VKLJUČEVANJE VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE PRI

POSEGIH V PROSTOR

Tečaj pripravništva

(jesenski rok 2012)

PRAVNE PODLAGE

• Zakon o graditvi objektov

• Zakon o varstvu kulturne dediščine

• Zakon o splošnem upravnem postopku

• Področne uredbe in pravilniki (npr. Pravilnik o konservatorskem načrtu)

• Kulturnovarstveni pogoji

• Kulturnovarstveno soglasje

KULTURNOVARSTVENI POGOJI

• Kdaj? Pred izdajo KV soglasja.

• KV pogoji za: – posege v kulturni spomenik, – posege v vplivno območje spomenika, če to

obveznost določa akt o razglasitvi, – posege v varstvena območja dediščine, – posege v registrirano nepremično dediščino,

če to obveznost določa prostorski akt, in – posege v enoto urejanja prostora, če to

obveznost določa prostorski akt.

Kdaj KV pogoji niso potrebni?

– KV soglasja za raziskave in za iskanje arheoloških ostalin.

– Vzdrževalna dela, ki ne posegajo v varovane vrednote in služijo ohranitvi spomenika (taka dela je treba priglasiti ZVKDS vsaj mesec dni pred predvidenim začetkom vzdrževalnih del; če ZVKDS v 20 dneh priglasitve ne zavrne, se šteje, da so vzdrževalna dela dovoljena).

– Nujni posegi na spomeniku ali dediščini, če so posegi neizogibno in nemudoma potrebni za odvrnitev nepredvidljive nevarnosti uničenja ali poškodbe spomenika ali dediščine ali za odvrnitev nevarnosti za ljudi in premoženje (o nujnem posegu je treba takoj po njegovi izvedbi obvestiti ZVKDS in zaprositi za naknadno KV soglasje).

– Izvedba raziskav, ki jih opravlja ZVKDS ali ki se opravljajo po naročilu ZVKDS.

– Kadar je bilo za poseg že izdano oziroma je predvidena izdaja okoljevarstvenega soglasja na podlagi predpisov o varstvu okolja.

• Posebna postopka izdaje KV pogojev in izdaje KV soglasja.

• KV soglasje je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar je postopek izdaje KV soglasja (in s tudi KV pogojev) ločen od postopka izdaje gradbenega dovoljenja.

• Tretji odstavek 28. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1):

KV soglasje za posege, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, se izdaja kot projektno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev – večina postopkov pri ZVKDS:

Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem. in dopol.; ZGO-1) in podzakonski predpisi:

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO3490.html

• KV pogoji so posebni upravni akt.

• O pritožbi odloča ministrstvo (2. stopnja).

Kdo lahko vloži vlogo (zahtevo) za pridobitev KV pogojev? a) investitor ali b) po njegovem pooblastilu kdorkoli.

Prvi odstavek 2. člena ZGO-1: Investitor = pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta ali ki

jo sam izvaja (op.: zakon ne govori o “lastniku” !); Projektant = pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost

opravlja storitve pri projektiranju.

Prvi odstavek 55. člena ZUP: Pooblastilo se lahko da pisno ali ustno na zapisnik.

• Kaj mora vsebovati vloga (zahteva) za pridobitev KV pogojev?

- Vse obvezne sestavine za vlogo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).

- Navedbo namena posega.- Projektno dokumentacijo, ki jo za pridobitev projektnih

pogojev predpisujejo predpisi, ki urejajo graditev: ZGO-1 in Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/2008).

Sestavine po Pravilniku o projektni dokumentaciji

Idejna zasnova (IDZ): - Vodilna mapa in načrti.- Kasneje elaborat: konservatorski načrt.- Pravilnik vsebuje predpisane priloge (npr. vrsta projektne dokumentacije).

POZOR: Vodilna mapa mora poleg vsebine, določene v prilogi pravilnika “vrsta projektne dokumentacije”, vsebovati tudi naslednje lokacijske podatke:

– popis zemljiških parcel, na katerih je predvidena gradnja, – navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo, – opis obstoječega in predvidenega stanja, – popis varovanih območji in varovalnih pasov z navedbo soglasodajalcev, – popis predvidenih priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih dimenzij oziroma

predvideno kapaciteto z navedbo upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, – grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost in odmiki

od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih pasov, – grafični prikaz značilnih prerezov (profilov).

• Kaj se mora obvezno določiti v KV pogojih?

- zahteve, ki jih mora izpolnjevati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ali druga projektna dokumentacija, potrebna za izvedbo posegov, in

- zahteve glede strokovne usposobljenosti izvajalcev specializiranih del.

• Kaj se lahko določi v KV pogojih?

– obveznost oprave predhodnih raziskav (če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in grozi nevarnost za njeno poškodovanje ali uničenje),

– obveznost priprave konservatorskega načrta, če: a) je nameravani poseg kompleksen, b) grozi nevarnost uničenja ali ogrožanja varovanih vrednot, ali c) je treba pri posegu izvesti konservatorsko-restavratorska dela.

