vloga poslovnih angelov pri · pdf fileizjava o avtorstvu spodaj podpisani bojan gligorić,...

UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

VLOGA POSLOVNIH ANGELOV PRI FINANCIRANJU

VISOKOTEHNOLOŠKIH START-UP PODJETIJ – PRIMERJAVA

MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO

Ljubljana, april 2015 BOJAN GLIGORIĆ

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisani Bojan Gligorić, študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, izjavljam, da sem avtor

magistrskega dela z naslovom Vloga poslovnih angelov pri financiranju visokotehnoloških Start-up podjetij –

primerjava med Slovenijo in Avstrijo, pripravljenega v sodelovanju s svetovalko red. prof. dr. Teo Petrin.

Izrecno izjavljam, da v skladu z določili Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 21/1995 s

spremembami) dovolim objavo magistrskega dela na fakultetnih spletnih straneh.

S svojim podpisom zagotavljam, da

je predloženo besedilo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

je predloženo besedilo jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v sladu z Navodili za izdelavo

zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem

o poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam v

magistrskem delu, citirana oziroma navedena v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih

nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in

o pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti (v pisni ali grafični obliki)

uporabljena v besedilu, in sem to v besedilu tudi jasno zapisal;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih

lastnih – kaznivo po Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/2008 s spremembami);

se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega magistrskega dela dokazano plagiatorstvo

lahko predstavljalo za moj status Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim

pravilnikom.

V Ljubljani, dne _______________ Podpis avtorja: ___________________

i

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................... 1

1 VIRI FINANCIRANJA USTANOVITVE IN ZAGONA PODJETJA ..................... 4

1.1 Vrste in načini financiranja........................................................................................ 4

1.1.1 Dolžniško in lastniško financiranje .................................................................... 6

1.1.1.1 Dolžniško financiranje ................................................................................. 6

1.1.1.2 Lastniško financiranje .................................................................................. 7

1.2 Vpliv gospodarske krize na dostopnost kapitala ....................................................... 8

1.3 Vpliv gospodarske krize na poslovanje malih in srednje velikih podjetij ................. 9

1.3.1 Slovenija in Avstrija ......................................................................................... 10

1.3.1.1 MSP v Sloveniji in Avstriji v času gospodarske krize ............................... 11

1.4 Stanje na trgu kapitala v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo ..................................... 12

1.4.1 Dostop do virov financiranja v Sloveniji ......................................................... 12

1.4.2 Dostop do virov financiranja v Avstriji ........................................................... 14

1.4.3 Primerjava med Slovenijo in Avstrijo .............................................................. 14

1.5 Možnosti financiranja Start-up podjetij v Sloveniji in Avstriji ............................... 15

1.5.1 Bančno financiranje ......................................................................................... 15

1.5.2 Lizing ............................................................................................................... 16

1.5.3 Faktoring .......................................................................................................... 16

1.5.4 Državni viri financiranja .................................................................................. 16

1.5.5 Finančni viri Evropske unije ............................................................................ 17

1.5.6 Tvegani kapital ................................................................................................. 18

1.5.6.1 Tvegani kapital v Sloveniji in Avstriji ....................................................... 19

2 POMEN VISOKOTEHNOLOŠKIH PODJETIJ ..................................................... 20

2.1 Opredelitev podjetništva in tehnološkega podjetništva ........................................... 20

2.1.1 Podjetništvo ...................................................................................................... 20

2.1.2 Tehnološko podjetništvo .................................................................................. 20

2.2 Visokotehnološka podjetja in značilnosti ................................................................ 22

2.2.1 Opredelitev visokotehnoloških podjetij ........................................................... 22

2.2.2 Značilnosti in pomen visokotehnoloških podjetij ............................................ 22

2.2.3 Razlike med klasičnimi in visokotehnološkimi podjetji .................................. 23

2.2.4 Visokotehnološka podjetja po svetu – primeri dobrih praks ............................ 24

2.2.4.1 Google ........................................................................................................ 24

2.2.4.2 SAP AG ..................................................................................................... 25

2.2.4.3 Microsoft .................................................................................................... 25

2.2.5 Visokotehnološka podjetja v Sloveniji in Avstriji ........................................... 25

3 PODPORNO OKOLJE ZA VISOKOTEHNOLOŠKA PODJETJA ..................... 28

3.1 Opredelitev in pomen podpornega okolja za podjetništvo ...................................... 28

3.2 Primerjava kazalnikov podpornega okolja med Slovenijo in Avstrijo .................... 28

3.3 Podporno okolje za tehnološko podjetništvo v Sloveniji ........................................ 30

3.3.1 Subjekti inovativnega okolja v Sloveniji ......................................................... 32

ii

3.3.1.1 Tehnološki parki ......................................................................................... 32

3.3.1.2 Podjetniški in univerzitetni inkubatorji ...................................................... 32

3.3.1.3 Drugi subjekti inovativnega okolja ............................................................. 33

3.4 Podporno okolje za tehnološko podjetništvo v Avstriji ........................................... 33

3.4.1 Subjekti inovativnega okolja v Avstriji ............................................................ 34

3.4.1.1 Znanstveni in tehnološki parki.................................................................... 34

3.4.1.2 Tehnološko-poslovni inkubatorji ................................................................ 35

3.4.1.3 Poslovni inkubatorji .................................................................................... 35

3.5 Spoznanja o podpornem okolju za tehnološko podjetništvo .................................... 35

4 POJEM POSLOVNI ANGELI ................................................................................... 36

4.1 Pojem in vloga poslovnih angelov ........................................................................... 36

4.2 Lastnosti vlaganja poslovnih angelov ...................................................................... 37

4.3 Proces vlaganja poslovnih angelov .......................................................................... 38

4.4 Vrste poslovnih angelov ........................................................................................... 39

4.5 Prednosti in slabosti vlaganja poslovnih angelov .................................................... 40

4.6 Združenje poslovnih angelov v Evropi .................................................................... 41

4.7 Poslovni angeli in prisotnost v Sloveniji .................................................................. 44

4.7.1 Klub Poslovni angeli Slovenije......................................................................... 45

4.8 Poslovni angeli in prisotnost v Avstriji .................................................................... 46

4.8.1 Austrian Business Angel Network .................................................................... 46

4.8.2 Angelski sklad AWS Business Angel Fonds .................................................... 47

4.8.3 Austrian Angel Investors Association .............................................................. 47

4.8.4 Angelski sklad SpeedInvest .............................................................................. 47

4.9 Sodelovanje slovenskih in avstrijskih poslovnih angelov ter potencial za

sodelovanje ............................................................................................................... 47

4.10 Primeri angelskih naložb v visokotehnološka podjetja ............................................ 48

4.10.1 Primeri angelskih naložb v Sloveniji ................................................................ 48

4.10.2 Primeri angelskih naložb v Avstriji .................................................................. 49

5 RAZISKAVA O POSLOVNIH ANGELIH KOT VIRU FINANCIRANJA V

VISOKOTEHNOLOŠKIH PODJETJIH .................................................................. 50

5.1 Opredelitev problema, cilji raziskave in metodologija ............................................ 50

5.2 Izvedba anketiranja, vzorec in obdelava podatkov .................................................. 51

5.3 Rezultati raziskovanja .............................................................................................. 52

5.3.1 Značilnosti anketiranih podjetij ........................................................................ 52

5.3.2 Ocena podpornega okolja za visokotehnološko podjetništvo ........................... 53

5.3.3 Področje financiranja anketiranih podjetij ........................................................ 54

5.3.4 Poslovni angeli kot vir financiranja .................................................................. 55

5.4 Povzetek ugotovitev in predlogi izboljšav ............................................................... 57

SKLEP ................................................................................................................................. 58

LITERATURA IN VIRI .................................................................................................... 60

PRILOGA

iii

KAZALO SLIK

Slika 1: Vrste financiranja glede na izvor ............................................................................. 4

Slika 2: Viri financiranja glede na lastništvo......................................................................... 5

Slika 3: Primerjava gospodarske rasti med Slovenijo in Avstrijo v letih po krizi............... 11

Slika 4: Delitev tveganega kapitala ..................................................................................... 18

Slika 5: Struktura visokotehnološkega izvoza Slovenije in Avstrije (v %) ......................... 27

Slika 6: Primerjava ocen podpornega okolja za podjetništvo med Slovenijo in Avstrijo ... 30

Slika 8: Umestitev poslovnih angelov v različne oblike financiranja ................................. 36

Slika 9: Faze pridobivanja angelske naložbe s strani podjetnika ........................................ 38

Slika 10: Struktura članov EBAN ....................................................................................... 42

Slika 11: Struktura angelskih naložb po dejavnostih (v %)................................................. 44

Slika 12: Struktura anketiranih podjetij po dejavnosti (v %) .............................................. 52

Slika 13: Motivi anketiranih podjetij za njihovo ustanovitev (v %) ................................... 53

Slika 14: Ocena dejavnikov za podporo visokotehnološkim podjetjem v Sloveniji in

Avstriji ................................................................................................................ 53

Slika 15: Iskanje virov financiranja zunaj meja matične države (v %) ............................... 55

Slika 16: Razlogi za neuporabo kapitala poslovnih angelov v Sloveniji in Avstriji (v

%) ........................................................................................................................ 56

KAZALO TABEL

Tabela 1: Viri dolžniškega financiranja................................................................................. 7

Tabela 2: Faze razvoja in najpomembnejši viri lastniškega financiranja .............................. 8

Tabela 3: Gibanje števila MSP v Sloveniji in Avstriji v letih po krizi ................................ 12

Tabela 4: Razpoložljivost tveganega kapitala ..................................................................... 19

Tabela 5: Primerjava klasičnega proizvodnega podjetja in visoko tehnološkega

podjetja ............................................................................................................. 23

Tabela 6: Primerjava kazalnikov s področja visoke tehnologije v Sloveniji in Avstriji

za leto 2012 ....................................................................................................... 26

Tabela 7: Primerjava rasti izvoza in uvoza s področja visokotehnoloških panog

Slovenije in Avstrije v obdobju 2011–2013 (v mio. EUR) .............................. 26

Tabela 8: Proces angelskega vlaganja prek združenj in mrež ............................................. 39

Tabela 9: Primerjava prednosti in slabosti vlaganja poslovnih angelov ............................. 40

Tabela 10: Struktura angelskega vlaganja v Evropi ............................................................ 43

Tabela 11: Uporabljeni viri financiranja anketiranih podjetij ............................................. 54

1

UVOD

Živimo v obdobju, za katerega so značilni hiter tempo življenja, sodobne komunikacije in

nenehen napredek na mnogih področjih. Posameznik še nikoli doslej ni imel toliko izbire v

smislu orodij, s katerim bi lahko izpolnil lastne želje in pričakovanja. Tehnološki napredek

zadnjih let je posamezniku omogočil, da se je globalno integriral in postal del sveta kot še

nikoli doslej. To je podjetnemu posamezniku odprlo vrata v svet in s časom je ideja postala

sinonim za uspeh in napredek, posledično se je veliko ljudi začelo odločati za samostojne

podjetniške korake. Ideja o uspešnem posamezniku se na prvi pogled zdi popolna zgodba o

uspehu, vendar predvsem podjetnik, ki je podjetniško pot prehodil, ve, kako zahtevna je ta.

Gospodarska kriza in recesija sta pripeljali do tega, da se morajo mnoga podjetja

reorganizirati in prilagoditi na popolnoma drugačne razmere, kot so veljale pred

gospodarsko krizo. Če želijo podjetja preživeti, morajo postati še bolj inovativna,

prilagodljiva in iznajdljiva, da bi lahko kar se da najbolje izkoristila poslovne priložnosti.

Gospodarske razmere in demografske značilnosti že nekaj časa govorijo v prid temu, da je

podjetništvo gonilo razvoja, to pa naj bi bilo tako tudi v prihodnje.

Posamezniki, ki se odločajo za pogumno podjetniško pot, se srečujejo z mnogimi izzivi in

raznimi težavami. Ena od glavnih težav, s katero se vsak podjetnik prej ali slej sooči, je

vsekakor povezana s financiranjem poslovanja. Ta težava se pojavi že na začetku

podjetniške poti, nato pa tudi v nadaljnjih fazah delovanja podjetja, predvsem v fazi rasti.

Zaradi težjega dostopa do kapitala in zaostrenih razmer na trgu imajo težave s

financiranjem predvsem mala in srednja podjetja (v nadaljevanju MSP). Podjetja se lahko

financirajo na razne načine, najbolj pogost način financiranja pa je financiranje s pomočjo

bank, vendar je relativno drag in si ga mnogi podjetniki na začetku svoje podjetniške

»avanture« ne morejo privoščiti. Bančno financiranje kljub temu ostaja najpogosteje

uporabljeni vir financiranja. Obstajajo tudi drugi načini financiranja; za katero obliko

financiranja se bo odločil podjetnik, pa je odvisno od značilnosti podjetja, panoge, v kateri

deluje, in faze, v kateri se nahaja.

Eden od možnih načinov financiranja je tudi financiranje s pomočjo poslovnih angelov, ki

v zadnjih letih po svetu vse bolj pridobiva na moči, posledično pa se mnogi podjetniki

odločajo za to vrsto financiranja, kjer poslovni angel v zameno za lastniški delež v

novonastalem podjetju podjetniku nudi mentorstvo in vso potrebno podporo. Poslovni

angeli so po navadi že sami izkusili podjetniško pot, velikokrat pa tudi prihajajo iz panoge

in pomembno pripomorejo v začetni fazi novonastalega podjetja. Koncept poslovnih

angelov je v svetu že dobro poznan, v zadnjih letih pa se poleg ostalih konceptov

tveganega kapitala vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji.

Pomembno vlogo pri zagotavljanju dolgoročne blaginje ima in mora imeti tudi država, ki

naj bi prispevala levji delež pri ustvarjanju pogojev za razvoj inovativnih in tehnološko

2

zahtevnejših proizvodov, vendar v preteklosti v Sloveniji to ni bilo tako, predvsem na

področju tehnološkega podjetništva. Šele v zadnjih desetih letih je država izvedla ukrepe,

da bi se to spremenilo. Slovenija zato na tem področju zaostaja v primerjavi z državami, ki

so potrebne pogoje ustvarile bistveno prej.

Namen magistrskega dela je predstaviti dejavnike, ki so pomembni za uspeh v

podjetništvu z vidika razpoložljivosti finančnih virov s poudarkom na financiranju s

pomočjo poslovnih angelov. Zanima me, ali se tehnološka podjetja v Sloveniji odločajo za

financiranje s pomočjo poslovnih angelov in v kolikšni meri ter kakšno vlogo ima država

pri zagotavljanju podjetniške infrastrukture v primerjavi z Avstrijo. Za primerjavo Avstrije

s Slovenijo sem se odločil zaradi neposredne geografske lege in tradicionalnega

partnerstva.

Cilj magistrskega dela je raziskati in predstaviti stanje na področju podpore tehnološkemu

podjetništvu v Sloveniji ter vlogo poslovnih angelov pri podpori tehnološkim podjetjem.

Zanima me, ali in v kakšnem obsegu se tehnološki podjetniki odločajo za financiranje s

pomočjo poslovnih angelov v Sloveniji in kakšne so v tem pogledu razlike v primerjavi s

sosednjo Avstrijo. Ugotoviti želim tudi, zakaj se slovenski tehnološki podjetniki odločajo

za iskanje sredstev v tujini in ne doma. Zanima me, ali je poslovno okolje za tehnološke

podjetnike v Avstriji prijaznejše kot v Sloveniji. Proučujem razliko med slovenskimi in

avstrijskimi poslovnimi angeli ter prikažem nekatere posamezne primere angelskih naložb.

Metodologija dela temelji na uporabi metod kombiniranega teoretično-empiričnega

raziskovanja. Pregledu literature in analizi teoretičnih izhodišč s področja podjetništva

sledijo analiza in ocenjevanje finančnega in podjetniškega okolja ter iskanje kazalnikov, ki

reprezentativno kažejo stanje na posameznem področju elementov podjetništva, in njihova

primerjava.

Hipotezi v magistrskem delu sta:

podporno okolje za visokotehnološko podjetništvo v Avstriji je bolj razvito od

slovenskega;

angelsko financiranje visokotehnoloških podjetij je v Avstriji bolj razvito kot v

Sloveniji.

Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Prvi del predstavlja teoretična

izhodišča. V tem delu se osredotočim na pregled strokovne literature in člankov s področja

podjetništva, predvsem tehnološkega podjetništva, temeljnih dilem, s katerimi se podjetnik

sreča, ter vloge podpornega okolja za razvoj podjetništva. Poudarek je na teoretičnem

prikazu pomena in načinu financiranja podjetij. Pri izdelavi magistrskega dela uporabim

tudi teoretična znanja, pridobljena v sklopu podiplomskega študija, ter praktična znanja,

pridobljena na svoji poklicni poti in z lastno podjetniško izkušnjo.

3

V drugem delu magistrskega dela predstavim rezultate empiričnega raziskovanja,

opravljenega med tehnološkimi podjetniki, ter rezultate obdelave statističnih podatkov. Pri

zbiranju podatkov uporabim primarne in sekundarne vire podatkov. Raziskava temelji na

opravljenih intervjujih in anketnem vprašalniku, ki ga posredujem tehnološkim

podjetnikom. Statistična obdelava podatkov se nanašala na obdelavo že pridobljenih

podatkov.

V prvem poglavju magistrskega dela na kratko predstavim enega od temeljnih problemov,

s katerim se vsak podjetnik sreča na svoji podjetniški poti, in sicer problem financiranja

ustanovitve in zagona podjetja. Opredelim temeljne vrste financiranja in predstavim

posledice, ki jih je za dostopnost kapitala imela gospodarska kriza.

V nadaljevanju na kratko opredelim nekatere najbolj znane definicije podjetništva, nato pa

predstavim pojem tehnološko podjetništvo ter vpliv slednjega na gospodarstvo v

globalnem merilu kot tudi na ravni posameznih držav. V sklopu tega poglavja predstavim

tudi nekatera svetovno najbolj znana tehnološka podjetja ter tehnološka podjetja pri nas in

v Avstriji.

Tretje poglavje obravnava pomen, ki ga ima podporna infrastruktura za podjetništvo na

splošno, ter krajšo analizo in primerjavo podjetniške infrastrukture v Sloveniji z avstrijsko.

Pri tem so mi v pomoč rezultati opravljene raziskave podjetja Global Entrepreneurship

Monitor (v nadaljevanju GEM) Slovenia, ki se nanašajo na podporna okolja v posameznih

državah. Poudarek je predvsem na podpornem okolju za razvoj tehnološkega podjetništva,

kjer obravnavam razlike in podobnosti med Slovenijo in Avstrijo, iščem skupne točke in

potencialne možnosti, kjer bi lahko izboljšali stanje. Zanima me tudi, kakšni sta vloga in

konkretna pomoč države pri zagotavljanju pogojev za razvoj tehnološkega podjetništva v

omenjenih državah.

V nadaljevanju dela se osredotočim na predstavitev poslovnih angelov kot enega od virov

financiranja podjetja. V tem poglavju bolj podrobno predstavim princip delovanja

poslovnih angelov, značilnosti in pravne okvire, v katerih delujejo. V sklopu tega poglavja

na kratko omenim tudi nekatere uspešne projekte, ki so se izpeljali s pomočjo poslovnih

angelov v Sloveniji in Avstriji. Predstavim tudi skupne točke slovenskih in avstrijskih

poslovnih angelov, kjer je možno obojestransko učenje.

V petem poglavju predstavim rezultate raziskovanja s pomočjo intervjuja z nekaterimi

tehnološkimi podjetniki, poglobljenega intervjuja s predstavniki mreže poslovnih angelov

in ankete med tehnološkimi podjetniki. Zbrane podatke v zadnjem poglavju povzamem v

končne ugotovitve in predlagam nekatere rešitve za izboljšanje.

4

1 VIRI FINANCIRANJA USTANOVITVE IN ZAGONA PODJETJA

Če želi podjetnik uresničiti svoje podjetniške ambicije, ni dovolj samo, da ima pri tem

dobro poslovno idejo, ki je izvedljiva, ter da je pri tem poln entuziazma in želje, ampak

morajo za to biti izpolnjeni tudi drugi pogoji. Eden temeljnih pogojev za razvoj poslovne

ideje in s tem podjetništva je povezan z zagotovitvijo ustreznih finančnih virov, s katerimi

podjetnik sploh lahko razmišlja o uresničitvi ideje. Pridobivanje virov za poslovanje je vse

prej kot lahka naloga, zato ji mora podjetnik posvetiti veliko pozornosti. Prav neizkušenost

in napačna predstava o pomembnosti financiranja sta pogosto razloga, zakaj se podjetniki

znajdejo v težavah. Financiranje se v grobem nanaša na pridobivanje in smotrno oziroma

gospodarno porabo sredstev ter vračanje sredstev osnovnim virom. Naloga podjetnika je,

da uspešno kombinira različne vire financiranja, pri tem pa pazi, da podjetje ne zaide v

finančne težave. Vrsta in obseg financiranja sta odvisna od finančne politike podjetja, od

razpoložljivosti virov na finančnem trgu in od faze finančnega cikla podjetja (Račel, 2008,

str. 17).

Prav tako si mora podjetnik, kot pravi Tajnikar (2000, str. 340), odgovoriti na tri ključna

vprašanja: v kateri fazi življenjskega cikla je njegov posel, za katere namene potrebuje

finance in katere finance ustrezajo pravnoorganizacijski obliki njegovega podjetja.

1.1 Vrste in načini financiranja

Vrste financiranja v grobem delimo v dve skupini. Prva delitev opredeljuje razliko med

notranjim in zunanjim financiranjem, druga pa med dolžniškim in lastniškim

financiranjem. V sklopu omenjenih obstaja več načinov, s katerimi lahko podjetnik pride

do sredstev, potrebnih za izvedbo poslovne ideje. Iz Slike 1 so razvidne vrste financiranja

glede na izvor.

Slika 1: Vrste financiranja glede na izvor

Vir: L. Repovž & J. Peterlin, Financiranje, 2000, str. 82.

5

Podjetje lahko torej pridobi sredstva iz notranjih in zunanjih virov financiranja. Notranje

financiranje je mogoče z doseganjem pozitivnega denarnega toka, ki ga podjetje skozi

poslovanje doseže z dobičkom, obračunano in neporabljeno amortizacijo, vkalkuliranimi

rezervacijami ter s prodajo sredstev oziroma z dezinvestiranjem. Na drugi strani je možno

zunanje financiranje, ki je preskrba novega (lastniškega) kapitala ali preskrba dolgov –

dolgoročnih in kratkoročnih (Rebernik & Repovž, 2000, str. 88).

Ker je vprašanje financiranja podjetja temeljno vprašanje, s katerim se mora podjetnik

soočiti, je zelo pomembna pravilna izbira financiranja, ki je odvisna tudi življenjske faze, v

kateri se podjetje nahaja. Še posebej pri Start-up podjetjih je pomembno, da se viri

financiranja prilagodijo fazi, v kateri se podjetje v tistem trenutku nahaja, saj podjetje ne

more pridobiti vsake vrste financ v vseh fazah (Tajnikar, 2000, str. 186). Podjetnik lahko

za financiranje posla vloži lastna sredstva ali pa lastna sredstva drugih vlagateljev, lahko pa

uporabi dolžniška sredstva oziroma tuja sredstva. Obe vrsti financiranja lahko tudi

kombinira, torej govorimo o razmerju med lastniškim in dolžniškim financiranjem.

Slika 2: Viri financiranja glede na lastništvo

Vir: P. Urh, Naj cveti tisoč agencij, 2001, str. 70.

Glede na finančni življenjski cikel podjetja ločimo: semenski kapital, zagonski kapital,

zgodnji kapital, drugo rundo, razširitveni kapital, odkupi in vmesni kapital (Tajnikar, 2000,

str. 106). Semenski in zagonski kapital sta povezana z najvišjim tveganjem za vlagatelje v

celotnem finančnem življenjskem ciklu, zato imajo podjetniki velikokrat težave s

pridobivanjem sredstev v teh fazah. V omenjenih fazah je dostop do različnih dolžniških

virov financiranja prej izjema kot pravilo, zato podjetniki sredstva največkrat črpajo iz

zasebnih virov.

6

1.1.1 Dolžniško in lastniško financiranje

Podjetnik na začetku deluje z omejenimi sredstvi, zato mora storiti vse, da zadovolji

potrebne finančne apetite podjetja. To stori predvsem z učinkovitim izbiranjem in

kombiniranjem dolžniškega ter lastniškega kapitala, vendar mora izbirati preudarno, saj

ima vsak vir financiranja svoje prednosti in slabosti. Podjetnik izbere ustrezno vrsto

financiranja v odvisnosti od premoženja podjetja, razpoložljivih denarnih sredstev in

obrestne mere (Antončič, Hisrich, Petrin & Vahčič, 2002, str. 303).

