najlepše pozdrave w?em bralcem li­sta, leot tudi vsem prijate­ljem in znancem! Naj še enkratf povem: naj ne bo domačina, ki ne bi bil na­ročen na Ust domač o okraja!

Pešad. major JOŽE L U ­ŽA R, uprava Vojnega

odseka, Btrolj

V TEM TEDNU VAS ZANIMA

-

V S E K R A V E bo odprodala

V PONEDELJEK. 12. JANUARJA 1959.

0 0 lo. uri dopoldne eko­nomija SPLOŠNE BOL­NIŠNICE v novomeški Kandiji. Krave bodo pro­dajali na dvorišču eko­nomije.

' i'i'JlUfflHUHUlIlltiih.,

KRATKE IZ SEVNICE Važno železniško križišče

Sevnica je bila včasih znan tu ristlčni kraj. Izletnike je privla­čevala predvsem gora Lisca in ostalo okoliško hribovje. Kmalu po osvoboditvi je prišlo v Sev­nici do velike eksplozije, ki je porušila tudi edini hotel. Danes imajo vsa gostinska podjetja sa­mo 10 ležišč, medtem kp so jih Imele pred eksplozijo ou.

Gostinsko podjetje namerava graditi v Šmarju nov hotel; en

i;i|i:i>!||||ll]llllll!l!lll|ill|ll!!l!>U!llllllllllli;il!|ll>MI'lllljli;Ni:::i!

milijon so že dali za načrte, od­prto pa je se vprašanje kredita za gradnjo.

Na občnem zboru, ki so ga imeli v decembru prejšnjega le­ta, so gostinci namenili tudi 50.000 dinarjev za strokovni dvig kadra, se pravi za strokovne te­čaje ln razno turistično litera­turo.

* Potrošnja vode v Sevnici iz

leta v leto raste. Komunalno

S A T E L I T V N O V E M M E S T U ! g | ) v e n e S r e Č I

Dedek Mraz je tudi letos obiskal naše malčke. V Novem mestu so njegov prihod oznanile raznobarvne rakete; Dedek se je pripeljal v bogatem spremstvu. Na čelu sprevoda sta dva medplanetarna letalca upravljala vozilo, na katerem je bila zemeljska kro­gla. Okoli nje je z glasnim žvižganjem drvel umetni satelit, po morju se je vozila ladja »Galeb«, velika mesta pa so označevale raznobarvne žarnice. Na na­slednjih lepo okrašenih kamionih so bile skupine pingvinov, severni medved in snežinke ter Številne gozdne živali. Na enem izmed vozov je bil težko pri­čakovani Dedek Mraz, ki so ga otroci sprejeli z ve­selim vrlščem. Spregovoril jim je nekaj besed, nato pa je moral kmalu naprej, saj ga je čakalo še na tisoče malčkov, ki jih je moral obiskati.

SZDIu in Zveza prijateljev mladine sta obdarila za Dedka Mraza vso Šolsko in predšolsko mladino. Go­spodarske organizacije so prispevale v skupni fond, ki je bil uporabljen v ta namen. Mnogo so pomagale tudi požrtvovalne mamice, ki so napekle za otročičke gore peciva in keksov, da je imel Dedek Mraz kaj deliti. Proslave so bile na vseh šolah, širše javne pri­reditve pa v vseh večjih naseljih po okraju.

PIJANOST IN OBJESTNOST l . Januarja ob io. uri dopoldan

je voznik amater Alojz Erjavec lz LJubljane, star 44 let. v blagem zavoju avto ceste v 1'onikvah pri Trebnjem zavozli pod cesto. Bil Je vinjen. Osebni avtomobil Fiat i ion z evidenčno številko S-13359 se je dvakrat prevrnil po nasipu ln obležal, v vozilu Je bilo 5 pot­nikov: F. F. Iz Ljubljane z ženo, 16 mesečnim sinkom ter ženino sestro Vido. Vsi razen očeta F. F., ki je bil laže telesno poškodo­van, so dobili težje telesne po­škodbe. iS mesečni fantek je med prevozom v bolnišnico poškodbam podlegel ln umrl. Potniki so po­tovali z ienltovanja v Šentjernej. Na vozilu je za 800.000 dinarjev škode.

PIJANOST IN NESREČA 1. Januarja ob 6. url zjutraj je

na cesti I. reda v Brežicah voznik F. B. v vinjenem stanju zav07.ll osebni avto S-4175 v levi obcestni Jarek, kjer se Je vozilo prevrni­lo. Voznik Je laže telesno poško­dovan; na vozilu je za 100.000 di­narjev škode.

podjetje »Komunala« je kupilo dve črpalki za črpanje vode in eno že montiralo pri Mestnem vodovodu. Druge še niso vgra dill, ker je treba obstoječi vod­njak prej poglobiti aH pa zgra­diti drugega, večjega. Razen, vseh komunalnih uslug delajo v tem podjetju tudi embalažo za prevoz rib, žab, polžev in bo rovniic.

Ker sevnlškl zobozdravnik konec aprila odide, so v teku razgovori i novo zobozdravnico ki naj bi nastopila tukaj službo. Enake razgovor* imajo tudi * zobozdravnico, ki naj bi delala v Krmelju.

Četrtek. B. Januarja — Maksirn Petek. 9. januarja — Julija. Sobota. 10. Januarja — Viljem. Nedelja, u. januarja — Pavlin. Ponedeljek, V2. Jan. — Tatjana. Torek, 13. januarja — Veronika Sreda, 14. Januarja — Srečko

Črnomelj: Od y. do lil. 1. ame­riški barvni film »Vera Kruz«. Od II. do 14. I. sovjetski film »Žerja­vi lete«.

Kostanjevica: 11. I. mehiški film »Ko enkrat odidem«.

»Krka« Novo mesto: Od 9. do 12. I. francoski barvni film »Brez družine«. Od 13. do 15. I. franco­ski film »Noč in megla«.

Dom JLA Novo mesto: Od 9. do H. I, ameriški lilm »Žeja za živ­ljenje«. Od 12. do 14. I. ruski film »Calkaš«.

