VELIKO NAGRADNO ŽREBANJ ZA VSE STARE IN NOVE NAROČNIKE — 100 NAGRAD V VREDNOSTI PREKO 1,5 MILIJONA DINARJEV! LETO XVIII. — številka 7

Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Ji senice, Kranj, Radovljica, Skofja Lotr n " ržič. — Izdaja časopisno pod etje »Gorenjski tiske — Glavni l i odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E

KRANJ, sobota, 22. 1. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarje*

List Uhaja od oktobra 1947 kot tednik. • J L Januarja 1958 kot poltednlk. 'M 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od L Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob s r e d a h In s o b o t a h

D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

SKUPNA SKRB SZDL GORENJSKE

Socialno zavarovanje kmetov Na posvetovanju vseh predsednikov občinskih odborov SZDL Gorenjske, k i je bilo v sredo, 19. januarja v Domžalah, so precej govorili o pripravah za ustanovitev posebne skupnosti socialnega zavarovanja za k m e č k o prebivalstvo Gorenjske. Do 15. februarja morajo zavarovanci že izvoliti svoje organe in se tudi opredeliti za obliko svojega zavarovanja.

Gorenjska sicer nima za­dostnega š tev i la k m e č k i h za­varovancev, kajti zakon pred­videva najmanj 30.000 č l a n o v za samostojno skupnost. K e r Pa je tu ž e organizirano za­varovanje delavstva, so vse­eno pogoji za samostojno skupnost, č e p r a v bi zajema­la le p r i b l i ž n o 5.000 gospo­dinjstev z nekaj n a d 16.000 člani.

Na predvidenih z b o r i h kmečkih prebivalcev p r i č a k u ­jejo n a j v e č razprav o o b l i k i zavarovanja. Ž e osnovno za­varovanje predvideva, d a bi zavarovanci p lačeva l i le po­lovico cene za ambulantne usluge in tudi le po lov ico ce­

ne v bo ln inš icah za p rv ih 14 dn i , zatem pa b i b i l lastni p r i ­spevek 25 odstotkov. Toda za­varovanci se lahko od loč i jo za viš je , dopolnilno zavaro­vanje, tako da b i bolnik še manj p lačeval iz svojega že­pa. Seveda b i mora l i v tem pr imeru določ i t i viš je p r i ­spevke. Skratka , več ko daš , več lahko dobiš nazaj. Sta­lišča pa so dokaj razl ična. E n i hoče jo polno zavarovanje i n so pr ipravl jeni tudi več p lača t i , drugi tega ne že­l i jo — seveda, kar zadeva pla­č i lo i t d .

N a posvetovanju so se po­meni l i tudi o položa ju gospo­darstva po obč inah , o neka-

LETNI PLAN DOSEŽEN EDINO V IZVOZU

888 dolarjev na zaposlenega V škojeloški občini je lani industrija izpol­nila edino izvozne obveznosti, medtem ko plan proizvodnje in plačana realizacija ni

dosežena Devet industrijskih podjetij

v občini je izpolnilo skupno 86.5 odstotkov letnega plana Proizvodnje. V decembru je bila proizvodnja kar za 19.2 odstotka m a n j š a kot v de­cembru 1964. leta. Kljub te­mu pa je celoletna proizvod­nja še vedno za 7,1 odstotek večja kot v Jetu 1964. M a n j š o proizvodnjo od leta 1964 so

lani dosegla L T H , Jelovica in Gorenjska predilnica, med­tem ko so vsa ostala podjetja svojo proizvodnjo povečala (največ Iskra v Železnikih).

Za razliko od prejšnjih let, pa so v lanskem letu naj­boljši rezultati doseženi pri izvozu, saj je letni plan iz­polnjen kar s 109.4 odstotka.

(Dalje na 2. strani)

V tednu dni

j 400 novih naročnikov i 1 Se je čas, da se udeležite velikega nagradnega ' žrebanja t u d i vi. Naročite Glas. N o v e naročni- i

ke zbirajo pismonoši p o vsej G o r e n j s k i .

GLAS V V S A K O G O R E N J S K O H I Š O !

terih organizacijskih proble- T ne izkušn je p r i vkl jučevanju m i h , k i naj b i j i h nače l tudi č lans tva ozi roma občanov pr ihodnj i kongres S Z D L Slo- sploh v d r u ž b e n o po l i t i čno venije i n izmenjali konkret- dejavnost. K . M .

NAŠI SINDIKATI O K-15 VOZOVNICAH

rt m

i n w^ srn ma m

Ne pozabite človeka Predsedniki občinskih sindikalnih svetov Gorenjske

so se na skupnem posvetovanju preteklo sredo pogo­varjali o težnjah, ki prihajajo do izraza v gospodarskih organizacijah pri delitvi sredstev, ki so jih do letos morale plačevati za regrese pri prevozih (za tako ime­novane K-15 obrazce). Čeprav stališča niso bila povsem enotna, pa so vendar sprejeli dokaj enoten kriterij, da namreč pri tem ne bi smeli pozabiti človeka, čeprav je treba uveljavljati nagrajevanje po delu, bi morali vsaj leto, dve ta sredstva porabiti za podobne namene kot doslej. Prenašanja teh sredstev na sklad osebnih dohodkov ni povsem v redu.

Domenili so se, da bodo občinski sindikalni sveti pismeno posredovali svoja stališča vsem podružnicam oziroma članom. — K . M .

Razgovor v uredništvu Kranj, 21. januarja. Da­

nes dopoldne je obiskal uredništvo Glasa poslanec zveznega gospod, zbora in podpredsednik republiške­ga odbora zveze sindikata

SRS tov. Andrej Verbič. Z novinarji se je pogovar­jal o nekaterih aktualnih družbenih in gospodarskih problemih.

v

Čakamo dvanajsto uro

Izmed 130 delovnih organi­zacij, ki bi morale predložiti svoje statute najkasneje da 8. aprila letos, jih je to do­slej opravilo komaj 21. Še slabše pa je z načrti za pre­hod na skrajšanje delovnega časa. Razen štirih večjih ko­lektivov, kjer se to le delno uveljavlja, nikjer še niso iz­delali dokumentacije, ki mora biti predložena organom ob­činske skupščine prav tako, najkasneje do 8. aprila letos.

Skratka — čakamo dvanaj­ste ure. O pripravah na po­stopno skrajševanje delovne­ga časa govorimo že leto in več. Toda v glavnem so pov­sod skomigali z rameni, ugo­tavljali, da nimajo ustreznih ljudi, da nimajo pogojev — čas pa teče.

Za delovne organizacije, ki tega ne bodo storile do dolo­čenega roka, so predvidene tudi sankcije. Zato se bodo prav gotovo sedaj začeli po­javljati razni »vzorci« in spet bo prišlo do prepisovanja, ki bodo morda trenutno zado­stila predpisom, ki pa v svo­jem bistvu lahko povzroči med kolektivi samo zmedo in nezadovoljstvo. A tega bi se bilo treba izogibati. K. M.

Smučišča in sankališča so spet oživela. Zimske počitnice so in otroci imajo čas, da se spro­stijo in naberejo novih moči za drugo polovico leta. Nekateri smučarski klubi so ob tej priložnosti pripravili več smučarskih tečajev. S tem so vsekakor opravili koristno delo

VOZOVNICA K-15 IN NAŠA LETOVANJA

Č E Z N O Č N E G R E Sedanje znižanje našega standarda, zlasti pri nižjih kategorijah, ne dopušča takojšnjega odstopanja od dosedanjih regresov za potovanja in rekreacijo nasploh

Tako imenovanih »sindikalnih« vozovnic K-15 za potovanje na dopust letos ne bo več . Prispevek za te namene v v i š in i 1,5 od bruto osebnih dohodkov ne zahtevajo več v Beograd, mar­več ostaja v vsaki delovni organizacij i . K a j sedaj s tem denarjem, k i p r i kolekt ivu s t i soč zaposlenimi že lahko po­meni 15 do 20 mil i jonov star ih dinarjev letno?

V kolekt iv ih se v zadnjem času sliši več pr ipomb. Sliši­j o se o b t o ž b e na ukini tev teh vozovnic, drugi spet nepriza­deto skomizajo z rameni i n precej je tudi takih, k i že ra ­čunajo ko l iko b i več prejel i ob koncu meseca, če b i j i m to takoj izplačeval i . V Tek-stilindusu v K r a n j u eo že govoril i o možnost i , da bi organiziral i anketo i n tako omogočil i zaposlenim, da se izrazi jo o n a č r t n e m usmerja­nju teh sredstev.

Zadeva še nikjer n i r e š ena , čeprav pa čas s i l i v to, kaj t i ljudje, k i bi želeli kor is t i t i že letošnji dopust, hoče jo vedeti kaj i n kako. O zadevi so razpravljal i tudi na seji predsedstva obč inskega s ind i ­kalnega sveta v K r a n j u pre­tekl i petek. Čep rav bodo re­ši tve moral i najti sami k o ­lek t iv i , pa so tu vendar zavzeli ustrezno s ta l išče . M e ­n i l i so, da prav v sedanjem času reforme, k i je začasno prizadela standard, zlasti n iž ­j i h kategorij delavcev, ne bi smeli kar čez noč preko so­cialnih ciljev, k i so j i h doslej imele vozovnice K-15. Geslo »vsakemu po njegovem de­lu« naj bi se zlasti v tem primeru uveljavilo postopo­ma. Zato naj bi se s indikalne organizacije po ko lek t iv ih zavzemale v p r v i vrs t i , naj ta del sredstev ne usmerjajo v sklad skupne porabe, mar­več namensko — za rekreaci­jo. To pa so lahko regresi za potovanja, za poč i tn i ške do­move, za organizacijo izletov, za uveljavljanje stalne oziro­ma vsakotedenske rekreacije i n podobno. Hkra t i ne b i smeli pozabiti na zaposlene z

otroki i n druga mer i la , k i j i h že navaja tudi zakon o do­pustih.

Ce bodo po ko l ek t i v ih i m e l i to misel pred seboj ob raz ­porejanju sredstev, potem ne bodo stor i l i napak, č e p r a v je gotovo, d a bodo povsod reš i l i zadevo skladno z n j i h o v i m i t ežn j ami , potrebami i n dan i ­m i m o ž n o s t m i .

K . M .

KAJ SE SLIŠI TE DNI PO ZBORIH Z^

Glavne težave so mimo Pretekli teden je bila po kranjski občini vrsta letnih o b č ^ zborov krajevnih organizacij združenj borcev N O V , tako jih je od 31 organizacij ostalo samo še 10, kjer so zb^. predvideni v prihodnjih dneh, najpozneje pa do konca ? nuarja.

Končni pregled teh zborov bo verjetno pokazal, da raz­prave niso več usmerjene na reševanje stanovanj, pokoj­nin in drugih materialnih te­žav, marveč na obujanje tra­dicij naše revolucije. Ta bistveni premik je omogočil znaten gospodarski napredek

DUPELJSKI VZGOJITELJI NOVIH ČASOV

Vozovi sladkorja in olja na dom Šolska mlečna kuhinja in sindikalna organizacija ter nedo­

pustna trgovina v času zadnje potrošniške mrzlice Ljudje po Dupljah so vedeli povedati marsikaj na račun tam­kajšnjih šolnikov ob zadnji potrošniški mrzlici. Toda, kar ljudje iz obzirnosti niso hoteli povedati, je ugotovila posebna inšpekcija s lužbe družbenega knjigovodstva preteklo soboto.

Z b a r i r an im č e k o m imeno­vane šole so 2. decembra pla­ča l i Vele t rgovini živila K r a n j 336.352 s tar ih dinarjev za dva­kratno nabavo večj ih kol ič in Živil. K o t je in špekc i j a ugoto­vi la , teh živil niso knj iž i l i v šolski kuh in j i , m a r v e č samo v p r o r a č u n s k i kn j ig i .

Slo je v glavnem za slad­kor, olje i n nekatera dru­ga živila. Tako si je devet č lanov tega ko lek t iva pust i lo dostavit i na d o m ka r 500 kg sladkorja. S r e č k o G o s t i n č a r

ga je vzel ka r 100 kg . P r i o l ju pa je b i l a n a j v n e l e j š a D u š a Vehovec, k i si ga je preskrbe­l a 40 steklenic ( l i t rov) . Na j -s k r o m n e j š a med temi »po­t rošn ik i« je b i l a K a t i Ba jže l j , k i se je zadovol j i la le z 20 k i log rami fižola.

P r i vsej zadevi ne gre za 'kršenje zakoni tost i . Gre p a za o k o r i š č a n j e zaradi grosi-s t i čn ih cen, k i so bi le v tem p r imeru za p r i b l i ž n o 20.000 dinarjev niž je , nadalje za ne­dovoljeni kredi t s p o z n e j š i m

NA JESENICAH

Tečaji za nego bolnikov V dneh od 24. do 29. janu­

arja bo v šoli za zdravstvene delavce na Jesenicah semi­nar za vodje teča jev »Noga boln ika na d o m u « . Udeležile se ga bodo predvsem medi­cinske sestre p a t r o n a ž n e s lužbe Zdravstvenega doma na Jesenicah in v Radov l j i c i .

V s e m u d e l e ž e n k a m teča ja , se bo š te lo pr idobl jeno zna­nje na tem t eča ju kot stro­kovno izpopolnjevanje, ke r je program pregledal i n odo­b r i l R e p u b l i š k i zavod za zdravstveno varstvo v Ljub­l jan i .

Kranjsko drsališče — majhno in za sedaj še precej osamljeno. Mar ljudje še ne vedo zanj? Ali pa morda zaradi prekinjene tradicije nI v e č zanimanja za ta šport? Verjetno mnogi niti nimajo drsalk. Zato samo žalostno opazujejo tiste, ki jih imajo. Se ne bi morda našlo nekaj denarja, da bi uredili izposojevalnico?

o d p l a č e v a n j e m i n — k a r je n a j v a ž n e j š e , za r azš i r j an je p o t r o š n i š k e mrzl ice . K o t že r e č e n o , so kupc i tega blaga svoj r a č u n šoli pozneje po­ravnal i brez sleherne inter­vencije. Poš i l jke tudi niso bi ­le naslovljene na šo l sko kuhi ­njo, m a r v e č enkrat na sindi­kalno organizacijo i n enkrat na poslovalnico Živila Duplje. K l j u b temu p a zadeva n i v redu. T u d i izjava upravitel ja šole — Franca Žena , češ da je p a č to nabavi l sindikat šo le za kolekt iv preden b i se ži­v i l a pod raž i l a , dokazuje, da v mora lnem pogledu stvari niso vzorne.

K. M .

zadnjih let, ob katerem tudi pri borcih že mimo g\J ne osebne t e ž a v e . T a k o i k ran jsk i obč in i zadnja K ' domala sleherni borec oz}, m a njegova d r u ž i n a ustrezno stanovanje, lani je bilo i zp lačan ih okk"" lo 37 milijonov dinarjev ^ znavalnin, nad 250 zdravs(w' no prizadetih je bilo del& V ugodnega letovanja ob ih" ju, mnoge je reš i l iz sociar. težav tudi zakon o posebv*^ dodatku in podobno. Sev^r' so povsod še posamezniki,': se upravičeno pr i tožujejo ' to in ono, vendar to niso J -osrednje težave .

V Zabnici so na Pre­govorili o nekaterih grobv na Lavlarskem vrhu, ki ,

4 tam ostali v pozabi. V tako so govorili o potk* načrtnejšega v z d r ž e v a n j a y\ nih spomenikov in o o e C na njihovem območju . '. Podbrezju so n a j v e č gov^ , o postavljanju sporne^', tamkajšnj im ž r t v a m . Z v ! so že precej prispevkov* denarju in lesu, zdaj p\ treba s tem nadaljevati, čy spomenik postavili v \ pred šolo. O podobnih i\ vah so govorili tudi v S ziscu, na Orehku, v in drugod. K . M .

88 dolarjev na zaposlene (Nadaljevanje s 1. s trani)

Tako je izvoz za 27.5 odstotka več j i ko t v le tu 1964. V š t e ­v i l kah to pomeni , da je lan­sko leto osem i ndus t r i j sk ih podjetij izvozilo za 3,2 m i l i j . dolarjev v p r imer jav i z 2.5 mi l i jona dolarjev v letu 1964. N a j v e č j e povečan j e izvoza so dosegli v L T H (indeks 216) i n v I sk r i v Že lezn ik ih ( in­

deks 207). Primerjava po kov o d o s e ž e n e m IrvoV1, podatki o š t e v i l u zaposl^ , nam pokaže , da so indus^ ska podjetja izvozila v ^ prečju za 888 dolarjev* zaposlenega in to od IsV 1795 dolarjev na zaposle^ in Gorenjske predilnic^-1155 dolarji do Elre, k| izvozila samo za 71 dol«^ :

na zaposlenega. - V . P . j l

\ K O M I S I J A Z A R A Z P I S M E S T A DIREKTORJA T F t t NIČNEGA BIROJA J E S E N I C E

r a z p i s u j e

po 82. č l enu statuta podjetja i n do loč i l ih T e m e l j n e « zakona o vol i tvah D S i n drugih organov upravl janja v delovnih organizacijah

delovno mesto

D I R E K T O R J A K a n d i d a t i morajo razen s p l o š n i h izpolnjevat i š e nasled nje pogoje: 1. d a i m a v i s o k o š o l s k o t e h n i č n o izobrazbo strojne strfr

ke z najmanj 10 let prakse, 2. da i m a srednjo t e h n i č n o izobrazbo z najmanj 15 let

prakse,

Ponudbe z ž iv l jenjepisom in dokazili o strokovnosti in praks i naj poš l j e jo kandida t i razpisn i komisiji TehnKv

nega b i ro ja Jesenice v r o k u 15 dn i po objavi razpis.'

r ^

Gospodarske novice

M A N J ZAPOSLENIH Od junija lani število

zaposlenih, zlasti v gospo­darstvu, nenehno pada. Tako je bilo v novembru v primerjavi z junijem skoraj 19.000 oseb manj v delovnem razmerju. Samo v novembru pa se je (za­radi opustitve sezonskih del) število zaposlenih v primerjavi z oktobrom znižalo za okoli 5.000. Prejšnja leta je ob izteku sezone število zaposlenih stagniralo.

J A N U A R J A BREZ OMEJITEV Polna akumulacijska je­

zera vodnih elektrarn in v e č j e zaloge premoga v termoelektrarnah zagotav­ljajo, da bo proizvodnja električne energije v pr­vem mesecu 1966. leta so­razmerno visoka. Zato predvidevajo, da bodo lah­ko zadostili vsem potre­bam in da ne bo prišlo do bistvenih omejitev elek­tr ične energije posamez­nim potrošnikom.

M A J H N E Z A L O G E Strokovnjaki ocenjujejo,

da smo lani izdelali v vseh tovarnah pohištva v Jugoslaviji približno 10 % v e č pohištva kot 1964. leta. »kupnaa vrednost vsega iz­delanega pohištva je bila približno 100 milijard di­narjev. Kljub sorazmerno visoki proizvodnji pa sko­raj ni nobenih zalog pohi­š tva , tako, da so trgovine po malem celo desortirane in zelo slabo ' založene. Predvidevanja, da se bo konec preteklega leta zmanjša l nakup pohištva, se n a m r e č niso uresničila.

V

TRŽIŠKO GOSPODARSTVO PO UKINITVI ŽELEZNIŠKE PROGE

Povečani poslovni stroški Iz Tržiča je preteklo soboto zadnjič odpeljal »tržiški hlapon« in s tem zaključil 58 letno

kariero Z ukinitvijo železniške proge Kranj—Tržič so se odprli šte­vilni problemi za tržiško gospodarstvo. Nadomestiti to trans­portno sredstvo ne bo tako lahko, saj so letos po železnici prevozili približno 36.000 ton rrznega blaga za potrebe pred­vsem tržiške industrije. Poleg oddelka za gospodarstvo in občinskega sindikalnega svet?, ki sta dala uoiočene pobude, se je temu vprašanju posvetil tudi klub gospodarstvenikov in sklical posvet s predstavniki prizadetih gospodarskih or­ganizacij.

Slo je predvsem za dve var ian t i : a l i organizirati v % Tržiču novo transportno pod­jetje, a l i pa z dobro or- ® ganizacijo i n medsebojno povezavo izkoris t i t i že seda­nje kapacitete, k i j i h ima ­jo gospodarske organizacije. Dejstvo je n a m r e č , da tovar­n i šk i kamioni , i n te imajo vs i razen/ Pi larne, niso izko­r i ščeni n i t i 50 %! K e r še niso znani dokončni izračuni , k a ­ko rentabilno b i lahko poslo­valo novo p revozn i ško pod­jetje i n kako b i bi lo to e k o n o m i č n o za podjetja, so si, b i l i vs i edini v tem, da je najbolj sprejemljiva druga varianta 7— medsebojno sode­lovanje. Tako ne bodo uspeli prepeljal i le večino blaga, k i ga je do sedaj p revaža la že­leznica, ampak tudi bolje izkor is t i t i tovarn i šk i vozni park. Organizacijo te s lužbe je prevzelo A M D Tržič, zače­la pa je delati že s pone­deljkom.

bo ukinitev železniške proge precej povečala po­slovne stroške podjetij, saj kažejo dosedanji iz­računi, da se bo podražil prevoz za več kot 12 mili­jonov din letno.

S tem pa še vedno ni rešen problem v celoti. Težave so s premogom. Del premoga bo morala še vedno prevažati železnica, ker je na primer že do­stop do rudnika Trbovlje možen zgolj po njej. Upa-

% jo pa, da bodo tudi to % vprašanje uspeli zadovo-© ljivo rešiti. Kljub temu pa

Kranj brez svinjskega mesa

\ Po kranjskih mesnicah D zadnjih štirinajst dni pii-) manjkuje svežega svinj-\ skega mesa, zlasti tistega \ za izdelovanje salam. Pre-} teklo soboto ga sploh ni i bilo nikjer. Mesarji se ) opravičujejo, češ saj ga i ne dobimo, kako ga bomo i pa prodajali. Iz tega bi ) lahko sklepali, da ni svinj i za zakol, kar pa seveda i ne drži. Tako so na pri-> mer v sredo, 12. januarja, > po Vogljah in sosednjih > vaseh kupovali govejo ži-> vino. Vaščani so ponujali ) seveda tudi debele, pitane > prašiče, ki jih pa nihče ni > hotel kupiti. Kaj tiči za > tem? Ali mislijo mesarska > podjetja na ta način dvig-> niti ceno svinjskemu me-1 su?