1.1.1.1 Dolžniško financiranje

V praksi je ta način financiranja dodobra poznan, saj gre za najpogostejši vir financiranja.

Z razvojem rasti prihodkov v podjetju se pojavi potreba po dolžniškem financiranju za

širitev rasti in nove naložbe (Zalar, 2006, str. 73). Dolžnik si pri upniku izposodi sredstva,

s tim pa se med njima ustvari razmerje, ki ga imenujemo dolžniško-upniško razmerje.

Ceno tega razmerja imenujemo obresti, glavni spremenljivki pa sta obrestna mera in čas.

Dolžniške vire ločimo glede na ročnost in vrsto vira, temu primerna pa je tudi cena

izposoje.

V večini primerov je cena dolžniškega kapitala ne glede na njegovo vrsto ugodnejša od

cene lastniškega kapitala, poleg tega pa uporaba dolžniškega kapitala vpliva tudi na

denarni tok podjetja. Obresti torej poleg stroška pomenijo tudi odtok denarja. Ko enkrat

poznamo ceno izposojenega kapitala, lahko kombiniramo med lastniškim in dolžniškim

kapitalom. Pri vsaki izposoji sredstev je za upnika zelo pomembno tudi zavarovanje

finančne naložbe, zato se ponudniki dolžniških virov financiranja dodobra zavarujejo, da

prejmejo posojeni denar nazaj skupaj z obrestmi (Poslovni angeli Slovenije, 2013). Najbolj

pogost način zavarovanja je s pomočjo hipotek, poroštev in menic na lastno premoženje

ipd. Praktične izkušnje kažejo, da je pridobivanje dolžniških virov financiranja v začetnih

fazah podjetja oteženo predvsem zaradi tveganja, da posojilodajalec ne dobi povrnjenih

vloženih sredstev. V primeru stečaja gredo upniku le razpoložljiva sredstva in pravica

odločanja o kasnejših operacijah (Žugelj, 2001, str. 21).

Dolžniško financiranje se pojavlja na več načinov, najbolj pogost pa je financiranje s strani

poslovnih bank, ki praviloma niso preveč nagnjene k tveganju ali pa so zelo stroge pri

zavarovanju svojih posojil. Največ povpraševanja po dolžniškem financiranju izhaja iz

naslova potreb podjetnika po obratnem kapitalu in iz naslova obveznosti do dobaviteljev.

Iz Tabele 1 je razvidno, kako so se načini dolžniškega financiranja skozi čas izpopolnjevali

in razvijali, tako danes poznamo razne oblike dolžniškega financiranja.

7

Tabela 1: Viri dolžniškega financiranja

Viri dolžniškega financiranja

Banke, hranilnice, posojilnice

Proračunska sredstva, državni in

občinski skladi

Mednarodna sredstva

Faktoring

Najem

Obveznosti do dobaviteljev

Neformalni viri

Vir: P. Urh, Naj cveti tisoč agencij, 2001, str. 70.

1.1.1.2 Lastniško financiranje

Za podjetnike, ki so pred kratkim ustanovili podjetje, predvsem pa za podjetja, ki se

nahajajo v zgodnji fazi rasti, je značilno, da predstavljajo veliko tveganje in negotovost.

Predvsem banke in druge finančne institucije niso naklonjene tveganju, zato so se kot

alternativa tveganju razvile razne oblike lastniškega financiranja. Lastniško financiranje, ki

ga bomo v nadaljevanju poimenovali tudi lastniški kapital, se v marsičem razlikuje od

dolžniškega, temeljna razlika pa je v tem, da tisti, ki vlaga, sprejme veliko večje tveganje

in praviloma zahteva večji donos, kot so obresti pri dolžniškem financiranju. Vlagatelj

poleg tega nima nobenega zagotovila, da bo svojo naložbo dobil povrnjeno. Pri lastniškem

kapitalu so zaslužki vlagateljev odvisni zgolj od rasti in dobičkonosnosti podjetja (Žugelj,

2001, str. 24).

Vlagatelj v praksi pridobi lastniški delež in s tem pravico do soodločanja, ob tem pa v

zameno nudi tudi svoje znanje, izkušnje in poslovne povezave, ki so ključnega pomena

predvsem takrat, ko je podjetje v začetni fazi rasti. Slabša stran lastniškega financiranja je,

da vlagatelj pridobi del lastništva in s tem tudi nadzora, kar lahko predstavlja problem pri

odločanju o nadaljnjem razvoju podjetja. Zato je izredno pomembno, da se ob vstopu

vlagatelja v podjetje podrobno opredelijo pristojnosti in odgovornosti ter druge relacije

med vlagateljem in podjetnikom.

Idealno bi bilo, če ima podjetnik na voljo dovolj lastnih sredstev tako za ustanovitev kot

nadaljnji razvoj ali pa si denar sposodi od sorodnikov ali prijateljev, kjer je zahtevani

donos po navadi nižji. V praksi pa je malo takšnih podjetij, zato se potreba po dodatnem

financiranju pojavi prej ali slej, predvsem v fazi rasti, ko podjetnikova sredstva niso

zadostna za nadaljnjo rast in hkratno financiranje tekočih aktivnosti. Lastniško financiranje

se pojavlja v različnih oblikah v odvisnosti od faze, v kateri se podjetje nahaja. Kot

prikazuje Tabela 2, so lahko viri lastniškega financiranja različni, njihova različnost pa je

8

odvisna od organizacijske oblike podjetja, delno pa tudi od poslovnih možnosti podjetja

(Mramor, 1993, str. 251).

Tabela 2: Faze razvoja in najpomembnejši viri lastniškega financiranja

Faza razvoja podjetja Najpomembnejši viri lastniškega

financiranja

0. Organiziranje in načrtovanje Lastnik in neformalni viri

1. Podjetje je ustanovljeno, proizvodi ali

storitve pa pripravljeni za proizvodnjo

Finančne institucije visoko tveganega

kapitala in neformalni viri

2. Pretekli podatki o poslovanju Tudi nekatere druge finančne inštitucije

3. Faza bistvene širitve Možnost prodaje lastniških vrednostnih

papirjev

4. Zrelo in trdno podjetje Zadržani dobički in odprte prodaje

Vir: D. Mramor, Uvod v poslovne finance, 1993, str. 251.

Lastniško financiranje se pojavlja tudi v oblikah formalnih in neformalnih virov različnih

finančnih institucij, sredstev drugih podjetij, zadržanega dobička podjetja, rezervacij ipd.

Najpogostejši viri lastniškega financiranja so skladi tveganega kapitala in poslovni angeli,

ki jih predstavim v nadaljevanju naloge. Lastniški viri financiranja so v gospodarstvih z

razvitimi finančnimi sistemi relativno razviti in dostopni, v zadnjih letih pa je tudi v

Sloveniji opaziti premike v smeri zagotavljanja lastniških virov. Pri tem je na pomoč

priskočila tudi država s pomočjo pri gradnji potrebne infrastrukture.

1.2 Vpliv gospodarske krize na dostopnost kapitala

Skozi zgodovino so se vseskozi pojavljale finančne krize, ki so večinoma vodile v

gospodarske krize in navsezadnje tudi v depresije. Najbolj aktualna je finančna kriza iz leta

2008, ki se je začela v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom

nepremičninskega balona kot posledica obilne količine poceni denarja, ki je bil na voljo

vsem slojem prebivalstva, zato je prišlo do razmaha hipotekarnih kreditov. Veliko vlogo so

odigrali tudi ohlapen nadzor nad kreditno sposobnostjo kreditojemalcev in bonitetne

agencije, ki so podeljevale nerealne ocene in s tem pripomogle k ustvarjanju idealnega

vzdušja.

Ko je trg nepremičnin postal zasičen, so cene nepremičnin začele padati, ljudje pa niso

mogli več odplačevati svojih obveznosti oziroma anuitet. Takrat so se v bankah pojavile

prve luknje v bilancah in zaupanje v banke se je začelo drastično zmanjševati, kar je

povzročilo tako imenovani domino učinek. Ameriške banke, kot posledica globalizacije pa

tudi evropske banke, so začele izgubljati denar. Borzni indeksi po vsem svetu so beležili

9

padce, velike finančne institucije so propadale, kreditna aktivnost pa se je drastično

zmanjšala (Prašnikar, 2008, str. 7).

Na trgu se je ustvarila klima nezaupanja in banke so naenkrat prenehale posojati denar, saj

ga mnoge več tudi niso imele na voljo. Lahko rečemo, da se je nepremičninska kriza

prevesila v finančno, posledično je bil trg kreditov realnemu sektorju mrtev. Finančna kriza

je posledično vodila tudi v gospodarsko krizo, ki je privedla do tega, da so države vstopile

v recesijo. Zaradi prepletenosti svetovnega gospodarstva tudi kot posledica globalizacije so

se težave v ZDA zelo hitro prenesle tudi v Evropo. Po ameriških bankah so v težave zašle

tudi evropske banke, ki so potrebovale državno pomoč. Izkazalo se je, da je pomoč

bankam bila zelo drag ukrep, saj je vprašljiva postala vzdržnost javnih financ. Prišlo je do

finančne nestabilnosti, ki je ovirala gospodarsko rast, posledično so bili prihodki iz naslova

obdavčitev manjši, javni dolg pa se je začel povečevati. Vse to je vplivalo na obrestne

mere, po katerih so se države lahko zadolževale. Gospodarska in finančna kriza sta

pokazali, da je finančni sistem Evropske unije (v nadaljevanju EU) občutljiv na pretrese.

Kar naenkrat na trgu ni bilo denarja, kar je pretreslo gospodarski sektor, saj se podjetja

niso mogla več zadolževati.

1.3 Vpliv gospodarske krize na poslovanje malih in srednje velikih

podjetij

V obdobju začetka finančne in posledično gospodarske krize so bila najbolj na udaru MSP,

ki so zelo odvisna od zunanjega financiranja v smislu financiranja s strani bank. Pojav

kreditnega krča je dostop MSP do kapitala še dodatno otežil. Temeljni razlog velike

odvisnosti MSP od zunanjega financiranja je v tem, da omenjeni segment podjetij veliko

težje oblikuje finančne rezerve, ki bi služile za premostitev težkih časov.

Zadnja kriza je podjetnikom poleg vseh težav, kot sta padec povpraševanja in padec kupne

moči, prinesla tudi težave pri pridobivanju sredstev za poslovanje. Kljub nekaterim

ukrepom, ki so jih sprejele centralne banke posameznih držav, pa tudi ukrepom na

evropski ravni se je cena zadolževanja za podjetnike povečala, tako da so bili mnogi

podjetniki primorani finančne vire poiskati drugje. Banke so zaostrile pogoje pridobivanja

posojil, kar je vplivalo tudi na finančne tokove MSP. S pojavom krize se je pokazala tudi

velika izpostavljenost bank velikim podjetjem, ki so jih banke morale refinancirati ali pa

dolgove odpisati, kar je pomenilo še manj denarja za MSP. V manjših gospodarstvih, kot je

slovensko, je težavo za MSP predstavljala tudi odvisnost slednjih od velikih podjetij, saj so

delovala kot podizvajalci in so morala težave velikih podjetij prevzeti nase. Kaj drugega

jim zaradi slabše pogajalske moči v primerjavi z velikimi podjetji ni preostalo.

Države so imele zaradi socialnih in političnih interesov prioritete reševati velika podjetja,

tako da so se MSP znašla v dokaj nezavidljivem položaju. Lahko rečemo, da je kriza

10

močno prizadela MSP, saj so slednja bistveno bolj ranljiva od velikih podjetij, kar lahko

pripišemo naslednjim razlogom (Rebernik & Širec, 2010, str. 97):

bistveno težje zmanjšajo število zaposlenih,

njihova poslovna dejavnost je manj razpršena (diverzificirana),

imajo šibko finančno strukturo (relativno majhen delež kapitala v virih financiranja),

imajo v povprečju nižjo bonitetno oceno,

so v večji meri odvisna od bančnih kreditov,

imajo manj različnih možnosti za dostop do finančnih virov.

Čeprav so MSP zaradi krize plačala visoko ceno, so posamezne države pravočasno sprejele

ukrepe za omilitev posledic gospodarske krize ter nekaterim MSP pomagala predvsem z

razvijanjem potrebne infrastrukture za razvoj podjetništva. Pomoč MSP je prišla tudi v

smislu ukrepov za spodbujanje povpraševanja, ukrepov za spodbujanje financiranja ter

ukrepov v zvezi s trgom dela. Kljub temu so MSP v nekaterih državah bila bolj prizadeta

kot podjetja v drugih državah, vse to pa je posledica več razlogov. Tudi razlike v razvitosti

finančnih sistemov posameznih držav so v času udara krize zaznamovala dostop do virov

financiranja in finančno strukturo podjetij. Mnoga podjetja so se soočila s problemom

pomanjkanja sredstev, niso več mogla odplačevati dolgov, pojavile so se likvidnostne

težave, posledično so mnoga podjetja ugasnila.

Slovenija je ena od držav, ki jih je gospodarska kriza zelo zaznamovala. Težave v bančnem

sektorju, prevelika zadolženost podjetij, padec povpraševanja in prevelika izvozna

odvisnost so le nekateri od težav, s katerimi so se morala soočiti MSP. S podobnimi

težavami so se spopadla tudi MSP iz sosednje Avstrije, ki je v nadaljevanju vključena v

primerjavo.

1.3.1 Slovenija in Avstrija

Slovenija je nekoč veljala za najbolj razvito republiko nekdanje skupne države. Danes

lahko gospodarstvo Slovenije označimo kot tržno gospodarstvo z zmernim socialnim

poudarkom, ki je predvsem izvozno usmerjeno. Čeprav prevladuje storitven sektor, velik

delež predstavljajo tudi farmacevtska, avtomobilska, kemična in predelovalna industrija, v

zadnjem času pa vse bolj tudi turizem kot panoga. MSP predstavljajo 99,8 % vseh podjetij

in skupaj zaposlujejo okoli 72,7 % vseh zaposlenih v Sloveniji, kar je dovolj zgovoren

podatek o tem, kako pomemben je ta segment podjetij (Evropska komisija, 2014c, str. 2).

Avstrija na drugi strani velja za eno od stabilnejših tržnih gospodarstev znotraj EU z

močnim socialnim poudarkom. Prav tako je storitveni sektor zelo močan, obenem pa je

Avstrija visoko industrializirana država. Med najpomembnejše panoge lahko štejemo

kemično, jeklarsko in prehrambno industrijo, zelo razvita pa je tudi proizvodnja vozil ter

luksuznega blaga. Podobno kot v Sloveniji predstavljajo MSP okoli 99,7 % vseh podjetij in

11

zaposlujejo okoli dve tretjini vseh zaposlenih v Avstriji oziroma 67,6 % vseh zaposlenih

(Evropska komisija, 2014b, str. 2).

Konec leta 2008, s pojavom finančne in gospodarske krize, sta tako Slovenija kot Avstrija

zabeležili upad gospodarske aktivnosti, kar je imelo za posledico visok padec realne rasti

bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP). V Sloveniji je bil padec 7,8 %, v Avstriji

pa 3,8 %. V letu po krizi se je realna rast BDP glede na leto prej v Sloveniji izboljšala za

1,2 %, v Avstriji pa za 1,9 %. V naslednjih letih se je BDP Avstrije glede na leto poprej

povečeval, dvig je bil najvišji v letu 2011, in sicer za 3,1 %, nato pa je rast BDP upadla,

vendar ostala pozitivna. V Sloveniji je prišlo do padca BDP ponovno v letu 2012, in sicer

za 2,6 %, negativna gospodarska rast pa je bila tudi v letu 2013. Rečemo lahko, da je

gospodarska kriza Slovenijo zelo prizadela, saj je bil upad BDP med največjimi v EU,

večji upad so zabeležili samo v baltskih državah (Real GDP growth rate – percentage

change on previous year, 2014).

Slika 3: Primerjava gospodarske rasti med Slovenijo in Avstrijo v letih po krizi

Vir: Real GDP growth rate – percentage change on previous year, 2014.

1.3.1.1 MSP v Sloveniji in Avstriji v času gospodarske krize

Posledice gospodarske krize so občutila predvsem MSP. Evropska komisija vsako leto izda

poročilo o MSP (angl. Annual Report on European SME's), kjer predstavi podatke o

številu in strukturi MSP ter poudarja pomen MSP v evropskem prostoru. Prav tako

sprejema vrsto ukrepov in predlaga smernice za zaščito MSP. Eden izmed teh ukrepov je

tudi akt Small Business Act (v nadaljevanju SBA), ki poudarja pomen MSP v evropskem

gospodarstvu ter konkretne ukrepe tako na ravni EU kot tudi na ravni posameznih članic.

3,3

-7,8

1,2 0,6

-2,6

-1

1,5

-3,8

1,9

3,1

0,9 0,2

2008 2009 2010 2011 2012 2013

Slovenija Avstrija

12

Slovenija je skladno smernicam EU sprejela nekatere ukrepe, da bi zaščitila MSP, vendar

določeni parametri dokazujejo, da ukrepi morda niso bili dovolj. Število MSP v letu 2013

glede na obdobje prej je sicer naraslo, vendar je dodana vrednost podjetij padla tako kot

število zaposlenih v MSP (Evropska komisija, 2014c, str. 2). Slovenija je ena prvih držav,

ki so sprejele in izvedle nacionalne strategije, skladne z aktom SBA. Posledica tega je to,

da se je poslovno okolje za razvoj MSP v primerjavi z evropskim povprečjem izboljšalo.

Glede na evropsko povprečje Slovenija še vedno zaostaja predvsem na področju

administrativnih ovir in dostopa MSP do finančnih virov. Rečemo lahko, da se je dostop

MSP do finančnih virov v obdobju 2008–2013 poslabšal, kar gre pripisati tudi političnim

razlogom ter posledicam gospodarske krize, kar je imelo za posledico zmanjšanje

razpoložljivih sredstev za razvoj infrastrukture za dostop do finančnih virov.

Avstrija se je v primerjavi s Slovenijo v času po krizi izkazala kot država, katere sektor

MSP je bil manj prizadet kot slovenski. Število MSP se je v obdobju po krizi konstantno

povečevalo, prav tako dodana vrednost in število zaposlenih. Ukrepi, povezani z aktom

SBA, so bili sprejeti pravočasno, predvsem pa so bili implementirani učinkovito. Skladno

tradicionalni avstrijski zadržanosti so edina izpostavljena pomanjkljivost za razvoj MSP

administrativne ovire. Kot oviri pri razvoju MSP bi lahko izpostavili visoke minimalne

plače in zahteve po kapitalski ustreznosti za podjetja. Avstrija je učinkovito izvedla ukrepe

iz naslova akta SBA, zato dosega solidne rezultate na področju podpore MSP v primerjavi

z evropskim povprečjem (Evropska Komisija, 2014b, str. 1).

Tabela 3: Gibanje števila MSP v Sloveniji in Avstriji v letih po krizi

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Slovenija 107.416 110.508 113.883 116.148 118.366 115.598 113.349 111.722

Avstrija 291.362 288.225 299.250 301.773 304.578 307.330 310.195 313.654

Vir: Evropska komisija, A partial and fragile recovery: annual report on European SMEs 2013/2014

database, 2014a.

1.4 Stanje na trgu kapitala v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo

1.4.1 Dostop do virov financiranja v Sloveniji

Gospodarska kriza je v Sloveniji odprla številna vprašanja o tem, ali je bila ekonomska

politika v preteklosti vodena preudarno. Velik problem v Sloveniji je v zadnjih letih

dejstvo, da se razmere na kreditnem trgu v Sloveniji poslabšujejo, kar lahko pripišemo tudi

dejstvu, da se je slovenski bančni sistem znašel v velikih težavah. Kreditna aktivnost bank

v Sloveniji se je v zadnjih letih zelo zmanjšala. Posledično se je dostop MSP do bančnega

financiranja v zadnjih letih poslabšal. Na priporočilo Sveta EU je bila leta 2013 izpeljana

sanacija bank, tako se je velik del terjatev bank prenesel na Družbo za upravljanje terjatev

13

bank (v nadaljevanju DUTB), dve največji banki pa sta bili dokapitalizirani. Financiranje

podjetij pri bankah se je najbolj skrčilo v letu 2013, krčenje pa se je nadaljevalo tudi v letu

2014 (Banka Slovenije, 2014b, str. 36).

Slabo stanje slovenskega bančnega sistema na nek način duši gospodarsko aktivnost.

Problem predstavlja tudi prezadolženost slovenskega gospodarstva, tako se veliko podjetij,

predvsem MSP, ukvarja s seboj, saj so izpostavljena velikim likvidnostnim pritiskom.

Slovenska podjetja zaradi prezadolženosti na tujih kapitalskih trgih ne iščejo dolžniškega

kapitala, temveč lastniškega (Banka Slovenije, 2014a, str. 93). Poleg zmanjšanega

izvoznega povpraševanja se podjetja v Sloveniji srečujejo tudi s pomanjkanjem

likvidnostnih sredstev in z močno omejeno ponudbo bančnih kreditov (Kokot, 2010, str.

34).

Danes se slovenska podjetja, to velja predvsem za MSP, soočajo z večjimi težavami pri

dostopanju do finančnih sredstev kot velika podjetja. Zaradi plitvega in nelikvidnega

domačega kapitalskega trga so njihovi alternativni viri financiranja še bolj omejeni (Banka

Slovenije, 2014b, str. 40). Obseg bančnega kreditiranja slovenskega podjetniškega sektorja

se v zadnjih letih zmanjšuje, kar je tudi posledica neto razdolževanja podjetij. Zaznati je

tudi krčenje medpodjetniškega financiranja, kar še dodatno poslabšuje možnosti dostopanja

MSP do sredstev. Obrestne mere za posojila podjetjem so v Sloveniji višje kot v

evroobmočju (Banka Slovenije, 2014a, str. 22). V poročilu Evropske komisije je razvidno,

da je trenutno dostop do virov financiranja temeljni problem, s katerim se srečujejo MSP v

Sloveniji, prav tako pa je zaznati poslabšanje pripravljenosti bank posojati denar MSP.

Delež MSP, ki zaznavajo to poslabšanje, je 42 % in je med najvišjimi v Evropi (Evropska

komisija, 2014c, str. 12). Kreditne aktivnosti bank za financiranje so se zmanjšale, dostop

do državne finančne podpore, predvsem v smislu garancij za posojila, pa se je v zadnjih

letih nekoliko poslabšal. Kljub temu je država sprejela ukrepe za pomoč MSP, predvsem v

smislu financiranja na področju raziskav in razvoja, subvencioniranja obrestnih mer,

pomoči pri posojilih za mikro in mala podjetja, spodbud za inovativna podjetja in spodbud

pri nakupu tehnološke opreme za podjetja. Poleg dolžniškega financiranja je na voljo tudi

lastniško financiranje, predvsem v smislu financiranja s strani družb tveganega kapitala.

Tukaj je v pomoč tudi Slovenski podjetniški sklad, ki MSP zagotavlja ugodnejša finančna

sredstva za investicijska vlaganja in tekoče poslovanje, ki so na voljo predvsem mladim

podjetjem in podjetjem v fazi zagona. Kot podpora lastniškemu financiranju novonastalih

podjetij je v preteklosti deloval tudi Klub Poslovnih angelov, ki je združeval nekatere

ugledne slovenske poslovneže, ki so bili pripravljeni pomagati in vlagati v podjetja v

začetnih fazah. Trg lastniškega financiranja je bil v preteklosti nerazvit, saj sta obseg

ponudbe in naložb tveganega kapitala krepko zaostajala v primerjavi z naložbami v

razvitih državah EU in ZDA (Pfeifer, 2008, str. 25). V zadnjih letih pa je opaziti napredek

tudi na tem področju, predvsem v smislu promoviranja tovrstnega načina financiranja. Še

vedno pa je dolžniško financiranje temeljni način financiranja podjetij v Sloveniji.

14

1.4.2 Dostop do virov financiranja v Avstriji

Tako kot sta globalna gospodarska in finančna kriza prizadeli Slovenijo, tudi Avstrija ni

ostala imuna. Kljub razvitejšemu avstrijskemu bančnemu sistemu je kriza razkrila mnoge

težave. Ena od njih je vsekakor ta, da je Avstrija največji posojilodajalec v srednji in

vzhodni Evropi, zato je kriza prizadela njen finančni sektor. Razmere na kreditnem trgu so

sicer ostale stabilne, povpraševanje po financiranju nefinančnih institucij pa prav tako.