Sevnica: Od 10. do 11. I. franco­ski film »Lukrecia Borgia«.

Trebnje: Od 10. do 11. I. ameri­ški film »Onstran v gozdu«. Pred­stave v nedeljo ob 16. in 19. url.

Ob bridki ln prezgodnji izgubi našega ljubljenega, predragega *ta

FRANCA HOČEVARJA se prav lepo zahvaljujemo članom In vodstvu' gasilskega društva Hi-nie. ki so ga lepo spremili na nje­govi zadnji poti, tov. Janku za poslovilne besede, pevcem za ga­nljive žalostlnke, sorodnikom in vodstvu SZDL Hlnje za venec in cvetje. Posebno zahvalo smo dolž­ni bratom v Ameriki za dragoce­na zdravila ter vsem. ki so nam izireikll sožaljp ln so ga spremili na nlegovl zadnji poti.

/.iiujo v družina Hočevar

Takoj sprejmem gospodinjsko pomočnico k 4-članskl družini v Ljubljani. Naslov v upravi Usta. (1-59)

Štiričlanska družina v Ljubljani ootrebuje dobro upeljano, samo-stolno gospodinjsko pomočnico. Mesečna plača po dogovoru. Sta­novanje in hrana v hiši. V po*tev Drldejo samo samske osebe. Pi­smeno ponudbo pošljite ali pa se osebno predstavite v LJubljani — Bežigrad. Zagrebška 24.

Damski model (pupo) prodam. Krojač. Bršljln 13.

Kupim kravo, dobro mlekarlco. Naslov v upravi lista. (2-59)

5. Januarja sem Izgubila »balon-plašč« od Luteškega sela do No­vega mesta. Poštenega najditelja

naprošam, da ga vrne na upravo lista. (3-59)

22. decembra sem Izgubil na poti v Novo mesto denarnico s 14000 dinarjev in osebno lzkaanloo. Po­štenega najditelja prosim, da iz­gubljene predmete proti nagradi vrne. Trunkelj Jože, Orlaka 18. p. Žužemberk.

25. decembra sem našel rjavo usnjeno rofkavico od Osolnika do Tehnične sekcije. Dobi se v no­vomeški Kolodvorski restavraciji pri Erjavcu.

Dva ključa Je nekdo pozabil 81. decembra 1958 v upravi Dolenjske­ga lista. Prosimo, pridite panje.

Prosim osebo, ki je zamenjala plašč v Toplicah 21. 12. ob 12. uri, da ga vrne na postajo Ljudske milice. i

Slike /a legitimacije naredim v dveh urah. Vsem poslovnim stran­kam in učiteljstvu želim srečno leto 1959! Foto Albin Božič. Ko­čevje.

Pralnica ln čistilnica v Novem mestu redno obratuje. Uprava.

Hr.uoma Karlu in Slavku Rollhu in njunima družinama želim vso srečo ln obilo zdravja v letu 1959 — sestra Albina in ata z družino.

Srečno novo leto 1959 želim vsem svojim cenjenim ln dragim pozna­nj m ln vse iskreno pozdravljam! Hkrati se lepo zahvaljujem za vse čestitke, ki sem Jih prejela ln Jih bom verjetno še kaj dobila. — Poldka Bavdkova, Vinica pri Čr­nomlju.

— Iskrenemu tovarišu JULIJU KLEPCU, zaslužnemu cestarju, ki ie bil 1. januarja 1959 upokojen, čestitajo k življenjskemu Jubileju ln mu želijo še mnogo zdravja in zadovoljstva v pokoju vsi njegovi tovariši ln prijatelji iz Uprave okrajnih cest, Novo mesto.

NOVO MESTO V času od 20. decembra do 31.

decembra je bilo rojenih 38 deč­kov in 27 deklic.

Poročila sta se: Alojz Keremc, podoficir iz Banje Luke. ln Ma­rija Rodič. gospodinjska pomočni­ca lz Novega mesta. Umrli so: Franc Bobnar, rudar lz Križa, star 68 let; Anton Hraatar, užitkar iz Stranske vasi, star 74 let.

GOTNA VAS Rojen Je bil l deček. Umrli io: Marija Jerman, go­

spodinja iz Potovrha, stara 68 let. Marija Lukšič, užitkarica iz Jur-ne vasi, stara 75 let. Marija Bro-žlč. kmetovalka lz Vel. Slatnika. stara 73 let.

iz brežiške porodnišnice Zadnji teden starega leta so v bre­žiški porodnišnici rodile: Anica Kerep iz Sibio — deklico. Silva Teropšič iz Stare vasi — dečka, Ana Dvoršak iz Brežic — dečna, Amalija Barttovič iz Brezja — dečka, Marija Omerzo iz AnOvca — deklico. Pepca Zorlč s Trške gore — deklico, Ljubica Drčdč lz Suhega dola — deklico, Marija Roša iz Klanjca — dečka, Marija Botički iz Kraja dolnjega — de­klico.

Gospodinjsko pomočnico, pošte­no, veščo kuhanja, takoj sprejme štiričlanska družina. Plača 6.000 din. Jakše Lado, Šišenska ul., blok 1II-I.-III. LlubUana.

