ÈASOPIS MESTNE OBÈINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti 14. julij 2017 / številka 167

Veselje in ponos sta njihov vozMestna obèina Murska Sobota je gostila vseslovensko prireditev Dobrodošli doma za Slovence, ki živijo zunaj meja matiène domovine.

Prireditev organizira vladni Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Osrednje dogajanje se je odvilo prejšnjo soboto v Rakièanu in je bilo sestavljeno iz številnih raznolikih dogodkov, od športnih, verskih, gospodarskih in kulturnih do zabavnih. Obiskovalci so se

lahko odpravili tudi na ogled Murske Sobote in obisk drugih turistiènih toèk Pomurja. Sobotno dogajanje v Rakièanu je obiskal minister za zamejce in Slovence po svetu Gorazd Žmavc, ki je poudaril, da nas ni le dva milijona, temveè skupaj s Slovenci v zamejstvu in po svetu še pol milijona veè. »V Avstra-liji, Kanadi, Ameriki, Argentini, Braziliji in po Evropi sreèujemo dobro organizirane skupine Po-murcev. Te generacije so šle v svet, da bi dajale kruh temu nerazvi-temu podroèju. In z delom in trdo voljo v svetu so uspeli.« Mursko-soboški župan Aleksander Jevšek je

poudaril, da je pomembno tudi vnukom in pravnukom naših ljudi, ki so se nekoè morali odseliti, pokazati, v kako lepi deželi so se rodili njihovi dedki in babice ter kaj lahko tu doživijo. Ponosno lahko povemo, je še poudaril, da lahko doživijo veliko, morda veliko veè, kot si sami dovolimo priznati. Pogosto nas namreè ravno zdomci opomnijo, naj bolj cenimo to izjemno lepo deželo. Da je temu res tako, je bilo èutiti tudi tokrat. V besedah, gestah in izrazih na obrazih tistih, ki so okusili do-movino svojih prednikov, tokrat še zlasti našo pokrajino. Èudovito

priložnost spoznati jih pobliže in izvedeti veè o njih smo izkoristili tudi zato, da vam predstavimo njihova razmišljanja in zgodbe. Zanimivo je poslušati , kako ohranjajo slovensko kulturo in na kaj slovenskega so še posebno ponosni. Všeè jim je bil odlièno organiziran dogodek, navdušeni so bili nad pomursko pokrajino in ljudmi. Elza Ajdukoviæ se nam je predstavila kot Ülenova iz Martjan-cev, èeprav že trideset let živi v Novem Sadu. »Ponosna sem, da je letos prireditev ravno v Prekmurju. To je moja ožja domovina. V Prekmurje pridem vsaj dvakrat

letno. Sin in hèi študirata v Lju-bljani. Želimo si namreè tudi slovenske otroke povezati z mati-èno domovino,« pravi Elza, ki še vedno odlièno govori prekmursko. Podobnih zgodb je veliko in vsaka je drugaèe zanimiva. Tiste, ki smo jih imeli priložnost spoznati mi-nuli vikend, nas zgolj še enkrat veè utrjujejo v preprièanju, da je slovenska kultura moèno vpeta v srca tistih, ki so tako ali drugaèe povezani s Slovenijo. Gotovo je pomembno sporoèilo, ki so ga odnesli s tokratnega snidenja z domovino: Doma ste zmeraj dobrodošli.

Potrdili enkratno denarno pomoè za prvošolce / stran 4

Soboški dnevi uspešno izpeljani / stran 10

Manuel Kuran: Pomurje naj bo kot srednjeevropski Tibet / stran 13

/ julij 20172

Dan krajanov v MarkišavcihPo tradiciji je bil prvi del programa ob kapeli v središèu vasi v znamenju bogoslužja. Tudi letos je vodstvo krajevne skupnosti podelilo posebno zahvalo. Iz rok predsednika Horvata in predstavnika MO Murska Sobota Draga Ružièa ga je dobila Šarlota Flisar, nekoè vpeta tudi v delo domaèega kraja, v zadnjem èasu pa zaslužna, da je s prodajo svojega travnika pri vaško-gasilskem domu omogoèila ureditev veènamenskega športnega centra z otroškimi igrali. / Geza Grabar

V Mavrici razstavili svoja delaV Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota smo si lahko nedavno ogledali slikarsko razstavo »Odsevi mavrice«. Na njej so dela razstavile èlanice in èlan Mavrice, likovne sekcije KUD Štefan Kovaè Murska Sobota. / Ksenija Glažar

Osnova vsega je varnost vsehPolicijska uprava Murska Sobota je ob dnevu slovenske policije, ki ga policisti praznujejo 27. junija, priredila posebno slovesnost. Najzaslužnejšim in jubilantom so podelili priznanja policije ter odprli zgodovinsko sobo. Najzaslužnejšim uslužbencem Policijske uprave Murska Sobota in jubilantom so podelili posebna priznanja. Odprli so tudi zgodovinsko sobo z zbirko, ki je delo nekdanjega policista Štefana Abrahama. / Ksenija Glažar

Piknik v Domu starejših RakièanTretja junijska sobota je že nekaj èasa v znamenju piknika stanovalcev, njihovih sorodnikov, prijateljev in znancev ter predstavnikov organizacij. Med drugim so bili deležni prisrènega kulturnega programa, ki ga je prispevala domska skupina Žoga band, ki je nastala v okviru delovne terapije. V drugem delu druženja je nastopila tudi dalmatinska skupina Klapa Solaris, ki je potem z nastopom razveselila še stanovalce v enoti v Murski Soboti. / Geza Grabar

V SLIKI IN BESEDI

Športno in zabavno v BakovcihV Bakovcih se je v zaèetku junija odvil zdaj že tradicionalni dan družine in športa, ki ob športnih dejavnostih povezuje razliène generacije. Letošnja gosta dogodka sta bila Peter Podlunšek in domaèinka Leila Mazouzi, državna prvakinja v judu. Otroci vrtca Krtek so aktivnosti izvajali v okviru Sonèka. Najmlajši so se zabavali na napihljivih igralih, preizkusili pa so lahko tudi svežo pridobitev – nova otroška igrala v športno-rekreacijskem centru. V dogajanje se je vkljuèilo veè domaèih društev in klubov, ki so pripravili razliène zabavne športne igre. / Ksenija Glažar

Mikkovi plakati na ogledRazstava Mikkovih plakatov v Galeriji Murska Sobota je pregled njihove dvajsetletne produkcije. Oblikovali so jih nekdanji in sedanji zaposleni: Ivor Knafelj, Janez Žlebiè, Matej Konèan, Gregor Purgaj in Maja Škrbiè, obèasno pa tudi zunanja sodelavca Èrtomir Just in Blaž Gradinski. Razstava je na ogled do 23. avgusta. / Ksenija Glažar

julij 2017 / 3

Naj prevlada zmagovalna miselnostSpoštovane obèanke, spoštovani obèani!V teh poletnih dneh Murska Sobota praznuje svoj praznik. 16. julija davnega leta 1348 je bila namreè prviè omenjena v pisnih listinah. Ta dolga zgodovina našega mesta, ki se je zlila v današnji èas in sedanje priložnosti, me polni s samozavestjo. Zdaj je èas, da temu èudovitemu prostoru sredi pomurske ravnice damo nov peèat boljše prihodnosti. To se mi zdi bistveno. Da vsi skupaj bolje ozavestimo potenciale Murske Sobote in Pomurja ter se organiziramo, da jih uresnièimo.

Podatki o gospodarstvu in zaposlenosti kažejo, da se regija dviga in da je ujela razvojni korak. V zadnjih dveh letih se je število zaposlenih poveèalo za 2500. Najveèji preboj v regiji ustvarjajo izvozno usmerjena podjetja, saj se je v letu 2016 in prvi polovici letošnjega leta izvoz poveèal kar za petnajst odstotkov. Kar tretjino dobièka v regiji ustvarjajo podjetja, ki imajo sedež v naši obèini.

To nam uspeva, ker med nami vse bolj prevladujeta podjetniška miselnost in ustvarjalna delavnost. Vsakodnevno sreèujem mnogo ljudi. Opažam, da v naših pogovorih vedno bolj prevladuje osredotoèanje na prihodnost in na priložnosti, ki jih moramo uresnièiti. Manj je tarnanja zaradi zgodovine, veè je sposobnosti in pripravljenosti na prihodnost. V vrsti izjemnih podjetij, ki pogumno uvajajo novosti in krepijo svoj tržni položaj, letos ob obèinskem prazniku podeljujemo nekaj priznanj tistim, ki jih je treba izpostaviti. Obèinsko plaketo podeljujemo družini Rajh Pintariè, ki z odliènim vodenjem družinskega podjetja Gostilno Rajh spreminja v pomembno kulinarièno ustanovo in enega vidnejših magnetov turistiènega obiska v regiji. Kot nesporno najboljša gostilna v tem delu Slovenije je na seznamu za Michelinovo zvezdico, kar bo še poveèalo njen obisk in s tem prepoznavnost Pomurja po eni kljuènih prvin, ki jih želimo predstaviti svetu: po vrhunski kulinarièni ponudbi v regiji prvovrstnih kulinariènih doživetij.

Posebno sem vesel, da bomo ob 50. obletnici zahvalno listino podelili Hotelu Diana ter Štefanu Pavlinjeku, ge-neralnemu direktorju družbe Roto, za njegov doprinos k razvoju podjetništva in obrtništva v obèini in regiji.

Vem, da je med nami še mnogo ljudi, ki zaradi nezavidljivega socialnega položaja težko delijo moj optimizem. Zato poizkušamo z obèinskimi ukrepi zagotavljati pomoè, da po najboljših moèeh ublažimo tovrstne stiske. A naj nas ne prevzame èrnogledost zaradi razoèaranj in stisk. Nasprotno. Poizkušajmo prepoznati priložnosti, da skupaj dvignemo gospodarstvo, ustvarimo nova delovna mesta in pogumno uresnièimo možnosti, ki jih imamo. To ni odvisno le od obèinskih administracij in inovativnosti podjetnikov, temveè je pravzaprav naloga nas vseh. Moja pri tem pa je, da vrata ohranjam odprta za vsakogar. Da pomagam s povezovanjem. Da mesto in regijo napolnimo z zmagovalno miselnostjo.

Vaš župan,

dr. Aleksander Jevšek

V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIÈEK

Poletje, ki si ga boste zagotovo zapomniliUredništvo

Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota pripravlja pestro poletno dogajanje, ki ga ne gre zamuditi.

Soboški dnevi so za nami in festivalsko dogajanje v Murski Soboti se nadaljuje s Soboškim poletjem in Skritim dvorišèem. Veèeri ob razliènih terminih na Trgu kulture ostajajo rezervirani za koncerte, sobotni dopoldnevi pa za najmlajše. Na dvorišèu Hranilnice prekmurskih dobrot, kjer je nekoè domovala Faflikova kavarna, boste lahko v drugi sezoni Skritega dvo-rišèa ponovno uživali v koncertih razliènih glasbenih zvrsti. Po lanskoletnih odliènih odzivih se bo prijetna družabno-glasbena poezija ob Slovenski ulici nadaljevala. Dvorišèe je mikavno in skrivnostno ter odlièno okolje za uživanje v koncertih, ki se nekoliko razlikujejo od tistih na Trgu kulture. Vse prireditve v okviru Soboškega polet-ja in Skritega dvorišèa so brezplaè-ne. Zaradi zelo obsežnega programa v tem sklopu navajamo zgolj dva izmed številnih dogodkov, ki bodo na sporedu.

Skrito dvorišèe je letošnjo sezono odprlo s koncertom izjemnega Matije Dediæa. / Foto: ZKTŠ Murska Sobota

Celoten program Soboškega poletja in Skritega dvorišèa je objavljen na spletni strani www.zkts-ms.si

Soboško poletje se je zaèelo z nastopom tolkalne skupine Murska Percussion Ensemble. / Foto: Aleš Cipot

Intimno vzdušje, ki ga nudi Skrito dvorišèe, privabi veliko obiskovalcev. / Foto: Ksenija Glažar

SOBOŠKO POLETJE / petek, 14. julij 2017, ob 21.00 / Trg kulture, Murska Sobota

Prekmurska godba Bakovci z gostoma Manco Špik in Isaacom PalmoPrekmurska godba Bakovci je dobro znan in uveljavljen orkester, ki bo prihodnje leto praznoval 90 let delovanja. Ponaša se s številnimi zlatimi plaketami z razliènih tekmovanj, sestavlja ga veè kot šestdeset èlanov vseh generacij. Gosta na tem veèeru bosta Manca Špik in Argentinec Isaac Palma, ki ga je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Glasbena ustvarjalca sta skupaj posnela uspešnico »Oba«, Isaaca pa se mnogi gotovo spomnijo tudi iz šeste sezone šova Slovenija ima talent.

SKRITO DVORIŠÈE / sobota, 15. julij 2017, ob 21.00 / TIC in Hranilnica prekmurskih dobrot, Slovenska ulica, Murska Sobota

Goran Bojèevski QuartetV skupini Goran Bojèevski Quartet so moèi združili mednarodno priznani glasbeniki z visoko glasbeno izobrazbo in svetovnimi referencami. Izvajajo zlasti glasbo sveta, vsem dobro znane skladbe (Piazzola, Mozart, Bach, makedonske ljudske), ki so se zaradi edinstvenih aranžmajev Bojèevskega znašle v etno-džezovski preobleki – tako imenovanem slogu balkan nuevo.

Ne zamudite!

/ julij 20174 MESTNI SVET

Od pomoèi za prvošolce do Celostne prometne strategije

Ksenija Glažar

Murskosoboški mestni svetniki so se sestali na 22. redni seji. Med drugim so potrdili enkratno denarno pomoè za prvošolce in sprejeli Celostno prometno strategijo.

Dr. Hugo Mauèec iz mestne uprave in mag. Sebastian Toplak z mariborske Fakultete za gradbeniš-tvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki je projekt pripravila, sta predstavila Celostno prometno strategijo Mestne obèine Murska Sobota. To je strateški dokument, ki zajema strategijo razvoja pro-meta in temelji na celostnem naèrtovanju prometa, ki prinaša dolgoroèno in strateško vizijo zagotavljanja mobilnosti. Gre za nov naèin prometnega naèrtovanja in razmišljanja, ki vodi k bolj trajnostnemu naèrtovanju prometa ter pomeni zaèetek sodobnejšega in celovitejšega naèrtovanja prometa. Cilj je izvajanje predlaganih ukre-pov, ki bodo prispevali k socialni praviènosti, okoljski sprejemljivosti in gospodarski uspešnosti. Podrob-neje jo predstavljamo v nadaljevan-ju številke. Mestni svetniki so strategijo potrdili.

Enkratna denarna pomoè za prvošolce

Na seji so mestni svetniki v združeni prvi in drugi obravnavi podprli predlog Pravilnika o enkratni denarni pomoèi za prvošolce v Mestni obèini Murska Sobota. V letošnjem letu bo mestna obèina v ta namen zagotovila 22.500 evrov sredstev, ki jih bodo porazdelili na število vpisanih prvošolcev (predvidoma 168; to so otroci, rojeni leta 2011). Letos bo ta enkratna denarna pomoè znašala 133,90 evra. Vlogo je treba oddati v roku treh mesecev od prvega šolskega dne, torej od 1. septembra. Eden izmed pogojev je, da imata vsaj eden od staršev in otrok vsaj dve leti stalno bivališèe v Mestni obèini Murska Sobota. Mestni svetniki so bili v razpravi ideji naklonjeni. Predlagatelj mestni svetnik Boštjan Berlak je opozoril na še en ukrep v tem mandatu – to je na enkratno denarno pomoè novorojencem, ki jo je v tem man-datu predlagala mestna svetnica Jasmina Opec Vöröš. »Mlade je v naši regiji težko zadržati,« je dejal Berlak, ki je opozoril tudi na nujnost delovnih mest. Mestnega svetnika doc. dr. Mitjo Slavinca veseli, da postajamo obèina, prijaz-na do znanja. Nimamo naravnih bogastev, imamo pa znanje, na katerem, kot pravi, lahko gradimo nadaljnji razvoj. Spomnil je, da obèina veliko daje tudi za štipen-dije. Predlagal je razmislek o še èem podobnem, saj pri tem ne gre za velika sredstva, je pa zato gesta toliko lepša. Župan dr. Aleksander Jevšek je opozoril, da obèina iz osemnajst milijonov vrednega proraèuna kar pet milijonov namenja za socialne transferje, kar potrjuje, da imamo socialno naravnan proraèun. Opozoril je na

velike težave v demografski sliki obèine, saj število prebivalstva drastièno upada. Za izboljšanje položaja mladih družin bo treba veliko narediti tudi z ustvarjanjem novih delovnih mest in izboljšan-jem dostopnosti stanovanj. Mestni svetnik Darko Petrijan je povedal, da bo ta pomoè nekaterim po-menila veliko, tistim, ki jim gre bolje, pa nekoliko manj, zato bi si raje prizadeval, da bi pomoèi bili deležni le tisti, ki jo potrebujejo. Meni še, da bi bila dobrodošla podobna pomoè za srednješolce, saj stroški nakupa uènih pripo-moèkov za prvi letnik že presegajo 200 evrov.

Prodaja delnic družbe Pomgrad – CP d.d.

Milena Vöröš iz mestne uprave je nato predstavila posamezni pro-gram prodaje finanènega premo-ženja v lasti Mestne obèine Murska Sobota. Gre za delnice družbe Pomgrad – CP d.d., v kateri je mestna obèina lastnik delnic v skupni ocenjeni vrednosti 239.100 evrov. Glede na majhen delež v družbi, le 5,1-odstotni delež lastniškega kapitala te družbe, mestna obèina nima vpliva na poslovno politiko in kljuène odloèitve v podjetju. V zadnjih letih na skupšèini delnièarjev ni bilo mogoèe doseèi delitve dobièka med delnièarje, kapitalska naložba tudi ne predstavlja strateške naložbe za obèino, ki bi jo bilo treba ohraniti zaradi uresnièevanja javnih intere-sov oziroma interesov obèine. Zato je bila sprejeta odloèitev o odproda-ji premoženja. Cilj je doseèi èim višjo kupnino. Mestni svetniki so z glasovanjem program potrdili.

Potrebe po nevrofizio-terapevtu in logopedu

Mag. Darja Kadiš iz mestne uprave in Bernardka Mariè, ravna-teljica Vrtca Murska Sobota, sta predstavili predlog soglasja k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Murska Sobota za šolsko leto 2017/2018, ki so ga mestni svetniki potrdili. Vrtec Murska Sobota bo na podlagi vpisa, ki je potekal marca, v prihodnjem šolskem letu za 708 otrok (od tega 149 novincev) oblikoval 44 oddelkov: petnajst oddelkov pr vega starostnega obdobja, dvajset oddelkov drugega starostnega obdobja , sedem kombiniranih oddelkov ter dva razvojna in en bolnišnièni oddelek. V primerjavi s preteklim šolskim letom se po sistemizaciji zmanjša število delovnih mest vzgojitelj s 44,5 na 43,5. Poveèa se število razvojnih oddelkov, in sicer na dva. Zaradi poveèanega števila otrok v razvojnem oddelku se poveèa število ur nevrofizioterapevta, in sicer za štiri ure tedensko. V Vrtcu Murska Sobota ugotavljajo tudi potrebo po logopedu. V logoped-sko obravnavo naj bi bilo vkljuèe-nih od 35 do 40 otrok. Mestni svetniki so potrdili tudi predlog sklepa o obraèunavanju subvencije zasebnemu vrtcu v Mestni obèini Murska Sobota za šolsko leto 2017/2018, ki ga je predstavila mag. Darja Kadiš iz mestne uprave. Staršem otrok, ki obiskujejo zasebni Waldorfski vrtec Pomurje

in imajo skupaj z otrokom stalno bivališèe na obmoèju mestne obèine, priznava enake olajšave oziroma subvencije kot otrokom, ki obiskujejo Vrtec Murska Sobota. V zasebni vrtec, ki ima prostore v Èernelavcih, je v šolskem letu 2017/2018 vpisanih osem otrok.

Plaketa za leto 2017 družini Rajh Pintariè

Mestni svetniki so podprli sklep o podelitvi priznanj Mestne obèine Murska Sobota. Plaketo za leto 2017 prejme družina Rajh Pintariè. »Pohvale zadovoljnih gostov iz domovine in tujine ter številne prestižne nagrade prispevajo k prepoznavnosti Slovenije, Pomurja in naše obèine. Generacije Rajhovih so z ohranjanjem družinske tradi-cije in poslovno odliènostjo bistve-no prispevale k ugledu naše obèi-ne,« piše v obrazložitvi. Prejemnika zahvalnih listin za leto 2017 sta Štefan Pavlinjek in Hotel Diana. Štefan Pavlinjek, lastnik in direktor holdinga Roto, s svojo podjetniško zagnanostjo in osebnim angažiran-jem v dobrobit vseh podjetnikov in obrtnikov prinaša v Mestno obèino Murska Sobota, kot piše v obrazlo-žitvi, podjetniški razvoj, delovna mesta pa ljudem omogoèajo standard in kakovost življenja. Sodelavci Hotela Diana prispevajo k razvoju turizma v obèini z izvajan-jem hotelske, gostinske in obsežne prireditvene dejavnosti. Hotel, ki letos praznuje 50 let delovanja, je med drugim nosilec tradicionalnih prireditev, kot sta Bograèiada in Festival bujte repe, ki bogatita dogajanje v našem mestu.