Prenagljeni odloki Urejene komunalne naprave so prvi pogoj za normalno

življenje slehernega mesta. Zato je razumljivo, da kaže za­gotoviti stalen vir sredstev zlasti za urejanje skupnih ko­munalnih naprav, kot so mestne ulice, ceste, pločniki, javna razsvetljava, zelene površine in podobno. Spričo naglega naraščanja mestnega prebivalstva po vojni so tudi vsa mesta na Gorenjskem v tem pogledu precej zaostala. Predpis, ki dopušča občinam zagotavljanje namenskih sredstev za te potrebe, je bil torej sprejet celo nekoliko pozno.

Odloki o prispevku za uporabo mestnega zemljišča so pomembni — zlasti za občine, kakršne so na Gorenjskem «•» tudi zato, ker bo tako laže premostiti nasprotja med mesti in vasmi. Na marsikaterem zboru volivcev na vasi so očitali volivci, češ mi »zbiramo sredstva za poti, za mostove, za pokopališča, v mestu pa dobijo to ljudje tako rekoč kar na krožniku«. Doslej je bilo težko prepričati ljudi, da mora in­vestitor v mestu, hkrati z gradnjo hiše (individualne ali bloka) odvajati tudi komunalni prispevek. Še zlasti je bilo to težko zato, ker se ta prispevek ni obračunal pri najemnini.

Odslej bo to laže. Meščani bodo morali na račun ureje­nega mestnega zemljišča, za izkoriščanje skupnih komunal­nih naprav v mestu, plačati določen prispevek.

Kakorkoli je torej prispevek sam po sebi potreben in koristen, pa se ne bi mogli povsem strinjati z načinom, kako so občine odloke o njem sprejele, kakor tudi ne z višino tega prispevka. Kaže, da so vsaj nekatere občine na Gorenj­skem (Kranj, Škofja Loka), v želji, da bi odlok veljal že od novega leta, na vrat na nos brez poprejšnje razprave Z občani, ta odlok sprejele. Zato marsikdo v občini niti ne ve, da bo po odloku moral že z januarjem plačati poleg najemnine še prispevek za urejanje mestnih zemljišč, ki niti ne bo tako nizek, saj bo v Kranju znesel tudi do 3000 starih dinarjev na mesec (v Loki pa nekaj manj). Zna se Zgoditi, da bodo politični problemi nastali šele, ko bo treba odšteti denar, ko bodo torej ljudje materialno prizadeti.

Po toči zvoniti je sicer prepozno. Vendar bi radi opozo­rili, da je npr. ljubljanski mestni svet šele sredi januarja dal v javno razpravo osnutek odloka o prispevku za uporabo mestnih zemljišč. Enako so storili — celo nekoliko pozneje — v Celju. Prav bi bilo, da bi tako naredili povsod.

Razen tega so v osnutku ljubljanskega odloka tarife za prispevek občutno nižje kot v Kranju in celo v Škof ji Loki. V Ljubljani naj bi plačevali stanovalci po 10 ali 20 starih dinarjev od m2 koristne površine (predlog je alternativen — in lahko pričakujemo, da se bodo občani odločili za nižji znesek). V tem primeru bodo Kranjčani plačevali domala trikrat več prispevka kot Ljubljančani, Ločani pa dvakrat.

Menda so tudi te neskladnosti rezultat hitrice. Zato ne bi bilo napak če bi skupščine — tudi tiste, ki so ob novo­letnem razpoloženju premalo preštudirale že sprejete odlo­ke — znova premislile o odloku, ga dale poprej v javno razpravo oziroma uskladile predvidene prispevke. — ABC

Naši strokovnjaki v Inozemstvu -Greni n a m r e č v inozemstvo na

- Bi mi posodil kramp, Pepe. specializacijo.

Črta pod letom 1965 Proizvodnja je stekla kar dobro, slabši je bil izvoz — Letos si

obetajo več, čeprav tudi ne bo šlo brez težav K l j u b dokaj dobr i sp lošni

oceni pa vendar ne moremo b i t i najbolj zadovoljni z do­sežki t rž i ške industrije v pre­teklem letu. Vrednost proiz­vodnje je b i l a 15,137,748.000 star ih din, kar predstavlja 101 % letnega p l a n a , . v pr i ­merjavi z letom 1964 pa je za 12% v iš ja . Ce pa pogledamo posamezna podjetja, v id imo, da so svoje planske obvez­nosti dosegla le t r i : Tovarna p i l Triglav — 107.9 % , Tovar­na kos i n srpov — 103.7% i n Tovarna obutve Peko — 114.1 odstotek.

Na jveč problemov sta med le tom imel i vsekakor Tovar­na lepenke i n Tovarna usnja Runo . Prva je planirala , da bo že konec marca zakl juči­la rekonstrukci jo i n so temu tud i pr i lagodi l i le tni n a č r t .

Zaradi zunanjih vzrokov pa so rekonstrukcijo zaključil i šele konec leta, zato je ra­zumljivo, da j i m n i uspelo ustvari t i predvidenih proiz­vodnih n a č r t o v . Ima pa za letos tol iko več pogojev, da precej zviša proizvodnjo bele lepenke.

V precej težjem položa ju pa je Tovarna usnja Runo! D o m a č e surovine j i uspeva dobivati vedno manj, poleg tega pa so cene tako visoke, da j i m otežkoča jo rentabilno poslovanje. Zaradi tega so b i l i med letom pris i l jeni po­vsem opusti t i proizvodnjo te­lečjih kož in kož drobnice in so tako postali iz nekdaj enega najbolj renomiranih podjetij za izdelavo te lečj ih boksov, izkl jučno proizvajal­c i govejega i n j uneč j ega boksa. Vendar ' tudi (za Ite art ikle ne uspevajo zagotoviti potrebnih količin surovin, n i t i z uvozom, ker i i m de­

vizni predpisi to onemogo­čajo .

Tako stanje, k i je menda znači lno za vso n a š o usnjar­sko industri jo, pa povz roča težave tudi v čevl jarski indu­st r i j i . Tako je kl jub ve l ik im uspehom v preteklem letu v izvozu, letos Tovarna obutve Peko zelo zaskrbljena, kako j i m bo uspelo real izirat i svoje izvozne zak l jučke .

Precej s labše je z izvozom. Trž i ška industri ja je izvozila v preteklem letu za 3,178 739 dolarjev izdelkov i n s tem dosegla le 91.3% letnih pred­videvanj. Planske obveznosti sta izpoln i l i le Tovarna kos i n srpov in Tovarna obutve Peko. Tovarni p i l pa k l jub prizadevanjem n i uspelo, da b i se vkl juči la v izvoz, uTpajo pa, da j i m bo to uspelo letos, saj imajo že sklenjeno pogod­bo za 32.000 dolarjev, k i j o bodo lahko izpolni l i , če bodo le dobi l i ustrezno jeklo.

Uspehi in težave kulturno-prosvetne dejavnosti v Domžalah

Razprava na redni letni skupščini zveze kulturno prosvetnih •organizacij o b č i n t Domžale , k- je bila 9. januarja, je bila živahna in kvalitetna, lega pa, žal, ne moremo trditi niti za delo občinskega sveta ZKPO niti za delo večine društev v preteklih dveh (in več) letih. Na skupščini so nanizali vrsto vzrokov za stagnacijo kulturnega življenja In obenem pred­lagali vrsto ukrepov za njegovo izboljšanje.

delo in razvoj družbenih cen­trov, k i doslej še niso zaži­veli .

O s n o v a vzroka za t a k š n o stanje sta prav gotovo še vedno neurejeno v p r a š a n j e materialne osnove za delo kul turno prosvetnih d r u š t e v in pa pomanjkanje strokov­nih kadrov.

Obč inska skupšč ina je v zadnjih dveh letih sicer dala p rece j šn ja sredstva za kul­turne namene (zgrajen je b i l npr . dom v M o r a v č a h ) , še vedno pa je ne re šeno uprav­ljanje ku l tu rn ih (bivš ih za­d r u ž n i h ) domov, čep rav ne­kater i razpadajo in nastaja težko popravlj iva škoda . Pre­malo je bi lo sredstev za de­javnost d ruš t ev , zato je ra­zumlj ivo, da dramska dejav­nost že vrsto let nazaduje. Lani so d r u š t v a za ta namen dobila vsega 326.000 dinarjev (starih), kar je seveda smeš­no majhna vsota, če vemo, da stane pr iprava enega dramskega dela najmanj 300 t i sočakov .

Nov i obč inski svet bo or­ganiziral v prihodnje vsako leto pred . z a č e t k o m sezone tečaje in strokovne posvete za režiser je , scenografe in ko-.»tumografe, saj so tudi na skupšč in i nekateri opozori l i , da brez tega ni mogoče pri­čakova t i bol j še kvalitete dramskih predstav.

Nasprotno pa sta dobro urejeno financiranje in do­ber strokovni kader pripo­mogla k u s p e š n e m u razvoju amaterske glasbene dejavno­sti. Poleg raznih ansamblov p r i zavodu za glasbeno izo­b raževan je Domža le in na-rodno-zabavnih ter zabavnih orkestrov deluje pod stalnim s t rokovnim vodstvom (pevo-vodie in dirigenti so honori­rani) pet pevskih zborov in dve godbi na pihala.

N a skupšč in i so zahtevali, da obč inska s k u p š č i n a sku­paj s krajevnimi skupnostmi d o k o n č n o uredi upravljanje m vzdrževan je domov, k i naj se postopoma oblikujejo v r e sn ične d r u ž b e n e centr?. Krajevne skupnosti morajo zajeti v svoje programe tudi

Precej o b š i r n o so razprav­l ja l i tudi o f i l m s k i vzgoj i , k i b i mora la kot sestavni del estetske vzgoje sploh dobi t i ustrezno mesto v š o l s k e m pouku in v k l u b s k i h progra­m i h . Oživeti je treba tudi f i lmsko gledal išče , k i je po p r v i h uspehih p red 3 leti popolnoma propadlo. F i l m ­ska vzgoja je nedvomno

nujna, saj so l an i naš t e l i v vseh kinematografih v obči­n i 220.865 obiskovalcev. Opo­zor i l i so tud i , da b i m o r a l i prav zaradi f i lmske vzgoje č i m š i r š e g a kroga gledalcev na televizij i vsak f i l m komen­t i ra t i , ne samo k i n o t e č n e f i lme.

V pr ihodnje bo potrebno tudi bo l j še sodelovanje p r i organizaci j i treh na jveč j ih k u l t u r n o - t u r i s t i č n i h pr i redi­tev v poletni sezoni, i n sicer »Rokovn ja škega t a b o r a « v L u k o v i c i , » A d a m a R a u b a r j a « na K r u m p e r k u in dramatiza­cije F inžgar jevega dela »Pod svobodnim soncem« v izved­b i m e n g e š k e Svobode.

— Franci Gcrbec

V KRANJU

Konceri koroškega akademskega okteta

V ponedeljek, 24. januarja, nam bo Koncer tna posloval­nica posredovala koncert K o ­r o š k e g a akademskega okteta, k i ga sestavljajo pevci : D a ­n i lo Cadež , M a t i j a Potokar, Jure Novak, Alber t Ka r i ž , Ivan K r p a č , Peter Bedjan ič , S t a n c - C o š k i C e š a r e k i n Sta­ne Urbanč i č . Nj ihov umetni­ški vodja je C i r i l K r p a č . Spo­red koncerta obsega poleg umetnih, predvsem popularne narodne pesmi, k i so najbolj zaže l jene pr i l jubi te l j ih zbo­rovskega petja. Zape l i bodo 20 pesmi skladateljev: A l e k ­sandrova, Antona Brucknerja ,

Retrospektivna razstava del Ljuba Ravnikarja Ce je umetnost dož ive t je

svota, potem je ve l ik del tega doživet ja pokazan ' na retro­spektivni razstavi del L juba Ravnikar ja v galeri j i v Mest­ni hiš i , k i jo je ob 60-letnici s l ikarja p r i red i l Gorenjski muzej. Sl ikar jevo dož ive t je je svojevrstno in ga moramo takega tudi sprejeti i n gle­dati, i n k temu nam pomaga­jo razstavljene sl ike, -od kate­r i h vsaka pomeni mejnik prehojene poti , zače te v t r i ­desetih let ih i n nas l an j a joče se na izroči lo na^ih vc ' c rnož impresionizma. M o g l i b i celo opazovati s l ikarjevo razvojno pot kot n e k a k š n o spiralo, k i od post impresionizma zavije i n tudi globoko prodre v ek­spresionizem i n se poleg še jedko ukvar ja s socialno te­mat iko dokler nemirno i ska ­nje ne najde pristana v na roč­j u barvnega rea l izma v zadnjih dveh desetletjih po vojn i . Tej sorodna je tudi pot iskanja izraznih sredstev i n tehnik, ko s l ikar z a č n e s l ika t i najprej v o l jn i tehniki , v ekspresionizmu pa b i ga že lahko opredeli l i bolj kot gra­f ika i n dokler se v barvnem real izmu ne spoprime s k rhko l o m l j i v i m akvarelom, k i ga » m o j s t r u j e kakor noben drug med nami ter ga s t an j ša tudi do ka r sanjskega privida-«. Tak sanjski p rev id je akva­rel »V megl i , 1057«, k i je v i -

1942«, i ta l i janskem

šok razstave i n k i m u ob bok lahko postavimo samo še gvaše »Iz internacije, k i so nastali Corropol i ju .

Ob akvare lu , k i je danes njegovo glavno izrazi lo , mo­ramo povedati še enkrat, da je tu n a š l a tehnika akx Tarela svojega mojsi ra , k i ga lahko mirno pr imerjamo z amer i ­šk imi akvarel is t i , č e p r a v sled­nji dosegajo svoje bri l jantne efekte v e č k r a t le s p o m o č j o zares odl ičnih b r r v in papir ­ja, na š mojster ,pa . . .

ŠKOFJA L O K A :

Razstave v ko

j z n c i L j u d s k a kn j i žn i ca v Škofji L o k i nadaljuje svojo v e č l e t n o t rad ic i j« prirejanja raz l i čn ih razstav v svoj ih prostorih. V decembru in p r v i polovic i januar ja so p r i p r a v i l i skupaj z za ložbo Mlad inske knj ige i z L jub l jano razstavo kn j ig i n i lustraci j za ložbe M l a d i n ­ska knj iga . Razstavl jenih je b i lo preko 400 kn j ig .

V februarju bo k n j i ž n i c a p r ip rav i la razstavo oJj i n prafik akad-emskega s l ikar ja Franca Nov ina , škof je loškega rojaka, k i bo p rv ič razstavljal v knj ižn ic i . - J . K .

Izbor del na razstavi je po š tev i lu majhen i n če smo i z tega izbora omenil i samo ne­kaj s l ik , ne nameravamo delati k r iv i ce s l ikar ju , k i m u je p r i pogledu na dosedanje skoro š t i r i de se t l e tno delo po­dobno p r i srcu, kakor po tn i ­k u , k i .z v r h a gore gleda v dolino pod seboj in opazuje pot, k i jo je prehodil ter spozna, da b i nekje lahko to pot sk r a j š a l , drugje pa zaradi lepot poda l j ša l . Z modrostjo misleca opazuje tisti posebni svet, k i je njegovo delo. To delo pa je umetnost, s katero nam L jubo R a v n i k a r p r i č a r a zdaj drobno mikavnost s k r i ­tega ko t i čka v starem Kran ju , (Tfugič neodkrito lepoto k m e č ­ke arhitekture, predvsem pa v e č n o muhavo in ve l i č a s tno pokraj ino Gorenjske.

A. Pavlovec

Oskarja Deva, Jacobusa Q ^ lusa i n drugih .

K o r o š k i akademski oWte. j e razen Slovenskega okt^i n a š n a j k v a l i t e t n e j š i ' vok^ j j* komorn i ansambel. U s p e ^ . nastopa v d o m o v i n i , i m a ^ tudi vse polno pohva l s s v J / j i h gostovanj v inozemsty . Preds tavi l se n a m bo v k ^ certni dvorani de lavskega <} * ma ob 19.30 u r i . L j u b i t ^ ? lepega petja naj s i p r e s k ^ r jo vstopnice že v p r e d p v o ^ ! * v kran jsk i glasbeni šo l i . 1

Klub v Škciji

r škof j i Loki so u r * ^ prve klubske prostore

bili odprti samo eno leto, k se je leta 1961 vanje občinski sindikalni svet

- K ? neje so klubske prostore dili v domu DPD Svobod^ Spodnjem trgu, vendar je vlaga zaradi neurejene ^ * nalizacije kmalu u n i č i l a . ^ preselitvi m n o ž i č n i h org^*/* zacij na Mestni trg so prostori v domu Z B poncw)| odprti ob 20-letniei L i u d ^ 0

knjižnice. Obč insk i ke^,* ZiViS in k n j i ž n i c a sta ji^"* skupno akcijo skromno * dila in tako ima mladina vsaj en prostor za zabav^ JI razvedrilo. Obč insk i ko*^,'* Z M S je imenoval postv^ odbor, ki bo skrbel za kr** ske programe. T i bodo ^ sporedu od 20. januarja ^ prej vsak če tr tek ob 19. ^

- J ^

Sneguljeica v Gorjah

Fi lmi , ki iih gledamo NA DOKIH NEVV Y O R K A Reži ja : E L I A K A Z A N V glavni v log i : M A R L O N B R A N D O K a j pomeni f i lm »Na dokih

N e w Y o r k a « ? Predvsem ne­konvencionalnost, k i je tako zelo znač i lna za š tev i lne ArAcriške f i lme. Njegov f i lm , k i ima m o č n e temelje v sce­nar i ju in ne v reži j i , je za A m e r i k o posebnost. K r u t a r e sn ičnos t , k i jo E l i a K a z a n k a ž e v svojem f i lmu, je pre­

tresl j iva. Razbijanje mi tov je boleče. To l iko bolj še v p r i ­meru, če gre za A m e r i č a n e .

N a dokih N c w Yorka je f i l m , k i je b l i zu še posebno nam, saj se s podobnimi problemi , kot j ih , obdeluje K a z a n v tem svojem f i l m u , s r e č u j e m o že vsa le ta po vojn i . P r izna t i pa je treba, da f i lmov, k i bi te probleme tudi obravnaval i , p r i nas ni^mo naredUi kdove kako ve l iko . - B. Sprajc

Hotel Evropa Kranj nudi v mesecu

januarju poleg bogate izbire po jedil­nem listu še razne

specialitete, kot bekonovo mrzlo pečenko (bekoni farme Hrast je), pi­kantno obloženo jajce na na­čin hotel Evropa, štajerski želodec, ajdove žgance z go bovo juho, kranjsko pojedino, ajdov kruh, sladico pastirček z breskvijo.

Cene zmerne, mirna in pri­jetna restavracija.

V nedeljo, (16. januarja) je igra lska skupina Svobode Zi rovnica-Breznica gostovala v Gor jah z mlad insko igro Pavleta Gol ie »Sneguljčica«. Delo so u p r i z o r i l i dvakrat, posebej za mladino i n odras­le. Gleda lc i so sprejeli igro z v e l i k i m zanimanjem, saj so se n a s t o p a j o č i po t rud i l i i n za igra l i ka r dobro. Delo je zelo zahtevno za upr izor i ­

tev, saj v njem nastopa v vilen igralni zbor, m l a d ^ odrasli. in

D o m a č a mladinska in h , nirska dramska skupin^ 1 0 ,

Gorjah pa je p r i č e l a ŠK J rati Golievo igro Jut^i-Svoboda v Spodnjih G a ^ je med drugim poskrbel^ di za razvedrilo mladin^ ^ je organizirala plesno L * 1 1

Prometno podjetje

»LJUBLJANA TRANSPORT« POSLOVNA ENOTA JESENICE razpisuje delovno mest .J

PROMETNIKA tovornega prometa

POGOJI: srctfnja strokovna izobrazba s prakso v tO, vornem premtv in stanovanjem na Jesenicah.

Osebni dohodek po pravilniku. Poskusno delo je pre^ pisano. Razpis velja do 10. 2. 1966.

5 v p r a š a n j - 5 odgovorov

Tokra t nam je postavil pet v p r a š a n j Janez Z E N I , pred­sednik krajevne skupnosti i z Besnice, zaposlen v Šol­skem centru Iskra K r a n j .

STANOVANJSKA G R A D ­NJA V SP. B E S N I C I VPRAŠANJE: Za p o d r o č j e

Besnice, zlasti za naselje Pšenica je zelo težko dobi t i dovoljenje za stanovanjsko gradnjo. Mislim, da b i grad­njo na podlagi u rban i s t i čne­ga načrta tu lahko dovoli l i , vsaj vaščanom Besnice, ker bi izdatki za komunalne ob­jekte odpadli, saj so zgrajeni za mnogo večjo obremenitev kot je sedaj.

O D G O V O R : Predsednik

Skupšč ine občine Kran j Mar­t in Koši r : Besn iško področ je v u rban i s t i čnem programu občine Kranj ni predvideno za zazidavo. V glavnem je na tem območ ju predvidena po­stavitev raznih tur is t ičnih objektov in weekendov. Do­voljena je le obnova že ob­stoječih zgradb, vendar le na podlagi izjemnega dovoljenja. Novogradnje ne pr idejo v poš tev , ker je območje , kot sem že povedal, rezervirano za tur is t ične objekte.

Res je, da so komunalni objekti zgrajeni, vendar bo­do moral i za njihovo vzdrže­vanje in obnovo ter razšir i­tev graditelji še vedno plače­vati komunalne dajatve. To pa n c v e l j a samo za Besnico, ampak za celotno območ je občine . Gradbeni interesenti naj se p r i novogradnjah usmerijo predvsem na tista p o d r o č j a v občini , kjer je gradnja dovoljena.

L E E N A UČILNICA VPRAŠANJE: V Besnici je

š t i r i r a z r edna šola z eno učil­nico, tako da imata pouk dva razreda hkrat i . Oči tno je, da kvaliteta pouka m o č n o trpi . Vp i s v p rv i razred je le vsaki dve leti . S tem so seveda otroci precej prikraj­šan i in niso v enakopravnem položa ju z mestnimi. Prav zato i n ker je poslopje slabo, je nujno, da že sedaj misl i ­mo na novo lokacijo i n novo­gradnjo.

O D G O V O R : Predsednik Skupšč ine občine Kranj Mar­t in Koš i r nam je dal nasled­

nji odgovor: Poslopje šole v Besnici je res slabo, vendar z novogradnjo, dokler ne bodo- zgrajene šo le v Cer­kljah, Preddvoru in na Zla­tem polju ni mogoče raču­nati. Takoj ko pa bodo te in­vesticije končane , bo treba pr iče t i z ureditvijo man j š ih šol in med nj imi je na prvem mestu šola v Besnici .

