visokošolski strokovni študijski program prve stopnje¡tvo... · na podlagi zakona o visokem...

UL VSZ, Babištvo, l. st VLOGA ZA AKREDITACIJO

1

Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo

Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje

BABIŠTVO

Ljubljana, junij 2007

Poljanska cesta 26a 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 300 11 11 faks: 01 300 11 19 www.vsz.uni-.lj.si

UL VŠZ, Babištvo, l. st VLOGA ZA AKREDITACIJO

2

VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA K VISOKOŠOLSKEMU

STROKOVNEMU ŠTUDIJSKEMU PROGRAMU BABIŠTVO, PRVE STOPNJE, VISOKE ŠOLE ZA ZDRAVSTVO UNIVERZE V LJUBLJANI

(AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA)

1. Predlagatelj in utemeljitev vloge 1.1. Podatki o predlagatelju Naslov zavoda: Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo Poljanska cesta 26 a 1000 Ljubljana Kontaktne osebe: doc. dr. France Sevšek, dekan VŠZ, Tita Stanek Zidarič, sestavljalka programa mag. Ana Polona Mivšek, sestavljalka programa Mihaela Skoberne, sestavljalka programa Visoka šola za zdravstvo Univerze v Ljubljani ima že več kot 50-letno tradicijo in je članica Univerze v Ljubljani. Od leta 1996 dalje Visoka šola za zdravstvo izvaja naslednje akreditirane visokošolske strokovne študijske programe: • visokošolski strokovni študijski program babištvo, • visokošolski strokovni študijski program delovna terapija, • visokošolski strokovni študijski program fizioterapija, • visokošolski strokovni študijski program ortopedska tehnika, • visokošolski strokovni študijski program radiologija, • visokošolski strokovni študijski program sanitarno inženirstvo in • visokošolski strokovni študijski program zdravstvena nega.


3

Število in vrsta zaposlenih: Preglednica 1.1: Učitelji in visokošolski sodelavci na VŠZ na dan 1.6.2007

Habilitacijski naziv Redno delovno razmerje

Dopolnilno delovno razmerje

redni profesor 1 3 izredni profesor docent 6 2 višji predavatelj 17 3 predavatelj 25 asistent z doktoratom 5 asistent z magisterijem 4 asistent z visoko izobrazbo 4 mladi raziskovalec z visoko izobrazbo 1 strokovni sodelavec 7 skupaj 70 8

Preglednica 1.2: Izobrazbena struktura učiteljev in visokošolskih sodelavcev v rednem delovnem razmerju na VŠZ na dan 1.6.2007

Stopnja izobrazbe Število delavcev doktorat 24 magisterij 25 specializacija 1 univerzitetna 17 visoka strokovna 11

Preglednica 1.3: Zaposleni na spremljajočih delovnih mestih na VŠZ na dan 1.6.2007

Oddelek Število delavcev dekanat 3 kadrovska služba 2 referat za študentske zadeve 6 računovodstvo 5 tehnične službe 8 Knjižnica 4 Oddelek za fizioterapijo 1 Oddelek za sanitarno inženirstvo 1 Skupaj 30

Preglednica 1.4: Izobrazbena struktura zaposlenih na spremljajočih delovnih mestih na VŠZ na dan 1.6.2007

Stopnja izobrazbe Število delavcev

Doktorat 1 Univerzitetna 8 Visoka strokovna 7 Višja 1 Srednja 4 Osnovna šola 9


4

Zgodovina delovanja zavoda: V letu 1954 so bile ustanovljene tri zdravstvene šole, in sicer Višja šola za medicinske sestre, Višja šola za fizioterapevte ter Višja šola za rentgenske pomočnike. V letu 1962 so se vse tri zdravstvene šole združile v Višjo šolo za zdravstvene delavce. Dve leti kasneje, torej leta 1964, se je dejavnost šole razširila še na izobraževanje višjih delovnih terapevtov in višjih sanitarnih tehnikov. Leta 1975 se je Visoka šola za zdravstvo vključila v Univerzo v Ljubljani. V študijskem letu 1985/86 je šola pričela z izvajanjem višješolskega študijskega programa stomatološko laboratorijska protetika, v letu 1987/88 pa še ortopedska tehnika. Naslednji pomemben mejnik za šolo je bilo leto 1993, ko je bila ustanovljena Visoka šola za zdravstvo, tega leta pa se je začel izvajati visokošolski strokovni študijski program sanitarnega inženirstva. Na podlagi Zakona o visokem šolstvu iz leta 1992 so se vsi višješolski študijski programi v letu 1996 začeli izvajati kot 3-letni visokošolski strokovni študijski programi, razen program sanitarnega inženirstva, ki traja 4 leta. V študijskih letih od 1993/94 do 1995/96 se je v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani na Visoki šoli za zdravstvo izvajal univerzitetni študijski program zdravstvena vzgoja. V študijskem letu 1996/1997 se je pričel Visokošolski strokovni študijski program zdravstvena nega, porodniško-ginekološka smer, ki se je ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo preimenoval v Visokošolski strokovni študijski program babištvo. Od študijskega leta 2003/04 dalje se izvajata visokošolska strokovna študijska programa babištvo in zdravstvena nega kot evropsko regulirana poklica, kar diplomantom omogoča takojšnjo zaposlitev po diplomi kjerkoli znotraj Evropske unije.


5

Podatki o številu študentov in diplomantov na visokošolskih strokovnih študijskih programih Statistični podatki so pripravljeni v skladu s 1. točko Navodil za izpolnjevanje obrazca št. 2. Podatke prikazujejo preglednice 1.5 – 1.7.

Tabela 1.5: Število študentov po letnikih in po študijskih letih- redni študij

2002/2003 2003/2004 2004/2005 2005/2006 2006/2007 Št. leto Smer

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

4. le

tnik

Abs

olve

nti

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

4. le

tnik

Abs

olve

nti

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

4. le

tnik

Abs

olve

nti

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

4. le

tnik

Abs

olve

nti

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

4. le

tnik

Abs

olve

nti

BAB 37 31 27 25 42 23 28 34 36 34 25 40 37 30 34 32 37 30 34 32 DT 60 32 30 54 70 29 31 55 55 50 31 65 54 38 51 49 54 38 51 49 FT 82 60 31 48 52 76 37 72 68 47 71 61 72 64 38 100 72 64 38 100 OT 38 24 36 20 34 34 34 34 34 RTG 72 30 35 50 56 39 30 72 60 42 40 56 64 41 40 54 64 41 40 54 SI 51 30 43 31 49 48 36 40 36 64 50 38 41 37 63 47 33 39 44 62 47 33 39 44 62 ZN 129 85 85 81 138 94 84 139 132 116 93 134 129 110 110 150 129 110 110 150 SKUPAJ 469 268 251 31 331 406 333 250 36 456 401 327 335 37 419 437 316 312 44 481 403 350 312 44 481

Tabela 1.6: Število študentov po letnikih in po študijskih letih- izredni študij

2002/2003 2003/2004 2004/2005 2005/2006 2006/2007 Št. leto Smer 1.

letn

ik

2. le

tnik

3. le

tnik

4. le

tnik

Abs

olve

nti

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

4. le

tnik

Abs

olve

nti

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

4. le

tnik

Abs

olve

nti

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

4. le

tnik

Abs

olve

nti

1. le

tnik

2. le

tnik

3. le

tnik

4. le

tnik

Abs

olve

nti

BAB DT 27 13 29 41 12 42 41 32 7 FT 54 88 34 75 50 36 11 37 OT RTG 33 47 2 47 6 27 SI 58 42 45 43 43 ZN 15 89 140 193 162 209 168 120 144 59 246 128 106 133 83 127 98 151 139 SKUPAJ 73 89 221 327 162 42 290 274 120 144 145 355 170 106 169 43 141 127 130 178 226

V tabelo absolventi so vključeni tudi absolventi, katerim je bil podaljšan absolventski staž


6

Preglednica 1.7: Število diplomantov na VŠZ v obdobju 2002 - 2006 Leto Število diplomantov (redni in

izredni) 2002* 449 2003 495 2004 494 2005 475 2006 343

*V koledarskem letu 2002 je diplomiralo 449 študentov VSS, poleg tega so diplomirali še 4 diplomanti višješolskega študija. Znanstveno-raziskovalna dejavnost: Na Visoki šoli za zdravstvo poteka raziskovalno delo v okviru Raziskovalnega inštituta, ki je bil ustanovljen leta 1998. Raziskovalni inštitut med drugim mesečno organizira raziskovalne seminarje, katerih namen je seznanjanje z raziskovalnimi področji in rezultati, izmenjava mnenj in ugotavljanje skupnih interesov za nadaljnje raziskovanje. Na ta način Raziskovalni inštitut združuje raziskovalni potencial in interese šole, sodelovanje s sorodnimi inštitucijami in spodbuja kakovostno znanstveno-raziskovalno delo na področjih, ki so povezana s študijskimi programi VŠZ. Raziskovalni institut VŠZ je sodelavcem omogočil udeležbo na razpisih za financiranje znanstvenoraziskovalnega dela in tako omogočil tudi postopen prenos raziskovalne dejavnosti v okvir VŠZ in njen nadaljnji razvoj. Postopoma se je pričela izboljševati opremljenost laboratorijev ter povečala možnost mladih za raziskovalno delo na izbranih področjih. Največ raziskovalnih sredstev smo dobili od Ministrstva za znanost, šolstvo in šport, uspešni smo bili tudi na razpisih Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavaraovanje in Fundacije za šport. Visoka šola za zdravstvo ima pri ARRS registrirano raziskovalno skupino za biomedicinske raziskave (šifra 0382-002) in je v začetku leta 2007 vključevala 46 raziskovalcev. Na Visoki šoli za zdravstvo so potekali oziroma še potekajo naslednji projekti:

− Vpliv fizioterapevtskih postopkov na variabilnost srčnega utripa; trajanje 1.1.2000 - 30.6.2002;

− Testiranje telesne pripravljenosti starostnikov; trajanje: 1.11.2001 - 31.10.2003; − Celostna obravnava starostnikov (MŠZŠ - temeljni projekt); trajanje: 1.2.2004 -

30.1.2007; − Varovanje zdravja mladostnikov (Ministrstvo za zdravje); trajanje: oktober 2004 -

november 2005; − Medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki (projekt DMSBZT,

SZD, VŠZ); trajanje: 2004 - 2007; − Onesnaženost zraka s prašnimi usedlinami na področju KS Ankaran (študija); trajanje

oktober 2005 - oktober 2006; − Razvoj in ovrednotenje novih fizioterapevtskih metod za doseganje optimalne mišične

zmogljivosti in zdravljenje mišične atrofije; trajanje: 2006 - 2008; Raziskovalci z VŠZ so bili aktivno vključeni v naslednje raziskovalne projekte na drugih fakultetah Univerze v Ljubljani in ostalih organizacijah:

− S polimeri posredovane sile in supramolekularne strukture; trajanje: 1.7.1994 - 30.6.1998; Inštitut Jožef Štefan;

http://sicris.izum.si/search/prj.aspx?lang=slv&id=1822



7

− Elastomehanske lastnosti celic in fosfolipidnih vesiklov; trajanje: 1.1.1995 - 30.6.1998; UL, MF;

− Mehanske lastnosti celičnih membran in celični procesi; trajanje: 1.7.1998 - 30.6.2001; UL, MF;

− Ekologija in epidemiologija borelij in rikecij v Sloveniji; trajanje: 1.1.1999 - 30.6.2001; UL, MF;

− Genetske raznolikosti bakterije Borrelia burgdorferi sensu lato v Sloveniji; trajanje: 1.1.2003 - 31.12.2005; UL, MF;