Novi èlani svetov zavodovPri kadrovskih zadevah je bil v

svet javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota kot predstavnik ustanovitelja ime-novan Jožef Ficko. V svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Murska Sobota je bil kot predstavnik ustanovitelja imenovan Stanislav Prelec. V svet zavoda Splošna bolnišnica Murska Sobota je bil kot predstavnik Mestne obèine Murska Sobota imenovan Miran Forjaniè. Na 15. dopisni seji, ki je potekala 26. maja, je bila za vršilko dolžnosti direktori-ce Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota imenovana Aleša Kovaè. V svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Murska Sobota sta bila kot predstavnika ustanovitelja imenovana Tadeja Bencak in Aleš Kornik.

Objavljamo vprašanja in pobude svetnikov in svetnic z 22. seje mestnega sveta Mestne obèine Murska Sobota. Odgovarjal je župan dr. Aleksander Jevšek.

Vprašanja in pobude so imeli naslednji svetniki in svetnice:

Mag. Marjan GUJT: Povedal je, da je že v prejšnjem mandatu opozarjal na varnost otrok pri preèkanju Bakovske ceste pred Osnovno šolo III Murska Sobota, toda spremenilo se ni niè. Že takrat je opozarjal, da po Bakovski cesti nekateri vozniki prehitro pripeljejo pred šolo in da se lahko hitro zgodi nesreèa. Nesreèa se je zgodila že pred kar nekaj èasa, ko je na prehodu za pešce neprevidna gospa zbila otroka. Že dvakrat v tem mandatu je opozoril na to problematiko. Druge osnovne šole imajo to podroèje urejeno, v prometnem obmoèju z nereguliranim prometom na Bakovski cesti pa je navaden prehod za pešce, zato še enkrat poziva župana in ga prosi, da to problematiko uredi, saj moramo poskrbeti za varnost otrok.

Odgovori svetniku: O preèkanja Bakovske ceste pri OŠ III je župan povedal, da si nihèe moèneje kot on ne želi, da ne bi prišlo do prometnih nesreè. Na Bakovski cesti je urejen prehod za pešce, v letošnjem letu je bil na Trstenjakovi ulici urejen tudi ploènik za otroke, ki prihajajo iz Sonène ulice. Postavljena bo hitrostna ovira in upa, da bo prepreèila nove prometne nesreèe. Mestna uprava se trudi, veliko dela je bilo treba vložiti v pridobitev parcele na Trstenjakovi ulici za ureditev ploènika, veliko podobnih ukrepov so uvedli tudi pred drugimi šolami.Boštjan BERLAK: Uvodoma se je vsem zahvalil, da so soglasno podprli Pravilnik o enkratni denarni pomoèi za prvošolce. Povedal je, da lahko v zadnjem èasu spremljamo uspehe mladinskih pogonov Nogometne šole Mura, a je za uspešno delovanje treba zagotoviti kakovostno trenersko delo in tudi ustrezne pogoje. Vendar pa je umetna trava na igrišèu (trenutno je stara trinajst oziroma še veè let) nekoliko obrabljena. Dal je pobudo, da se v predlogu rebalansa proraèuna za leto 2017 preuèijo možnosti za dodatna sredstva (društvo je kandidiralo tudi za sredstva fundacije in jih uspešno pridobilo) in se na ta naèin zagotovi razlika, potrebna za sanacijo igrišèa.

Odgovori svetniku: Pri ocenjevanju uspehov nogometne šole je župan povedal, da ni pomembna le uvrstitev v drugo ligo, temveè tudi odlièno delo z mladino, kar je še posebej spodbudno. Kot župan je podpiral delo DNŠ Mura že pod prejšnjim vodstvom in ga tudi zdaj. Obèina je lastnik infrastrukture in je že v lanskem letu bila v neposrednem stiku z vodstvom kluba, v katerem imamo tudi svojega predstavnika, skrbimo pa tudi za to, da infrastruktura omogoèa kakovostne treninge. S kar nekaj ukrepi so se pogoji za delo izboljšali. Nazadnje je mestna obèina znatno sofinancirala prenove garderob, klub je podprla tudi pri drugih rešitvah. O umetni travi so že tekli pogovori z vodstvom kluba in podpira idejo, da mestna obèina kot lastnik infrastrukture sodeluje v tem projektu prenove igrišèa z umetno travo. Župan je še povedal, da bo v septembrskem predlogu rebalansa proraèuna vkljuèen znesek za sofinanciranje prenove igrišèa z umetno travo, ki je bil dogovorjen s klubom, in da prièakuje podporo mestnega sveta. Mestni upravi je bilo že naroèeno, da zaène postopke pridobitve gradbenega dovoljenja za postavitev reflektorjev na glavnem igrišèu. Pogovarjal se je tudi z Nogometno zvezo Slovenije ter se bo skupaj z mestno upravo, klubom in sponzorji potrudil, da bodo naslednjo sezono postavljeni reflektorji, ki omogoèajo daljše obdobje treniranja in boljšo kakovost spremljanja tekem.Doc. dr. Mitja SLAVINEC: Imel je vprašanje in pobudo o murskosoboškem kopališèu. Tam je bila vèasih voda tudi ogrevana, zdaj pa žal ni, zato morajo otroci septembra na plavalne teèaje v Moravske Toplice. Povabil je k razmisleku, ali bi lahko s tako rekoè brezplaèno toplotno energijo (toploto iz geotermije nizkih temperatur) podaljšali kopalno sezono kopališèa vsaj v zaèetek šolskega leta in omogoèili te dejavnosti. O naèrtovanju sej je imel pobudo, da bi se poskušali držati èasovnega naèrta sej. Èe se plan spreminja, je treba o tem svetnike obvestiti pravoèasno zaradi lažjega usklajevanja obveznosti.

Odgovori svetniku: Glede kopališèa je župan povedal, da je voda v kopališèu ogrevana, tudi sam si je ogledal sistem ogrevanja vode, do tega trenutka je bilo v letu 2017 v prenovo kopališèa vloženih okoli 140.000,00 EUR (sanacija 33-metrskega in olimpijskega bazena ter okolice). Urejena so tudi nova igrišèa za odbojko na mivki, želja je, da bi omogoèili celoletno plavanje. Ugotavljajo, da bi bila vrednost take investicije z novim bazenom med pet in deset milijonov evrov, a tega denarja obèina nima. Rešitev je v tem, da se zimska uporaba bazena omogoèi s posebnim šotorom za zimske bazene, v tej smeri zdaj zbirajo informacije tudi skupaj s Plavalnim klubom Murska Sobota. Olimpijski bazen bo drugo leto star 50 let in temu primerna je tudi infrastruktura, v èim krajšem èasu bo treba kopališèe urediti za naslednjih 50 let. O naèrtovanju sej je župan povedal, da bi si želel, da bi bile seje naèrtovane in realizirane skladno z okvirnim letnim terminskim planom sej, vendar zaradi prilagoditve vsakokratnim zahtevam morajo ostati fleksibilni. Skupaj z mestno upravo se bo potrudil, da bodo svetniki èim prej seznanjeni s termini sej, da bodo lahko delovni èas uskladili z obveznostmi na seji.Anton ŠKRABAN: Postavil je vprašanje o krožišèu med Krogom in Tišino pri satahovskem pokopališèu. Zanimalo ga je, ali bo križišèe tam postavljeno ali ne.

Odgovor svetniku: O krožišèu je župan povedal, da se izdeluje projektna dokumentacija, izvedba tega nevarnega križišèa je predvidena za naslednje leto.Staša HORVAT: Dala je pobudo za dvigalo v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Velikokrat se dogaja, da starejši ljudje ali poškodovanci ne morejo do splošnega zdravnika v prvem nadstropju. Ker mora zdravnik pregled opraviti na hodniku ali v manjši ordinaciji v pritlièju, pacienti niso deležni najboljšega pregleda. Zanima jo, kako bi lahko obèanom omogoèili lažji dostop do zdravnika.

Odgovor svetnici: O dvigalu v Zdravstvenem domu Murska Sobota je župan povedal, da se je treba pogovoriti z vodstvom Zdravstvenega doma Murska Sobota. Nekaj pogovorov je že bilo, zbranih je tudi nekaj predlaganih rešitev, na ta problem so bili opozorjeni.Darko PETRIJAN: Imel je pobudo, ki se nanaša na prometno varnost na Tišinski cesti (most èez kanal, od zaselka Pušèa proti Murski Soboti). Kolesarska steza in pešpot sta do mostu, naprej do starega Petrola pa je pot zelo nevarna in tam veliko romskih otrok hodi na Osnovno šolo II, zato bi jo bilo treba èim prej urediti. Prosi za odgovor na vprašanje, ali se v novi prometni strategiji razmišlja tudi o tem. Dal je še pobudo glede nizkega rastja pri ekonomski šoli. Povedal je, da so ga lansko leto posekali, ker je bil ogrožen prikljuèek avtobusa na glavno cesto, niso pa terena poravnali in ga je zato zelo težko kositi. Zanima ga, èe bi se lahko obrnili na Komunalo, da bi omenjeni del poravnali. Ekonomska šola za zdaj še skrbi za košnjo, vendar s traktorjem terena ni mogoèe kositi, ker ni zravnan. Postavil je vprašanje o parkirišèu na Lendavski ulici 8. Povedal je, da se vsako leto krpajo udarne jame, vendar trajne rešitve ni. V poletnih mesecih je veliko prahu že ob majhnih hitrostih avtomobilov, ki prihajajo na parkirišèe in odhajajo z njega. Zanima ga, ali bi lahko z drugim nasutjem, ki ne povzroèa toliko prahu, trajneje rešili to težavo. Povedal je, da tam ne parkirajo samo stanovalci Lendavske 8, temveè tudi drugi, ki prihajajo v službo, saj so vsa preostala parkirišèa že zaprta s parkirnimi zapornicami. Dal je pobudo, ki je povezana s pravilnikom za osnovnošolce, saj resno razmišlja o tem, da bi ob naèrtovanju proraèuna za leto 2018 razmislili o enkratni denarni pomoèi za dijake prvih letnikov srednješolskega izobraževanja, saj bi tudi zanje bila taka pomoè dobrodošla.

Odgovori svetniku: Glede Tišinske ceste in mosta èez kanal je župan povedal, da je cesta vkljuèena v strategijo vzpostavitve novih kolesarskih poti, s katero se bo mestna obèina prijavila za sredstva trajnostnega urbanega razvoja, ta del prijavljamo skupaj z drugimi. O rastju pri Ekonomski šoli Murska Sobota je župan povedal, da bo vprašanje naslovljeno na javno podjetje Komunala Murska Sobota. Glede parkirišèa na Lendavski ulici 8 je povedal,

Na seji so mestni svetniki v združeni prvi in drugi obravnavi podprli predlog Pravilnika o enkratni denar ni pomoèi zaprvošolce v Mestni obèini Murska Sobota. V letošnjem letu bo mestna obèina v ta namen zagotovila 22.500 evrov sredstev.

julij 2017 / 5AKTUALNO / MESTNI SVET

da je to stara težava, mestna uprava pa bo preverila, ali je mogoèe uporabiti kak drug material. Na pobudo o pravilniku za srednješolce je župan odgovoril, da nima niè proti, vendar je do konca mandata odgovoren za proraèun mestne obèine, ki je že zelo obremenjen, zato se bo treba dobro pogovarjati o novih bremenih proraèuna. Povedal je, da se je udeležil skupšèine Skupnosti obèin Slovenije, na kateri je bilo predstavljeno revizijsko poroèilo Raèunskega sodišèa o glavarini in nadstandardih, ki jih obèine plaèujejo v šolah. Raèunsko sodišèe je ministrstvu naložilo, naj pripravi katalog vseh nadstandardov, ki jih bo financirala država, vse zunaj tega pa bodo morale obèine plaèevati same, èe bodo to seveda zmogle.Mag. Anton ŠTIHEC: Imel je pobudo v zvezi z gramoznico ob Bakovski ulici in zemljišèem, ki je v lasti obèine, ter èrpanjem gramoza družbe Pomgrad na teh zemljišèih. Povedal je, da so na današnji seji dobili obrazložitve, vendar niso dobili odgovora na vprašanje, ki ga je postavil že dvakrat. Zdaj ga ponavlja in še tretjiè sprašuje, ali ima družba Pomgrad koncesijo, torej ali ima dovoljenje za èrpanje gramoza na obèinskih zemljišèih v tistem delu, kjer se gramoznica širi ob Bakovski cesti. Glavno vprašanje je, ali je za zemljišèa s toèno doloèenimi parcelnimi številkami država dala koncesijo za èrpanje gramoza. Mestno upravo je zaprosil, da naj priskrbi tisti del dokumenta oziroma tisti dokument, iz katerega bo nedvoumno razvidno, za katere parcelne številke je bila morebiti dana koncesija (tiste parcelne številke, ki so v lasti mestne obèine). Navaja, da je mestna uprava v tem delu njegovo zahtevo zavrnila, ker takšnega dokumenta pri organu za dostop do informacij javnega znaèaja ni oziroma ker ne obstaja. Nadalje navaja, da mora za èrpanje gramoza država izdati akte, to pa je pomembno zato, ker se za èrpanje gramoza mora plaèevati koncesnina, ta koncesnina pa se plaèa pol državi in pol obèini. Po pogodbi se je Pomgrad zavezal, da bo pridobil vsa dovoljenja za èrpanje gramoza, zato predlaga, da se preveri, ali ima Pomgrad na zemljišèih, ki so v lasti Mestne obèine Murska Sobota, koncesijo države. Èe je nima, potem državo oškoduje za tisti delež koncesnine, ki bi ji pripadal. Dodaja pobudo, da se ugotovi, ali ima družba Pomgrad na obèinskih zemljišèih, ki so v obmoèju širitve gramoznice, koncesijo države, da lahko èrpa gramoz. Zahteva pisni odgovor. Glede javnega podjetja Komunala je postavil vprašanje o najemu delavcev pri posredniku. Zanima ga, zakaj najemajo delavce pri posredniku in ali novi direktor javnega podjetja Komunala g. Cigan to podpira. Najemanje zunanjih delavcev pri posredniku je uvedel g. Ružiè, ki je tako prakso imel tudi v podjetju Pomgrad, ko je bil tam direktor. Zanima ga, ali sedanji direktor podpira najemanje zunanjih delavcev pri posredniku. Želi pisni odgovor na vprašanje, ali tako dejanje najemanja zunanjih delavcev pri posredniku podpirata oba nadzornika, ki sta naša predstavnika v nadzornem svetu, in za finance pristojen organ ter ali se s tem strinja tudi župan. Povedal je, da plaèujemo storitve Komunale za javne službe in imamo pravico izvedeti, ali plaèujemo tudi najete delavce in zakaj. Dal je predlog, ki ga je že župan sam predstavil, in sicer glede dnevnega reda in uvrstitve toèke dnevnega reda. Poziva komisijo za statutarna in pravna vprašanja, da obravnava in sprejme sklep o tem, ali je župan dr. Jevšek kršil doloèila poslovnika mestnega sveta mestne obèine, ko ni na dnevni red današnje seje mestnega sveta uvrstil toèke dnevnega reda, za katero je mestni svet na èetrti izredni seji sprejel sklep: »Na naslednjo redno sejo mestnega sveta Mestne obèine Murska Sobota se uvrsti toèka dnevnega reda: Obravnava in sprejem nove cene za odvajanje in èišèenje odpadne vode.« Komisija naj prouèi, ali so bila kršena doloèila poslovnika, ker s sklicem 22. seje in predlogom dnevnega reda predlagatelja (torej župana) niso dobili obrazložitve, zakaj na dnevnem redu ni navedene toèke. Dal je pobudo, da se svetnikom predstavita investicija v obnovo slaèilnic na nogometnem stadionu in delež, ki ga je zagotovila Mestna obèina Murska Sobota.

Odgovori svetniku: O èrpanju gramoza družbe Pomgrad na zemljišèih, ki so v lasti obèine, je župan povedal, da je seznanjen, da je g. Štihec dokumente, ki jih je zahteval, že dobil. Nadalje je povedal, da koncesijsko pogodbo koncesionar sklene z državo in ne z obèino. Kot ga je mestna uprava seznanila z zadevo, ne vidi veè druge poti, kot da se g. Štihec obrne na inštitucije, ki jih je že sam omenil in ki so pristojne za to, da zahtevajo dokumente od tistih, ki so skrbniki dokumentov oziroma imajo te dokumente. Povedal je, da verjame svojim sodelavcem in da je preprièan, da so posli, povezani z ureditvijo kamenšnice, ki je del projekta, ki ga je potrdil mestni svet, zakoniti. Kamenšnica se ureja, ker Soboèani že dvajset oziroma veè let sanjajo, da bi tam uredili prostor za rekreacijo, na katerem se bodo lahko družili, prostor pa bo imel turistièni in gospodarski pomen. Povedal je, da zagovarja zakonitost poslov in da ne bo podpisal nobenega dokumenta, v katerega bi dvomil. Pomgrad je kot koncesionar dal zagotovila, da so posli v redu. Predlaga, da se za dokumente, ki jih zahteva, g. Štihec obrne na inštitucije, ki mu bodo odgovorile, kdo jih mora priskrbeti. Župan je povedal, da bo svetnik Štihec dobil tudi pisni odgovor. Glede najema delavcev pri posredniku je župan povedal, da je direktor javnega podjetja Komunala odgovoren nadzornemu odboru. Župan o tem nikoli ni niè slišal. Mestna uprava bo javno podjetje zaprosila za poroèilo o tem, koga, kdaj, za kakšno ceno in pri katerem posredniku so najeli, tudi nadzorniki bodo na to opozorjeni. Pripravljen bo pisni odgovor. Glede uvrstitve toèke na dnevni red seje je župan povedal, da mora komisija za statutarna in pravna vprašanja zadevo prouèiti in pripraviti odgovor. O slaèilnicah na stadionu je župan povedal, da je Mestna obèina Murska Sobota sofinancirala obnovo slaèilnic v višini 17.000,00 EUR.Renata PINTER VERTOT: Vprašala je, kako daleè je izvedba krožišèa na Lendavski ulici, »pri vagi« in pa med Lendavsko in Slovensko ulico.

Odgovor svetnici: Glede krožišèa na Lendavski ulici je župan povedal, da je krožišèe projektirano in mora biti realizirano v letošnjem letu, vendar je na državni cesti. V naslednjih dneh imajo sestanek z Direkcijo za infrastrukturo, na katerem bodo pregledali, kaj se je naredilo na tem podroèju.Lea FRIŠKIÈ: Zanima jo, kdaj se bodo zaèele izvajati investicije, ki so bile v programih mestnih èetrti za letošnje leto. Minilo je namreè pol leta in se ni še niè naredilo. Zanima jo, ali se bo dela spet zavleklo v zimo oziroma preložilo na prihodnje leto. Zahvalila se je Mileni Vöröš za korektno sodelovanje pri projektu urejanja vrtièkov na Kopališki ulici. Povedala je, da so se lansko jesen pogovarjali o rastlinjaku pri Visitor centru in se dogovorili, da ga bodo lahko uporabljali najemniki vrtov, v zameno pa bodo uredili gredice okrog Visitor centra. Takrat je dobila odgovor, da ta del spada pod zavod za kulturo in turizem ter da je to povzeta ideja in bo to najela neka gospa in poskrbela za ureditev. To ni urejeno in rastlinjak se ni uporabljal. Glede krožišèa na Lendavski ulici je povedala, da je stanje na Lendavski iz dneva v dan bolj neznosno, zanima jo, kaj se dogaja.

Odgovori svetnici: O investicijah v letošnjem letu je župan povedal, da ni korektno govoriti, da se v mestu niè ne dogaja. Mestna uprava bo pripravila seznam investicij in roke, do kdaj bodo realizirane. Glede rastlinjaka pri Visitor centru je župan povedal, da ima redne stike z društvom vrtièkarjev, ki zelo lepo urejajo vrtièke. Mestna obèina jim pomaga (klopi in WC-ji), o dodatnih površinah se je župan dogovarjal z g. Prahom. Mestna obèina ni pristala na to, da bi na površini pred Visitor centrom sadili industrijsko konopljo. O tem odloèa lastnik površine Mestna obèina Murska Sobota, ki ima za to podroèje druge naèrte.Dr. Robert CELEC: V imenu RIS Dvorec Rakièan, Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestne obèine Murska Sobota ter Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je svetnice in svetnike ter vse obèanke in obèane povabil na prireditev Dobrodošli doma. Prireditev je vsako leto nekje drugje v Sloveniji, tokrat bo v Murski Soboti, vse dejavnosti, ki jih pripravljajo v okviru prireditve, pa so brezplaène.