VPRAŠANJE P R E S K R B E N E R E Š E N O VPRAŠANJE: Besnica po­

trebuje sorazmerno veliko prehrambenih art iklov in in­dustrijskega blaga, saj zaje­ma Sp. i n Zg. Besnico, Zabu-kovje, Nj ivico, Nemilje, Pod-blico i n deloma Janunk, K r u h , nfeso in nekatera dru­ga živila je zelo težko dobit i . Tud i delovni čas n i pravi. Zato b i bi lo nujno trgovino preurediti v sodobno non-stop prodajalno.

O D G O V O R : Podjetje »Živi­la« nam je posredovalo na­slednji odgovor: K o l i k o r nam je znano, sedanji delovni čas v prodajalni večini po t rošn i ­kov ustreza, ž a l ne more­mo računa t i na non-stop de-, lovni čas zaradi znatno več­j i h s t roškov , k i b i p r i tem nastali in bi bi la prodajalna tako nerentabilna.

S prodajo mesa v klas ičnih prodajalnah se naše podjetje ne bavi. Seveda pa bomo na željo p o t r o š n i k o v uvedli tu­di tako prodajo, takoj ko bo K ž K Kran j pri&el s predpa-kiranjem mesa.

K r u h se prodaja le dvakrat tedensko zato, ker je tako

I majhna količina dnevne po­t rošn je kruha, saj tedenska prodaja ne presega 250 kilo­gramov. Naše podjetje je pripravljeno prodajati kruh v Besnici vsak dan, vendar pod pogojem, da prevzame obveznost za redno dostavo kruha Pekarna Kran j .

Povprašal i smo predstavni­ka Pekarne kakšne so mož­nosti za redno vsakodnevno dostavo kruha v Besnico. Pojasnil nam je, da tako majhne količine kruha (20 do 30 kilogramov dnevno) njihovo podjetje ne more dostavljati vsak dan zaradi prevelikih s t roškov, k i bi s tem nastali.

Z A K A J J E Z V Z G O R N J I R E S N I C I ? VPRAŠANJE: Pred leti je

Vodna skupnost Gorenjske začela graditi jez v Zg. Bssni-c i . K o m u služi ta objekt ne vem in tudi vaščani ne. Pole­ti se sicer za pregrado na­bere nekaj vode, vendar je za kopanje neprimerna zara­di blatnega terena. Najbrž tudi z r ibami n i n ič . Torej kor is t i n i . Toda davek zanj je b i l že prehud, saj je lani poleti v njem utonil otrok iz Zg. Besnice. Zakaj potem in­vesticije v objekt, k i je že v naprej obsojen na neuspeh.

O D G O V O R : Predstavniki Vodne skupnosti Gorenjske so nam pojasnili , da je b i l r ibnik zgrajen za potrebe t amka j šn je ribogojnicer k i jo je imela v upravljanju R i ­biška druž ina Kran j , sedaj Zavod za r ib iš tvo.

Predsednik upravnega od­bora ribogojnice v Besnici nam*je pojasnil, da ribnik ne morejo izkoriščati v polnem obsegu, ker primanjkuje' vo­de. Zato je bilo že dogovor­jeno, da se da tu r i s t i čnemu d r u š t v u Besnica, k i je zanj tudi zainteresirano. Seveda pa b i d ruš tvo v tem primeru moralo ribogojnici povrni t i s t roške , k i j i h je ta imela p r i gradnji omenjenega jezu.

C E S T A B E S N I C A — P O D N A R T VPRAŠANJE: Že vsa leta

govorimo o pomembnosti cestne povezave med Besnico in Podnartom. Ta b i bila š e toliko bolj nujna prav sedaj, ko je most v Podnartu poru­šen. K e r je certa medobčin­skega pomena menim, da ta 3 k m dolg odsek ni nerešl j iv problem.

O D G O V O R : Predse 1-rk Skunšč ine občine Kranj M a r ­tin Košir : č e p r a v bi bila cest. na povezava Besnica — Pod-nart velikega pomena, pred­vsem za prebivalstvo desne­ga brega Save in koristna tu­di zato, ker b i lahko po n : ej usmerili tudi ves vprežni pro­met, za sedaj ni mogoče ra­čuna t i s to gradnjo. Občini Kran j in Radovljica sta v le­tošn jem letu namenili precej­šen del sredstev za izgradnjo mostu v Podnartu in zato no bo moč graditi še cesto Kran j — Besnica. Vsekakor pa bo kranjska občina pr i ­pravljena, morda že prihod­nje leto, prispevati del sred­stev za izgradnjo te ceste.

Pr iredi la : Sonja š o l a r

K M E T I J S K O Ž I V I L S K I K O M B I N A T K R A N J K A D R O V S K A K O M I S I J I P R I S V E T U D E L O V N E E N O T E K M E T I J S T V O

r a z g l a š a

naslednja delovna mesta:

t. kvalificiranega živinorejca — molzača za delovišče Cerklje

2. 2 živinorejskih delavcev — za delovišče Cerklje (po možnos t i -zskonski par)

3. kuharja ali kuharice za delovišče Šenču r

4. 2 kmetijskih strojnikov — traktoristov za delovišče Šenču r

Pogoj i : pod točko 3. kval i f ic i ran a l i polkval i f ic iran ku­har, p o d točko 4. kval i f ic i ran poljedelec z vozn i šk im dovoljenjem F kategorije. Za mesti pod točko 1. i n 3. je zagotovljeno 1 d r u ž i n s k o in 1 samsko stanovanje.

Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev in d o k a z i l i o strokovnosti sprejema uprava Delovne enote Kmet i j s tvo , v Kran ju , Begunjska cesta št. 5.

Sekretar: Tone Ši lar

Veletrgovina

ŽIVILA KRANJ

odproda na jbo l j šemu ponudniku

OSEBNI AVTO VARTBURG

najbol j šemu ponudniku v nevoznem stanju. Ogled avtomobila je možen vsak dan od 8. do 12. ure v avto-parku podjetja Škofjeloška c. 1, Kranj do 26. januarja. Pismene ponudbe poslati na naslov: Komis i ja za odprodajo osnovnih sred­stev do 29. L 1966

Park hotel Bled razpisuje prosto delovno mesto

pomožnega delavca — kurjača za opravljanje raznih po­možn ih del i n kurjenje centralne kurjave.

Pismene ponudbe je po­slati na naslov: Park ho­tel Bled.

Tovarna izolacijskega materiala

»IZOLIRKA« L J U B L J A N A - M O S T E

razglaša prosto delovno mesto

obratnega električarja za obrat mineralnih vlaken N A J E S E N I C A H , Prešer­nova cesta,

Pogoj je stanovanje na Jesenicah; za samskega delavca podjetje lahko nudi sobo.

Uvedeno je poskusno delo. Nastop je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek,, po pravi ln iku o de­l i tv i OD.

Osebne al i pismene ponndbe sprejema vodstvo obrata mineralnih vlaken — »Izolirka« Jesenice, P reše rnova c.

Svet osnovne šole Stane Žagar Kranj r a z p i s u j e

delovno mesto

RAČUNOVODJE ŠOLE Pogoji : za mesto lahko prosi kdor ima srednjo izobraz­bo in najmanj pet let prakse na takem delovnem mestu.

P rošn jo je treba poslati najkasneje do 29.1.1966. Proš­nj i je pri loži t i ž iv l jer jepis i n podatke o s lužbovanju .

6 G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E 22. J A N U A R 1966 * GLA§

onienjska planina na Gorjušah Sta re j š i ljudje pravijo, da

so pred davn imi l e l i imel i NOraenjci planino na Gor ju šah. š e danes se pri nekate­rih na G o r j u š a h po d o m a č e pravi tako kot v Nomenjd ali pa samo malo spremenjeno. Sčasoma, ko je b i lo v Nome-nju več ljudi, so nekateri od hajali na to planino za stal­no in si tam ure;!ili hiše iz prejšnjih pastirskih stanov, zboljšali zemljo in se tako borili za življenje, kajti dru­ge zaposlitve ni bilo. Verjet­no pa je, da so bile Gorjuše privlačne tudi zaradi železne rude. Stari ljudje pravijo, da na Gorjušah ni nobenega me­tra zemlje, ki ne bi bila pre­kopana, š e danes se najde kakšna rupa, ostanek nekda­njega rudokopa. Ta ruda pa je imela zelo majhen odsto­tek železa, zato so jo opusti­li.

Tako so se ljudje počasi naseljevali na Gorjušah hi da nes pravijo, da je to največja vas na Gorenjskem; seveda le po obsegu, saj so kmetije tako raztresene, da dve ali tri ure komaj obhodi š vso vas. Ljudje so si tu uredili njive in travnike ter rovte (seno-žet i ) .

Nomenjcem je ostalo do danes na Gorjušah le nekaj rovtov, kjer si je vsak na­pravil svisli (senik) a l i pa ce­lo hlev In hiš ico . Na vrhu hleva je prostor za seno, hi­šica pa je č isto majhna; v njej poleti, ko gredo kosit v rovte, kuhajo, tu imajo spravljeno posodo in tudi po­stelja ali dve sla v njej. Ko poleti pokosijo, spravijo se­no v svisli ali na hlev. Kdor ima svisli, zvozi pozimi seno domov, kdor pa ima hlev in hiš ico, pa je včasih odgnal pozimi živino na Gorjuše za toliko časa, da je pokrmll vse seno. Is točasno si je kmet pripravil tudi gnoj za rovte, nekateri pa so hodili celo nji­ve orat na Gorjuše, kjer so še kar dobro uspevala neka­tera žita in krompir.

Zdaj so tudi z živino že prenehali hoditi na te zimske Izlete; vse seno zvozijo v zim­skih dneh domov. Sprva so

vozi l i seno le samotež , in si­cer z l a h k i m i sanmi, ki jih je bi lo treba -nest! gor na hrbtu, nazaj pa je en m o ž pri­peljal približno tri stare cen­te sena, to je 168 kg. Ko pa so razšir i l i pot preko skal in strmin od Gorjuš do Nome-^ nja, so začeli voziti s konji in vol i . Vsak voz sta uprav­ljala dva človeka — »furman« in »operovec«; pot je bila namreč slaba in nevarna. Mo?:e so navadno nosili tež­ke š-kornje, narejene iz kra-vovne (kravine), podplate pa so imeli nakovane s coklarji; to so železni žeblji, ki so jih včasih ročno kovali v Kropi. Na petah so imeli »grifane« podkvice kot konji, da jim v strmini ni dr?elo.

Danes je le še malo teh no-menfskih rovtov, ker so jih več inoma prodali Gorjušcem,

kar pa jih je š e ostalo, jih oddajo pokosit na pol; to po­meni, da dobi tisti, ki kosi, polovico sena, drugo polovi­co pa lastnik. Danes ne vo­zijo več preko skal hi strmin, ampak po novi cesti, ki je bila narejena po zadnji voj­ni. Tudi vaščani Gorjuš ne hodijo več peš v dolino kot včasih, ker imajo redne av­tobusne zveze, otroci pa se vozijo vsak dan z avtobusom v šolo Bohinjska Bistrico.

To sem povzel po ustnem izročilu starejš ih ljudi. Va­si Gorjuše in Nomenj sta planino zdaj prenesli više v notranjost Pokljuke (planina Javornik), kamor vsako po­letje gonijo živino in kjer so si postavili ograde za ž iv ino in koče za majerje in majeri-ce. Jakob Zupan,

Nomenj

ovasKi mojster z jeklenim zdravjem

Predstavljamo vam Franceta Kožarja, kovaškega mojstra Iz Domžal, in njegovo živl jenjsko družico Ano. Kožar se je rodil leta 1882 na Kol ičevem pri Domžalah , kovaške obrti pa se je izučil pri svojem očetu in se nato izpopolnil v svetu tako, da je dober podkovni in vozovni kovač. Kladivo in klešče je začel vihteti s svojimi enajstimi leti, torej ima že polnih 72 let delovne dobe, vendar je š e vedno aktiven dela­vec v svoji kovačiji . Ima zr dve polni pokojnini delovne dobe, vendar se kot samostojni obrtnik v bivši Jugoslaviji ni pri­javil pokojninskemu zavodu, tako da na pokojnino ne more misliti. Ata Kožar ni bil nikoli bolan, nikoli ni iskal zdrav­niške pomoč i — do lani, ko je zbolel na želodcu, zdaj pa je spet zdrav in čvrst kot vseh 84 let. Pred zdravnika je stopil le leta J903 na zahtevo cesarja Franca Jožefa, ki ga je poklical na vojaški nabor,

Franc Kožar še vedno vihti kovaško kladivo, težko do 2,5 kg; udarja po nakovalu, da ga je veselje pos lušat i . Vedno je dobre volje, veselo razpoložen, poln šegavost i . Z ženo Ano, ki je stara 80 let in ki je za svoja leta tudi nadvse žilava in delavna (do lani se je š e vozila s kolesom), sta razen obrtne dejavnosti obdelovala okrog 60 arov orne zemlje. Razen red­nega gospodinjstva je mama A i a krmila kravo in enega ali dva prašiča; mleka je bilo dovolj za dom in kakšen liter tudi še za oddajo. Danes zemlje in živine nimata več, ker je lansko jesen posestvo v Jablah razen drugih obdelovalnih površin vzelo tudi Kožarjevima edino njivo. Zaradi tega sta upravičeno malce zaskrbljena; sprašujeta se, kako bosta ži­vela, če oče tu odpovejo moči . Da je bil Kožarjev rod čvrst in zdrav, priča tudi dejstvo, da so prednfki dočakal i tudi 90 let

starosti in več . A N T O N ZORMAN, Rodica pri Domžalah

Napaki na slikah V Glasu š t . 92 (27. novem­

bra lani) ste na s t rani 11 v r u b r i k i »Gorenjsk i k r a j i i n ljudje »objavil i dve s l i k i , k i sta grobo skaženi , avtor je napravi l dve grobi napaki . P rva : s lamnata streha se ne

D E L A V S K A UNIVERZA »TOMO BREJC« K R A N J

sprejema prijave za:

1. Z a č e t n i k u h a r s k i t e č a j

s p r i č e t k o m v ponedeljek, 24. 1. 1966 ob 15. u r i ( teča j bo dvakrat tedensko in bo trajal 5 tednov) Tečaj bo vo­di la : Danica Rot

2. T r i d n e v n i k u h a r s k i t e č a j z a p r i p r a v o j e d i o b p u s t o v a n j u

P r i če t ek : 26. 1. 1966 ob 15. u r i Teča j bo vodi la : Ma jda K n i -fic

Teča ja bosta v pros tor ih Delavske univerze »Tomo Brejc« K r a n j .

Pri jave — te le fonično: 212-43, pismeno a l i osebno: Delavska univerza »Tomo Brejc« K r a n j , Cesta Staneta Ž a g a r j a 1.

dela od s lemena ' prot i žlebi^ t e m v e č ravno nasprotno. 1 druga: voz s s e n o m je pode*, ben asparagus frizuri, ne nenemu vozu . Tako naiože^ voz sena b i se n a m r e č na vs N

k e m o v i n k u ali klancu p m a l i slej p r e k u c n i l in vozni^ b i odletel d a l e č od voza, ^ b i sedel n a n j e m .

Anton Zorman

POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebn« avtomobila

ZASTAVA 750, leto izdelave 1965 s prevo­ženimi 7.000 km;

začetna cena

N 9.000 din ali S 900.000 din Ogled vozila je m o ž e n

vsak dan od 6 ure do 14 ure v m e h a n i č e n delavnici Transturist Š k o l j a Loka.

Pismene ponudbe spre­jema Zavarovalnica Kranj do srede dne 26/1-1966 do 12 ure.

Z A V A R O V A L N I C A K R A N J

Franc Kožar z ženo Ano pri proslavljanju zlate , m r „ t » leta 1957 **«ue poroke

0 podih v Poženiku in okolici Pod je b i l n e k o č nujen i n

lep stavbni objekt, na jvažne j ­ši del gospodarskega poslop­ja . V s a k kmet, k i je goj i l ži­tarice i n se ukvar ja l z živi­norejo, ga je nujno potrebo­val .

Tesarj i so b i l i z lepo nare­j en im podom tako zadovolj­n i , da so na vel ika vrata na­s l ika l i prav vse tesarsko orodje, k i so. ga r ab i l i za to delo. T l a poda so mora la b i t i t i t rdna, saj je b i lo mlatve p r i srednjem kmetu včas ih za 14 dni . V tem č a s u so s cep­ci m o č n o to lk l i po podu v t r i -č e t r t i n s k e m taktu, in sicer

najmanj po 12 u r na dan. K o je »ta ve l ik i mla t i č« , ko t so m u rek l i , o d r i n i l pa r omla-čen ih snopov naprej, se je za­sl išal t r i č e t r t i n s k i tak t . T a m l a t i č je pokazal svoje vel i­ko znanje takrat , kadar je p r i odr ivanju zamudi l le en takt.

Dober i n t r p e ž e n cepec je b i l zelo i skan. N a vseh sejmih so b i l i včas ih cepci na v idnem mestu in zelo iskano blago. Prava umetnost je b i l a dobro in pravi lno cepec navezati na ročn ik , ka j t i tu se je vsaka p o v r š n o s t b r i d k o m a š č e v a l a s tem, da je m l a t i č a l i k d o

drug lahko na lepem dob i l cepec v -glavo. Z a navezova-vanje cepca so b i l i zelo iska­n i j e rmeni , us t rojeni iz v ra tu m a č k o v e kože . T u d i sam sem s t ro j i l k o ž e v te i n d r u g a č n e namene. Tak je rmen je pre­živel tudi nekaj rodov.

Več ja posestva so imela po dva poda. Mla tev na obeh po­d ih je navadno potekala ta­ko, da so na enem m l a t i l i , na drugem p a v tem č a s u o m l a č e n o snopje stresali , po­vezovali s lamo v otepe, re-ta l i ž i t o i n p r i p r a v l j a l i nov nasad, č e je še kaj č a s a ostalo, so m a l o p o č a k a l i i n

t o č n o takrat, ko so n a p rvem podu prenehali mla t i t i , so na tem začel i , tako da »p ika p o k « n i prenehalo n i t i za tre­nutek.

P o d pa je b i l tud i d r u g a č e vsestransko uporabl j iv . N a n j em so rezali s lamo za kr­mo, vejal i (pajki ja l i ) so^ž i to , p red pus tom — če je b i l a po­r o k a — pa se je pod spreme­n i l v plesno dvorano. Težk i okovan i š k o r n j i s podkvica-m i na petah so drsel i po tr­d i bukov in i . Plesalci so t o l k l i s pe tami po tleh, da je k a r grmelo po vasi . T u d i p ros to r p o d p o d o m je b i l dobro iz­rabl jen; tu so imele v dež ju d o m a č e k o k o š i pr i je tno za­vetje, pa tud i d ihur si je ta

pro&tor pogosto izbral t\ vzgojo svojega n a r a š č a j a . Po\ znamo tud i p r i m e r e , da si j« pros tor p o d p o d o m za svoje zave t i š če i z b r a l a ce lo lisica, k i v tem p r i m e r u nikoli ni vzela d o m a č e k o k o š i .

V e l i k a p o d n a v r a t a so zav* zela p r e c e j š e n d e l prednje stene. T e k l a so p o navpičnerf l l esenem t e č a j u d a so ga nama­za l i samo takrat , ko so bila vra ta nova, p o t e m pa nikoli več . Navadno n a v r a t i h klju­č a v n i c e n i b i l o , saj j e bila odveč , k a j t i p r i o d p i r a n j u so vrata t ako z a š k r i p a l a , da so se z b u d i l i t ud i odda l j en i so­sedje, ne samo gospodar .

P r e d petdeset imi l e t i i n U prej so n a š i p o d i od ig ra l i ve*

t

I V dni po Pre tek l i če t r tek je zvezni

zbor zvezne skupšč ine raz­p rav l j a l o aktualnih v p r a š a ­n j i h mednarodnih odnosov i n zunanji pol i t ik i S F R J . D r ­ž a v n i sekretar za zunanje za­deve Marko Nikezič je v svo­j e m govoru predvsem pouda­r i l pomembnost pr iprav za svetovno konferenco za trgo­v i n o in razvoj i n za razoro­ž i t ev .

V nigeri jski prestolnici L a -guso so uradne sporočil i , da je b i l premier nigerijske zvez­ne vlade Balewa med nedav­n i m poskusom d r ž a v n e g a udara ubit .

V J u ž n e m Vietnamu so te d n i aret iral i več oficirjev, k i so j i h osumil i , da so koval i zaroto zoper sedanji re ižm.

V M o s k v i kroži jo govorice, da bodo v Sovjetski . zvezi baje k m a l u izstrel i l i vesolj­sko ladjo z več jo posadko. Govor i jo o osmih l judeh v k a b i n i .

Po katastrofi v B r a z i l i j i je p r i š l o te dni do ve l ik ih po­plav tudi v Argent in i i n Pa­ragvaju. Poplave so povzro­či le ve l ikansko gmotno š k o ­do, o č loveških ž r t vah pa za sedaj še n i poroči l .

Mokro leto 1965 V nekaterih evropskih de­

želah so lani namerili največ padavin po letu 1850. Podatke o tem so za novo leto ob­javile nekatere metereološke s lužbe.

Lansko leto je b'ilo v Evro­pi tako bogato s padavinami, da je v tem pogledu odvzelo prvenstvo rekordnemu letu 1882. Povprečno je bilo v alp­skih državah za nad 250 mm več padavin.

To pomeni, da je padlo na kvadratni meter več kot 250 litrov padavin nad povpreč­jem. Dosedanji evropski re­kord v padavinah so zabele­žili leta 1882 — 175 mm nad povprečjem.

l i k o ku l tu rno prosvetno vlo­go. N a n j i h so bile pogosto uprizorjene l judske igre i n t u d i z a h t e v n e j š a dramska de­la . V Cerk l j ah sem videl na f a r o v š k i h podih igrat i Ju rč i ­čevega Domna . T u d i sam sem p r v i č nastopal na podu, in si­cer na S e n t u r š k i gori ; dva B o l č a r j e v a poda sta b i l a za to zelo p r ik ladna . P rv i pod je služil za oder in garderobo, drugi za o b č i n s t v o . Stole so ljudje pr ines l i k a r s seboj. Učil nas je takra tni uč i te l j na S e n t u r š k i gori Franc K r -mel j , k i je padel v p r v i sve­tovni v o j n i .