− Fenotipske, genotipske in epidemiološke značilnosti bakterije Chlamydia pneumoniae; trajanje: 1.7.2001 - 30.6.2004; UL, MF;

− Fiziološki mehanizmi motenj živčevja; trajanje:1.7.2001 - 30.6.2004; KC, IKN; − Dejavniki tveganja za nalezljive bolezni pri prebivalcih Slovenije; trajanje: 1.7.2001 -

30.6.2004; UL, MF; − Ikt za učenje in poučevanje kemije; trajanje: 1.1.2003 - 30.9.2004; − Razvoj in optimizacija osebne vojaške opreme; trajanje: 1.8.2004 - 31.8.2006; Institut

Jožef Štefan; − Porodnišnice za današnji čas (MŠZŠ, aplikativni projekt); trajanje: 1.2.2004 -

30.1.2007; KC, SPS Ginekološka klinika Ljubljana; − Socialna integracija starostnikov v Sloveniji (MŠZŠ - temeljni projekt); trajanje:

1.7.2004 - 30.6.2007; UL, FDV; − Vadba za šport in zdravje (MŠZŠ – aplikativni projekt); trajanje: 1.7.2004 - 30.6.2007;

UL, Fakulteta za šport; − Vadba za zdravje in rehabilitacijo (aplikativni projekt); trajanje: 1.9.2005 - 31.8.2008;

UL, Fakulteta za šport; − Merilni sistemi za vrednotenje in analizo kontraktilnih lastnosti mišic zdravih oseb in

oseb z okvarami (MŠZŠ - aplikativni projekt); trajanje: 1.7.2004 -30.6.2007; UL, FE; − Vpliv interakcij kromovih in železovih zvrsti na delovanje kvasne celice; trajanje:

1.7.2004 - 30.6.2007; UL, BF; − Biomehanična analiza ortopedskih posegov v kolku, temeljni raziskovalni projekt (UL

Fakulteta za elektrotehniko); trajanje: 1.7.2004 - 30.6.2007; UL, FE. Raziskovalci so vključeni v programske skupine in se povezujejo z raziskovalnimi skupinami drugih članic Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru:

− Zore Anamarija je sodelovala oziroma trenutno raziskuje v okviru programske skupine: - P0-0513-0381 Odnosi parazitskega obstajanja; trajanje: 1.1.1999 - 31.12.2003;

vodja: Kotnik Vladimir; UL, MF; - P3-0083 Odnosi parazitskega obstajanja; trajanje: 1.1.2004 - 31.12.2008; vodja:

Avšič Županc Tatjana; UL, MF; − Sevšek France je sodelovala oziroma trenutno raziskuje v okviru programske skupine:

- Mehanske lastnosti celičnih membran in celični procesi; trajanje: 1.7.1999 - 31.12.2003; vodja: Svetina Saša UL, MF;

- Biofizika polmerov, membran, gelov, koloidov in celic; trajanje: 1.1.1999 - 31.12.2008; vodja: Podgornik Rudolf; UL, FE;

− Klemen Bohinc raziskuje v okviru programske skupine: - Funkcije in tehnologije kompleksnih sistemov; trajanje: 1.1.2004 - 31.12.2008;

vodja: Aleš Iglič; UL, FE; − Olga Šušteršič raziskuje v okviru programske skupine:





8

- Sistemi odločanja v globalnem elektronskem poslovanju; trajanje: 1.1.2004 - 31.12.2008; vodja: Kljajić Miroljub; Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.

Skladno s povečanjem obsega raziskovalnega dela se je povečalo tudi število objavljenih znanstvenih prispevkov raziskovalcev VŠZ. V mednarodnih revijah s faktorjem vpliva je bilo v obdobju od 2001 – 2006 objavljenih 34 del, pri katerih so bili raziskovalci VŠZ prvi ali vodilni avtorji ali pa soavtorji izvirnih znanstvenih člankov (metodologija ARRS). Skupno število del povzeto po Web of science za isto obdobje je 51, skupno število citatov teh del je 141. Trenutni indeks citiranosti tistih raziskovalcev, ki objavljajo v revijah s faktorjem vpliva je 1,66, citiranost na registriranega raziskovalca VŠZ pa je 0,641. Vabljenih predavanj in objavljenih preglednih znanstvenih člankov je bilo v obdobju od 2001-2006 28 del (priloga 5.c), drugih objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah pa 131 del. Skupno število znanstveno raziskovalnih del se je v letih od 2001 do 2006 nekajkrat povečalo. Skupno število znanstvenih člankov je bilo leta 2001 25 del, leta 2006 pa že 251del. V tem obdobju je magistriralo 12 učiteljev in sodelavcev VŠZ , doktoriralo pa jih je 9. V letu 2006 so bila v okviru RI VŠZ organizirana tri znanstvena srečanja:

− Mednarodna konferenca »Rojstvo«, v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja ter Kliničnim centrom – SPS Ginekološka klinika Ljubljana,

− Mednarodno posvetovanje »Ergonomija 2006«, − Posvetovanje Celostna obravnava starostnikov ob zaključku raziskovalnega projekta.

1.2.Kratka utemeljitev vloge Osnovna izhodišča pri prenovi študijskega programa so: • upoštevanje temeljnih ciljev Bolonjske deklaracije, • usklajevanje poklica z direktivami Evropske unije (nekdanje Sektorske direktive

EEC/80/154, EEC/80/155, EEC/80/156, ki so sedaj združene v enotno direktivo za regulirane poklice 2005/36/EG),

• osamosvajanje stroke babištva. Pri oblikovanju študijskega programa je bila vključena širša strokovna javnost: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovna sekcija medicinskih sester - babic, delodajalci, uporabniki babiških storitev (upoštevanje rezultatov raziskave »Porodnišnice za današnji čas«) in študentje Oddelka za babištvo Visoke šole za zdravstvo. Skladno s cilji bolonjskega procesa pomeni študijski program usklajevanje vsebin z razvojnimi usmeritvami stroke, predvsem pa vključuje uvajanje individualnega dela študentov. Pri prenovi se je oddelek odločil za model 3 + 2, kot ga imajo nekateri evropski programi na področju babištva. V program so vključeni predmeti in posegi, ki jih za babištvo zahtevajo Sektorske direktive Evropske unije. Dodane so vsebine, ki so se na podlagi preteklih izkušenj v izobraževanju babic, izkazale za potrebne. Delež prakse v študijskem programu nadomešča ukinjeno pripravništvo. S takim pristopom izkazujemo osamosvajanje stroke in sodoben pristop k le-tej, oz. izobražujemo študente za enakovredne strokovnjake ostalim zdravstvenim poklicem. Hkrati

http://sicris.izum.si/search/rsr.aspx?lang=slv&id=4352


9

želimo vplivati tudi na zakonodajo, ki bi jim omogočala vključevanja na področju prenatalnega, perinatalnega in postnatalnega zdravstvenega varstva, tako kot v ostalih državah Evropske unije. Filozofija poklica babice namreč uporabnice njihovih storitev postavlja v središče obravnave ter tako omogoča večje zadovoljstvo le-teh. Visoka šola za zdravstvo načrtuje prehod na nove študijske programe tako, da bi se prva generacija vpisala v prvi letnik v študijskem letu 2008/09. 2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu

študijskemu programu Sprejet na senatu univerze dne:

Sprejet na senatu članice univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda dne: Sklep senata Univerze v Ljubljani je v prilogi 1.a. Sklep senata Visoke šole za zdravstvo je v prilogi 1.b. Mnenje študentskega sveta Visoke šole za zdravstvo je v prilogi 1.c. V mnenju Študentskega sveta VŠZ glede visokošolskega strokovnega študijskega programa babištvo; prva stopnja (na izredni seji 10.5.2007) je navedeno, da so sestavljalke programa upoštevale Sektorske direktive EU za diplomirane babice/babičarje ter načela Bolonjske deklaracije v okviru Univerze v Ljubljani. Nadalje so iz programa razvidne smiselno urejene učne vsebine, ki uvajajo novosti v babiško stroko. Tako sistematično pridobljena znanja kot tudi količina strokovne prakse, individualno delo študenta in sodoben pedagoški pristop, omogočajo diplomantu direktno vključitev v zdravstveni oz. babiški negovalni tim. Študentski svet Visoke šole za zdravstvo daje soglasje k predlaganemu visokošolskemu strokovnemu študijskemu programu babištvo; prva stopnja. 3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o študijskemu programu Ekspertno mnenje so pripravili (ime in priimek, zavod, država):

4. Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril za akreditacijo 4. 1. Splošni podatki o programu Naslov / ime študijskega programa: 3-letni visokošolski strokovni študijski program babištvo


10

Študijski program je popolnoma nov in ne nadomešča nobenega programa. Študijski program je nov in nadomešča 'nebolonjski' 3-letni visokošolski strokovni študijski program

babištvo.

Stopnja in vrsta študijskega programa (označite):

dodiplomski - univerzitetni podiplomski - magistrski dodiplomski - visokošolski strokovni podiplomski - doktorski program za izpopolnjevanje dvojni interdisciplinarni

Program traja (označite): 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta

Smeri študijskega programa: program nima študijskih smeri Moduli študijskega programa: so razvidni iz predmetnika (točka 4.5.a.) Opredelitev študijskega področja po Iscedovi klasifikaciji (označite področje):

(14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede (21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo

(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (7251) (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev: Babištvo - babiška nega je samostojno poklicno področje babic, ki vključuje skrb za ženske vseh starosti, da se ohrani, oziroma vzpostavi njihovo reproduktivno in ginekološko zdravje. Obravnava ženske med normalno nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem ter novorojenčka, dojenčka in njihove družine. Nosečnost in rojevanje šteje za naravni del človekovega življenjskega ciklusa, na katerih temelji zdravje varovancev, družine in celotne skupnosti. Osnovana je na raziskavah in dosega najvišje možne standarde v smislu telesnega, duševnega, čustvenega, socialnega in duhovnega dobrega počutja varovancev. Babištvo je utemeljeno kot znanost in umetnost (v zahodnem svetu babištvo večkrat v strokovni literaturi imenujejo tudi art of midwifery). Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (označite discipline):

naravoslovno-matematične vede tehniške vede medicinske vede biotehniške vede

družboslovne vede humanistične vede druge vede

Utemeljitev: Delo babice zahteva znanje medicinskih ved, obenem pa tudi poznavanje zakonitosti medosebnih odnosov in zakonitosti družbe. Babice pri svojem delu večkrat uporabljajo tudi znanja komplementarne medicine. Umetniške discipline (naštejte):

Utemeljitev:

4. 2. Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetnospecifičnih

kompetenc

4.2.a. Temeljni cilji študijskega programa


11

Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa babištvo je usposobiti strokovnjaka, diplomirano babico/diplomiranega babičarja za delo na področju reproduktivnega zdravstvenega varstva: predporodnega, obporodnega in poporodnega nivoja. Visokostrokovni študijski program babištvo temelji na: • dejavnostih babic, ki jih predpisujejo sektorske direktive EU, • načelih evropskega visokega šolstva (Bolonjski deklaraciji), • Zakonu o visokem šolstvu RS, • potrebah populacije; upošteva pa tudi sodobne trende razvoja stroke in predvidene potrebe

v prihodnosti, • dosedanjem delu in izkušnjah babic ter drugih zdravstvenih delavcev na obravnavanem

področju, • smernicah SZO o varovanju in pospeševanju zdravja (cilji SZO za 21.stoletje), • pobudah profesionalnih organizacij (International Confederation of Midwives - ICM,

European Association of Midwives - EMA, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester – babic).