Repliko sta dala mag. Anton Štihec in župan dr. Aleksander Jevšek.Na vprašanja in pobude, ki so na seji ostali brez odgovorov, bodo pripravljeni pisni odgovori.

»Murska Sobota, zelena prestolnica Pomurja«

Ksenija Glažar

Mestni svetniki so na zadnji redni seji sprejeli Celostno prometno strategijo Mestne obèine Murska Sobota. S sprejetjem in izvajanjem strategije želi mestna obèina izkoristiti priložnosti in se izogniti pastem èezmerne motorizacije.

Strateški dokument so pripra-vili zunanji sodelavci Fakultete za gradbeništvo, prometno inženir-stvo in arhitekturo Univerze v M a r i b o r u v s o d e l o v a n j u s podjetjem ZEU, razvojno agencijo Sinergija ter CZR Murska Sobota. Med pripravo dokumenta je bilo izvedenih veè javnih razprav, delavnic in anket, ki so vodile k izdelavi akcijskega naèrta, ki temelji na naèelih trajnostnega razvoja . Celostna prometna strategija bo prispevala k razvoju trajnostne mobilnosti in s tem izboljšala povezanost med naselji z razliènimi prometnimi naèini, sistemsko se bo posvetila zmanj-ševanju prometnih zastojev in preusmeritvi prometnih tokov na prometne koridorje, kjer negativni uèinki prometa za ljudi in okolje niso tako moteèi. Tako se bosta izboljšali privlaènost in življenjska kakovost v osrednjih bivalnih obmoèjih obèine. Ukrepi zagotav-ljanja kakovostnejše infrastruk-ture za pešce, kolesarje in uporab-nike javnega potniškega prometa bodo prispevali k boljši prometni varnosti in èistejšemu okolju. Strategija predvideva pet kljuènih podroèij oziroma stebrov ukrep-anja: celovito promocijo pešaèenja in kolesarjenja, privlaèen javni potniški prevoz, izboljšanje moto-riziranega prometa in trajnostno naèrtovanje mobilnosti. Za vsako podroèje je oblikovan akcijski na-èrt z dejavnostmi do leta 2022.

Izboljšanje kakovosti bivanja

Z zmanjšanjem negativnih uèinkov motoriziranega prometa na ljudi in okolje ter s poveèanim deležem aktivne mobilnosti se bo izboljšala kakovost bivanja v Murski Soboti. Privlaènost mesta se bo poveèevala s preurejanjem prometnih površin, ki bodo prijaznejše pešcem, kolesarjem in uporabnikom javnega potniškega prometa. Otroci, mladostniki, starejši ter gibalno in senzorno ovirani bodo brez strahu uporab-ljali prometne površine in razpo-ložljiva prevozna sredstva. Murska Sobota bo z optimalno urejenima prometom in mobilnostjo postala zelena prestolnica Pomurja . Oživljanje mestnega središèa bo ob uvedbi prijazne cone dajalo veèji p o u d a re k o ko l j u p r i j a z n i m naèinom potovanj ter s privlaènimi javnimi prostori, trgi in ulicami ljudi privabljalo k sprehajanju, druženju in kolesarjenju. Intenziv-nost in obseg cone se bosta prilagajala željam obèanov.

Poveèati delež okolju prijaznih naèinov potovanj

Strateški cilji razvoja mobil-nosti v Mestni obèini Murska Sobota so dvigniti privlaènost ožjega mestnega središèa do leta 2022, omogoèiti kakovostno dostopnost do vseh naselij v obèini s trajnostnimi prometnimi sistemi in naèini do leta 2030, zagotoviti visoko raven prometne varnosti ter zmanjšati število prometnih nesreè in njihovih posledic do leta 2022 (iznièiti število žrtev in prepoloviti število poškodovanih v prometnih nesreèah do leta 2022), uravno-težiti potovalne navade prebivalcev v obèini do leta 2030 s poveèanjem deleža okolju prijaznih naèinov potovanj (poveèanje deleža hoje,

kolesarjenja in javnega potniškega prometa na skupaj veè kot 55 %) ter zagotoviti mobilnost ranljivih sku-pin prebivalcev, še zlasti invalidov, starejših otrok ter ekonomsko in socialno ogroženih.

Usklajevanje in prilagajanje realnim okolišèinam

Celostno prometno strategijo bo treba sproti preverjati, uskla-jevati in pri lagajati realnim okolišèinam. Dokument, ki se neposredno naslanja na Trajnos-tno urbano strategijo, je podlaga za èrpanje evropskih sredstev za projekte, ki spodbujajo okolju prijazne oblike prevoza.

Zanimiva prometna dejstva:– V letu 2015 je bilo v Mestni obèini Murska Sobota registriranih 9481

osebnih vozil. Vsak drugi prebivalec obèine ima v lasti avtomobil.

– Obseg prometa na glavnih vpadnicah se je v zadnjem obdobju nekoliko zmanjšal, na avtocesti in avtocestnih prikljuèkih pa poveèal.

– Število dnevnih migrantov, ki hodijo na delo v Mursko Soboto, je bilo v letu 2016 7563, število delovnih migrantov, ki iz Mestne obèine Murska Sobota dnevno potujejo na delo v druge kraje, je bilo v letu 2016 2380; to potrjuje status regijskega središèa.

– Najveè delovnih migrantov potuje na delo v smeri zahoda, v letu 2016 71,2 odstotka vseh delovnih migrantov iz Mestne obèine Murska Sobota.

– Najveèji delež (38 odstotkov) anketiranih najpogosteje potuje v šolo/službo/po vsakdanjih opravilih z osebnim avtomobilom, najmanj (5 odstotkov) pa z javnim prevozom.

Strateški cilji razvoja mobilnosti v Mestni obèini Murska Sobota so dvigniti privlaènost ožjega mestnega središèa do leta 2022.

Z zmanjšanjem negativnih uèinkov motoriziranega prometa na ljudi in okolje ter s poveèanim deležem aktivne mobilnosti se bo izboljšala kakovost bivanja v Murski Soboti.

/ julij 20176 AKTUALNO

»Sprièevala ne glejte le skozi ocene«Ksenija Glažar

Župan Aleksander Jevšek je slavnostno sprejel uèence, ki so zakljuèili osnovnošolsko izobraževanje in dosegali odlièen uspeh.

Posebno županovo priznanje in knjižno nagrado je letos prejelo 74 uèencev iz vseh osnovnih in srednjih šol Mestne obèine Mur-ska Sobota ter iz Glasbene šole Murska Sobota. Za kulturni program so poskrbeli dijaki Gimnazije Murska Sobota.

Uèenje za življenjeŽupan Aleksander Jevšek je 74

uèenkam in uèencem, ki so v vseh letih v šoli dosegali odlièen uspeh, èestital za uspehe in jim zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti. »Zakljuèek osnovne šole je pre lomnica , k i n i t i n i t ako preprosta, saj se je treba odloèiti, v katero smer in v kateri poklic se podajate,« jih je nagovoril župan. Povedal je še, kako zelo je pomem-bno, da ne pozabijo osnovno-šolskih let ter da stike s prijatelji in sošolci negujejo tudi v prihodnje. »Sprièevala ne glejte le skozi ocene, ampak se kdaj tudi spo-mnite, koliko lepega in koristnega za življenje ste se nauèili,« je še poudaril. Dotaknil se je še odhoda mladih v tujino, ki je v današnjih èasih že skorajda nujen. »Mladi bežijo v tujino iz radovednosti. Želijo spoznati tuje dežele in pridobiti nova znanja. Pomem-

bno se mi zdi, da se boste, ko boste to znanje pridobili, z novimi znanji in novimi izkušnjami vrnili domov,« je še dodal Jevšek. Po-hvalil in zahvalil se jim je za trud ter mladim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje. Enako sporoèilo je namenil vsem drugim, ki se slovesnosti niso udeležili in so prav tako uspešno zakljuèili šolanje. Vsem je zaželel še lepe in brezskrbne poèitnice. Letos je župan na posebni slovesnosti sprejel dvajset uèenk in uèencev O s n ov n e š o l e I , d e vet n a j s t Osnovne šole II, enajst uèencev Osnovne šole III, dva uèenca Os-novne šole IV, tri uèenke Osnovne š o l e B a kovc i t e r d evet n a j s t uèencev Glasbene šole Murska Sobota, ki so zakljuèili osnovno-š o l s ko i z o b r a ž e v a nj e i n s o dosegali odlièen uspeh.

Mestna upravaOddelek za negospodarske dejavnosti

Prehod otrok iz vrtca v šolo je veliko finanèno breme za starše, zato so svetniki Mestne obèine Murska Sobota na zadnji seji sprejeli Pravilnik o enkratni denarni pomoèi.

Tako bodo starši otrok, ki bodo zaèeli osnovno šolo obiskovati v naslednjem šolskem letu, prejeli 133,90 EUR enkratne denarne po-moèi za nakup šolskih potrebšèin.

Kdo je upravièenec?Pravico do enkratne denarne

p o m o è i l a h k o u v e l j a v l j a j o upravièenci (starši prvošolca oziroma zakoniti zastopnik), èe je prvošolec državljan Republike Slovenije ter imata vsaj eden od

staršev in prvošolec zadnji dve leti stalno bivališèe v Mestni obèini Murska Sobota. Èe starša živita loèeno, uveljavlja pravico denarne pomoèi pod pogoji iz prejšnjega stavka tisti od staršev, pri katerem otrok dejansko živi. Pravico do denarne pomoèi lahko uveljavlja tudi druga oseba, ki je zakoniti zastopnik prvošolca.

Upravièenci, ki bodo od 1. sep-tembra 2017 uveljavljali enkratno denarno pomoè, bodo na Mestni obèini Murska Sobota vložili vlogo, ki jo bodo dobili v vložišèu Mestne obèine Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota ali na spletni strani Mestne obèine Murska Sobota. Enkratna denarna pomoè se bo izplaèala na podlagi izpolnjene vloge upravièenca, ki bo vsebovala:

– ime in priimek, naslov, EMŠO, davèno številko ter številko transakcijskega raèuna upravi-èenca,

– ime in priimek ter naslov prvo-šolca.

K vlogi bodo morali upravièenci predložiti še:

– potrdilo o stalnem bivališèu za prvošolca in upravièenca ter potrdilo o skupnem gospodinj-stvu,

– dokazilo pristojnega organa o zakonitem zastopništvu (èe zakoniti zastopnik – upravièenec ni eden od staršev).

Predložiti boste morali dokazila

Upravièenci bodo v roku 30 dni od prejema popolne vloge prejeli odloèbo o dodelitvi enkratne de-narne pomoèi. Enkratna denarna pomoè se bo prejemniku izplaèala na njegov transakcijski raèun v roku 30 dni po pravnomoènosti odloèbe. Enkratna denarna pomoè se bo lahko uveljavljala od 1. septembra 2017 do 1. decembra 2017. Upravièenci bodo morali v roku 180 dni od prejema odloèbe Mestni obèini Murska Sobota predložiti dokazila (raèun ali

druge enakovredne listine ter dokazila o plaèilu, ki se glasijo na upravièenca) o nakupu šolskih potrebšèin.

Za veè informacij poklièite na 02 525 16 30 (kontaktna oseba Darja Kadiš) ali pišite na darja.kadis @murska-sobota.si.

Enkratna denarna pomoè prvošolcem

133,90 EUR enkratne denarne pomoèi bo namenjenih za nakup šolskih potrebšèin. / Foto: Kenija Glažar

Jena Koša Kušej in Ana Marija Tobias sta zakljuèili osnovnošolsko izobraževanje z odliènim uspehom tako na OŠ III kot tudi na glasbeni šoli. Obe pravita, da bosta najbolj pogrešali sošolce in tudi uèitelje.

»Najveèja nagrada za delo ni to, kar boste zanj dobili, temveè to, kar boste z njim postali,« se je glasilo sporoèilo odliènjakom. / Foto: Aleš Cipot

Jena Kološa Kušej: »To priznanje mi zelo veliko pomeni, saj mi je velika popotnica za naprej, tudi za štipendijo. Šolanje bom nadaljevala na srednji športni gimnaziji v Gradcu v Avstriji. Želim se še naprej ukvarjati s športom, vzporedno pa bom šla še na konservatorij za glasbo. Igram violino in se želim še naprej tudi glasbeno izobraževati.«

Ana Marija Tobias: »Priznanji mi veliko pomenita. Želim postati pianistka in komponistka, zato bom šolanje nadaljevala na konser vatoriju za glasbo v Mariboru. Igram klavir in že skladam.«

julij 2017 / 7AKTUALNO

Lahko kipimo od ponosaKsenija Glažar

Vrata šol so se zaprla in šolarji so že na zasluženih poèitnicah. Veliko osnovnošolcev iz naše obèine je bilo v minulem šolskem letu zelo uspešnih na državnih tekmovanjih.

Kot boste lahko prebrali v nadaljevanju, se v njih skriva velik potencial. Zdi se nam prav, da jih vse tudi poimenujemo, èeprav jih je ogromno. Hkrati vsem seveda iskreno èestitamo!

Na OŠ Bakovci odlièni judoisti

Najmanjša osnovna šola v obèini, OŠ Bakovci, ima veliko dobrih športnikov. Eva Ivaniè je na zunanjem državnem tekmovanju v lokostrelstvu v kategoriji mlajših uèenk osvojila prvo mesto. Prva je bila na podroènem tekmovanju v veleslalomu tudi Gloria Makovec. Philipp Lovenjak je na tekmovan-ju v plavanju med registriranimi tekmovalci osvojil drugo mesto. Patrik Farkaš je bil v finalnem streljanju z zraèno puško za osnovne šole drugi. Še zlasti so ponosni na Leilo Mazouzi, ki je na državnem in podroènem prven-stvu osnovnih šol v judu postala prvakinja v kategoriji do 44 kg. Na slednjem sta bila prva še Jan Špilak v kategoriji do 38 kg in Nejc Kalamar v kategoriji do 42 kg. Srebrno priznanje iz znanja matematike so prejele Živa Lukaè, Nika Horvat in Ema Lukaè. Ema je srebrno priznanje prejela še v tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni in Vesele šole.

OŠ I z najboljšo osnovnošolsko pesnico

Miha Bokan je postal državni prvak v konstruktorstvu. Veè uèencev je prejelo zlata priznanja: Enej Megliè v matematiki ter Maja Nemec in Alen Strbad v znanju angleškega jezika. Pia Zala Meden je na literarnem nateèaju Župan-èièeva frulica prejela priznanje za najboljšo osnovnošolsko pesnico. Ponosni so tudi na košarkarje. Mlajši deèki (Jaka Èurman, Re-nato Gabor, Leo Granfol, Filip Horvat, Izidor Horvat, Tim Hu-ber, Gašper Jurjevèiè, Vid Madjar, Enej Megliè, Timo Pintariè, Luka Filip Ružiè in Žan Šarkanj) so na državnem finalnem tekmovanju vzhodne divizije zasedli drugo, skupno pa peto mesto v državi. Odbojkarice so v kategoriji sta-rejših deklic (Nika Gider, Maša Babiè, Kaja Flisar Konkoliè, Vita Belec, Eva Klement, Ajda Kuhar, Gaja Kuhar, Tiara Ošlaj, Laura Meško, Zoja Vöröš, Sara Aster in Kaja Milak) bile èetrte. V odbojki na mivki so bile starejše deklice (Vita Belec, Eva Klement, Ajda Kuhar in Gaja Kuhar) pete v državi.

Uèenke OŠ II odliène v gimnastiki in akrobatiki

Na OŠ II Murska Sobota so ponosni na devetošolca Luko

Šalkoviæa, ki je dosegel veè priz-nanj na državnih tekmovanjih, med drugim zlata v znanju o sladkorni bolezni, geografiji in zgodovini. Jakob Idiè, Alja Toplak in Katja Huber so na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev zgodovine prejeli zlato priznanje. Na državnem tekmovanju v znanju iz Vesele šole sta zlati priznanji prejeli Daša in Vita Ška-rabot. Maja Èopi je v tekmovanju v gimnastiki-akrobatiki v f inalu državnega tekmovanja in v skokih na mali prožni ponjavi osvojila èetrto mesto. Ekipno so bile v kategoriji starejših deklic Maja Èopi, Zarja Pertoci, Kaja Dolgov, Julija Bednar, Ela Roš in Vida Bukviè èetrte.

Na OŠ III ponosni na modelarje

Na OŠ III so še zlasti ponosni na modelarje. Na državnem tekmo-vanju v modelarstvu so v razliènih kategorijah prva mesta dosegli David Györek, Ana Ošlaj, Enej Pintariè, Anej Serec, Timotej Söke in Liza Gaèeviè. Precej uèencev je na istem tekmovanju zasedlo odlièno drugo mesto. To so Staša Korpiè, Kai Boroviè, Lovro Rep in Lucija Cör. Lea Berke in Luka Horvat sta bila tretja, Luka celo v dveh kategorijah. Jure Kumin je na državnem tekmovanju iz šaha dosegel drugo mesto. Veè držav-nih in mednarodnih tekmovanj v šahu se je udeležil tudi Amadej Kastelic. Na državnem tekmo-vanju v strelstvu je David Toth osvojil drugo mesto, ekipno pa so bili Timotej Plahut, David Györek in Jure Soèiè tretji. Ekipno so bile gimnastièarke Doroteja Pernat, Neli Èep, Katarina Kovaèec, Klara Györek in Iva Cirkvenèiè v skokih na prožni ponjavi tretje.Èlanice dekliške košarkarske ekipe (Ana Lukaè, Mija Žekš, Maja Rengeo, Selina Györek, Lana Vidoviè, Živa Rituper, Staša Horvat, Blaža Èeh, Lea Berke, Alja Maitz, Jena Kološa Kušej, Lucija Cör in Bruna Èeh) so v kategoriji starejših deklic postale državne prvakinje!

Ni še konec ...Viki Kuhar, Aleksander Toplak

in Vitja Rodež so na državnem tekmovanju iz prometa zasedli tretja mesta. Amadej Kastelic je bil v tekmovanju iz hitrega raèunanja LEFO drugi. Vito Ferèak je prejel zlato priznanje na tekmovanju iz logiène pošasti. Na državnem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni sta zlato priznanje prejeli Ana Stanèin in Lucija Cör. Lucija je prejela zlato priznanje še na državnem tekmovanju iz zgodo-vine. Šola je posebno priznanje za humanega uèenca podelila uèenki Renati Egiæ, in sicer za spoštljiv in human odnos ter nudenje celoletne pomoèi sošolki Neji Rituper. Uèenec Timotej Plahut je prejel posebno priznanje za sodelovanje v razliènih projektih.

Na OŠ IV imajo dobre atlete

Uèenci OŠ IV Murska Sobota so tudi letos sodelovali na tradicio-nalnem mednarodnem nogomet-nem turnirju Integra Cup v

Kapfenbergu v Avstriji. Uèenca David Fartek in Marsel Šijanec sta bila del ekipe, ki je kljub moèni konkurenci osvojila zasluženo prvo mesto. Uèenci so tudi dobri tekaèi : Simon Èuriè je bil v finalnem tekmovanju v teku na 300 m drugi. Uspešni so bili na 24. regijskih igrah Specialne olim-piade Slovenije: Nija Gomboc je

bila v teku na 50 m prva, Valentina Krenos prva na 100 m, Alen Glavaè in Tina Rous na 400 m, David Obal je bil prvi v metu žogice in Tomas Toth Flisar v elementih košarke. Na finalnem tekmovanju v nogometu za osnovne šole s prilagojenim programom je bila ekipa OŠ IV Murska Sobota (Simon Èuriè, Sandi Horvat, Leon

Pozderec, Renato Drvariè, Jasmin Cener, Benjamin Baranja, Daniel Horvat in Nik Soboèan) èetrta. Veseli so še, da je Lutkovna skupina Sonèki, ki na šoli deluje pod mentorstvom Maje Vuèko, na sreèanju lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije s predstavo »Nekoè je živela bela roža« prejela srebrno plaketo.

Številni osnovnošolci iz naše obèine so v minulem šolskem letu dosegali izjemne rezultate na razliènih podroèjih.

/ julij 20178 AKTUALNO

Na Pušèi proslavili poèitniceAleksandra Grah

Ob koncu šolskega leta so se romski uèenci sreèali z murskosoboškim županom dr. Aleksandrom Jevškom in skupaj vstopili v dva meseca, polna poèitniške razigranosti.