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Frančiška Trunkelj iz Dobrnlča — dečka, Terezija Zgonc iz Mirne — dekli­co, Anica Adam iz Črnomlja — deklico, Antonija Pene s Trebel-nega — dečka, Ana Brajer lz Trebnjega — deklico, Stanislava Mehle lz Novega mesta — dečka, Ana Bambič iz Šentjerneja — dečka, Karli na Matkovič iz Met­like — deklico, Marija Mirtič iz Straže — deklico, JusUna Zupan­čič iz Žužemberka — dečka, Frančiška Stopar iz Kočevske re­ke — deklico, Slavka Rangus iz Senovega — dečka, Marija Hvale iz Crmofinjlc — dečka. Ljudmila Mesojedec iz Vel. Bučne vasi — dečka, Marija Gorše iz Zajčjega polja — dečka, Nada Cvltkovlc iz Vel. Sela — deklico, Ana Lužar lz Šentjerneja — deklico. Marija Ramovš iz Brinja — deklico, Ma­rija VoVko lz I.eskovca — dekli­co, Amalija Mežmarlč iz Prečne dečka, Marija Kaštel!c iz Ponl-k e v — dečka, Francka Suštarftlč

lz Vel. Poljubna — deklico, Mari­ja Anželj iz Soteske — deklico, Jelka Habjančič iz Novega mesta — dečka, Marija Kavčič lz Sml-hela — deklico, Lidija Plut iz Po­toka — dečka, Ana Kambič iz Mladice — dečka, Marija Luftln iz Bele cerkve — dečka, Mihaela Strojnic iz Sp. Mladetičev — deč­ka, Milka Smolič lz Bele cerkve — dečka. Nežka Koncilija lz No­vega mesta — deklico, Milena Hla. de lz Novega mesta — dečka, Ju­stina Stefanec iz Obrha — dečka, Štefka Jerman iz Jelš — deklico, Viktorija Vovk iz Rumanje vasi — dedka. Ivana Jordan lz Salke vasi — dečka, Marija 2agar lz Podvrha — dečtea, Ana Skof iz Drganje vasi — dečka, Marija Kužnlik lz Dečje vasi — deklico, Vida Muc lz Gor. Lakovnio — dečka, Veronika Jaklič iz Lukov-ka — deklico, Ana Bobnar z Gor­njega vrha — dva dečka, Jožefa Kastellc iz Vinje vasi — dečka, Marija Klančar iz Podgore — de­klico.

K R O N 1KA C v N E S R K

Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marinko Udovčič 1« Korit je konj brcnil v trebuh. Jožico Stlmac, hči voznika iz Ko­čevske Reke, je podrl motorist in Ji poškodoval glavo* in levo nogo. Mirku Sladiču. posestniku lz Sevnice, Je hlod padel ln mu poškodoval levo nogo. Drago Krcn, trgovski poslovodja iz Stra­že, Je padel z motorja ln si po-ftkodoval glavo ln levo iogo. Ja« neza Klančarja, delavca z Dolža, Je nekdo udaril po glavi. Janezu Galiču, sinu posestnika iz Malen-ske vasi, je cirkular po.ikodoval prste leve roke. Jožetu Glini, si­nu posestnika iz Lašč, Je slamo-reznlca poškodovala prste na levi roki. Antona Butala, posestnika lz Črnomlja, Je podrl voz na ce­sti in mu poškodoval koleno in glavo. Katarina Flandja. žena po­sestnika lz Novega mesta, Je pad­la ln se udarila v levo koleno.

Brežiška kronika nes reč Pretekli teden so se ponesrečili

ln iskali pomoči v brežištkl bolni­ci: Milan CimperKek lz Bolsnega se je opekel; MIha Prah lz Kraj-nih brd Je padel s kolesa in dobil lažje poškodbe. Edi Poljšak iz Ko­privnice si je zlomil levo roko. Anton Podgoršek lz Artič st je pri padcu poškodoval levo koleno.

Francetu Kovaču v spomin V soboto. 13. decembra lani, smo

popoldne na ljubljanskih Žalah pokopali Franceta Kovača. Števil­ni prijatelji, znanci 1n sodelavci so spremili k zadnjemu počitku človeka, tako zaslužnega za Ko­čevje ln Kočevsko, zaslužnega borca ln Javnega delavca. Pokoj­ni Kovač Je v Novem mestu pre­živel svoja mladostna leta, zato naj se ga ob njegovi prerani smrti spomnimo tudi v našem listu.

Pokojni tov. France Je prišel dve leti star iz Krškega v Novo mesto kot sin male uradniške družine. Rojen v Senožečah leta 1903 je še kot otrok moral s star­ši po svetu. Družina se Je ustalila v Novem mestu. Oče mu Je kma­lu umrl in mati Je morala sama

«iivvinfY>m»wiivw»vvvw»^

SVINJSKA K02A prinaša lepe stotakel Od­ločite se ln skrbno oderite prašiča, kožo pa oddajte najbližji zbiralnici KO-TEKS, ki vam jo dobro

plača.

»Koteks« Ljubljana

UPRAVA TEKSTILNE TOVARNE

N O V O T E K S N o v o m e s t o

sprejme v službo

ŠEFA NABAVE Pogoj: popolna srednja šola z 8-letno prakso v ko­

merciali.

FAKTURISTA s popolno srednjo šolo ali njej enako Izobrazbo ter ne­kajletno prakso.

Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poš­ljite na naš naslov

do 20. januarja 1959

IZDAJATELJSKI SVET D O L E N J S K E G A L I S T A r a z p i s u j e mesto

U p r a v n i k a

D o l e n j s k e g a l i s t a za vodenje materialno-finančnega poslovanja lista. Primerna komercialna Izobrazba ali praksa zažele­na. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih službenih mest naj pošljejo interesenti

UPRAVI DOLENJSKEGA LISTA, Novo mesto, p. p. 33,

do 15. Januarja 1959.

Plača po dogovoru. i •

skrbeti za tri fante. France Je tu končal trgovsko šolo. Bil Je vadi-telj Sokola in telovadec, katere­mu so napovedovali še lep raz­voj. Toda življenje Je bilo v ti­stih časih trdo in neizprosno. Mo­ral Je v vojsko, da Je prišel do kosa kruha. V mornarici je služIl štlrl leta, kjer Je spoznal ln vzlju­bil naše morje. Ko se Je vrnil do­mov, se je posvetil bančništvu, služboval je v raznih mestih in raznih podjetjih.