Učinkoviti ukrepi države so se izkazali za ključne, zato je Avstrija ena od redkih držav, ki

so skozi krizo uspele ohraniti šibko gospodarsko rast ter izvoz, obenem pa zmerno

konsolidacijo javnih financ. Pogoji za dostop do virov financiranja so se sicer nekoliko

zaostrili, kar je povzročilo padec povpraševanja po posojilih. Pogoji so bili zaostreni

predvsem na račun stroškov, povezanih s kapitalskimi pozicijami bank in povečanimi

tveganji. Zaostritev pogojev je bolj prizadela velika podjetja kot MSP, čeprav so obrestne

mere ostale relativno nizke (Österreichische Nationalbank, 2014, str. 24).

Dostopnost do financiranja za MSP je v Avstriji v letih po krizi ostala stabilna, kar potrjuje

tudi poročilo Evropske komisije, kjer se Avstrija lahko pohvali s tem, da ima rezultate v

segmentu dostopnosti do financiranja MSP v zadnjih štirih letih iznad evropskega

povprečja (Evropska komisija, 2014b, str. 11). Kreditne aktivnosti bank so zadovoljive,

tako da so sredstva za MSP na razpolago, prav tako so banke nekoliko bolj pripravljene

posojati denar v primerjavi z evropskim povprečjem. Tako je delež MSP, ki zaznavajo

poslabšanje dostopa do financiranja, 17 % (Evropska komisija, 2014b, str. 11). Dostop do

sredstev iz naslova javnih finančnih podpor je zadovoljiv, opaziti pa je skladno rast

stroškov financiranja z evropskim povprečjem. Plačilna disciplina je na visoki ravni,

posledično tudi obseg slabih terjatev. Ukrepi za spodbujanje MSP so zadovoljivi,

predvsem pa bolj učinkoviti v primerjavi s Slovenijo. Eden od razlogov je tudi učinkovito

sodelovanje podjetij, inštitucij znanja in državnih struktur. Različnih vrst lastniškega

financiranja, predvsem financiranja s strani tveganega kapitala, je manj glede na evropsko

povprečje, kar predstavlja problem predvsem za mlada in tehnološko naravnana podjetja,

ki potrebujejo dolgoročno financiranje. Država je sprejela ukrepe na najvišji ravni pri

zagotavljanju podpore za lastniško financiranje, vendar je lastniškega financiranja,

predvsem tveganega kapitala, še vedno premalo oziroma manj od evropskega povprečja

(Evropska komisija, 2014b, str. 11).

1.4.3 Primerjava med Slovenijo in Avstrijo

Slovenska podjetja so v primerjavi z avstrijskimi bolj zadolžena ter imajo več težav pri

dostopu do financiranja, gospodarska in finančna kriza pa sta razlike še bolj povečali. Če

gre račun za slabšo dostopnost do sredstev za MSP v Sloveniji pripisati neučinkovitemu

bančnemu sistemu in sistemskim pomanjkljivostim v državnih strukturah, imamo na drugi

strani v Avstriji soliden primer učinkovite države, ki zagotavlja učinkovito podporo za

razvoj MSP. Primerjave so pokazale, da je problem dostopanja do financ v Sloveniji večji

15

kot v Avstriji. Tako je 20,5 % vprašanih kot temeljni problem navedlo dostop do

financiranja, v Avstriji pa je ta delež bil 9,1 %. Na področju razpoložljivosti finančnih

storitev je Slovenija med 144 državami na 125. mestu, Avstrija pa na 24. mestu. Slovenija

je na področju dostopnosti finančnih sredstev zasedla 120. mesto, Avstrija pa 23. mesto

(WEF & Schwab, 2014, str. 116–339).

1.5 Možnosti financiranja Start-up podjetij v Sloveniji in Avstriji

Pomanjkanje finančnih virov je vedno velika težava Start-up podjetij, finančna kriza pa je

ponudbo finančnih virov še dodatno oklestila. Potrebe po financiranju so odvisne predvsem

od motivacije in namena ustanovitve podjetja, ki se lahko odloči za podjetje življenjskega

sloga, manjše donosno podjetje ali podjetje z visoki potencialom rasti (Ronstadt, 1988, str.

12). Pri izbiri financiranja obstaja več možnosti, ki pa podjetnikom niso vedno dostopne.

Podjetnik se zato glede na okoliščine odloča, katero možnost financiranja bo izbral. V

nadaljevanju predstavim najbolj znane vire financiranja, ki so na voljo podjetnikom v

Sloveniji in Avstriji.

1.5.1 Bančno financiranje

Banke danes predstavljajo glavni institut trgovine z denarjem. Bančni kapital po navadi ne

vstopa v začetno fazo financiranja podjetja, saj banki to prestavlja preveliko tveganje,

poleg tega pa podjetje ne nudi zadovoljivega zavarovanja, da bo terjatev banke v roku

poplačana. Za banko in kreditojemalca je pomemben predvsem dogovor o razdelitvi

kreditnega tveganja glede spremembe obresti na odplačilnem trgu (Glogovšek, 2008, str.

102). Temeljni pogoj za uspešno poslovanje na relaciji banka-podjetnik je dober odnos

med subjektoma, med katerima se ustvari partnerski odnos, ki lahko odloča o preživetju ali

prihodnji rasti podjetja, od česar pa je odvisen tudi zaslužek banke (Brigham, Besley &

Weston, 1996, str. 385).

Banke se v preteklosti niso zavedale pomena hitro rastočih podjetij, temveč so sredstva

posojala le podjetjem, ki so izpolnjevale pogoje. Tako so bile bolj relacijsko usmerjene,

namesto da bi postale bolj investicijsko usmerjene. V ZDA so se pomena malih hitro

rastočih podjetij začeli zavedati že konec 90. let. Posledično je danes finančni trg bolj

razvit kot pri nas, tudi za podjetja z visokim potencialom rasti in brez ustreznih zavarovanj.

V Sloveniji so banke še vedno nekoliko konservativne pri financiranju zagonskih idej,

vendar so se v zadnjem času tudi v bančništvu poslovni modeli začeli prilagajati potrebam

MSP.

Bančno financiranje v osnovi delimo glede na ročnost, in sicer na dolgoročna in

kratkoročna posojila. Kot kratkoročna se smatrajo tista, ki zapadejo v plačilo v manj kot

letu dni, na drugi strani pa je dolgoročna treba vrniti v obdobju, daljšem od enega leta. Kot

prednosti bančnega financiranja pred drugimi vrstami financiranja lahko navedemo

16

prilagodljivost bank ob finančni stiski, strokovno in pravilno vrednotenje posojil ter

ažurnost in odgovorno poslovanje.

1.5.2 Lizing

Lizing je oblika financiranja, ko lizingodajalec kupi ali proizvede predmet lizinga in ga

nato da lizingojemalcu v uporabo, ta pa zanj plačuje najemnino v skladu s pogodbo o

lizingu (Stupica, 2005, str. 189). Gre za široko razširjeno in preizkušeno obliko

financiranja, kjer lizingodajalec v času trajanja pogodbe ostane pravni lastnik,

lizingojemalec pa mu za uporabo predmeta lizinga plačuje pogodbeno dogovorjeni,

praviloma mesečni obrok. S tem, ko je zadnji obrok lizinga plačan, postane jemalec pravni

lastnik predmeta.

Najpogostejša področja uporabe lizinga so vozila, proizvodna oprema ter druga oprema, v

zadnjem času pa vse bolj tudi lizing nepremičnin. Lizingojemalec se lahko odloča, ali želi

po koncu odplačilne dobe postati pravni lastnik ali ne.

1.5.3 Faktoring

Tu gre za proces, ki omogoča financiranje poslovanja z odkupom nezapadlih terjatev. V

procesu so udeležene tri strani, in sicer stranka (proizvajalec blaga), kupec (kupuje blago

od proizvajalca) in faktor, ki kot finančna institucija odkupuje terjatve. Tovrstno

financiranje je zelo primerno za MSP in hitro rastoča podjetja, saj na ta način hitreje

pridejo do denarja in financirajo rast poslovanja, poleg tega pa se izognejo tveganjem glede

neplačila terjatve. Faktoring je priložnost tudi za velika podjetja, da optimizirajo svojo

kapitalsko strukturo.

Ključnega pomena pri faktoringu je kreditna sposobnost končnega dolžnika in ne

odstopnika terjatev. Ob dogovoru se med faktorjem in stranko sklene pogodba, ki velja do

odpovedi ene od strank (Salezina, 2009, str. 45). Ceno za tveganje, ki ga sprejme faktor,

predstavlja faktorinška provizija, ki je po navadi med 0,5 in 2 % glede na vrednost terjatve.

V ceno tveganja je vključeno tudi kreditiranje prodajalca terjatve, saj slednji dobi denar

takoj.

1.5.4 Državni viri financiranja

Ena od možnosti MSP pri dostopu do financiranja so tudi državni viri financiranja, toda

vse prevečkrat se zgodi, da podjetja ne znajo poiskati tovrstnih virov. Naloga države je, da

programe pomoči čim bolj promovira ter olajša dostop do teh virov s ciljem, da ustvari

privlačno podjetniško okolje in pripomore k bolj konkurenčnemu gospodarstvu. Države

MSP podporo nudijo posredno prek pristojnih ministrstev in drugih institucij, ki pomagajo

MSP predvsem z javnimi razpisi na področju internacionalizacije, mednarodnega

17

povezovanja, in na splošno pri kreiranju pogojev za razvoj podjetništva na najvišji ravni.

Pomaga se tudi s sprejemanjem ukrepov na državni ravni, da bi se s proračunskimi sredstvi

pomagalo malemu gospodarstvu.

MSP so na voljo tudi subvencije, skladi in garancijske sheme, ki so dostopne v

sodelovanju s pristojnimi institucijami, ki aktivno podpirajo razvoj podjetništva s pomočjo

državnih razpisov. Subvencije lahko podjetja dobijo bodisi neposredno v obliki denarja ali

posredno (subvencija v obliki znižane davčne stopnje, subvencije za zagon podjetij ipd).

Za pridobitev subvencij morajo podjetja izpolnjevati določene razpisne pogoje. MSP lahko

sredstva črpajo tudi iz raznih strukturnih skladov, vladnih agencij in občin, ki so podprte s

strani posameznih držav kot tudi s strani EU. V zadnjem času pa so aktualne tudi

garancijske sheme, prek katerih država zagotavlja garancije za posojila podjetjem, ki v

sklopu garancijske sheme najamejo posojila pri izbranih poslovnih bankah.

1.5.5 Finančni viri Evropske unije

Države članice EU, med njimi tudi Slovenija, imajo pravico do črpanja sredstev EU.

Podjetja lahko pomoč v obliki subvencije, posojila ali jamstva (poroštvo) prejmejo

posredno ali neposredno. Kakovostni razvojni projekti so temeljni pogoj za črpanje

evropskih sredstev. Shematska podpora EU za podporo MSP je razdeljena v 4 osnovne

skupine:

tematsko financiranje – razni oddelki Evropske komisije so tematsko usmerjeni s

specifičnimi cilji (okolje, raziskave, izobraževanje),

strukturni skladi – največja instrumenta sta Evropski sklad za regionalni razvoj (v

nadaljevanju ESRR) in Evropski socialni sklad (v nadaljevanju ESS),

finančni instrumenti – večina je na voljo prek nacionalnih finančnih posrednikov.

Veliko število teh finančnih instrumentov upravlja Evropski investicijski sklad (v

nadaljevanju EIF),

podpora za internacionalizacijo MSP

Ukrepi in programi so razdeljeni v razne vsebinske sklope. Za podjetja in posameznike sta

najbolj zanimiva program COSME 2014–2020 in program Horizon 2020, ki MSP

pomagata pri dostopu do finančnih sredstev ter spodbujata raziskave in inovacije. MSP so

na voljo razni razpisi, ki ne nanašajo na posojila, jamstva in podporo podjetniškemu

sektorju. Sredstva so podjetjem na voljo tudi prek Evropske investicijske banke (v

nadaljevanju EIB), Evropske banke za obnovo in razvoj (v nadaljevanju EBRD), EIF,

Evropskega združenja garancijskih shem in nekaterih drugih.

18

1.5.6 Tvegani kapital

Velikokrat se zgodi, da podjetnik za ustanovitev podjetja nima zadostnih sredstev, na drugi

strani pa tudi ne zadostnih zavarovanj, da bi lahko dostopal do katerih od zgoraj navedenih

virov financiranja. Potencialna rešitev problema financiranja je lahko tvegani kapital, ki

predstavlja pomemben vir financiranja, še posebej pri zagonu in razvoju podjetja, ko se

podjetje sooča s pomanjkanjem sredstev. Gre za obliko lastniškega kapitala, ki ga

zasebniki ali investicijska podjetja (skladi tveganega kapitala in družbe tveganega kapitala)

vložijo v mlada, dinamična podjetja in posameznike, ki predstavljajo zanimivo in

inovativno idejo ter imajo visok potencial rasti. Nadomestilo za tveganje je visoka

donosnost, ki jo industrija tveganega kapitala zahteva za svojo naložbo. Visoka donosnost

se realizira šele takrat, ko vlagatelj proda svojo udeležbo v podjetju, ki ga je financiral

(Žugelj, Penca, Slavnič, Žunec & Vadnjal, 2001, str. 42).

Slika 4: Delitev tveganega kapitala

Vir: I. Ribnikar, Ekonomska terminologija: tvegani kapital, 1991, str. 198–199.

Kot prikazuje Slika 4, tvegani kapital delimo na formalni tvegani kapital in neformalni

tvegani kapital. Formalni se pojavlja v obliki skladov tveganega kapitala in družb

tveganega kapitala oziroma v institucionalnih oblikah. Pri formalnih virih se največkrat

pojavljajo banke, pokojninski skladi, zavarovalnice, akademske institucije, kapitalski trgi

in skladi skladov. Na drugi strani pa imamo neformalni tvegani kapital, ki se pojavlja v

obliki poslovnih angelov, ki so po navadi uspešni poslovneži z dobrih finančnim ozadjem.

Poslovni angeli so tudi predmet te naloge in jih podrobneje predstavim v poglavju 4.1.

Ključna razlika med formalnim in neformalnim tveganim kapitalom je v fazi vstopa v

podjetje.

TVEGANI KAPITAL

Formalni kapital (Skladi tveganega kapitala)

Neformalni kapital (Poslovni angeli)

19

1.5.6.1 Tvegani kapital v Sloveniji in Avstriji

Po podatkih ankete WEF in Schwaba (2014, str.116–339 ) je dostop do tveganega kapitala

v Avstriji nekoliko boljši kot v Sloveniji, vendar razlika glede na ocene vseeno ni zelo

velika. Iz Tabele 4 je razvidno, da Slovenija na področju razpoložljivosti tveganega

kapitala zaseda 125. mesto z oceno 2, Avstrija pa 70. mesto z oceno 2,7. Razloge za

razliko gre iskati predvsem v nekoliko boljši vpetosti Avstrije v mednarodne finančne trge.

Tabela 4: Razpoložljivost tveganega kapitala

Slovenija Avstrija

Rezultat (1 – zelo težko; 7 – zelo

enostavno)

2,0 2,7

Uvrstitev (1.–144. mesto) 125. mesto 70. mesto

Vir: WEF & K. Schwab, The global competiteveness report 2014–2015, 2014, str. 116–339.

V Sloveniji je po Registru družb tveganega kapitala vpisanih 10 družb tveganega kapitala

(v nadaljevanju DTK). Največja in najbolj znana DTK je Prvi sklad, katere upravitelj je

podjetje RSG Kapital in katere okvirna vrednost naložb znaša okoli 18,5 mio. evrov (v

nadaljevanju EUR) (Družbe tveganega kapitala, 2014). Na področju tveganega kapitala v

Sloveniji aktivno sodeluje tudi Slovenski podjetniški sklad, ki na osnovi javno-zasebnega

partnerstva z izbranimi družbami tveganega kapitala podpira inovativna ter hitro rastoča

MSP. Po raziskavah EVCA (2014) je bil odstotek naložb tveganega kapitala v Sloveniji

glede na celotni BDP zelo nizek. V letih 2012 in 2013 je znašal 0,012 oziroma 0,010

odstotka celotnega BDP.

V Avstriji je odstotek naložb tveganega kapitala v letu 2012 znašal 0,084 % BDP, v letu

2013 pa 0,173 % BDP. Tako Slovenija kot Avstrija na področju naložb tveganega kapitala

zaostajata za evropskim povprečjem. V letu 2013 so po podatkih EVCA vlagatelji

tveganega kapitala v Sloveniji skupno vložili 4,35 mio. EUR, od tega 3,27 mio. EUR v

kasnejše faze ter 0,7 mio. EUR v začetne faze Start-up podjetij, medtem ko naložb v

semensko fazo ni bilo. V Avstriji je bilo v letu 2013 skupno za 88 mio. EUR naložb

tveganega kapitala, od tega v semenski fazi 11 mio. EUR, v začetni 7 mio. EUR ter 10

mio. v kasnejših fazah (AVCO, 2014).

20

2 POMEN VISOKOTEHNOLOŠKIH PODJETIJ

2.1 Opredelitev podjetništva in tehnološkega podjetništva

2.1.1 Podjetništvo

Dandanes je veliko govora o podjetništvu, saj je to glavni razlog gospodarskega razvoja.

Skozi zgodovino se je podjetništvo razvijalo in skladno postalo veda, ki vse bolj pridobiva

na pomenu. Tako danes poznamo različne opredelitve podjetništva s strani različnih

avtorjev. Izraz podjetništvo bi v grobem lahko opredelili kot iskanje ali ustvarjanje

priložnosti, ki jih nato izkoristimo ob omejenih virih in s sprejemanjem tveganja, ki je na

koncu podjetniškega procesa poplačano, največkrat v obliki dobička. Glavna oseba v

podjetništvu naj bi bil podjetnik, ki ima sposobnost razvijati, organizirati in voditi poslovni

podvig. Pri tem mu največjo nevarnost predstavlja tveganje, ki ga dober podjetnik zna

razpršiti in s tem optimizirati.

Tradicionalne opredelitve podjetništva in z njimi povezane avtorje lahko razdelimo na več

kategorij, in sicer: podjetništvo kot inovacije (Schumpeter), podjetništvo kot prevzemanje

tveganja (Cantillon), podjetništvo kot stabilizacijska sila (Kirzner) in podjetništvo kot

ustanovitev ali lastništvo in upravljanje malega podjetja (Tyson, Petrin & Rogers, 1994,

str. 166). Eden od najbolj znanih avtorjev, ki opredeljujejo podjetništvo kot inovacije, je

Joseph A. Schumpeter, za katerega podjetnik predstavlja osebo, ki s svojimi inovacijami na

trgu ustvarja neravnovesje (Schumpeter, 2000, str. 51). Gre za dinamičen proces, kjer

prevzemanje tveganja ne predstavlja podjetniške funkcije, ampak vso tveganje sprejema

lastnik podjetja, lastništvo in podjetništvo pa sta ločeni funkciji. Oseba je lahko tudi

podjetnik, brez da bi bila lastnik (Blaug, 2000, str. 85). Trg je dinamičen in odvisen od

sprememb v obnašanju potrošnikov in ponudnikov. Schumpetrovo najbolj znano delo je

knjiga Teorija ekonomskega razvoja (angl. The theory of economic development), v kateri

zagovarja inovativnost kot edino vlogo podjetnika.

Inovacije po Schumpetru vključujejo nove proizvode, nove metode proizvodnje, nove

surovine, nove trge in nove oblike poslovne organiziranosti. Podjetnik je posameznik, ki ga

vodijo želja po ustvarjanju in sanje, da bodo našel zasebno kraljestvo (Schumpeter, 2000,

str. 16). Z inovativnostjo pride na začetku tudi dobiček, ki pa ne traja dolgo, saj se uspešne

inovacije da posnemati.

2.1.2 Tehnološko podjetništvo

Skozi zgodovino človeštva se je človek razvijal, skrajševal čas izvedbe dela in težavnost

dela, s katerim se je srečeval. To mu je omogočil razvoj tehnologije, s pomočjo katere

danes človek pomembno vpliva na razvoj sveta, saj se s pomočjo tehnologije ustvarjajo

nova delovna mesta, izboljšuje kakovost življenja, ustvarjata dodana vrednost in

21

gospodarska rast. Da bi pojasnili pojem tehnološkega podjetništva, moramo najprej

opredeliti pojem tehnologije. Tehnologijo lahko opredelimo kot celoto uporabnih znanj,

veščin in razpoložljivih virov, ki jih uporabimo v procesu načrtovanja, raziskovanja in

razvijanja s ciljem, da bi izboljšali ali ustvarili nove proizvode, procese in sisteme.

V zadnjih desetletjih je svet zaznamoval predvsem razvoj informacijske tehnologije,

skladno s tem se je razvilo tehnološko podjetništvo, ki danes predstavlja sinonim za

tehnološki razvoj ter hitro rastoča podjetja z visoko dodano vrednostjo in najvišjimi

dobički. Avtorji različno opredeljujejo tehnološko podjetništvo, v angleški terminologiji pa

se največkrat pojavi izraz Technological Entrepreneurship.

Prodan (2007) pravi, da je tehnološko podjetništvo proces, znotraj katerega tehnološki

podjetnik oziroma skupina tehnoloških podjetnikov ob prisotnosti velikega tveganja

ustanovi in upravlja podjetje, ki temelji na raziskavah in razvoju, inovativnosti ter

tehnologijah. Zaradi specifičnosti znanj in velike količine potrebnega kapitala v procesu

ustanovitve in nadaljnje rasti podjetja imajo pomembno vlogo v procesu tudi druge

institucije in ljudje iz različnih mrež. Prav tako tehnološkim podjetnikom primanjkuje

poslovnih znanj in spretnosti, ki so zelo pomembne, da bi bilo novoustanovljeno

tehnološko podjetje uspešno, kljub njihovemu bogatemu tehničnemu znanju.

Dorf in Byers (2005) pri opredelitvi tehnološkega podjetništva poudarjata pomen vodenja

tehnoloških podjetij, kjer se vodje odlikujejo v nepopustljivi želji po uspehu,

osredotočenosti in strasti do dela. Gre za identifikacijo priložnosti z velikim potencialom,

zbiranje potrebnih sredstev, sprejemanje tveganja in upravljanja v sklopu hitre rasti, vse to

z uporabo sodobnih načinov odločanja. Znanja s področja znanosti in tehnike so dobro

izkoriščena, rezultat pa je razvoj izdelkov in storitev.

Tehnološko podjetništvo je danes razvito do te mere, da predstavlja v nekaterih državah

pomemben del BDP, zato ne čudi dejstvo, da mnoge države močno podpirajo razvoj

tehnološkega podjetništva. Ena od teh držav je Izrael, kjer je vlada že pred desetletji

opredelila tehnološko podjetništvo in podporo Start-up podjetjem kot prioriteti, skladno s

tem pa je tekel tudi razvoj na področju trga tveganega kapitala. Tako danes Izrael dosega

vrhunske rezultate na področju tehnološkega podjetništva in ima največjo gostoto

visokotehnoloških Start-upov na svetu. Eden od razlogov za uspeh je iznajdljivost, ki je

povezana s številnimi težavami in izzivi, s katerimi se je skozi zgodovino soočal Izrael

(Singer & Senor, 2009, str. 36).

22

2.2 Visokotehnološka podjetja in značilnosti

2.2.1 Opredelitev visokotehnoloških podjetij

Pojem visokotehnološko podjetje (v nadaljevanju VTP) je tako v poslovnem okolju kot v

akademskem svetu dokaj širok. Pojem se velikokrat pojavlja v tesni povezavi s pojmi, kot

so IT-podjetje, inovativno podjetje in na novi tehnologiji temelječe podjetje. Najpogostejša

opredelitev tehnološkega podjetja temelji na pojmu tehnološka inovacija, kjer podjetje

razvije tehnološko nove ali izboljšane izdelke ali procese. Ta definicija je opredeljena tudi

v mednarodni metodologiji Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v

nadaljevanju OECD), zapisani v Priročniku Oslo (Organisation for economic co-operation

and developement – OECD, 1996, str. 31).

VTP so po OECD klasificirana po različnih kriterijih, kot so število patentov, število

zaposlenih tehničnih strokovnjakov ter obseg vlaganj podjetij v raziskave in razvoj. Na

podlagi teh podatkov so VTP razvrščena po panogah, tako na primer OECD definira

visokotehnološke sektorje. Nekatere druge definicije VTP so osredotočene na posamezne

tehnologije, tako da avtorji opredeljujejo VTP glede na svoje primarno področje

proučevanja.