Letos so se na Pušèi za sreèanje, na katerem so se najmlajši družili s starši in županom, odloèili prviè. Kot je povedal Rok Petje, generalni sekretar Zveze za razvoj romske manjšine – Preporod, se jim v zvezi zdi prav, da tudi na Pušèi obeležijo

V poletnih poèitnicah bodo pri Preporodu pripravili številne prostoèasne dejavnosti in delavnice za šolarje.

zakljuèek šolskega leta, saj tako ozavešèajo krajane o pomenu izobraževanja za kakovostnejši razvoj otrok. »Veseli nas, da se je dogodka udeležilo veliko število šolarjev in njihovih staršev. Prav boljša izobrazba Romov je kljuèni dejavnik, ki lahko romsko skup-nost pripelje v svetlejše èase, zato bomo tudi v prihodnje storili vse, da se bo izobrazbena struktura Romov še izboljšala,« še poudarja Petje.

V poèitnicah jim ne bo dolgèas

V poletnih poèitnicah bodo pri Preporodu pripravili številne

prostoèasne dejavnosti in delavnice za šolarje. Med drugim se bodo dotikale športa, gledališèa in umetnosti, zato bo prav vsak našel nekaj zase. Vsem razigranim šolarjem je župan dr. Aleksander Jevšek èestital in ob tem pohvalil dobro sodelovanje z vsemi mursko-soboškimi osnovnimi šolami. Hkrati je šolarjem zaupal, da se dobro spominja svojih osnovno-šolskih dni in da je zadnji dan šolskega leta bil zmeraj njegov najljubši. Obèina je vsem romskim osnovnošolcem podarila enkratni vstop na letno kopališèe in jih razveselila s slastno pico. Druženje se je nadaljevalo na napihljivih igralih.

Aleksandra Grah

V romskem naselju Pušèa so na degradiranem in pred kratkim saniranem obmoèju zasadili prvi hektar rastline miskantus.

Tam bodo s sadikami ustvarjali možnosti za dolgoroèen prispevek k razvoju novih delovnih mest za Rome. Predsednik republike Borut Pahor je ob prihodu v romsko naselje posadil lipo v Drevoredu sožitja in se nato skupaj z vašèani sprehodil po drevoredu in èez naselje do saniranega odlagališèa, kjer bodo v prihodnosti zasadili miskantus. V družbi kmetijskega ministra Dejana Židana, direktorja urada za narodnosti Stanka Baluha, župana Aleksandra Jevška in romskega svetnika Darka Ru-daša se je udeležil tudi krajše slovesnosti, na kateri so nastopili otroci vrtca Romano.

Romom olajšati iskanje zaposlitveV murskosoboški obèini si s Krajevno skupnost jo Pušèa , javnimi zavodi in preostalimi romskimi organizacijami prizade-

vajo za nadgradnjo romske civilne družbe ter za poveèanje njene moèi. Ena pomembnejših nalog je ustvarjanje pogojev za delovna mesta na podroèju pridobivanja in predelave miskantusa, neoporeène ekološke surovine, namenjene

izdelavi razliènih izdelkov. V letošnjem letu se njihove aktivnosti vrtijo okoli promocije programa Zelena delovna mesta. Njegov cilj je Romom olajšati iskanje zaposlitve. Tovrsten pristop je pozdravil tudi predsednik republike Borut Pahor,

ki je krajanom zaželel, da naj njihove sadike obrodijo sadove in sijejo na poti v svetlejšo prihodnost, ter obenem izpostavil, da sta za lažje sooèanje s težavami po-membna sožitje in tudi poveza-nost.

Ena pomembnejših nalog je ustvarjanje pogojev za delovna mesta na podroèju pridobivanja in predelave miskantusa.

Pahor zasadil lipo v Drevoredu sožitja

Tovrsten pristop je pozdravil tudi predsednik republike Borut Pahor v družbi Dejana Židana in Aleksandra Jevška.

Ksenija Glažar

Raziskovalno izobraževalno središèe Dvorec Rakièan je v zaèetku julija gostilo že peto mednarodno znanstveno konferenco.

Na tokratni o izzivih in težavah sodobne družbe so se domaèi in tuji strokovnjaki predstavili s predlogi in primeri dobre prakse s podroèij družine, nasilja, novodobnih odvis-nosti, vzgoje in izobraževanja ter krepitve zmogljivosti. Namen konference je bila predstavitev znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih dosežkov ter primerov dobrih praks. Potekala je kot interdisciplinarni dogodek, na katerem so prispevke v obliki predavanj in referatov predstavili slovenski in tuji strokovnjaki in znanstveniki. S konferenco organi-zatorji nagovarjajo razlièno strokov-no javnost, zlasti s podroèja vzgoje

in izobraževanja ter socialnega varstva, policije, pravosodja in nevladnih organizacij, ter tudi preostalo zainteresirano strokovno javnost. Glavni cilj konference je bistveno prispevati k sodobnim metodam in oblikam dela na navedenih podroèjih. Direktor RIS Dvorec Rakièan dr. Robert Celec je povedal, da je na konferenci sodelovalo rekordno število udele-žencev iz kar sedmih držav (poleg Slovenije še iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Romunije, Avstrije in Madžarske). Rekordno je bilo tudi število prispevkov. Skupno 125 avtorjev je predstavilo 111 prispev-kov, od tega 90 strokovnih in devetnajst znanstvenih.

Položaj slovenskih otrok dober

Nataša Sorko, èlanica organiza-cijskega odbora, je na novinarski konferenci izpostavila, da je bolje govoriti o izzivih kot o težavah, in opozorila na pomen celostnega

pristopa. Kot predsednici društva Žarek upanja ji uporabniki namreè pogosto potarnajo, da ne vedo, na koga se lahko obrnejo. Konferenca je, kot pravi, dobra priložnost za izmenjavo dobrih praks in povezo-vanje ter odlièna dopolnitev stro-kovnega dela. Udeleženci lahko z doloèenim izzivom razširijo pogled

na delovanje družine kot celote. Mag. Andrej Del Fabro, generalni direktor direktorata za družino, ki deluje v okviru ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je med drugim poudaril, da je položaj slovenskih otrok v primerjavi s tujimi dober. Naštel je le nekaj ukrepov za izboljšanje

položaja otrok, to so dvig višine otroškega dodatka, brezplaèna malica za otroke do petega in brezplaèno kosilo do tretjega dohodkovnega razreda, zašèita otrok v sodnih postopkih in prepoved telesnega kaznovanja otrok, veèjo zašèito pa prinaša tudi novi zakonik.

O izzivih in težavah sodobne družbe

Nataša Sorko, èlanica organizacijskega odbora konference, dr. Robert Celec, direktor RIS Dvorec Rakièan, in mag. Andrej Del Fabro, generalni direktor direktorata za družino.

julij 2017 / 9AKTUALNO

Za prijaznejšo namestitev bolnikovKsenija Glažar

V sklopu urgentnega centra splošne bolnišnice od aprila uradno deluje nova dnevna hematološka bolnišnica. Gre za pomembno pridobitev tudi za bolnike, ki bodo odslej strokovne oskrbe deležni v ustreznih prostorih.

Direktor bolnišnice Bojan Koro-šec poudarja, da je zdravljenje hematoloških, revmatoloških in onkoloških bolnikov zdaj nedvom-no bolj humano, kakovostno in varno.

Boljši prostorski pogoji»Ob vse bolj napredni medicini

ne smemo pozabiti na èloveènost bolnikov in zaposlenih,« še izpos-tavlja. Predstojnik Kliniènega oddelka za hematologijo UKC

Ljubljana prof. dr. Peter Èernelè ob tem opominja, da ima hematologija v murskosoboški bolnišnici dolgo zgodovino. Nova pridobitev daje, kot pravi, pomurskim bolnikom poleg strokovne obravnave tudi neprimerno boljše prostorske

pogoje, kot jih imajo v Ljubljani in drugod po Sloveniji.

Optimizem v procesu zdravljenja

Pomen primernih prostorov, ki poleg strokovne oskrbe in prijazne

besede zdravstvenega osebja bol-niku vlivajo dodatno moè, upanje in optimizem v procesu zdravljenja, poudarja tudi izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic. Novo pridobitev murskoso-

boške bolnišnice so si že ogledali tudi predstojniki hematoloških oddelkov slovenskih regionalnih bolnišnic in predstavniki dobavi-teljev, ki so darovali opremo v vrednosti malo manj kot dvajset tisoè evrov.

V novi dnevni hematološki bolnišnici je možno zdravljenje veèjega števila hematoloških, revmatoloških, onkoloških in nefroloških bolnikov. V novih prostorih na dan ambulantno obravnavajo od 30 do 40 bolnikov.

Romana Rotdajè, hematologinja v murskosoboški bolnišnici: »Preiskave, ki so omejene na specializirani hematološki laboratorij, isti dan dostavimo na kliniko, od koder nas obvestijo o izvidih. Nato se odloèamo o nadaljevanju zdravljenja.«

Ksenija Glažar

Ob alkoholu v porastu še motnje hranjenja in zasvojenost s sodobnimi tehnologijami.

Center za socialno delo Murska Sobota je organiziral posvet o zasvojenosti v regiji. Razliène oblike zasvojenosti so v porastu, progra-mov socialne rehabilitacije zasvo-jenih pa je v naši regiji veliko manj kot drugje po državi. Marjeta Ferlan Istiniè z ministrstva za delo, druži-no, socialne zadeve in enake mož-nosti je med drugim povedala, da država za socialno rehabilitacijo zasvojenih namenja 3,6 milijona evrov, vendar je mreža programov, ki jih z javnimi razpisi sofinancira ministrstvo, v naši regiji manjša. Na posvetu je bilo slišati, da so nujni

vsaj dnevni center za uporabnike prepovedanih drog s terenskim delom, dnevni center za otroke in mladostnike ter programi psiho-socialne podpore otrokom, katerih starši so vkljuèeni v metadonsko ambulanto.

Nujna tudi preventivaŠe vedno je v Sloveniji zelo velika

težava alkohol. V porastu so še razne oblike motenj hranjenja, ki naraš-èajo tudi med mladostniki, èemur bi bilo treba nameniti veè pozor-nosti. Vse bolj zaskrbljujoèa je zasvojenost s sodobnimi tehno-logijami. Špela Reš iz Logouta, centra pomoèi pri prekomerni rabi interneta, je razložila, da preko-merna uporaba nastopi takrat, ko èas, ki ga preživimo na internetu, vpliva na vsakdanje življenje. Skrajna oblika je zasvojenost, ki vpliva na vsakodnevne obveznosti. V

slednjih primerih ljudje zaradi daljšega èasa za raèunalnikom in na spletu naslednji dan niso zmožni opravljati službenih obveznosti. Najveè zasvojenosti je povezanih s spletnimi igrami, pornografijo in spletnim nakupovanjem.

Dnevno do 80 brezplaènih toplih obrokov

Predstavili so se tudi predstav-niki organizacij, ki nudijo pomoè. Jožef Kociper iz Škofijske karitas Murska Sobota je povedal, da v Ljudski kuhinji dnevno pripravijo 80 brezplaènih toplih obrokov. Nudijo tudi brezplaèno zdravstveno in pravno pomoè ter pripravljajo razliène svetovalnice, brezdomnim osebam je na voljo posebna umival-nica. V Pomurju deluje od lanskega leta in na dveh lokacijah, in sicer pri Svetem Juriju ob Šèavnici in v Martjancih. Center za socialno delo

Murska Sobota med drugim nudi prvo socialno pomoè, osebno

pomoè, pomoè družini na domu in druge oblike pomoèi.

Vse resnejša težava postajajo motnje hranjenja in zasvojenost s sodobnimi tehnologijami. Sicer pa poznamo okrog 250 razliènih vrst zasvojenosti.

Vse veè zasvojenosti

Ksenija Glažar

V Dvorcu Rakièan od nedavnega deluje Center za družine Murska Sobota, ki nudi pester program, namenjen spodbujanju pozitivnih izkušenj.

V njegovem okviru izvajajo kako-vostne izobraževalne in praktiène delavnice, namenjene staršem in vzgoji, tematske družinske dogodke ter pestre poèitniške programe za otroke in mladostnike.

Celotna ponudba brezplaèna

Dejavnosti centra so namenjene druženju in uresnièevanju potreb

razliènih oblik družin v vseh življenjskih obdobjih ter so na voljo brezplaèno. S tem prispevajo k lažjemu usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja družinskih èlanov ter odgovarjajo na potrebe sodobnega naèina življenja, ki je družinske èlane medsebojno oddaljil. V centru izvajajo kakovostne izobraževalne in praktiène vsebine. Njihovi prostori so namenjeni neformal-nemu druženju ter izmenjavi izkušenj med otroki, mladostniki in odraslimi z vzgojo, družinsko problematiko, komunikacijo, medsebojnimi odnosi in izboljšan-jem komunikacijskih vezi v družini. Izvajajo tudi izobraževalne in prak-tiène delavnice na temo razvijanja odzivnega in senzibilnega staršev-stva, poèitniške dejavnosti za otroke, obèasno varstvo otrok, te-

matske piknike za družine, kuli-nariène družinske delavnice, med-generacijske delavnice, športno-družabna družinska sreèanja,

ustvarjalne delavnice itd. Program centra sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, finanèno pa so ga

podprle tudi Mestna obèina Mur-ska Sobota ter obèine Moravske Toplice , Gornja Radgona in Beltinci.

Prostori so namenjeni med drugim neformalnemu druženju ter izmenjavi izkušenj med otroki, mladostniki in odraslimi.

V Rakièanu osrednji prostor za družine

/ julij 201710 AKTUALNO

Soboški dnevi 2017Aleš Cipot

V okviru Festivala Soboški dnevi se je letos odvilo kar 35 dogodkov.

Letos je bil program prviè razdeljen v veè sklopov. Prvi trije dnevi so bili združeni v zabavno-glasbeni program na osrednjem prireditvenem prostoru, v nadaljevanju so sledili tridnevni cikel klasiène glasbe, dve prestavi stand-upa in zakljuèek s Folkartom, na katerem so se predstavile skupine iz Bolgarije, Burundija in Gruzije ter s Kube. Druga novost je bila Šola urbanih športov, v okviru katere je bila mladim tri dni na voljo brezplaèna uporaba skatov, BMX-koles in skirojev, prav tako je bila na sporedu demonstracijska vožnja profesionalnih rolkarjev in BMX-kolesarjev. Tudi letos je mesto v Trubarjevem drevoredu našel Igrivi park s številnimi zanimivimi brezplaènimi ustvarjalnimi delavnicami za mlade. Glavni magnet za obiskovalce so bili seveda koncerti. Na odru so se zvrstili številni glasbeniki, med drugim Jinx, BQL, Jan Plestenjak, Željko Bebek, Nina Pušlar in Queen – The Real Tribute Band. Program je nastal v sodelovanju organizatorja Mestne obèine Murska Sobota z Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Murska Sobota ter Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Celotna izvedba prireditve je okvirno stala 113.000,00 EUR, od tega je polovica programskih stroškov, preostalo pa drugi izvedbeni stroški. Prireditev je bila financirana s prora-èunskimi sredstvi mestne obèine in donacijami sponzorjev, ki pokrijejo skoraj polovico programskih stroškov. Tudi zato je bil lahko obisk vseh prireditev brezplaèen.

Skupina Jinx v elementu.

V Igrivem parku je bilo zelo igrivo. / Foto: Mikk Fanta iz dueta BQL sta privabila veliko mladih. Navdušenje je bilo oèitno.

Sobotno dogajanje je privabilo najveè obiskovalcev. Jan Plestenjak zna narediti vtis. Željko Bebek se je priklonil obèinstvu.

Nine Pušlar dež ni pregnal. Queen - Real tribute band so obudili spomin na legendarno skupino. Folkart je poskrbel za plesno živahnost.

11AKTUALNO julij 2017 /

V duhu trajnostne mobilnostiJasmina Muhiè

Najrazliènejša okolju prijazna in trajnostno naravnana vozila – elektrièna kolesa, manjša elektrièna vozila, namenjena osebnemu prevozu po mestu, in elektrièni avtobus VIVO – so preplavila mesto.

V okviru mednarodne preizkuš-nje elektriènih vozil e-via 2017 je tudi v Murski Soboti potekala prire-ditev Prihodnost trajnostne mobil-nosti v mestu. Organizatorji želijo z njo predstaviti podobo trajnostnega mesta z okolju prijazno mobilnost-jo. Dogodek je potekal v okviru èezmejnega projekta E-SME, par-tner v projektu je Razvojni center Murska Sobota. Na Slovenski ulici so se skozi program, ki ga je povezo-val radijski voditelj Miha Deželak, ves popoldan vrstili prikazi najraz-liènejših elektriènih vozil, najveèja

zanimivost je bil prav gotovo elek-trièni avtobus VIVO, plod slovens-kega znanja, s katerim so se obèani in obèanke ob 16. uri lahko tudi brezplaèno zapeljali. Skozi mesto so ta dan peljala elektrièna vozila, ki so se udeležila dvodnevne dirke e-via. Na 460-kilometrsko pot se je podalo 36 elektriènih avtomobilov. Zaèela se je v avstrijskem Teichalmu ter nadaljevala do Kidrièevega in skozi Ptuj do Murske Sobote, kjer je bil cilj prvega dne relija. Naslednji dan so se tekmovalci že v jutranjih urah odpravili proti kraju Bad Blumau.

Za vsako etapo je bil predviden èas vožnje, ki je upošteval varno in varèno vožnjo do cilja.

V iskanju priložnostiVida Lukaè

Na predveèer praznika državnosti je v Gledališèu Park potekala obèinska slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik župan dr. Aleksander Jevšek.

»26 let mineva, odkar je Slovenija postala neodvisna in samostojna država. Pred veè kot èetrt stoletja smo Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, zbrali energijo in moè, da vzamemo prihodnost v svoje roke. Ustanovili smo lastno državo, odloèeni, da bomo kot enakopraven del svobodne Evrope prihodnost ukrojili skladno z lastnimi predstavami, svojimi sanjami,« je povedal župan in izpostavil naèrte našega mesta za prihodnost.

Družba, v kateri vsak izkoristi potencialJevšek je ob tem dodal: »Odloèili smo se, da bo Murska

Sobota zelena prestolnica Pomurja, ki jo bo odlikovala visoka kakovost življenja. Mesto, ki spodbuja vsakogar, da živi svoje življenje. Skupnost, ki pomaga in zašèiti. Družba, v kateri so vsakomur zagotovljeni šolanje, varnost in zdravstveno varstvo, v kateri vsakdo najde svoje priložnosti in ima vsakdo enake možnosti, da jih uresnièi.« Povedal je še, da Murska Sobota kot središèe Pomurja ter celotna pomurska regija s podjetji, ustanovami in obèinami delata s polno paro in najhitreje med vsemi regijami v Sloveniji poveèujeta zaposlenost. »Nismo veè slepi kot države, temveè prostor, ki dinamièno povezuje štiri države in v vseh smereh išèe nove priložnosti.« V kulturnem programu je nastopil Mešani pevski zbor Štefana Kovaèa, ki ga vodi Tomi Bušinoski. Zbor, ki ima za seboj številne odliène koncerte, priznanja in nagrade, prav letos praznuje petdeset let delovanja.

Jevšek: »Želimo, da Murska Sobota postane mesto, ki spodbuja vsakogar, da živi svoje življenje.« / Foto: Aleš CipotPrireditev organizirajo Kajak kanu klub Mura Krog, PGD Vuèja vas v sodelovanju z Mestno obèino Murska

Sobota, ZKTŠ Murska Sobota in KS Krog z domaèimi društvi.

Jevšek: Nismo veè slepi kot države, temveè prostor, ki dinamièno povezuje štiri države in v vseh smereh išèe nove priložnosti.

12 / julij 2017 V SREDIŠÈU

S paviljonom ponuditi nekaj veèNatalija Kreft

Paviljon, ki je na predlanski svetovni razstavi Expo v Milanu predstavljal našo državo, dobiva vsebino, ki bo zajela èute Pomurja.

V zaèetku meseca so gospodar-stvenikom, turistiènim predstav-nikom in javnosti predstavili izbrano vsebino, ki bo bogatila paviljon ob Soboškem jezeru. »Paviljon s svetovne razstave smo umestili ob Soboško jezero, da bi ustvarili sodoben turistièni, kultur-ni, športni in poslovni center regije. Da zgradimo vrata v Pomurje, vrata v Slovenijo. S to ambicijo, željo in osnovnim ciljem želimo v paviljonu pokazati vse tisto, kar regija ponuja. Od Ljutomera, Lendave, Gornje Radgone in Gorièkega do Porabja. Z vir tualnim svetom želimo ponuditi doživetje, ki bo kar se da podobno tistemu pravemu. Paviljo-na ne bomo postavili, da bi v njem delili prospekte. Želimo veè,« je zbranim povedal župan Mestne obèine Murska Sobota Aleksander Jevšek. Položaj ob avtocesti je odli-èen za razvoj tukajšnje turistiène ponudbe in regijskega gospodar-stva. Kot dodaja Jevšek, želijo Pomurje razviti v prepoznavno turistièno destinacijo, ki jo bo

obiskalo veè zahtevnejših gostov, ki znajo ceniti mir.