Po p r v i svetovni vo jn i je p o d k m a l u začel dobivat i drugo podobo. Gradbeni slog se sicer bistveno n i tol iko

AMERIŠKI KAPITAL NA EVROPSKEM TRGU

Primanjkljaj v bilanci zaradi odlivanja kapitala predvsem na področja Evropske

gospodarske skupnosti K l j u b vztrajanju amer i ške

vlade, k i je želela primorati ve l ika podjetja, da bi manj investirala v inozemstvu predvidevajo strokovnjaki, da bo le tošnje leto rekordno leto, ka r zadeva plasiranje amer i škega kapitala v E v r o p i , predvsem v deželah Evropske gospodarske skupnosti. Vlada Z D A meni, da je prav ta beg kapitala iz d ržave vzrok za deficit v plači lni bi lanci . Z a ­to so v le tošnjem letu pobolj­šali pogoje za plasiranje k a ­pitala v Združen ih d ržavah . K l j u b temu pa bodo amer i ška velepodjetja investirala na področju E G S (Zahodna N e m ­čija, Francija, Italija, B e l g i ­ja , Holandija in Luksemburg) pr ibl ižno 1.5 mili jarde dolar­jev, a l i pr ibl ižno 100 mi l i jo ­nov dolarjev več kot lani .

Podjetja, k i pr i leh poslih sodelujejo, zatrjujejo, da za­hodna Evropa nudi boljše pogoje za plasiranje kapitala kot Z D A . Razen tega pravijo, da izvoz kapitala ni na škodo narodnega gospodarstva, ker bodo povečane investicije p r i ­pomogle tudi k povečanemu izvozu amer i škega blaga na evropski trg. Zlast i naj b i Z D A izvozile več industrijske opreme. Dosedanji rezultati pa te teze ne potrjujejo, kajti lani je amer i šk i izvoz, kl jub visokemu odl ivu kapitala, pa­del, medtem, ko se je uvoz povečal .

Zanimivo pa je, da hkrat i ko amer i šk i kapi tal odteka

Notranje rezerve

spremenil, pod pa je začel izgubljat i p r e j š n j o funkcijo. Zdaj m u je b i l potreben ši­rok na s t r e šek , kamor so kmetje spravljali poljedelske stroje. Mlatev je izpodr in i l stroj, zato t la niso b i la več tol iko pomembna. T l a so v tem času začeli delati iz smrekovih desk, k i so bile pribi te na lege. Mlatev zdaj nikjer ne traja več kot 10 ur. N a podu je na še l svoje me­sto e lek t r i čn i motor, k i reže rezanico za živino al i pa kr­m o celo že s k u h a l n i k o m spravi na oder. Po drugi sve­tovni vojni , ko je b i l a moka še na karte, se je mars ikater i pod spremenil v ml in . T u se je mlelo na belo, prodajalo pa na č r n o . Franc P r e š a

čez veliko lužo, kapital neka­terih zahodnoevropskih dežela priteka v ZDA. To samo

potrjuje tezo o čedal je tes­nejšem svetovnem gospodar­skem gibanju.

TURISTIČNE NOVICE IZ AVSTRIJE

Pol milja rde dolarjev... ' Lani je obiskalo Avstrijo preko 7 milijonov

tujih turistov Avstrijo je v turistični se­

zoni 1964-1965 obiskalo več kot 7 milijonov tujih turi­stov. Avstrijci namreč šteje­jo za sezono čas od 1. novem­bra preteklega leta do 3i. oktobra tekočega leta — to­rej zajemajo vedno, celotno zimsko in poletno sezono. Morda ne bi bilo slabo, da bi statistično turistično sezo­no zajemali tako tudi mi.

Število tujih turistov v Av­striji je bilo torej v pretekli sezoni rekordno — za / 5 % večje kot sezono poprej. Vsi ti turisti so prenočili v Av­striji 43 milijonkrat, kar predstavlja rekord vseh ča­sov.

r

Število domačih turistov pa se v pretekli sezoni ni pove­čalo. Obseg domačega turiz­ma je po številu nočitev za približno dva in pol krat manjši od tujega.

Od tujih turistov so Av­strijci v pretekli sezoni dobili nič manj kot 560 milijonov do­larjev. Sktipno se je preteklo leto zunanjetrgovinski deficit Avstrije povečal za 4S0 mili­jonov dolarjev, toda 90% te­ga deficita so Avstrijci lah­ko pokrili s turističnimi do­hodki.

Zanimivo je, da so bili ta­ko ugodni rezultati doseženi prav v sezoni, ko vreme ni bi­lo prav nič naklonjeno turiz­mu.

LJUDJE IN DOGODKI.

iz slovenskih zamejskih časopisov NAŠ T E D N I K

Slovensko prosvetno d r u š ­tvo »-Danica« v Št. V idu v Podjuni je"priredilo v nede­ljo, 16. januarja v Št. P r imo­žu dramo v treh dejanjih »Begunka« .

i S L O V E N S K I V E S T N I K

Pretekli teden sta bila na obisku na Koroškem predsed­nik občinske skupščine Koper Dušan Barbič i n ravnatelj italijanske gimnazije v K o p ­ru prof. Miroslav Zekar. S tem sta v rn i la obisk pred­stavnikom Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, k i so lani obiskali Koper. Med svojim bivanjem sta se po­drobno seznanila z razmera­mi , v katerih živijo koroški Slovenci.

V Brezah so že pričeli 9 pripravami na 17. igralsko sezono poletnih iger na Pet­rovi gori, k i bo trajala od 25. junija do 28. avgusta. Igralski ansambel v Brezah tudi letoa hoče napraviti vse, da zago­tovi nadaljnji obstoj in uspeh te kulturne ustanove na Koroškem.

Velika naslednica Izvolitev Indirc Gandhi

za voditeljico vel ike ind i j ­ske d ržavne skupnosti i m a več s imbol ičnih črt . Ze dru­gič v zadnjem desetletju so v A z i j i i zvo l i l i za prvakinjo d ržave žensko. P rva je bi la njena bl ižnja soseda, pred­sednica Cevlona Sir imavo Bandaranaika. žena zahrbt­no umorjenega cevlonskega voditelja, druga je hče rka očeta Indije, tvorca indijske državnos t i in velikega m i ­sleca Nehruja . Indire Gan­dhi prihaja v vladno p a l a č o v Nev Delhi ju z lepim slavo­lokom zmage. Njena i zvo l i ­tev je čis ta kot solza. Od skupaj 524 poslancev i nd i j ­ske kongresne stranke je za Indire Gandhi glasovalo 355 poslancev, za poli t ično kon-se rva t ivne j šega in po letih neprimerno s ta re j šega pro­tikandidata, veterana ind i j ­ske vladne stranke Mora r -dža Desaia pa samo 169 poslancev. M a n i kot dve leti po smrti Nehruja, je niegova hče rka zasedla naj­višji stol v d ržav i , kjer je njen oče postavil temelje indijske pol i t ike: svojstven indi jski socializem v notra­njem razvoju in sožitje z drugimi državami. Na prvi pogled hi morda utegnili sklepati, da je visoki zmagi botroval nezabrisan ugled

njenega očeta. Vendar je treba takoj pojasniti, da v indijskem poli t ičnem živ­ljenju t akšnega d inas t i čne-ga vpl ivanja n i . Indira Gandhi prihaja na čelo v l a ­de zaradi lastne, gibčne in pametne poli t ične hrbteni­ce. Kot visoko ocenjena in sposobna osebnost je I n đ i r a Gandhi v Indi j i dobro zna­na med preprostimi l judmi in v »možganskem t rus tu« indijske kongresne stranke.

N i nobenega dvoma, da je za indi jsko pol i t ično živ­ljenje sedanja doba izredno pomembna i n t enkoču tna . Tu ne gre samo za v p r a š a ­nja, kakšno pot bo Indija naprej ubrala v svojem notranjem razvoju, ampak tudi za dileme, k i j i h po­stavlja na dnevni red ind i j ­ska soseščina. Kongresna stranka, k i je na čelu z N c -hrujem tradicionalno zraa-

^ g o v a l a na vseh voli tvah išče način, kako bi zavrla vp l iv drugih strank v indijskem pol i t ičnem prostoru. To je seveda samo ena stran me­dalje. P r i tem ne smemo pozabiti, da so tudi znotraj same kongresne stranke raz­l ična pol i t ična pojmovanja Nehrujevega nauka In nje­govega izvajanja v t ežavn i

indi jski praksi. Konserva­tivno kri lo je s svojim kan­didatom na volitvah pogore­lo. Indira Gandhi je dobila potrebno večino, ker je za večino pomenila najboljši skupni imenovalec, to pa je dosledno izvajati Nehrujeve zamisl i . Te zamisli so dob­ro znane pod skupnim ime­nom indijska pot v sociali­zem in sožitje med narodi. Bistvo Nehrujevega posku­sa, je prenos zahodnega liberalizma na indijska tla. Ta liberalizem je nov in povsem drugačen od stare­ga. Izpoveduje ga v značilni indi jski politični demokra­ci j i in v popolnih svobošči­nah. Nehru je b i l demokrat, ogledalo njegove oblasti pa parlamentalna demokracija. Nehru je takšno obliko vladanja ohranjal zaradi važnega cilja in ta ci l j je b i l za njega — socializem. Zdaj gre za to, da se vse to ohrani. Šas t r i , Nehrujev prvi naslednik je to pravilo razumel. B i l je v stranki enotno izvoljen. Sedanji na­čin volitev pa že izraža gotove nevarnosti. Najbrž smemo pr ičakovat i , da bo nova vlada položila zakle-tev, dostojno Nehruju. To Indija i n ves svet od Nehru­jeve hče rke tudi pričaku­jeta.

J

9EZERNIK

169. V nekaj sekundah je bilo vse končano . Preden je mogel Marko storiti karkol i , je močan sunek vetra napihnil padalo in potegnil padalca izpod koles lokomotive. Ekspres je h rumeče švignil mimo, na cesti se je zaleglo oglasila sirena reši lnega avtomobila, zavore so zacvilile, reševalca sta skočila iz voza in stekla za padalcem. Pilot , k i je doslej ves čas krožil nad njim, je olajšano pognal stroj in šinil kv i šku .

170. Marko je naglo potegnil vrvice in po nekaj desetih metrih mu je uspelo »ugasi t i« padalo. Zdaj so preko proge pri tekl i tudi tečajniki . Objeli so padalca, nato pa opraskanega in povaljanega nav­dušeno dvigni l i na ramena. Marko od sreče n i mogel spregovoriti besede. Le dvoje mladih, zaročili oči je vriskalo v nepopisni sreči . Reševalca sta se presenečeno spogledala, skomignila z rameni, sedla v avto in odbrenčala . Marko sicer ni ostal prvak tekmovanja, zato pa si je ohranil živl jenje. To pa je tudi nekaj vredno! Mar ne?

171. »Misl im, da bom ods) položaju je treba odpre^ v zadregi oprav ičeva l ^ pozno popoldne poslavlj kraju in morali so se

«zil , v kakšnem - se je Marke j so se fantje

iVlee so bile pri

P A N O R A M A

Nenavadna nogometna Angleški amaterski nogo­

metni k lub »Hil l ingdone« ne­uradno imenujejo »najs labše angleško nogometno moštvo.« Dovolj je, če povemo, da je izgubil 47 tekem zapored. V tej 6ezoni je »Hil l ingdone«

izgubi l »samo« 16 tekem i n prejel 6kupaj 100 golov.

Eden izmed č lanov k luba je predlagal, da bi organizi­ra l i s r ečan jem z žensk im no­gometnim klubom (takih v A n g l i j i je nekaj). P r i tem je

25.000 dolarjev za sliko

V San Franciscu je bila te dni prodana s l ika bivšega angleškega premiera Winsto-na Churchi l la . Kot je znano se je Churchi l l v prostem ča­su bavil s slikarstvom. Nje­gove slike imajo veliko vred­nost predvsem zaradi spomi­na na velikega državnika . S l ika , k i j c bila v San Fran­

ciscu prodana za 25.000 dolar­jev je bi la napravljena pred 40 leti .

Predstavnik galerije, k i je kupi la Churchil lovo sliko je iz javi l , da je to prva Chur-chil lova s l ika v A m e r i k i . Sedaj je razstavljena v n j i ­hovi galeriji , potem pa bo šla na » turne jo« po A m e r i k i .

r ačuna l , da bo v tem sreča­n ju njihov klub zagotovo s lav i l svojo prvo zmago.

Čeprav niso običajno sre­čanja med mošk imi i n žen­s k i m i nogometnimi k lub i , je ž e n s k o moš tvo »S t rushb i rv« sprejelo povabilo i n v pred nekaj dnevi odigrani tekmi

zmagalo z rezultatom 7:4. Gledalci so vzpodbujali žen­sko moš tvo tudi z v z k l i k i : »Pol jubi ga, to ga bo str lo!«

Po končani tekmi je vodja moškega kluba »Hil l ingdone« i z j av i l : »To je neverjetno. B i l i smo prepr ičan i , da bomo tokrat zmagali .«

Letos, draga Marjanca, nisem pozabil na tvoj rojstni dan!

IZPOSOJENA HUMORESKA

Uspela fotografija M l a d človek je stal pred

urednikom lista i n se ža ­lostno smehljal.

— Zares — je rekel urednik — to je zelo do­ber posnetek. Originalen. Seveda ga bomo objavi l i v naslednji š tevi lki ne­deljske izdaje.

Z nasmehom je opazo­va l fotografijo. Pr ikazova­la je veliko sivo glavo krasnega mačka . Lene sive napol zaprte oči so leno opazovale belo miško , k i se je šopir i la pred njego­v i m s m r č k o m , tako da je izgledalo, kot da je s svo­j i m sovražn ikom sklenila resnično prijateljstvo.

— Toda res n i bilo tako

lahko — doda mladi člo­vek. — V i nit i ne slutite kol iko potrpljenja jc bilo treba, preden mi jc uspe­lo naredil i ta posnetek.

— Lahko si zamislim — se je zasmejal urednik. — Nekaj takega se ne da vsak dan fotografirati. Z a to sta potrebna čas i n vztrajnost. Zares, koliko ste potrebovali?

— Sedemindvajset — re­če n i la^ i človek i n se pr i tem zopet ža los tno na­smehne

— Sedemindvajset m i ­nut? — v p r a š a urednik.

— Ne — reče mladi člo­vek — sedemindvajset be­l ih mišk .

A r. V šoli so jih že čakale nove naloge, ^ » r k o sta dobila še vsak po lep kos p a ^ k * M n a & r a d o ' Marko za spomin. »Iz nje^svita neuničlj ivi srajci,«, jima je uč i te l j p^'* 8 0 * 1 r o k o * * P o " nosno ju lahko nosita in M . ^ e t a t a n k a

svila že marsikomu rešila * "

FA0 opozarj^iedelce Organizacija za prehrano u\ 0 0 Z N ~ F A 0 o p o '

zarja evropske kmetijske stro^'"1 Poljedelce, da se bosta verjetno letos pomladi SV parkljevka katastro­falno razš i r i l i med evropsko^ x t e h D o l e z n i n e

bo posreč i lo zatret i že pozimi ^ J u s e k r e t a r J a evrop­ske komisi je F A O Giuseppeja } e r o p s k a živina

'• izviri s Srednjega

172. »Drugo leto pa na svidenje!« je že zaklical uči­telj, ko so Janez, Peter in Marko zavi l i preko leta­lišča. »Nc vem,« se je obrnil Peter. »Pr ihodnje počitnice naju čaka z Markom veliko dela: srebrni C, tekmovanja in morda celo šola za motorne pi lo­te!« »No, pa srečno!« je pomahal uči te l j . Dolgo je gledal za n j imi . Na letališče se je že spuščal mrak. T r i drobne postavice so izginjale v daljavi. »Da, od­slej jc nebo vaše,« je tiho zamrmral predse uči te l j . »Razpel i ste perut i !«

zelo slabo odporua proti virusi^1* vzhoda. T a virus se je razši r i l ^ — V a r e k o Turčije v Tra-cijo, kjer so zaustavili nadafjn^ , J e ž i v i n s k i n kužnih bolezni v Evropo . Toda v zadi!*-*6 ^ e b o , e z e n razši­r i l a do p o d r o č j a , ki je le 15 j-^lddaljena od sovjet-sko-romunske meje. Strokovni^' 5 6 u t e 8 n e O D

prvem spomladanskem vremen i •Ospešenega prometa z živino s l inavka in parkljevka ^ katastrofalnem ob­segu. Za zdaj n i na razpolago >'* a p r o t i t e ] bolezni in tudi n i verjetno, da ga b o A ' n a l u d o v o , J n a r a z " polago. V\

številki nova napeta

l l l = l ! l = l l i = l l l = l l l = l l l = l l l = l l l »31

m

jii

ITI

i s :

V prihodnji slikanica

Admiralova l i c i

Tokrat bomo objavili pravi strip. Zgodbo o medplanetarnih potovanjih, bojih v vesolju, ljubezni in ljubosum­nosti. Zgodbo, ki bo prav gotovo zani­mala staro in mlado.

Naročite »Glas«, da boste lahko spremljal! simpatičnega komandanta postaje RO-4 Steva O'BRIENA pri nje­govih pustolovščinah v vesolju!

[H

M

nj

m

fii

EIHEIIIEIIIEIIIEI l i l

SHEME

S Šentiirške gore in okolice (i) K d o ima največji vpliv na vasi, koga vaščani najbolj spoštu­jejo? _ to je zanimivo sociološko vprašanje , na katerega je brez temelj i te jš ih empi r ičn ih raziskav^e težko povsem pra­vilno odgovoriti . Star rek, da je prvi na vasi »fajmošter«, ta­koj za n j im pa uči te l j , p o s k u š a j m o potrditi z nekaterimi po­datki s š e n t u r š k e gore in z bližnjih okoliških vasi!

ljenju v teh oddaljenih va ­seh in da si prizadeva tudi za zadovoljevanje bolj vsakda­njih, bolj življenjsko nujnih potreb. Senturšk i učitelj Jaka

Učitelj in šolski upravitelj na podružničn i osnovni šoli na Sen turšk i gori je zdaj Ja ­ka Kura l t . V razgovoru z njim sem zvedel za vse aktu­alne probleme teh krajev, pozna vse l judi in njihove težave, zraven službe je ak­tiven v skoraj vseh organi­zacijah (vodja gasilskega d ruš tva in moškega pevskega zbora, odbornik krajevne skupnosti, sekretar S Z D L , vo­di p ionirski s tareš inski svet itd.), čuti s temi l judmi in kraj i , živo je zainteresiran za njihov napredek in za r e š e ­vanje drobnih vsakdanjih problemov — je, skratka, mož, okrog katerega se vr t i celotno javno živl jenje v teh gorskih vasicah pod K r v a v ­cem.

Duhovnika na Sen tu r šk i go­r i nimajo, vsako nedeljo i n v praznikih prihaja m a š e v a t duhovnik iz Tunjic, zato je šola n a j p o m e m b n e j š a i n — razen gostilne v A p n u i n ne­katerih d r u š t e v ter organi­zacij, k i delajo bolj a l i manj akt ivno — skoraj edina usta­nova, kjer se redno vsak dan zbirajo otroci iz vseh oko­l iških vasi, z n j imi in preko njih pa tudi problemi l judi iz teh vasi, drobni problemi i n predvsem taki, k i so širšega pomena, k i zadevajo ob po­trebe i n interese vseh (ali skoraj vseh) l judi . Učitel j je tisti , k i naj p o s k u š a zadovo­l j i t i vse te potrebe, k i orga­n iz i ra i n vodi na j raz l ične jše aktivnosti prav z namenom, da zodovoljujejo potrebe po kulturnem i n d r u ž a b n e m živ-

se ni izneveril tistemu, kar ljudje od njega pr ičakujejo , zalo ga imajo vsi radi, zato je stalno zaposlen in tudi za­dovoljen, saj ve, da on lahko opravi marsikaj, kar drugi ne morejo, ve. da je potre­ben tem ljudem, zato je za­dovoljen, vaščani pa so mu hvaležni .

K e r cesto že imajo, si zdaj v krajevni skupnosti skupaj z drugimi prizadeva za vodo-

• vod. Organiziral je skupno oskrbo z živili in z drugimi pot rebšč inami , kar ljudje na­kupujejo v trgovini: otroci raznosijo po vseh h išah list­ke, kamor vsak napiše , kar potrebuje iz trgovine, Jaka pa se je dogovoril v trgovini podjetja Živila Kranj v Cer­kljah, da za vse skupaj (tudi za 300.000 din naenkrat) vsa­k i h 14 dni al i po potrebi p r i ­peljejo z avtomobilom za­stonj na Sen tu r ško goro; prej so namreč hodil i vsak zase peš ali z vozom po »fasengo« v dolino. Zavzema se tudi za to, da bi pri Gr i l cu v Apnu spet odprli za te vasi žago, kajti zakon dovoljuje take i z ­jemne primere. In tako na­prej, da ne govorimo o šoli in o d ružabnem ter kultur­nem življenju, kar ima (za nekatere n i ž inske kraje v okolici mest pa zdaj že velja: je imelo) uči tel js tvo že od

-nekdaj v zakupu. Razen učitelja je v teh va­

seh najvpl ivnejš i verjetno Miha Gr i lc iz Apna, kmet i n gosti lničar i n že dolga leta vodja krajevne samouprave (prej predsednik krajevnega odbora, zdaj krajevne skup­nosti). Je to napreden kmet in napreden mož, k i se je po otvoritvi ceste takoj znašel i n odprl gostilno, že prej pa je zgradil motorno žago. V svoji gostilni predvsem skozi ne­formalne skupine spoznava splošne interese, katere po­tem preko formalnih lokal ­nih institucij (katerih član a l i celo vodja je) in preko po­znanstev ter vpl iva v dol ini , pri javnih organih, uresniču­je, zadovoljuje. Sposobnosti, znanje, vpl iv, podjetnost — po teh kriteri j ih izbira loka l ­na skupost človeka (ali ljudi), k i skrbi za njihove splošne potrebe, za tiste, k i j ih vsak posameznik zaradi takšnih al i d rugačnih razlogov sam ne more zadovoljevali. Z za­dovoljevanjem teh potreb pa tak človek zadovoliuie tudi (in včasih celo predvsem) svoje potrebe in interese, ma­terialne in duhovne, pogosto celo tudi neko notranjo po­trebo po udejstvovaniu, po aktivnosti.