Aydalot in Keeble (1989) opredeljujeta tehnološko podjetje kot tisto, kjer je v podjetju nek

določen del tehnično izobraženih delavcev, kot so znanstveniki tehniki in inženirji.

Visokotehnološka podjetja so tesno povezana s pojmom visoka tehnologija, ki se skladno

tehnološkemu napredku nenehno spreminja. Z omenjenim pojmom se najbolj povezujejo

dejavnosti s področja aeronavtike, atomske energije, kemije in farmacevtike,

biotehnologije in biomedicine, informacijsko-komunikacijske tehnologije, tehničnih

naprav in opreme ter vojaške opreme.

2.2.2 Značilnosti in pomen visokotehnoloških podjetij

Temeljna značilnost VTP je, da omenjena podjetja razvijajo, proizvajajo in tržijo izdelke in

storitve, ki temeljijo na sodobnem tehnološkem znanju. S pojavom informacijske dobe so

VTP z leti začela vse bolj pridobivati na pomenu. Danes so VTP izredno pomembna za

ekonomsko rast in razvoj posameznih držav, predvsem zaradi visokih dodanih vrednosti,

neto dohodka in davčnih stroškov. Prav tako poganjajo tehnološki razvoj in inovacije, ki se

prelivajo v vse segmente gospodarstva, tako da se pozitivni vplivi lahko občutijo tako na

mikroekonomski kot makroekonomski ravni. Prodan (2007) pravi, da so nova VTP

pomembna za gospodarstvo ker:

spodbujajo raziskave in razvoj ter inovacije,

ustvarjajo nova delovna mesta,

23

prispevajo k izvozu,

prispevajo k regionalnemu razvoju skozi prodajo, dohodke in davke.

Ker je natančna opredelitev značilnosti VTP zelo široka, velja izpostaviti le nekatere

njihove značilnosti. Te so: visoka stopnja inovativnosti, hitro širjenje tehnoloških inovacij,

veliko zanimanje in povpraševanje po znanstvenih raziskavah, intenzivnost izdatkov v

raziskave in razvoj, visoki investicijski odhodki, visoko naložbeno tveganje, intenzivno

domače in mednarodno sodelovanje z drugimi VTP, obsežno tehnično znanje v obliki

patentov in licenc ter zaposlenost znanstvenega in tehničnega osebja. VTP lahko pripišemo

spodbujevalno vlogo, saj s svojim inovacijami vplivajo na druga podjetja, to pa vodi v

izpopolnjevanje izdelkov. Poleg tega imajo VTP tudi pomembno vlogo pri prenosu

tehnologije, ki jo prvo razvijejo, nato pa prenesejo do potrošnikov.

2.2.3 Razlike med klasičnimi in visokotehnološkimi podjetji

VTP se v primerjavi s klasičnimi podjetji poleg tržne negotovosti in spremenljive

konkurence srečujejo tudi s problemom tehnološke negotovosti, saj se zna zgoditi, da

včasih določeno novo znanje še ni implementirano na trgu, zato trg ni pripravljen na

novosti. V Tabeli 4 navajam nekatere druge razlike med klasičnimi podjetji in VTP.

Tabela 5: Primerjava klasičnega proizvodnega podjetja in visoko tehnološkega podjetja

Klasično proizvodno podjetje Visokotehnološko podjetje (VTP)

Str

ateg

ija

in c

ilji

Pridobivanje dobička Povračilo izdatkov v zelo kratkem času zaradi

dinamičnih sprememb v tehnologiji

Pasivnost pri prilagajanju na spremembe Proaktivnost in odprtost, iskanje in predvidevanje

sprememb

Pomanjkanje sodelovanja z drugimi podjetji,

osredotočanje na proizvodnjo materialnih dobrin

Strateško intenzivno mednarodno in domače

sodelovanje, še posebej s centri R&D

Krepitev konkurenčnih prednosti na osnovi

kapitala in finančnih sredstev

Krepitev konkurenčnih prednosti na osnovi

znanja, intelektualnega kapitala in inovacij

Vlaganje predvsem v opredmetena sredstva Vlaganje v opredmetena in neopredmetena

sredstva z visoko stopnjo tveganja

Pro

izv

od

nja

in

teh

no

log

ija

Serijska proizvodnja za potrošnike, dolge

proizvodne serije, malo patentov, redke

inovacije

Proizvodnja produktov nastalih na osnovi znanosti

in tehnologije, kratke proizvodne serije, številni

patenti in licence, stalne inovacije

Velike potrebe po kapitalu Veliko povpraševanje po znanju

Specializirani proizvodni obrati Različni proizvodni obrati

Dolga življenjska doba naprav in opreme Visoka stopnja rotacije tehnične opreme in

nadomeščanje z naprednejšo

Omejeno vključevanje v proizvodnji proces

(osredotočanje na delne procese)

Visoka integracija proizvodnega procesa

(osredotočanje na izdelavo inovativnih izdelkov)

se nadaljuje

24

nadaljevanje

Klasično proizvodno podjetje Visokotehnološko podjetje (VTP)

Kad

ri

Veliko število proizvodnega osebja Veliko število znanstvenega in tehničnega osebja

ter oseb s specifičnim znanjem

Individualno delo ali dela v trajno organiziranih

skupinah

Timsko delo z veliko mobilnosti in raznolikosti

kot tudi začasno sodelovanje

Nizka ustvarjalnost zaposlenih, heterogenost in

pogosto pomanjkanje samostojnosti pri

reševanju problemov

Visoka ustvarjalnost zaposlenih, sposobnost

ustvarjalnega mišljenja in samostojnost,

samostojno reševanje problemov

Malo usposabljanja in izboljševanja spretnosti Stalno usposabljanje, razvoj osebja, timsko učenje

Disciplinski ukrepi za napake Učenje iz napak

Org

aniz

acij

ska

stru

ktu

ra Tradicionalna usmerjenost na funkcije podjetja

Mrežno sodelovanje samoupravnih subjektov, ki

so usmerjeni na procese

Hierarhično razvita struktura Dominacija horizontalnih povezav

Fiksna in strukturirana organizacija Visoka dinamika sprememb in prilagodljivosti,

odprtost za spremembe

Visoka centralizacija Visoka decentralizacija

Formalna, predvsem vertikalna komunikacija

Komunikacija s pomočjo napredne informacijske

tehnologije, vertikalno in horizontalno, pogosto

tudi neformalno

Man

agem

ent

Upravljanje s poudarkom na nadzoru Upravljanje s poudarkom na podpori odločanju

Prisotnost stereotipov Izogibanje stereotipom

Pogosto odločanje na podlagi intuicije ali

uveljavljenih postopkov Odločanje na osnovi empiričnih podatkov

Visok položaj managerjev Velika neodvisnost zaposlenih pri delu, ki temelji

na njihovih kompetencah

Izogibanje negotovosti Sprejemanje negotovosti in nenehnih sprememb

Vir: N. Mastorakis, V. Mladenov, A. Zaharim & C. A. Bulucea, Recent advances in managment, marketing,

finances, 2010, str. 97.

2.2.4 Visokotehnološka podjetja po svetu – primeri dobrih praks

S koncem dobe industrializacije in pričetkom informacijske dobe je začela informacijska

tehnologija vse bolj pridobivati na pomenu, pojavila so se prva tehnološka podjetja, ki so

danes ključnega pomena razvoj gospodarstva. V nadaljevanju na kratko prestavljam

nekatere zgodbe o uspehu.

2.2.4.1 Google

Ameriško podjetje, ustanovljeno leta 1998, je nastalo kot spletni brskalnik, danes pa

predstavlja sinonim za inovativnost ter prevzema vodilno vlogo na mnogih področjih.

Spletno oglaševanje in izdelovanje spletnih aplikacij sta osnovni dejavnosti podjetja, hkrati

pa Google deluje v raznih drugih panogah, povezanih z informacijsko tehnologijo,

predvsem na področju mobilne tehnologije. Strategija razvoja podjetja zajema tudi

prevzeme drugih VTP, tako je v zadnjem času najbolj znan prevzem podjetja Youtube. Na

25

področju spletnega iskanja ima podjetje več kot 50 % tržni delež z letnimi prihodki v

vrednosti okoli 66 milijard USD in okoli 53.000 zaposlenimi (Google, b. l.).

2.2.4.2 SAP AG

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1972 v Waldorfu v Nemčiji s ciljem razvijati in tržiti

celovito programsko rešitev za podjetja pri njihovem poslovanju. Od leta 1988 je podjetje

delniška družba, ki kotira na borzi. Podjetje SAP je danes globalni vodja na področju

kompleksnih aplikativnih rešitev v skoraj vseh industrijah, reference pa predstavlja okoli

12 mio. uporabnikov, 84.000 namestitev in okoli 1.500 partnerjev. Z letnimi prihodki okoli

17 milijard EUR, 74.000 zaposlenimi in izpostavami v več kot 130 državah predstavlja

SAP globalno podjetje s področja informacijske tehnologije, ki je skozi leta konstantno

raslo in se razvijalo (Company Information, 2015).

2.2.4.3 Microsoft

Še eno visokotehnološko računalniško podjetje s sedežem v ameriškem Redmondu, ki je

bilo ustanovljeno leta 1975. Dejavnost podjetja zajema razvoj, proizvodnjo, licenciranje,

podporo in prodajo računalniške opreme. Najbolj znani proizvod omenjenega podjetja je

informacijski sistem Microsoft Windows, podjetje pa ima prevladujoč položaj na področju

pisarniške strojne opreme, programske opreme za osebne računalnike in strežnikov.

Podjetje spada med največja računalniška podjetja glede na prihodke, ki jih je okoli 87

milijard na letni ravni, ter zaposluje okoli 128.000 ljudi po vsem svetu (Facts about

Microsoft, 2015).

2.2.5 Visokotehnološka podjetja v Sloveniji in Avstriji

Slovenska visokotehnološka podjetja predstavljajo 2–3 % slovenskega gospodarstva in

zaposlujejo okoli 3.500 ljudi. Omenjeni segment podjetij raste hitreje od povprečja

gospodarstva ter ustvarja nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Skupni izvoz

visokotehnoloških izdelkov znaša okoli 1,5 milijarde EUR, kar predstavlja okoli 5,5 %

celotnega izvoza, kar je veliko manj od evropskega povprečja, ki znaša okoli 15 %. V

Avstriji predstavlja skupni izvoz visokotehnoloških izdelkov malo več kot 14 % celotnega

izvoza, kar znese blizu 19 milijard EUR. Delež visokotehnološkega izvoza Avstrije je tako

veliko bližje evropskemu povprečju kot izvoz Slovenije (High-tech exports – exports of

high technology products as a share of total exports (from 2007, SITC Rev. 4), b. l.).

26

Tabela 6: Primerjava kazalnikov s področja visoke tehnologije v Sloveniji in Avstriji za

leto 2012

Slovenija Avstrija EU 28

Število proizvodnih VTP 329 672 45.900*

Število storitvenih VTP 7.061 17.539 -

Skupno število VTP 7.390 18.211 897.301*

*

Prihodki od prodaje VTP (v mio. EUR) 5.142 26.634 -

Vrednost proizvodnje (v mio. EUR) 4.766 20.756 -

Skupna dodana vrednost (v mio. EUR) 2.050 11.312 -

Bruto naložbe v opredmetena sredstva (v mio.

EUR)

441 1.688 -

Vir: Eurostat, Economic statistics on high-tech industries and Knowledge Intensive Services at the national

level (from 2008 onwards, NACE Rev. 2), b. l.

V Sloveniji je na področju visoke tehnologije v letu 2012 delovalo 7.390 VTP, med

katerimi so evidentirana tako podjetja s področja proizvodnje visokotehnoloških izdelkov

kot visokotehnološka storitvena podjetja. Skupaj so ustvarila za nekaj več kot 5 milijard

EUR prihodkov od prodaje ter za okoli 2 milijardi EUR dodane vrednosti. Na drugi strani

je v Avstriji v letu 2012 delovalo 18.211 VTP, ki so skupaj ustvarila petkrat več prihodkov

od prodaje ter nekaj več kot 11 milijard EUR dodane vrednosti.

Tabela 7: Primerjava rasti izvoza in uvoza s področja visokotehnoloških panog Slovenije

in Avstrije v obdobju 2011–2013 (v mio. EUR)

Uvoz Izvoz

2011 2012 2013 2011 2012 2013

Slovenija 1.700 1.601 1.622 1.327 1.303 1.405

Avstrija 14.361 16.185 18.171 14.272 16.594 18.786

Vir: Eurostat, Total high-tech trade in million euro and as a percentage of total (from 2007, SITC Rev. 4), b.

l.

Tako v Sloveniji kot v Avstriji je opaziti rast uvoza in izvoza visokotehnoloških izdelkov,

omenjena rast pa je v Avstriji nekoliko bolj intenzivna. Pokritost uvoza z izvozom

tehnoloških izdelkov v Sloveniji se je od leta 2011 popravila, tako je bila v letu 2013

86,6 % (Total high-tech trade in million euro and as a percentage of total (from 2007, SITC

Rev. 4), b. l.). Izvozna bilanca visokotehnoloških izdelkov Slovenije je od leta 2011 do leta

2013 v povprečju negativna, in sicer okoli 1 %, bilanca Avstrije pa je v istem obdobju

pozitivna s 1 % (Total high-tech trade in million euro and as a percentage of total (from

27

2007, SITC Rev. 4), b. l.). Kakšne vrste visokotehnoloških izdelkov in storitev v večini

izvozijo slovenska in avstrijska podjetja, prikazuje Slika 5.

Slika 5: Struktura visokotehnološkega izvoza Slovenije in Avstrije (v %)

Iz Slike 5 je razvidno, da predstavlja najvišji delež visokotehnološkega izvoza Slovenije

zdravstvena industrija s 32 %, sledita pa ji sektor telefonske elektronike z 28 % in

znanstveni instrumenti s 17 %. V Avstriji so deleži visokotehnološkega izvoza nekoliko

bolj enakomerno porazdeljeni, najvišji delež pa predstavlja izvoz telefonske elektronike z

41 %. Po strukturi visokotehnološkega izvoza sta si Slovenija in Avstrija dokaj podobni,

večje razlike so samo na področju telefonske elektronike in znanstvenih instrumentih.

Na področju EU je bilo v letu 2010 skupno skoraj 50.000 proizvodnih VTP in 800.000

storitvenih VTP. Največji izvoznik visokotehnoloških izdelkov s področja EU je

tradicionalno Nemčija, sledijo ji Nizozemska, Francija, Velika Britanija in Belgija

(Evropska komisija, 2013, str. 106).

Tako pri klasičnih kot VTP predstavlja financiranje eno ključnih vprašanj. Ker je dostop do

bančnega financiranja po navadi zelo omejen, se VTP prej ali slej soočijo z iskanjem

tveganega kapitala. Zato je vloga tveganega kapitala pri financiranju VTP zelo pomembna.

Ključno vprašanje je, ali je možno v državah, kjer prevladujejo tradicionalne oblike

bančnega financiranja, zagotoviti dovolj tveganega kapitala, ki bo spodbujal podjetja z

visokim potencialom rasti. Raziskovanje vloge tveganega kapitala pri financiranju VTP je

pokazalo, da v evropskem prostoru podjetja, ki so bila financirana s tveganim kapitalom,

ne rastejo hitreje kot podjetja, ki niso bila financirana s tveganim kapitalom (Bottazzi & Da

Rin, 2002).

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Slovenija Avstrija

28 41

6

7 17

10 6 6

32 24

11 12 drugo

zdravila

letalska in vesoljska

tehnologija

znanstveni

instrumenti

računalniki in

pisarniška oprema

telefonska

elektronika

28

3 PODPORNO OKOLJE ZA VISOKOTEHNOLOŠKA PODJETJA

3.1 Opredelitev in pomen podpornega okolja za podjetništvo

Podjetništvo, kot ga poznamo danes, se ne bi moglo razviti do te mere, kot se je, če ne bi

bili zagotovljeni ustrezni pogoji. Kljub sposobnim podjetnikom posameznikom in znanju,

ki ga imajo, je pomembno tudi ustrezno podporno okolje, na osnovi katerega se lahko

podjetja optimalno razvijajo. Razvoj podpornega okolja je praviloma v domeni države, ki s

svojimi ukrepi spodbuja podjetništvo, odpravlja administrativne ovire, gradi in razvija

podjetniško infrastrukturo, izboljšuje dostop do informacij ter zagotavlja razne druge

oblike podpore. Država mora prav tako spodbujati nastajanje institucij, ki bodo

zagotavljale stalen dotok specializiranega znanja (Petrin, 1993, str. 145).

Podporno okolje za razvoj podjetništva vključuje ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje

podjetniškega, inovativnega in finančnega okolja. Poleg tega naj bi bila vloga države tudi

zagotavljanje konkurenčnega in stabilnega ekonomskega okolja. Če želi država doseči

dobre rezultate na področju podpore podjetništvu, mora najti pravo razmerje med trdimi in

mehkimi oblikami podpore. Med trde oblike podpore štejemo različne vrste finančnih

podpor, med mehke pa različne podporne storitve, kot so usposabljanje, izobraževanje in

svetovanje.

Pri podpornem okolju za podjetništvo govorimo predvsem o podpori malim in srednje

velikim podjetjem (MSP), kjer država prek različnih institucij posredno ali neposredno

spodbuja razvoj podjetništva. Politike podpornega okolja na ravni držav so avtonomne,

vendar z usmeritvami, ki jih določa EU, kot je na primer akt SBA.

3.2 Primerjava kazalnikov podpornega okolja med Slovenijo in Avstrijo

Podjetniška aktivnost in vsi potrebni pogoji, v katerih delujejo podjetni posamezniki, se

merijo s pomočjo raziskave GEM, v sklopu katere so opredeljeni okvirni pogoji za

podjetništvo (angl. Entrepreneurial Framework Conditions, v nadaljevanju EFC), na

podlagi katerih lahko okvirno ocenjujemo podjetniško okolje, ki vpliva na podjetniško

aktivnost. Podatki o EFC so pridobljeni s pomočjo anketiranja nacionalnih izvedencev

(angl. National Expert Survey), kjer so ocenjeni EFC razdeljeni v 9 glavnih skupin, znotraj

nekaterih so tudi podskupine. Rezultati, pridobljeni s pomočjo standardiziranega

vprašalnika, dajo grob vpogled v stanje glede podpornega okolja za posamezne države,

zajete v raziskavo GEM.

V nadaljevanju okvirno primerjam podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji in Avstriji

na podlagi podatkov, pridobljenih iz raziskave GEM za leto 2012. Najbolj aktualni podatki

za leto 2013 so za Slovenijo dostopni, medtem ko omenjeno poročilo za leto 2013 ni zajelo

29

Avstrije. Posledično primerjam podatke za leto 2012. Pridobljeni odgovori se merijo na

petstopenjski Likertovi lestvici, kjer ocene nad 3 pomenijo pozitivno rangiranje, ocene pod

3 pa negativno rangiranje.

Slovenski izvedenci so leta 2012 podjetniško okolje v Sloveniji ocenili kritično, saj sta bila

kot stimulativna pogoja za podjetništvo (ocena več kot 3) ocenjena le dva pogoja, in sicer

dostop do fizične infrastrukture in hitrost sprememb na notranjem trgu (Rebernik, Tominc,

Širec & Bradač Hojnik, 2013, str. 134). Med najslabše ocenjenimi pogoji so zasnovanost in

vodenje vladne politike – regulativa, razširjenost in kakovost izobraževanja za podjetništvo

v osnovni in srednji šoli ter kulturne in družbene norme. Razloge za slabe rezultate lahko

iščemo tudi v razmerah na gospodarskem in političnem področju v Sloveniji. Izpostaviti

velja tudi dejstvo, da je bilo v Sloveniji za leto 2012 kar 7 od 12 okvirnih pogojev

ocenjenih slabše kot v letu prej (2011). Vladna politika na področju regulative je bila

najslabše ocenjena tudi v preteklih letih. Podrobne analize so pokazale, da so bili izvedenci

najbolj kritični do administrativnih postopkov za pridobivanje potrebnih dovoljen in

koncesij ter davčnih bremen za nova in rastoča podjetja.

Okvirni pogoji GEM za leto 2012 v Avstriji so ocenjeni nekoliko bolje kot v Sloveniji. Za

stimulativne je bilo ocenjenih 5 od 12 pogojev, kot relativno dobri pa še dodatni 3

(Schmalzer, Frech, Wenzel & Mahajan, 2013, str. 55–81). Slovenija je dosegla boljše

rezultate glede na Avstrijo na področju hitrosti sprememb na notranjem trgu in področju

izobraževanja za podjetništvo v osnovni in srednji šoli, ki sta poleg kulturnih in družbenih

norm najslabše ocenjena pogoja v Avstriji. Največje razlike pri ocenah pogojev med

Slovenijo in Avstrijo so na področju hitrosti sprememb, odprtosti in bremen na notranjem

trgu ter na področju vladnih programov za podporo podjetništvu, kar je razvidno iz Slike 6.

Izkazalo se je, da je Avstrija po rezultatih v večini okvirnih pogojev za podjetništvo

nekoliko bližje povprečju skupine inovacijskih gospodarstev kot Slovenija. Glede na

rezultate sta si Slovenija in Avstrija najbližje na področju kulturnih in družbenih norm za

razvoj podjetništva, medtem ko se v drugih okvirnih pogojih nekoliko razlikujeta.

30

Slika 6: Primerjava ocen podpornega okolja za podjetništvo med Slovenijo in Avstrijo

Vir: M. Rebernik et al., Nezaznane priložnosti: GEM Slovenija 2012, 2013, str. 134; T. Schmalzer et al.,

Global entrepreneurship monitor: bericht zur lage des unternehmertums in Österreich, 2013, str. 55–81.

3.3 Podporno okolje za tehnološko podjetništvo v Sloveniji

Ideja o izgradnji podporne infrastrukture s ciljem podpore nastajanju novih podjetij se je v

Sloveniji pojavila že v začetku 90. let. Konkretna podpora podjetništvu se v Sloveniji

začne okoli leta 2002 s pojavom podjetniških in univerzitetnih inkubatorjev. Danes je

slovensko podporno okolje za podjetništvo urejeno in določeno z Zakonom o podpornem

okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP) iz leta 2004, ki je bil objavljen v Uradnem

listu RS št. 40/2004 dne 20. 4. 2004. V njem so določeni ukrepi za spodbujanje

podjetništva in organiziranost na tem področju ter postopki za dodeljevanje sredstev,

namenjenih oblikovanju podpornega okolja za podjetništvo.

Omenjeni zakon opredeljuje program ukrepov, instrumente in razne kazalnike za

spremljanje učinkovitosti porabe javnih sredstev na naslednjih področjih:

področje podjetniškega okolja – spodbujanje podjetništva, podjetniškega

izobraževanja, odpravljanje administrativnih ovir, izboljšanje dostopa podjetij do

informacij, razvijanje novih oblik dela in ustvarjanje novih delovnih mest;

področje inovativnega okolja – spodbujanje inovativnosti, izboljševanje pogojev za

razvoj in prenos znanja v prakso, vlaganje v raziskave in razvoj, povezovanje

subjektov;

področje finančnega okolja – financiranje in izboljšanje dostopa podjetij do virov

financiranja.

2,25

3,83

2,39

3,44

2,91

2,36

2,64

2,13

2,61

2,09

2,31

2,32

2,44

4,21

3,36

2,47

3,62

2,86

3,05

1,72

3,52

2,82

2,78

2,61

Kulturne in družbene norme

Fizična infrastruktura

Notranji trg – odprtost, bremena

Notranji trg – dinamičnost

Poslovna in strokovna…

Prenos R & R v prakso

Izobraževanje – po SŠ

Izobraževanje – OŠ in SŠ

Vladni programi

Vladne politike – regulativa

Vladne politike – podpora

Finančni viri

Avstrija

Slovenija

31

Omenjene aktivnosti izvajajo na osnovi ZPOP razni subjekti podjetniškega, inovativnega

in finančnega okolja oziroma pristojne institucije, ki izvajajo naloge in programe za

oblikovanje in razvoj podjetniškega okolja ter tako posredno in neposredno podpirajo

tehnološko podjetništvo. Primeri iz tujine že nekaj časa kažejo, da se je podpora VTP z

visokim potencialom rasti ločila od splošne podpore podjetništvu zaradi posebnosti, ki jih

imajo VTP. Glavni subjekti oziroma državne institucije, ki so relevantne za področje

tehnološkega podjetništva, so:

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT),

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (v nadaljevanju MIZS),

Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS),

javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja,

investicij in turizma (v nadaljevanju SPIRIT Slovenija),

Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju GZS).