Obèina, Razvojni center in Zavod ZKTŠ

Pri realizaciji mestna obèina sodeluje z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, ki je odgovoren za vsebine, ter Raz-vojnim centrom Murska Sobota. »V centru ob nalogah regionalne razvojne agencije skrbimo, da bo regija v polni meri izkoristila skupne priložnosti, ki nam jih odpira paviljon. Ta projekt vidimo kot steber prihodnjega turistiènega in poslovnega razvoja Pomurja. Priložnosti prinaša vsaki lokalni skupnosti, ponudnikom turis-tiènih vsebin, podjetjem, kulturnim ustanovam, društvom in vsem, ki ustvarjajo pestro ponudbo Po-murja,« je povedal v. d. direktorja Bojan Kar. Ob tem vabijo k oddajanju predlogov in mnenj, saj je uspeh paviljona, ki je regijski projekt, odvisen od sodelovanja vseh pomurskih obèin.

Magnet za turiste?Izbrana idejna zasnova, ki je

preprièala komisijo, se dotika novih tehnologij, interaktivnih vsebin turizma in gospodarstva v Pomur-ju. »Vse to je na voljo že zdaj, vendar jih želimo predstaviti z novimi, interaktivnimi tehnologijami, s katerimi turisti do zdaj niso imeli

stika,« pove predstavnik podjetja Franc Franc Manuel Kuran. Pod-jetje je zasnovo pripravilo v sodelo-vanju s partnerji Blckb in AU Arhitekti ter družbo za aplikativno nevroznanost Art Rebel 9.

Pri pripravi idejne zasnove so se zgledovali po trendih iz tujine. »Turisti išèejo nove, inovativne stvari in destinacije. Vzor je gotovo vinski muzej v Bordeauxu, kjer z novimi tehnologijami predstavljajo vino. Èakalna doba za muzej je pol leta,« še doda Kuran.

Tujim in domaèim obiskovalcem bodo panonski svet predstavili na privlaèen in sodoben naèin. Pavil-jon bo zasnovan kot interaktivni doživljajski park, ki bo obiskovalce nagovarjal k nadaljnjemu razisko-vanju in odkrivanju. »Pri konceptu smo upoštevali panonsko pokra-jino in njene znaèilnosti. Paviljon Expano bo preseèišèe med go-spodarsko in turistièno vizijo ter ju

bo povezoval v petih kljuènih gospodarsko-turistiènih stebrih, ki so narava, termalna voda, aktivni turizem, kulinarika in kulturna dedišèina. Ogled razstave bo posebno in zlasti aktivno doživetje, ki bo pri obiskovalcih še dalj èasa pustilo globoke vtise o Pomurju,« je povedal Kuran. Že ob vstopu v paviljon bo obèutiti èar èrne kuhinje in kulinarièni laboratorij oziroma kotièek, kjer bo moè pokusiti dobrote Pomurja. Sledila bo informacijska toèka, ki bo vpeta v tradicionalno »senje« oziroma manjšo trgovino.

Atrakcija bo virtualni polet z balonom

V parku Expano bodo kulturno dedišèino predstavili skozi lonèar-sko tradicijo, tradicijo mlinov na Muri, pomursko literaturo ter sakralne objekte in dvorce. Atrak-cija bo virtualni polet z balonom Panno. Ker je v ospredju Panonsko morje z izrazit im naravnim elementom regije reko Muro, ki vztrajno narekuje tempo življenja v Pomurju in širše, so v paviljon umestili tudi ta element. »Zato je sprehod po parku Expano zasno-van kot meandriranje skozi prostor, enako kot že stoletja reka Mura vijuga po pomurskih ravnicah. Razlièni režnji parka so predstav-ljeni v lastnih meandrih, v svojih mrtvicah, v katerih se pojavljajo kljuèni stebri pomurskega turiz-

ma.« V èarobnem gozdu, kjer se med debli èrne jelše vije Mura, se bodo obiskovalci sreèali s holo-grami znaèilnih pomurskih živali in rastlin. »Ki se bodo prikazali le, èe se bodo vsi v prostoru popol-noma umirili,« še doda Kuran. Drugo nadstropje paviljona bo rezervirano za sejno sobo, poslovne prostore in pisarne. Ogled naj bi trajal 45 minut oziroma eno uro, zatem bodo gostom ponudili nadaljnje podrobno raziskovanje Pomurja ob pomoèi mobilne aplikacije.

To, kar je Toskana za ItalijoOsrednji cilj paviljona je poveèati

pretok turistov, ki se v Pomurju v povpreèju zadržijo dva dni, ter jih zadržati dalj èasa, ob tem pa ponuditi mednarodno konkuren-èno vsebino. Za paviljon so name-nili tri milijone evrov in pol, od tega milijon iz pomurskega zakona, preostalo pa iz evropskih sredstev iz programa Trajnostne urbane strategije ter proraèuna Mestne obèine Murska Sobota. Jevšek je ob tem poudaril, da bo paviljon tik ob avtocesti odlièno mesto za razvoj vstopne toèke v Pomurje in v Slovenijo, Pomurje pa naj bi razvijali v prvovrsten turistièni cilj zlasti za goste, ki znajo ceniti èas, ki se ustavi in v katerem duša najde svoj mir. Jevšek si tudi želi, da Pomurje za Slovenijo postane to, kar je Toskana za Italijo.

Ime Expano zdr užuje dva pomena. Kot okrajšava besedne zveze »Experience Pannonia« (v prevodu: Doživite Panonijo) va-bi k raziskovanju in doživljanju regije, obenem je poklon razstavi Expo.

Glede na prièakovanja bi se lahko Vrata v Pomurje odprla maja naslednje leto.

V parku Expano bodo kulturno dedišèino predstavili skozi lonèarsko tradicijo, tradicijo mlinov na Muri, pomursko literaturo ter sakralne objekte in dvorce.

Atrakcija bo virtualni polet z balonom Panno.

Paviljon bo zasnovan kot interaktivni doživljajski park, ki bo obiskovalce nagovarjal k nadaljnjemu raziskovanju in odkrivanju.

13INTERVJU julij 2017 /

»Pomurje naj bo kot srednjeevropski Tibet: mir, preprostost, energije ...«Ksenija GlažarFoto: osebni arhiv

Manuel Kuran je del ekipe, ki je zasnovala zmagovalno kreativno rešitev Expana.

Kuran je po izobrazbi univerzi-tetni diplomirani analitski sociolog ter magister znanosti za podroèje kognitivne psihologije. Zanima ga znanost, zlasti psihologija in nevroznanosti na eni strani ter teorija oblikovanja na drugi. Prek-murec, ki sicer že sedemnajst let živi v Ljubljani, je v pogovoru med drugim spregovoril o potencialih nastajajoèega paviljona Expano, ki naj bi zaživel ob Soboškem jezeru že maja prihodnje leto.

Kako ste povezani s Pomurjem oziroma Mursko Soboto?

Prihajam iz Murske Sobote. Rojen sem bil sicer v Dornbirnu v Avstriji, kjer sta bila mama in oèe zaposlena. Ko sem bil star pet let, smo se preselili v Slovenijo. Tukaj sem živel do konca gimnazije, potem sem se preselil v Ljubljano. Kljuèna leta sem preživel v Prek-murju, zato se imam za Prekmurca.

V povezavi z vašim imenom na spletu naletimo na nevroznanost in aplikacije v vsakdanje življenje. Za kaj v bistvu gre?

To je podroèje, s katerim se v podjetju Blckb, katerega soustano-vitelj sem, ukvarjamo zadnjih pet let. Podroèje se imenuje aplikativna nevroznanost. Gre za uporabo tehnologije za merjenje možganske aktivnosti na zdravih posameznikih v vsakdanjih življenjih. Specializirali smo se za tehnologijo elektroencefa-lografije oziroma EEG-ja. To je tista kapa s senzorji, ki merijo spremem-be elektriène napetosti možgano-vine prek lobanje. Zagotovo ste že videli kakšno fotografijo, èe ne celo bili na taki zdravstveni preiskavi.

Kaj pa nevromarketing?Nevromarketing je še ena

aplikacija nevroznanosti, ampak bolj v poslovni svet. Vendar je pri nevromarketingu za naroènike bolj kot pozornost in koncentracija pomembna èustvena valenca. Oce-nimo lahko, kateri deli televizijskih oglasov so gledalcem všeè in kateri jim niso. To lahko ocenimo z veliko natanènostjo, in sicer z EEG in tehnologijo sledenja pogledu (angl. eye tracking), brez da bi jih karkoli vprašali. Tako naroènik (veèinoma mednarodne multikorporacije) dobi raziskavo nezavednega potroš-niškega doživljanja. Na podlagi poroèila lahko spremeni ali prila-godi oglase in kampanje, da so bolj usklajeni z vizijo podjetja. Skoraj vsi oglasi, ki jih dandanes gledamo v Sloveniji, so premerjeni na tak naèin.

V tujini je to sprejeto, kaj pa pri nas?Tako kot vse drugo, kar prihaja iz

tujine, se uveljavlja z zamikom. Vendar trendi govorijo o tem, da bosta nevroznanstvena in sodobna tehnologija nasploh prej ali slej

postali standard: tako v oglaševanju kot recimo pri rehabilitaciji po telesnih poškodbah, profesional-nem športu in tudi pri izobraževan-ju najstnikov prihodnosti.

Èe to preneseva v turizem, na doživljanje krajev, kaj to pomeni v tem primeru?

Pri doživljanju krajev? Vsaka turistièna destinacija ima svoje lastnosti. Lahko nas nagovori vizualno, lahko pa skozi druge èute. Pri nekaterih je poleg vizualne podobe zelo pomemben zvok, nekje vonj, spet drugje otip. Ni težko opaziti trenda, da se dogaja premik od pasivnega, enosmernega do-življanja turistiènih destinacij k aktivnemu, veèèutnemu doživljan-ju. Številne destinacije pri tem že uporabljajo nove tehnologije, ve-èinoma dobro razvite aplikacije za pametne telefone, ki omogoèajo tudi doživljanje t. i. obogatene resniènosti.

Kot smo lahko prebrali, bo na tem ozadju pripravljena tudi pred-stavitev regije v paviljonu Expano. Jo lahko podrobneje predstavite?

Expano, kar je okrajšava za slogan »Experience Pannonia«, je zamišljen kot doživljajski razstavni prostor, kjer se Pomurje predstavlja na neprièakovan, sodoben in interaktiven naèin. Vsebina sicer izhaja iz tradicionalno zasnovanih turistiènih stebrov regije, ki so aktivni turizem, termalni turizem, kulinarika, kulturna dedišèina in narava. Vendar so ti stebri predstav-ljeni s sodobnimi interaktivnimi tehnologijami, kot so virtualna resniènost, obogatena resniènost, simulatorji letenja, nevroznanstvene tehnologije, ki merijo koncentracijo, hologrami živali in podobno. A vse to so zgolj prve ideje. Zdaj smo v fazi usklajevanja konènih rešitev, ki bodo kompromis med vsebinskimi, tehniènimi in finanènimi zmož-nostmi.

Lahko postrežete s podobnim primerom iz Slovenije ali tujine?

Umetniško središèe Ksevt je bilo podobno zasnovano, vsaj kar se tièe zaèetnega elana. Osebno mi je bila promocija Slovenije na Expu 2015 v Milanu kar všeè in je sledila trendu nagovarjanja vseh èutil. Potem bi izpostavil še Nordijski center v Planici ter bližje nam in bolj nišno zastavljen doživljajski park Vul-kanija. V tujini je tega veè. Zelo dobri so interaktivni vinski muzej v Bordeauxu ter tudi številni muzeji iluzij in galerije, ki veèèutno izkušnjo integrirajo v obisk. Sicer je bolje iskati navdih v sodobnih umetniških praksah, kot je Ars Electronica Linz, ki si jo je med pripravo predloga ekipa tudi ogledala.

Turistièni trendi se precej spre-minjajo: po obdobju ponudb vse vkljuèeno, ko ljudje sploh niso vedeli, kje letujejo, temveè so štele le gore hrane in pijaèe 24 ur na dan, zdaj išèejo doživetja, pomembne so zgodbe, ki te ne pustijo ravnoduš-nega, nekateri gredo še korak dlje in išèejo mir. Kaj menite o sodobnih

turistiènih trendih?Zelo hitro se spreminjajo. Smo

že pri t. i. »stop down« turizmu. Potem ko so v aranžmajih »all inclusive« dobili vse ter našli aktivna doživetja, ki veèinoma temeljijo na adrenalinskih športih in kulinariki, se zdaj pojavlja nov trend, ko ljudje želijo samo mir, odklop in prenovo po vsakodnev-nem stresnem življenju. Vèasih jim paše samo ležanje na sveže pokoše-ni travi, brez vsakršnih analognih in digitalnih motilcev.

V bistvu morajo biti dražljaji, ki nam misli preusmerijo od vsakdana, vse moènejši. Ljudi pritegnejo moèna sporoèila z nenavadnimi doživetji, recimo hotel brez zvezdic v Švici, kjer ponujajo »le« posteljo sredi travnika, ali pa asketska soba v katedrali v Linzu. Èakalne vrste so dolge celo veè mesecev, tudi leto dni. Kaj menite o tem?

Primer hotela v Švici je odlièen, saj gre za redukcijo dražljajev, ne intenziviranje. V hotelu brez sten bratov Riklin najameš zgolj posteljo z odprtim pogledom na nebo. Prihodnost uèinkovite promocije turistiènih destinacij je po mojem v odmiku od vsakdanjih doživetij, bodisi v smer intenziviranja izku-šenj, recimo tematski park Ferrari v Barceloni, ali redukcije teh draž-ljajev, recimo tiha soba v termah Bad Blumau v Avstriji, ki je vedno polna.

Imamo v Sloveniji zanimivosti, ki so res nekaj posebnega? In v Pomurju?

Imamo. Na strani intenziviranja èustev so to športi ob reki Soèi, pri nas Terme 3000 s toboganom, Hostel Celica v Ljubljani z unikatno zgodbo. Na strani redukcije draž-ljajev bi naštel soline v Seèovljah, turistiène hiške Nebesa v Kobaridu,

omenjeni Ksevt že zgolj kot arhitekturni objekt. Pomurje mora najprej premisliti, kakšna turistièna destinacija želi biti, in najti svojo vizijo v tem kompleksnem svetu. Potem pa potenciale z njo sistemati-èno usklajevati.

Kaj vas je pritegnilo, da ste se odzvali na javni razpis ob postavitvi paviljona?

S Èrtom Justom sva se o poten-cialu Pomurja kot turistiène destinacije pogovarjala že nekaj èasa nazaj. Lani sem sodeloval pri projektu v Ljubljani, kjer sem se poglobil v uporabo sodobnih tehnologij pri promociji turistiènih destinacij in tudi oblikoval rešitve. To idejo sem ob priložnosti predsta-vil Èrtu, ki je nato omenil razpis, za katerega bi lahko pripravili idejno zasnovo. Ko smo pogledali doku-mente, ki doloèajo okolico Soboš-kega jezera in umešèenost paviljona v širšo regijo, smo videli, da imamo veliko stvari že premišljenih, od promocijske strategije do razliènih poslovnih modelov in podobno. Predstavili smo idejo in zmagali.

Za konec še o turistiènih poten-cialih Pomurja. Kje smo po vašem mnenju, kaj nam manjka, kaj bi izpostavili v trženju, na èem bi morali graditi podobo oziroma znamko turizma v Pomurju?

Pomurje je kot turistièna destinacija Slovenije sistematièno prezrto. Èe pogledate oglasne posnetke sloven-ske turistiène ponudbe, veèinoma vidite Soèo, gore, Primorje in prestolnico Ljubljano. Vèasih se pojavi kak kader vinogradov, ki naj bi zaobjemal vse, kar se dogaja vzhodno od Trojan. Skratka, Pomurje potrebuje lastno agencijo, kot je SPIRIT, ki bo skrbela za

promocijo v tujini. Menim, da bi to moralo biti zasebno podjetje in ne državna institucija, ki bi v tem poèetju (združevanje vseh ponud-nikov in mednarodna promocija) videlo tudi lastno finanèno korist v obliki provizij. Najveè bi pridobila seveda regija kot celota. Kot drugo je treba oblikovati vizijo, kaj naj bi Pomurje postalo. Èe je Toskana vzor, potem je treba raziskati, kako se je Toskana kot turistièna des-tinacija sploh vzpostavila, kateri so bili politièni mehanizmi, ki so Toskano kot sicer lepo pokrajino z bogato kulturno dedišèino deset-letja pretvarjali v danes eno najbolj obiskanih destinacij na svetu. Ver-jemite, veliko je podobnih pokrajin na svetu, vendar nimajo toliko turistov kot Toskana danes.

A to še ni vse ... Prihaja val duhovnega, asketskega turizma, kjer je slogan »nazaj k naravi, nazaj k sebi«. Ker je Pomurje podrazvito v turistiènem smislu, imamo prednost, saj lahko pres-koèimo nekaj faz turistiènega razvoja. Ali èe povem drugaèe: celotno Pomurje je hotel brez zvezdic, o katerem sva govorila prej, ponuja namreè velièasten pogled na zvezdnato nebo, na neokrnjeno, pristno naravo. Želel bi si, da bi v Pomurje èez pet let prihajali posa-mezniki z visoko kupno moèjo, ki v Pomurju najdejo mir in neke vrste razsvetljenje ter se v enem tednu nekako digitalno razstrupijo. Pomurje kot srednjeevropski Tibet: mir, preprostost, energije, zvoki, ekološka hrana. To bi bilo nekaj za mednarodno promocijo. A za zdaj imamo težavo. Kje v Pomurju bi tak posameznik, recimo iz Londona, ki bi se dejansko želel digitalno razstrupiti, najel kak dober hotel?

Manuel Kuran: Želel bi si, da bi v Pomurje èez pet let prihajali posamezniki z visoko kupno moèjo, ki v Pomurju najdejo mir in neke vrste razsvetljenje.

14 / julij 2017 REPORTAŽA

Ganljivo ponosni na korenineKsenija Glažar, Aleksandra Grah

Mestna obèina Murska Sobota je minuli vikend gostila vseslovensko prireditev Dobrodošli doma 2017.

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestne obèine Murska Sobota, Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, RIS Dvorec Rakièan, Pomurske turistiène zveze ter predstavnikov pomurskih obèin in drugih organizacij je nastal zelo raznolik program.

Pestro dogajanje V treh dneh, z glavnim delom v

soboto, se je v obèini zvrstilo veliko raznolikih dogodkov: od nogomet-nega turnirja, okrogle mize o

Pomurcih v svetu, odprtja razstave o prekmurskih izseljenskih èasopisih in otvoritve razstave Irene Hribar Schmidt, ki se je leta 1993 z družino preselila v Savdsko Arabijo, do sreèanja gospodarstvenikov. Obis-kovalci so si lahko ogledali film o Slovencih v Bethlehemu avtorjev Štefana Celca in Jožeta Glažarja, ki je bil dan poprej premierno predstavljen v Gledališèu Park v Murski Soboti. Podobe Prekmur-cev, ki so se pred veè kot sto leti podali v neznani svet iskat svoje sanje in ki so jih predstavili njihovi potomci, so bile zelo ganljive. Za kulinariko so organizatorji s Èarobnimi okusi Pomurja pos-krbeli na kar dveh lokacijah. Za popestritev dogajanja so poskrbeli Pihalni orkester Murska Sobota in Mišo Kontrec. V popoldanskih urah so se na kar dveh odrih predstavila društva Slovencev, ki živijo po svetu. Na trenutke so pripadnost slovenski kulturi in identiteti izjemno ganljivo pokazali z glasbo in plesom. Na rakièanskem odru je nastopilo èez 300 èlanov

sedemnajstih slovenskih društev, ki delujejo na vseh petih celinah. V soboto zveèer je sledila zabava s Hišnim ansamblom Avsenik in Vladom Kreslinom. V okviru pri-reditve so se obiskovalci lahko odpravili tudi na ogled mesta Murska Sobota in turistiènih toèk Pomurja. V nedeljo je sledilo še ekumensko bogoslužje za Slovence doma, v zamejstvu in po svetu, ki sta ga vodila škof za Slovence po svetu dr. Peter Štumpf in evangelièanski škof Geza Filo.

»Po vsem svetu sreèujemo dobro organizirane skupine«

Zbrane je v idiliènem okolju Dvorca Rakièan pozdravil minister za zamejce in Slovence po svetu Gorazd Žmavc. Med drugim je povedal, da nas ni le dva milijona, temveè še pol milijona veè. Prav Slovenci v zamejstvu in po svetu so ambasadorji slovenstva v tujini ter most med državo, kjer živijo in delajo, in domovino Slovenijo.