Leta 1937 Je bil prišel v Kočevje kot vodja novoustanovljene po­družnice tedanje Banovinske hra­nilnice v Ljubljani. Kdor Je živel v času predaprllske Jugoslavije na Kočevskem, lahko presodi, ko­likšnega pomena je bila ustanovi­tev slovenskega denarnega zavoda v tem s biUerizmom prepojenem delu slovenske zemlje. Kočevarjl so predrzno in samozavestno ozna­njali svoj »novi« nauk ln Sloven­cem obetali vešalal 2eleli so nas zasužnjiti, po zmagi hltlerlzma pa iztrebiti, v tem položaju je bila hranilnica pod vodstvom narodno-zavednega ln razgledanega člove­ka kot je bil Kovač protiutež na­cističnim političnim, gospodarskim ln narodnostnim zasužnjevalcem. Kočevarjl so odšli ln prišli so okupatorji. Toda tudi v boju pro­ti novim roparjem in uničevalcem naše zemlje Je nudil France po­moč denarnega zavoda. To ga Je nujno pripeljalo v vrste OF, ki Je imela sodelavce in zveze tudi v njegovem stanovanju. Tam so se zbirali člani rajonskega odbora, ki Je po aretaciji številnih aktivi­

stov pomladi 1942 lm po roški ofen­zivi prevzel delo na vsem področ­ju mesta ln okolice.

Ko so hoteli domači Izdajalci zaščititi Kočevje pred »rdečo ku­go« (akcije belogardistov konec novembra in v začetku decembra 1942) ln ko so fašisti spravili v grajske zapore več članov HOOF, Je bil skupaj z njimi in nekateri­mi drugimi sodelavci OF aretiran tudi France Kovač.

Ko Je v septembersklh dneh 1943 prevzela oblast v Kočevju OF, Je bil tov. Kovač blagajnik ROOF in MOOF ter je Izvedel do roške ofenzive vrsto važnih finančnih ukrepov v korist prebivalstva na Kočevskem, med katere spada tu­di zamisel ljudskega posojila v Kočevju. 1

Skupaj s člani MOOF Je odšel ob nemški ofenzivi v partizane, kamor je odnesel tudi blagajno. Po krivdi Izdajalcev so novembra 1943 napadli Nemci taborišče in zajeli med drugimi tudi tov. Ko­vača. Po napadu na mesto so tudi njega gnali iz kočevskih grajskih zaporov v Begunje In nato v Dachau. Osvoboditev Je dočakal v Litomeficah kot do kosti izmozga-na žrtev hltlerlzma.

Vrnil se Je poln zaupanja v na­šo bodočnost. Le V ratko dobo je ostal v Denarnem zavodu Slove­nije v LJubljani, nato pa zopet prevzel mesto direktorja podruž­nice Narodne banke v Kočevju. Tu Je ostal do svoje prerane smr­ti, nazadnje kot pomočnik direk­torja podružnice Komunalne ban­ke, naslednice NB. Svoje delo Je

opravljal vestno, z bogatim.] izkuš­njami ln strokovno sposobnostjo.

Vendar Je bilo v nJem preveč živih sil, da bi se zaprl le v delo za zidove pisarne, čeprav je bilo to delo odgovorno ln zahtevno. Našli smo ga v prvih vrstah de­lavcev v raznih društvih ln tu­di v organih občinskega ljudskega odbora. Predvsem mu je bil pri srcu napredek gospodarstva, turi­zma in olepšave mesta Kočevja in Kočevske. Gospodarski razvoj Ko­čevja ln Kočevske Je našei pri njem vsekdar poln odziv in lepi uspehi so tudi njegova zasluga. Bil ie najbolj delaven član uprav­nega odbora Turističnega društva. Prav s tako ljubeznijo Je delal tu­di v Muzejskem društvu, bil v upravnem odboru kočevske Lekar­ne. Zdravstvenega doma. član Sveta za proračun in finance ObLO ln dolga leta tudi sodnik — prisednik na okrajnem sodišču v Kočevju.

Pred nekaj leti pa Je začel hi­rati; dachauske grozote so tudi v nJemu zapustile kali smrti. Pred dveml leti le prestal v naši bolni­ci težko operacijo, vendar si Je kmalu opomogel. Toda po dobrih dveh letih je moral ponovno v bolnico, kjer 1 so spoznali, da nI več pomoči. Točno po enem me­secu zelo težke bolezni je 11. de­cembra v zgodnjih Jutranjih urah mirno in spokojno zaspal.

Franc Adam

Strelsko tekmovanje na Senovem

Strelska družina »Boris Kidrič« na Senovem je v počastitev praz­novanja dneva JLA ^priredila na­gradno tekmovanje svojih članov z zračno puško. Tekmovanja se Je udeležilo 54 članov družine. Prvi trije tekmovalci v vsaki skupiaii so prejeli praktična darila.

REZULTATI: Clanl: l . Urbančlč 343 krogov

(od 400 možnih). 2. 2vegl ič Emil 343 krogov, 3. Strnad Ivan 343 kro­gov.

Članice: i . Lokajner Angela 239 krogov (od 300 možnih),, 2. Lo­kajner Slavka 226 krogov, 3. Kre-1an Milica 198 krogov.

Mladinci: i. Breznlkar Ernest 242 krogov (od 300 možnih), 2. Ko-plna VUktor 238 krogov. 3. Jevšmik MIlan 236 krogov.

Pionirji- i . Jevšnik Zvonko 152 krogov (od 200 možnih). 2. Planine Franc 148 krogov, 3. Koleše Jože 143 krogov. R. Z.

Bralcem Dolenjskega lista in vsem domačim želijo srečno novo leto in mnogo uspehov Alojz Gliha Anton Grlveo in Anton Gorenc iz Čapljine v Hercegovini.

O G L A Š U J T E > V D O L E N J S K E M

• L I S T U !

Z A B E L E Ž E N O

» K u p t e j a j c a , k i m e l , p l e v c a ,

č e s e n . . . i t

Minuli ponededjek je bilo iajc na novomeškem živil­skem trgu dovolj. Kmetice so jih prodajale od 19 do 22 dinarjev, čeprav je bila na tabli napisana cena zanje 23 do 25 din. Prodajalke so to znižanje razložile tako:

»Kokoši So začele bolj nesti. Sicer jih pa kmalu ne bo več po tej ceni.«

Kmetica je ponujala: »Kupte smetano, je skuz

glin na vrh in spodaj!« Ko sem se pogovarjal s

tržnima inšpektorjema, ie pristopil k nam kmet:

»Gospud'je, kupte šrtops! Ga dam poceni!«

Eden izmed inšpektorjev mu je pojasnil, da ni nale­tel na prave, da tukaj žga­nja ne sme prodajati in da ga naj ponudi v kakšni go­stilni.