MGRT je organ, ki pripravlja predloge ukrepov za spodbujanje tehnološkega podjetništva.

V sklopu ministrstva deluje direktorat za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo.

Deluje prek izvajalskih institucij, prek katerih izvaja podporo novim in razvijajočim se

podjetjem.

SPS spada med institucije finančnega okolja, ki zagotavljajo ugodna finančna sredstva za

investicijska vlaganja in tekoče poslovanje MSP. SPS je glavni izvajalec nalog za

zagotavljanje boljšega finančnega okolja, ki posredno in neposredno finančno spodbuja

podjetja prek finančnih institucij, poslovnih bank, družb tveganega kapitala in drugih

subjektov. Sodeluje tako z domačimi kot mednarodnimi finančnimi institucijami. Podpora

je zagotovljena predvsem tehnološko inovativnim podjetjem, ki jih SPS podpira s pomočjo

jamstev za bančne kredite, s subvencijami in pomočjo v obliki lastniškega financiranja.

Javna agencija SPIRIT je pravna naslednica nekdanje Javne agencije RS za podjetništvo in

tuje investicije (v nadaljevanju JAPTI), Slovenske turistične organizacije (v nadaljevanju

STO) in Javne agencije za tehnološki razvoj RS (v nadaljevanju TIA), katere namen je

promocija slovenskega gospodarstva, promocija Slovenije kot turistične destinacije, razvoj

podjetništva ter spodbujanje inovativnosti, tehnološkega razvoja, tujih naložb in

internacionalizacije podjetij. Sektor za podjetništvo, inovativnost in tehnološki razvoj nudi

različne oblike podpore tehnološkim podjetjem na področju pospeševanja tehnološkega

razvoja in inovativnosti. Pri tem agencija sodeluje v mednarodnih projektih s področja

inovativnosti v sklopu različnih evropskih programov.

GZS je namenjena združevanju in informiranju podjetij z različnih področij, ki imajo

skupne interese. Glavna področja delovanja so ustvarjanje novih priložnosti za razvoj,

mednarodno povezovanje in sodelovanje, poslovno informiranje, izobraževanje in

svetovanje. V sklopu GZS so podjetja razdeljena glede na panoge, v katerih delujejo.

32

Strokovna pomoč in informacije za tehnološke podjetnike so na voljo v različnih oddelkih

GZS, kot so združenje za informatiko in telekomunikacije, združenje kemijske industrije,

združenje za inženiring ter drugi.

Podporo tehnološkim podjetjem v Sloveniji predstavlja infrastruktura, za katero se vodi

evidenca skladno s Pravilnikom o vodenju evidence subjektov inovativnega okolja (Ur. l.

RS, št. 25/2008). V nadaljevanju navajam le nekatere subjekte izmed njih.

3.3.1 Subjekti inovativnega okolja v Sloveniji

3.3.1.1 Tehnološki parki

Tehnološki parki pomagajo podjetjem s tehnološkega področja z visokim potencialom rasti

v smislu pomoči pri realizaciji idej, pomoči pri dostopu do financiranja, aktivnega

povezovanja s podjetji in institucijami znanja ter podpore pri zagotavljanju intelektualne in

fizične infrastrukture za nastanek in delovanje podjetij. Uradno v Sloveniji pogoje za

tehnološki park izpolnjujeta 2 subjekta, in sicer Tehnološki park Ljubljana in Primorski

tehnološki park (Evidenca subjektov inovativnega okolja, 2014).

Konkretne aktivnosti tehnoloških parkov pri podpori tehnološkim podjetjem zajemajo

zagotavljanje poslovnih prostorov, pomoč pri ustanavljanju podjetij, izdelava projektne

dokumentacije in poslovnih načrtov, pridobivanje finančnih sredstev iz različnih virov,

mednarodno povezovanje in mreženje, izobraževanje, uporabo tehnološke opreme in

laboratorijev ipd.

3.3.1.2 Podjetniški in univerzitetni inkubatorji

Inkubatorji tako kot tehnološki parki prepoznavajo inovativne ideje z visokim potencialom

rasti in jih podpirajo na podobne načine kot tehnološki parki. Na eni strani imamo

univerzitetne inkubatorje za podporo študentom in dijakom, ki so v Sloveniji 3, in sicer:

IRP Tovarna podjemov – podjetniški inkubator Univerze v Mariboru, UIP Univerzitetni

razvojni center in inkubator Primorske ter Ljubljanski univerzitetni inkubator (v

nadaljevanju LUI) (Evidenca subjektov inovativnega okolja, 2014). Prav slednji je prvi

univerzitetni inkubator v Sloveniji, ki sledi svetovnim trendom pospeševanja podjetništva

znotraj univerz ter nudi celovito podporo novo nastalim podjetjem. LUI si hkrati prizadeva

za učinkovit in hiter prenos znanja in tehnologij iz centrov znanja v gospodarstvo. Tako so

mladim na voljo poslovni prostori, podjetniško svetovanje in druga infrastruktura.

Trenutno je v LUI vključenih 18 podjetij in 6 podjetniških skupin (Ljubljanski

univerzitetni inkubator, 2015). Poleg univerzitetnih imamo v Sloveniji tudi 6 podjetniških

inkubatorjev, med katerimi sta najbolj znana Pomurski tehnološki park in Štajerski

tehnološki park.

33

3.3.1.3 Drugi subjekti inovativnega okolja

Podporno okolje za tehnološka podjetja zajema tudi druge subjekte, ki so na voljo

tehnološkim podjetjem in so bolj specifičnega značaja ter imajo bogato znanje s področja

različnih strokovnih in znanstvenih področij. Opredeljeni so kot pisarne za prenos

tehnologij, katerih glavni namen je prenos znanja in tehnologij v gospodarstvo. Najbolj

znan je Inštitut Jožef Štefan, najuspešnejša slovenska raziskovalna organizacija, ki se

ukvarja tako s pridobivanjem novih sodelovanj z industrijo kot z ustanavljanjem novih

Spin-out podjetij, izdelavo tržnih analiz in ocen, predvsem pa s pomočjo pri zaščiti

intelektualne lastnine (Več o inštitutu, 2015). Na področju raziskovanja in prenosa znanj

imamo na voljo tudi centre odličnosti, ki so v sodelovanju s podjetji na specializiranih

področjih sposobni preboja v določenih tehnološkorazvojnih nišah.

S ciljem povezovanja subjektov inovativnega okolja in zmanjšanja zaostanka v razvoju

slovenskega podpornega okolja za podjetništvo v primerjavi z drugimi državami je bila

ustanovljena iniciativa Start:up Slovenija, ki aktivno spodbuja Start-up podjetja na

področju visokotehnoloških panog. V podporo visokotehnološkim podjetjem so na voljo

tudi podjetniški pospeševalniki.

3.4 Podporno okolje za tehnološko podjetništvo v Avstriji

Avstrija v zadnjem desetletju na vseh ravneh sistematično vlaga v razvoj in ureditev Start-

up poslovnega okolja, v naslednjih letih pa sta predvidena tudi poenostavitev zakonodaje

in spodbujanje naložb tveganega kapitala (Tehnološki park Ljubljana & Venturelab d. o.

o., 2012). Podpora podjetništvu v Avstriji je zakonsko urejena na podlagi zakona KMU-

Forderungsgesetz, s katerim je opredeljena podpora MSP. Namen zakona je spodbujanje

konkurenčnosti MSP, velik poudarek pa je tudi na podpori na področju finančnega okolja

za MSP. Podobno kot pri nas so v zakonu KMU opredeljeni ukrepi in instrumenti za

podporo podjetništvu, ki jih izvajajo različni subjekti. Najpomembnejši subjekti, ki so

relevantni za področje tehnološkega podjetništva v Avstriji, so:

Ministrstvo za transport, inovacije in tehnologijo (v nadaljevanju BMVIT),

Ministrstvo za znanost, raziskave in gospodarstvo (v nadaljevanju BMWFW),

Avstrijski gospodarski servis (Austria Wirtschaftsservice, v nadaljevanju AWS),

Avstrijski inštitut za tehnologijo (angl. Austrian Institute of Technology, v nadaljevanju

AIT),

Avstrijska agencija za promocijo raziskav (nem. Österreichische

Forschungsförderungsgesellschaft, v nadaljevanju FFG),

Gospodarska zbornica Avstrije (nem. Wirtschaftskammer Österreich, v nadaljevanju

WKO).

34

BMVIT je zadolženo za nadziranje in razdeljevanje sredstev za razvoj aplikacij in

aplikativnih tehnologij, prav tako pa je osredotočeno na postavljanje standardov na

področju industrije. Ministrstvo tudi soupravlja agencije AWS, AIT in FFG.

BMWFW je prek direktoratov zadolženo za pripravo ukrepov za spodbujanje in podporo

MSP, inovacij, raziskav in razvoja. Ukrepi se izvajajo prek izvajalskih institucij, ki so v

soupravljanju z BMVIT.

AWS predstavlja podporo za financiranje podjetij v vseh fazah rasti. Podporne aktivnosti

so namenjene predvsem Start-up podjetjem in inovativnim tehnološkim podjetjem. Ima

zelo podobno funkcijo kot SPS. AWS ima tudi oddelek, ki se posebej ukvarja s podporo

VTP, saj to smatrajo za eno od ključnih panog. AWS upravlja različne sklade, tako sta

tehnološkim podjetnikom na voljo tudi semenski in angelski sklad. Letni proračun znaša

okoli 820 mio. EUR.

AIT ima osrednjo vlogo v avstrijskem inovacijskem sistemu in se ukvarja z raziskovanjem

in razvojem tehnološke infrastrukture s področja zdravstva, okolja, energije, mobilnosti in

varnosti.

FFG ponuja celovito paleto storitev za visokotehnološka podjetja, raziskovalne institucije

in raziskovalce v vseh fazah tehnološkega razvoja in inovacij ter pomaga pri vključevanju

v evropske raziskovalne programe. Letni proračun znaša 550 mio. EUR.

WKO se trudi zagotoviti prijazno politiko za podjetja, ki prihajajo iz različnih panog, in

deluje po enakem principu kot GZS. Ponuja storitve po tematskih sklopih in panogah, med

drugim tudi na področju tehnologije in inovacij.

3.4.1 Subjekti inovativnega okolja v Avstriji

Tehnološkim podjetjem so prav tako na voljo subjekti inovativnega okolja, ki jih je po

nekaterih podatkih v Avstriji skupaj več kot 2.500 (Tehnološki park Ljubljana &

Venturelab d. o. o., 2012). Nekatere izmed njih opredelim s pomočjo Spica direktorija, kjer

so podatki o znanstvenih parkih in inovacijskih centrih.

3.4.1.1 Znanstveni in tehnološki parki

Po podatkih Spica direktorija (SPICA directory profiles for Austria, b. l.) je v sklopu

podpore tehnološkim podjetjem v Avstriji na voljo 18 znanstvenih in tehnoloških parkov,

poleg omenjenih pa tudi okoli 100 kompetenčnih centrov, kjer se združujejo tehnološka

podjetja iz različnih panog. S ciljem povezovanja tehnoloških in inovacijskih centrov

deluje tudi Združenje avstrijskih tehnoloških centrov (v nadaljevanju AATC). Eden od

najbolj znanih tehnoloških parkov, poleg nam najbližjega Lakeside Science & Technology

35

– Park iz Celovca, je tudi Technologie und Forschungszentrum Wr. Neustadt (v

nadaljevanju TFZ), kjer okoli 250 znanstvenikov in strokovnjakov opravlja R&D s

področja materialov, medicinske tehnologije, sodobne industrijske tehnologije, senzorike

in kemijskega inženirstva.

3.4.1.2 Tehnološko-poslovni inkubatorji

Tehnološkim podjetjem so na voljo tudi inkubatorji, ki povezujejo poslovne vede s

tehničnimi. Tovrstnih inkubatorjev je v Avstriji 27 in se zelo hitro širijo, saj v njih

nastajajo nova podjetja z visokim potencialom rasti. Dober primer iz prakse predstavlja

Außeninstitut der Technischen Universität Wien, ki predstavlja povezavo med študenti in

zunanjimi partnerji Tehnične univerze na Dunaju.

3.4.1.3 Poslovni inkubatorji

V Avstriji deluje po podatkih Spica direktorija 11 poslovnih inkubatorjev. Eden izmed njih

je Wiener Wirtschaftsförderungsfond (v nadaljevanju WWFF), ki je ena od primarnih

organizacij za podporo podjetništvu na področju dunajske regije.

3.5 Spoznanja o podpornem okolju za tehnološko podjetništvo

Podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji je bilo v preteklosti zastavljeno bolj na

splošno, usmerjeno tako v splošno podporo podjetništvu, nekoliko manj pa direktni Start-

up podpori, zato rezultati niso bili optimalni. VTP so se zaradi manj privlačnega okolja,

slabšega dostopa do financiranja, velikosti trga in želje po tehnološkem preboju selila v

okolja, kjer obstajajo možnosti hitrejšega razvoja. Z letom 2010 se je to spremenilo, saj je

SPS začel pozornost namenjati tudi globalno usmerjenim, mladim in tehnološko

inovativnim podjetjem, ki predstavljajo četrtino vseh prejemnikov finančne podpore.

Ponudba podjetjem se je do danes zelo razširila, tako je na voljo semenski, zagonski in

tvegani kapital. Od leta 2010 do 2014 je bilo s tveganim kapitalom podprtih 23 podjetij. V

letu 2014 je bilo skupno podprtih 654 podjetij, od tega 210 mladih podjetij, v skupni višini

85,7 mio. EUR. Podpora je načrtovana tudi v letu 2015, in sicer v višini 100 mio. EUR, od

tega slaba tretjina za mlada podjetja (Borštnik, 2014).

Na drugi strani so se v sosednji Avstriji pomena podpornega okolja za VTP začeli zavedati

okoli leta 1998 in so temu primerno vlagali v razvoj podjetniškega okolja. Konceptualno

sta si podporno okolje Slovenije in Avstrije sicer podobna, v praksi pa obstajajo določene

razlike. Glede na opazovane kazalnike lahko rečemo, da Avstrija na področju

podjetniškega okolja dosega malo boljše rezultate, na področju inovativnega okolja pa sta

okolji približno enako razviti. Ključna razlika je na področju finančnega okolja, kjer je

finančno okolje MSP v Avstriji ugodnejše kot finančno okolje v Sloveniji, vendar je

Slovenija tudi na tem področju v zadnjih letih dosega napredek.

36

4 POJEM POSLOVNI ANGELI

4.1 Pojem in vloga poslovnih angelov

V začetnih fazah poslovanja podjetij je tveganje za propad podjetja najvišje, zato so imela

novonastala podjetja na začetku od nekdaj otežen dostop do dolžniških sredstev. Odgovor

leži v razvoju lastniških virov financiranja, ki so razmah doživeli v ZDA, nato pa so se v

začetku 80. let razširili tudi v Evropo.

Ljudje s podjetniško miselnostjo so se od nekdaj soočali s težavo financiranja in s tem

uresničevanja idej ter zato iskali bogate posameznike, ki bi jih podprli. Tako so podjetniki

dobili sovlagatelje, ki so pomagali tako s kapitalom kot tudi s svojim znanjem. Tovrstna

praksa je prisotna tudi danes, kjer premožni posamezniki – imenujemo jih poslovni angeli,

vlagajo svoj kapital v dobre podjetniške projekte, obenem pa nudijo tudi podporo s svojim

znanjem in izkušnjami. Po navadi so uspešni poslovneži, ki so v preteklosti ustanovili že

eno ali več uspešnih podjetij ter nekatera izmed njih tudi zelo uspešno prodali (Kos, 2010,

str. 29).

Poslovni angeli po navadi dobro poznajo pravila ustvarjanja novih podjetij, pasti in

priložnosti, predvsem pa dodobra poznajo panoge, v katerih delujejo oziroma so delovali.

Pojavljajo se predvsem v zgodnjih fazah podjetja, predvsem ko gre za pomanjkanje

zagonskega in semenskega kapitala. Včasih je bila vrzel lastniških sredstev zelo velika, z

leti pa se je zmanjšala.

Slika 7: Umestitev poslovnih angelov v različne oblike financiranja

Družina in

prijatelji

Poslovni

angeli

Dolžniško

financiranje

Javni

delniški trg

TVEGANJE

DENARNI

TOK

visoko nižje

37

4.2 Lastnosti vlaganja poslovnih angelov

Statistike kažejo, da okoli 90 % novonastalih podjetij propade v prvih petih letih

poslovanja, večina med njimi v prvih dveh letih. Ker je tveganje visoko, so poslovni angeli

nagnjeni tudi k visokim donosom. Nagibajo se k naložbam v VTP in obratno, saj so donosi

tam zelo visoki, poleg tega pa tradicionalne oblike financiranja niso primerne za VTP

zaradi specifik. Z naložbo poslovnega angela slednji vstopi v lastniško strukturo podjetja in

dobi pravico do soodločanja oziroma soupravljanja, vendar v manjšem obsegu. Običajno je

ta delež med 25 in 30 %, višina deleža pa je odvisna od višine naložbe, faze rasti, v kateri

se nahaja podjetje, višine vloženih sredstev s strani podjetnikov, potenciala rasti podjetja,

tveganja in nekaterih drugih dejavnikov.

Pri razumevanju koncepta poslovnih angelov je zelo pomembno razumevanje dejstva, da

poslovni angeli niso prijatelji, dobrodelna ustanova ali sponzorji, ki bi radi pomagali.

Temeljni cilj poslovnih angelov je povrnitev njihove naložbe z visoko donosnostjo, za kar

so pripravljeni sprejeti tudi veliko tveganje, ki pa ga vseeno poskušajo minimizirati. Višine

naložb poslovnih angelov so v ZDA nekoliko višje kot v Evropi, kjer se gibljejo med

50.000 in 500.000 EUR. Poslovni angeli pridejo do svojega zaslužka takrat, ko pride do

zamenjave lastništva oziroma izstopijo iz podjetja. To se lahko zgodi bodisi s strateško

prodajo deleža, z izhodom na borzo ali pa z odkupom s strani podjetnika. Pričakovan

donos je okoli 30 %, za najbolj tvegane projekte pa tudi desetkratni povratek ali celo več.

Čeprav se zdi višina donosa zelo privlačna, je hitra in intenzivna rast podjetja vse prej kot

lahka naloga (Kos, 2010, str. 32).

Pomembna in vse bolj običajna praksa postaja tudi, da poslovni angeli svoje naložbe

sindicirajo, kar pomeni, da več angelov vlaga v eno podjetje, kar zmanjšuje tveganje.

Prednost sindiciranja je tudi ta, da več poslovnih angelov pregleda isti projekt. Poslovni

angeli iščejo predvsem podjetja, ki se nahajajo v semenski ali zgodnji fazi, ki imajo dobre

ideje s potencialom na velikih trgih, ki so dober diferenciator ter imajo dober in strokoven

tim.

Osnovni pogoji za pridobivanje naložb poslovnih angelov so dobra predstavitev ideje pred

poslovnimi angeli in s tem pridobitev njihovega zaupanja, dober poslovni načrt oziroma

njegov povzetek z vsemi pripadajočimi finančnimi projekcijami ter dobro razvit in dodelan

poslovni model, iz katerega je razvidno, kako bo podjetje generiralo prihodke. Izjeme, ki

angelsko naložbo dobijo brez opisanih pogojev, so dokaj redke. Razumevanje strategij,

taktik in izkušenj poslovnih angelov s strani podjetij, ki iščejo kapital v semenskih fazah, je

ključnega pomena, saj obstaja večja verjetnost, da bodo naložbo dobili od poslovnih

angelov kot pa od skladov tveganega kapitala (Wiltbank & Boeker, 2007, str. 2).

38

4.3 Proces vlaganja poslovnih angelov

Proces pridobivanja virov financiranja s strani poslovnih angelov je dolgotrajen in

zahteven proces, ki poteka v določenem zaporedju. Za poslovne angele praviloma velja, da

so v procesu nekoliko bolj prilagodljivi v primerjavi s skladi tveganega kapitala. Če

podjetnik želi angelsko naložbo, se lahko obrne neposredno na bogate posameznike, ki jih

pozna ali ustrezajo profilu vlagatelja, ki ga podjetnik želi. Pri tem gre po navadi skozi faze,

prikazane na Sliki 8.

Slika 8: Faze pridobivanja angelske naložbe s strani podjetnika

Vir: B. Kos, Vse o poslovnih angelih, 2010, str. 38.

Poslovni angeli se po navadi pri svojem vlaganju odločajo za vlaganje v več podjetij, saj s

tem razpršijo tveganje. Zavedajo se, da velik del podjetij ne bo uspelo, medtem ko

nekaterim bo, donosi slednjih pa bodo tako veliki, da se bo lahko pokrila izguba iz

neuspelih naložb. Pri iskanju angelskih naložb se lahko podjetniki obrnejo tudi na

združenja in mreže poslovnih angelov, kjer je združenih več poslovnih angelov. Združenja

in mreže poslovnih angelov so se pojavila v sredini 90. let prejšnjega stoletja v ZDA in se

nato razširila v druge dele sveta. Pojavila so se tudi s ciljem dviganja ozaveščanja o

angelskem vlaganju ter zapolnitve vrzeli med neposrednim angelskim vlaganjem in

vlaganjem skladov tveganega kapitala. Poleg tega poslovni angeli s pomočjo združenj in

mrež dobijo širši nabor podjetij in lahko lažje identificirajo druge poslovne angele, s

katerimi lahko skupaj vlagajo. Finančni vpliv poslovnih angelov se močno razlikuje glede

Izhod

Dodajanje vrednosti in spremljanje rasti

Skrbni pregled podjetja

Pogajanja o pogojih angelske investicije

Usklajevanje investicijske dokumentacije

Predstavitveni sestanek

Prvi kontakt s poslovnim angelom

Odločitev in zbiranje informacij o poslovnem angelu

39

na različna geografska območja, tako sta na primer obseg in intenzivnost angelskega

vlaganja v ZDA večja kot v Evropi (Söderblom, 2006, str. 42).

Obstajajo tudi dokazi, da poslovni angeli, ki vlagajo s pomočjo združenj ali mrež, bolje

vlagajo kot posamezni poslovni angeli. Razloge za to gre iskati tudi v tem, da združenja in

mreže oziroma skupine izvajajo aktivnosti in selekcijo projektov bolj strogo, skrbno,

standardizirano in strokovno kot posamezni poslovni angeli, ki morajo vse aktivnosti,

povezane z naložbo, opraviti sami. Proces angelskega vlaganja prek združenj in mrež je

prikazan v nadaljevanju (Tabela 8).

Tabela 8: Proces angelskega vlaganja prek združenj in mrež

Iskanje projektov

Projekti največkrat pridejo s strani članov, prek mrež in v

sodelovanju z drugimi akterji v ekosistemu (inkubatorji,

pospeševalniki, skladi tveganega kapitala).

Pregled projektov/vlog

Vloge so po navadi centralizirane in upravljane s pomočjo

programske opreme (pogosta je uporaba programa Angelsoft).

Pregled vlog je lahko formalen ali neformalen.

Povratna informacija/svetovanje

Podjetja, ki prestanejo začetni pregled, so lahko deležna svetovanj,

kako se najbolje predstaviti poslovnim angelom in kakšna so

njihova pričakovanja.

Predstavitev pred vlagatelji

Izbrana podjetja so povabljena na predstavitev pred poslovnimi

angeli, po navadi enkrat na mesec, kjer se predstavi 2 do 4 podjetij.

V primeru zanimanja poteka nadaljevanje predstavitve za zaprtimi

vrati.

Skrbni pregled projekta

Pregled poteka na formalni ravni in vključuje analizo poslovnega

načrta in finančnega dela projekta, ovrednotenje proizvoda, pregled

članov tima.

Investicijski pogoji in pogajanja

V primeru zanimanja poslovnega angela se pripravi ustrezna

investicijska dokumentacija ter pričnejo pogajanja o vrednosti

podjetja. Dokumentacija je po navadi standardizirana.

Naložba

Zainteresirani poslovni angeli lahko tvorijo konzorcij in vlagajo v

podjetje. Sestavi se končni dokument, pogosto sodeluje tudi

odvetnik.

Podpora po naložbi

Po naložbi poslovni angel spremlja, svetuje in aktivno pomaga s

svojimi znanji in povezavami ter išče najbolj primerno strategijo

izhoda.

Vir: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD, Financing high-growth firms: the role of

angel investors, 2011, str. 34.