Oznaèil jih je za našo dodano vrednost. Izpostavil je še zlasti dobro organizirane Pomurce v tujini. »V Avstraliji, Kanadi, Ameri-ki, Argentini, Braziliji ali po Evropi sreèujemo dobro organizirane skupine Pomurcev. Te generacije so šle v svet, da bi dajale kruh temu nerazvitemu podroèju. In z delom in trdo voljo v svetu so uspeli. Naša želja in volja je, da dajemo še veèji pomen povezovanju teh uspešnih Slovencev in nasploh Slovencev z domovino. To je naša dolžnost, naša odgovornost, to je naša prihodnost. Moramo se zavedati, da imamo že t ret jo in èet r to generac i jo . Zahtevalo bo nekaj èasa, da se pokaže prispevek te uspešne generacije, ki èuti pripadnost domovini prednikov,« je še povedal Žmavc.

Tkanje prijateljskih in poslovnih vezi

Murskosoboški župan Aleksan-der Jevšek je poudaril, da je pomembno tudi vnukom in pra-

vnukom pokazati, v kako lepi deželi so se rodili njihovi dedki in babice ter kaj lahko tu doživijo. »Slovenci po svetu ste nam veliko pomagali v kljuènih trenutkih, ko se je Sloveni-ja osamosvajala. Hvala vam,« je še povedal Jevšek. Ko obiskuje Sloven-ce v tujini in pobratena mesta, ga vedno znova opozarjajo, da naj cenimo svojo domovino. Po be-sedah župana Jevška je prireditev obenem izvrstna priložnost za promocijo pomurske regije ter tkanje prijateljskih in poslovnih vezi.

Pomurje pred vrati lepe prihodnosti

V RIS Dvorec Rakièan so se v sklopu prireditve na okrogli mizi sreèali gospodarstveniki in pred-stavili investicijske potenciale Pomurja. Kot je na okrogli mizi izpostavil direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah, je Pomurje regija z rastoèim gospodarstvom globalnih razsež-nosti, saj ima regija v polmeru 300

Na nogometnem turnirju v Rakièanu se je pomerilo sedem ekip.

Premiera filma o Slovencih v Bethlehemu se je odvila v Gledališèu Park v Murski Soboti. / Foto: Premiera filma o Slovencih v Bethlehemu se je odvila v Gledališèu Park v Murski Soboti. / Foto: Vida Lukaè

Zelo ganljiv je bil nastop skupine dijakov iz Argentine.

Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo o izseljenskih èasopisih v prekmuršèini.

Na odru je bilo zelo živahno.

Premiera filma o Slovencih v Bethlehemu se je odvila v Gledališèu Park v Murski Soboti. / Foto: Vida Lukaè Slovensko potico sta okusila tudi minister Gorazd Žmavc in župan Aleksander Jevšek. Premiera filma o Slovencih v Bethlehemu se je odvila v Gledališèu Park v Murski Soboti. / Za kulinariko so organizatorji poskrbeli s Èarobnimi okusi Pomurja.

15REPORTAŽA julij 2017 /

Marko Loibnegger iz Celovca se dogodka Dobrodošli doma s prijatelji redno udele-žuje. »Vedno sodelujemo pri nogometnem turnirju. V Rakièanu je dogodek pri-pravljen odlièno. Po tekmi bomo šli še na zabavo v dvorec, zveèer si bomo ogledali še Mursko Soboto,« je vtise strnil kapetan nogometne ekipe Koroške. V Murski Soboti in Rakièanu je bil prviè. Njegov prijatelj Lovro Kumer iz Pliberka je bil v Murski Soboti pred desetimi leti. »Takrat se mi je zdela Murska Sobota nadobudno mesto, ki je èakalo vstajenje. Upam, da je središèe mesta že živo in lepo urejeno,« pravi Kumer, ki se spominja hotela Diana, kjer so spali.

Benjamin Drijenèiè iz mesta Kakanj v Bosni in Hercegovini je bil v Murski Soboti prav tako prviè. Mesto so si s prijatelji ogledali že v petek zveèer in se mu zdi lepo zaradi majhnosti. Pohvali tudi dogajanje v njem. »Dedek je bil Slovenec. Iz Trbovelj se je leta 1952 preselil v majhno rudarsko mesto Kakanj,« pove o svojih slovenskih koreninah. Dogodka se je udeležil z drugimi èlani Slovenskega združenja Jožef Špringer Kakanj, ki je na dogodku v Rakièanu nastopila z mladinskim jazz orkestrom Slovenci Kakanj. V Kakanju obiskuje dopolnilni pouk slovenšèine, slovensko kulturo pa se trudijo ohranjati s proslavami ob slovenskih praznikih in druženjem. Na Slovenijo ga spominjajo potice in polke.

Justina Lapiš, Mateja Slatinšek in Katja Družina so Rakièan obiskale v okviru nastopa slovenske šole Marije Vnebovzete iz Clevelanda iz ZDA, kjer deluje sobotna slovenska šola, ki jo obiskuje približno 60 otrok. V njej se tudi družijo in tako ohranjajo spomin na Slovenijo. Odrasli se lahko izobražujejo v sobotni slovenski šoli za odrasle v Clevelandu. V letu 2008 so v mestu ustanovili Slovenski muzej in arhiv. Njihovi dedki in babice so bili prav tako Slovenci. Danes imajo sestriène in bratrance v Mariboru, Ljubljani in na Primorskem. Rade poslušajo in plešejo polke, všeè so jim potice in zavitki. Na rakièanskem odru so se predstavili v velikem številu in z zelo mladimi udeležen-ci.

Elza Ajdukoviæ se predstavi kot Ülenova iz Martjancev. Sicer že trideset let živi v Novem Sadu in je predsednica upravnega odbora Društva Slovencev Kredarica. S ponosom pove, da so pred kratkim praznovali dve desetletji obstoja društva. Na prireditvi so predstavili tudi film o njegovem delovanju. Vojvodina je sicer izjemno multikulturna pokrajina z veè kot 23 nacionalnimi skupinami. »Slovenska narodna manjšina je bila priznana leta 2008. Imamo svoj na-cionalni svet, prek katerega uresnièujemo pravice do jezika in identitete ter izvajamo prireditve,« še pove zgovorna Prekmurka iz Vojvodine. V društvu se ukvarjajo z negovanjem jezika, kulture in tradicije. Društvo ima moški in mešani pevski zbor, orkester in ansambel. Izvajajo dopolnilni pouk, kjer se slovenskega jezika uèijo že najmlajši. »Ponosna sem, da je letos prireditev ravno v Prekmurju. To je moja ožja domovina. V Prekmurje pridem vsaj dvakrat letno. Sin in hèi študirata v Ljubljani. Želimo si namreè tudi slovenske otroke povezati z matièno domovino,« doda Elza, ki še vedno odlièno govori prekmursko. V Vojvodini pogreša prekmurski bograè in špricer.

Ponosni na potico in veseli ob polki!Nekaj udeležencev prireditve smo povprašali, od kod izvirajo njihovi predniki, kako ohranjajo slovensko kulturo in na kaj slovenskega so še posebno ponosni.

kilometrov dvajset milijonov potrošnikov in kar deset univerzi-tetnih središè. V njej se nahaja kar 1872 gospodarskih družb in število se bo po njegovem mnenju še poveèalo. Dr. Aleksandra Pivec z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je poleg delovanja urada predstavila še èezmejno sodelovanje kot pomem-

ben del integracije in razvojnega napredka regij ter vlogo manjšinske skupnosti v njem. Temelj skupnega evropskega prostora je teritorialno sodelovanje oziroma t. i. Evropa regij – torej ne le sodelovanje sosešèine držav, temveè tudi širšega kulturno-geografskega prostora, v katerem je èezmejno sodelovanje pomemben del integracije in

razvojnega napredka. Cilj èezmej-nega sodelovanja je tudi v uravnote-ženem gospodarskem in druž-benem razvoju èezmejnih obmoèij, sodelovanje pa omogoèa boljše spoznavanje identitet posameznih pokrajin ter prepoznavanje skupnih razvojnih podroèij in prednostnih nalog. V operativnih programih èezmejnega sodelovanja so pri-

pravljeni programi ta trenutek vredni 3,5 milijona evrov. Direktor RIS Dvorec Rakièan dr. Robert Celec je na okrogli mizi izpostavil pomembno strateško lego, poten-cial Prekmurja pa vidi zlasti v malih in srednjih podjetjih, ki so odprta za tuje trge. Internacionalizacija bo po njegovem mnenju prinesla velik napredek. Župan dr. Aleksander

Jevšek je preprièan, da je pred Prek-murjem svetla prihodnost, saj so se jadra konèno razprla, èakajo le na ugoden veter, da jih požene. Kot je še pojasnil, so v pripravi investicijski projekti v vrednosti 13 milijonov evrov, ki štrlijo iz povpreèja: »Pre-prièan sem, da Prekmurje lahko še veliko ponudi. Hoèemo biti sloven-ska Toskana.«

Zbrano obèinstvo je z zanimanjem spremljalo dogajanje. Predstavili so tudi investicijske potenciale Pomurja. / Foto: Aleksandra Grah

Prijetno druženje se je zakljuèilo z ekumenskim bogoslužjem. / Foto: Vida Lukaè

Premiera filma o Slovencih v Bethlehemu se je odvila v Gledališèu Park v Murski Soboti. / Foto: Vida Lukaè Za veèerno zabavo so poskrbeli Hišni ansambel Avsenik, Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando ter Mišo Kontrec. / Foto: Rok Horvat

/ julij 201716 PREDSTAVLJAMO / PROFIL

Ko veš, da si storil nekaj dobregaA. G.

Društvo za zašèito živali Pomurja deluje že od leta 1996. V tem èasu se je preoblikovalo ter zraslo v eno najuspešnejših in najbolj prepoznavnih nevladnih prostovoljskih organizacij v Pomurju.

Je tudi eno najbolj dejavnih društev za zašèito živali v Sloveniji. O slednjem prièata državna na-grada in priznanje na podroèju prostovoljstva za leto 2016 pred-sednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. »To je priznanje našemu delu, saj èlani delajo tudi cele noèi. Ljudje so delo ocenili kot vredno in izjemno požrtvovalno. Vendar bi tudi brez te nagrade z njim na-daljevali,« o pomenu nagrade pove ustanoviteljica društva in predsed-nica Breda Habjaniè. Trenutno društvo, ki so ga preoblikovali pred enajstimi leti, šteje okoli 60 èlanov, 24 jih je resno vpetih v delovanje, nekaj posameznic in posameznikov pa za društvo dela in živi 24 ur na dan. Med njimi tudi Trezika Cvet-ko, ki pravi, da priznanje ni nagrada za naprej, temveè nagrada za nazaj, za vso delo na podroèju varstva živali, ki so ga opravili v minulih letih. Sprva je bilo društvo ustanov-ljeno le zaradi ozavešèanja, saj so skrbeli, da ljudje ne bi pozabljali na živali, jih zanemarjali in muèili. »Rezultat je upad števila živali v zavetišèu,« razlaga Petra Gjureè,

èlanica društva že od leta 2008, ko so se odloèili tudi za veèjo pri-sotnost v romskih naseljih. Na terenu so opazili, da razmere velikokrat niso bile primerne za živali, zato so zaèeli z veèjim ozavešèanjem in v slabih desetih letih je rezultat opazen. »Opaziti je

razliko, kar pomeni, da smo delali dobro,« še doda Petra.

Zaživela Nikina kuhalnicaMirjana Mulec razlaga, da je že

kot otrok imela zelo rada živali: »Zelo sem si želela pomagati

živalim, vendar me je sprva bilo strah, kako bom prenesla žalostne primere s terena. Ampak pri vsaki živali, ki jo rešiš, veš, da si storil nekaj dobrega.« Delovanje so razširili na pomoè najbolj prezrtim rejnim živalim ter že uspešno rešili prve pujse in krave. Izpod njihovih

rok nastajajo celo živalim prijazni recepti. »Nikina kuhalnica kuha in meša zdrave, življenju prijazne, pisane sestavine in jedem dodaja vso ljubezen sveta. Združuje generacije in povezuje razlièna obdobja ter jih skupaj kot celoto popelje v usklajeno zgodbo radosti, ljubezni in veselja. In ta zgodba se piše za svetlo prihodnost,« je o novih dejavnostih društva povedala Mirjana Mulec, ki je bila izbrana tudi za Pomurko leta 2016.

V enem letu obravnavali èez 300 prijav

Prostovoljci društva delujejo preventivno in jih lahko sreèamo na številnih prireditvah, med drugim so stalni gostje osnovnih šol in vrtcev. Leja Žido, ki v društvu deluje zadnjih šest let, opaža, da je zanemarjenih in pozabljenih živali še vedno preveè. »Preveè ljudi ne opozarja na zanemarjene živali in se raje obrnejo stran. Marsikdo se ne zaveda, da smo za živali, ki jih pripeljemo domov, odgovorni poskrbeti, da bodo imele dostojno življenje.« Na terenu se prostovoljci sooèajo s številnimi neprijetnimi prizori. »Ko prejmemo prijavo, gre-mo na teren. Kjer lahko pomagamo, to seveda storimo takoj, kjer pa smo nemoèni, ker nimamo pristojnosti ukrepati, zadevo predamo veteri-narski upravi ali policiji ,« o delovanju pove Trezika. V letu 2016 so preverili nekaj veè kot 310 prijav in pri tem obravnavali 686 maèk, 202 psa, deset konjev in trideset krav, pomagali so labodu, kokoš-kam, pujsama, kozlièku itd.

Ksenija Glažar

Njegove fotografije obiskovalca nikakor ne pustijo ravnodušnega.

Nedavno smo si lahko v mursko-soboški knjižnici ogledali zanimivo fotografsko razstavo avtorja Boruta Bencaka s pomenljivim naslovom »Moja Sobota – moj planet«. Ne gre namreè za klasiène fotografije z lepimi motivi, temveè se avtor fotografiji posveèa na precej bolj inovativen, ustvarjalen in domiseln naèin.

5000 dinarjev je bilo dovoljBencaka, ki je po izobrazbi infor-

matik, veèpredstavnost zanima že od nekdaj. Na tem podroèju se nenehno izobražuje in izpopol-njuje. Ljubezen do fotografije se je zaèela, ko so mu starši še kot osnovnošolcu od Poljakov oziroma Èehov v Bakovcih, kjer je odrašèal, prvi fotoaparat kupili »za enega Tita« (takratnih 5000 dinarjev), za kar jim je še danes hvaležen. Na njem je bilo treba vse parametre nastaviti roèno. Od polsamodejnih fotoaparatov na film je poèasi napredoval in kupoval vse napred-nejše. Danes se s fotografijo poleg redne zaposlitve ukvarja ljubitelj-sko, a na profesionalen naèin.

Neprecenljiv trenutek mine, toda ...

»Ker danes fotoaparate dobimo že ob nakupu pralnega praška, je fotografija razvrednotena. Vlože-nega dela ne znamo veè ceniti,« pravi Bencak in doda, da dobre fotografije dobimo že s »šklocan-jem«, ko za vse poskrbi avto-matika. To po njegovem sicer ni slabo, vendar za nekaj veè vseeno potrebujemo boljšo opremo, tehnièno poznavanje fotografije in kopico namenskih profesionalnih raèunalniških programov. Ker je zaèel še v èasu analogne fotogra-fije, ima veliko znanja. Še zlasti se mu obrestuje èas, ko je uporabljal fotoaparat znamke Zenit, saj je bilo treba na njem vse nastaviti roèno. Pravi še, da je èar fotografij še vedno v natisnjenih razlièicah. »Èeprav imamo v današnjih èasih kup naprav za zajem in prikaz fotografije, te ostajajo tam nedo-taknjene. Èe jih želiš pokazati nekomu, pogosto ne moreš do njih,« dodaja. Bencaka je hitro pritegnila prostorska 360-stopinj-ska fotografija, prav tako virtualni sprehodi. V tej tehniki zelo rad ovekoveèi dogodke. Zanima ga še èasovno sekvenèna fotograf ija (angl. timelapse), pri kateri imaš obèutek, da gledaš film, na pros-torsko in panoramsko fotografijo veže celo zvok, zanimajo ga še 3D- in druge zvrsti fotografije.

Zaèelo se je s fotoaparatom »za enega Tita«

Od leve Petra Gjureè, Mirjana Mulec, Breda Habjaniè, Trezika Cvetko in Leja Žido.

Borut Bencak: »Živimo prehitro, ne razmišljamo o zanamcih, morda svoje zgodovine ne dokumentiramo dovolj dobro.«

17PODJETNIŠTVO / KULTURA julij 2017 /

Z mreženjem do novih poslov in idejTomaž Zadravec

Zaradi zelo pomembne vloge pri zagotavljanju podpore zagonskim ter obstojeèim malim in srednjim podjetjem v regiji je Pomurski tehnološki park organiziral mreženje in strokovno ekskurzijo v dve proizvodni podjetji.

Po predstavitvah pametnih pro-izvodenj, digitalizacije in možnosti sodelovanja je veè kot trideset pod-jetnikov ter predstavnikov fakultet in podpornih ustanov vzhodne Slovenije obiskalo proizvajalca èokolade Zotter, ki je po vsem svetu poznan po raznolikosti, kakovosti in inovativnosti. Družinsko pod-jetje temelji na stoodstotni ekološki proizvodnji in je ponosni nosilec certifikata Fair Trade (praviène trgovine), pohvali pa se lahko s sistemom sledljivosti ne samo v proizvodnji, temveè tudi v celotni dobavni verigi. Po obisku avstrij-skega èokoladarskega fenomena so se udeleženci odpravili na obisk drugega družinskega proizvodnega obrata, ki se nahaja na obronkih Gorièkega. Vinska klet Marof je eden vodilnih slovenskih proizvajal-cev vin najvišje kakovosti, medtem ko nadaljuje s proizvodnjo na lokaciji dedišèine, ki izvira iz leta 1905, ko je madžarska plemiška družina Szapari zgradila lovski dom na mestu, kjer danes stojita obnovljen dvorec in sodobna vinska klet. Proizvodnja vina se nahaja v popolnoma novi, 1200 kvadratnih metrov veliki kleti, ki so jo odprli septembra 2009 in se danes ponaša z letno proizvodnjo do 120 tisoè steklenic. Odziv udeležencev je bil odlièen in kaže, kako pomembno je zbližati podjetja in ustanove s ciljem izmenjave informacij, idej in rešitev. »To je bila odlièna priložnost za obisk dveh uspešnih podjetij, ki se

ponašata z naprednimi proizvod-nimi obrati in implementiranimi sodobnimi tehnologijami, hkrati pa smo imeli priložnost za izmenjavo informacij in dobrih praks z drugimi podjetji in institucijami v širši regiji. Ta dogodek je izpolnil moja prièakovanja in želim si, da bi jih Pomurski tehnološki park v

prihodnosti organiziral še veè,« je ekskurzijo ocenil Boštjan Poredoš, direktor in lastnik podjetja Mini-plast.

Približati sodobne pristope in tehnologije

Pomurski tehnološki park izvaja

številne mednarodne projekte in iniciative, katerih cilj je približati sodobne pristope in tehnologije slovenskim proizvodno usmer-jenim podjetjem ter jim pomagati razumeti potencial novih tehno-logij, prenosa znanja in razvoja inovacijskega potenciala. Ti projekti temeljijo na mednarodnem sodelo-

vanju s podjetji in institucijami iz tehnološko najbolj naprednih držav v srednji in zahodni Evropi, katerih skupni cilj je izmenjava praktiènih rešitev, tehnologij, dobrih praks in strokovnega znanja. Za podrob-nejše informacije in sodelovanje so v tehnološkem parku vedno na voljo na info@p-tech.si in 02 530 82 00.

Natalija Kreft

Nekdanji pomurski šiviljski velikan je leta naèrtno odkupoval umetniška dela domaèih umetnikov in jih razstavljal tudi na zelenici pred industrijskim kompleksom, kjer je umetnostni zgodovinar Stane Bernik devet umetnin umestil v Murin park.

Nekdanji pomurski šiviljski veli-kan je leta naèrtno odkupoval umetniška dela domaèih umetnikov in jih razstavljal tudi na zelenici pred industrijskim kompleksom, kjer je umetnostni zgodovinar Stane Ber-nik devet umetnin umestil v Murin park. S steèajem podjetja so umet-niška dela ostala del steèajne mase. »V Pomurskem muzeju in Galeriji Murska Sobota smo si od leta 2010 prizadevali, da bi dela odkupili za

javne zbirke ter jih tako zadržali v mestu in pokrajini kot del njune kulturne dedišèine in dokaz visoke

V Pomurskem muzeju in Galeriji Murska Sobota so si od leta 2010 prizadevali, da bi dela odkupili za javne zbirke ter jih tako zadržali v mestu. / Foto: arhiv Galerije Murska Sobota

Z dvorišèa nekdanje Mure na ulice Murske Sobotekulturne osvešèenosti tega okolja. Z veliko napora smo leta 2011 uspeli pridobiti sredstva ministrstva za kulturo za odkup izbranih del likovne zbirke, ki se danes nahajajo v Galeriji Murska Sobota, in polovico sredstev za odkup skulptur iz parka. Del preostalih sredstev je bil zagoto-vljen v programu Pomurskega muzeja Murska Sobota v okviru Evropske prestolnice kulture 2012, del pa iz proraèuna mestne obèine za leto 2016. Ena skulptura je bila v vmesnem èasu prodana zasebnemu lastniku, preostale pa so del stalne zbirke muzeja,« namero o ohranitvi umetniških del pojasni direktorica muzeja Metka Fujs.