4.2.b. Splošne kompetence, ki se pridobijo s študijskim programom Po uspešno zaključenem študijskemu programu so področja pristojnosti diplomirane babice/diplomiranega babičarja naslednja:

• promocija zdravja, svetovanje pri načrtovanju družine, varovanje reproduktivnega zdravja in posredovanje ustreznih napotitvenih informacij,

• priprava in izvajanje programov šole za starše ter zdravstveno vzgojno delo za zdrav način življenja in izogibanje rizičnim dejavnikom za to kategorijo prebivalstva,

• spremljanje normalnega poteka nosečnosti in izvajanje potrebnih preiskav ter spremljanje stanja zarodka z uporabo ustreznih kliničnih metod in sredstev,

• ugotavljanje rizične nosečnosti na podlagi ustreznih preiskav in svetovanje v okviru pristojnosti: napotitev k specialistom v primeru patološke nosečnosti in sodelovanje pri timski obravnavi nosečnice,

• svetovanje in pomoč ženskam med nosečnostjo, ob porodu in v poporodnem obdobju, • vodenje normalnega poroda in izvajanje epiziotomije ter nudenje nujne medicinske

pomoči pri porodu v primeru odsotnosti zdravnika, • prepoznavanje patoloških sprememb pri materi in otroku, ukrepanje v okviru

pristojnosti ter napotitev k specialistu, • pregledovanje in negovanje novorojenčka in dojenčka ter ukrepanje kadar je potrebno • izvajanje babiške nege in zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik, • vodenje ustrezne zdravstvene in negovalne dokumentacije, • pedagoško delo za vzgajanje in izobraževanje lastnega kadra ter raziskovalno delo.

4.2.c. Predmetno specifične kompetence, ki se pridobijo s študijskim programom Diplomant/ka:

• pozna zgodovino razvoja stroke in pomen njenih dosežkov za sodobno babištvo, • pozna vsebino stroke ter njeno povezanost na področjih predporodnega, obporodnega

in poporodnega reproduktivnega zdravstvenega varstva,


12

• v celoti razvije svoje osebnostne, izobrazbene in strokovne sposobnosti oz. usvoji pozitivno profesionalno identiteto,

• se med študijem razvije v samostojnega izvajalca babiške nege, s sposobnostjo empatije in samostojnosti, ki se zaveda odgovornosti svojih odločitev ter dejanj,

• deluje po načelih sodobnega babištva, ki poudarja da so nosečnost, porod in poporodno obdobje fiziološka stanja, upošteva individualnost, je občutljiv za kulturno pripadnost posameznika ter vzpostavlja partnerski odnos s posameznim varovancem in družino,

• zna ugotavljati potrebe po babiški negi, jo načrtovati, izvajati in vrednotiti, • se v praksi z odgovornostjo vključuje v zdravstveni, negovalni in multidisciplinarni

tim ter deluje na vseh nivojih reproduktivnega zdravstvenega varstva, • uporablja teorijo sistemov in pri delu celostno obravnava varovanca, • izraža zakonsko, moralno in etično odgovornost v poklicnem in privatnem življenju, • pozna sodobne pristope vzgoje in izobraževanja za zdravje ter s pedagoškim erosom

opravlja naloge zdravstvenega vzgojitelja, • pozna najnovejša spoznanja sorodnih ved (naravoslovnih in humanističnih) in jih

uporablja v povezavi s stroko – babištvom, • pridobi trdno osnovo znanja, spretnosti in razumevanja babištva, kar zna izraziti v

komunikaciji, v katero vključi tudi vrednote, ki so babicam v oporo, n.pr. spoštovanje, vzpodbudo in človečnost,

• zna uporabljati informacijsko komunikacijsko tehnologijo in zna iskati strokovno literaturo po elektronskih bazah podatkov,

• zna reflektirati svoje delo in odnos do varovancev in s sprostitvenimim tehnikami preprečiti izgorevanje,

• pozna raziskovalno delo v babištvu in dejavno v njem sodeluje, • ceni permanentno izobraževanje in je usposobljen za samoizobraževanje in

podiplomsko organizirano izobraževanje. 4. 3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa

V Evropi obstajajo 3- in 4- letni izobraževalni visoko strokovni študijski programi babištva. V predmetnik vsi vključujejo tudi klinično prakso, tako da lahko diplomant po končanem študiju samostojno opravlja delo.

Preglednica 4.1: Tuji sorodni študijski programi Tuji sorodni študijski program (ime programa, zavod, država):

1. Ime programa:Bachlor- Studium Hebammen Zavod: FH JOANNEUM, University of Applied Sciences

Država: Avstrija http://www.fh-joanneum.at/aw/home/Studienangebot/Gesundheit_und_Soziales/~daf/heb/?lan=en

2. Ime programa: Bachelor of Science in Midwifery Zavod: Süleyman Demirel University Država: Turčija

http://w3.sdu.edu.tr 3. Ime programa: Bachelor of Science (Hons) in Midwifery Zavod: University of Malta

http://www.fh-joanneum.at/aw/home/Studienangebot/Gesundheit_und_Soziales/~daf/heb/?lan=en



http://w3.sdu.edu.tr/


13

Država: Malta http://www.um.edu.mt/courses/prospectus/ihcintro.html

4. 3. a. Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti Vsi navedeni študijski programi so dodiplomski, visokošolski strokovni (Bachelor of Science). Študijska programa, ki se izvajata v Turčiji in na Malti trajata štiri leta, študijski program ki se izvaja v Avstriji pa tri leta. V Turčiji in na Malti študentje pridobijo 240 ECTS, medtem ko v Avstriji pridobijo 180 ECTS. Vsi študijski programi so v sklopu velikih fakultet, ki so programsko širše zasnovane in pokrivajo tako zdravstvene študije kot tudi ostala področja. Posamezni primerljivi študijski programi imajo podobno strukturo vsebin. V prvem letniku študentje osvojijo osnovne pojme s področja medicine in družboslovja ter nekaterih naravoslovnih ved, ki so osnova za nadaljnji študij s področja babištva. Prav tako v prvem letniku na vseh treh zgoraj omenjenih primerljivih študijskih programih študentje že osvojijo osnove babištva in svoja specialna znanja tudi praktično preizkusijo na kliničnih vajah in klinični praksi.Vsi študijski programi poudarjajo pomembnost izvajanja klinične prakse. Primerjava strukture študijskih programov je predstavljena v preglednici 4.2. Preglednica 4.2: Primerjava struktur programov FH

JOANNEUM, University of

Applied Sciences

(Avstrija)

Süleyman Demirel

University (Turčija)

University of Malta

(Malta)

Visoka šola za zdravstvo (Slovenija)

Teoretični del

90 ECTS 82 ECTS 124 ECTS 90 ECTS

Praktični del 90 ECTS 158 ECTS 116 ECTS 90 ECTS Skupaj 180 ECTS 240 ECTS 240 ECTS 180 ECTS

4. 3. b. Primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program Pogoji za vpis so predpisani z nacionalno zakonodajo s področja visokega šolstva. V vse primerljive programe se lahko vpišejo kandidati z dokončano srednjo šolo. Stari morajo biti najmanj 18 let. 4. 3. c. Primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih

naslovov Primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovov je predstavljen v preglednici 4.3. Preglednica 4.3: Primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovov

http://www.um.edu.mt/courses/prospectus/ihcintro.html


14

FH JOANNEUM, University of

Applied Sciences (Avstrija)

Süleyman Demirel

University (Turčija)

University of Malta

(Malta)

Univerza v Ljubljani,

Visoka šola za zdravstvo (Slovenija)

Trajanje študija 3 leta 4 leta 4 leta 3 leta

Napredovanje dokončanje letnika z vsaj 60 ECTS

Za napredovanje v 3 letnik študija morajo imeti

študenti opravljene vse obveznosti za

1. letnik. Za napredovanje v 4

letnik študija morajo imeti

študenti opravljene vse obveznosti za

2. letnik.

dokončanje letnika z vsaj 60 ECTS

dokončanje letnika s predpisanim

številom ECTS (glej točko 4.9)

Dokončanje

2 pisni diplomski nalogi

(v 5 in 6. semestru), ustni izpit (Babištvo,

medicinski predmeti)

Diplomant mora imeti izpolnjen

delovni zvezek v katerem je

zabeleženo vse praktično

pridobljeno znanje.

praktični diplomski izpit in

pisna diplomska naloga

praktični diplomski izpit in

pisno diplomsko delo

Pridobljeni naslovi

Bachelor of Science (Hons) in

Midwifery

Bachelor of Science in Midwifery

Bachelor of Science (Hons) in

Midwifery

diplomirana babica/

diplomiran babičar 4. 3. d. Primerljivost načinov in oblik študija Vsi primerjani študijski programi se izvajajo kot redna oblika študija. Turški in malteški trajata 4 leta (240 ECTS), avstrijski pa 3 leta (180 ECTS). Posamezni primerljivi študijski programi imajo podobno strukturo vsebin. Pedagoški proces se pri vseh programih odvija s klasičnimi predavanji, seminarji, laboratorijskimi in kliničnimi vajami, pomemben je problemski koncept učenja in delo v majhnih skupinah, predvsem v sklopu kliničnih vaj. Vsi študijski programi poudarjajo pomembnost izvajanja klinične prakse, kar je pomembno z vidika takojšnje zaposljivosti diplomantov. Pri predlaganem Visoko strokovnem študijskem programu babištvo bo organizirano tudi tutorstvo, ki je na Visoki šoli za zdravstvo tradicionalna oblika pomoči študentom. 4. 3. e. Možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz.

skupni evropski visokošolski prostor Ker je program vsebinsko primerljiv z drugimi tovrstnimi programi v Evropski uniji, bo ponujena možnost izmenjave študentov in učiteljev v okviru programov Life Long Learning Programe (LLLP); nekdanji Socrates Erasmus program.


15

Vsi analizirani programi predvidevajo sodelovanje in izmenjave v okviru mednarodnih programov in bilateralnih pogodb med zavodi. Ker pa se bo predlagani program izvajal v slovenščini, bo tujim študentom v prvi fazi ponujeno le opravljanje prakse v okviru programa; glede teoretičnih vsebin pa je predviden študij na osnovi tuje literature (samostojno delo študenta z individualnimi konzultacijami). 4.3. f. Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje

domačega gospodarstva in javnih služb Osnovne kompetence diplomantov so poenotene z direktivo EU o reguliranih poklicih (2005/36/EG). Razširjene pristojnosti diplomiranih babic/babičarjev pa so v različnih evropskih državah prilagojene nacionalnim zahtevam zdravstvenega varstva.