Vaška lokalna skupnost je realna skupnost, skoznjo se zadovoljujejo vsem lastne splošne potrebe, k i so obenem tudi potrebe vseh vaščanov. Za slike s širšo skupnostjo in predvsem z upravnimi orga­ni, k i so nad njo. vaška skup­nost izbere olovr-ka po usta­ljenih in priznanih kriterijih} ti kr i ter i j i pa izražajo ob­enem tiidi moralne norme va ­ščanov. Do vpliva, k i ga ta­kemu človeku izkazuje lo ­kalna skupnost, pa se pride le z dobrim poznavanjem kra ­ja in ljudi in njihovih pro­blemov pa z vel ik im razu­mevanjem za te probleme.

A . Tr i le r

Kraja v zaporu V ital i janskem mestu Bo l -

zano je bilo te dni sojenje p ro t i 23-letnemu He lmutu Egerju, k i je pobegnil i z za­pora v Vipi tenu . Eger je b i l zaradi poskusa pobega obso­jen na 23 dni zapora, vendar

je na istem sojenju dobil dodatno še dve leti zapora zaradi kraje rjuhe, k i je bila last zapora i n m u je služila p r i pobegu. Pol ici ja je begun­ca pri jela, medtem ko rjuhe niso n a š l ;

V3IHA KLINAR: MESTA, C E S T E IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, C E S T E IN RAZCESTJ7

"»poslanik p r i papežu grof Palffy izjavlja, da je A v s t r i j a k r i ž a v a par exellence in za-ščitnica cerkve v boju prot i p r M i n poudarja, da papežev d ržavn i tajnik i n p a p e ž v celoti V§a avstrijske ukrepe proti S rb i j i . " \\

K a j bodo k temu r e k l i framv fe? Prav gotovo j i m bo ta izjava pognala s rd v m o ž g a n e . N ^ a n c o s l c e r e v a n š e so, k i ne more pozabiti poraza p red dobrih «1 desetletji i n k i za Nemce ne pozna drugega imena, k a k o r l f s « — svinje. Zdaj se j i m ponuja p r i l i ka , da se r e v a n ž i r a j o . | ^ e i j o že vse leto vznemir ­jajo stavke delavstva i n nemir i fcAjprebivalstva, k i bi se rado znebilo bremen, k i j i h za oborožvfeteva vlada pod vodstvom Poincareja. Zato ga po prihodu M n a v d u š e n o pozdravljajo samo nacionalisti , medtem ko ga ^teocialisti imenujejo P o i n -care — Vojna . Baje m u je to iv legov bratranec, svetovno znani matematik H e n r i P o i n c a i i ? » lanskih vo l i tvah zvedel, da jc desni republikanec Ravmontfjfe izvoljen za predsednika francoske republike. T a k r a t j e m i l izvolitev pomeni vojno.

Pcincarejevi v l ad i prav goto\vWeg!avice soc ia l i s t i čn i vo­ditelj Jaures. Njegovi mirovni sh^fcemirjajo. J a u r č s ni M i l -lerand, k i jc svojčas brez pomislo kot minister v Waldeck-

Rouscaujcvo vlado skupaj s k rvn ikom Komune Gall ifetom in po­vzroči l razkol med francoskimi socialisti. Čep rav takrat Jaures n i nasprotoval Mi l l c randu , bi mu danes prav gotovo. Tega se zavedajo šovinis t ični nacionalisti. Zato mora Jaures umreti. Nek i šovinist , po imenu V i l l a i n , ga z revolverskim strelom skozi okno neke p a r i š k e kavarne spravi s poti. In ker zaradi tega vzvalovi ogorčeno par i ško delavstvo, se vlada zboji. Mor i l ca spravijo za zapahe in napovedo proti njemu proces, k i bi se po zakonu moral konča t i s padcem mo­r i lčeve glave pod giljutino. Tako skušajo pomir i t i deset t isoče de­lavcev, k i spremljajo svojega voditelja na zdanji poti, obenem pa že pripravljajo listo »Carne t B« z imeni znanih socialist ičnih, anar­his t ičnih in pacif is t ičnih agitatorjev, k i j ih bodo zaprl i na dan sploš­ne mobilizacije. VUada upa, da bo dosegla tako imenovani d ržav­l janski mir , pomiritev notranjih pol i t ičnih bojev, d ržav l j ansko slogo. Ve , da so med socialisti še vedno M i l l c r a n d i , x k i - s e ne bodo držali sklepov zadnjih kongresov Internacionale.

Se mnogo bolj so o tem prepr ičan i v Nemčij i . Cesar V i l j e m II in njegov kancler Bethmann-Hollweg lahko r a č u n a t a na » B u r g -fr iede«. Poznate razmere v n e m š k i socialni demokraciji . Bcrnstein, Vo l lmar in L c g i n so j ima s svojim revizionizmom žd zdavnaj napra­v i l i ve l iko uslugo. Tud i Beblovega stal išča v primeru vojne z Rusijo nista pozabila. Nevarni so j ima samo levičar j i , kakor so K a r e l L i c b k -neeht, K l a r a Zc tk in in Roza Luxcnburg . Toda ti so v man j š in i . Med sto poslanci v Reicš tagu imajo samo Liebknechtov glas. Vse drugo, kar je potrebno za n a v d u š e n j e Vil jemove nacije-,za vojno, pa so stori l i v zadnjih desetletjih nektaeri pisatelji in pesniki , preže t i s pangermanizmom, filozofi in zgodovinarji. Ne samo Treitscke in za n j imi drugi teoretiki nemčkega »Drang nach Osten«, m a r v e č tudi drugi sociologi, k i so proglašal i kot odločujoč čini te l j v d ružben ih trenjih človeštva raso.

A l i ni Gumplovricz videl v sodobni družbeni filozofiji teorijo o pravni državi , zgrajeni na« osebnih pravicah enakih posameznikov,

"pa tudi socializem in njegove sanje o delavski interaniconali dve ve l ik i zablodi? A l i ni trdil , da je družbeno življenje zgrajeno na boju med narodi in rasami in ne kakor Marx na boju med družbenimi razredi. K a r je trdil Spinoza o ribah, je Gunplovricz prenesel na narode in s to svojo teorijo dokazoval, da mora Evropa preventivno napasti Rusijo.

In Evropa je v prvi vrsti Nemči ja! A l i nista celo francoska so­ciologa Vacher de Lapougc in Gobeincau dajala prednost plemeniti germanski rasi dolgoglavcev pred nizko raso širokoglavcev, kateri sta pripadala sama. Evropska družbena zgodovina temelji prav na boju med plemenito germansko raso ter nizko keltsko in latinsko raso.

Nemci niso gluhi za tak poklon svoji rasi, prav tako kakor niso gluhi za mnenje x Eduarda von Hartmanna, da je treba uniči t i Po­ljake, ali Mommsena, da je treba Cehom razbiti glavo.

Pangermanizem i n nauk o Hcrrenvolku je že pognal svoje ko­renine tudi v zavesti povprečnega Nemca. Samo Herrenvolk ima pravico do oblasti nad svetom. Moč in nasilje nad manjvrednimi narodi pa tudi njihovo iztrebljenje sta pravno in e t ično nače lo n e m š k a nadčloveka . Zato lahko ob vsaki pr i ložnost i brez sle­hernega odpora lahko poženejo n e m š k o vojsko v napadalno vojno.

Nemci so nasledniki s rednjeveškega r imsko -nemškega impe­r i ja . In ta imperij je vladal in bo mora l vladati Romanom m Slovanom, Evrop i in v končn i fazi vsemu svetu. Zato so s sarajev­sk im k a m e n č k o m sprožil i plaz svetovne vojne. Oborožen; so kaiKOT n ihče v Evropi . Mnouo bolje kakor Rusija in TrtaMt*

10 P A N O R A M A 22. JANUAR 1966 * G L A S

Čiščenje kože, obraza in vratu Koža na obrazu i n tudi

vra tu je najbolj izpostavljena, tako vremenskim nepr i l ikam, kot tudi k r i t i č n i m očem l j u ­d i . S p rav i lno nego s k u š a m o odstraniti lepotne napake i n s k o z m e t i č n i m i p r i p o m o č k i kožo p o l e p š a m o .

Vedet i moramo, da n imamo vse ž e n s k e enake kože , l ahko bi jo de l i l i v t r i vrste: mast­na koža, suha koža i n k o m b i ­nirana. Res je, da so kozme-tičarj i s svojo v e č l e t n o prakso pr iš l i do do ločen ih z a k l j u č ­kov, najbolje bo p a vsaka žena sama spoznala kaj njeni koži p r i j a i n kaj ne.

Mastno kožo umivamo z

dobro čis t i lno obrazno vodo. N c sme imet i p r e v e č a lkoho­la . Ce se umivamo z vodo, je koristno, da tudi v e č k r a t te­densko umijemo obraz z baby mi lom al i tudi aseptin mi lom. Nato obraz splaknemo z v o ­do, v katero smo k a n i l i nekaj kapl j ic l imone. Suhe k o ž e zelo slabo p r e n a š a j o vodo i n še posebno mi lo . V o d i doda­

jajte boraks, poleti 6C u m i v a j ­te s k u m a r i č n i m sokom.

Kožo l ahko č i s t i t e tudi z ras t l insk imi o l j i (olivno, man­dljevo i n s o n č n i č n o olje).

Kombin i r ano kožo p a č č i ­s t imo kombinirano. Suhe dele kože z o l j i , mastne dele z

Spanje mora biti zadostno Ljudje , k i p r e v e č delajo i n

zaradi tega premalo spijo, k m a l u začu t i j o posledice. K d o r s i ne p r i vošč i dovolj spanja, postaja vedno bol j r azdraž l j iv i n za delo nespo­soben. P r i vsakem » ta tu spa­nja« zdravje nekje šepa , p r i -enem bolj , p r i drugem manj , k a r je odvisno p a č o d tega, k a k o vel ik je pr imanjkl ja j spanja h i kako dolgo že tra­ja-

K r o n i č n o pomanjkanje spa­nja se p o k a ž e sprva v zmanj­š a n i sposobnosti za reakcije. Mišice ne reagirajo več tako

hi t ro in zanesljivo, kot b i morale. T o se p o k a ž e zlast i v pok l i c ih , k i terjajo hitre i n spretne gibe, npr . p r i delav­c ih v kov insk i s t rok i , p r i k i ­ru rg ih , urar j ih i t d . N a r a š č a ­joče pomanjkanje spanja lah­k o povzroč i motnje s luha i n t ipa in vp l iva na o b č u t e k za toploto in pr i t i sk . T u d i v id t rp i . Vel ikos t i n ob l ika se iz preminjata i n č lovek ne more več pravi lno presodi t i odalje. nost i . K o l i k o spanja potrebu­jemo. T u n i p rav i la . Nekdo ga potrebuje več, drugi manj .

R E C E P T I C V E T A C A V P R I K U H I Poraba: 3/4 k g cve tače , 3

bolj debele krompir je , juha za zalivanje, 6 d k g mas la a l i margarine, sol , žl ica moke, 1 del mleka , smetana, poper i n m u š k a t n i oreh.

Izdelava: cve t ačo razdeli­m o na cvetke, stebla zreže-m o na l is t iče, k a r je lesene­ga, prej o lup imo. K r o m p i r o lup imo in z r e ž e m o na koc­ke. Oboje operemo, s t resano v kozico, p r i l i j emo juhe i n , kikhamo do mehkega. Iz ma­š č o b e , moke in mleka p r i ­p rav imo b e š a m e l ; razen mle­k a pr i l i jemo še juhe, v kate­r i se jc kuha la cve tača . K o dobro prevre, p r i m e š a m o be­š a m e l . P r ikuho popravimo še z m u š k a t n i m orehom in z žlico kisle smetane.

J O T A Poraba: 30 dkg fižola, 60—

70 dkg kislega zelja, 1/2 k g k rompi r j a , 30 dkg prekajene-ga mesa, 6 dkg m a š č o b e , 4 dkg moke, 4 dkg č e b u l e , s t rok če sna , so l , poper i n j u š n i koncentrat .

Izdelava: Prebran, opran in čez n o č n a m o č e n fižol ku­hamo skupaj s suh im me­som. K o je oboje na p o l mehko, dodamo ha k o š č k e narezan k r o m p i r ; ta se lahko razkuha. V drugem loncu p a kuhamo kis lo zelje. N a kon ­c u vse skupaj z m e š a m o , do­damo p r e ž g a n j e , z b o l j š a m o s kocko , popopramo, dosoli-rrio, pa še zabel imo s slanino

al i zaseko. Joto lahko pr ipra­v imo tud i brez suhega mesa i n j o v tem p r i m e r u malo več zabel imo.

J A B O L Č N I H R E N Hren tanko o lup imo in na­

r ibamo (da vas ne bo pekel v oči, opravl ja jmo to delo p r i odpr tem o k n u a l i v bl iž ini toplega š t e d i l n i k a ) , posol imo, pr i l i j emo nekaj žlic nemast­ne juhe, r a z r e d č e n e g a kisa , lahko tudi nekaj v ina in ol ja . Dodamo še olupl jeno i n na­ribano kis lo j abo lko .

Nasveti Kuhanje kup l j en ih testenin

• Kupl jene testenine kuha­mo v ve l ik i ko l ič in i vrele -sla­ne vode. K e r so testenine su­he, vpijejo dost i vode i n jo zato tud i dost i potrebujejo, sicer se ne skuhajo enakomer-% no. K u h a m o pokr i te , da bol j narastejo. Kuhane odcedimo i n ob l i jemo z vodo, da n i so sluzaste. • P o v r š i n a s ladic se v peči ­c i ne ožge, če jo n a m a ž e m o z m e š a n i c o jajca i n l imoninega soka. • Be lo per i lo iz s i n t e t i č n i h vlaken včas ih po k r a j š i a l i da l j š i uporabi dob i rahlo ru­menkast aH sivkast videz.lz-gubl b leščečo bel ino. Posku­š a j m o ga zopet obe l i t i z ne-ha te r imi k e m i č n i m i b e l i l n l m l s rds tv i . N . p r . z be loni tom.

m i l o m , oz i roma s č i s t i l n imi vodicami .

Zanimiv klepet # Maria Callas, znana sopra-nistka, je snemala v Rimu Tosco. Režiser je bil Franco Zefirellis. Čeprav je Callaso-va zelo samosvoja, se je vendar morala strogo poko­riti režiserjevim zahtevam. Med snemanjem se ni smela zrediti in tako je le sanjala o napolitanskih špagetih, u-živala pa sadje in jabolčni rii. # Cary Grant bo šel s svo­jo novo ženo, ki je kar za 34 let mlajša od njega, na po­ročno potovanje. »Vsekakor me bodo spremljali pisec snemalne knjige Sol Saks in režiser Charles Walter,« je pripovedoval svojim prijate­ljem. »Nameravata snemati moj naslednji film »Privatni detektiv« in me zato vseskozi potrebujeta. 9 Sedemletni sin Caterine Valente je takole pripovedo­val svojim sošolcem v inter­natu v T.ugano o načrtih svo­je matere: »Po gostovanju pri televiziji v New Yorku bo bo odšla mama na Cape Ken-nedv. kajti od tu bo odletela Z dvema astronavtoma na mesec*

A l i boste ob iska l i plesno prireditev? V t e m n i obleki bost prav gotovo elegantni. Ce bo ovra tn ik i z s v i l e n i h naborkov a l i obleka p o š i t a z l e s k e t a j o č i m i k a m e n č k i , boste » r a v pot™-,' i m e l i obleko v s t i lu * 8 ° l ° v ^

r POL ZA ŠALO POL ZARES Z OBISKA PRI MALČI CENCELJ

V restavraciji »Pošta« Z d o l g o č a s e n o sem sedel

za mizo i n p i l č r n o kavo . K e r je b i lo v res tavraci j i precej p rometa , v z a č e t k u n isem sl iša l k l i cev i n p o z i ­vov od m i z : »Malči, p r i sed i malo! B o m o eno r ek l i !«

K o se je s i m p a t i č n a i n vedno dobro r a z p o l o ž e n a Malč i Cencel j p r i b l i ž a l a m o j i m i z i , sem j o v p r a š a l , k o l i k o je stara. — Nerada povem. Na j bo. Dvakra t po petnajst let — se je zasmejala i n že se je smejala p r i d rug i m i z i .

— Malči — sem se zgle­doval po osta l ih gostih — če h o č e t e b i t i š e m l a j š a l ahko r e č e t e t r ik ra t po deset.

— To pa ne. Dvakra t po petnajst. Petnajst let n a m ­r e č že de lam v gostinstvu.

Sosed m i je dejal , da se Malči znajde v vsakem po­loža ju . Sve tova l m i je, naj j i pos tavim nenavadno v p r a ­š a n j e . Takoj se bo znaš la , j e r eke l .

— Malč i , nekaj ne r azu ­mem. Zakaj je na semafor­j u nar isana m o š k a i n ne ž e n s k a oseba. P a pravi jo , da ste ž e n s k e enal |opravne!

— So že vede l i ka j de la­jo. T o so pametno nared i l i . N e samo zaradi tega, k e r b i ž e n s k a na semaforju z a ­

radi svoje zunanjosti pre­v e č mot i l a koncentracijo šofer jev , m a r v e č tudi , ke r b i potem na vseh semafor­j i h vsak mesec gorela cel teden r d e č a l u č .

— D v a l i t r a belega — je zagodel m o ž a k i z drugega kota, gostje o k o l i moje m i ­ze p a so se glasno zasme-j a l i .

K o je postregla gosta, je p r i sedla.

— Ce že v i mene s p r a š u ­jete, pa naj vas še jaz ne­kaj v p r a š a m . Povejte m i zakaj je i m e l Napoleon be­lega konja?

P r e m i š l j e v a l sem i n pre­m i š l j e v a l . T o mora b i t i gotovo posebni »vic« . V e r ­jetno bo povedala zopet kaj » m a s t n e g a « !

— Ze v i d i m , da v a m ne gre — je zelo resno deja la — Ze lo preprosto. Imel ga je vendar zato, da ga je j aha l . N i s e m se še zavedel o d p r e s e n e č e n j a , k o se je ž e v r n i l a k m i z L — Povejte m i , p r o s i m , ka ­ko pr iprav i te znane t r ž i š k e b r ž o l e — sem postal malo r e s n e j š i .

Takoj je b i la p r ip rav l jena odgovor i t i .

— Ze lo preprosto. P r v i pogoj je, da ujamemo dob­

rega k o š t r u n a . D r u g i , d a najdemo dobro k u h a r i c o , k i j i h zna p r i p r a v i t i i n t r e t j i , d a najdemo l j u d i , k i j i h rad i jedo — se je z a s m e j a l a — Venda r m o r a m p o v e d a t i ,

. da so vseeno sve tovno znane.

— A l i imate v e d n o t a k o oster j e z ik?

— K a k o r kdo vzame . V e ­ste, moje besede l j u d j e ka j r ad i spremene. S a m o p o s l u ­ša j t e . Dvanajs t nas j e o d š l o s k o m b i j e m n a i z l e t p o d S torž ič . D o p o l p o t i smo pr i š l i , potem p a j e p r i č e l o drseti . N i š lo ne napre j i n ne nazaj. Z lez la s e m i z avto­m o b i l a i n ga p o r i v a l a n a ­zaj, d a b i p r i š l i vsaj domov. Ime la sem l e p n a m e n . A ka j , k o sem j i h v p r a š a l a , če kaj ču t i jo , k a k o j i h po­r i v a m , so v s i p l a n i l i v smeh. T u d i v i se smejete! L e na kaj mi s l i t e? K a r ža l m i je b i l o , k o sem zapušča l pr i je tno v z d u š j e v res tavraci j i . O b odhodu me je Malč i povab i l a , da naj se og las im š e kda j . D e j a l a je, da bo še ka j z a n i m i v e g a povedala . M o r d a se bom res

"še oglas i l , saj ne bom ed i ­n i , k i b i ga p r i v a b i l humor p o š t a r s k e M a l č i .

P . Č o l n a r

J

lomrii uei i i

Preteklo soboto so se na Lancovem zbrali učenci štirinajstih gorenjskih osnovnih šol. Na svoji prireditvi so proslavili spomin na boje, ki so se nekoč bili na pobočjih Jelovice.

Ko sem prišel na Lancovo, so bil' že vsi zbrani. Le tanka snežna odeja je pokrivala terene, na katerih se bo čez nekaj trenutkov pričelo največje letošnje srečanje gorenjskih pio­nirjev na smučeh. Na startu sem zagledal vrsto tekmovalk. Nekatera imena sem že poznal, saj so že večkrat tekmovale. Bilo pa jih je izredno veliko. Kar 37 mladih tekačic se je javilo štarterju. To je še posebno veliko, če pomislimo, da na nekaterih članskih tek­movanjih nastopi le majhna skupina tekmovalk.

Med tekmovalkami je bila tudi Nikica Terzič lz osnov­ne šole Bohinjska Bistrica. Povedala mi je, da je ž e »stara« smučarka. Pravi, da smuča že sedmo leto. Tudi uspehe je že dosegla. Bila je druga na slovenskem pio­nirskem prvenstvu v Gorjah.

»3, 4, 3, 2, 1, smuk,« je spuščal štarter tekmovalke na 1 km dolgo progo. Pred nastopom so imele »tremo«. Kako je tudi ne bi imele, saj je šlo za čast njihove šole?

Najboljša izmed vseh je b i ­la Darinka Podlipnik iz Bo­hinjske Bistrice. Za 25 se­kund je prehitela drugouvr-ščeno Zvonko Janša z Bleda. Tudi ona je dosegla že lepe uspehe:

»Bila sem tretja na medna, rodnem tekmovanju v Bohi­nju. Prvo mesto sem osvo­jila na slovenskem pionir­skem prvenstvu. Sedem let je že minilo, odkar sem sto­pila na smuči,« je pripove­dovala.

»Sem še premajhna, č e z ne­kaj let pa me boste videli med njimi.«

K o je bi lo k o n č a n o tekmo­vanje pionirk , smo nestrp­no p r i čakova l i rezultate. Po navadi objavljajo časopis i le rezultate na jbo l j š ih treh, ker pa vemo, da vas zanimajo tudi ostali , j i h bomo objavil i malo več.