Pestra paleta skulpturOb tem so izbrali nove lokacije,

kamor bi restavrirane skulpture lahko preselili. »Predlagane so bile zelene površine med Domom tehnike in Novakovimi bloki na Ulici Štefana Kovaèa, kjer je dovolj prostora in kjer lahko skulpture sodobne slovenske umetnosti

kakovostno dopolnijo najlepši modernistièni prospekt našega mesta. Tam bodo umešèena dela Dušana Tršarja, Janeza Lenassija, Janeza Boljke, Petra Èerneta, Luja Vodopivca in Slavka Tihca, delo

Toneta Demšarja, ki je iz žgane gline, pa bo postavljeno v pred-dverju Gledališèa Park. Obèutlji-vemu delu iz terakote Mojce Smerdu še išèemo primerno mes-to,« še doda Fujsova.

Metka Fujs: Z veliko napora smo leta 2011 uspeli pridobiti sredstva ministrstva za kulturo za odkup izbranih del likov-ne zbirke, ki se danes nahajajo v Galeriji Mur-ska Sobota, in polovico sredstev za odkup skulptur iz parka. Del preostalih sredstev je bil zagotovljen v programu Pomurskega muzeja Murska Sobota v okviru Evropske prestolnice kulture 2012, del pa iz proraèuna mestne obèine za leto 2016.

/ julij 201718 KULTURA

Poganja jih velika ljubezen do branjaKlaudija Sedar

Pokrajinska in študijska knjižnica je organizirala že sedmo zakljuèno slovesnost bralne znaèke za odrasle, na kateri so podelili priznanja za osvojeno bralno znaèko in sodelovanje pri bralnem klubu.

Bralna znaèka, ki je potekala med 15. oktobrom 2016 in 15. majem 2017, je bila sestavljena iz treh sklopov: proznih del tujih avtorjev, prevedenih v slovenski jezik (20 del), proznih del slovenskih avtorjev (10 del) in pesniških zbirk (5 pesniških zbirk). Za osvojitev bralne znaèke je bilo treba s seznama priporoèenih knjig prebrati sedem del, od tega štiri prevedena prozna dela, dve prozni deli domaèih avtorjev in pesniško zbirko. Sedmo bralno znaèko Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, katere namen je spodbujanje in širjenje bralne kulture ter bralne pismenosti med odraslimi, pa tudi spoznavanje bralnih navad odraslih bralcev, je osvojilo 83 bralcev, kar je najveè v vseh sedmih letih. Prireditev so z igro o bralni znaèki popestrili uèenci Osnovne šole Grad pod vodstvom mentorice in znaè-karice Marije Štesl.

Prihaja poletna bralna znaèkaÈeprav se je ta bralna znaèka šele iztekla, vas lepo

vabimo že k naslednji, ki se bo zaèela v jesenskem èasu. Še prej velja povabilo k novi bralni znaèki, s katero zaèenja Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota v poletnem èasu, to je poletna domoznanska bralna znaèka za odrasle – Zakladnice. Potekala bo med 21. junijem in 22. septembrom, bralni seznam in vse dodatne informa-cije pa bodo kmalu na voljo.

Sedmo bralno znaèko Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je osvojilo 83 bralcev, kar je najveè v vseh sedmih letih.

Glasba združila mlade Ksenija Glažar

Mladi glasbeniki na skupnem koncertu v pobratenem nemškem mestu Ingolstadt.

Mestna obèina Murska Sobota je z nemškim mestom Ingolstadt po-bratena že vrsto let. Naša glasbena šola je povezovanje partnerskih mest obogatila s sodelovanjem z javno pevsko in glasbeno šolo Simon-Mayr iz tega nemškega mesta. »Prišli smo na zamisel o skupnem koncertu,« je povedala

ravnateljica Glasbene šole Murska Sobota Erna Lukaè. Enajst uèencev in pet uèiteljev se je tako prvi konec tedna v maju odpravilo v Nemèijo.

Zelo pozitivna izkušnjaKot pravi ravnateljica šole, so

bivali pri družinah nemških uèen-cev in se imeli izvrstno. Gostitelji so jih namreè zelo lepo sprejeli in jim podrobno razkazali mesto. V so-boto zveèer je sledil skupni koncert, vsaka šola pa je poskrbela za polovico njegovega programa. Uèitelji so dobili vpogled v sistem javnega glasbenega izobraževanja v Nemèiji, ki se od našega precej

razlikuje, in tudi v potek tovrstnih koncertov, ki se od pristopov, ki jih poznamo v Sloveniji, prav tako nekoliko razlikuje. Zlasti so spoz-nali, da je tudi v državi gostiteljici glasbeno izobraževanje na zelo visoki ravni, imajo manj ur igranja inštrumenta, nimajo glasbene teorije, vèasih so vaje skupinske, delo in uèenje je projektno itd. Še zlasti so bili veseli, ker so se koncerta udeležili tudi Slovenci, ki živijo v Nemèiji. S sodelovanjem in skupnimi koncerti bodo nadalje-vali. Dogovorili so se namreè, da bodo naslednje leto Nemci vrnili obisk in se udeležili skupnega koncerta v Murski Soboti.

Druženja, ki pustijo sledi

Jasmina Muhiè

Doživetja, ki jih Murska Sobota prinaša ob razliènih tematskih dogodkih, zagotovo pustijo prijetne spomine in sledi. Preprièani smo, da sta jih pustila tudi Sprehod ob glasbi in tematsko vodenje po mestu.

Jutranja kava ob zvokih pihalnega orkestra

Obèani in obèanke, ki so se jim pridružili še turisti, so si v soboto, 17. junija, jutranjo kavo privošèili kar pod krošnjami dreves Soboš-kega parka, ob tem pa uživali ob glasbi Pihalnega orkestra Murska Sobota. Koncert je potekal pod okriljem projekta Sprehod ob glasbi, ki ga uspešno organizira Mikk Murska Sobota.

Po poteh likovne umetnosti

V sklopu tematskega vodenja po Murski Soboti, ki ga je ponovno or-ganiziral Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, je tokrat po poteh likovne umetnosti obèane in obèanke vodil dr. Robert Inhof. Zbrani so si najprej ogledali razstavo izbranih umetniških del v Galeriji, pot pa nadaljevali proti Pomurske-mu muzeju Murska Sobota.

Skupnega koncerta v Ingolstadtu so se udeležili kvartet pozavn in kvartet saksofonov, Marko Matajiè je zaigral na klavirju, s pevskima toèkama sta se predstavila Anja Kutoš in Dominik Kerèmar.

Udeleženci tematskega vodenja po Murski Soboti so z zanimanjem prisluhnili Robertu Inhofu.

Prijetna glasba, ambient in dobra družba so odlièna kombinacija za sprostitev v Soboškem parku.

julij 2017 / 19GASILCI / CIVILNA ZAŠÈITA

Velièasten praznik zašèite in reševanja Geza Grabar

Po sklepni oceni letošnjih Dnevov zašèite in reševanja, ki so se odvili v Murski Soboti, je to bil najveèji bienalni dogodek v državi na podroèju zašèite in reševanja.

In kot je ocenil župan Mestne obèine Murska Sobota (MOMS) dr. Aleksander Jevšek, je to bil eden veèjih dogodkov v pokrajini ob Muri letos.

Državna vaja na štirih delovišèih

V organizaciji ministrstev za obrambo, notranje zadeve, infra-strukturo in zdravje, Gasilske zveze Slovenije ter Mestne obèine Murska Sobota so bila na obmoèju Lendav-ske in Industrijske ulice v okviru vaje štiri delovišèa. Predpostavka vaje je bila, da se je po veèdnevnih obilnih padavinah na obmoèju Pomurja oziroma mesta Murska Sobota razbesnelo neurje z vetrom,

toèo in moènim nalivom. Med veè kot tisoè gledalci, ki so si ogledali državno vajo, so bili tudi visoki gos-tje: župan MOMS dr. Aleksander Jevšek, podpredsednik vlade in kmetijski minister mag. Dejan Židan, ministrica za obrambo An-dreja Katiè, predsednik republike Borut Pahor in generalna sekretar-

ka Rdeèega križa Slovenije Renata Brunskole. Organizatorji so v prireditev posreèeno vkljuèili tudi 23. regijsko preverjanje uspo-sobljenosti ekip prve pomoèi Civilne zašèite in Rdeèega križa Slovenije za leto 2017. Na štirih delovnih mestih v mestnem parku se je pomerilo enajst ekip, od tega tri

iz tujine (iz Èakovca na Hrvaškem ter Lentija in Szentgottharda iz Madžarske), ki so tekmovale zunaj konkurence.

Mednarodno gasilsko tekmovanje

V znanju in spretnosti v vaji z motorno brizgalno in štafetnem

teku na 400 metrov z ovirami so bili med slovenskimi nastopajoèimi najboljše gasilke iz PGD Hajdoše (èlanice A in B9) ter pri moških PGD Oplotnica (èlani A) in PGD Šmartno na Pohorju (èlani B). Pomurska regija je imela eno tekmovalno enoto – nastopile so èlanice iz PGD Žižki.

23. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoèi Civilne zašèite in Rdeèega križa Slovenije.Èastni gostje, ki so si ogledali državno vajo.

Geza Grabar

Kroškim gasilcem – v vseh starostnih kategorijah jih je taèas blizu sto, je posebno zahvalo v imenu Mestne obèine Murska Sobota podelil tudi župan dr. Aleksander Jevšek.

Kot je v pozdravnem nagovoru poudaril predsednik društva Simon Tudjan, je 90 let društva èastitljiva obletnica in mejnik, ki v veliki veèini presega življenje ljudi. Tudi je Erika Vogrinèiè Barbariè, predsednica do-maèe krajevne skupnosti, ponosna na dolgo in uspešno tradicijo gasilstva v kraju in na glavno sporo-èilo vsakega od njih, ki ob nudenju

pomoèi potrebnim ne ve reèi »ne«, èetudi v družbi gasilci še vedno nimajo položaja, ki bi jim pripadal. Tudi predsednik Gasilske zveze Mestne obèine Murska Sobota Štefan Barbariè si želi èim manj klicev na pomoè, župan dr. Aleksan-der Jevšek pa to, da bi tudi kroški gasilci svojo prihodnost gradili na tradiciji in izkušnjah predhodnikov, zato naj nikar ne pozabijo na njihovo delo. Osrednji govornik Dušan Utroša, poveljnik Gasilske regije Pomurje in èlan poveljstva Gasilske zveze Slovenije, je ponovil svojo znano misel, da gasilci nikjer ne obljubljajo in ne sadijo rožic, paè pa ob nesreèi ponudijo pomoè. Med številnimi znaèkami za dolgoletno delo v gasilski organizaciji – podelju-jejo se od napolnjenega desetletnega staža in potem nadaljujejo na vsakih polnih deset let, izpostavljamo le

najvišje. Za 60 let zvestobe v gasilski organizaciji jo je dobil Viktor Karas, za 50 let pa so jih dobili Anton Škraban, Stanko Gomboši, Janko

Kroški gasilci so cenjeni tako v domaèem okolju kot širše.

90 let v službi ljudstva

Geza Grabar

Obèinskega gasilskega tekmovanja v Krogu se je iz enajstih društev v osmih razliènih kategorijah udeležilo kar 33 ekip.

Èlani murskosoboškega društva so kot absolutni zmagovalci z najvišjim številom toèk pokal osvojili tretjiè zapored. Med pionirji, kjer je tekmovalo šest enot, so bili najboljši mladi iz Markišavcev, drugi so bili pionirji iz Bakovcev in tretji iz Murske Sobote. Edine pionirke so bile iz Rakièana. Med štirimi enotami mladincev so zmago slavili mladi iz Murske

Sobote pred Èernelavci in Bakovci. Med desetimi èlanskimi enotami A (PGD Bakovci so imeli dve enoti, Markišavci so bili diskvalificirani, Vešèica pa ni nastopila) je zelo suvereno zmago tudi letos slavila enota PGD Murska Sobota, za njo pa sta se uvrstili enoti PGD Bakovci 1 in PGD Èernelavci. Tudi pri èlanih B (3 enote) so s še veèjim naskokom slavili murskosoboški gasilci pred Kupšinci, enota iz Rakièana pa je bila diskvalificirana. Prav tako so tri enote tekmovale v kategoriji èlanic A, vrsti red pa je bil naslednji: PGD Bakovci, PGD Rakièan in PGD Polana. Pri èlanicah B (2 enoti) je bilo PGD Markišavci pred PGD Èernelavci, pri starejših gasilcih (4 enote) pa PGD Krog pred PGD Bakovci in PGD Vešèica.

Gasilci tekmovali v Krogu

Najboljši v posameznih kategorijah.

Gomboši in Štefan Varga st. Na sve-èanosti so razdelili tudi osem plaket gasilskega veterana, ki so jih izroèili Antonu Škrabanu, Stanku Gombo-

šiju, Janku Gombošiju, Alojzu Mataju, Petru Gombošiju, Adolfu Gombocu ter Jožetu Borovièu in Jožetu Bejeku.

/ julij 201720 ŠPORT

Olimpijski duh v Murski SobotiGeza GrabarFoto: Ksenija Glažar, Geza Grabar

OŠ IV Murska Sobota je bila gostiteljica 24. regijskih iger Specialne olimpiade Slovenije za podravsko-pomursko regijo.

Udeležilo se jih je šestnajst ekip iz ustanov za mlade s posebnimi po-trebami – osnovnih šol, varstveno-delovnih centrov in zavodov oziro-ma društev. Velik organizacijski zalogaj je tej najveèji šoli v regiji, ki mlade za življenje izobražuje v dveh programih, kljub muhastemu vremenu veè kot uspel. Poleg zapos-lenih šole so pri igrah pomembno

vlogo odigrali prostovoljci Gimna-zije Murska Sobota, s katero šola na tem podroèju odlièno sodeluje.

Tri ekipe iz mestne obèineUdeleženci iz murskosoboške

m e st n e o b è i n e s o n a i g r a h zastopali OŠ IV Murska Sobota, VDC Murska Sobota in Društvo Sožitje Murska Sobota. Med 220 tekmovalci in skoraj 80 sprem-ljevalci so bili še mladi iz Gornje Radgone, Lendave, Ljutomera, Ormoža, Dornave, s Ptuja, iz Maribora in Slovenske Bistrice, kot gostje pa tudi iz Èakovca na Hrvaškem. Poleg teka oziroma vožnje z invalidskimi vozièki na razliène razdalje in v štafeti, skoku v daljino z mesta in z zaletom ter meta žogice so tekmovali še v namiznem tenisu ter v elementih košarke in nogometa.

Doživeti uspehKot je letošnje igre ocenila mag.

Metka Kuhariè, ravnateljica OŠ IV Murska Sobota, ki je nazadnje igre

Iger se je udeležilo šestnajst ekip iz ustanov za mlade s posebnimi potrebami.

Glavni poudarki niso zgolj športno udejstvovanje in tekmovanje, temveè druženje, medsebojno spoznavanje in zabava.

Ivana Trplan državna prvakinja V Gimnastiènem centru Ljubljana je potekalo državno prvenstvo Slovenije v ritmièni gimnastiki. Naslov državne prvakinje imamo po zaslugi Ivane Trplan tudi v Murski Soboti. Trplanova je tako uspešno sezono kronala s svojim prvim naslovom državne prvakinje v vaji s trakom. Tudi sicer je bila letošnja sezona za Društvo za ritmièno gimnastiko Murska Sobota odlièna, saj so poleg naslova državne prvakinje v individualnih sestavah osvojili še naslov državnih podprvakinj v skupinskih vajah »trojke«. / Karlo Vratariè, foto: arhiv kluba

gostila leta 2010 (pred dvema letoma pa murskosoboški VDC), so tovrstne igre za osebnostni razvoj in afirmacijo ljudi s poseb-nimi potrebami v družbi vsekakor

potrebne in pomembne. Prav OŠ IV bo leta 2018 tudi gostitelj državnih športnih iger v atletiki za uèence osnovnih šol s prilagoje-nim programom.

julij 2017 / 21ŠPORT

V zaèetku so se jim posmehovali ...Natalija Kreft

Še pred leti je v Krogu na obmoèju, kjer je danes travnato nogometno igrišèe, raslo grmovje, domaèini so ga uporabljali celo kot deponijo.

Ko se je pešèica posameznikov odloèila, da na tem mestu uredi igrišèe, prostor za nogometne navdušence, so se iz njih mnogi odkrito posmehovali. In teh za-èetkov in trnove poti so se spomnili na sobotnem druženju in praz-novanju ob dvajseti obletnici športnega kluba KMN Krog 97`.

Predsednik kluba Vasja Titan se je za podporo zahvalil tudi z zahval-nimi listinami. Spomnil je, da brez sodelovanja s preostalimi društvi v Krogu, krajani in prijatelji ne bi uspeli. In zadnja leta so z lastnim trudom na travnatem igrišèu posta-vili še namakalni sistem ter uredili okolico in pomožno igrišèe, ki ga uporabljajo tudi gasilci za vaje. Župan Aleksander Jevšek je èestital vsem, ki so z lastnim trudom ogromno pripomogli k novi uredit-vi, in obljubil, da bo v naslednjem letu predlagal, da se v proraèun vkljuèi ureditev klubskih slaèilnic.

Zakljuèili z zabavoOb praznovanju so pripravili pes-

ter program, od predstave smeha z

Ko se je pešèica posameznikov odloèila, da uredi igrišèe, so se iz njih mnogi odkrito posmehovali.

Konèno tudi v Murski Soboti!Karlo Vratariè

Na letnem kopališèu v Murski Soboti je odslej na voljo pet igrišè za odbojko na mivki. Ob odprtju je potekal dobrodelni turnir, izkupièek je šel za štipendije štirim nadarjenim odbojkarjem iz Pomurja.

Pobudo za izgradnjo igrišè je dal nov zavod Cona.center, ki predstavlja razvojno vozlišèe odbojke na mivki. Predsednik zavoda je Marko Saviè. Dve igrišèi za odbojko so obnovili, tri pa zgradili na novo. Dve igrišèi na jasi dajeta možnost preoblikovanja v centralno igrišèe. Za idejno zas-novo projekta in igrišè je zaslužen Alojz Kerec, trener mladih selekcij v ŽOK Murska Sobota in nekdanji igralec OK Panvita Pomgrad, ki je tudi vodja strokovnega štaba v zavodu. Naèrt igrišè je pripravila arhitektka Urška Gomboc, èastni pokrovitelj projekta pa je župan Mestne obèine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek.

Štiri štipendije za nadarjene odbojkarje

Na uradni otvoritvi je župan Jevšek povedal, da smo ob pogledu na igrišèa lahko samo sreèni in zadovoljni, ter dodal, da bo nekaj igrišè za ta izredno priljubljeni šport tudi v okviru ureditve Soboškega jezera in da bo letos v sklopu državnega prvenstva turnir odbojke na mivk i v samem središèu mesta. Ob otvoritvi je potekal dobrodelni turnir, na katerem so po posebnem sistemu zbrali 760 evrov za štipendije štirim nadarjenim odbojkarjem in o d b o j k a r i c a m i z P o m u r j a . Štipendije v vrednosti 190 evrov so prejeli Žan Bedraè iz Odboj-karskega kluba Radenci, Veronika Mikl iz Ženskega odbojkarskega kluba Kema Puconci ter sestri Ajda i n G a j a Ku h a r i z Ž e n ske g a odbojkarskega kluba Murska

Sobota. Otvoritveni turnir na novih igrišèih je v moški kon-kurenci dobil Gorazd Gider, pri ženskah pa Katja Saje, ki sta si tako priigrala naziv kralj in kraljica soboške mivke.

Pripeljali 19 tovornjakov mivke

Skupna površina igrišè znaša 924 kvadratnih metrov, kar je nekaj veè kot dve košarkarski igrišèi ali eno rokometno igrišèe. Celoten projekt je bil skrbno naèrtovan, tudi na podroèju financiranja. Tako so prihranili pri drenažah in posebni mešanici mivke, ki je bolj sipka ter omogoèa boljše igralne pogoje in hkrati manj tekoèega vzdrževanja. Ker je sestavljena iz dveh razliènih frakcij, je tudi cenejša. Celoten projekt je v rekordno kratkem èasu izvedla družba Komunala Murska Sobota. Najprej so izkopali 500 kubiènih metrov zemlje, iz katerih so nastale brežine ob igrišèih. Za igrišèa so nato pripeljali devetnajst kamionov peska, kar je nekaj manj kot 400 kubiènih metrov. Dejan Fujs, nekdanji igraec in zdajšnji trener OK Panvita Pomgrad: »Mislim, da smo eden zadnjih krajev, ki so dobili ta igrišèa. Po vsej Sloveniji igrišèa za odbojko na mivki rastejo kot gobe po dežju in skrajni èas je bil, da smo jih dobili tudi pri nas. Igrišèa bodo poskr-bela za popularizacijo tega športa, menim, da se bo poveèalo število igralcev, kar je dobro tudi za samo odbojko in klube.«

Cona kamp odbojke na mivki je namenjen tako osnovnošolcem kot srednješolcem, ne glede na obstojeèe znanje odbojke.Udeleženci bodo razvršèeni v skupine po kategorijah in znanju. Najveèje število udeležencev po skupinah za kategorije U15 je dvanajst udeležencev v skupini in najveè deset udeležencev v skupini za kategorije U19. Veè informacij o kampu najdete na www.cona.center

Celoten projekt je bil skrbno naèrtovan, tudi na podroèju financiranja.