4. 3. g. Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih

Poklic urejaja evropska Sektorska direktiva 2005/36/EG, ki je nadomestila bivše direktive EEC/80/154, EEC/80/155 in EEC/80/156 in jo vsebinsko povzema »Seznam dokazil kvalifikacij za magistra farmacije oziroma magistro farmacije, diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika in diplomirano babico oziroma diplomiranega babičarja«, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 16/2007, str. 1923. Predlagani študijski program zadosti vsem zahtevam, ki jih postavljajo omenjeni predpisi:

• Trajanje študija Dokument določa, da je ena od možnosti za študij babištva študij, »ki obsega vsaj tri leta praktičnega in teoretičnega pouka, h kateremu oseba pristopi po zaključku vsaj 10 let trajajočega splošnega izobraževanja«. Predlagani program traja tri leta; vanj se vpišejo tisti, ki so dokončali vsaj 12 let predhodnega izobraževanja. S tem zahtevi EU, glede trajanja študija, zadosti. • Predpisani teoretični predmeti Predpisane teoretične vsebine so zajete v sklopu naslednjih predavanj obveznih splošnih in strokovnih predmetov:

PREDPISANE VSEBINE ŠTUDIJSKI PROGRAM

osnove anatomije in fiziologije Predmet Anatomija in fiziologija s patologijo (vsebine: Anatomija, Fiziologija)

osnove patologije Predmet Anatomija in fiziologija s patologijo (vsebine: Patologija)

osnove bakteriologije, virologije in parazitologije

Predmet Varovanje zdravja (vsebine: Mikrobiologija s parazitologijo)

osnove biofizike, biokemije in radiologije Predmet Biološke znanosti (vsebine: Biokemija, Biofizika z ergonomijo) Predmet Etika in reproduktivno zdravje (vsebine: Radiološke in ostale preiskovalne


16

metode v babištvu) pediatrija, s posebnim poudarkom na novorojenčkih

Predmet Skrb za bolne otroke Predmet Babištvo in babiška praksa 1, 2 in 3

higiena, zdravstvena vzgoja, preventivna medicina, zgodnje diagnosticiranje bolezni

Predmet Biološke znanosti (vsebine: Higiena z ekologijo) Predmet Zdravje kot vrednota (vsebine: Vzgoja za zdravje) Predmet Psihosocialni kontekst babištva (vsebine: Socialna medicina) Predmet Varovanje zdravja (vsebine: Klinična proped. in dg laboratorij)

prehrana in dietetika s posebnim poudarkom na ženskah, novorojenčkih in majhnih otrocih

Predmet zdravje kot vrednota (vsebine: Prehrana v babištvu)

osnove sociologije in družbeno medicinska vprašanja

Predmet Psihosocialni kontekst babištva (vsebine: Sociologija rodnosti in rojevanja)

osnove farmakologije Predmet Biološke znanosti (vsebine: Farmakologija)

načela in metode poučevanja Predmet Zdravje kot vrednota (vsebine: Vzgoja za zdravje)

zdravstvena in socialna zakonodaja ter organizacija zdravstva

Predmet Pravne in profesionalne odgovornosti babice (vsebine: Pravo in babištvo, Organizacija v babištvu)

poklicna etika in delovna zakonodaja Predmet Etika in reproduktivno zdravje (vsebine: Filozofija in etika v babištvu) Predmet Pravne in profesionalne odgovornosti babice (vsebine: Pravo in babištvo)

spolna vzgoja in načrtovanje družine Predmet Babištvo in babiška praksa 1, 2 in 3 pravno varstvo matere in otroka Predmet Pravne in profesionalne odgovornosti

babice (vsebine: Pravo in babištvo) embriologija in razvoj zarodka Predmet Etika in reproduktivno zdravje

(vsebine: Embriologija) nosečnost, porod in poporodno obdobje Predmet babištvo in babiška praksa 1, 2 in 3 ginekologija in porodniška patologija Predmet Etika in reproduktivno zdravje

(vsebine: Ginekologija 1) Predmet Patologija reproduktivnega zdravja (vsebine: Maternalno fetalna medicina in porodništvo, Ginekologija 2)

priprava na porod in starševstvo Predmet Babištvo in babiška praksa 1, 2 in 3 priprava na porod (vključno s poznavanjem in uporabo tehnične opreme v porodništvu)

Predmet Babištvo in babiška praksa 1, 2 in 3

analgezija, anestezija in oživljanje Predmet Osnove klinične medicine in prva pomoč (vsebine: Kirurgija, Interna medicina, Travmatologija in prva pomoč) Predmet Skrb za bolne otroke Predmet Patologija reproduktivnega zdravja

fiziologija in patologija novorojenčka ter babiška nega in nadzor novorojenčka

Predmet Babištvo in babiška praksa 1, 2 in 3 Predmet Skrb za bolne otroke

psihološki in socialni dejavniki Predmet Psihosocialni kontekst babištva


17

(vsebine: Psihologija v babištvu, Sociologija rodnosti in rojevanja)

• Predpisani praktični posegi Predpisane praktične posege študent pridobi tekom naslednjega praktičnega usposabljanja v študijskem programu:

PREDPISANI POSEGI ŠTUDIJSKI PROGRAM

svetovanje nosečnicam, vključno z vsaj 100 predporodnimi pregledi

Predmet Babištvo in babiška praksa 1 (praktično usposabljanje: Ambulanta za fiziološko nosečnost)

izvedba vsaj 40 porodov; če te številke ni moč doseči zaradi pomanjkanja nosečnic, ga je mogoče znižati na najmanj 30, vendar pod pogojem, da študent asistira ob vsaj 20 nadaljnjih porodih

Predmet Babištvo in babiška praksa 1, 2 in 3 (praktično usposabljanje: Porodni blok 1, 2 in 3, Strokovni praktikum 2)

asistenca pri vsaj enem ali dveh porodih v medenični vstavi

Predmet Babištvo in babiška praksa 1, 2 in 3 (praktično usposabljanje: Porodni blok 1, 2 in 3, Strokovni praktikum 2)

izkušnje z epiziotomijo in uvajanje v šivanje ran

Predmet Babištvo in babiška praksa 1, 2 in 3 (praktično usposabljanje: Uvod v klinične vaje, Porodni blok 1, 2 in 3, Strokovni praktikum 2)

nadzor in babiška nega vsaj 40 žensk v rizični nosečnosti

Predmet babištvo in babiška praksa 3 (praktično usposabljanje: Ambulanta za patološko nosečnost, Oddelek za patološko nosečnost)

vsaj 100 poporodnih pregledov in pregledov zdravih novorojenčkov in otročnic

Predmet babištvo in babiška praksa 3 (praktično usposabljanje: Otročnice in novorojenčki)

nadzor in babiška nega novorojenčkov, vključno z nedonošenčki, prenošenimi novorojenčki, novorojenčki s premajhno telesno težo in bolnimi novorojenčki

Praktično usposabljanje pri predmetu Skrb za bolne otroke

babiška nega patoloških primerov na področju ginekologije

Predmet babištvo in babiška praksa 1 in 3 (praktično usposabljanje: Ginekologija, EINT ginekologija)

uvajanje v babiško nego na področju medicine in kirurgije

Predmet Babištvo in babiška praksa 2 (praktično usposabljanje: Pacient po kirurškem posegu) Praktično usposabljanje pri predmetu Skrb za bolne otroke (praktično usposabljanje: Dojenčki – kirurško zdravljenje)


18

4. 4. Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda

4.4.a Zaključeno mednarodno sodelovanje Mednarodno sodelovanje na šoli poteka že od zgodnjih šestdesetih let. S podporo SZO so se predavateljice izpopolnjevale v Evropi in ZDA, obiskale so več skandinavskih šol in bolnišnic. Tudi v osemdesetih letih je mednarodno sodelovanje potekalo predvsem ob podpori SZO. Zelo pomemben je bil obisk Marie Farell, direktorice oddelka za zdravstveno nego pri evropskem regionalnem uradu SZO na Višji šoli za zdravstvene delavce leta 1985. Namen je bil vzpodbuditi razvoj univerzitetnega programa zdravstvene nege, ki je bil vzorčen za Vzhodno Evropo. Posledica je bila serija izmenjav predavateljev in študentov, delavnic, seminarjev in konferenc ter drugih delovnih aktivnosti, ki so rezultirale v pripravi tega programa v začetku devetdesetih let. Le-ta sicer ni zaživel kot vzorčen mednarodni program, vendar je to bil prvi univerzitetni program (zdravstvena vzgoja) za medicinske sestre, izpeljan v sodelovanju s Pedagoško fakulteto. V prvi polovici devetdesetih let je mednarodno sodelovanje potekalo predvsem ob podpori projekta Tempus, v okviru katerega je Evropska unija pomagala bodočim članicam uskladiti svoje visokošolske programe in pedagoške metode z njihovimi. Pri tem je Tempus podpiral razvoj študijskih programov, razvoj posameznih predmetov, materialno opremljenost visokošolskih zavodov (oprema za laboratorije, kabineti, knjige, računalniki), gostovanje učiteljev iz Evropske unije v Sloveniji ter študijske obiske slovenskih učiteljev na evropskih univerzah in njihovih učnih bazah. Zlasti intenzivno je bilo sodelovanje s Polytechnic of East London in Hogeschool Nijmegen na Nizozemskem. Pomembnejši rezultati tega sodelovanja so bili v tem, da sta dve sodelavki v Londonu opravili magisterij s svojih strokovnih področij. Več študentk in študentov je del pouka opravljalo v tujini in nekaj tujih je gostovalo pri nas. Opremljenih je bilo več kabinetov, obogatil se je knjižni fond. Udeležba na študijskih obiskih s pomočjo štipendij Tempus je tudi močno vplivala na pedagoško in raziskovalno pot predavateljev Visoke šole za zdravstvo. Dve sodelavki sta svoji doktorski nalogi utemeljili ravno na osnovi tega sodelovanja. V drugi polovici devetdesetih let slovenske visokošolske ustanove niso mogle več kandidirati za podporo iz Tempusa. Pričelo se je obdobje prijavljanja in sodelovanja na projektih v okviru Socrates, pretežno s področja Erasmus, nekaj tudi Leonardo Da Vinci. 4.4.b Tekoče mednarodno sodelovanje Na področju mednarodnega znanstveno-raziskovalnega dela in sodelovanja tečeta dva raziskovalna in nekaj drugih projektov, in sicer:

− sodelovanje pri projektu Asia-Link EU Programme - URO Project - AGREEMENT CN/ASIA-LINK/026(110-374) v sodelovanju s Centro ICT di Ateneo dell’Università degli Studi di Salerno, Xiehe Hospital, Tongji Medical College, Huazhong University of Science and Technology (CIN), NU trust hospital, Nephro-Urology super specialty post graduate national institute (IND); projekt je namenjen oblikovanju novega profila zdravstvenega delavca, kontinenčnega terapevta;

− projekt razvijanja Evropskega magistrskega študija babištva skupaj z Glasgow Caledonian University in izobraževalnimi institucijami za babištvo Midwifery school Maastricht, University of Ghent, University department of obstetrics and gynaecology, Medical school Hannover in Humboldt University Berlin; Slovenija kot pridružena članica sodeluje pri razvoju predmetnika in učnih načrtov predmetov;


19

− sodelovanje pri Core Components in Occupational Therapy – 29497-IC-1-1-FI-ERASMUS-EUC-1 v sodelovanju z Oulu Polytechnic, Finska; Arteveldehogeschool, Belgija; Helsinki Polytechnic Stadia, Finland; Tallinn Medical School, Estonia; University of Tartu, Estonia;

− sodelovanje v tematskih mrežah (sheme SOCRATES/ERASMUS) na področju izobraževanja (HENRE, ENOTHE, TENN);

− sodelovanje pri pripravi študijskega programa International Master Degree in Health Care and Social Management: Projekt: 29988-IC-I-2003-1-DE-ERSAMUS-PROGUC-1- Hochschule Bremen, University of Applied Sciences, University of South Bohemia, University of Manchester, Ekonomska fakulteta;

− sodelovanje pri mednarodni raziskavi Conscience and bad conscience; vodilna institucija: Department of Nursing, Medical Faculty, University of Umea, Sweden;

− sodelovanje v mednarodnem interdisciplinarnem računalniško podprtem študiju Umiranje in žalovanje (Dying and Mourning) – v sodelovanju z Umeå University.