Jabolka so bila skoro vsa po 25 din kilogram, neka

kmetica pa jih je prodajala po 40. Ko sem ji rekel, da piše na tabli, da jih lahko prodaja od 20 do 25 din kg, me je zafrknila:

»Potem jih pa od table kupte!«

Mlado dekle je Imelo v papirnati vrečki kr««xvpir.

»Po čem ste ga plačali?« »Po 17.« »Malo so vas okoli pri­

nesli. Na tabli je zapisana cena 10 do 14 din.«

»Joj, tja sem pa čisto po­zabila pogledat!«

Se fižol. »Vzemite fižol! Po 70 ga

dam!« Njena soseda pa: »Kupite ga raje pri meni.

Dam ga po 65!« Naprodaj so bila tudi se­

mena vseh vrst, malo so­late, kokoši, smetana ln vol­neni izdelki, J . P.

IVO P1RK0VIC:

Ni naključje, da se je nova avto cesta v svojih čudovitih, mehkih krivuljah stegnila kot orjaška kača skozi slikovite dolenjske tokave prav po dolini lepe, temnozelene Krke, Ta naša tiha, zasanjana reka, ki so jo neznana ljudstva v predzgodo-vinskih časih krstila za Corcoro, pomeni že več kot tri tisočletja vrata narodov, ki prodirajo od vzhoda na zahod. Vsaj toliko časa gre po tej sledi tudi pomembna starodavna trgovska pot, po kateri ne prihajajo v naše kraje le prej neznani novi obrtni izdelki, ampak tudi gospodarski prevrati, nove, naprednejše oblike življenja in z njimi višje kulture, bakrenodobna, bronastodobna in železnodobna.

Mislim najprej staro bajko o Ja-zonovih Argonavtih, ki beže z zla­tim runom in ugrabljeno Medejo iz crnomorske dežele Kolhide po Istru (Donavi), Savi, Ljubljanici in, po-tiskaje svojo ladjo dalje po suhem, na Jadransko morje. Na tleh današ­nje Ljubljane so ustanovili mesto Emono, ki je stoletja starejša celo od »večnega« Rima, na koncu veli­kega barjanskega jezera, pri današ­nji Vrhniki, pa Nauportus, trgov­sko pristanišče ladij, kot pove že ime samo.

Tudi Kolhičani, ki so preganjali Argonavte, so na ilirskih vodah po­vesili svoja vesla, kot pripoveduje grški pesnik Kalimahos, in blizu tam, kjer sta se Kadmos in njegova žena Harmonija nekoč spremenila v kači, zgradili novo mesto. V svo­jem jeziku so ga imenovali Pola, današnji Puli. čigar ime pomeni »mesto izgnancev«. Njegovi usta­novitelji se namreč niso hoteli več vrniti v svojo domovino. Sami Kol­hičani pa so se po Istru, današnji Donavi, po kateri so prišli, imeno­vali Istre in dali ime tudi deželi.

Tudi ilirski Japodi na tleh da­našnje Notranjske so po starem iz­ročilu prišli baje iz maloazijske dežele Frigije ln prav tako naj bi tudi gusarsko pleme Liburnov ob danainjem Kvarnerskem zalivu iz­viralo iz tistih krajev.

Valove močnega novega gibanja ljudstev je čutiti tudi v naših kra­jih zlasti po trojanski vojni, ko preplavljajo grško deželo selitve eolskih in dnrskih plemen. Rimski

T I S O Č L E T J A V Z R C A L U K R K E O d btf jke d o z g o d o v i n e

pesnik Livij nam pripoveduje o ju­naku Antenorju, ki je takrat, ko sta Odisej na povratku iz trojanske vojne in Enej, iščoč novo domovino, blodila po neznanih morjih, pripe­ljal izpred premaganih obzidij Tro­je na severna jadranska obrežja Venete in z njimi pregnal stare Evganejce v Alpe. Odisejev bojni tovariš in znamenit gojitelj divjih konj božanski Diomed pa je z osemdesetimi ladjami pristal .pri današnjem Devinu severno od Trsta, kjer so mu postavili pozneje ob Timavu tempelj. Takrat so naše kraje zasedli Iliri,

To je v bajko zavit obledel spo­min na homerski vek, ko se poleg starejšega brona začenja pojavljati prva raba železa na prelomu dru­gega in prvega tisočletja pred našim štetjem. Človek misli pri tem na tisto 30 metrov dolgo predzgodo-vinsko ladjo na dnu nekdanjega na­šega barjanskega jezera, ki so jo neznani predzgodovinski tesarji zgradili z bronastimi in železnimi žeblji, znamenje, da so zares živeli na homerskem prelomu dveh kultur, bronaste in železne. To potopljeno ladjo so odkrili v prejšnjem sto­letju pri Crni vasi blizu Ljubljane.

TRGOVSKE CESTE V PREDZG0D0VINI

Nova ljudstva v naših deželah odpirajo tudi nova kupčijska pota. Ena najpomembnejših, argonavtska, je šla po Donavi, Savi, Ljubljanici in se od Vrhnike po suhem nada­ljevala na Oglej in Italijo; druga se je od argonavtske odcepila pri Čatežu po dolini Krke do njenega izvira, šla nato na Cerkniško jezero in dalje na Tergeste, današnji Trst, trgovsko luko, ki so jo ustanovili keltski Karni.