P I O N I R K E — tek na 1 km: 1. Darinka Podlipnik (Boh. Bistrica) 5:07.0, 2. Zvonka Janša (Bled) 5:32.9, 3. Nikica Terzič (Boh. Bistrica) 5:33.2, 4. Dragica š m i t (Mojstrana) 5:43.6, 5. R . ž e m v a (Gorje) 5:45.7, 6. Mojca Stoje (Gorje) 5:49.2, 7. Slavica Puc (Gorje) 5:57.3, 8. Minka Zupan (Bled) 6:02.7, 9. Slavka šo lar (Lip-nica) 6:02.9, 10. Marica Le-ban (Boh. Bistrica) 6:07.0

Prav gotovo ste zapazi l i , da sta imel i glavno besedo osnovni šoli iz Bohinjske B i ­strice in G o r i j . T u d i ekipna uvrst i tev je prinesila tema š o l a m a na jveč uspeha.

P I O N I R K E — Ekipno: 1. Bohinjska Bistrica 10:40.2, 2. Gorje 11:34.9, 3. Bled 11:35.6 4. Mojstrana 12:41.9, 5. Lipnica 13:38.9, 6. »A. T. Linhart« Radovljica 14:47.7, 7. »Lucij an Seljak« Kranj 15:16.5, 8. »France Prešeren« Kranj 17:13.3, 9. Koroška Be­la 17:55,5, 10. »Tone Čufar« Jesenice 18:18.7.

P i o n i r j i so tekmovali na 2 k m dolgi progi . Izmed 48 tekmovalcev smo izbra l i B l a ­ža Ce l ika i n ga p o v p r a š a l i o njegovih dosedanjih uspe­h ih .

»Sem član športnega dru­štva Partizan Bohinj. Nasto­pam že pet let, moja največ­ja uspeha pa sta dve prvi mesti, ki sem ju osvojil na Lancovem.«

Prav tako, kot p r i pionir­kah , sem tud i tu zapazil naj­r az l i čne j šo op remo tekmo­valcev. Neka te r i so t ek l i s t e k a š k i m i , drugi pa z a lpski­m i s m u č m i . Prav gotovo so b i l i »tekači« na b o l j š e m . M a l o nas je tud i mot i lo , da pion i r j i niso b i l i razdeljeni v starostne skupine.

Ob istrani je stal 6-letni Bo r i s L u k a n k i je b i l kar vesel, da še ne hodi v šolo, ke r b i mora l d r u g a č e tekmo­vat i z dvakrat več j imi »dol-gini«. Dejal je, da j i m komaj v id i do vrha.

P I O N I R J I — tek ea 2 k m : I. Mato š l m n i c (Gorje)

8:46.2, 2. Blaž Čelik (Bohinj­ska Bistrica) 8:52.7, 3. Franc šparovec (S. ž . Kranj) 9:14.9, 4. Franc Rozman (Boh. Bi­strica) 9:39.2, 5. Zvonko Na­past (Lipnica) 9:45.5, 6. Mi­lan Novak (A. T. L . Radov­ljica) 9:46.0, 7. Franci Bol-čina (Gorje) 9:51.7, 8. Janez Podlipnik (Boh. Bistrica) 9:56.5, 9. Tomaž Jankovič (Bled) 9:58.3, 10. Marjan Fon (Bled) 10:12.0.

Razporeditev p rv ih treh ekip je b i la ista kot p r i pio­n i rkah . Kaže , da so Bohin jc i res nepremagljivi v tekih.

PIONIRJI — Ekipno: 1. Bohinjska Bistrica 18:31.9, 2. Gorje 18:37.9, 3. Bled 20:10.3, 4. Lipnica 20:23.7, 5. »A. T. Linhart« Radovljica 20:32.1, 6. Mojstrana 21:18.3, 7. »Si­mon Jenko« Kranj 22:02.1, 8. »France Prešeren« Kranj 25:083, 9. »Stane Žagar« Kranj 25:52.3, 10. Koroška Be­la 26:48.6.

Organizatorji so rešil i tek­movanja v skokih v zadnjem trenutku. K e r n i b i lo dovolj snega, je mora l n a š znani »stari« skakalec R u d i Finž-gar zadnji dan p r ip rav i t i no. vo skakalnico, k i je imela se­veda več pomanjk l j ivos t i , vseeno pa m u je uspelo, da je omogoči l nastop 53 'ska­kalcem iz 14 šol .

SKOKI — Pionirji: L Franc Peterman (Gorje) 199,5 (13,5, 13,5), 2. Andrej Cuznar (Kr.gora) 198,0 (13, 13) 3. Pavel Jakopič (Gorje) 191,5 (12, 13), 4. Primož Finžgar (A. T. L. Radovljica) 187,0 (11,5, 13), 5. Stanko Hlebanja (Mojstrana) 185,0 (11,5, 12), 6. Jože Kapušin (S. J. Kranj) 178,5 (12, 12), 7. Franc Me­sec (L. S. Kranj) 171 (11,5 12,5), 8. Klemen Kobal (L. S. Kranj) 169,5 (10,5, 12,5), 9. Žane Benedičič (Lipnica) 168 (11, 12), 10. Blaž Finžgar (A. T. L. Radovljica) 166 (9,5, 11), II. Alojz Sagadin (S. ž . Kranj) 165 (11,5, 11,5).

Poiska l i smo devetletnega Blaža F inžga r j a i n ga vpra­šal i , če upa da bo tud i on t ako dober skakalec kot je b i l njegov oče .

»Rad bi bil. Poleg skokov se bavim tudi z nogometom in plavanjem. Skoki so mi naj l jubši in bom poizkusil iti po očetovih stopinjah.«

Padcev je b i l o vel iko. To p a prav n i č n i mot i lo juna­š k i h skakalcev. Na jveč pre­glavic j i m je delalo to, da je tekmovanje snemal tudi televizi jski snemalec.

M e d š o l a m i je osvoj i la p rvo mesto osnovna šola iz G o r i j .

SKOKI — Ekipno: 1. Gorje 391, 2. »A.T.Linhart« Radov­ljica 353, 3. Kranjska gora 349. 4. »Lucijan Seljak« Kranj 340,5, 5. »Simon Jenko« Kranj 338,5, 6. Mojstrana 329,5, 7. »Stane Žagar« Kranj 325, 8. L i p n i c a 319. 9. »Prežihov Vo-ranc-. Jesenice 304,5, 10. Ži­

rovnica 300, 11. »France Pre­šeren« Kran j 299,5, 12. Bo­hinjska Bis t r i ca 261, 13. K o ­r o š k a Bela 221, in 14. Prede sije 208 točk.

Sneg je naletaval, ko so zadnji pionirji, ki so se še zadržali na pobočjih Jelovice, vzeli svoje smu­či in se odpravili proti

domu. še enkrat so po* gledali na terene, kjer so vse dopoldne vodili ogor­čene boje in se poslovili z upanjem, da se bodo prihodnje leto zopet sre­čali.

Tekst — Peter Čolnar Foto — Franc Perdan

N A M E S T O O B I Č A J N E Š T E V I L K E »GLASU P I O N I R J E V « S E DANES PRESELIMO NA L A N C O V O , K J E R J E B I L O P R E ­T E K L O SOBOTO V E L I K O Š O L S K O T E K M O V A N J E V OKVIRU PROSLAV »PO P O T E H P A R T I Z A N S K E J E L O V I C E « S števi lko 33 je startala kasnejša zmagovalka Darinka Pod l ip ­nik (Boh. Bistrica). Poleg nje opazujejo pionirji drzne skoke, ki so se večkrat končal i tako kot se vidi na spodnji s l i k i . Blaž Finžgar (št . 13) je »zvozil« brez padca. Spodaj pa s i lahko ogledate zmagovalno ekipo pri pionirkah — os;.*; aa šola Bohinjska Bistrica.

12 S P O R T 22. J A N U A R 1966 * GLA$ N

Z OBČNEGA ZBORA KOŠARKARSKEGA KLUBA TRIGLAV

Prepolovljene dotacije Zakaj ženska košarka ni med prioritetnimi športi? — Odstopili

iz zvezne lige, ker »nihče ni pokazal razumevanja« V torek b i b i l o b č n i zbor k ran j sk ih k o š a r k a r j e v p a č t a k š e n , ko t je vsak o b č n i zbor. Poroč i l a , lenobno pretegovanje č l a n o v , več a l i manj vsi l jena razprava. V t e m s t i lu se je zače lo , do­k l e r niso začel i razpravl ja t i o p roblemih , k i niso v č a s t kranj ­skemu š p o r t u .

K o š a r k a r s k i k lub je ed in i v K r a n j u , k i je pokazal v preteklem letu tako v e l i k napredek. Pravi jo , da so špo r tn i k l u b i dot irani po de­l u . V letu 1964 je dobil k l u b 1.885.000 d in dotacij , v l a n ­skem pa le 1.033.098. Torej je b i l a dotacija skoraj prepolov­l jena! Zakaj je bi lo tako, n i znal n ihče povedati.

N a j v e č so govor i l i o odsto­p u ž e n s k e ekipe iz zvezne k o š a r k a r s k e l ige. T a novica je pred dnevi presenetila K r a n j . N a o b č n e m zboru so s t a r š i k o š a r k a r i c p ros i l i za pojasnilo, kako je do tega pr i š lo . Odloč i tev je pojasni l nj ihov trener Bogo Debevc.

V zače tku je bilo vse polno obljub. K o se je poleglo prvo n a v d u š e n j e i n ko so funkcio­narj i ostalih klubov i z r a č u ­nal i , da bodo šli t i nastopi pač na r a č u n t is t ih, k i niso pokazal i t a k š n e g a napredka, so se p r iče le š i r i t i govorice o tem, da k o š a r k a r i c e »za na­stope še niso zre le« . K o š a r ­kar j i so se pozanimal i za oceno strokovnjakov. V s i , na čelu z nov im zveznim trener­jem D e m š a r j e m , so zagotav­

l j a l i , da je ekipa od l ična . V s i so b i l i n a v d u š e n i nad ekipo, le k ran j sk i špo r tn i de lavci ne.

Na jveč j a h iba ekipe je v tem, da ima premalo ig ra lk . Razen tega so š t i r i ig ra lke pred maturo i n tako ne b i mogle nastopati na vseh tek­mah. K o š a r k a r j i so b i l i v dogovoru z nekater imi k l u b i ,

i k i so j i m ob l jub i l i p o m o č . j Vse to pa je bi lo vezano na

denar. K l u b ga n ima n i t i to­l i ko , da b i l ahko najel telo­vadnico. V s i po izkus i so se zak l juč i l i le s trepljanjem po ramenih i n z obl jubami. De ­narja ni bilo. Spreje l i so prio­r i te tn i v rs tn i red š p o r t o v v K r a n j u , med ka t e r imi pa n i k o š a r k e . @ Zarad i tega je b i l odbor 9 k luba pr is i l jen , da je na-® povedal odstop iz l ige i n 0 zaradi tega verjetno ne 0 bomo v ide l i v K r a n j u tek-# mo van j zvezne l ige!

V p r a š a n j e je , s k a t e r i m ci l jem bodo v bodoče tekmo­vale kranjske igra lke? Ce j i m bo šlo vse po s reč i , bodo lahko p r i š l e naslednje leto k v e č j e m u v i s t i po loža j , v

V KRANJU IN OKOLICI

Skakalne šole T u d i letos bo s m u č a r s k i

k lub Tr ig lav v K r a n j u skup­no s komisi jo za s m u č a n j e pr i O b Z T K organiz i ra l smu­č a r s k e skakalne šole med z i m s k i m i p o č i t n i c a m i . Vse šole v r az l i čn ih k ra j ih se bodo začele V P O N E D E L J E K , 24. J A N U A R J A i n bodo trajale do v k l j u č n o torka, 1. febru­arja. Po k o n č a n i šoli pa bodo i m e l i v s i t eča jn ik i pregledno tekmo i n na jbo l j š e bodo vk l juč i l i v nadaljevalno šolo . V s i p ioni r j i , k i se zanimajo za skoke i n imajo vsaj na­vadne alpske s m u č i se lahko vp i še jo na posameznih kra­j i h p r i vadi te l j ih posameznih šol .

Skakalne šole bodo v K r a ­nju i n oko l i c i na naslednjih mest ih :

• D R U L O V K A : vsak dan ob 10. u r i dopoldne (vaditelj Janez Gorjahe);

• I L O V K A : vsak dan od 15. ure dalje (Tine V r t a č n i k ) ;

• B E S N I C A : vsak dan od 15. ure dalje ( C i r i l E r ž e n ) ;

O N A K L O : dopoldne ob 10. u r i (Ivo Konc) , popoldne ob 13. u r i (Peter K r i ž a j ) ;

• O L Š E V E K : vsak dan ob 15. u r i (Podjet i n B u č a n ) ;

$ T O R K L J A : vsak dan ob 15. ur i (Gust l Jakopin) ;

• B A U H E N K : (Gorenja Sava) ob 10. u r i dopoldne (Dejan Š ink) , ob 15. u r i po­poldne (Janez Gro«).

Smučarji najbolj aktivni Preteklo nedeljo je b i l v

dvorani prosvetnega doma v Trbojah redni le tn i o b č n i zbor t a m k a j š n j e g a T V D P a r ­t izan. V d r u š t v u so najbolj delavne nogometna, s m u č a r ­ska i n n a m i z n o t e n i š k a sekc i ­ja . S m u č a r j i , predvsem s k a ­k a l c i , vsako leto p r ip r av i jo na svo j ih skaka ln icah vrs to

tekmovanj, saj je ta š p o r t v tem k ra ju izredno pr i l jub l j en .

N a zboru so n a predlog ne­ka ter ih č l anov us tanovi l i tud i š a h o v s k o sekcijo, k i bo v bodoče delovala v o k v i r u d r u š t v a . Č lan ice so predlagale naj b i za ak t ivno sodelovanje ž e n s k d r u š t v o goj i lo tudi š p o r t e kot je odbojka i n podobno.

katerem so sedaj!? Ce se res ne da n i č e s a r spremeniti , b i bi lo morda pravilneje, da se v bodoče trudijo, da ne osvo­j i jo prvega mesta, da b i tako omogoč i l e k a k š n i d rugi slo­vensk i ek ip i plasma med naj ­bol j še . A l i pa morda le še l ahko pr is luhnemo osamlje­nu diskutantu, k i je dejal , da še n i vse prepozno?

D e l a l i b i k r i v i c o m o š k i ek ip i , če ne b i omeni l i , da so tudi oni dosegli v pre tek l i sezoni lep uspeh, saj so v drugi* l i g i osvoj i l i prvo mesto i n se ponovno p las i ra l i v prvo. © Ob vseh teh i n tudi d r u -O firih » n e n a v a d n i h « dogod­ek k i l i v kranjskem š p o r t u 9 nas le zanima, kaj delajo f$ Š D Tr ig lav , O b č i n s k a zve-© za za telesno kul turo , © Svet za telesno ku l tu ro 9 p r i obč insk i s k u p š č i n i ? £ Menda ne č aka jo drug na H drugega!? Zelo b i b i l i ve -<f) sel i , če bi lahko v kra t -© kem poroča l i o konkre tn i 9 akc i j i , k i so jo na red i l i ! 0 Sedaj tega ne moremo.

P . Č o l n a r

Šolanje strokovnih kadrov Vsako leto beležimo podatke o pomanjkanju strokovne^

kadra v športnih kolektivih. Različne športne zveze so pok kušale na najrazličnejše načine reševati te probleme. Vrstfe so se tečaji in seminarji. Ob vsakem takem poizkusu je biU veliko tečajnikov, položaj pa se ni in ni popravil.

Vzrokov za neuspeh teh akcij je čilo več. Glavni v z j m pa je bil, kaže v tem, ker bi morali pošiljati klubi £ večdnevne seminarje svoje redke aktivne delavce in bi ji£ tako zamrlo delo. Zaradi tega so pošiljali nekatere tekm<} valce, ki pa so vzeli tak seminar le kot zaslužene brezplači) počitnice, saj se jih je le malo kasneje vključilo v re£ no delo. ™

šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani je začel z&t Z novo, dopisno obliko šolanja. Na ta način tečajniki'!? bodo ovirani niti v svojem rednem niti v športnem delČ Da bodo klubi prijavili res le tiste, od katerih bodo tirni kasneje korist, zagotavlja precej visoka vpisnina (od 15 Oči, do 30.000 starih dinarjev). ™

25. februarja se bo pričelo šolanje za trenerje atletika plavanja, smučanja, gimnastike, košarke, odbojke, namizn* ga tenisa, kegljanja in streljanja, za prednjake za delo** mladino in odraslimi, za organizatorje rekreacije in učUeld smučanja in plavanja. \

Pogoj za vpis za trenerje, organizatorje rekreacije t » a<\, telje je, da so starejši od 18 let, prednjaki pa od 16. l a t * leno je, da imajo končano osemletno šolo in da so aktiv^ delali v športnih organizacijah. Prijavnimi za trenerje, pre* njake in učitelje smučanja je 25.000 din, za organizator^ rekreacije 35.0u0, za učitelje plavanja pa 15.000 starih £ narjev. ' \

Center namerava kasneje, ko bo dovolj prijav, organHro

šolanje se za trenerje tenisa, težke atletike, sabljanja drs1

nja-kotalkanja. Po uspešnem šolanju bodo prejeli tečajnn ustrezne nazive, ki jih bosta podelila Visoka šola za tcles^ kulturo in Šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani *

Kljub sorazmerno visoki vpisnini je za to obliko šolam precejšnje zanimanje. Opozarjamo vse športne orr>ani~acfh da sprejemajo prijave Občinske zveze za telesno kulti'" do 20. februarja.

P. Čolnar

mucarska sezona v ftamitikti Nova smučarska proga na pobočju Špice in Starega gradu

v Kamniku Po nekaj le tnem p r e m o m v zadnj ih l e t ih je s m u č a r s k i š p o r t v K a m n i k u ponovno zaživel . S m u č a n j e postaja n a j m n o ž i č n e j -ši š p o r t v k a m n i š k i o b č i n i . V zadnj ih dveh le t ih se je udele­ži lo s m u č a r s k i h t eča j ev preko 300 m l a d i h s m u č a r j e v . T u d i uspehi ob t ak i m n o ž i č n o s t i n isc izos ta l i . P i o n i r j i so se uvr­s t i l i m e d n a j b o l j š e v S loven i j i . T a k o je osvoj i l K r o p i v š e k drugo mesto na r e p u b l i š k e m prvenstvu v s k o k i h , Ma l i j eva pa je dosegla enak uspel ' p r i p i o n i r k a h v veles la lomu.

H i t r i kva l i t e tn i razvoj n a ­rekuje š p o r t n i m delavcem tudi vzgojo lastnega s t rokov­nega kadra . K l u b i m a sedaj š t i r i s m u č a r s k e uč i t e l j e i n šest vaditel jev, k i imajo na j ­

več zashig za tako hiter raz­mah tega š p o r t a .

Š t ev i ln i b ivš i ak t i vn i s m u ­čar j i pa se l e t ežko od loča jo , da bi p revze l i funkcije v svojem k l u b u . P r ed le t i je

DANES IN JUTRI

Taborniški pohod N a Bledu že če tr to leto zapored prirejajo zanimivo šport­

no prireditev mladih tabornikov »Po stezah partizanske Jelo­vice«. Ta špor tna manifestacija ima tudi vzgoji pomen, saj pomaga oživljati tradicije in vrednote i z naše revolucije.

Zanimanje za b le j sk i pohod taborn ikov je p r e c e j š n j e , saj se ga vsako leto u d e l e ž i ve l iko t ekmova ln ih ek ip iz vse Slo­venije. Organiza tor j i p r i č a k u j e j o , «da bo letos nastopi lo na pohodu nad 100 t aborn ikov . Tekmovanje se bo p r i č e l o v so­boto z zabavno p r i r ed i tv i jo i n se bo nadaljevalo t ud i v ne­del jo.

T e k m o v a l n a proga bo dotga k a k i h 16 k i lomet rov . Udele­ženc i bodo m o r a l i pokaza t i poleg spretnost i i n vzdrž l j ivos t i t ud i znanje iz narodnoosvobodi lne borbe d o m a č e g a k ra ja , na­dalje bodo med pot jo s t re l ja l i , odgovar ja l i na v p r a š a n j a o gorsk i r e š e v a l n i s lužb i , o p r v i p o m o č i i n drugem. Znanje bodo p re i zkus i l i na vmesn ih postajah, k jer j i h bodo i z p r a š a l e po­sebne komis i je . Tekmovanje bodo i zved l i za p r idobi tev druge t a b o r n i š k e zvezde.

b i lo s m u č a n j e posebno bano v kamnišk ih - fe fe lS^ kar pa se v zadn jem č a s u da t rd i t i . T r a d i c i o n a l n a tej!'* m o van j a med podje t j i so b|S zelo popularna i n prav oJ* solnost teh p r i r e d i t e v se moCs

no o b č u t i . A M e d t e m k o i m a j o skakal

i n t ekač i p r i m e r n e ob jek^ pa a lpsk i s m u č a r j i k l j u b vi* l i k i p l an in i n i m a j o p o g o j i za vadbo. S m u č i š č a n a V e h V p lan ,n i so ure jena tako , ^ s e d e ž n i c a za razvo j kva l iav* nega s m u č a n j a n i m a prav v

veljave. K a ž e . da bodo prol^ leni reš i l i z izgradnjo smj/ carske proge s Starega gr^s

du, k i bo primerno urejet^ za m n o ž i č n o in tekmoval^ s m u č a n j e . Po t eka l a bo ^ poboč ju Spice in Starega gr\ du, dolga bo 1800 m in kN

imela 300 m v i š i n s k e razlik^ Proga bo pomembna tudi k razvoj s m u č a n j a v okolici tudi za Ljubljano in Kraa? N a j v e č uspehov, d a se b o l :

ta davna s m u č a r j e v

žeij u r e s n i č i l a k a m n i š k i h s m u č a r j e v inv predsednik k l u b a Rostan. # T u d i v l e t o š n j e m letu 4) meravajo organizirati sm^ # carske tečaje , za katere L # izredno zanimanje. Smt # carji upajo, da jim bo«L # pr i skoč i l e na p o m o č fwk # ostale organizacije, A klub ne bi zmogel s,u # vseh s troškov tečaja.

-sm -

Še tri lažje prometne nesreče 9 V torek ob 17.15 u r i je

T O l ševku pred h i šo št . 15 zarad i slabo sp lužene ceste vozn ika osebnega avtomobi­l a Opel R e k o r d 373-08 Ivana K e p i c a zaneslo s ces t i šča v obcestno kamni to š k a r p o , k i se je p r i r r ečn ju podr la na osebni avtomobi l . ""Materialna

š k o d a znaša p r ib l i žno 2.000 novih dinarjev, telesnih po­š k o d b n i bi lo .