POZOR: Konservatorski načrt je potreben vedno, kadar gre za posege v strukturne elemente spomenika.

Pravilnik o konservatorskem načrtu (Uradni list RS, št. 66/2009).

V skladu s katerimi podzakonskimi akti se določijo KV pogoji?

– posegi v spomenik: v skladu z aktom o razglasitvi ali z določbami prostorskega akta oziroma akta o določitvi varstvenih območij dediščine,

– posegi v vplivno območje spomenika: v skladu z aktom o razglasitvi ali z določbami prostorskega akta oziroma akta o določitvi varstvenih območij dediščine,

– posegi v varstvena območja dediščine: ZVKD-1 ne določa izrecno (mnenje: v skladu z določbami akta o določitvi varstvenih območij dediščine),

– posegi v registrirano nepremično dediščino: v skladu z določbami prostorskega akta ali akta o določitvi varstvenih območij dediščine,

– posegi v enoto urejanja prostora: ZVKD-1 ne določa izrecno (mnenje: v skladu z določbami prostorskega akta ali akta o določitvi varstvenih območij dediščine).

Pri odločanju o izdaji KV soglasja (tudi že v fazi izdaje KV pogojev!) je treba pretehtati razloge za poseg in razloge za ohranitev dediščine v obstoječi obliki. V prid odobritve posega je posebej treba šteti okoliščino, če predlagani posegi omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev dediščine (peti odstavek 28. člena ZVKD-1).

Lastninska pravica in druge stvarne pravice na dediščini se omejijo le v najmanjšem možnem obsegu, ki je potreben za uresničevanje varstva. Država, pokrajine, občine in drugi subjekti varstva morajo izbirati tiste ukrepe, ki so ob doseganju enakih učinkov najmanj omejujoči za lastnike ter neposredne posestnice in posestnike dediščine (prvi odstavek 5. člena ZVKD-1).

• Rok za odločitev o KV pogojih

30 dni po devetem odstavku 29. člena ZVKD-1: “Šteje se, da KV pogoji za izdajo KV soglasja niso

potrebni, če zavod KV pogojev ni izdal v 30 dneh od vložitve vloge za izdajo KV pogojev. V tem primeru se kot pogoji za pripravo projektne dokumentacije za poseg v registrirano dediščino upoštevajo določbe prostorskega akta, za poseg v varstveno območje določbe akta o določitvi varstvenih območij dediščine, za poseg v spomenik pa določbe akta o razglasitvi.”

ODLOČITVE O ZAHTEVI ZA IZDAJO KV POGOJEV

- Določitev KV pogojev.

- Če UO ugotovi, da gradnja oziroma sprememba namembnosti po predpisih iz njegove pristojnosti ni dopustna ali mogoča, se vloga za izdajo projektnih pogojev šteje kot vloga za izdajo soglasja in se izda odločba o zavrnitvi izdaje soglasja.

- Če UO že na podlagi zahteve za izdajo projektnih pogojev ugotovi, da je poseg sprejemljiv in da projektni pogoji niso potrebni, se vloga za izdajo projektnih pogojev šteje kot vloga za izdajo soglasja in se izda soglasje-

IZVEDBA URADNIH DEJANJ V POSTOPKU

Zapisnik – 74. člen Zakona o splošnem upravnem postopku:  O ustni obravnavi, o ustnih izjavah strank ali drugih oseb in o drugih

pomembnejših dejanjih v postopku se sestavi zapisnik. O uradnih zapažanjih in ugotovitvah, ustnih navodilih in sporočilih ter

okoliščinah, ki se tičejo samo notranjega dela organa, pri katerem se vodi postopek, se praviloma ne sestavi zapisnika: o tem uradna oseba napiše uradni zaznamek z navedbo kraja in datuma ter ga podpiše.

Zapisnika tudi ni treba sestavljati o takih ustnih strankinih zahtevah, o katerih se odloča po skrajšanem postopku, če se jim ugodi, temveč zadostuje, da se take zahteve na predpisan način evidentirajo.

Zapisnik se sestavi po določbah ZUP.

Telefonsko komuniciranje s strankami – Uredba o upravnem poslovanju. Stranka ne more vložiti vloge po telefonu, ker vloge za KV pogoje in KV

soglasja niso na posebnem seznamu vlade. Lahko pa zahteva npr. obvestila o stanju in poteku postopka. Navadno uradni zaznamek.

• KV soglasje je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar je postopek izdaje KV soglasja ločen od postopka izdaje gradbenega dovoljenja.

• Tretji odstavek 28. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1):

KV soglasje za posege, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, se izdaja kot projektno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.

• KV soglasje je upravni akt !

• Zoper KV soglasje je dovoljena pritožba: rok = 15 dni

O pritožbi odloča organ 2. stopnje: MIZKŠ. Pod pogoji iz ZUP lahko o pritožbi odloči

tudi ZVKDS kot organ 1. stopnje.