Kot tretjo veliko predzgodovinsko cesto bi šteli še jantarsko pot iz daljne dežele Estijcev ob obalah Vhodnega morja proti jugu, na pa­nonski Carnuntum, Ptuj, mimo na­ših Vač, skozi Emono in na venet-sko mesto Adrijo, kjer je bilo naj­večje tržišče te žlahtne, okamenele

smole terciarnih iglavcev. Na jan-•tarski cesti so tovorih naši Kelti, ki so Rimljane dolgo goljufali, da dobivajo jantar iz Jadranskega mor­ja. Ko pa so Rimljani spregledali zvijačo svojih dobaviteljev, so tudi sami začeli hoditi po to cenjeno surovino za svoj nakit v panonski Carnuntum ob Donavi in Segesto ali Segestico, današnji Sisek. To pa nam dokazuje, da je držala stranska pot velike evropske jan-tarske ceste tudi po dolini naše Krke v Italijo. Zares! V velikem ilirsko-keltskem naselju na tleh da-našjega Mihovega pod Gorjanci je prišlo pred skoraj Šestdesetimi leti z bogatimi starinami na dan pre­senetljivo mnogo jantarskega na­kita, ki še vedno čaka v bivšem Dvornem muzeju na Dunaju svo­jega opisovalca. Zgodovina in arhe­ologija nam torej odkrivata ob Krki »malo jantarsko cesto«, ki so jo zgodovinarji doslej cisto prezrli.

O predzgodovinskih vodnih cestah po naših rekah, ki so bile takrat zaradi vlažnejšega podnebja ver­jetno večje in nlovnejše kot danes, ne vemo le iz izročil antičnih geo­grafov in zgodovinarjev, ampak jih izpričujejo tudi najdene starine. Ze kustos Alfonz Miillner je opozoril na sila okorne bronaste sulice, naj­dene ob Savi in Ljubljanici. Pripi­suje jih bronastodobnim grškim trgovcem Pelazeom, katerih spomin se je ohranil v bajki o Argonavtih.

KRKA V BRONASTI DOBI Bronastodobne sledove nam od­

krivajo najdene starine tudi ob Krki, vse od Neviodunuma pri današnjem Drnovem na Krškem polju, pa mimo Ostroga in Gro-belj pri Šentjerneju do Jurke vasi nad Novim mestom. V preteklem stoletju so naleteli kmetje v gozdu pri Jurki vasi po naključju na po­membno trgovsko skladišče brona­stih Izdelkov, srpov, nožev, sekir, sulic in zapestnic. Nesrečni argo-navtski ali pelazgiški trgovci, ki so to zalogo ob nevarnosti zakopali v zemljo, so bili najbrž pregnani aH

pobiti in se nam je skladišče več kot tri tisoč let ohranilo. Vse voj­ne v zgodovini, ne torej samo mo­derne, so zapuščale za seboj zako­pane in zazidane zaklade.

Pri Šmarjeti so našli polža kaun iz azijskih in afriških tropskih mo­rij. V dolino Krke je prišel po med­narodni argonavtski cesti ali morda skozi Italijo kot nakit ali celo pla­čilno sredstvo. Ta nenavaden pra- (

star »ciprski denar« se je doslej pojavil na naših arheoloških tere­nih tudi pri Mokronogu in na Va­čah. Dokazuje nam dolga pota pred-zgodovinske trgovine.

Nad Vrhpoljem v Gorjancih ima­mo Dolnje in Gornje selo. Tam že stoletja ni nlkakšnih naselij več Pred dvema rodovoma pa so od­krili na Gornjem selu dvanajst predzgodovinskih grobov in v eni od gomil znamenito bronasto če­lado, ki jo hrani naš Narodni muzej in ki jo je Alfonz Miillner opisal v svojem Argu (1897, V, 2). Take če­lade najdemo upodobljene na bro-nastodobni bolognski situli in tam­kajšnjih nagrobnikih." Kustos Miill­ner je iz tega zaključil, da drži po dolini Krke že v bronasti dobi lz Italije prastara tovorna cesta, ki jo dokazujejo arheološke najdbe vse do merovinške dobe v zgodnjem srednjem veku.

Arheološki in zgodovinski oziri nam narekujejo misel, da nam je iskati rečna pristanišča v bronasti dobi morda ob stari, danes suhi strugi Save pri Neviodunumu. ne­kje blizu Grobelj ali Ostroga, kjer slutimo predzgodovinski Crucium, in pri Jurki vasi. Močno sumljiva se mi zdita tudi Drama in Otok, kjer prekorači cesta iz Šentjerneja na Skocjan Krko. Danes ne leži Drama več na bregu reke, še pa je videti pri vasi njeno strugo, ki se je nekoč davno odmaknila proti se­veru. Takrat je ostal na suhem tudi Otok, znamenit babenberškl sred­njeveški trg Gutenwerd s sodiščem in kovnico denarja, od česar vsega je preživela viharje stoletij samo skromna cerkvica z mežnarijo. Drugo cerkvico tega Izginulega trga so v prejšnjem stoletju porušili in gradivo porabili za neko hišo v Šentjerneju. (Se nadaljuje)

taliiOlillUMUlIl i!l''TiTi;i;in

UDOBNO ZA LOKALNI PROMET

MODERNA NEZGODA »V sredo popoldne je na ce.

•ti I. reda Fiat 600 butnil v pešca. Pešec je ostal nepoško­dovan, avto pa so morati ta­koj odpeljati v popravilo.«

V AFRIŠKI DŽUNGLI »Nekega dne sem doživel

strahotno stvar,« pripoveduje lovec na divje zveri. »Od stra­hu sem postal trd kot kamen.