4.4 Vrste poslovnih angelov

Poslovne angele je med seboj možno ločiti glede na različne kriterije oziroma skupine. V

nadaljevanju predstavljam delitev poslovnih angelov po Evansonu ter Coveneyu in Mooru.

40

Evansu (v Žugelj et al., 2001, str. 61) se poslovni angeli delijo na:

podjetniške angele – so najbolj aktivna oblika vlagateljev večjih zneskov, ki so sami

uspešni podjetniki. Svoje naložbe želijo razpršiti;

korporacijske angele – izkušeni managerji iz velikih podjetij, ki želijo aktivno

sodelovati in se usmerjajo v samostojna vlaganja, so osredotočeni na eno podjetje;

entuziastične angele – starejši vlagatelji, ki vlagajo manjše zneske v različna podjetja

ter se praviloma ne vključujejo v upravljanje;

poklicne angele – vlagajo v področja, ki so jim blizu, tako nudijo svoje znanje in

pomoč;

mikromanagementske angele – želijo biti aktivni udeleženci v upravljanju s poudarkom

na kontroli nad naložbo.

Mason (2005, str. 8) povzema po Coveneyu in Mooru opredelitev poslovnih angelov glede

na kriterij investicijske in podjetniške aktivnosti:

podjetniški angeli (angl. Entrepreneur angels) – gre za izkušene in premožne in najbolj

aktivne poslovne angele, ki največkrat vlagajo višje zneske, velikokrat tudi v

nepoznane panoge. Pri odločanju o vlaganju je pomemben kriterij osebnost podjetnika;

angeli, ki iščejo prihodke (angl. Income seeking angels) – manj aktivni in ne tako

premožni angeli, katerih glavni motiv je prihodek. Po navadi vlagajo v panoge, ki jih

poznajo;

angeli, ki maksimizirajo bogastvo (angl. Wealth maximizing angels) – njihov glavni

motiv je ustvarjanje dobička, vlagajo v panoge, iz katerih imajo izkušnje.

4.5 Prednosti in slabosti vlaganja poslovnih angelov

Ne glede na to, da je koncept poslovnih angelov zelo zanimiv, ima tako pozitivne kot

negativne lastnosti. Ena od prednosti je vsekakor ta, da poslovni angeli v podjetje vstopajo

v veliko zgodnejših fazah podjetij, ko druge vrste financiranja zaradi visokega tveganja

sploh niso na voljo. V Tabeli 9 navajam glavne prednosti in slabosti vlaganja poslovnih

angelov glede na različne avtorje (Dana, 2011; Manigart & Meuleman, 2004; Žugelj et al.,

2001).

Tabela 9: Primerjava prednosti in slabosti vlaganja poslovnih angelov

Prednosti Slabosti

Višina naložbe – gre za manjše zneske vlaganja, ki

zapolnjujejo vrzel med vložki ustanovitelja, družine

ali prijateljev in skladi tveganega kapitala.

Ni veliko dodatnih naložb – poslovni angeli vložijo

sredstva po navadi samo v eni rundi in ne predvidijo

dodatnih naložb. Razlog je tudi ta, da želijo

zmanjšati tveganje z razpršitvijo naložb.

se nadaljuje

41

nadaljevanju

Prednosti Slabosti

Vlaganje v semenski in zagonski fazi – takrat je

kapital najtežje pridobiti, saj je tveganje največje,

podjetje še ne doseže točke preloma, prihodnost pa je

nekoliko negotova.

Sodelovanje pri vodenju podjetja – z vstopom angela

dobi ta pravico do soodločanja glede strateških

odločitev. Do težav lahko pride, če se viziji angela in

podjetnika ne skladata.

Vlagajo v vse panoge, predvsem visokotehnološke –

poslovni angeli imajo znanja z različnih področij, s

tem prinesejo poleg denarja tudi znanje in izkušnje.

Manjša prepoznavnost angelov – poslovni angeli

lahko ostanejo anonimni, zato so manj prepoznavni

kot skladi tveganega kapitala, kar je lahko

odločilnega pomena za pomoč investicijskih bank

Prilagodljivost – v primerjavi s tveganim kapitalom

gre bolj za dolgoročno vlaganje, kratek proces

pridobivanja denarja in manjše oplemenitenje

kapitala. Poslovni angeli vlagajo lasten denar.

Nizka ocenitev vrednosti podjetja – ocenjena

vrednost podjetja s strani poslovnega angela je lahko

prenizka, kar oteži dostop do tveganega kapitala v

kasnejši fazi.

Dodatna vrednost – podjetnik poleg naložbe dobi

tudi druge oblike pomoči, kot so mentorstvo,

svetovanje, pomoč pri upravljanju.

»Slabi« poslovni angeli – poslovni angeli lahko

postavijo svoje interese pred interese podjetja ter

podjetju ne pomagajo dovolj.

Sprožanje dodatnih vzvodov – z vstopom poslovnega

angela postane podjetje zanimivo tudi za druge

vlagatelje.

Bančna jamstva – nekateri poslovni angeli

omogočajo tudi pomoč pri dostopanju do dolžniških

virov financiranja.

Vir: L. P. Dana, World encyclopedia of entrepreneurship, 2011, str. 1; S. Manigart & M. Meuleman,

Financing entrepreneurial companies, 2004, str. 112; Žugelj et al., Tvegani kapital: si upate tvegati, 2001,

str. 60–61.

Kljub temu, da obstaja več prednosti kot slabosti poslovnih angelov, so se z namenom

povečanja prepoznavnosti in širjenja obsega aktivnosti začeli poslovni angeli povezovati v

mreže oziroma združenja. Prav vzpostavitev združenj poslovnih angelov je eden najboljših

načinov za zmanjšanje informacijske vrzeli med podjetniki in poslovnimi angeli

(Aernoudt, 2005, str. 281). V ZDA predstavljajo poslovni angeli osnovni del podjetniškega

ekosistema, s tem pa tudi združenja, ki jih je prek 100. Tovrstna združenja so pristna tudi v

Evropi, kjer uspešno pridobivajo in zadržujejo poslovne angele ter pomagajo podjetjem, ki

iščejo angelske naložbe. Konkretna pomoč zajema iskanje dobrih podjetniških projektov in

njihov izbor, pomoč pri pripravi investicijske dokumentacije, druženje med vlagatelji,

iskanje skupnih točk, pomoč pri sindiciranju kot tudi področje izobraževanja s skupnim

ciljem zagotavljanja večje uspešnosti naložb.

4.6 Združenje poslovnih angelov v Evropi

Poslovni angeli dokaj aktivno delujejo v razvitih evropskih državah, hkrati pa tudi v drugih

evropskih državah vse bolj pridobivajo na prepoznavnosti. Na podlagi podatkov, zbranih iz

različnih virov, je v Evropi ocenjeno število poslovnih angelov med 28.000 in 30.000, od

katerih je približno polovica aktivnih. Ta ocena ne vključuje poslovnih angelov, ki niso

42

člani omrežij, ter tistih, ki želijo ostati anonimni, zato znaša groba ocena, da je v Evropi

med 170.000 in 240.000 poslovnih angelov (Centre for strategy & evaluation services,

2012, str. 18).

S cilji povečanja prepoznavnosti poslovnih angelov, razvoja mreže poslovnih angelov in

skrbi za njihove interese je bilo leta 1999 v sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropskim

združenjem regionalnih razvojnih agencij (v nadaljevanju EURADA) ustanovljeno

združenje European Business Angels Network (v nadaljevanju EBAN). Gre za neodvisen

organ, ki ga financirajo njegovi člani in sekretariat za dnevno operativno delovanje ter

vodenje projektov (Golmajer, 2006, str. 50). V letu 2013 je EBAN skupaj povezovalo več

kot 111 članov iz 39 držav.

Slika 9: Struktura članov EBAN

Vir: Who we are, 2014.

Glavne aktivnosti EBAN so (Who we are, 2014):

postavljanje strokovnih standardov, izobraževanje in certificiranje,

primerjalne analize, raziskovanje in povezovanje vseh akterjev s področja dejavnosti,

lobiranje in mreženje,

ozaveščanje in krepitev zmogljivost na področju industrije poslovnih angelov,

mednarodna promocija in podpora sovlaganju.

Dve od aktivnosti EBAN sta tudi zbiranje in objava statistik, ki omogočajo vpogled v trg

poslovnih angelov v Evropi. Informacije iz letnega poročila EBAN »Statistics

Compendium« so zbrane s pomočjo anket članov in nečlanov EBAN. Podatki v publikaciji

se nanašajo le na dejavnosti, ki potekajo znotraj mrež poslovnih angelov, torej ne pokažejo

celotne slike, vendar dajo zadostne podatke o tem, v katero smer gre razvoj poslovnih

angelov v Evropi. V Tabeli 10 navajam nekatere podatke o naložbah poslovnih angelov v

Evropi.

Mreže in združenja poslovnih angelov

Skladi tveganega in semenskega

kapitala

Poslovni pospeševalniki

Elektronske platforme za financiranje

Pridruženi člani/drugi

udeleženci v zgodnjih fazah

43

Tabela 10: Struktura angelskega vlaganja v Evropi

2011 2012 2013

Ocenjena vsota

naložb (v mrd.

EUR)

4,744 5,099 5,543

Vsota registriranih

naložb (v mrd.

EUR)

0,427 0,509 0,554

Povprečni znesek

naložbe (EUR)

181.400,000 174.833,000 165.787,000

Število angelskih

naložb

26.158,000 29.130,000 33.430,000

Ustvarjena delovna

mesta

154.597,000 178.813,000 184.170,000

Število poslovnih

angelov

241.444,000 261.430,000 271.000,000

Vir: European Business Angels Network – EBAN, Statistics compendium 2014, 2014, str. 3.

Glede na podatke ostaja Velika Britanija tradicionalno najrazvitejši trg poslovnih angelov

v Evropi z letnim zabeleženim obsegom angelskih naložb v višini 84,4 mio. EUR, s 4.350

poslovnimi angeli in 38 angelskimi združenji. Razvit trg poslovnih angelov in prijazna

davčna politika za poslovne angele so razlogi, da poslovni angeli sodelujejo tudi z

univerzami in igrajo pomembno vlogo (Petrin & Myint, 2013, str. 25). Slovenija ni zajeta v

statistiko, Avstrija pa je imela po podatkih za leto 2013 evidentiranih 240 poslovnih

angelov, 2 združenji, skupaj pa je evidentiran znesek angelskih naložb znašal 2,9 mio.

EUR (European Business Angels Network – EBAN, 2014, str. 5). Trg angelskega vlaganja

je najbolj razvit v ZDA, kjer se nahaja tudi največje združenje oziroma organizacija

poslovnih angelov »Angel Capital Association« (v nadaljevanju ACA), ki združuje več kot

12.000 akreditiranih poslovnih angelov (About ACA, 2014).

Po strukturi angelskih naložb poslovni angeli najraje vlagajo v informacijske in

komunikacijske tehnologije, ki so po obsegu angelskih naložb tudi najbolj zastopana

kategorija. Sledijo vlaganja v mobilne tehnologije, proizvodne procese in biotehnologijo.

44

Slika 10: Struktura angelskih naložb po dejavnostih (v %)

Vir: European Business Angels Network – EBAN, Statistics compendium 2014, 2014, str. 8.

Vlagatelji in mreže vlagateljev so veliko bolj navajeni poročati o naložbah kot pa o izhodih

iz naložbe. Tako je v mnogih primerih, predvsem pa v primerih angelskih naložb, zelo

težko slediti izhodom poslovnih angelov iz podjetij. Tovrstno statistiko je še toliko bolj

težko voditi, saj poslovni angeli niso zavezani kakršnemukoli poročanju mreži poslovnih

angelov.

4.7 Poslovni angeli in prisotnost v Sloveniji

Zanesljive ocene trga poslovnih angelov v Sloveniji ni lahko narediti, saj je težko priti do

zanesljivih podatkov. V zadnjih letih je možno opaziti čedalje več premožnih

posameznikov, ki sicer imajo potencial postati poslovni angeli, vendar zaupanje v koncept

poslovnih angelov še ni na taki ravni kot v tujini. Naložbe poslovnih angelov se pogosto

izvedejo zunaj delovanja združenj, tako se veliko naložb izvede prek poznanstev, čemur je

težko slediti. Z namenom vzpostavitve stalne ponudbe in povpraševanja neformalnega

tveganega kapitala je pod okriljem tedanje JAPTI od leta 2001 do leta 2006 deloval Klub

poslovnih angelov. V šestih letih delovanja se je v klub vključilo 26 poslovnih angelov,

registriranih je bilo 170 podjetniških projektov, izvedene pa 4 naložbe. Skladno razvoju

angelskega vlaganja v Evropi so se v zadnjih letih tudi v Sloveniji poslovni angeli začeli

povezovati v mrežo.

32

10

10 9

8

6

5

4

3 8

3 2

Informacijsko-komunikacijske

tehnologijeZnanost in biotehnologija

Mobilne tehnologije

Proizvodnja

Medicina

Energetika

Ekologija

Maloprodaja in distribucija

Logistika in transport

Drugo

Dizajn

Finance in poslovne storitve

45

4.7.1 Klub Poslovni angeli Slovenije

Leta 2007 je bil ustanovljen prvi zasebni in največji formalni klub poslovnih angelov pri

nas Poslovni angeli Slovenije, kjer poslovni angeli vlagajo v mlada in perspektivna

podjetja. Poleg finančne naložbe poslovni angeli v podjetja vložijo tudi vso svoje znanje,

izkušnje in socialni kapital. Poslovni angeli vlagajo v mlada in perspektivna podjetja z

inovativno idejo, osredotočenim in izvršnim upravljanjem ter opredeljeno potencialno

strategijo izhoda. Podjetnikom v Sloveniji angelsko vlaganje ne predstavlja več tabu teme,

čeprav je bilo v preteklosti veliko nezaupanja zaradi straha pred krajo ideje ali prevzemom

kontrole nad celotnim podjetjem. Tu se pokažejo prvi pozitivni učinki in rezultati dela

kluba, ki je v preteklosti svoje aktivnosti namenjal izobraževanju in promociji angelskega

vlaganja. Pri pridobivanju aktualnih podatkov o stanju kluba mi je bila v veliko pomoč

podpredsednica Kluba Poslovni angeli Slovenije, Katja Geršak, s katero sem opravil kratek

intervju.

V zadnjih letih klub praktično ni deloval, z letošnjim letom pa je koncept ponovno oživel.

V osnovi je bil klub ustanovljen v podporo podjetjem z visokim potencialom rasti in tistim,

ki potrebujejo sredstva v semenski fazi oziroma zgodnji fazi rasti, v zadnjih letih pa klub

podpira predvsem projekte podjetij v fazi širitve, medtem ko na področju financiranja v

semenski fazi ostaja vrzel. V klub je včlanjenih 29 poslovnih angelov, od katerih jih okoli

15 aktivno sodeluje. V letu 2015 ima klub ambiciozne načrte ponovnega oživljanja

koncepta poslovnih angelov v Sloveniji, tako namerava postati član združenja EBAN. V

Sloveniji je potencial za razvoj angelskega vlaganja relativno omejen, podpore države pa

praktično ni, zato se klub aktivno povezuje tudi v mednarodnem merilu. Poslovni angeli

iščejo projekte predvsem na področjih, ki jih poznajo in na katerih imajo izkušnje. Najbolj

pogoste naložbe, ki jih poslovni angeli izvedejo, so s področja informacijskih tehnologij in

elektronike. Povprečni znesek angelske naložbe znaša med 10.000 in 60.000 EUR, za

najboljše podjetniške projekte pa lahko podjetja pridobijo angelsko naložbo tudi do

500.000 EUR. Poslovni angeli radi izvedejo svoje naložbe v več fazah, saj s tem zmanjšajo

tveganje, tveganju pa se radi izognejo tudi s sindiciranjem naložb oziroma skupnimi

naložbami z drugimi poslovnimi angeli. Za slovenske poslovne angele je značilno tudi, da

želijo velikokrat ostati anonimni, kar ne sovpada s politiko aktivne promocije koncepta.

Pri spodbujanju naložb poslovnih angelov v Start-up podjetja igrajo pomembno vlogo

davčne spodbude, ki jih posamezne države lahko omogočijo vlagateljem. V Sloveniji je

pravni vidik vlaganja poslovnih angelov, ki se šteje za neformalni vir financiranja,

zakonsko urejen z Zakonom o gospodarskih družbah in Obligacijskim zakonikom.

Omenjena zakona urejata vsa medsebojna razmerja med pogodbenima stranema in nudita

potrebno pravno varstvo vseh udeležencev. V smislu davčnih olajšav država ne spodbuja

angelskega vlaganja, prav tako pa ne obstaja zakonska regulativa, ki bi podrobno

opredeljevala razmerja med poslovnimi angeli in podjetniki. Naložbe poslovnih angelov so

opredeljene podobno kot vlaganje v vrednostne papirje, za kar se plačuje 25 % davek.

46

Država z davčnimi olajšavami spodbuja le vlaganje v sklade tveganega kapitala tako na

strani skladov (družb) tveganega kapitala kot na strani vlagateljev v družbe tveganega

kapitala (Zakaj investirati v TK, 2015).

4.8 Poslovni angeli in prisotnost v Avstriji

Trg formalnega in neformalnega kapitala je v Avstriji relativno razvit, saj je Avstrija začela

sistematično vlagati v razvoj finančnega okolja že pred leti. Toda kljub temu je podobno

kot v Sloveniji opaziti pomanjkanje preglednosti nad tem področjem. Država finančno

podpira ta segment prek organizacije Austria Wirtschaftsservice (v nadaljevanju AWS)

(Austria Wirtschaftsservice – AWS, 2014), ki ima organiziran angelski sklad in razne

druge programe finančne pomoči. V nadaljevanju predstavim nekatere subjekte in pobude.

4.8.1 Austrian Business Angel Network

V sodelovanju z AWS izvaja Austrian Business Angel Network (v nadaljevanju ABAN)

različne pobude, predvsem je najbolj znana i2 Die Börse für Business Angels, ki

predstavlja največjo mrežo poslovnih angelov v Avstriji. S tem želi AWS javno čim bolj

zbližati poslovne angele in podjetnike, predvsem v smislu identifikacije dobrih poslovnih

projektov. Prav to je eden od razlogov, zakaj poslovni angeli pogosto odstopijo od naložb.

AWS sicer sam ne opravlja neposrednih angelskih vlaganj, pogosto pa pomaga v obliki

poroštev in subvencij. Mreža je bila ustanovljena leta 1997, v tem času pa je bilo izvedenih

prek 100 naložb v skupni vrednosti prek 11 milijonov EUR. Povprečna naložba je znašala

okoli 156.000 EUR, naložbe pa so bile v razponu med 40.000 in 800.000 EUR (i2 business

angels Austria, 2014). V mrežo je danes vključenih prek 230 poslovnih angelov. Četrtina

(26 %) vlaganj se opravi v podjetja s področja internetnih in mobilnih tehnologij, sledijo

področje splošne porabe in inovativnih storitev (18 %), IT-področje in tehnična oprema

(17 %). S pomočjo specializiranega osebja AWS gredo projekti skozi predselekcijski

postopek, nato pa se podjetniki povežejo s poslovnimi angeli. S tem se dobri projekti ločijo

od slabih. Poslovni angeli poleg vlaganj pripomorejo tudi v smislu podjetniškega znanja in

svojih stikov.

Tudi v Avstriji ni predpisanih posebnih davčnih olajšav za angelsko vlaganje, prav tako ne

obstaja za angelsko vlaganje zakonska regulativa, ki bi pokrivala področje angelskega

vlaganja. Lahko zaključim, da so pravni vidiki delovanja poslovnih angelov med Slovenijo

in Avstrijo zelo podobni, s tem pa tudi privlačnost okolja za razvoj koncepta. Vendar to ni

tako v vseh evropskih državah, saj so davčne spodbude, ki so na voljo za naložbe v zgodnji

fazi, ko Start-up podjetja najbolj potrebujejo sredstva, na voljo v osmih evropskih državah.

Nekatere države vidijo v angelskem vlaganju potencial in so uvedle davčne spodbude za

angelske naložbe. Med temi državami so Francija, Italija in Velika Britanija, ki imajo trg

angelskega vlaganja tudi najbolj razvit (European Business Angels Network – EBAN,

2012, str. 8).

47

4.8.2 Angelski sklad AWS Business Angel Fonds

Gre za skupno pobudo EIF in AWS, v kateri je na voljo 22,5 mio. EUR sredstev

namenjenih poslovnim angelom, da bi jih spodbudili k njihovemu vlaganju v inovativna

podjetja. Pobuda je bila leta 2012 uspešna v Nemčiji, v marcu leta 2013 pa je bila

ustanovljena tudi v Avstriji. Sklad spodbuja angelske naložbe v MSP iz vseh panog, ne

glede na faze, v katerih se podjetja nahajajo. Sklad sofinancira angelske naložbe najmanj

od 250.000 EUR za naložbeno obdobje desetih let. Sklad je ustanovljen kot ukrep za

podporo financiranju MSP, da bi se zmanjšala vrzel v financiranju med 100.000 in 1 mio.

EUR oziroma da bi se izboljšala razpoložljivost angelskega kapitala in drugih oblik

lastniškega financiranja (AWS Business angel fonds, 2014).

4.8.3 Austrian Angel Investors Association

S ciljem promocije angelskega vlaganja in povezovanja angelov in tistih, ki to želijo

postati, je bilo leta 2012 ustanovljeno združenje Austrian Angel Investors Association (v

nadaljevanju AAIA), ki je tudi član EBAN. Glede na to, da je pojem v Avstriji v

preteklosti bil relativno neznan, so si ustanovitelji za cilj zadali dvig prepoznavnosti

angelskega financiranja kot eno od možnosti financiranja. Združenje deluje neprofitno in

po podatkih s spletne strani šteje 57 članov, vendar so nekateri želeli ostati neimenovani,

zato se ocenjuje, da je članov nekoliko več (Unsere mitglieder, 2014).

4.8.4 Angelski sklad SpeedInvest

Gre za prvi avstrijski angelski sklad, ustanovljen leta 2011, ki združuje prek 30 poslovnih

angelov. Sklad ima na voljo 10 mio. EUR sredstev, višina maksimalne naložbe pa je

500.000 EUR po podjetju. Sklad ima poleg sedeža na Dunaju tudi izpostavo v Silicon

Valleyju v ZDA. Sklad vstopa v podjetja v zgodnjih fazah z jasnim prototipom proizvoda s

področja mobilnih tehnologij. Do sedaj so vložili v 11 podjetij. Ciljna regija delovanja

sklada je predvsem Srednja Evrope (Revolutionizing European Venture Capital, 2015).

4.9 Sodelovanje slovenskih in avstrijskih poslovnih angelov ter potencial

za sodelovanje

Slovenija, kot kaže, angelskega vlaganja ni zaznala kot potencialno zanimive možnosti

financiranja MSP, zato podpore temu konceptu v obliki davčnih olajšav in regulativ

praktično ni. Klub Poslovni angeli Slovenije samostojno izvaja aktivnosti v smislu

promocije, pri tem pa se povezuje tudi na mednarodni ravni, predvsem s Italijo, Nemčijo in

Hrvaško. Na drugi strani je bilo v zadnjih letih na področju angelskega vlaganja v Avstriji

storjenega veliko več, predvsem v smislu dviga prepoznavnosti koncepta in mednarodnega

povezovanja. Podpora države angelskemu vlaganju prihaja prek AWS Wirtschaftservice,

predvsem prek projektov AWS Business Angel Fond in i2 Business Angels. V preteklosti

48

omembe vrednega medsebojnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi poslovnimi

angeli ni bilo. Ocenjujem, da obstaja potencial za sodelovanje predvsem v smislu

promoviranja koncepta in uspešnih podjetniških zgodb oziroma sodelovanja na skupnih

dogodkih. Potencial vidim v izvedbi skupnih naložb v VTP, kjer bi slovenski poslovni

angeli izvajali skupne naložbe s poslovnimi angeli v Avstriji in obratno.

4.10 Primeri angelskih naložb v visokotehnološka podjetja

Poslovni angeli so zaradi visokih donosov na področju visokih tehnologij zelo

zainteresirani za vlaganja v omenjene panoge. S pomočjo angelskih naložb so se tako v

Sloveniji kot Avstriji izpeljali številni uspešni podjetniški projekti, bodisi znotraj združenj

poslovnih angelov bodisi zunaj njih. V nadaljevanju navajam po dva uspešna primera.

