DA BI VIDELI IN VEROVALI Kristusovo vstajenje je temeljni kamen naše vere. Če bi Kristus samo umrl, pa naj bi

umrl še tako junaško in predano, bi ostal samo neka minula zgodovinska oseba, kakor jih je bilo na tisoče drugih, in nič več. Ker pa je vstal od mrtvih, je s tem dokazal, da je Božji Sin, ki ima oblast nad življenjem in smrtjo, dokazal je, da je pravi, obljubljeni in na-povedani Odrešenik. Na tej veri v Kristusovo vstajenje temelji tudi vera in upanje na na-še vstajanje in večno življenje.

Kristusovo vstajenje pa je tudi edini čudež, ki ga moramo verovati, če sploh želimo biti kristjani. Za vse ostale čudeže, bodisi svetopisemske ali druge dokazane čudeže velja, da je primerno, da jih sprejemamo in jih verjamemo; če tega ne storimo, smo še vedno lahko kristjani, če zanikamo Kristusovo vstajenje, pa ne moremo več reči, da smo kristjani. Z zanikanjem tega čudeža se namreč zruši naša vera!

Da lahko pridemo do vstajenja in sprejemanja slednjega, pa je potrebno spreobrnje-nje! Za mnoge kristjane lahko rečemo, da so sicer krščeni, toda ne spreobrnjeni. Spreo-brnjenje pomeni odpreti srce Bogu. To pa ni enkratno dejanje, ampak nenehni proces, naša nenehna naloga. Obremenjenost z izvirnim grehom nas nenehno vleče k tlom, zato si moramo nenehno prizadevati, da vstajamo k novemu življenju. Krščanstvo ni vera nekih »nesmrtnih«, ampak vera »vstalih«. Največji sovražnik krščanstva je to, da bi se naveličali vstajati! Ta sovražnik spreminja vstajenjsko vero v »zaspano vero«, kar je popolno nasprotje pravega krščanstva. Ob največjem krščanskem prazniku vam želim, da bi »videli in verovali«. Da bi z Jezusom vstali tudi mi. Jože Kužnik

Vstali Kristus je odrešil svet in zgodovino nesmisla.

Ni ga odrešil trpljenja. Osmislil ga je. Alojz Rebula

Jože Škrinjar, duhovni pomočnik

Vlado Bizjak, spiritual v bogoslovju

Janko Rezar, župnik

VELIKA NOČ 21. april 2019 št. 21 / VI

Božja beseda: 1. berilo: Apd 10,34a.37-43; 2. berilo: Kol 3,1-4; evangelij: Jn 20,1-9

Centro Aletti, tabernakelj in križ v Libanonu, 2008

MAŠNI NAMENI

Zaradi večjega števila mašnih namenov je večkrat za isti termin naročenih in oznanjenih več mašnih namenov. Darovi za ostale namene so oddani duhovniku, ki nima svojih mašnih namenov in mašuje po teh namenih.

21. 4.

NEDELJA

VELIKA NOČ

Praznik Jezusovega

vstajenja

ob 7.00 vstajenjska procesija; sv. maša za žive in + župljane in za + Marijo Smrekar

ob 9.00 v Škalah za + Jožeta (obl.) in Slavo Lipnik, za + moža in sina Franca Ledineka ter Franca Kotnika in Nežko Zabukovnik in za + Vladko Miklavžina, pogrebna

ob 9.00 v Cirkovcah za + Srečka Verhovnika, osmina in za + starše Antonijo in Franca Videmška ter brata in za sestro Marijo in Ivana Britovška

ob 10.30 v Plešivcu za + Micko Pustatičnik in za + Plahutove, Hotunškove in Tončko Golob

ob 10.30 za + Martina Grabnerja

ob 19.00 za + Vilija Oštirja, osmina

22. 4.

VELIKONOČNI PONEDELJEK

ob 7.30 ob 9.00 ob 9.00 ob 19.00

za + Štefana, Rozalijo, Ivana, Jožeta, Stanka Jurko ter Marijo Avbreht v Škalah za + duhovnika Ivana Korena, obl. in za + Stanislava Glinška v Domu v dober namen za + Ljudmilo Miklavžina, obl.