Grem po džungli, kar zagle­dam komaj pedenj pred sabo velikansko kačo. Na srečo sem spoznal, da to ni kača, ampak skrotovi,čena veja dre­vesa.«

»Pa zakaj si se potem tako ustrašil?«

»Pomisli: ves zmešan sem pograbil na tleh kol, da bi kačo ubil, toda ta kol ni bil kol, temveč — kača!«

»ZRAČNI BICIKL«, ki mu strokovnjaki obetajo veliko bo­dočnost. To je helikopter za eno osebo in izredno lahko vodljiv. V desetih minutah more preletetl ves Pariz. Seveda pa danes stane Se 4 milijone frankov. B r e z b e s e d

DOBER ZADETEK »Od kod pa?« »Bil sem na lovu.« »In si kaj ustrelil?« »Seveda!« »Pa imaš prazno torbo.« »Jasno: krave nisem mogel

spraviti vanjo.«

AMERISKJ OGLAS ' »Duševno osamljena, mlada,

čvrsta kmetica išče poštenega in krepkega moža za srce in posestvo; Ponudbe poslati po možnosti še pred spravilom krompirja in repe.«

AH, TE ŽENE! »Ali veš, da je Melhlorju

žena pobegnila?« »Ubožec, kako je to prene­

sel?« »No, sedmi ie že kar pomir­

jen. Sprva je pa dobesedno norel od .veselja...«

JUNAKA Znana dunajska igralca

Paul Horbiger in Hans M o-ser sta bila v Parizu. Pozno ponoči se vračata v svoj ho­tel in zaideta v prazno stran­sko ulico. Zdajci jima prideta^ nasproti dva sumljiva pariška a paša. Pa pošepeta Horbinger Moserju: »Obrnlva se nazaj in zbežlva. Poglej: dva sta, mi­dva pa čisto sama...«

Kritika televizije Neki ameriški časopis je ob­

javil naslednjo kritiko televi­zijskih programov: »Televizij­ski programi so mnogovrstni. Po sodbi nas, ki nismo niti eksperti niti poklicni kritiki, je več programov slabih kot do­brih«. Poklicni kritiki pa se iz­ražajo bolj direktno. Kritik Jach Anderson je zapisal, da je bil neki televizijski program tako zanič, da je bil zategadelj zabaven.

Spor zaradi duhovnika Več sto katoličanov italijan­

ske vasice Bosoo je zagrozilo, da bodo prestopili v protestant­sko vero, če jim ne bodo vrnili njihovega župnika Losarda, ki je bil premeščen v neko drugo župnijo, ker je hii baje preveč levičarsko usmerjen. Vaščani so pisali Škofu in ga prosili, naj jim vrne župnika. Ker škof na prošnjo ni odgovoril, so prire­dili demonstracije. Vaščani ne hodijo k maši, izgnali so nove­ga župnika iz cerkve, na zvo­nik pa so obesili rdečo zastavo. Dobili so se tudi že z nekim protestantskim pastorjem in bo­do verjetno vsi prestopili v protestantsko vero, če se škof ne bo pravočasno premislil.

Romantično »Bilo je res romantično. Pe­

ljala sva se z motorjem in on me je vprašal, č e ga imam kaj rada, jaz pa sem mu odgovorila šele .potem, ko sva bila v re­šilnem avtomobilu.«

S I G N A L S M R T I Takle signal so postavili na eno Izmed križišč glavnega mesta Japonske. Številke na njem povedo, koliko ljudi je i^ubllo življenje pri prometnih nesrečah, koliko pa Jih ,ic bilo ranjenih. Prometni organi v Tokiu menijo, da bo takole opozorilo naj­boljši opomin »dirkačem v smrt«, kakor imenujejo tam

loferje-divjake...

Nekje na Slovenskem se vije precej mogočna reka med širokim poljem. Hu­dobna voda je to! Kjerkoli se zavija, se zajeda globoko v ilnato zemljo ter riaprav-lja peneče vrtince. Dolgočasno jelševje ji senči bregove. Ce pa se iz dalje ozreš po tej vodi, se ti zdi, da je struga nalita s samim črnilom.

Prav pri bregovih raste loček ali gleno In tista resnata, povodna trava, ki se sedaj vadlguje, sedaj zopet k tlom potaplja, ka­kor bi s svojim nemirom hotela pokazati, da tudi nji ni po volji mokro stanišče v temnih valovih.

Tu pa tam se iz ločka vzdigne povodna ptica ter leta, tožno kričeč, nad vodo. Le redko kje zagledaš ribo na površini, samo, otožno, kot je vse otožno pri tej vodi. V globini pa preži tolsti som ter se sedaj pa sedaj s hruščem zažene za svojim plenom.

Tik levega obrežja se vleče prašna ce­sta, polna črnega prahu. Polje ob strani je posejano s koruzo, glavnim pridelkom te nerodovitne krajine. Vsak trenutek te srečavajo lačni obrazi; vsak korak se ti odkriva revščina in beraštvo. Ce pa se nad teboj razteza še sivo. oblačno nebo, imaš občutje, kakor da bi bil v kraju, ki sta ga ravnokar s svojo grozo prepluli smrt in lakota!

S Širnega polja se omenjena reka konč­no ssa vije v ozko dolino. Tam pa je krajina prijetnejša. Crni gozdovi aa razprostirajo

na obeh bregovih do visokih gorskih gre­benov, med njimi pa napravljajo zelene senožeti, njive in vinogradi harmonične lise.

Ravno na istem mestu, kjer se reka skrije v dolino, so postavili naši predniki graščini podobno poslopje. Od nekdaj so tu gospodovali mogočni in imoviti baroni iz Struge, kakor so se imenovali po tem svojem, tik reke stoječem posestvu. Ali se­daj, ko se naša pripovest pričenja, je Stru­ga skoraj podrtina. Njeno zidovje je raz­lito, odrgnjeno, rjavordečkasto in razpo-kano, da se je bati, da zleze poslopje vsak trenutek na kup. Na štirih oglih širokega gradu tiče tenki stolpiči, na katerih so strešice sumljivo nagnjene, kakor da bi se bili ti štirje stolpiči napili kislega vina in bi jih sedaj bolela glava! Na dvorišču stoji kapelica z visoko, kupoli podobno streho.

Krog graj sikih zidov rasto koprive in druga taka slaba zelišča. Gadje in kuSčaril imajo tu notri svoja selišča. Za poslopjem se po hribu navpik razteza vrt, ki je bil morda nekdaj čedno in okusno obdelan. Ali sedaj poganja trava po peščenih ste­zah in namesto ro? in cvetja šopiri trnje po gredicah. Kavke in sokoli, pod raztrganim ostrešjem gnezdeči, s? poiajo nad poslopjem v zraku ter * svojim kri­čanjem napravljajo nemir. Človek pa se malokdaj prikaže iz žalostnega tega dvora. AH vendar j« istina, da se je Se stanovalo

v Strugi. Ti pa, ki so prebivali v nji, so bili že davno pretrgali vse vezi med sve­tom in med seboj.