4.10.1 Primeri angelskih naložb v Sloveniji

Versor. V letu 2007 sta Primož Zajšek in Dejan Rojko, diplomanta Fakultete za strojništvo

Maribor, ustanovila visokotehnološko podjetje Versor, d. o. o., ki deluje na področju

razvoja elektronskih komponent, programskih aplikacij in ohišij za inovativen sistem za

upravljanje s prometnimi tokovi med in na parkiriščih.

Gre za sistem, za katerega se vlagatelju zaradi številnih prednosti naložba povrne že v letu

in pol. Uporaba sistema na povprečno velikem parkirišču ali v garažni hiši pa okolju

prihrani kar do 65 ton emisij izpušnih plinov v enem letu. Leta 2008 sta podjetnika sprejela

angelsko naložbo članov Kluba Poslovni angeli Slovenije v skupnem znesku 200.000 EUR

za 40 % delež v podjetju, kar ustanovitelja ocenjujeta kot ključnega pomena. Že v fazi

pogajanj sta z vlagatelji ustvarila visoko stopnjo zaupanja, ki se je ohranila do danes. Poleg

naložbe ocenjujeta kot zelo pomembno tudi to, da sta poleg že tako bogatega tehničnega

znanja svoje znanje nadgradila tudi na področju poslovnih ved.

Podjetje med drugim tesno sodeluje z laboratorijem za načrtovanje naprednih proizvodnih

sistemov na Fakulteti za strojništvo Maribor. Vizija podjetja je postati vodilni proizvajalec

inteligentnih sistemov za upravljanje s prometnimi tokovi, strategija pa med drugim temelji

tudi na zaposlovanju mladega, talentiranega in motiviranega osebja (About us, 2015).

Mesi. Gre za primer uspešne angelske naložbe v podjetje, ki razvija in izdeluje naprave za

medicinsko diagnostiko. Podkrepljeni s tehničnim znanjem s področja elektroinženiringa

so Jakob Šušterič, Matjaž Špan in Tomo Krivc konec leta 2010 ustanovili

visokotehnološko podjetje, ki danes živi od prihodkov, ki jih večinoma generira v tujini.

Ustanovitveni kapital so zagotovili ustanovitelji sami, nato pa so za potrebe razvoja vlagali

v razvijalca, ki se je ukvarjal z algoritmi za njihove naprave. Sredstva za zagon podjetja so

dobili tudi s pomočjo SPS in s posojilom staršev. V drugem letu od ustanovitve so

49

proizvod že začeli prodajati, kar jim je zagotovilo prve konkretne prihodke. Konec leta

2012 so prejeli tudi angelsko naložbo v višini 400.000 EUR, ki je bila višja kot običajno,

ker delujejo v medicinski panogi. To je bilo dovolj za nabavo materiala in proizvodnjo

1.000 naprav ter za začetek prodaje v tujini (Pavlin, 2014).

Ker podjetje veliko vlaga v razvoj novih proizvodov in ima ambiciozne cilje za širitev, išče

vlagatelja, ki bi zagotovil potrebna sredstva, tako doma kot v tujini. Tukaj ciljajo predvsem

na sklade tveganega kapitala s področja medicine, ki pa jih pri nas ni, zato ciljajo na tujino.

Podjetje prek mreže distributerjev deluje v 21 državah (Mesi, d. o. o. 2015).

4.10.2 Primeri angelskih naložb v Avstriji

Runtastic. Primer uspešne zgodbe VTP v Avstriji predstavlja podjetje, ki se ponaša z več

kot 100 mio. prenosov in 50 mio. uporabnikov. Cilj podjetja je motivirati uporabnike, da

postanejo športno aktivni in izboljšajo splošno telesno pripravljenost ter so posledično

zdravi s pomočjo sodobne tehnologije, ki temelji na tehnologiji GPS.

Ustanovitelji Florian Gschwandtner, Alfred Luger, Christian Kaar in Rene Giretzlehner,

vsi športni zanesenjaki ter polni tehnološkega navdiha, so leta 2009 ustanovili podjetje, ki

je danes globalno in je hitro preraslo v inovativno zbirko programov, izdelkov in storitev,

ki sledijo in evidentirajo podatke o športnih aktivnostih uporabnikov. S pomočjo aplikacije

lahko uporabniki spremljajo svoje športne aktivnosti, kot so razdalja, hitrost, čas, lokacija

in poraba kalorij ne glede na vrsto športne aktivnosti (Runtastic GmbH, 2015). Podjetje je

prejelo angelsko naložbo v semenski fazi v višini 150.000 EUR. Eden najbolj znanih

avstrijskih poslovnih angelov, Johann Hansmann, ki deluje globalno, je hitro prepoznal

potencial podjetja in pomagal s svojo angelsko naložbo, katere višina pa ni znana. Obenem

je v podjetje vložil tudi svoje izkušnje, mrežo stikov in se zelo izkazal v vlogi mentorja.

Podjetje je skupno prejelo 3 angelske naložbe, angeli pa so do danes v večini že izstopili.

Oktobra 2013 je 50,1 % delež kupilo podjetje Axel Springer AG, ki je eden večjih igralcev

v evropskem medijskem prostoru, vendar bo podjetje delovalo še naprej po

nespremenjenem konceptu in ostalo na trgu spletnih aplikacij. Podjetje zaposluje 68 ljudi,

primarni trgi pa so Nemčija, Švica, Avstrija, Italija, Francija in Španija.

Durchblicker. Ustanovitelja Reinhold Baudisch in Michael Doberer sta s ciljem pomagati

gospodinjstvom pri obvladovanju stroškov leta 2010 ustanovila podjetje Yousure

Tarifvergleich, ki ponuja aplikacijo Durchblicker, s pomočjo katere uporabniki primerjajo

cene.

Uporabniki lahko s pomočjo spletne aplikacije ali prek interneta neposredno primerjajo

cene zavarovanj za vse premičnine in nepremičnine, stroške elektrike, plina, kreditov in

obresti ter telefona in interneta. Primerjava in nato optimalna izbira jih vodi v prihranek

50

tudi do 1.000 EUR na letni ravni. Cilj podjetja je uporabnikom ponuditi celovit in najširši

pregled cen na trgu. Podjetje prihodke generira s pomočjo oglaševanja in prek partnerjev,

ki jih promovira in za njih opravlja posredniške storitve. Podjetje je prejelo angelsko

naložbo v višini 320.000 EUR, vlagatelj pa je prav tako Johann Hansmann. Ključnega

pomena je poleg finančne naložbe bilo tudi to, da je vlagatelj pripomogel k medijski

prepoznavnosti podjetja, ki se oglašuje na večini avstrijskih in nemških televizij.

Leta 2013 je v podjetje vstopilo še 5 vlagateljev, večinoma poslovnih angelov, ki so skupaj

vložili 2 mio. EUR svežega kapitala za potrebe širitve podjetja. Podjetje danes zaposluje

17 ljudi (Lau, 2013).

5 RAZISKAVA O POSLOVNIH ANGELIH KOT VIRU

FINANCIRANJA V VISOKOTEHNOLOŠKIH PODJETJIH

V sklopu empiričnega dela naloge sem se lotil raziskovanja glede poznavanja poslovnih

angelov kot vira financiranja med slovenskimi in avstrijskimi VTP. Raziskava je bila

izvedena za potrebe tega magistrskega dela, z njo pa sem želel preveriti predvsem, ali in v

kolikšni meri se VTP odločajo za financiranje s pomočjo poslovnih angelov. V sklopu

raziskovanja se dotaknem tudi pogleda podjetnikov na obstoječo podjetniško infrastrukturo

v podporo visokotehnološkemu podjetništvu.

5.1 Opredelitev problema, cilji raziskave in metodologija

Cilja raziskovanja sta dva, prvi je ugotoviti, kako prepoznaven je koncept poslovnih

angelov danes v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo, katere vrste financiranja VTP najbolj

pogosto uporabljajo ter ali VTP poznajo tudi druge vrste lastniškega financiranja. Drugi

cilj pa je ocena podpornega okolja za visokotehnološko podjetništvo.

Pri raziskovanju se v sklopu zbiranja podatkov lahko uporabijo tako primarni kot

sekundarni viri podatkov. Primarne podatke je treba zbrati samostojno, možna pa je tudi

uporaba sekundarnih podatkov, ki so bili zbrani že prej. Pri raziskovanju za potrebe

magistrskega dela uporabim primarno zbiranje podatkov, pri čemer si pomagam z

anketnim vprašalnikom, ki sem ga v večini primerov posredoval neposredno anketirancem.

Vprašanja so delno povzeta po že opravljeni raziskavi glede poslovnih angelov kot vira

financiranja malih podjetij v Sloveniji (Golmajer, 2006), druga vprašanja in trditve pa so

oblikovana na osnovi potreb raziskovanja. S ciljem ugotavljanja stanja na trgu poslovnih

angelov sem del raziskovanja opravil tudi s pomočjo intervjuja in povzetka že opravljenega

intervjuja s predstavniki mreže poslovnih angelov. Večina spoznanj, pridobljenih na

podlagi intervjuja, so navedena v poglavju o poslovnih angelih, zato jih v empiričnem delu

naloge ne obravnavam podrobneje. Rezultate raziskovanja glede prepoznavnosti koncepta

51

poslovnih angelov v Sloveniji strnem v ugotovitve ter jih primerjam z rezultati in

ugotovitvami že opravljene raziskave s področja poslovnih angelov (Golmajer, 2006).

5.2 Izvedba anketiranja, vzorec in obdelava podatkov

Anketo sem izvedel na področju Slovenije in Avstrije, in sicer v regijah, kjer je

koncentracija VTP najvišja. V Sloveniji so bila v vzorec zajeta VTP iz osrednje slovenske

in štajerske regije, kjer sem anketiral podjetja iz Tehnološkega parka Ljubljana in

Štajerskega tehnološkega parka, delež v vzorcu pa predstavljajo tudi VTP, ki sem jih našel

v registru podjetij. V Avstriji so bila v vzorec zajeta podjetja s področja dunajske regije

(Wien), regije Spodnja Avstrija (Niederösterreich) ter koroške regije (Kärnten), anketiral

pa sem podjetja iz tehnoloških centrov Tech Gate Wissenschafts- und Technologiepark

GmbH, Lakeside Science & Technology Park GmbH in TFZ Wiener Neustadt GmbH.

Zaradi večjega vzorca sem anketiral tudi nekaj slučajno izbranih VTP v Avstriji.

Vprašanja v anketnem vprašalniku so bila razdeljena na dva vsebinska sklopa, od katerih je

vsak posamezen sklop pokril področje raziskovanja, ki je relevantno za magistrsko delo. V

prvem sklopu so vprašanja splošnega tipa, s katerimi sem lahko opredelil strukturo

anketiranih VTP, ter vprašanja, ki se nanašajo na področje podpore VTP. Drugi del sklopa

vprašanj se nanaša na poznavanje poslovnih angelov kot vir financiranja ter izkušnje VTPs

poslovnimi angeli.

Skupno sem v vzorec želel zajeti 283 VTP, od tega 124 v Sloveniji in 159 v Avstriji. Po

izvedbi anketiranja sem dobil skupno rešenih 87 anket, od tega je bilo 6 neveljavnih, saj

anketiranci niso odgovorili na nekaj vprašanj. Posledično omenjenih anket nisem zajel v

analizo. Skupen vzorec je tako znašal 81 podjetij. Odstotek odzivnosti slovenskih VTP je

bil 33 %, odzivnost avstrijskih VTP pa 29 %. Pri pridobivanju zadostnega vzorca sem

anketne vprašalnike odnesel tudi osebno, saj je bila odzivnost preko e-pošte zelo slaba.

Ocenjujem, da sem tako dosegel boljšo odzivnost anketirancev in posledično večji vzorec.

Po pridobitvi rešenih anketnih vprašalnikov sem rezultate obdelal s pomočjo programa

Microsoft Excel ter izvedel osnovno analizo dobljenih podatkov in nato najbolj relevantne

rezultate prikazal s pomočjo grafov in tabel. Podrobnejših analiz s pomočjo statističnih

paketov programske opreme nisem izvedel. S tem tudi nisem ugotavljal statistične

značilnosti, zato rezultatov, pridobljenih na osnovi vzorca, ne morem posplošiti na celotno

populacijo.

52

5.3 Rezultati raziskovanja

5.3.1 Značilnosti anketiranih podjetij

Ugotavljam, da so si podjetja v Sloveniji in Avstriji po značilnostih dokaj podobna. Tako

je bilo kar 96 % anketiranih podjetij oziroma skupno 78 ustanovljenih kot družba z

omejeno odgovornostjo (d. o. o. oziroma GmbH). Povprečna starost zaposlenih v

anketiranih podjetjih v Sloveniji je okoli 32 (31,79) let, v Avstriji pa okoli 31 (31,34) let.

Glede na prihodke se podjetja nekoliko razlikujejo, saj so povprečni prihodki anketiranih

podjetij v Sloveniji znašali 431.601,37 EUR, v Avstriji pa 474.362,94 EUR.

Področja dejavnosti, s katerimi se anketirana podjetja ukvarjajo, so si v Slovenijo in

Avstrijo relativno podobna. Med anketiranimi slovenskimi VTP jih je 30 % s področja

računalništva, 16 % s področja elektronike in telekomunikacij ter 16 % s področja

medicinskih in optičnih instrumentov. Med anketiranimi avstrijskimi podjetji jih je s

področja računalništva 33 % ter 23 % s področja elektronike in telekomunikacij.

Slika 11: Struktura anketiranih podjetij po dejavnosti (v %)

Pri raziskovanju motivov za ustanovitev podjetij sem ugotovil, da so si tako slovenska kot

avstrijska VTP pri motivih za ustanovitev zelo podobna. Kot najpogostejši motiv za

ustanovitev podjetja so anketirana podjetja navedla željo po večjem zaslužku (42 % vseh

podjetij) in zaznano tržno priložnost (38 % vseh podjetij). Kot zanimivost navajam, da je v

Sloveniji 8 % anketiranih VTP kot eden od glavnih motivov navedlo komercializacijo nove

invencije, v Avstriji pa je bil delež teh podjetij 2 %.

33

7

7

4

4

9

23

9

0

4

30

3

16

5

0

5

16

14

3

8

računalništvo

nanotehnologija

medicinski in optični istrumenti

materiali

letalska tehnologija

farmacija

elektronika in telekomunikacije

električni stroji in aparati

drugo

biotehnologija

Slovenija Avstrija

53

Slika 12: Motivi anketiranih podjetij za njihovo ustanovitev (v %)

5.3.2 Ocena podpornega okolja za visokotehnološko podjetništvo

V nadaljevanju raziskave so anketirana VTP odgovarjala na vprašanja v zvezi s podpornim

okoljem za podjetništvo v Sloveniji in Avstriji. V Sloveniji so bila med navedenimi

dejavniki za podporo VTP najbolje ocenjena področje razpoložljivosti tehnologij in

materialov s povprečno oceno 4,08, nato obstoječa fizična podjetniška infrastruktura z

oceno 3,86 ter kakovost kadrov na trgu dela z oceno 3,81. Med najslabše ocenjenimi pa so

področje davčne zakonodaje s povprečno oceno 2,19 in dostop do virov financiranja s

povprečno oceno 1,92. Na drugi strani so anketirana avstrijska VTP najbolje ocenila

področje podjetniške infrastrukture s povprečno oceno 4,07 ter državne in zasebne

podporne institucije s povprečno oceno 3,73 oziroma 3,52. Nekoliko slabše je bilo

ocenjeno področje kakovosti kadrov na trgu dela (2,66) in učinkovitosti trga dela (2,14).

Slika 13: Ocena dejavnikov za podporo visokotehnološkim podjetjem v Sloveniji in Avstriji

45

11

7

9

43

2

2

5

2

38

19

3

5

32

3

8

3

3

želja po večjem zaslužku

želja po neodvisnosti

želja po izboljšanju okolja

želja po dosežku in samoizpolnitvi

zaznana tržna priložnost

varnost in boljša prihodnost

komercializacija nove invencije

ekonomska nuja

drugo

Slovenija Avstrija

2,8

3,73

3,52

4,07

3,09

2,66

2,14

3,43

2,86

2,19

2,86

2,22

3,86

1,92

3,81

2,08

4,08

3,03

davčna zakonodaja

državne podporne institucije

zasebne podporne institucije

fizična podjetniška infrastruktura

dostop do virov financiranja

kakovost kadrov na trgu dela

učinkovitost trga dela

razpoložljivost tehnologij in materialov

izvozno okno (informacije)

Slovenija Avstrija

54

Na področju ocenjevanja aktivnosti anketiranih visokotehnoloških podjetij ugotavljam, da

je temeljni problem podjetij dostop do virov financiranja ter da bi bila podjetja vesela več

nepovratnih sredstev od države. Anketirana podjetja v Sloveniji prav tako menijo, da trg

kapitala v Sloveniji ni konkurenčen evropskemu ter da se dostop do virov financiranja ne

bo kmalu izboljšal. Ugotavljam tudi, da so slovenska VTP mnenja, da so kljub

pomanjkljivostim povsem konkurenčna v svetovnem merilu, čeprav priznavajo, da so

premalo inovacijsko aktivna.

Pri ocenjevanju podpore slovenskih podpornih institucij ugotavljam, da je 89 %

anketiranih slovenskih VTP kakorkoli bilo deležnih finančne ali nefinančne podpore

podpornih institucij. Med najbolje ocenjenimi so bili tehnološki parki in SPS, medtem ko

sta najslabše ocenjeni podporni instituciji MGRT in SID banka. V Avstriji so bila

anketirana podjetja najbolj zadovoljna z obstoječo fizično infrastrukturo, predvsem s

tehnološkimi parki ter z agencijama v podporo VTP. Med vsemi anketiranimi podjetji jih

je 77 % na kakršenkoli način prejelo pomoč države.

5.3.3 Področje financiranja anketiranih podjetij

Večina anketiranih podjetij, tako v Sloveniji kot Avstriji, je v anketi navedlo, da so kot vir

financiranja uporabili lastne prihranke. Med vsemi anketiranimi VTP je bilo takih skupaj

89 %. Prav tako se večinoma poslužujejo tradicionalnih načinov financiranja, kot sta

kratkoročno in dolgoročno zunanje financiranje, do katerih pa je po rezultatih raziskovanja

dostop avstrijskih podjetij boljši kot dostop slovenskih podjetij. Glede vira financiranja v

obliki državnih povratnih in nepovratnih sredstev so avstrijska podjetja nekoliko bolj

zadovoljna z razpoložljivostjo kot slovenska podjetja. Anketirana slovenska podjetja so

nekoliko manj zadovoljna z razpoložljivostjo do lastniških virov financiranja, kot so skladi

tveganega kapitala in poslovni angeli. Prav tako ugotavljam, da je delež avstrijskih

podjetij, ki so dobila angelsko naložbo, višji kot delež slovenskih VTP.

Tabela 11: Uporabljeni viri financiranja anketiranih podjetij

Slovenija Avstrija

Vrsta financiranja/uporaba Št.

podjetij

% Št.

podjetij

%

Lastna sredstva/prihranki 35 94,6 37 84,1

Kratkoročno zunanje dolžniško

financiranje

29 78,4 33 75,0

Dolgoročno zunanje dolžniško

financiranje

32 86,5 36 81,8

Sklad tveganega kapitala 3 8,1 6 13,6

Poslovni angeli 2 5,4 4 9,1

se nadaljuje

55

nadaljevanje

Slovenija Avstrija

Državna povratna in nepovratna sredstva 23 62,2 28 63,6

Sredstva iz tujine (sredstva EU itd.) 9 24,3 16 36,6

Podaljšani plačilni roki, kompenzacije 18 48,6 12 27,3

Prodaja terjatev (forfetiranje, faktoring) 6 16,2 11 25,0

Drugi neformalni viri (prijatelji, sorodniki) 28 75,7 31 70,5

V nadaljevanju raziskave so anketirana podjetja odgovarjala na vprašanje o iskanju virov

financiranja zunaj matične države, s čimer sem želel ugotoviti, v kolikšni meri se podjetja

odločajo za iskanje virov v tujini. 76 % anketiranih slovenskih VTP je odgovorilo, da je

vire financiranja iskalo zunaj meja Slovenije, na drugi strani pa je 64 % anketiranih

avstrijskih podjetij iskalo vire financiranja zunaj meja Avstrije. Med najbolj pogostimi

razlogi za iskanje virov v tujini so med vsemi anketiranimi podjetji bili ugodnejši viri

financiranja ter večja ponudba ter s tem večja možnost izbire.

Slika 14: Iskanje virov financiranja zunaj meja matične države (v %)

Glede vpliva finančne in gospodarske krize na pridobivanje finančnih sredstev je 62 %

anketiranih slovenskih VTP mnenja, da se je dostop do sredstev poslabšal, 19 %

anketiranih pa meni, da se je dostop celo izboljšal. Na drugi strani 50 % anketiranih

avstrijskih VTP meni, da se je dostop do finančnih sredstev poslabšal, 27 % pa, da se je

izboljšal.

5.3.4 Poslovni angeli kot vir financiranja

V drugem delu anketnega raziskovanja me je zanimalo, kako prepoznaven in kako pogosto

uporabljen je koncept poslovnih angelov v Sloveniji in Avstriji. Začetna ugotovitev je, da

je koncept poslovnih angelov približno enako prepoznaven med slovenskimi in

avstrijskimi VTP. 92 % anketiranih slovenskih VTP pozna koncept poslovnih angelov,

64

76

36

24

Avstrija

Slovenija

DA

NE

56

43 % jih je prepoznavnost ocenilo z oceno slabo, dobra četrtina (27 %) pa z oceno

zadostno. Med anketiranimi VTP iz Avstrije jih 87 % pozna koncept poslovnih angelov,

prepoznavnost koncepta pa jih je 41 % ocenilo kot zadostno, 36 % pa kot slabo.

V nadaljevanju raziskovanja sem želel izvedeti, ali so anketirana podjetja dovzetna za

uporabo kapitala poslovnih angelov. Rezultati med anketiranimi VTP so pokazali, da je

večina podjetij dovzetnih za uporabo kapitala poslovnih angelov. Tako bi jih med

anketiranimi slovenskimi VTP 84 % uporabilo kapital poslovnih angelov, 16 % pa ne. Kot

najpogostejši razlog slovenskih VTP, zakaj ne bi uporabili kapitala poslovnih angelov, so

podjetja navedla željo po neodvisnem upravljanju podjetja, nekaj pa jih tudi meni, da

poslovni angeli nimajo dovolj izkušenj in jim zato ne zaupajo. Med anketiranimi

avstrijskimi VTP jih je 77 % anketiranih izrazilo pripravljenost za uporabo kapitala

poslovnih angelov, 23 % pa ne. Tudi avstrijska VTP so kot glavni razlog za neuporabo

kapitala poslovnih angelov navedla željo po neodvisnem upravljanju. Slika 15 prikazuje,

kateri so temeljni razlogi, zakaj anketirana VTP ne bi uporabila kapitala poslovnih

angelov.

Slika 15: Razlogi za neuporabo kapitala poslovnih angelov v Sloveniji in Avstriji (v %)

V nadaljevanju raziskave sem želel izvedeti, v kakšnem obsegu so anketirana podjetja

uporabila kapital poslovnih angelov. Rezultati so pokazali, da je uporaba koncepta zelo

redka. Tako je le 5,4 % anketiranih slovenskih VTP (2 podjetja) dobilo angelsko naložbo.

Med anketiranimi avstrijskimi podjetij pa so bila takšna podjetja 4 (9,1 % anketiranih). To

govori v prid temu, da je koncept še relativno nerazvit. Znesek angelske naložbe, ki so jo

prejela anketirana VTP, je med 5.000 in 25.000 EUR, naložbe pa so prišle v fazi drugega

kroga oziroma v fazi širitve. Tako nobeno VTP ni prejelo angelske naložbe v semenski fazi

oziroma začetni fazi. Večina podjetnikov je bilo z angelskim vlaganjem zadovoljnih in bi

tovrstno možnost ponovno uporabili. Za angelsko vlaganje so v največji meri izvedeli prek

medijev in podpornih institucij.

7 6

6

6

56

19

kapitala PA ne potrebujem

koncepta PA ne poznam

bi želel, vendar ga ne

znam poiskati

koncept mi ni všeč

ne želim, svoje podjetje

bom upravljal sam

drugo

57

5.4 Povzetek ugotovitev in predlogi izboljšav

Po pregledu strokovne literature in empiričnega dela naloge pridem do nekaterih spoznanj,

ki niso v prid temu, da obstajajo velike razlike med Slovenijo in Avstrijo na področju

lastniškega financiranja in podpornega okolja v podporo VTP. Tako slovenska kot

avstrijska VTP kot eno od temeljnih težav navajajo dostop do financiranja, predvsem v

semenski in zgodnji fazi podjetij, kjer je prisotna vrzel, ki pa je v Sloveniji nekoliko večja

kot v Avstriji. Kljub vsemu ostajajo bančno financiranje in lastna sredstva podjetja

najpogosteje uporabljeni viri financiranja. Na področju dostopa do virov financiranja je

stanje v Avstriji boljše kot v Sloveniji, saj so avstrijske banke bolj pripravljene posojati

denar MSP, kar gre pripisati tudi učinkovitim ukrepom za spodbujanje MSP.