9 V sredo (19. januarja) ob 13.15. u r i je voznik tovor­nega avtomobila K R 16-85 Franc Rebolj vozi l z Jesenic prot i K r a n j u . N a Posavcu, pred h i šo št . 15, kjer je cesta

Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospo­darstvo, komisija za razpis natečaja razpisuje

J A V N I N A T E Č A J za oddajo mestnega zemljišča v uporabo za gradnjo garaž

1. Predme,; n a t e č a j i je zeml j i šče v U l i c i Moša Pijade v K r a n j u , na parcelah š t . 930/5, 930/11, 930/12 in 930/15 k. o. K r a n j , p o v r š i n a je cca 709 m 2 .

2. Opisano zeml j i šče je predvideno za gradnjo garaž po pogo j ih k i j i h do loča t a lokaci j ska dokumentacija i n o d l o č b a o ožji l okac i j i ter z u p o š t e v a n j e m pogojev neposrednih sosedov. Za eno g a r a ž o je predvideno cca 15 m 2 zazidane p o v r š i n e in 10,5 m 2 proste povr­š ine , skupaj 25,5 m 2 zeml j i šča za eno ga ražo .

3. V i š i n a o d š k o d n i n e za mestno zeml j i šče (po 27. čl. O d l o k a o urejanju mestnega zeml j i šča) znaša 2 nova d inar ja oz. 200 star ih dinarjev za 1 m 2 zeml j i šča .

4. V a r š č i n a z n a š a 50 novih dinarjev oz. 5.000 starih di­narjev, p l a č a t i jo je treba na ž i ro r a č u n Sklada za komunalne in negospodarske investicije obč ine Kran j š t . 515-652-12.

5. Z a č e t n i prispevek k s t r o š k o m za urejeno mestno zeml j i šče z n a š a 24,80 novih dinarjev oz. 2480 star ih dinarjev za 1 m 1 urejenega zeml j i šča .

6. N a n a t e č a j u lahko sodelujejo d r u ž b e n o pravne osebe i n o b č a n i .

7. Ostal i razpism pogoj ' i n graf ični podatki na t eča j a so na vpogled na Podjetju za stanovanjsko in komu­nalno gospodarstvo K r a n j , Cesta J L A 6 /V v dneh od 24. do v k l j u č n o 28. januarja 1966 od 10.—12. ure i n 26. j anuar ja 1966 od 14.—16. ure.

Podjetje za stanovanjsko i n komunalno gospodarstvo

K r a n j K o m i s i j a za razpre n a t e č a j a

zelo o z k a se je s rečava! ž voznikom avtobusa L J 337-84. Zav i ra l je, ker pa m u zavore niso v redu delovale je zape­l ja l s ceste v drvarnico pred omenjeno h i šo . P r i nesreč i n i b i l n ihče ranjen, material­na š k o d a pa z n a š a 100 novih dinarjev.

® V vasi Luže je v če t r t ek ob 8.15 u r i voznik dostavne­ga avtomobila C E 101-30 M i ­ha K e r n pripel jal iz stranske ceste na cesto I I I . reda in p r i tem m o č n o izsil jeval prednost pred osebnim av­tomobi lom, k i ga je vozi l Franc Sluga iz Cerkel j . Zara­d i t r čen ja je na osebnem av­tomobi lu za p r ib l i žno 600 no­v ih dinarjev š k o d e .

Trčenje na Jesenicah

0 V sredo je p r i š l o na Je-<$ senicah do hu j šega t rče -• nja med k o m b i j e m reg. e š t . L J 408-48, k i ga je vo-• z i l po P r e š e r n o v i cesti od • Hote la P o š t e p r o t i nad-• vozu čez že lezniško progo • po levi s trani ceste Leo-• po ld K a r l i n , šofer v Že-• lezarni i n osebnim avto-• m o b i l o m znamke Fiat • 1300 L J 259-48, vozn ik Ja-O nez P u š k i č , doma iz Jese-© nic , k i je pr ipe l ja l pravil-• no po desni s trani ceste. • K e r je voznik kombi j a vo-• z i l po levi s t rani je p r i š l o 9 do karambola . P r i nes reč i • n i b i l n i h č e ranjen, mate-• r ia lna š k o d a pa znaša • p r ib l i žno 6.000 novih d i -

• narjev.

V če t r t ek ob 16.40. u r i se je na cesti I I . reda v Kran ju , ško f j e loška cesta, pripeti la hu j š a prometna nesreča . Vozn ik avtobusa K R 41-21 Ja­nez Zupane iz škof je Loke je vozil po škof je loški cesti iz K r a n j a pro t i fekofji L o k i , iz nasprotne smeri pa je pr i ­peljal voznik tovornega av­

tomobila L J 396-28 K a r e l Klemenč ič . K e r sta vozila v nepregledni ovinek z nepri­merno hitrostjo i n po sredi ceste sta se čelno zaletela. P r i nes reč i n i b i l n ihče ran­jen, na obeh vozi l ih pa je za p r ib l i žno 12.000 novih dinar­jev materialne škode .

Z a h v a l a Ob težki izgubi našega dragega oče ta

MIHAELA KOLENCA upokojenca iz Kran ja

se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, znancem, so­stanovalcem bloka Gradnikova 3, d r u ž b e n o po l i t i čn im organizacijam Zlato polje za izkazano p o m o č , darovane vence in cvetje, sočus tvovan je z nami , izraze sožal ja i n spremstva na njegovi zadnji pot i . Isrkcna hvala pev­skemu zboru d r u š t v a upokojencev in tov. T r a m p u ž u za poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Dolencu, sobne­m u zdravniku in s t r ežnemu osebju Internega oddelka I n š t i t u t a Golnik za nege v času njegove bolezni.

V s e m in vsakomur, k i so nam na k a k r š e n ko l i nač in pomagali, še enkrat iskrena zahvala.

Žalujoči Kolenčevi K r a n j , Brežice, Vojsko. 20.1.1^66

O s m r t n i c a S p o r o č a m o ža los tno vest vsem sorodnikom, prija­

teljem in znancem, da nas je v 59. letu starosti, po dal jš i bolezni zapustil n a š l jubljeni mož , ata, brat, bra­tranec in stric

FRANC PRETNAR upokojenec in mizarsk i mojster

N a njegovi zadnji pot i ga bomo spremil i v nedeljo. 23. januarja 1966 ob 14.30 u r i popoldan izpred h i še žalo­sti na pokopa l i š če v Podbrezjah.

Žalujoči : žena Francka , sin Franci , se-str-. Ivana por. Perč , Jožefa por. Ra­kove, A n a por. Perko z d ruž inami , d r u ž i n a Rus Z D A , bratranci, ses t r ične , vnuk i ter ostalo sorodstvo

Podbrczje, Podnart. Ljubl jana, K r a n j , I l l inois , dne 21. I. 1966

K I N O K r a n j » C E N T E R « 22. j anuar ja amer. ba rvn i

V V f i l m M O Č N E J Š I OD S L A ­V E ob 16., 18. i n 20. u r i , pre­m i e r a amer. barv. f i lma RO-B I N H O O D ob 22. u r i

23 j anuar ja amer. barv. f i l m R O B I N H O O D ob 13. u r i , amer . barv. V V f i lm M O Č N E J Š I O D S L A V E ob 15., 17. i n 19. u r i , premiera amer . barv. CS f i l m a R I O C O N C H O S ob 21. u r i

24 j anuar ja amer. ba rvn i C S f i l m R I O C O N C H O S ob 16., 18. i n 20. u r i

25. j anuar j a amer. barvni C S f i l m R I O C O N C H O S ob 16., IS. in 20. u r i

26. j anuar ja amer. ba rvn i C S f i l m R I O C O N C H O S ob 16., 18. i n 20. Tari

27 januar ja amer. barvni f i l m R O B I N H O O D ob 16., 18. in 20. u r i

K r a n j » S T O R ž I č « 22 i anua r i a amer. barvni

C S f i l m O N A I N N J E N I M O Ž J E ob 18. i n 20.. amer.

barv. f i lm R O B I N H O O D ob 22.30

23. januarja amer. barvni C S f i l m O N A I N N J E N I M O Ž J E ob 14., 16. i n 20. u r i , i ta l . f i lm Z A P E L J A N A I N ZA­P U Š Č E N A ob 18. u r i

26. januarja amer. f i lm N E ­N A V A D E N SLUČAJ D R . K I L -D A R A ob 16., 18. in 20. u r i

27. januarja amer. f i lm N E ­N A V A D E N SLUČAJ D R . K I L -D A R A ob 16., 18. in 18. u r i

St razišče »SVOBODA« 23. januarja amer. barvni

V V f i l m M O Č N E J Š I OD S L A ­V E ob 16. in 20. u r i , amer. barv. C S f i lm O N A I N N J E ­N I M O Ž J E ob 18. u r i

* Cerklje »KRVAVEC« 22. januarja amer. ba rvn i

C S f i lm A P R I L S K A L J U B E ­Z E N ob 19. ur i

23. januarja i ta l . barvni CS f i lm N O R M A N I ob 15. in 17. u r i , amer. barv. C S f i lm A P R I L S K A L J U B E Z E N ob 19. u r i

K r o p a 22. januarja i ta l . barv. C S

f i l m S I G F R I D ob 20. u r i 23. januarja i ta l . barv. C S

f i lm S I G F R I D ob 15. u r i , amer. barv. C S f i lm D V A T E D N A V D R U G E M M E S T U ob 17. i n 19.30

Naklo 22. januarja premiera ame­

r i škega barvnesa C S f i lma C O N C H O S ob 20. u r i

Jesenice »RADIO« 22. do 23. januarja amer.

f i l m G L A S N O Š E P E T A N J E 24. januarja angl. CS f i lm

B I L O J I H J E S E D E M 25. do 26. januarja franc.

V V f i lm N E V A R N E Z V E Z E 27. do 28. januarja a m e r i š k i

barvni f i lm H A T A R I Jesenice »PLAVŽ« 22. do 23. januarja franc.

V V f i lm N E V A R N E Z V E Z E 24. d o 25. januarja franc.

f i lm N E V A R N E Z V E Z E 26. januarja angl. barv. W

fi lm U S O D N A C I G A N K A 27. do 28. januarja rusk i

barv. f i lm K J E J E A H M E D

Ži rovnica 22. ianuar ia rusk i barvni

f i lm Z V E Z D A N A L E D U 23. januarja i tal j . f i lm UČI­

T E L J IZ V I G O V A N E 26. januarja amer. f i lm

G L A S N O Š E P E T A N J E Dovje — Mojstrana 22. januarja i tal i janski

f i lm U Č I T E L J IZ V I G O V A ­N E

23. januarja rusk i barvni f i lm Z V E Z D A N A L E D U

27. januarja amer. f i lm G L A S N O Š E P E T A N J E

K o r o š k a Be la 22 'januarja ruski barvni

f i lm K J E J E A H M E D 23. januarja franc. barvni

CS f i lm V I T E Z P A R D A I L -' L A N

26. januarja * franc. W f i lm N E V A R N E Z V E Z E

K r a n j s k a gora 22. januarja franc. barvni

CS f i lm V I T E Z P A R D A I L -L A N

23. januarja ruski ba rvn i f i lm K J E J E A H M E D

27. januarja franc. W N E V A R N E Z V E Z E

28. januarja a m e r i š k i f i kn G L A S N O Š E P E T A N J E

Dupl ica-Kamnik 22. januarja amer. barvni

CS f i kn F L A N D R I J S K I P L E S ob 19. u r i

23. januarja amer. barvni C S f i lm F L A N D R I J S K I P E S ob 15., 17. in 19. u r i

26. januarja sovjet, kome­dija B I L J E T A K Š E N F A N T ob 19. u r i

27. januarja sovjet, kome­dija B I L J E T A K Š E N F A N T ob 18. u r i

Sovodenj 22. januarja japonski f i lm

S A N J U R O 23. januarja japonski f i l m

S A N J U R O

GLEDALIŠČE V K R A N J U

N E D E L J A — 23. januarja Ob 10. u r i U R A P R A V L J I C ,

ob 16. u r i Ju rč i č : D E S E T I B R A T za I Z V E N

T O R E K , 25. januarja ob 19. u r i A l b e r : K D O S E B O J I

I V I R G I N I J E W O O L F za I Z ­V E N , gostuje S N G — Drama iz Ljubl jane

OGLASI — O B J A V B 22. JANUAR 1965 * GLAS

Ugodno prodam 35 W oja­čeva ln ik , z garancijo. Naslov v oglasnem oddelku. 268

Prodam eno leto starega b ika . T e n e t i š e 13, G o l n i k 246

Prodam kobilo 500 kg t ežko ali zamenjam za kravo. M a ­kove, Ž i rovn ica 9 247

Prodam dobro ohranjen plug obračalnik. Š m a r t n o 28, Cerkl je 248

Prodam p raš i ča 160 kg t e ž ­kega in vprežni kultivator. Vopovl je 17, Cerkl je 249

Prodam plug obračalnik. Zalog 42, Cerkl je 250

Prodam 150 kg težkega prašiča za zakol . Sp. B r n i k 26, Cerklje — 251

Ugodno prodam novo foto zrcalno kamero flexaret, nov električni šivalni stroj Bagat, rabljeno železno peč Peter, zaščitno čelado za motor in uro štoparico. K r u l c , K r a n j , Ka juhova 28 253

Prodam kravo s teletom, semenski krompir cvetnik in korenje. — Selo 32, Ž i r o v n i ­ca 254

Prodam kobilo pramo, sta­ro 4 leta, t ežko 570 kg ali za­menjam za lažjega konja. Kupim travniško brano in osipalnik. Pok luka r Franc, Pol jš ica 13, Z g . Gorje 255

Prodam 150 kg t ežkega pra­šiča. Zalog 11, Cerkl je 256

Avto liat 750, 1961, izredno ohranjen, prodam. Oddati po­nudbe pod 45.000 k m aH na te­lefon 22-211/06 257

Prikolico novo, 170 x 120 x x 50. špor tno , zaprto, prodam. Oddat i ponudbe p o d »N d i n 2.400« 258

š o t o r Opatija za 4-6 oseb, enkrat rabljen, prodam. Od­dat i ponudbe pod »Ugodno 150« 259

Enciklopedijo splošno, ne­rabljeno, prodam. Oddati po­nudbe pod Stara cena 35.000«

260

Ugodno prodam polavto­matski pralni stroj Castor i n nekaj rezervnih delov za av­tomobile Rekord 1956. K r a n j , Levs t ikova 3, Kranj 261

Prodam 2 prašiča po 40 kg t ežka . Sajovic Jože , L u ž e 21, Š e n č u r 262

Prodam garnituro za gumi voz nosilnost 2.000 kg. Na­slov v oglasnem oddelku 263

Prodam prašiča za zakol po Izbir i . Mavč iče 59, S m l e d ­n i k 264

Prodam suhe deske 25 i n 50 mm. Naslov v oglasnem o d d e l k u ' 265

Prodam osebni avto F i a t 500 C ter dromeljne s kolesi za ma l i gumi voz. L a h o v č e 61. Cerk l je 266

Prodam 2 prašiča po 130 k g t ežka . Staretova 25, Čirče , K r a n j 267

Ugodno prodam klavirsko harmoniko 120 basov in sten­sko uro. Cerkl je 48 269

Prodam lahke sani, zaprav-I j ivčck in slamoreznico na motorni pogon. P š e n i č n a po­l i c a 6, Cerk l j e 270

Prodam več jo ko l ič ino do­br ih jabolk. V o k l o 56, Šen­č u r 271

Prodam dobro ohranjen r a ­dioaparat P h i l l i p s . Nas lov v oglasnem oddelku 272

Prodani konja starega 6 l e t Strahinj 68, N a k l o 252

Prodam dobro mlado kravo s teletom ali brez. Dvorska vas 27, Begunje 273

Prodam 2 prašiča po 60 kg t ežka . Ž a g a r Franc, Stara L o k a 51, Sk . L o k a 274

Prodam Singer šivalni stroj pogrezljiv, v K r a n j u . Nas lov v oglasnem oddelku 275

Prodam vola vajenega vseh del. Strahinj 65, N a k l o 276

Strešno opeko 1800 kom. ce­mentno, ugodno prodam. — S m l e d n i š k a 23, K r a n j 277

Ugodno prodam 15 tonsko ekscentrično stiskalnico in kompresor. Lesce 154 278

Prodam 12 p rm suhih drv. K o k r i c a 24, K r a n j 279 Prodam Fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 280

Prodam t o v a r n i š k o nov su-p e r - a v t o m a t i č m pralni stroj Rex . Naslov v oglasnem o d ­delku 281

Prodam 2 plemenska vola in prašiča za zakol . Trs tenik 5, G o l n i k 282

Prodam lepa namizna ja­bolka. Jenko Janez, Zg. Pir-n iče 37, Medvode — 303

Ugodno predam dobro ohranjeno slamoreznico na motorn i pogon in vprežno kosilnico »Derring«. L a h o v č e 13, Cerkl je — 304

Prodam suhe smrekove in borove plohe in deske. Na ­slov v oglasnem oddelku

— 305 Prodam prašiča za zakol .

Draks le r Janez, B r u l o v k a 9, K r a n j — 306

Prodam trodelne brane. Ja­nez K u r a l t , Ž a b n i c a 39

— 307 Prodam prašiča za zakol .

Srednja vas 36, Š e n č u r — 308 Prodam prašičke, Dvorje

54, Cerkl je — 309 Prodam mlado kravo s te­

letom, po i zb i r i . St rahinj 61, N a k l o — 310

Prodam mlado brejo kravo. Hafnarjeva 9, S t r až i š če , K r a n j — 3 0 1

Prodam kobilo dobro voz­nico, p r imerno tud i za pleme. Kupim vprežne grablje. Na­slov v oglasnem oddelku

— 302

Kupim novejš i voz zaprav-Ijivček na gume ali š ine, gumi v oz, vprežno kosilnico na 14 ali 16 nožev, žabjek . Dolenjska 155, Ljubljana

— 229 Kupim zazidljivo parcelo v

oko l i c i K r a n j a . Naslov v oglasnem oddelku 283

Kupim rabljeno žensko Ro-govo kolo. B a b n i k Peter, R e -t eče 46, Sk . L o k a 284

Kupim zazidljivo parcelo k je rko l i v K r a n j u a l i o k o l i ­c i . Oddat i ponudbe pod »500 m?« 285

Kupim zlato za zobe. J e -ram J o ž e , G r a d n i k o v a 11, K r a n j 286

Solidno i n hitro vam nare­d i m p o r o č n e prstane po na­roč i lu kakor tudi vsa ostala zlatarska dela. Se p r i p o r o č a Ivan Lev ičn ik , zlatar, K r a n j (delavnica se nahaja preko mostu pri hotelu Evropa) 187

S p o r o č a m , da sem odpr l v Radov l j i c i , L inha r tov trg 8, e l e k t r o m e h a n i č n o delavnico. Oprav l j am v to svrho spada­j o č a dela strokovno i n po zmern ih cenah. — R a v n i k S lavko 234

Oddam sobo dekletu. Osta-l o po dogovoru. Nas lov v

Z a h v a l a Ob težki izgubi n a š e drage mame i n ž e n e

FRANČIŠKE JEŠE, roj. Avsenik se n a j p r i s r č n e j e zahvaljujemo vsem sorodn ikom, znan­cem i n pr i ja te l jem, k i so n a m ob tej t ežk i izgubi ka­k o r k o l i pomagal i i n z n a m i sočus tvova l i . Posebno se zahvaljujemo osebju j e s e n i š k e bolnice za sk rb i n nego dr. M a r j a n u Zil iču, ko lek t ivoma Iskre O toče , e lek t rarn i Moste , . župn iku za pogrebne obr -de, vsem darovalcem vencev i n vsem. k i ste j o v tako ve l ikem š tev i lu spre­m i l i na njeni zadnj i po t i .

ža lu joč i : m o ž Valentin, hčerka Marija z družino, sinovi Zdravko, Mirko, Jože in Lojze z družinami

Zaloše , 17. januarja 1966

Z a h v a l a Ob nenadomest l j ivi i n tako nenadni izgubi n a š e

l jubljene in dobre mame, stare mame

NEŽE AŽMAN, roj. SOKLIC (Medvedove mame)

se najtopleje zahvaljujemo dr . č e r n e t u , č. č. d u h o v š č i ­n i , gasi lcem ter sosedom, vsem so rodn ikom za daro­vane vence i n cvetje za spremstvo na n jeni zadnj i p o t i vsem, k i so drago m a m o s p o š t o v a l i i n i m e l i r ad i .

Neutolaž l j ive hčerke z m o ž m i , sin z ženo ter vnučka Gabrijelček in N u š k a

H r a š e , Rakov ica , B o h i n j , L o n d o n , Toronto , dne 19. januar ja 1966

oglasnem oddelku 287 I ščem osamljeno tovarišico,

k i n i m a doma i n je pred upokoj i tv i jo , staro do 51 let, za skupno ž iv l jen je . Oddati ponudbe v p o d r u ž n i c o Glasa Jesenice pod »-Lepa j e sen«

288 Izgubila sem večjo vsoto

denarja od Za loš do Posavca. Najdi te l ja prosim naj m i pro­t i nagradi vrne. B iz j ak M a ­r i ja , Posavc 10, Podnart 289

Oddam opremljeno sobo dvema š t u d e n t o m a . V i soko 3, Š e n č u r 290

Izdelujem g u m i vozove vseh vrst. L a h A l o j z , K lane 13, Komenda 291

Za skromno sobo in kuhi­njo dam 700.000 S din na­grade ali za več jo sobo 300.000 S din v K r a n j u a l i š i rš i oko l i c i , po možnos t i od K r a n j a do L a h o v č . V s e l j i v o takoj a l i spomladi . Oddat i ponudbe pod »Soži t je« 292

Osamljen 52 let star moški želi spoznati osamljeno ž e n ­sko do 50 let staro za skup­no ž iv l jen je . Samo resne po­nudbe oddati v p o d r u ž n i c o Glasa Jesenice pod » G o r e n j ­s k a « 293

Stanovanje in hrano nudim ženski za varstvo 2 otrok. P o -izve se: Predoslje 21, K r a n j

294 Izdelujem najbol j še peči za

Centralno ogrevanje d r u ž i n ­sk ih hiš , stroje za izdelavo cementne opeke iz leša in naprave za izdelovanje mrež za ograjo. Ponudbe oddati pod »Sol iden« 295

I£čem sobo, najraje v K r a ­nju . T u d i pomagam 2-krat tedensko. Naslov v oglasnem oddelku 296

D ? D Svoboda B r i t o f vabi

k sodelovanju na javni oddA ji »Pokaži kaj znaš«

Pri jave sprejemamo v m u A. K m e t a v Britofu \ nedeljo 23. 1. od 9. do \ \ ure i n v torek 25. 1. od U do 18. ure. Prijavijo se lahk\ reci ta tor j i , pevci, vokalni k ins t rumenta ln i ansambli, m o r i s t i i t d . — 29)

Občni zbor T V D Krau) V a b i m o V a s , da se ga udeK ž i te 29. I. 1966 ob 18. uri \ d o m u v S t r a ž i š č u Z običaj n i m dnevnim redom. VV pr i j a t e l j i š p o r t a vabljeni! *

Oddam opremljeno sob eni a l i dvema ž e n s k a m a . N \ slov v oglasnem oddelku

A V T O garažo oddam v vk jem. Ljubljanska 19, Kranj

Z a h v a l a Ob t r a g i č n i izgubi na

m o ž a , o č e t a , sina, brata ttt s t r ica

JANEZA RIBNIKA^ se i skreno z a h v a l j u j e m o vse^ sorodnikom, sosedom in pri\ ja tel jem, k i so ga tako v v«\ l i k e m š t e v i l u spremili v nj<\ gov prezgodnj i grob. Posefr\ no se zahva l ju jemo č. g. župA n i k u i z K r i ž e v za sprert>\ stvo, gas i lcem za izkazan^ m u č a s t i n p e v c e m za odpeH ž a l o s t i n k e . Š e enkrat lep hvala .