V okviru SOCRATES/ERASMUS programov VŠZ sodeluje in ima bilateralne sporazume z 20 Evropskimi inštitucijami:

− FIN - Pirkanmaa University of applied sciences (ZN, BA, DT) 2006/2007-2007/2008-2008/2009-2009/2010

− PL – Pastwowa Wyzsza Szkola Zawodowa w Nysie (ZN, BA, DT) 2006/2007-2007/2008 (www.pwsz.nysa.pl)

− CZ – University of South Bohemia Česke Budejovice (ZN) 2004/2005-2006/2007-2007/2008

− D – Hochschule Bremen University of Applied Sciences (ZN) 2006/2007-2007/2008 (http://www.hs-bremen.de)

− E - Universidad de la Coruña (BA) 2006/2007-2007/2008-2008/2009-2009/2010-2010/2011 (http://www.udc.es)

− S - Karolinska Institutet, Stockholm (DT) 2007/2008-2009/2010 (http://www.ki.se) − UK – Manchester Metropolitan University (ZN) 2004/2005 (http://www.mmu.ac.uk) − B - Erazmushogeschoole Brussel (ZN, DT, BA) 2007/2008-2008/2009-2009/2010-

2010/2011- 2011/2012-2012/2013 − I – The University of Udine, Corso di laurea in infermieristica sede di Mestre (ZN)

2006/2007-2007/2008 (http://www.uniud.it) − A - University of Vienna Fakultat fur Socialwissenschaften, Institut fur

Pflegewissenschaft 2005/2006-2006/2007-2007/2008 − S – Umeå University Faculty of Medicine (ZN, BA) 2002/2003-2003/2004-

2004/2005-2005/2006-2006/2007-2007/2008 (http://www.umu.se/umu/index_eng.html)

− I - Università degli Studi di Trieste (ZN,BA) 2005/2006-2006/2007 -2007/2008 (http://www.units.it)

− E – Universidad Autonoma de Madrid Centro superior de estudios universitarios la salle (DT) 2005/2006-2006/2007-2007/2008-2008/2009-2009/2010 (http://www.eulasalle.com)

− B - Artevelde Hogeschool (DT) 2004/2005-2005/2006-2006/2007 (http://www.arteveldehs.be)

− NL - Hoogeschool van Amsterdam (DT) 2003/2004-2004/2005-2005/2006-2006/2007 (http://www.hva.nl)

− N – Hangesund University College 2004/2005 (http://www.hsh.no/studier.htm)

http://www.pwsz.nysa.pl/

http://www.hs-bremen.de/

http://www.udc.es/

http://www.ki.se/

http://www.mmu.ac.uk/

http://www.uniud.it/

http://www.umu.se/umu/index_eng.html

http://www.units.it/

http://www.eulasalle.com/

http://www.arteveldehs.be/

http://www.hva.nl/

http://www.hsh.no/studier.htm


20

− I – Universita' Cattolica del Sacro Cuore, School of Medicine »A.Gemelli«, Rome (OT) 2005/2006-2006/2007 (http://www.unicatt.it)

− PL – akademia Wychowamia Fizycnego we Wroclawiu 2007/2008 (FT) − TR – Suleyman Demirel University (BA) 2007/2008-2008/2009-2009/2010-

2010/2011-2011/2012-2012/2013 − UK- LA – St. Martin's College 1.10.2003-30.9.2004

Študentje in učitelji sodelujejo v mednarodnih izmenjavah v okviru mrež Erasmus, CEEPUS, LEONARDO ter v ostale izmenjave. Tabela: Število študentov, vključenih v organizirane izmenjave Erasmus, CEEPUS, LEONARDO ter v ostale izmenjave po bilateralnih in multilateralnih dogovorih (trajanje izmenjave najmanj 3 mesece) Študijsko leto

Število študentov iz VŠZ na izmenjavi v tujini

Število študentov iz tujine na izmenjavi na VŠZ

2003/2004 0 0 2004/2005 6 11 2005/2006 13 10 2006/2007 10 13

Tabela: Število učiteljev, vključenih v organizirane izmenjave Erasmus, CEEPUS, LEONARDO ter v ostale izmenjave po bilateralnih in multilateralnih dogovorih Študijsko leto

Število učiteljev iz VŠZ na izmenjavi v tujini

Število učiteljev iz tujine na izmenjavi na VŠZ

2003/2004 2 0 2004/2005 2 2 2005/2006 5 8 2006/2007 9 10

4.4.c. Podatki o vpisu tujih študentov na zavod

Preglednica 4.4: Podatki o vpisu tujih študentov v 1. letnik, na VŠZ za študijska leta 2002/2003 do 2006/2007, redni in izredni študij Smer

Študijsko leto 2002/2003 2003/2004 2004/2005 2005/2006 2006/2007

BAB 1 3 3 2 3 DT 1 1 1 3 1 FT 5 4 6 4 8 OT 5 0 0 2 RTG 1 1 2 2 1 SI 3 2 0 0 ZN 4 5 2 6 8 skupaj 20 16 14 19 21

http://www.unicatt.it/


21

Preglednica 4.5: Podatki o številu tujih študentov v 2., 3., in 4. letniku ter absolventov, na VŠZ za študijska leta 2002/2003 do 2006/2007, redni in izredni študij Smer

Študijsko leto 2002/2003 2003/2004 2004/2005 2005/2006 2006/2007

BAB 0 0 2 3 4 DT 2 2 5 5 1 FT 15 15 12 19 14 OT 1 5 5 5 1 RTG 0 1 2 3 2 SI 2 1 5 5 3 ZN 18 10 11 8 10 skupaj 38 34 42 48 35


22

4. 5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti 4. 5. a. Število in poimenska navedba učnih enot

Visokošolski strokovni študijski program babištvo ima 16 obveznih in 18 izbirnih predmetov. Poimenska navedba učnih enot in njihovih nosilcev je podana v preglednici 4.6. Preglednica 4.6: Poimenska navedba učnih enot in njihovih nosilcev v visokošolskem strokovnem študijskem programu babištvo

Zap.št. Predmet Nosilec Naziv Vrsta predmeta ECTS

1. Anatomija in fiziologija s patologijo

dr. Raja Gošnak Dahmane

višja predavateljica obvezni - skupni 6

2. Psihosocialni kontekst babištva

dr.dr.Asja Nina Kovačev

redna profesorica obvezni - strokovni 6

3. Biološke znanosti mag. Martin Bauer višji predavatelj obvezni - strokovni 7 4. Varovanje zdravja dr.Anamarija Zore predavateljica obvezni - strokovni 7 5. Jezikovno informacijska znanja dr. Jelena Ficzko predavateljica obvezni - strokovni 4 6. Etika, reproduktivno zdravje dr.Marija Bohinc docentka obvezni - strokovni 3

7. Babištvo in babiška praksa 1

mag.Ana Polona Mivšek

višja predavateljica obvezni - strokovni 27

8. Osnove klinične medicine in prva pomoč mag. Damjan Slabe predavatelj obvezni - skupni 5

9. Porodništvo in ginekologija dr. Cerar

v postopku habilitacije za predavatelja

obvezni - strokovni 6

10. Skrb za bolne otroke mag.Klaudia Urbančič


11. Pravne in profesionalne odgovornosti babice dr.Blaž Ivanc višji predavatelj obvezni - strokovni 4

12. Babištvo in babiška praksa 2 mag.Ana Polona Mivšek


13. Zdravje kot vrednota dr.Olga Šušteršič docentka obvezni - strokovni 14 14. Uvod v raziskovalno metodologijo dr.Majda Pahor docentka obvezni - skupni 3

15. Babištvo in babiška praksa 3 mag.Ana Polona Mivšek



23

16.0 Izbirni predmeti – splošni * 9 16.1 Angleški jezik mag. Breda Vrhunec višja predavateljica izbirni - širše 3 16.2 Nemški jezik prof.Irena Kuštrin predavateljica izbirni - širše 3 16.3 Didaktika zdravstvene vzgoje dr.Silva Hoyer višja predavateljica izbirni - širše 3 16.4 Praktikum iz računalništva dr. Jelena Ficzko predavateljica izbirni - širše 3 16.5 Management v zdravstvu dr.Marija Bohinc docentka izbirni - širše 3 16.6 Medpoklicno sodelovanje dr.Majda Pahor docentka izbirni - širše 6

16.7 Genetika in molekularna biologija dr. Irina Milisav Ribarič

docentka izbirni - širše 3

16.9 Perspektiva uporabnikov zdravstvenega varstva dr. Majda Pahor docentka Izbirni - širše 3 16.10 Informatika v zdravstvu dr. Jelena Ficzko predavateljica izbirni - širše 3 17.0 Izbirni predmeti - strokovni 9

17.1 Argumentacija in retorika v babištvu dr.Barbara Domajnko

višja predavateljica izbirni - strokovni 3

17.2 Seksologija mag.Ana Polona Mivšek

višja predavateljica izbirni - strokovni 3

17.3 Uvod v osebnostni razvoj dr.dr.Asja Nina Kovačev

redna profesorica izbirni - strokovni 3

17.4 Zdravstveno varstvo nosečnic v izjemnih razmerah mag. Damjan Slabe predavatelj izbirni - strokovni 3 17.5 Okužbe v nosečnosti in v obporodnem obdobju dr.Anamarija Zore predavateljica izbirni - strokovni 3

17.6 Feministične študije in babištvo dr. Zalka Drglin

v postopku habilitacije za docentko

izbirni – strokovni 3

17.7 Zdravje žensk Andreja Mihelič Zajec

predavateljica izbirni – strokovni 3

17.8 Delo s starši mag. Klaudia Urbančič

višja predavateljica izbirni – strokovni 3

17.9 Materinstvo v sodobni družbi dr.Majda Pahor docentka izbirni – strokovni 3

18. Zaključna refleksija študija mag.Ana Polona Mivšek


* predmeti so skupni za vse programe VŠZ


24

4. 5. b. Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo programa

Študijske obveznosti prvostopenjskega študija babištvo obsegajo v vsakem od treh letnikov 60 kreditnih točk po ECTS (v vsakem semestru 30 kreditnih točk), tako da je skupen obseg študijskih obveznosti 180 kreditnih točk po ECTS. Od skupnega števila kreditnih točk je 162 (90%) kreditnih točk v obveznem delu programa in 18 (10%) izbirnih. Predmetnik prvostopenjskega študija babištvo vsebuje naslednje tipe predmetov: obvezne, ki so skupni na ravni vsaj dveh programov Visoke šole za zdravstvo, obvezne in izbirne stroke, ki so sestavni del programa babištvo ter izbirne širše, ki so sestavni del ostalih študijskih programov Visoke šole za zdravstvo. Natančen razrez po skupinah predmetov je podan v preglednici 4.7. Obvezni skupni predmeti vključujejo Anatomijo in fiziologijo s patologijo, Osnove klinične medicine in prvo pomoč ter Uvod v raziskovalno metodologijo. Njihovo izvajanje je možno v okviru Visoke šole v zdravstvu. Obvezni predmeti stroke študentom zagotavljajo strokovna znanja s področja babištva oziroma babiške nege. Izbirni predmeti stroke izboljšujejo kakovost in vrednost znanja študentov z dodatnimi vsebinami ter širijo okvir strokovnosti. V učnih načrtih predmetov so navedeni pogoji za vpis posameznega predmeta. Izbirni predmeti širše vključujejo vsebine drugih programov Visoke šole za zdravstvo, ki pa so neposredno povezane s študijskim področjem babištva in jih lahko študenti v okviru s programom določenega deleža izbirnosti enakovredno izbirajo z izbirnimi predmeti stroke. V učnih načrtih predmetov so navedeni pogoji za vpis posameznega predmeta. Predmeti iz drugih študijskih programov, ki niso v naboru širše izbire. Študenti lahko iz nabora ostalih programov Visoke šole za zdravstvo, drugih fakultet UL ali drugih univerz izberejo v okviru predpisane izbire predmete, v obsegu najmanj 9 kreditnih točk po ECTS, pod pogoji, ki so v učnih načrtih predmetov navedeni za vpis posameznega predmeta. V okviru predpisane izbire lahko študenti poljubno izbirajo med predmeti opredeljenimi kot izbirni predmeti stroke in izbirni predmeti širše oz. predmeti iz drugih študijskih programov, pod pogoji, ki so v učnih načrtih predmetov navedeni za vpis posameznega predmeta.