23. 4.

TOREK Jurij, mučenec

ob 19.00 za + Marijo Rednjak, 30. dan in po namenu

24. 4.

SREDA Fidelis, mučenec

ob 19.00 za + Alojza Podlesnika, obl. in po namenu

25. 4.

ČETRTEK Marko, evangelist

ob 19.00 za + Avguštino Vidonja, 30. dan in za + Pavla, Marjana in Pepco Pungertnik

26. 4.

PETEK Štefan Permski, menih

ob 9.00 v Domu za zdravje ob 19.00 za + Andreja Brileja

27. 4.

SOBOTA Cita, dekla

ob 10.00 ob 19.00

slovesnost sv. birme v čast Sv. Duhu za birmance, starše in botre nedeljska za + Mateja Jelena (obl.), Kopitarjeve in Polhove

28. 4.

NEDELJA

- BELA -

nedelja Božjega

usmiljenja

ob 7.30 za žive in + župljane

ob 9.00 v Škalah za + Ločanove, za + Staneta Virbnika in Pečnikove in za + Alberta (obl.) in Danico Dobnik

ob 10.30 za + Marjana Jozanovića, obl. in za + Alojza in Mihaelo Povh, Ivana in Rozalijo Hiršel ter Franca Rednaka

ob 14.30 v Šenbricu za + starše Jelen in Ribizel

ob 19.00 za + Alojzijo (obl.) in Antona Mlakužnika

OBVESTILA

VEROUK - Zaradi prazničnih dni v tednu po Veliki noči (22. - 26. 4.) ne bo rednega vero-uka. Redni verouk bo spet od ponedeljka, 6. maja, naprej. POLETNI ORATORIJ ZA OTROKE z naslovom »Imaš moč« (o knjižnem junaku Petru Klep-cu) bo letos od 1. do 5. julija. Prijave zbiramo do nedelje, 2. junija. Prijavnice dobite v cerkvi. PRENOVA ŽUPNIJSKE CERKVE - Prostovoljne darove za obnovo lahko oddate osebno ali

na župnijski TRR: Župnija sv. Martin Velenje, SI56 0242 6009 2279 253 .

RADIJSKA ODDAJA - V nedeljo, 28. 4. 2019, bo pri verski oddaji Duhovna iskanja na Ra-diu Velenje prispevek o šmarnični pobožnosti v preteklosti in danes; pripravila ga bosta

zakonca Plešnik. Vabljeni k poslušanju (tudi v arhivu na www.radiovelenje.com)!

Verujem, da si ostal pri nas, razširil si svoje roke v objem in nihče me ne more ločiti od tebe.

Čakaš, da odgovorim na tvoj klic, da se prepustim tvojemu vodstvu. Prazno se mi zdi govorjenje, da je resnično le to,

kar je mogoče videti, stehtati, plačati. To naj si dopovedujejo norci. Verujem, da ima življenje smisel samo tedaj,

če s smrtjo ni vsega konec. Vstali Gospod, ti si Pot in Cilj, ti si Življenje, ti si Ljubezen.

To trdno verujem. Paul Roth, Zakladnica molitve

Moj ODMEV na Božjo besedo Vsak dan se v življenju srečujemo z novimi izzivi. Včasih ne vemo, zakaj nam prinaša

tako težke preizkušnje. Včasih nas je strah, ker ne vidimo luči na koncu tunela. Pa vendar je tu upanje, vera.

Vse to nam prinaša tudi velikonočno jutro. Prazen grob - strah, groza ali upanje? Prinaša nam upanje. Upanje za vse človeštvo. Upanje na vstajenje. A za vse to je potrebna vera. V velikonočnem jutru strmimo h grobu in prosimo Gospoda za dar vere.

In vedno moramo verjeti, da vse življenjske preizkušnje nekaj prinesejo. Četudi se na prvi

pogled ne zdi tako. In vedno verjemimo, da je z vero marsikaj v življenju lažje in lepše. Lucija Stropnik

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu.

Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob.

Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi,

a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec,

ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Jn 20,3-8

AKTUALNO

Za interno uporabo izdala Župnija Velenje - sv. Martin, Šmarška cesta 2, Velenje. Tel.: 03/897-56-80, splet: svmartin.net; e-pošta: zupnija@svmartin.net. Odgovarja Janko Rezar, župnik.

VSTATI Z JEZUSOM VSAK DAN ZNOVA Smrt in vstajenje – prav tako kot križev pot – nista samo dogodka tistega časa v Jeruzalemu – to se dogaja tukaj in zdaj. To ni zgodba, ki jo je nekdo nekoč doživel – in jo sedaj vsako leto na novo pripovedujejo in mi jo prijazno posluša-mo. Smrt in vstajenje, to, kar te dni praznujemo, se dogaja danes, tu in sedaj. Pri vas, pri tebi, pri meni. Na veliko noč se spominjamo tega, da jo je za nas nekdo preživel. Jezus nas s svojo smrtjo in vstajenjem vabi, da mu

naj na tej poti sledimo. Danes, tu in sedaj – ne šele nekoč, ko … Kajti ne obstaja le velika smrt. Tu je nešteto drobnih smrti, po katerih v svojem vsakdanu umiramo. Smrt ne bo prišla samo nekoč, ampak vedno znova po malem umiramo. In takrat se vedno počutim »raztrgana in raz-cefrana«. Sama sebe ne prenašam – in če me potem še kdo napačno pogleda, izreče neumno šalo, preprosto gre mimo mene, potem še malo bolj umiram sredi življenja.

Moja poslednja, velika smrt se bo zgodila nekega dne, za katerega danes še ne vem. Mnoge male smrti pa se dogajajo danes, tu in sedaj – po meni, po prijateljih, znancih, včasih namenoma, drugič mimogrede, mnoge tudi nezavedno. To, kar praznujemo za veliko noč, nam želi povedati, da s smrtjo ni konec. On, ki je šel pred nami, nas vodi skozi vse smrti v življenje in vstajenje. Skozi vse naše male – skozi zadnjo, veliko smrt.

Vstajenje ne bo samo nekoč in nekje, ampak je tu in zdaj. Misli, ki bi nas umerjale zgolj v onostranstvo, bi bile samo zavajanje – in nam ne bi veliko pomagale. Gre namreč za vstajenje sredi smrti našega vsakdana, danes, tukaj in sedaj. A. Schwarz, Odvalimo kamen, ki nam zapira pot v življenje

YOUCAT – katekizem za mlade:

Katera imena obstajajo za Jezusov obed z nami in kaj pomenijo?

Različna imena naznačujejo nedoumljivo skrivnost: sveta daritev, sveta maša, mašna dari-tev – Gospodov obed – lomljenje kruha – evharistični shod – spomin trpljenja, smrti in vstaje-nja – sveta in božja liturgija, svete skrivnosti – sveto obhajilo. (KKC 1328–1332)

Sveta daritev, sveta maša, mašna daritev: V evharističnem slavju je navzoča edinstvena Kristuso-va daritev, ki dopolnjuje in presega vse daritve. Cerkev in verniki s svojo predanostjo prinašajo sami sebe v Kristusovo daritev. Beseda maša prihaja od latinskih besed odslovitve »ite, missa est« – pojdi-te zdaj, poslani ste!

Gospodov obed: Vsako evharistično slavje je še vedno obed, ki ga je Kristus obhajal s svojimi učenci, in obenem anticipacija obeda, ki ga bo Gospod obhajal z odrešenimi ob koncu vseh dni. Bo-goslužja ne delamo mi, ljudje – Gospod je tisti, ki kliče k bogoslužju in je v njem skrivnostno navzoč.

Lomljenje kruha: 'Lomljenje kruha' je bil star judovski običaj ob obedu, ki ga je Jezus uporabil pri zadnji večerji, da bi izrazil svojo predanost 'za nas' (Rim 8,32). Po 'lomljenju kruha' so ga po vstajenju učenci spet prepoznali. 'Lomljenje kruha' je praobčina imenovala svoja liturgična obedna (mašna) slavja.

Sveto obhajilo: Ker se v sveti maši združimo s Kristusom in po njem med seboj, govorimo o sve-tem obhajilu (communio = občestvo).