• Kaj mora vsebovati vloga (zahteva) za pridobitev KV soglasja? - Sestavine po ZUP. - Projektno dokumentacijo, ki jo za pridobitev projektnega soglasja

predpisujejo predpisi, ki urejajo graditev: ZGO-1 in Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/2008).

- Ni predpisano gradbeno dovoljenje: idejna zasnova. - Dokazila o strokovni usposobljenosti izvajalcev specializiranih del,

če tako določajo KV pogoji.

Vlogi mora biti predložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja.

Projekt, obdelan na višji ravni.

Kaj če vloga za pridobitev KV soglasja ni skladna s pridobljenimi KV pogoji?

- Ne gre za formalno pomanjkljivost vloge, ampak za vsebinsko.

- Zavrnitev izdaje KV soglasja v celoti ali v delu, ki ni skladen (možnost delne odločbe po prvem odstavku 219. člena ZUP).

ROK ZA IZDAJO KV SOGLASJA

15 dni po drugem odstavku 30. člena ZVKD-1: “Šteje se, da je bilo soglasje izdano, če so bili

kulturnovarstveni pogoji pridobljeni in če zavod ni odločil drugače v 15 dneh po vložitvi vloge za izdajo soglasja.”

30 dni po ZGO-1D.

Tretji odstavek 30. člena ZVKD-1:

“ZVKDS lahko v KV soglasju določi: - način ravnanja v primerih najdb dediščine

med posegom, - način izvedbe del in - način strokovnega nadzora nad izvedbo

del, vključno z načinom potrjevanja posameznih faz izvedbe.”

Drugi odstavek 30. člena ZVKD-1: “KV soglasje se lahko zavrne samo v primeru, da

je poseg v neskladju z določenimi KV pogoji.” (Op.: dobro obrazložiti neskladje - v kateri točki, zakaj po vsebini ipd.)

Četrti odstavek 30. člena ZVKD-1: “Šteje se, da je bilo KV soglasje izdano, ko je

konservatorski načrt potrdila pooblaščena oseba zavoda in ko organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, izda tako dovoljenje, v katerem je kot del projektne dokumentacije določen konservatorski načrt.”

18. člen Pravilnika o konservatorskem načrtu (Uradni list RS, št. 66/2009):

“Odločba o zavrnitvi potrditve konservatorskega načrta mora biti ustrezno obrazložena. V obrazložitvi je treba navesti vzroke za zavrnitev potrditve konservatorskega načrta.”

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

Osmi odstavek 50. člena ZGO-1 (sedaj razveljavljen!): “Če v skladu s tem členom nastopi zakonska domneva,

po kateri se šteje, da pristojni soglasodajalec projektnih pogojev nima in je soglasje s tem dano, pristojni upravni organ za gradbene zadeve pa pred izdajo dovoljenja prejme obvestilo pristojnega soglasodajalca, da ta ima projektne pogoje in jih uveljavlja, investitorju naloži, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja uskladi s projektnimi pogoji in pridobi soglasje. Škodo in stroške, ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi soglasodajalec.”

Splošna odškodninska odgovornost po OZ.

31. člen ZVKD-1: KV soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline – izdaja MIZKŠ.

Izravnalni ukrep: plačilo denarnega zneska za nadomestilo škode ali financiranje ukrepov za ohranitev ali oživitev drugega spomenika primerljivega pomena.

ZVKDS nadzoruje raziskavo in odstranitev.

Pravilnik o postopku za izdajo dovoljenj za arheološka raziskovanja (Uradni list RS, št. 113/2000).

ARHEOLOŠKE OSTALINE IN ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA

• Kdor najde na površju zemlje, pod njim ali v vodi arheološko ostalino, mora poskrbeti, da ostane ta nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot jo je odkril. O najdbi mora najpozneje naslednji delovni dan obvestiti zavod. Dolžnost obvestila o najdbi imajo najditelj, lastnik zemljišča, drug stvarnopravni upravičenec na zemljišču ali njegov posestnik, v primeru graditve objekta pa tudi investitor in odgovorni vodja del. V kraj najdbe lahko v sedmih dneh po obvestilu posega le pooblaščena oseba zavoda. Pooblaščena oseba mora v tem roku raziskati, ali gre pri najdbi za dediščino.

• Če pooblaščena oseba zavoda utemeljeno domneva, da so na določenem zemljišču arheološke ostaline, in grozi nevarnost za njihovo poškodovanje ali uničenje, lahko zavod to zemljišče določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo predhodne raziskave arheoloških ostalin. Zavod izda odločbo o arheološkem najdišču, s katero se določijo območje najdišča, vrsta in obseg predhodnih raziskav, lahko pa se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. Odločba o arheološkem najdišču je veljavna največ šest mesecev.

– HVALA ZA POZORNOST –