25

Preglednica 4.7: Predmetni stebri programa Obvezni skupni ECTS Obvezni stroka ECTS Izbirni stroka ECTS Izbirni širše ECTS Anatomija in fiziologija s

patologijo 6 Psihosocialni

kontekst babištva 6 Argumentacija in

retorika v babištvu 3 Angleški jezik 3

Osnove klinične medicine in

prva pomoč 5 Biološke znanosti 7 Seksologija 3 Nemški jezik 3

Uvod v raziskovalno

metodologijo 3 Varovanje zdravja 7 Uvod v osebnostni

razvoj 3 Didaktika

zdravstvene vzgoje 3

Jezikovno informacijska znanja

4 Zdravstveno varstvo nosečnic v izjemnih

razmerah

3 Praktikum iz računalništva

3

Etika, reproduktivno zdravje

3 Okužbe v nosečnosti in v obporodnem obdobju

3 Management v zdravstvu

3

Babištvo in babiška praksa 1

27 Feministične študije in babištvo

3 Medpoklicno sodelovanje

6

Porodništvo in ginekologija

6 Zdravje žensk 3 Genetika in molekularna biologija

3

Skrb za bolne otroke 15 Delo s starši 3 Perspektiva uporabnikov

zdravstvenega varstva

3

Pravne in profesionalne

odgovornosti babice

4 Materinstvo v sodobni družbi

3 Informatika v zdravstvu

3


16

Zdravje kot vrednota 14


27

Zaključna refleksija študija

12

Skupaj 3 14 13 148 9 27 9 30 Delež 8.9% 6.3% 38.2% 67.6% 26.4% 12.3% 26.4% 13.7%


26

4. 5. c. Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija

Preglednica 4.8: Razmerje predavanj, seminarskih, laboratorijskih in kliničnih vaj ter klinične prakse pri obveznih predmetih Kontaktne ure Celotno število organiziranih kontaktnih ur

programa P SV LV KV KP ECTS 1. letnik 390 40 235 90 290 60 2. letnik 395 75 70 30 660 60 3. letnik 70 110 30 165 510 42* Skupaj 855 225 335 285 1460 162* Delež (%) 27.1% 7.1% 10.6% 9.0% 46.2% 90%*

*18 (10%) ECTS študent zbere z izbirnimi predmeti, ki v tej preglednici niso vključeni Oznake v preglednicah pomenijo: P predavanja SV seminarske vaje LV laboratorijske vaje KV klinične vaje KP klinična praksa ECTS kreditne točke po evropskem sistemu prenosa kreditnih točk


27

4. 5. d. Delež praktičnega usposabljanja v programu, način izvedbe, kreditno ovrednotenje

Delež praktičnega usposabljanja (laboratorijske vaje, klinične vaje in klinična praksa) v obveznem delu programa obsega 50% obremenitve študenta in je ovrednoteno s 90 ECTS (predmeti obvezni-stroka in obvezni-širše). ECTS, s katerimi je ovrednoteno praktično usposabljanje, so upoštevane pri predmetih, katerih sestavni del so. Načini izvedbe praktičnega usposabljanja: - Laboratorijske vaje se izvajajo v laboratorijih in kabinetih. Vodijo jih visokošolski učitelji

in sodelavci. - Klinične vaje se izvajajo na učnih bazah Visoke šole za zdravstvo, pod mentorstvom

habilitiranih strokovnih sodelavcev, asistentov, predavateljev in višjih predavateljev ter strokovnjakov iz prakse. Vsebina kliničnih vaj je opredeljena v učnih načrtih posameznih predmetov. V skupinah za klinične vaje je vključenih 3-5 študentov.

- Klinična praksa se izvaja v učnih zavodih, ki jih opredeljuje Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov za podelitev naziva učni zavod Uradni (list RS, št. 103-4489/2005). Vsebina klinične prakse je integracija znanj, pridobljenih tekom študija v prakso in pridobivanje praktičnih izkušenj, ki so bistvenega pomena za takojšnjo zaposljivost diplomantov. Področja klinične prakse in obveznosti študenta so integralni del učnega načrta predmeta pri katerem praksa poteka in temeljijo na Sektorskih direktivah EU. V skupinah za klinično prakso je vključenih 3-5 študentov.


28

4. 5. e. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov Preglednica 4.9: Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov Zap.št. Predmet Vertikalna povezanost Horizontalna povezanost

1. Anatomija in fiziologija s patologijo

S predmeti: Osnove klinične medicine in prva pomoč

Porodništvo in ginekologija Skrb za bolne otroke

Babištvo in babiška praksa 2 in 3 Zaključna refleksija študija

S predmeti: Biološke znanosti Varovanje zdravja

Etika, reproduktivno zdravje Babištvo in babiška praksa 1

2. Psihosocialni kontekst babištva

S predmeti: Babištvo in babiška praksa 2 in 3


Pravne in profesionalne odgovornosti babiceZdravje kot vrednota

Uvod v raziskovalno metodologijo Zaključna refleksija študija

S predmeti: Babištvo in babiška praksa 1 Etika, reproduktivno zdravje

3. Biološke znanosti


Osnove klinične medicine in prva pomoč Porodništvo in ginekologija

Skrb za bolne otroke Zdravje kot vrednota


S predmeti: Anatomija in fiziologija s patologijo

Varovanje zdravja Babištvo in babiška praksa 1

4. Varovanje zdravja


Porodništvo in ginekologija Skrb za bolne otroke Zdravje kot vrednota



Biološke znanosti Babištvo in babiška praksa 1

5. Jezikovno informacijska znanja S predmeti:

Babištvo in babiška praksa 2 in 3 Uvod v raziskovalno metodologijo

S predmeti: Babištvo in babiška praksa 1


29


6. Etika, reproduktivno zdravje



Skrb za bolne otroke Pravne in profesionalne odgovornosti babice

Zdravje kot vrednota Uvod v raziskovalno metodologijo



Psihosocialni kontekst babištva Biološke znanosti Varovanje zdravja


7.





Zdravje kot vrednota Uvod v raziskovalno metodologijo




Jezikovno informacijska znanja Etika, reproduktivno zdravje

8. Osnove klinične medicine in prva pomoč


Biološke znanosti Varovanje zdravja

Etika, reproduktivno zdravje Babištvo in babiška praksa 1 in 3


S predmeti: Porodništvo in ginekologija Babištvo in babiška praksa 2


Zdravje kot vrednota

9.

Porodništvo in ginekologija







Babištvo in babiška praksa 2 Zdravje kot vrednota


30

10. Skrb za bolne otroke






Porodništvo in ginekologija Pravne in profesionalne odgovornosti babice

Babištvo in babiška praksa 2 Zdravje kot vrednota

11. Pravne in profesionalne odgovornosti babice

S predmeti: Psihosocialni kontekst babištva Jezikovno informacijska znanja



S predmeti: Porodništvo in ginekologija

Skrb za bolne otroke Babištvo in babiška praksa 2




Anatomija in fiziologija s patologijo Psihosocialni kontekst babištva






Pravne in profesionalne odgovornosti babice Zdravje kot vrednota

13. Zdravje kot vrednota







Pravne in profesionalne odgovornosti babice Babištvo in babiška praksa 2

14. Uvod v raziskovalno metodologijo S predmeti: S predmeti:


31

Psihosocialni kontekst babištva Jezikovno informacijska znanja




Babištvo in babiška praksa 3 Zaključna refleksija študija



Anatomija in fiziologija s patologijo Psihosocialni kontekst babištva






S predmeti: Uvod v raziskovalno metodologijo


Izbirni predmeti - skupni na VŠZ

16.1. Angleški jezik S predmeti:

Babištvo in babiška praksa 1 in 2 Jezikovno informacijska znanja



16.2. Nemški jezik S predmeti:

Babištvo in babiška praksa 1 in 2 Jezikovno informacijska znanja



16.3. Didaktika zdravstvene vzgoje S predmeti:

Jezikovno informacijska znanja Babištvo in babiška praksa 1 in 2

S predmeti: Babištvo in babiška praksa 3 Zaključna refleksija študija

16.4. Praktikum iz računalništva S predmeti: Jezikovno informacijska znanja



32

Babištvo in babiška praksa 1 in 2 Babištvo in babiška praksa 3 Zaključna refleksija študija

16.5.

Management v zdravstvu

S predmeti: Jezikovno informacijska znanja

Babištvo in babiška praksa 1 in 2 Pravne in profesionalne odgovornosti babice


16.7 Medpoklicno sodelovanje S predmeti:



16.8 Genetika in molekularna biologija


Biološke znanosti Porodništvo in ginekologija Etika, reproduktivno zdravje


16.9 Perspektiva uporabnikov zdravstvenega varstva S predmeti:



16.10.

Informatika v zdravstvu

S predmeti: Jezikovno informacijska znanja

Babištvo in babiška praksa 1 in 2


Izbirni predmeti - strokovni

17.1 Argumentacija in retorika v zdravstvu S predmeti:

Babištvo in babiška praksa 1 in 2 Zdravje kot vrednota



17.2 Seksologija S predmeti:

Babištvo in babiška praksa 1 in 2 Psihosocialni kontekst babištva


17.3 Uvod v osebnostni razvoj S predmeti:

Babištvo in babiška praksa 1 in 2 Psihosocialni kontekst babištva


17.4 Zdravstveno varstvo nosečnic v izjemnih razmerah S predmeti:

Varovanje zdravja Babištvo in babiška praksa 1 in 2



33

Osnove klinične medicine in prva pomoč Pravne in profesionalne odgovornosti babice

17.5 Okužbe v nosečnosti in v obporodnem obdobju

S predmeti: Varovanje zdravja

Babištvo in babiška praksa 1 in 2 Porodništvo in ginekologija


17.6 Feministične študije in babištvo S predmeti:

Psihosocialni kontekst babištva Babištvo in babiška praksa 1 in 2


17.7 Zdravje žensk

S predmeti: Etika, reproduktivno zdravje

Babištvo in babiška praksa 1 in 2 Porodništvo in ginekologija


17.8 Delo s starši

S predmeti: Psihosocialni kontekst babištva

Babištvo in babiška praksa 1 in 2 Skrb za bolne otroke Zdravje kot vrednota


17.9 Materinstvo v sodobni družbi S predmeti:

Psihosocialni kontekst babištva Babištvo in babiška praksa 1 in 2


18. Zaključna refleksija študija


Anatomija in fiziologija s patologijo Porodništvo in ginekologija



Osnove klinične medicine in prva pomoč Skrb za bolne otroke





34

4. 5. f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa

Visokošolski strokovni študijski program babištvo obsega 5400 ur obremenitve študenta, kar je ovrednoteno s 180 ECTS. Letna obremenitev študenta je 60 ECTS, kar ustreza 1800 uram. Ure vključujejo kontaktne ure in samostojno delo. Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov ECTS določajo, da 1 kreditna točka pomeni 25 – 30 ur obremenitve študenta. V predlaganem programu je 1 kreditna točka 30 ur obremenitve študenta. Predavanja, seminarji, seminarske, laboratorijske in klinične vaje so vrednotene 1 : 2 (npr. 30 ur v predmetniku pomeni 60 ur obremenitve študenta; t.j. 2 ECTS), medtem ko je praksa vrednotena 1:1 (npr. 30 ur prakse na teden v predmetniku pomeni 30 ur obremenitve študenta; t.j. 1 ECTS). Za vsako področje prakse smo v predmetniku dodali še 20 ur – za uvodno posvetovanje in zaključno evalvacijo, vmesne konzultacije in pregled negovalne dokumentacije, ki jo študent izpolnjuje tekom praktičnega usposabljanja. Izjema je praksa, ki se nanaša na vsebine: Klinična propedevtika in diagnostični laboratorij (ni predvidenih ur za spremljanje), Babištvo in babiška praksa 1 (Šola za starše 1 – ni predvidenih ur za spremljanje) in Skrb za otroke matere in družine (področje prakse Razvojna enota – ni predvidenih ur za spremljanje in Dojenčki – kirurško zdravljenje in bolni novorojenčki in dojenčki – predvidenih 20 ur za spremljanje na oddelku otroške kirurgije in pediatrije). Babištvo kot stroka poudarja pomen prakse pri izobraževanju študentov, zato na račun ukinjenega pripravništva, program vsebuje večje število ur klinične prakse. Če bi jo ovrednotili z 2 ECTS na teden, kakor je priporočilo v Merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov UL, bi bilo klinične prakse odločno premalo, da bi bil študent po koncu študija samostojen ter tako zaposljiv, kakor to od izobraževalnih programov zahteva Bolonjska deklaracija. Pri klinični praksi smo zato obremenitev v okviru 1 kreditne točke študentovega dela ovrednotili s 30 urami na teden; drugače kot pri ostalih študijskih oblikah (P, S, SV, LV in KV). Ocenjujemo, da je predlagano razmerje ustreznejše.