Ž a l u j o č a družina Ribnikar

Duplje , 13. j a n u a r j a 1966.

O b l e t n i c a V ža los t i , k i jo č a s n i ozdrav i l , j e m i n i l o devet let

odkar se je 23. januarja 1957 v t i h i b o l e č i n i poslovila od mladega živl jenj? nadvse l jubl jena , dobra h č e r k a edinka, 22-letna

EVA DOLINŠEK medicinska sestra

K d o r je v ž iv l jen ju izgubi l ka r mu je bilo n a j d r a ž j e , ne prebol i n i k o l i : Če vs i Te pozabi jo i n zapuste, v srcu naj inem bo vedno blag spomin na Te .

Tvoja mamica in o č k a

Z a h v a l a ob prerani izgubi mojega m o ž a , o č e t a , b r a t a in strica

PETRA ZMRZLIKAR Mnogo prezgodaj je omahn i l v h l a d n i grob. Naj-

i s k r e n e j š e se zahval jujem predvsem t i s t i m , k i so mu pomagal i v n e s r e č i , predvsem gre zahvala reš i ln i po­staji K r a n j .

Nadal je se zahval jujem F e r d u N o v a k u , vsem ostalim P i r č e v i m , H a j m a n o v i m , P e t r o v č e v i m , gospodu ž u p n i k u iz Hras t j a i n os ta l im v a š č a n o m . M l i n a r j e v i m iz Pre-b a č e v e g a , V i n k u , A n i , Pe t ru , F r a n c l j u , Avtoprometu Gorenjska, F rance l ju i n M a r i c i N o v a k ter K o m u n a l ­nemu podjetju in San i t a rn i i n š p e k c i j i K r a n j .

Zahval ju jem se t ud i vsem s o r o d n i k o m , p r i j a t e l j em i n znancem, k i so m u darova l i vence i n cvetje in ga sp remi l i v p re ran i grob.

Š e enkrat vsem n a j i s k r e n e j š a hva la . ž a l u j o č i žena z otroki in ostalo sorod­stvo iz Hrastja i

RADIJSKI SPORED P o r o č i l a p o s l u š a j t e vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. i n 24. u r i ter radi jski dnevnik ob 1930 u r l . O b nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. u r i ter radi jski dnevnik ob 19.30 u r i .

S O B O T A — 22. januarja

8.05 Glasbena' matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 M l a d i glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Čet r t ure z ansamblom J o ž e t a K a m p i č a — 10.15 Iz oper i tal i janskih skladateljev — 11.00 Tur is t ič ­ni napotki za tuje goste — 11.15 N i m a š prednost i — 12.05 Iz baleta — 12.30 Kme­tijski nasveti — 12.40 Kvin te t Avsenik in Vašk i kvintet — 13.30 Pr iporočajo vam — 14.05 Pojo sopranistke ljub­l j anske opere — 14.35 Naš i pos luša lc i čes t i tajo in po­zdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v k ino — 17.35 Popevke tega tedna — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Iz naših re­l e jn ih postaj — 18.45 S knjiž­nega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe — 20.30 P o k a ž i , kaj znaš — 21.30 Or­kester ' Ray Conniff — 22.10 Odda ja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba

N E D E L J A — 23. januarja 8.05 U m e t n i š k a pripoved —

8J5 Iz so l i s t ične glasbe — 9.05 N a š i pos luša lc i čest i tajo i n pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariš i — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 71.00 Turis t ični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska r e p o r t a ž a — 12.05 Naš i po­slušalci č e s t i t a jo in pozdrav­

ljajo — II . — 13.30 Za n a š o vas — 13.45 Ansambel š t i r j e kovači in tr io Mi lana Križa­na — 14.00 Nedeljsko š p o r t n o popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 * Slavni pevci — znamenite arije — 17.30 Radi jska igra — 18.40 Iz sol is t ične glasbe — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 N a š nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Iz klavirskega c ik la —

PONEDELJEK — 24. janu­arja

8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Ot roška igra s petjem — 9.25 N a š juke box — 10.15 Iz suite »Har rv Jonas« — 10.35 N a š podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Tu­ristični napotki za tuje goste — 11.15 N i m a š prednosti — 12.05 Simfonietta — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Slovenske narodne za glas in harmoniko — 13.30 Priporo­čajo vam — 14.05 Sonata za violončelo in klavi r — 14.35 Naš i poslušalc i čes t i t a jo i n pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zborov­ske skladbe Josipa Pavčiča — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena k r i ž a n k a — 18.00 Aktualnost i doma in po svetu — 18.20 »Signali« — 18.45 Pota sodobne medicine

19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Slovenske zabavne melodije — 20.20 Reprodukci­

j a koncerta Slovenske filhar­monije — 22.10 Mozaik za­bavne glasbe — 22.50 Literar­n i nokturno — 23.05 Po svetu jazza

T O R E K — 25. januarja

8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za šolar je — 9.25 Spre­hod z ve l ik imi zabavnimi or­kestr i — 10.15 Seviljski br i­vec z n a š i m i pevci — 11.00 Tur is t ičn i napotki za tuje go­ste — 11.15 N i m a š prednosti — 12.05 Slavni v i r tuozi vam igrajo — 12.30 Kmet i j sk i nasveti — 12.40 Veseli plan-šar j i in tr io V i l i j a Pe t r i ča — 13.30 P r i p o r o č a j o vam — 14.05 Za šolar je — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncer t po željah poslušal­cev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih k r i žpo t i i h — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert mariborskega komornega zbo­ra — 21.20 Pesem godal — 21.30 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 2?.10 Nočni kon­cert — 23.05 Popevke za lah­ko noč

SREDA — 28. januarja

8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravl j ic in zgodb — 9.10 Naš i mladinski zbor i pojo — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.15 Igra pia­nis tka H i l d a Horakova — 10.45 č l o v e k i n zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Tur i s t i čn i napotk i za tuje goste — 11.15 N i m a š prednosti — 12.05 Scene iz opere »Elcktra« — 12.30 Kme­t i j sk i nasveti — 12.40 Pojeta zbora iz Trs ta — 13.30 Pr i ­

poroča jo vam — 14.05 Za šo­larje — 14.35 Naši poslušalci čest i ta jo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert amer iškega simfoničnega orkestra —16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Ju­bile j i v tem letu — 18.00 Aktualnosti doma in po sve­tu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Orglice in orkester — 20.10 Orfej-opera — 22.10 Popevke se vrstijo — 22.50 Li terarai nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester R T V Ljubljana

Č E T R T E K — 27. januarja

8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za šolar je — 9.25 Glas­bena pravljica — 9.40 Stari in novi znanci — 10.15 Z na­šimi solisti v francoskih operah — 11.00 Tur is t ični na-1

potki za tuje goste — 11.15 N i m a š prednosti — 12.05 Pe­sem pr ičakovanja in druge skladbe — 12.30 Kmet i j sk i

nasveti — 12.40 Čez hrib in dol — 13.30 Pr iporoča jo vam — 14.05 Koncert za flavto — 14.35 »Enajs ta šola« — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 S pihalnimi godbami v r i tmu koračn ice — 15.40 Li terarni sprehod — 1$.00 Vsak dan za vas — 17.05 Tur i s t i čna odda­ja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Odskoč­

na deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 č e t r t k o v večer domač ih pesmi in na-pevov — 21.00 Večer umetni« ške besede — 22.10 Komor­na ura Igorja Stravinskega — 23.05 Plesna glasba

P E T E K — 28. januarja 8.05 Operna matineja —•

8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže — domači an­s a m b l i — 9.36 Pet minu', za novo pesmico — 10.15 Pred­stavljamo madža r skega pia­nista — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbe­na medigra — 11.00 Turis t ič­n i napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Richarda Wag-nerja — 12.30 Kmeti jski na­sveti —I 12.40 Iz narodne skrinje — 13.30 Pr iporoča jo vam — 14.05 Za šoiar ie — 14.15 Komorn i zbor R T V Ljubljana poje pesmi raznih narodov — 15.20 Napotk: za turiste - - 15.25 Zabavni inter­mezzo — 15.30 Od vas; do vasi — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični kon­cert — 18.00 Aktualnosti do­ma in po svetu — 18.20 Igra plesni orkester R T V Ljublja­na — 18.45 Kulturne diagona­le — 19.05 Glasbene razgled­nice — 20.00 Iz arhiva ooe-retnih melodij — 20.20 Tedenski zunanje-poli t ični pregled — 20.30 Portret i naš ih pevcev — 21.15 Oddaja o morju in pomorščak ih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz sodobne češke glas­bene literature

S O B O T A — 22. januarja

R T V Zagreb 14.55 Poroči la 15.00 Smuk za moške — Kitz-

biichel Intervizija .

16.10 Balet za najmlajše 16.40 Borba s snežnimi vi­

harji — reportaža R T V Beograd

17.30 Kje je, kaj je R T V Ljubljana

17.45 Spikova trgovina 18.10 Vsako soboto 18.25 T V obzornik

R T V Beograd 18.45 Mladinska igra 19.25 Ko sem bil še majhen

R T V Ljubljana . 19.40 Moda 66

R T V Beograd 20.00 T V dnevnik 20.30 Trenutki jazza

R T V Ljubljana 20.40 Kulturni film

R T V Beograd 21.10 Pri sodniku za prekrške

R T V Ljubljana 22.00 Največ ja predstava na

svetu 22.50 Zadnja poročila

N E D E L J A — 23. januarja R T V L jub l j ana

8.55 Po roč i l a 9.00, Za staro i n mlado

T E L E V I Z I J A 9.30 Kmet i j ska oddaja

Evroviz i ja 10.25 Slalom za m o š k e

R T V Zagreb 12.35 Seri jski f i lm za otroke

Evrov iz i j a 14.30 Fest ival pomladi v

Sanremu R T V Ljubl jana

15.15 Moda 66 15.30 Zgodbe za vas 16.00 Pokaži , kaj znaš 17.00 Vstajenje — roman v

nadaljevanjih R T V Zagreb

18.00 Telesport R T V Ljubl jana

19.00 S m u č a r s k a tekmovanja na Pohorju

19.54 Intermezzo R T V Beograd

20.00 T V dnevnik 20.30 Izbor popevke za pesem

evrovizi jc 1966 22.30 Zadnja poroči la

PONEDELJEK ar j a

24. janu-

R T V Beograd 17.35 Poroči la 17.40 Tečaj ang leškega jez ika 18.10 Risanke

R T V Ljubl jana 18.25 T V obzornik 18.45 Malo za vsakogar, nekaj

za vse R T V Beograd

19.15 Tedenski špor tn i pregled R T V Ljubl jana

19.40 C i k cak R T V Beograd

20.00 T V dnevnik R T V Beograd

20.30 T V drama R T V Ljubl jana

21.30 Ar i j e starih mojstrov R T V Skopje

21.45 Bakrena pa j čev ina R T V Ljubl jana

22.00 Pogovori o s lovenščini 22.15 Zadnja poroči la

TOREK — 25. januarja

18.20 18.45 19.00 19.50 20.00

21.30 21.50 22.00

R T V Ljubl jana Risanke Torkov večer Svet na zaslonu T V obzornik Celovečerni f i lm »Zračne sile« Serijski f i lm Za lahko noč Zadnja poroči la

s ur, D A ib. j a n u a r j a

R T V Ljubljana 17.35 Poroči la 17.40 T ik tak 17.55 Zakaj ne bi vr iskal i ,

peli 18.25 T V obzornik 18.45 Opera skozi stoletja 19.15 F i l m s k i pregled 19.40 T V prospekt

R T V Zagreb 19.54 Intermezzo , R T V Beograd 20.00 T V dnevnik

R T V Ljubljana 20.30 Pohujšan je v dolini

šentf lor janski — drama 22.00 Kul tu rna panorama 22.40 Zadnja poročila

ČETRTEK — 27. januarja R T V Beograd

11.00 Tečaj ang leškega jezika 17.40 Tisočkra t zakaj

R T V Ljubl jana 18.25 T V obzornik

R T V Beograd 18.45 Po Jugoslavi j i

R T V Ljubl jana 19.10 Malo zares, malo za šalo

19.40 Brez parol R T V Beograd

20.00 T V dnevnik R T V Zagreb

20.30 Mednarodna ura R T V Ljubljana

20.40 Zabavno glasbena od-/' daja

R T V Beograd 21.40 L i r i k a

R T V Ljubljana 21.50 Rezerviran čas 22.05 Koncert resne glasbe 23.05 Poročila

P E T E K — 28. januarja

R T V Zagreb 17.55 Poroči la 18.00 M a l i svet

R T V Ljubljana 18.25 T V obzornik 18.45 Ljudje med seboj 19.15 S plesom po Primorski

in Gorenjski 19.40 T V akci ja

R T V Beograd 20.00 T V dnevnik 20.30 Trenutki jazza

R T V Ljubl jana 20.40 Sprehod ekozi čas

R T V Beograd 21.10 Rezerviran čas

R T V Ljubl jana 22.00 Največja predstava na

svetu 22.50 Zadnja poroči la

22. JANUAR 1966 * GL\ — s

Svel prodira v Stisko vas Stiska vas pod Krvavcem

je še le lani dobila cestno po­vezavo z dolino. Tako je 77 tamkajšnj ih prebivalcev v 18 domači jah začuti lo prve po­trebe in ugodnosti v sodobnem svetu. Kot prvo skupno de­lo sedaj urejajo nov plug za

oranje snega, kajti vse to je na njihovih ramenih. Hkrati pa so že ugotovili, da je ce­sta omogoči la dostop veteri­narju in drugim v vas in za­prosili so za umetno oseme­njevanje krav, kar, kot pra­vijo, bo za njih ceneje in bolje.

Cerkljansko sadjarstvo V Cerkljah imajo že več let

stalna predavanja in druge vrste prosvetnih in kultur­nih prireditev. V zadnjem času se je za predavanja uveljavil torek. Vsak torek zvečer je kaj zanimivega.

Tokrat so napravili izjemo. V nedeljo, 23. januarja ob 7. uri bo v klubskih prosto-

Kranjske ulice

Nadzorni odbor turistične­ga društva Kranj je v četr­tek zvečer dolgo razpravljal in končno potrdil izdajo že dolgo pričakovanega načrta ulic mesta Kranja. Delo bo predvidoma izšlo v obliki brošure in v več jezikih še pred svetovnim hokejskim prvenstvom. Kranj ima nam­reč 140 ulic, ki pa, zlasti v novih naseljih Vodovodnega stolpa in Zlatega polja, niso znane ter delajo težave ne le turistom, tujcem in drugim obiskovalcem, marveč celo domačinom, ki dostikrat ne vedo pomagati tujemu člove­ku.

rih pogovor o sadjarstvu. Ta dejavnost je sicer na tem ob­močju postranska, vendar pa skoraj ni družine oziroma do­mačije , ki se ne bi bavila s sadjarstvom in ob tem obču­tila tudi mnoge težave . Zla­sti v zadnjih letih se ljudje hudo pritožujejo zaradi ame­riškega kaparja.

Alpinisti na vaje

Alpinisti pri planinskem društvu Kranj so lani preple­zali mnoge stene naših in tu­jih gora. Njihova dejavnost se širi in v svoje vrste so pridobili nove č lane , ki jih je že 32. Predvidevajo pa, da se bo njihov odsek letos po­večal na 50 ljubiteljev navez.

Ko so to ugotavljali na let­nem o b č n e m zboru v četrtek, so tudi sklenili, da morajo člani tega odseka tudi pozimi stalno tedensko trenirati ozi­roma sodelovati v telesnih va­jah itd., da bi se fizično ospo-sabljali za velike načrte, ki so jih postavili za le tošnje le­to. — R. C.

Upravni odbor trgovskega podjetja

»PRESKRBA TRŽIČ« razpisuje delovna mesta

POSLOVODIJ 1. poslovalnice 3 špecerija 2. poslovalnice 19 — mešano blago

P O G O J I : Za obe delovni mesti poleg s p l o š n i h po­gojev je zaže lena poslovodska šo la a l i s t rokovna izo­brazba za prodajalca v blagovnem prometu .

Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanje ni na razpolago. Ponudbe sprejema upravni odbor podjetja.

Industrija usnja, kemičnih izdelkov in plast ičnih mas

»Standard« Kranj i šče nove sodelavce za naslednja delovna mesta:

1. VARNOSTNI TEHNIK, m o š k i — strojni tehnik s 5-letno prakso

2. KLJUČAVNIČAR — KURJAČ kva l i f i c i ran

3. VRATAR Pismene ponudbe sprejema kadrovska s lužba podjetja.

Nas top s lužbe takoj a l i po dogovoru.

PROSVETNO DRUŠTVO V PREDOSLJAH

Pred občnim zborom V soboto (22. januarja) bo

imelo prosvetno d r u š t v o v Predosl jah svoj le tni o b č n i zbor. Č lan i d r u š t v a p a tudi ostal i p reb iva lc i p r i č a k u j e j o nove napotke za nadaljnje delo d r u š t v a . T o je n a m r e č zadnja le ta neko l iko bolj za­ž ive lo . Najbol j de lavna je v zadnjem č a s u d ramska sekc i ­j a , k i j e v tej sezoni t r ik ra t z uspehom nastopila z znano slovensko l judsko igro P l a v ž . Namerava pa do pomladi na-š t u d i r a t i še dve dramski de l i . P r a v tako bodo tudi vnaprej

sodelovali s t a m k a j š n j o šolo p r i skupnih p r ip ravah na p ro­slave ter druge pr i redi tve . E n a osnovnih nalog o b č n e g a

zbora bo v s e k a k o r p o ž i v i t i •lo v os ta l ih d r u š t v e n i h sekc^ jah , š a h o v s k i , t a m b u r a i k pevsk i i t d .

Cepljenje proti gripi na Jesenicah V ^železarni na Jesenicah

je že tretje cepljenje proti gripi. Obvezno je za vse čla­ne kolektiva, saj se s tem preprečujejo tudi druga vi­rusna obolenja. Cepljenja se ni treba udeležit i le mlado­letnikom, ki niso dopolnili 15 let, n o s e č n i c a m in vsem,

k i bolehajo zaradi akut% bolezni ko t so: astmatiki | j | b o l n i k i s h u j š i m i okvara^ srca . D a se bodo cepljenj l ahko u d e l e ž i l i v s i delavci & bodo o p r a v l j a l i š t i r j e zdrV n i k i vsak v svoji skupiv obratov.

— B . B .

Se je čas, da se udeležite žrebanja Poravnajte naročnino za vsaj p o l leta, p a boste sodelovali v t r a d i c i o n a l n e m

žrebanju, k i ga p r i r e j a naše uredništvo za vse naročnike. C e p l a č a t e celotno naročnino, sodelujete p r i žrebanju z d v e m a g l a s o v o m a !

P r i žrebanju l a h k o sodelujejo t u d i n o v i naročniki. Z a t o č i m p r e j naročite G l a s ! N e p o z a b i t e t u d i tole: z a vsakega novega naročnika n o v listek v b o b n u sreče!

N a s l i k i : d e l n a g r a d , k i so že p r i p r a v l j e n e za žrebanje. S k u p n o bo nagrad 100 v v r e d n o s t i p o l d r u g m i l i j o n dinarjev!

Naročajte G l a s — Naročajte G l a s — Naročajte G l a s — N a r o č a j t e Glas

O B V E S T I L O Vse cenjene p o t r o š n i k e

O B V E Š Č A M O

da bodo nastale težave v časovnem oskrbovanju potrošnikov s kruhom zaradi večjih popravil v Pekarni Kranj K e r so porav i l a proizvodnega obra ta nujna i n neod­ložl j iva ter zelo o t e ž k o č a j o n a š o redno pro izvodnjo , n a p r o š a m o vse po t rošn ike , , da eventuelne zamude upo­š t e v a j o i n z razumevanjem sprejmejo.

Pop rav i l a bodo trajala cca 1 mesec, vs led č e s a r je p r i ­č a k o v a t i n a j v e č j e t e ž a v e ob sobotah, k o so n a š e kapaci ­tete že v n o r m a l n e m stanju preobremenjene.

D e l o v n i ko l ek t i v Pekarne se bo t r u d i l , da k l j u b pred­v i d e n i m t e ž a v a m , vsakodnevno zadost i po t rebam trga s č i m m a n j š i m i č a s o v n i m i z a m u d a m i .

IN URADNI V E S T N I K G O R E N J S K E

Izdaja in tiska CP »Go­renjski t i sk« K r a n j , Koro­ška cesta 8. Naslov ured­ništva: Kranj , Cesta Sta­neta Žagarja 27 in uprave: Kranj, K o r o š k a cesta 8. Tekoč i r a č u n pr i N B v Kranju 515-1-1135. Telefoni redakcije 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročn ina letna 20 novih dinarjev (n.d.) ali 2.000 starih di­narjev (s. d.), m e s e č n o 1.70 n .d . aH 170 s. d. Cena po­sameznih š tev i lk 0.40n.d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročn ike 0.40 n. d. ali 40 s. d, za n e n a r o č n i k e 030 n. d. ali 50 s. d. beseda. Ne­plačanih oglasov ne ob­

javljamo

\