Odbojka na mivki bo tudi v Murski Soboti dobila mesto, ki ji pripada.

dvojico Macho in Mejke do nastopa mladih, ki so se urili v Mikkovi kitar-ski delavnici pod vodstvom Tadeja Ropoše. Zbrani so lahko obèudovali pet padalcev, ki so pristali na igrišèu, najmlajše so zabavali konji. Tudi tokrat nista manjkala sreèelov in zabava do jutranjih ur s skupino Weekend band.

Predsednik kluba Vasja Titan se je za podporo zahvalil tudi z zahval-nimi listinami. Spomnil je, da brez sodelovanja s preostalimi društvi v Krogu, krajani in prijatelji ne bi uspeli.

/ julij 201722 RAZVEDRILO / OBVESTILA

Spremenjen vozni red Soboèanca v poèitniških mesecihSpoštovane obèanke in obèani Mestne obèine Murska Sobota!

Za meseca julij in avgust velja spremenjen vozni red za

mestni avtobus Soboèanec.

Vozni redi so objavljeni na spletni strani www.murska-

sobota.si

MU

RSK

A S

OB

OTA

NEK

OÈ

Stavba nekdanje vajeniške šole na Slovenski ulici v Murski Soboti z zaèetka 20. stoletja. Pozneje je bila v njej okrajna obrtna zbornica, ki je potem na tem mestu sezidala veèjo stavbo.Foto: Jože KološaVir: Facebookova stran Murska Sobota »inda«

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 1. 9. 2017, na naslov: Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenec iz prejšnje številke:Stanislav Mauèec, Miklošièeva 18, 9000 Murska Sobota.Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA.

AP MS d.d.Bakovska ulica 29a9000 Murska Sobota

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistiène agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne obèine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistiène agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:STARŠ, TOTEM, RAISA, OSKAR, ŠT, VE, PEK, BAN, VELETRGOVINA, ILOVNJAÈA, ERAK, BLOK, AMIS, OITA, RAKAR, STIANSEN, AF, IND, NOJ, TIT, FINN, EDINKA, ZI, OTO, ŽMIC, ARSEN, NZ, ULOMEK, IRMA, GAJEK, MAZE, TER, BRA, EMONCI, ARAK, ATOR, NJUH, NARASTEK, ŠKART, KLADA, SEÈUANKA, ODTIS, TRIM.

Naslednja številka Soboških novin izide v sredo, 13. 9. 2017.Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne

obèine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna obèina

Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.

Izdajateljski odbor: Dr. Robert Celec (predsednik),

dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovaè, Jasmina Opec

Vöröš, Andrej Mešiè, Goran Miloševiè, Marjan Žekš

Naslovnica: Dobrodošli doma 2017, foto: Rok Horvat

Odgovorni urednik: Tadej Buzeti

Jezikovni pregled: Rajko Mariniè

Grafièna priprava: Jože Dolinšek, s. p.Tisk: Jože Dolinšek, s. p.Naklada: 7300 izvodov

Meseènik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni obèini Murska Sobota brezplaèno.

Elektronska pošta uredništva:urednistvo.novin@murska-sobota.si

Telefon: 02 525 16 19

ISSN št.: C501-4166

Foto: Melita Mariè

Aktivno v poletjePrireditev Aktivno v poletje bodo sodelavci Mikka izvajali od 1. julija do 31. avgusta, in sicer vsak dan v tednu med 9.00 in 12.00 ter med 15.00 in 20.00 (razen ob nedeljah in praznikih).

Prireditev je namenjena mladim, otrokom in vsem, ki

se radi družijo na prostem. V okviru prireditve bo na

voljo oprema za rekreacijo (badminton, frizbi, žoge

itd.), ob torkih in èetrtkih bo organizirana enourna

vadba na prostem brez pripomoèkov, ki jo bo vodil

kineziolog Mitja Dišiè, obèasno bodo potekale

ustvarjalne delavnice, pripravili bodo predavanja.

Svoje dejavnosti bodo predstavili tudi društva in

mladinske organizacije.

Glavno dogajanje bo potekalo na travniku pred

murskosoboškim gradom, obèasno še na grajskem

dvorišèu, grajski plošèadi in v Trubarjevem drevoredu.

Za aktualen program prireditve spremljajte Mikkovo

spletno stran www.mikk.si ali pa njihovo stran na

Facebooku www.facebook.com/mikk.ms/.

Vabljeni vsi, ki bi radi aktivno in v dobri družbi

preživeli poèitnice!

Projekt sofinancira Mestna obèina Murska Sobota.

Foto: Jasmina Muhiè

julij 2017 / 23V SLIKI IN BESEDI

Nebo nad Pomurjem zavzeli baloniBalonarski klub Roto Balon klub iz Murske Sobote je bil organizator odprtega državnega prvenstva v letenju s toplozraènimi baloni Murska Sobota 2017, ki je potekalo na Letališèu Murska Sobota. Slovenski državni prvak je Aleš Švagelj iz Balonarskega kluba Uranos. Med prekmurskimi piloti je Dejan Buzeti osvojil peto mesto in Silvo Vohar sedmo, oba iz Balonarskega kluba Bakovci. / Foto: Melita Mariè

Ponovno pokazali svoje vrlineMurskosoboško društvo upokojencev je bilo organizator regijskega moškega tekmovanja v kegljanju s kroglo na vrvici, ki je potekalo v Nemèavcih. Murskosoboška ekipa v postavi Oskar Horvat, Štefan Kozar, Jože Kuèan, Peter Sovjak in Štefan Škerlak je ponovno pokazala svoje vrline, saj je za vsega dva keglja zaostala za zmagovalci (DU Bodonci-Brezovci-Zenkovci) in postala podprvak med upokojenci v regiji. / Geza Grabar

Mura cilja na vrh druge ligeNŠ Mura bo v prihajajoèi sezoni igrala v drugi ligi, prva tekma proti Fužinarju z Raven jo èaka že 5. avgusta. Tekmovalni cilj èlanskega moštva je uvrstitev med prve tri ekipe v ligi. Novi trener kluba je Ante Šimundža, njegov pomoènik pa Damjan Gajser. Še v tem poletju želijo v klubu zamenjati dotrajano umetno travo na pomožnem igrišèu, za naslednje leto naèrtujejo osvetlitev glavnega igrišèa. / Aleš Cipot

Najboljši prejeli pokal in medaljeMaj Tibaut je osvojil prvo mesto v kategoriji najbolj atraktivnih skokov, drugi je bil Lin Geriè in tretji Adel Zakomac. Med najbolj smešnimi skoki je slavil Maj Tibaut, drugi je bil Lin Geriè in tretji Mitja Piškur. V kategoriji tehnièno najboljših skokov v vodo je Dunja Ana Colombo osvojila prvo mesto. Drugo mesto je osvojila Ula Trajbariè in tretje Blaž Küplen. / Foto: Melita Mariè

Pokazali drznost in znanjeZavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je pripravil prvi pokal Murske Sobote v skokih v vodo, ki je potekal na letnem kopališèu v Murski Soboti.Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah. Strokovna žirija je ocenila in nagradila najboljši skok v tehniènem smislu, najbolj atraktiven skok in najbolj smešen skok. / Foto: Melita Mariè

Vijolièasto morje sivke v BakovcihNa slikoviti legi, ob nekdanjem Lukaèevem mlinu, je na obrobju Bakovcev tudi letošnjo poletje sredi njiv zacvetela èisto prava sivka. Nasad, ki je za naše okolje neobièajen, sta si pred tremi leti omislila domaèina Vida Kovaè in Bojan Potoènik ter ga pomenljivo poimenovala Bakovka. V èudoviti naravni kulisi sivke je ta èas še vedno možno fotografiranje in seveda obèudovanje lepot, ki jih nudi èudovit razgled. / Ksenija Glažar

/ julij 201724 KOLEDAR DOGODKOV

PRIREDITVE petek, 14. 7. 2017, ob 21.00 Ob prazniku Mestne obèine Murska Sobota in SOBOŠKO POLETJE 2017 / Prekmurska godba

Bakovci z gostoma Manco Špik in Isaacom Leandro Palma / Trg kulture, Murska Sobota

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si

Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni obèini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turistiènih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistièni pisarni (Turistièno-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.

sobota, 15. 7. 2017, ob 19.00 SOBOŠKO POLETJE 2017 / Hotspot, gledališko-plesna predstava, Ingolstadt Gledališèe Park v Murski Soboti

nedelja, 16. 7. 2017, ob 14.00 23. sreèanje Prekmurcev in Prlekov z vleèenjem vrvi èez reko Muro in ribami na brodarski naèin

pri Kroškem brodu, Krog

sreda, 19. 7. 2017, ob 20.00 SOBOŠKO POLETJE 2017 / Koncert udeležencev 24. Mednarodnega poletnega glasbenega tabora

Glasbene mladine Slovenije / Glasbena šola Murska Sobota

èetrtek, 20. 7. 2017, ob 20.00 SOBOŠKO POLETJE 2017 / Koncert udeležencev 24. Mednarodnega poletnega glasbenega tabora

Glasbene mladine Slovenije / grajsko dvorišèe v Murski Soboti

petek, 21. 7. 2017, ob 18.00 SOBOŠKO POLETJE 2017 / Koncert udeležencev 24. Mednarodnega poletnega glasbenega tabora Glasbene mladine Slovenije / Glasbena šola Murska Sobota

petek, 21. 7. 2017, ob 19.30 SOBOŠKO POLETJE 2017 / Komorni orkester iz Westminstra, Anglija / grajsko dvorišèe v Murski Soboti

petek, 21. 7. 2017, ob 21.00 SOBOŠKO POLETJE 2017 / Karavan Familia, Madžarska / Trg kulture, Murska Sobota

od ponedeljka, 24. 7. 2017, do petka, 28. 7. 2017,od 8.00 do 16.00

Mikkov poletni tabor za otroke grajsko dvorišèe in mestno kopališèe v Murski Soboti

petek, 28. 7. 2017, ob 21.00 SOBOŠKO POLETJE 2017 / Vito Marenèe flamenco group feat. Fran Vilchez, Slovenija, Španija Trg kulture, Murska Sobota

petek, 4. 8. 2017, ob 20.00 SOBOŠKO POLETJE 2017 / Aritmija feat. Sabiha Khan in Vinayak Netke, Slovenija, IndijaTrg kulture, Murska Sobota

sobota, 5. 8. 2017, od 10.00 do 20.00

Mikk: Aktivno v poletje, odprt šahovski turnir na prostemgrajsko dvorišèe v Murski Soboti

petek, 11. 8. 2017, ob 20.00 SOBOŠKO POLETJE 2017 / Avtomobili, Slovenija / Trg kulture, Murska Sobota

èetrtek, 17. 8. 2017, ob 20.00 SOBOŠKO POLETJE 2017 / Mladinski orkester Haute Bretagne (OJBH), Francija grajsko dvorišèe v Murski Soboti

petek, 18. 8. 2017, ob 20.00 SOBOŠKO POLETJE 2017 / Boemi, Makedonija / Trg kulture, Murska Sobota

petek, 25. 8. 2017, ob 20.00 SOBOŠKO POLETJE 2017 / Klapa Kampanel, Hrvaška / Trg kulture, Murska Sobota

DOGODKIpetek, 14. 7. 2017, ob 9.00 Predstavitev prenovljene zbirke Murinih skulptur / preddverje Gledališèa Park v Murski Soboti

petek, 14. 7. 2017, ob 10.30 SOÈNA VILICA, festival uliène kulinarike / Slovenska ulica v Murski Soboti

petek, 14. 7. 2017, ob 20.00 Mikkovo Jö poletje: Kultivator – kuha: Klub prekmurskih študentov / grajsko dvorišèe v Murski Soboti

sobota, 15. 7. 2017, ob 10.00 Otvoritev obnovljenega mostu do reke Mure / Krog pri Murski Soboti

petek, 28. 7. 2017, ob 21.00 Mikkovo Jö poletje: Kino pod zvezdami: festival migrantskega filma vo.1, film: »Jaz, èrnec« (65min)

grajsko dvorišèe v Murski Soboti

petek, 4. 8. 2017, ob 10.30 SOÈNA VILICA, festival uliène kulinarike / Slovenska ulica v Murski Soboti

petek, 11. 8. 2017, ob 20.00 Mikkovo Jö poletje: Kultivator – kuha: Pivovarna Bevog & Pivohram Golar / Slovenska ulica v Murski Soboti

petek, 18.8. 2017, ob 10.30 SOÈNA VILICA, festival uliène kulinarike / Slovenska ulica v Murski Soboti

petek, 18. 8. 2017, ob 20.00 Mikkovo Jö poletje: Kultivator – kuha: Hiša sadeži družbe / grajsko dvorišèe v Murski Soboti

petek, 18. 8. 2017, ob 21.00 Mikkovo Jö poletje: Kino pod zvezdami: festival migrantskega filma vo. 2 / grajsko dvorišèe v Murski Soboti

petek, 25. 8. 2017, ob 20.00 Mikkovo Jö poletje: Kultivator – kuha: vdruštvo SHAJBA BMC Co. / grajsko dvorišèe v Murski Soboti

od petka, 25. 8.2017, do nedelje, 27. 8.2017

ŠTRK TOUR 2017 RIS Dvorec Rakièan

sobota, 26. 8. 2017, ob 21.00 Mikkovo Jö poletje: Kino pod zvezdami: Animateka po Animateki / grajsko dvorišèe v Murski Soboti

sreda, 30. 8. 2017, ob 18.00 Mikkovo Jö poletje: Kultivator – kuha: zavod Flota / grajsko dvorišèe v Murski Soboti

petek, 1. 9. 2017, ob 10.30 SOÈNA VILICA, festival uliène kulinarike / Slovenska ulica v Murski Soboti

od èetrtka, 31. 8.2017,do sobote, 2. 9. 2017

12. Front@ sodobnega plesa Gledališèe Park, grajska dvorana in mestno središèe v Murski Soboti

torek, 5. 9. 2017, ob 18.00 Literarni veèer z Andrejem Lutmanom / PiŠK Murska Sobota

sreda, 6. 9. 2017, ob 19.00 15. obletnica Mikkove kitarske delavnice / Gledališèe Park v Murski Soboti

petek, 8. 9. 2017 in sobota, 9. 9. 2017

Festival prekmurske gibanice in šunke, Društvo za promocijo in zašèito prekmurskih dobrotgrajsko dvorišèe v Murski Soboti

KONCERTI sobota, 15. 7. 2017, ob 21.00 SKRITO DVORIŠÈE 2017 / Goran Bojèevski quartet, Slovenija

dvorišèe za Hranilnico prekmurskih dobrot, Murska Sobota

sobota, 15. 7. 2017, ob 21.00 Mikkovo Jö poletje: grajski koncert – Jakob Kobal / grajsko dvorišèe v Murski Soboti

sobota, 22. 7. 2017, ob 21.00 SKRITO DVORIŠÈE 2017 / Valter ego, Slovenija / dvorišèe za Hranilnico prekmurskih dobrot, Murska Sobota

sobota, 29. 7. 2017, ob 19.00 »Mingle mood« v soboškon parke, Pihalni orkester Murska Sobota In Kon. Fanfare Endracht Eksel iz

Belgije / vzhodna plošèad gradu v Murski Soboti

sobota, 29. 7. 2017, ob 21.00 SKRITO DVORIŠÈE 2017 / Duo pliš, Slovenija / dvorišèe za Hranilnico prekmurskih dobrot, Murska Sobota

sobota, 5. 8. 2017, ob 20.00 SKRITO DVORIŠÈE 2017 / Jože Zadravec jazz kvartet in Natalija Tumpej, Slovenija

dvorišèe za Hranilnico prekmurskih dobrot, Murska Sobota

sobota, 12. 8. 2017, ob 20.00 SKRITO DVORIŠÈE 2017 / Muriel Anderson, ZDA

dvorišèe za Hranilnico prekmurskih dobrot, Murska Sobota

sobota, 19. 8. 2017, ob 20.00 SKRITO DVORIŠÈE 2017 / Yoham projekt II, Izrael

dvorišèe za Hranilnico prekmurskih dobrot, Murska Sobota

sobota, 19. 8. 2017, ob 21.00 Mikkovo Jö poletje: grajski koncert – Miha Peterliè / grajsko dvorišèe v Murski Soboti

sobota, 26. 8. 2017, ob 20.00 SKRITO DVORIŠÈE 2017 / Lela & Joe Kaplowitz, Hrvaškadvorišèe za Hranilnico prekmurskih dobrot, Murska Sobota

sobota, 22. 7. 2017, ob 10.00

SOBOŠKO POLETJE 2017 / »Knjige velikanke«, Sam Sebastian / Trg kulture, Murska Sobota

sobota, 29. 7. 2017, ob 10.00

SOBOŠKO POLETJE 2017 / »Janko in Metka«, Festival Velenje / Trg kulture, Murska Sobota

sobota, 5. 8. 2017, ob 10.000

SOBOŠKO POLETJE 2017 / »Èebula«, Lea Menard / Trg kulture, Murska Sobota

sobota, 12. 8. 2017, ob 10.00

SOBOŠKO POLETJE 2017 / »Opièja uganka ali mamica, kje si?«, Lutkovno gledališèe Fru-Fru / Trg kulture, Murska Sobota

sobota, 19. 8. 2017, ob 10.00

SOBOŠKO POLETJE 2017 / »Hudibaba«, Burekteater / Trg kulture, Murska Sobota

sobota, 19. 8. 2017, ob 10.30

SOBOŠKO POLETJE 2017 / »Produkcija zasebne glasbene šole Muziklub« Trg kulture, Murska Sobota

sobota, 26. 8. 2017, ob 10.00

SOBOŠKO POLETJE 2017 / »Si vüpaš?«, Moira / Trg kulture, Murska Sobota

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKEsobota, 15. 7. 2017, ob 10.00

SOBOŠKO POLETJE 2017 / »Nesem sonènico na rami«, Mednarodni center lutkovne umetnosti, Koper / Trg kulture, Murska Sobota

sreda, 19. 7. 2017, od 16.00 do 18.00

»Ženska ženski«, likovna delavnica za odrasleGalerija Murska Sobota

od torka, 22. 8. 2017, do petka, 25. 8. 2017, od 10.00 do 13.00

Muzejska poèitniška delavnica za osnovnošolcePomurski muzej Murska Sobota

DELAVNICEponedeljek, 17. 7. 2017, od 9.00 do 12.00

Mali ustvarjalci – Lego robotika Mikkov klubski prostor, Murska Sobota

RAZSTAVEpetek, 14. 7. 2017, ob 10.00 (na ogled do 25. 7. 2017)

Razstava fotografij Fotokluba Murska SobotaPiŠK Murska Sobota

torek, 1. 8. 2017 (na ogled do 26. 8. 2017)

Razstava fotografij Mitje ŠtumpfaPiŠK Murska Sobota

petek, 11. 8. 2017, ob 18.00

Odprto obrobje: otvoritev likovne razstave Maše Mlinariè / Mikkova mala galerija, Murska Sobota

ponedeljek, 28. 8. 2017(na ogled do 5. 9. 2017)

Razstava Andreja Lutmana: »Skozi umetno oko« / PiŠK Murska Sobota

ponedeljek, 4. 9. 2017(na ogled do 29. 9. 2017)

Razstava Smiljan Rozman: ob 90-letnici rojstva in 10-letnici smrti priljubljenega pisatelja / PiŠK Murska Sobota

ŠPORTnedelja, 16. 7. 2017, ob 10.30

Tekmovanje v kajaku in kanuju na mirnih vodah za pokal mesta Murska SobotaSoboško jezero pri Murski Soboti

nedelja, 30. 7. 2017, ob 10.00

Kolesarjenje ženske (dolžina proge 30 km)zbirališèe: kavarna Renome, Lendavska ulica 26a v Murski Soboti

nedelja, 20. 8. 2017, ob 10.00

Kolesarjenje ob Muri z gorskimi kolesi (dolžina proge 20 km)zbirališèe: TVD Partizan v Murski Soboti

nedelja, 27. 8. 2017, ob 10.00

S kolesi na Lendavski stolp in nazaj(dolžina proge 65 km) / zbirališèe: Caffe City, Slovenska ulica 27 v Murski Soboti