Komaj četrt milje pod Strugo se do­lina mahoma razširi. Sredi reke se očem odkrije precej velik otok, obrastel s smre­kami, brezami in trepetlikami. Na tem otoku se dviguje ponosno poslopje, grad O t o k . S svojimi stolpi in strmimi stre­hami je grad romantično krasen. Človeku, opazpjbčemu iz dalje to poslopje, pa se dozdeva, kakor da bi gledal ostanek iz srednjega veka, ki so ga mimohiteči časi tu pozabili. In vsak trenutek pričakuje, da prijezdi iz visokega portala družba svetlih vitezov, ali pa da ae prikaže na balkon v tesno obleko zavita gospodična s širokimi, nagubanimi rakavi.

Moderne naprave krog gradu, lope in drevoredi človeka pač hitro pokličejo v sedanjost. In če pripode umazani grajski hlapci s kletvinami tolste konje na vodo, se raztopi takoj tudi romantika. Mimo Otoka pa se leno vali voda, globoka in temmo-zelena. Nekoliko čolnov je prive­zanih pod vrbovjem in po vodni gladini se gonijo gosi, race in trije ali štirje mogočni labodje.

Lep kraj je to! In tem lepši se ti vidi. če si prišel na Otok mimo dolgočasne, po­drte Struge!

1. »Namen moj Je storjen! Cemu naj mi

je še to pusto življenje? In kadar dobiš te vrste v roke, bo že pretrgana nit mo­jega življenja! In sam jo. bom pretrgal ter povrnil stvamlci svoje atome!

Moj Bog. če bi bil dobil žensko, kakor so jo zaželele moči kipečega mojega srca! Ali ti. Ana. si bila moje prokletstvo! Ti si tista teža, ki me vleče v pogubno globo-Cino!

Ali si se le količkaj potrudila, da bi bila umela čustva moje duše? Vsak korak si mi ogrenila! In sedaj, ko se mi je od­krila življenja vsa sladkost, ko me vabi sreča od daleč, sedaj me zopet ti z neraz-vezljivimi verigami tiščiš k sebi! Vse sem pozabil In vsakemu sem odpustil! Samo tebi ne odpuščam! In na robu groba imam edino to zavest, da te sovražim, sovražim!«

Grof inja Ana je vse to mirno prebrala ln celo z glasom, kakor da bi brala vsak­danje pismo ali pa račun svojega oskrbni­ka. Končavši pa je ponosno dvignila' še vedno krasno glavo ter dejala mrzlo:

»Eliza, kak fantast je bil to!* Grofinja Eliza pa ni odgovorila ničesar.

Zamišljeno je trgala list za listom na le­skovem grmu, ki je rastel tik klopi, na kateri sta sedeli. Ona pa se je razvnela:

»Kak fantast! In s sovraštvom do mene je šel v smrt! Ali Bog moj mi je na pričo, da mi to sovraštvo ne napravlja nikake skrbi! Sramoto je zapustil meni in svoje­mu otroku! Tako islrašno sramoto! Da, tu­di Jaz ga sovražim, sovražim še sedaj, ko je le davno razpadel v svojem grobu! In če se spominjam tistega jutra, ko so ga tam doli na koncu otoka valovi bledega in z zelene travo obvitega splavili k produ, tedaj ga ni kota v moji duši. kjer bi tičalo najmanjše pomilovanje tega grešnika! Go­spod Bog ga je udaril s pravično svojo jezo! In zaslužil je smrt, ki jo Je sto^H!«

»In kako je vse to prišlo?« vpraša Eli­za. »Grof Milan je bil vendar tako resen značaj!*«

»Kako le vse to prišlo? Tisti roman­tični nagibi, kateri so nanravliali. da je b :l e ab eosnodnr. slab zakonski mol. slab oče svojemu otroku, ti nagibi so en zape-1'ali. da je hladnokrvno prekoračil meje spodobnosti ter postal slabel od naiuma-zanejšega umazanih svojih hlapcev!«

»In kako je prišel v dotiko z ono rod­bino?* '

Grofinja Eliza je besedo »ono* poudar­jala, potem pa še pristavila:

»Saj ste bili vedno v silnem sovraštvu z onimi iz Struge, če se ne motim!«

»V starem sovraštvu!« odgovori grof:-

nja Ana. »Tam gori nekje pod Strugo tiči sredi vode gola skala. In nekdaj se je stan baron izmislil, da je dal k tej skali pri­vezati čoln in da si je tam postavil leseno lopo. Stvar pa ni bila Všeč grofu, Mila­novemu očetu, ki je trdil, da je tisto ska­lovje njegovo. Vnel se je prepir in potem je sledila dolga, dolga pravda. Ali končno so državni gospodje razsodili, da tista pe­čina ali tisti otok ni ne otoškega grofa, ne struškega barona, ampak edino le last dr­žave! Zapravila sta mnogo denarjev, a pri-pravdala si samo strupeno sovraštvo! — Struški pa je bil zVit lisjak ter je tiste pe­čine kupil od države in jih dobil v svojo last. Potem je na njih postavil lesen stolp, na katerem je vihrala velikanska, bela zastava s črnim grbom gospodov jz Struge. In vsako jutro je priveslal k temu stolpu ter včasih tudi sprožil mala dva topa. s katerima je bil svojo trdnjavo oborožil Stari naš grof pi se je jezil in ppnil. in najbolj tedaj, kadar se je tisto streljanje razlegalo do nas. Z barono-n iz Struge se nikdar nista pogledala več. In ko je ne­kega dne udarila v tisti stolp strela ter ga požgala in ga razdrobila, ni ta prigodek stvari čisto nič izpremenil. V grob sta ne­sla svdje sovraštvo!«

Na roko si nasloni težko glavo. »Ali grof Milan je notem nozabil na

tisto sovraštvo ter stop;l s Strugi v tisto pregrešno zvezo, ki ti ni neznana!«

»In koliko časa je ostala stvar tebi skrita?« vpraša Eliza.