35

Preglednica 4.10: Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 1. LETNIK Kontaktne ure 1. semester P SV LV KV KP ∑ ŠO ECTS 1 Anatomija in fiziologija s patologijo 80 10 180 6 2 Psihosocialni kontekst babištva 75 15 180 6 3 Biološke znanosti 60 45 210 7 4 Varovanje zdravja 45 55 10 210 7 5 Jezikovno informacijska znanja 10 20 30 120 4 skupaj 1. semester 270 35 140 0 10 900 30 2. semester 6 Etika, reproduktivno zdravje 40 5 90 3 7 Babištvo in babiška praksa 1 80 95 90 280 810 27 skupaj 2. semester 120 5 95 90 280 900 30 SKUPAJ 1. LETNIK 390 40 235 90 290 1800 60 2. LETNIK Kontaktne ure 3. semester P SV LV KV KP ∑ ŠO ECTS 8 Osnove klinične medicine in prva pomoč 60 15 150 5 9 Porodništvo in ginekologija 75 15 180 6 10 Skrb za bolne otroke 75 10 25 30 170 450 15 11 Pravne in profesionalne odgovornosti babice 60 120 4 skupaj 3. semester 270 25 40 30 170 900 30 4. semester 12 Babištvo in babiška praksa 2 40 35 330 480 16 13 Zdravje kot vrednota 85 15 30 160 420 14 skupaj 4. semester 125 50 30 0 490 900 30 SKUPAJ 2. LETNIK 395 75 70 30 660 1800 60 3. LETNIK Kontaktne ure 5. semester P SV LV KV KP ∑ ŠO ECTS 14 Uvod v raziskovalno metodologijo 30 15 90 3 15 Babištvo in babiška praksa 3 40 20 90 510 810 27 skupaj 5. semester 70 35 0 90 510 900 30


36

6. semester 16/17 Izbirni predmeti 540 18 18 Zaključna refleksija študija 75 30 75 360 12 skupaj 6. semester 0 75 30 75 0 900 30 SKUPAJ 3. LETNIK 70 110 30 165 510 1800 60 SKUPAJ 855 225 335 285 1460 5400 180 Izbirni predmeti Kontaktne ure P SV LV KV KP ∑ ŠO ECTS Izbirni predmeti širše 16.1 Angleški jezik 45 90 3 16.2 Nemški jezik 45 90 3 16.3 Didaktika zdravstvene vzgoje 20 25 90 3 16.4 Praktikum iz računalništva 45 90 3 16.5 Management v zdravstvu 30 15 90 3 16.6 Medpoklicno sodelovanje 30 60 180 6 16.7 Genetika in molekularna biologija 20 25 90 3 16.8 Perspektiva uporabnikov zdravstvenega

varstva 10 35

90 3 16.9 Informatika v zdravstvu 45 90 3 Izbirni predmeti stroke 17.1 Argumentacija in retorika v babištvu 15 30 90 3 17.2 Seksologija 15 30 90 3 17.3 Uvod v osebnostni razvoj 45 90 3 17.4 Zdravstveno varstvo nosečnic v izjemnih

razmerah 30 15

90 3 17.5 Okužbe v nosečnosti in v obporodnem

obdobju 30 15

90 3 17.6 Feministične študije in babištvo 30 15 90 3 17.7 Zdravje žensk 15 30 90 3 17.8 Delo s starši 30 15 90 3 17.9 Materinstvo v sodobni družbi 30 15 90 3


37

Oznake v preglednicah pomenijo: P predavanja SV seminarske vaje LV laboratorijske vaje KV klinične vaje KP klinična praksa ECTS kreditne točke po evropskem sistemu prenosa kreditnih točk

Preglednica 4.11: Celotno število organiziranih kontaktnih ur programa in obveznosti študenta

Kontaktne ure Celotno število organiziranih kontaktnih ur programa P SV LV KV KP ECTS 1. letnik 390 40 235 90 290 60 2. letnik 395 75 70 30 660 60 3. letnik 70 110 30 165 510 42* Skupaj 855 225 335 285 1460 162* *18 (10%) ECTS študent zbere z izbirnimi predmeti, ki v tej preglednici niso vključeni ° Predavanja, seminarske vaje, laboratorijske vaje in klinične vaje so v razmerju 1:2 (obremenitev študentov je dvakratna); v tabelah so torej navedene kontaktne ure. Klinična praksa pa je vrednotena z 1:1; dejanske kontaktne ure.


38

Podatki o možnosti izbirnih predmetov Program ponuja 18 izbirnih predmetov (10 % ECTS celotnega programa), ki so razdeljeni na dva predmetna stebra in sicer: 9 strokovnih izbirnih predmetov in 9 širših izbirnih predmetov. Pogoji za izvedbo izbirnih predmetov Strokovni izbirni predmet bo Visoka šola za zdravstvo izvedla, če bo zanj prijavljenih najmanj 10 študentov, širši izbirni predmet, pa če jih bo prijavljenih 30. Zunanja izbirnost Študent lahko doseže najmanj 9 ECTS kreditnih točk z izbiro predmetov na drugih programih Visoke šole za zdravstvo ali z izbiro predmetov na drugih članicah Univerze v Ljubljani, za kar si mora pridobiti soglasje matične šole. Mobilnost Študent lahko 30 ECTS kreditnih točk programa (ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli programa s področja babištva, ki se izvajajo na univerzah v Evropski uniji.


39

4. 5. g. Priloženi učni načrti po posameznih učnih enotah Učni načrti predmetov so v prilogi 9.a. 4. 5. h. Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS Sklep o imenovanju pristojne osebe za ECTS je v prilogi 4.e. 4. 5. i. Obrazci (predstavitveni zbornik, študentova prošnja / prijava, sporočilo o opravljenih

študijskih obveznostih, študijska pogodba) Obrazci (predstavitveni zbornik, študentova prošnja / prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih, študijska pogodba) so v prilogah 4. b. in 4.c.


40

4. 6. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V visokošolski strokovni študijski program babištvo se vsako leto lahko vpiše 30 študentov za redno obliko študija. Vpiše se lahko kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.

V primeru omejitve vpisa se bosta upoštevala: - splošni uspeh pri zaključnem izpitu,

poklicni maturi ali maturi

60% točk

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku

40% točk

4. 7. Določbe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v visokošolskem strokovnem študijskem programu babištvo, pridobljenih na drugih študijskih programih ustrezne stopnje. O priznavanju znanj pridobljenih pred vpisom odloča komisija za študijske zadeve Visoke šole za zdravstvo na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj. Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo komisija upoštevala naslednja merila: • ustreznost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg

predmeta, pri katerem se obveznost priznava), • ustreznost vsebine izobraževanja, (glede na vsebino predmeta, pri katerem se vsebina

priznava). Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je: • bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program, • če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75% obsega predmeta in najmanj 75%

vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu. 4. 8. Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem teoretičnega in/ali praktičnega znanja. Oblike preverjanja znanja (ustni oz. pisni izpiti, kolokviji, seminarske naloge, dnevniki, poročila, projekti, zbirne mape in gradiva kot negovalna dokumentacija ter ocena kliničnih vaj in prakse) so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila znanja ureja Pravilnik o preverjanju znanja VŠZ, ki ga potrjuje senat VŠZ.

Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani in sicer:


41

10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi preverjanje znanja, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

4. 9. Pogoji za napredovanje po programu 4.9.a Obveznosti študentov in pogoji za napredovanje v višji letnik

Študent mora imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje in prakso na katero je bil razpisan ter za vpis v posamezni letnik naslednje število kreditnih točk: • za vpis v 2. letnik doseženih najmanj 54 ECTS po predmetniku 1. letnika, • za vpis v 3. letnik 60 ECTS doseženih v 1. letniku in najmanj 54 ECTS doseženih v 2.

letniku. Komisija za študijske zadeve lahko študentu izjemoma odobri napredovanje v višji letnik: • v 2. letnik, če je po predmetniku 1. letnika dosegel najmanj 44 ECTS, • v 3. letnik, če je dosegel 60 ECTS 1. letnika in najmanj 44 ECTS 2. letnika. Za opravičene razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani. 4.9.b Pogoji za ponavljanje letnika Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program tudi zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu. Študent lahko ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 ECTS. 4. 10. Določbe o prehodih med programi Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Prehodi med programi iste stopnje: Pri tem se upoštevajo naslednja merila: • izpolnjevanje pogojev za vpis v študijski program, • obseg razpoložljivih mest, • obveznosti iz prejšnjega študijskega programa, ki jih je študent opravil in, ki se mu lahko

priznajo.


42

Prehodi iz višješolskih študijskih programov: Prehodi iz višješolskih strokovnih študijskih programov niso predvideni, ker v Sloveniji ni akreditiranih sorodnih študijskih programov. Prehodi iz visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov: • Možen je prehod iz visokošolskega strokovnega študijskega programa babištvo in ostalih

visokošolski strokovnih in univerzitetnih študijskih programov zdravstvene usmeritve, ki so akreditirani v Sloveniji. Pri prehodu se upoštevajo vse obveznosti, ki jih je v tem programu študent opravil in ki se mu lahko priznajo. Na podlagi tega se določi v kateri letnik lahko študent prehaja.

• Prehodi so možni tudi iz vseh univerzitetnih oz. visokošolskih strokovnih študijskih programov s področja babištva, ki se izvajajo v državah Evropske unije. Pri prehodu se upoštevajo vse obveznosti, ki jih je v tem programu študent opravil in ki se mu lahko priznajo. Na podlagi tega se določi v kateri letnik lahko študent prehaja.

O prehodih med programi odloča komisija za študijske zadeve VŠZ.


43

4. 11. Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija

Načini in oblike izvajanja študija (izberite):

redni študij izredni študij študij na daljavo

Program se bo izvajal v dislocirani enoti (kraj, naslov)

1. 2.

4. 12. Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh obveznih predmetih ter izbirnih predmetih, ki jih je vpisal, ter zbrati 180 ECTS. 4. 13. Pogoji za dokončanje posameznih delov programa Študijski program nima posameznih delov programa. 4. 14. Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova

Strokovni naslov se podeli v skladu z zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovov. Predvideni strokovni naslov je: • diplomirana babica (VS) oziroma • diplomirani babičar (VS) • okrajšava za oba: dipl. bab. (VS) 5. Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje 5.1. Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje študijskega programa Podatki o kadrovskih pogojih so v prilogah 5. a, 5. b, 5. c, 5. d, 5. e. 5.2. Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje študijskega programa Podatki o materialnih pogojih so v prilogah 6a in 6.b.

6. Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja Študentje, ki se vpišejo v Visokošolski strokovni študijski program babištvo, morajo pred kliničnimi vajami oz. prakso na kliniki obvezno opraviti Kabinet pri predmetu Izbrane teme iz zdravstene nege ter Uvod v klinične vaje v sklopu predmeta Babištvo in babiška praksa 1. Laboratorijske vaje potekajo v kabinetu in študenta pripravijo na nadaljnje praktično usposabljanje. Študentom, ki imajo opravljeno srednjo zdravstveno šolo, se vaje Kabinet priznajo.


44

Praktično usposabljanje na zahtevnejših področjih klinične prakse, kjer študent aktivno sodeluje, se začne s kliničnimi vajami, ki jih na določenem kliničnem oddelku vodi šolski mentor. Le-ta je s skupino študentov v konkretnih delovnih situacijah en teden (porodna soba dva tedna), da študenta uvede v klinično stanje. Osnove teoretičnega znanja, ki ga študent potrebuje za opravljanje vaj in klinične prakse, pridobi že pri predmetih 1. letnika študija; v okviru predmetov Etika, reproduktivno zdravje ter Babištvo in babiška praksa 1 oblikuje etična načela in vrednote poklica po katerih obravnava varovance oz. paciente, s katerimi pride v stik tekom vaj in prakse. Šolski oz. klinični mentor, pod čigar vodstvom se študent uči ob varovancu oz. pacientu (praktično usposabljanje), mora preveriti študentovo predznanje ter na podlagi tega presoditi v kolikšni meri lahko dopusti študentu samostojno opravljati poseg/postopek. Klinična praksa letniku nekaterih strokovnih področjih v 2. in 3. se lahko izvaja tudi v ostalih slovenskih porodnišnicah, ne le v sklopu kliničnih oddelkov Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana. Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja so v prilogi 7.


45

7. Zaposljivost diplomantov

Pripravništvo ni več potrebno, saj skupaj z diplomo diplomant pridobi tudi licenco za delo in s tem možnost, da se zaposli v vseh državah Evropske unije. Države članice Evropske unije zagotavljajo, glede na Direktivo EU o reguliranih poklicih (2005/36/EG), da bo babicam dovoljeno opravljati vsaj naslednje dejavnosti: • nudenje informacij glede ustreznega načrtovanja družine in svetovanje; • diagnosticiranje poteka nosečnosti in izvajanje potrebnih preiskav pri spremljanju

normalnega poteka nosečnosti; • predpisovanje potrebnih preiskav za čimprejšnje diagnosticiranje rizičnih nosečnosti in

svetovanje v zvezi s tem; • izvajanje programov v šolah za starše in celostne priprave na porod, vključno s

svetovanjem glede higiene in prehrane; • skrb za mater in pomoč med porodom ter spremljanje stanja ploda v maternici z

ustreznimi kliničnimi metodami in tehničnimi sredstvi; • izvajanje spontanih porodov vključno z epiziotomijo, kjer je potrebno; v nujnih primerih

pa tudi porod v medenični vstavi; • prepoznavanje opozorilnih znakov nepravilnosti pri materi ali otroku, ki zahtevajo

napotitev k zdravniku in pomoč zdravniku, kadar je to potrebno; izvajanje ustreznih nujnih ukrepov v zdravnikovi odsotnosti, npr. v primeru ročne odstranitev placente s pregledom maternice;

• pregledovanje in negovanje novorojenega otroka; ukrepanje po lastni presoji v primeru potrebe in izvajanja takojšnjega oživljanja, če je to potrebno;

• babiška nega matere in nadzorovanje njenega stanja v poporodnem obdobju; nudenje potrebnih nasvetov o negi otroka, da bo omogočila novorojenemu otroku optimalen razvoj;

• izvajanje zdravljenje, ki ga predpiše zdravnik; • vodenje ustrezne zdravstvene in negovalne dokumentacije. Možnosti zaposlovanja diplomantov predloženega programa so v javni in zasebni zdravstveni dejavnosti, na področju predporodnega, obporodnega, poporodnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva. Glede na potrebe zdravstvenega varstva žensk in otrok, se lahko diplomanti zaposlijo v porodnišnicah in bolnišnicah, zdravstvenih domovih, zavodih za zdravstveno varstvo, reševalnih službah, šolah za bodoče starše in porodnih centrih. Mnenje o zaposljivosti, ki ga je podala Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, je v prilogi 8.b. 7.1. Podatki o možnostih zaposlovanja diplomantov Podatki o potrebah in zaposlitvah v letih 2001 – 2005 so prikazani v preglednici 7.1. Preglednica 7.1: Potrebe po delavcih, zaposlitve in brezposelni za diplomirane babice in

babičarje od leta 2001 do 2006: leto Potrebe Zaposlitve Brezposelni Vse Dol.

čas Vse Dol. čas

Stanje na

Novoprij.v obd.

Odjavljeni v obd.

Stanje na


46

zač. obd.

koncu obd.

2001 22 19 10 8 2 13 10 5 2002 29 24 20 18 5 25 26 4 2003 43 21 25 15 4 16 15 6 2004 27 24 19 16 7 14 17 4 2005 72 48 28 24 4 16 13 8 2006 63 45 25 22 8 14 16 6 Vir: Zavod RS za zaposlovanje, Bojana Pribošič Perič, vodja Službe za analitiko

7.2. Mnenje panožne, gospodarske zbornice, resornega ministrstva, drugih relevantnih združenj delodajalcev

Mnenje Ministrstva za zdravje je podano v prilogi 8.a. Mnenje Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je podano v prilogi 8.b. Mnenje Strokovne sekcije medicinskih sester in babic je podano v prilogi 8.c.


47

Kratki povzetki mnenj: a. Ministrstvo za zdravje Razvoj babiške stroke in izobraževalni standardi zahtevajo permanentno posodabljanje učnih vsebin z vključevanjem sodobnih izobraževalnih metod. S tem je zagotovljena možnost hitrejšega prilagajanja potrebam prakse in trgu dela ter možnost vertikalne mobilnosti na nacionalni ravni. Predlagani visokošolski strokovni študijski program babištvo, prva stopnja, je oblikovan tudi v skladu z evropskimi klasifikacijskimi standardi, zato po mnenju Ministrstva za zdravje, usposablja za kakovostno delo na področju babištva. Ministrstvo za zdravje podpira predlog izobraževalnega programa babištvo, prve stopnje. b. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Zbornica – Zveza predlagani študijski program ocenjuje pozitivno in daje soglasje k njegovi akreditaciji. Poudarja, da se babištvo v njem prepozna, ne samo kot samostojna stroka, ki je tankočutna do potreb žensk in varovancev ter uspešna pri reševanju etičnih dilem, temveč predvsem kot humana disciplina na področju predporodnega, obporodnega in poporodnega zdravstvenega varstva. Smatra, da so vanj vtkane smernice EU ter, da je osnovan na načelih Bolonjske deklaracije, kar daje pristojnosti delovanju babiške stroke v 21. stoletju. c. Strokovna sekcija medicinskih sester – babic Člani ožjega Izvršilnega odbora Strokovne sekcije medicinskih sester in babic so na izredni seji, dne 15.5.2007, pregledali visokošolski strokovni študijski program babištvo; prve stopnje. Izpostavili so, da zgoraj omenjeni študijski program upošteva načela Sektorskih direktiv EU za reguliran poklic diplomirane babice oz. babičarja ter načela Bolonjske deklaracije. Poudarili so sodoben pristop, ki vključuje holistično obravnavo varovancev, v žensko oz. družino usmerjeno babištvo, sodobne trende v babištvu, kot tudi pedagoške osnove programa; t.j. individualno delo študentov, moderne metode poučevanja, poudarek na praksi ter uvedbo izbirnih predmetov. Zaradi zgoraj navedeneih razlogov Sekcija medicinskih sester in babic podpira prizadevanja Oddelka za babištvo Visoke šole za zdravstvo Ljubljana pri uvajanju sprememb v študijski program. 8. Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški

obveznosti. Podatki so v prilogah 5.f in 5.g. 9. Okvirna ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega

programa in predvideni viri Vir financiranja določa 265. člen Statuta UL.


48

Ocena finančnih sredstev, potrebnih za izvajanje študijskega programa je v prilogi 9.b. 10. Evalvacijski postopki programa Pri samoevalvaciji se bodo upoštevali Zakon o visokem šolstvu, podzakonska določila, Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, Statut Univerze v Ljubljani ter ostala določila, ki bodo urejala področje samoevalvacije visokošolskih zavodov in na osnovi 5. člena Meril ECTS, po merilih Sveta za visoko šolstvo ter Statuta Univerze v Ljubljani. Visoka šola za zdravstvo ocenjuje svoje študijske programe na podlagi letnega poročila o kakovosti, ki temelji na analizi študijske uspešnosti, uveljavljanja diplomantov v praksi, primerjavi razvoja študijskih programov v razvitih državah in na podlagi anket, ki jih izpolnjujejo študenti. Osnova za kakovostno izvedeno evalvacijo programa bo vsakoletna anketa študentov, izvedena v obliki, potrjeni na Senatu Univerze v Ljubljani. Z anketo bo preverjana predvsem kakovost načinov in oblik izvajanja študijskega procesa, kakovost dela učiteljev in njihov odnos do študentov. Posebna pozornost bo namenjena vsebinski evalvaciji programa, v katero bodo na osnovi anket vključena mnenja študentov v času študija o posameznih nosilcih predmetov in diplomantov po zaključenem študiju, kakor tudi mnenja relevantnih združenj delodajalcev. Ljubljana, 5.6.2007 Podpis odgovorne osebe:

Dekan VŠZ doc. dr. France Sevšek


49

Priloge: 1) a. Sklep Senata Univerze v Ljubljani

b. Zapisnik seje Senata Visoke šole za zdravstvo c. Mnenje Študentskega sveta Visoke šole za zdravstvo

2) Pisna neodvisna strokovna mnenja 3) Tuji priznani oziroma akreditirani študijski programi iz različnih držav 4) Točka 4. 5.:

a. Statut visokošolskega zavoda b. Predstavitveni zbornik c. Študentova prošnja/prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih in študijska

pogodba d. Izvleček iz statuta Univerze v Ljubljani, ki se nanaša na imenovanje pristojne osebe za

ECTS e. Sklep o imenovanju pristojne osebe za ECTS

5) Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci: a. Izpolnjen obrazec o izpolnjenih kadrovskih pogojih (obrazec št. 4) b. Reference nosilcev predmetov c. Dokazila o veljavni izvolitvi v naziv d. Izjave o sodelovanju in izjave glede vrste sklenjenega delovnega razmerja e. Soglasja delodajalcev f. Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Visoke šole za

zdravstvo g. Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani

6) Prostori in oprema: a. Prostori in oprema, izpis iz zemljiške knjige b. Dokazilo o razpolaganju s prostori Visoke šole za zdravstvo

7) Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja 8) Mnenja panožne gospodarske zbornice, resornega ministrstva, združenj delodajalcev:

a. Mnenje Ministrstva za zdravje Republike Slovenije b. Mnenje Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – zveze društev medicinskih

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije c. Mnenje Strokovne sekcije medicinskih sester in babic

9) Drugo: a. Učni načrti predmetov b. Ocena finančnih sredstev potrebnih za izvajanje študijskega programa c. Struktura predmetnika študijskega programa z nosilci predmetov.

visokošolski strokovni študijski program prve stopnje¡tvo... · na podlagi zakona o visokem...

Documents