Primerjava kazalnikov s področja visoke tehnologije je pokazala, da Avstrija ne glede na

razlike v velikosti in številu MSP v primerjavi s Slovenijo dosega boljše rezultate na

področju izvoza in uvoza visokotehnoloških izdelkov. Prihodki od prodaje avstrijskih VTP

so petkrat višji od slovenskih, prav tako so petkrat višje tudi skupna dodana vrednost v

mio. EUR in bruto naložbe v opredmetena sredstva. Pomembno je vedeti, da inovativnost,

ki se dogaja znotraj tehnoloških podjetij, ni dovolj za optimalen razvoj tehnološkega

podjetništva, ampak je zelo pomembna tudi aktivna vloga države, ki naj bi zagotovila

zadostno institucionalno in infrastrukturno podporo. Na področju tehnološkega

podjetništva tako Slovenija kot Avstrija zaostajata za najnaprednejšimi državami, ki so

pogoje ustvarile bistveno prej.

V sklopu raziskovanja glede podpornih institucij oziroma infrastrukture za VTP ne

ugotavljam bistvenih razlik med Slovenijo in Avstrijo oziroma so razlike predvsem na

področju finančnega okolja za VTP v korist Avstrije (dostop do virov financiranja in

davčna zakonodaja). Na področju podjetniškega okolja so razlike med državama

zanemarljive, opazne razlike med obema državama so pri zasebnih in državnih podpornih

institucijah, in sicer v korist Avstrije. V preteklih letih je bilo opaziti, da se je vladna

politika v Avstriji prilagodila potrebam gospodarstva, predvsem sektorju MSP, vendar gre

v to smer v zadnjih letih tudi Slovenija. Prav vladna politika in programi ter s tem

približevanje MSP so področja, na katerih mora Slovenija še nekaj postoriti, predvsem na

področju dostopanja do virov financiranja.

Na področju tveganega kapitala tako Slovenija kot Avstrija po obsegu naložb tveganega

kapitala zaostajata za evropskim povprečjem. Na področju semenskega kapitala, ki je za

VTP Start-up podjetja ključnega pomena, Avstrija dosega veliko boljše rezultate v

primerjavi s Slovenijo. Angelskega vlaganja v VTP je v Sloveniji glede na celoten tvegani

kapital zelo malo, medtem ko ga je v Avstriji nekoliko več, predvsem po zaslugi

učinkovite in intenzivne promocije koncepta ter podpore države. Področje podpore

angelskemu vlaganju s strani države je ključna razlika med Slovenijo in Avstrijo, ki je

prepoznala angelsko vlaganje kot pomemben dejavnik pri ustvarjanju novih podjetij z

58

visokim potencialom rasti ter s tem novih delovnih mest. Ugotovitve raziskovanja glede

koncepta poslovnih angelov iz leta 2006 (Golmajer, 2006) so pokazale, da trg angelskega

vlaganja takrat kljub delovanju Kluba Poslovnih angelov Slovenije ter nekaj izpeljanih

projektih praktično še ni obstajal. Danes ugotavljam, da koncept v Sloveniji nikoli ni

zaživel oziroma je v zadnjih letih zelo nazadoval. Tako je trg angelskega vlaganja v

Sloveniji nerazvit, za oživitev pa bo potrebno veliko več kot samo aktivnosti Poslovnih

angelov Slovenije. Izboljšave, ki bi se jih v sodelovanju z državo lahko izvedlo, so

predvsem:

vzpostavitev pobude »Start-up točka« na vseh tehničnih, naravoslovnih in

družboslovnih fakultetah in v institucijah v sodelovanju z vsemi subjekti podpornega

okolja za podjetništvo, s ciljem promocije podjetništva kot vrednote in povečanja

stopnje komercializacije invencij;

uvedba predmeta podjetništva kot izbirnega predmeta tako v srednjih šolah kot na

fakultetah. V sklopu tega predlagam dvotedensko izmenjavo študentov med različnimi

fakultetami po principu poletne šole;

vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva med Klubom Poslovni angeli Slovenije in

SPS ter oblikovanje angelskega sklada s poglavitnim ciljem zmanjšanja vrzeli v

financiranju za podjetja v semenski in zgodnji fazi;

vključitev Kluba Poslovni angeli Slovenije v združenje EBAN in aktivno mednarodno

sodelovanje pri izmenjavi najboljših praks ter sodelovanje na mednarodnih dogodkih s

področja angelskega vlaganja;

ureditev zakonodaje na področju lastniškega financiranja ter uvedba davčnih olajšav s

ciljem mobilizacije zasebnega kapitala, predvsem poslovnih angelov (olajšave za

vlaganje v Start-up podjetja, manjši zneski prispevkov za zaposlene v Start-up podjetjih

z visokim potencialom rasti v prvih treh letih ter s tem manjša obremenitev v začetnih

fazah, zmanjšana stopnja davka na dobiček za Start-up podjetja pri udeležbi lastniškega

kapitala, manjša stopnja obdavčitve kapitalskega dobička);

povezovanje subjektov podpornega okolja s finančnimi inštitucijami in zasebniki v

Sloveniji ter sooblikovanje boljše finančne ponudbe, prilagojene Start-up podjetjem, s

ciljem izboljšanja dostopa do različnih finančnih virov.

SKLEP

V današnjem svetu se posameznik sooča z izzivi globalizacije, nenehnega tehnološkega

napredka in vedno večje konkurence na vseh področjih, zato je še toliko bolj pomembno,

da je kar se da najbolj inovativen in podjeten. Skladno s tem se je razvil tudi pojem

tehnološkega podjetništva, v sklopu katerega države in predvsem podjetja med seboj

konkurirajo v izdelavi visokotehnoloških izdelkov in storitev. Tehnološko inovativna

podjetja so tista, ki danes s svojimi inovacijami rešujejo aktualne probleme za boljši jutri

oziroma za soočanje z globalnimi izzivi ter predstavljajo eno izmed najbolj zaželenih oblik

59

podjetništva. Če želimo zagotoviti dolgoročno blaginjo slovenskega prebivalstva ter postati

bolj tehnološko razvita in socialna družba s kakovostnimi delovnimi mesti, moramo skupaj

zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj tehnološkega podjetništva.

Zelo pomembna je vloga države, ki mora narediti vse, kar more, da ustvari osnovne pogoje

v smislu podpornega okolja, da bodo inovativna podjetja lahko svoje invencije uspešno

komercializirala. Eno od temeljnih težav na tej poti predstavlja financiranje podjetij, še

posebej v začetnih fazah, in glede na omejene resurse, ki jih ima na razpolago država, se je

smiselno zateči tudi k alternativnim virom financiranja v obliki lastniškega kapitala. Glede

na visoko stopnjo tveganja, ki je značilna za VTP, lahko poslovni angeli odigrajo ključno

vlogo. Slednji lahko ob prevzemu pobude s strani države ter z odpravo nekaterih ovir

stopijo iz sence in ključno pripomorejo k zmanjšanju vrzeli v financiranju MSP z visokim

potencialom rasti. Prav mobilizacija zasebnega kapitala je tisto, kar VTP potrebujejo,

vendar je ta kapital treba znati privleči. Najbolj pomembna pa je aktivna usmerjenost

podjetnikov in vseh tistih, ki to želijo postati, v podjetniško razmišljanje in predvsem

akcijsko delovanje.

Na podlagi proučevanja in primerjave podpornega okolja in trga angelskega vlaganja za

podporo VTP med Slovenijo in Avstrijo lahko ugotovim, da:

podporno okolje za visokotehnološko podjetništvo v Avstriji ni bolj razvito kot v

Sloveniji, izjema so zasebne in državne podporne institucije, ter dostop do virov

financiranja;

je angelsko financiranje visokotehnoloških podjetij v Avstriji bolj razvito kot v

Sloveniji.

Skozi raziskovalni proces se prva hipoteza ni v celoti potrdila, medtem ko se je druga

hipoteza potrdila. To kaže na dejstvo, da si Slovenija lahko Avstrijo vzame kot zgled pri

razvoju trga angelskega vlaganja v VTP. Podpore VTP s strani poslovnih angelov je v

Sloveniji premalo, vendar je res, da so lahko dobre in inovativne ideje tudi v težkih časih

podpre. Skrajni čas je, da se v razvoj trga angelskega vlaganja vloži več truda in sredstev,

da se povežejo vsi akterji, saj bodo tako dobre podjetniške zgodbe ostale doma, vse to pa

bo pripomoglo k boljši, skupni prihodnosti.

60

LITERATURA IN VIRI

1. About ACA. Najdeno 20. februarja 2014 na spletnem naslovu

http://www.angelcapitalassociation.org/about-aca/

2. About us. Najdeno 4. februarja 2015 na spletnem naslovu http://www.versor.si/about-

us.html

3. Aernoudt, R. (2005). Business angels: the smartest money for starters? Plea for a

renewed policy focus on business angels. International journal of business, 10(3),

272–284.

4. Antončič, B., Hisrich, R. D., Petrin, T., & Vahčič, A. (2002). Podjetništvo. Ljubljana:

GV založba.

5. Austria wirtschaftsservice – AWS. Najdeno 28. avgusta 2014 na spletnem naslovu

http://www.awsg.at

6. AVCO. (2014). Facts and figures: Österreich private equity und venture capital.

Najdeno 17. januarja 2014 na spletnem naslovu http://www.avco.at/upload/

medialibrary/PM_Facts_and_Figures_2013_Zahlen.pdf

7. AWS Business angel fonds. Najdeno 28. novembra 2014 na spletnem naslovu

http://www.awsg.at/Content.Node/risikokapital/business-angel-fonds/76717.php

8. Aydalot, P., & Keeble, D. (1989). High technology industry and innovative

environments: the European experience. London: Routledge.

9. Banka Slovenije. (2014a). Poročilo o finančni stabilnosti. Ljubljana: Banka Slovenije.

10. Banka Slovenije. (2014b). Makroekonomska gibanja in projekcije. Ljubljana: Banka

Slovenije.

11. Blaug, M. (2000). Entrepreneurship before and after Schumpeter. V R. Swedberg

(ur.), Entrepreneurship: the social science view (str. 76–88). Oxford: Oxford

University Press.

12. Borštnik, M. (2014, 13. december). Slovenski podjetniški sklad letos podprl 654

podjetij. Mladi podjetnik. Najdeno 17. marca 2015 na spletnem naslovu

http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/slovenski-podjetniski-sklad-letos-

podprl-654-podjetij

13. Bottazzi, L., & Da Rin, M. (2002). Venture capital in Europe and the financing of

innovative companies. Economic policy, 34(17), 231–269.

14. Brigham, E. F., Besley, S., & Weston, J. F. (1996). Essentials of managerial finance.

Orlando: The Dryden Press.

15. Centre for strategy & evaluation services. (2012). Evaluation of EU member states´

business angel markets and policies final report. Najdeno 11. marca 2015 na spletnem

naslovu http://www.ec.europa.eu/enterprise/dg/files/ba-rep_en.pdf

16. Company information. Najdeno 21. februarja 2015 na spletnem naslovu

http://www.sap.com/corporate-en/about/our-company/index.html

17. Dana, L. P. (2011). World encyclopedia of entrepreneurship. Cheltenham: Edward

Elgar Publishing Limited.

http://www.angelcapitalassociation.org/about-aca/

http://www.versor.si/about-us.html

http://www.versor.si/about-us.html

http://www.awsg.at/

http://www.awsg.at/Content.Node/risikokapital/business-angel-fonds/76717.php

http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/slovenski-podjetniski-sklad-letos-podprl-654-podjetij

http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/slovenski-podjetniski-sklad-letos-podprl-654-podjetij

http://www.ec.europa.eu/enterprise/dg/files/ba-rep_en.pdf

http://www.sap.com/corporate-en/about/our-company/index.html

61

18. Dorf, R. C., & Byers, T. H. (2005). Technology ventures: from idea to enterprise.

Boston: Mcgraw-Hill.

19. Družbe tveganega kapitala. Najdeno 21. oktobra 2014 na spletnem naslovu

http://www.imamidejo.si/storitve/druzb-tveganega-kapitala

20. Economic statistics on high-tech industries and knowledge intensive services at the

national level (from 2008 onwards, NACE Rev. 2). (b. l.) V Eurostat. Najdeno 23.

oktobra 2014 na spletni strani http://ec.europa.eu/ eurostat/data/database

21. European Business Angels Network – EBAN. (2012). Tax outlook in Europe: business

angels perspective. Najdeno 25. septembra 2014 na spletnem naslovu

http://www.eban.org/wp-content/uploads/2014/09/12.-Compendium-fiscal-incentives-

2012.pdf

22. European Business Angels Network – EBAN. (2014). Statistics compendium 2014.

Najdeno 3. februarja 2015 na spletnem naslovu http://www.eban.org/wp-

content/uploads/2014/ 09/13.-Statistics-Compendium-2014.pdf

23. EVCA. (2014, avgust). Central and Eastern Europe statistics 2013. Najdeno 14.

februarja 2015 na spletnem naslovu

http://www.evca.eu/media/259990/_evca_bro_sp_cee2013.pdf

24. Evidenca subjektov inovativnega okolja. Najdeno 19. novembra 2014 na spletnem

naslovu http://www.podjetniski-portal.si/ustanavljam-podjetje/inovativno-

okolje/Eviden

ca-subjektov-inovativnega-okolja

25. Evropska komisija. (2013). Science, technology and innovation in Europe: 2013

edition. Bruselj: Evropska komisija.

26. Evropska komisija. (2014a). A partial and fragile recovery: annual report on

European SMEs 2013/2014 database. Bruselj: Evropska komisija.

27. Evropska komisija. (2014b). SBA fact sheet Austria. Najdeno 12. januarja 2015 na

spletnem naslovu http://www.ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/facts-figures-analy

sis/performance-review/files/countries-sheets/2014/austria_en.pdf

28. Evropska komisija. (2014c). SBA fact sheet Slovenia. Najdeno 12. januarja 2015 na

spletnem naslovu http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/facts-figures-analysis/

performance-review/files/countries-sheets/2014/slovenia_en.pdf

29. Facts about Microsoft. Najdeno 22. marca 2015 na spletnem naslovu

http://news.microsoft.com/facts-about-microsoft/

30. Glogovšek, J. (2008). Osnove financiranja gospodarskih družb. Maribor: Založba

Pivec.

31. Golmajer, A. (2006). Poslovni angeli kot vir financiranja malega podjetja v Sloveniji

in v svetu (magistrsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

32. Google. (b. l.). V Wikipedia. Najdeno 29. marca 2015 na spletnem naslovu

http://en.wikipedia.org/wiki/Google

33. High-tech exports – exports of high technology products as a share of total exports

(from 2007, SITC Rev. 4). (b. l.) V Eurostat. Najdeno 20. oktobra 2014 na spletni

strani http://ec.europa.eu/eurostat/ data/database

http://www.imamidejo.si/storitve/druzb-tveganega-kapitala

http://www.evca.eu/media/259990/_evca_bro_sp_cee2013.pdf

http://news.microsoft.com/facts-about-microsoft/

62

34. i2 business angels Austria. Najdeno 3. oktobra 2014 na spletnem naslovu

http://www.awsg.at/Content.Node/risikokapital/i2-business-angels/46841.php

35. Kokot, L. (2010). Bančno kreditiranje podjetij tekom svetovne finančne in

gospodarske krize (diplomsko delo). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

36. Kos, B. (2010). Vse o poslovnih angelih. Ljubljana: Poslovni angeli Slovenije.

37. Lau, K. (2013, 14. junij). 2 mio. euro frisches kapital für durchblicker.at.

Internetszene.at. Najdeno 17. marca 2015 na spletnem naslovu

http://www.internetszene.at/2013/06/14/2-mio-euro-frisches-kapital-fur-durchblicker-

at

38. Ljubljanski univerzitetni inkubator. Najdeno 17. februarja 2015 na spletnem naslovu

http://www.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/

ljubljanski_univerzitetni_inkubator

39. Manigart, S., & Meuleman, M. (2004). Financing entrepreneurial companies. Bruselj:

Larcier.

40. Mason, M. (2005). Informal sources of venture finance. Najdeno 18. avgusta 2014 na

spletnem naslovu http://www.angelcapitalassociation.org/data/Documents/Resour

ces/AngelGroupResarch/1d%20-%20Resources%20-%20Research/20%20Parker%20

chapter%20WP%20version.pdf

41. Mastorakis, N., Mladenov, V., Zaharim, A., & Bulucea, C. A. (2010). Recent

advances in managment, marketing, finances. V A. Zakrzewska-Bielawska (ur.), High

technology company - concept, nature, characeristics (str. 93–98). Lodz: Technical

University of Lodz.

42. Mesi, d. o. o. Najdeno 11. februarja 2015 na spletnem naslovu

http://www.mesimedical.com/about-us/distributors/

43. Mramor, D. (1993). Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

44. Organisation for economic co-operation and developement – OECD. (1996). The

measurement of scientific and technological activities. Paris: OECD.

45. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD. (2011). Financing high-

growth firms: the role of angel investors. Najdeno 20. oktobra 2014 na spletnem

naslovu http://www.oecd-ilibrary.org/industry-and-services/financing-high-growth-

firms_9789264118782-en

46. Österreichische Nationalbank. (2014). Financial stability report 28. Dunaj:

Österreichische Nationalbank.

47. Pavlin, B. (2014, 27. oktober). Startupi po kapital največkrat v tujino. Delo. Najdeno

28. februarja 2015 na spletnem naslovu

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/zagonska-podjetja-po-kapital-najveckrat-v-

tujino.html

48. Petrin, T. (1993). Industrijska politika in podjetništvo. Slovenska ekonomska revija,

44(1-2), 140–148.

49. Petrin, T., & Myint, Y. (2013). EFER entrepreneurship series: European spin-off

practice: a comparative study of four European universities. Hilversum: EFER.

http://www.awsg.at/Content.Node/risikokapital/i2-business-angels/46841.php

http://www.internetszene.at/2013/06/14/2-mio-euro-frisches-kapital-fur-durchblicker-at

http://www.internetszene.at/2013/06/14/2-mio-euro-frisches-kapital-fur-durchblicker-at

http://www.oecd-ilibrary.org/industry-and-services/financing-high-growth-firms_9789264118782-en

http://www.oecd-ilibrary.org/industry-and-services/financing-high-growth-firms_9789264118782-en

63

50. Pfeifer, B. (2008). Osnove lastniških oblik financiranja MSP in razvoj trga rizičnega

in tveganega kapitala v Republiki Sloveniji. Maribor: Prvi Kapital, d. o. o.

51. Poslovni angeli Slovenije. Najdeno 2. oktobra 2013 na spletnem naslovu

http://www.poslovniangeli.si/poslovni-angeli-slovenije

52. Prašnikar, J. (2008). Globalna finančna kriza in eko strategije podjetij: dopolnjevanje

ali nasprotovanje. Ljubljana: Častnik Finance.

53. Pravilnik o vodenju evidence subjektov inovativnega okolja. Uradni list RS št.

25/2008.

54. Prodan, I. (2007). Technological entrepreneurship: technology transfer from

academia to new firms. Ljubljana: University of Ljubljana.

55. Račel, V. (2008). Viri financiranja za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji

(diplomsko delo). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

56. Real GDP growth rate – percentage change on previous year. (2014). Najdeno 12.

decembra 2014 na spletnem naslovu http://www.ec.europa.eu/eurostat/tgm/refresh

TableAction.do?tab=table&plugin=1&pcode=tec00115&language=en

57. Rebernik, M., & Repovž, L. (2000). Od ideje do denarja: podjetniški proces.

Ljubljana: Gospodarski vestnik.

58. Rebernik, M., & Širec, K. (2010). Vrzeli slovenskega podjetniškega okolja. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta.

59. Rebernik, M., Tominc, P., Širec, K., & Bradač Hojnik, B. (2013). Nezaznane

priložnosti: GEM Slovenija 2012. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

60. Repovž, L., & Peterlin, J. (2000). Financiranje. Koper: Visoka šola za management.

61. Revolutionizing European Venture Capital. Najdeno 4. januarja 2015 na spletnem

naslovu http://www.speedinvest.com/idea

62. Ribnikar, I. (1991). Ekonomska terminologija: tvegani kapital. Ljubljana: Bančni

vestnik.

63. Ronstadt, R. C. (1988). Entrepreneurial finance: taking control of your financial

decision making. Dana Point, CA: Lord Publishing.

64. Runtastic GmbH. Najdeno 17. januarja 2015 na spletnem naslovu http://www.media

center.runtastic.com/company

65. Salezina, S. (2009). Financiranje malih in srednje velikih podjetij (diplomsko delo).

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

66. Schmalzer, T., Frech, B., Wenzel, R., & Mahajan, L. (2013). Global entrepreneurship

monitor: bericht zur lage des unternehmertums in Österreich. Graz: Fachhochschule

Joanneum, University of Applied Sciences.

67. Schumpeter, J. A. (2000). Entrepeneurship as innovation. V R. Swedberg (ur.),

Entrepreneurship: the social science view (str. 51–75). Oxford: Oxford University

Press.

68. Singer, S., & Senor, D. (2009). Start-up nation: the story of Israel’s economic

miracle. New York: Hachette Book Group.

69. Söderblom, A. (2006). Factors determing the performance of early stage high-

technology venture capital founds. London: Small Business Service.

http://www.poslovniangeli.si/poslovni-angeli-slovenije

http://www.speedinvest.com/idea

64

70. SPICA directory profiles for Austria. (b. l.) V SPICA Directory Online. Najdeno 8.

aprila 2015 na spletnem naslovu http://www.spica-directory.net/centers/?c=3

71. Stupica, M. (2005). Denar, denar, denar. Lesce: Založba Legat.

72. Tajnikar, M. (2000). Tvegano poslovodenje: knjiga o poslovodenju rastočih poslov.

Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.

73. Tehnološki park Ljubljana & Venturelab d. o. o. (2012). Avstrija: podjetniško

vozlišče. Ljubljana: Business Region LK. Najdeno 21. februarja 2014 na spletnem

naslovu http://www.tp-lj.si/enostaven-dostop-do-avstrijskega-trga.html

74. Total high-tech trade in million euro and as a percentage of total (from 2007, SITC

Rev. 4). (b. l.) V Eurostat. Najdeno 25. oktobra 2014 na spletni strani

http://ec.europa.eu/eurostat/data/database

75. Tyson, L., Petrin, T., & Rogers, H. (1994). Promoting entrepeneurship in Eastern

Europe. Small business economics, 6(3), 165–184.

76. Unsere mitglieder. Najdeno 17. novembra 2014 na spletnem naslovu

http://www.aaia.at/de/mitgliedschaft/sponsoren1/

77. Urh, P. (2001). Naj cveti tisoč agencij. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

78. Več o inštitutu. Najdeno 6. aprila 2015 na spletnem naslovu

http://ijs.si/ijsw/Ve%C4%8D%20o%20Institutu%20%22Jo%C5%BEef%20Stefan%2

2

79. WEF, & Schwab, K. (2014). The global competitiveness report 2014–2015. Ženeva:

WEF.

80. Who we are. Najdeno 15. januarja 2014 na spletnem naslovu

http://www.eban.org/about/who-we-are/

81. Wiltbank, R., & Boeker, W. (2007). Returns to angel investors in groups. Kansas

City: Ewing Marion Kauffman Foundation.

82. Zakaj investirati v TK. Najdeno 2. aprila 2015 na spletnem naslovu

http://dtk.taxgroup.si/si/investitorji/zakaj-investirati-v-tk/

83. Zakon o podpornem okolju za podjetništvo. Uradni list RS št. 40/2004, 102/2007-

ZPOP-1.

84. Zalar, I. (2006). Osnove poslovnih financ: skripta. Ljubljana: GEA College.

85. Žugelj, D. (2001). Tvegani kapital kot alternativni vir financiranja malih in srednje

velikih podjetij s poudarkom na skladih tveganega kapitala (magistrsko delo).

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

86. Žugelj, D., Penca, P., Slavnič, N., Žunec, B., & Vadnjal, J. (2001). Tvegani kapital: si

upate tvegati? Ljubljana: Lisac & Lisac.

http://www.spica-directory.net/centers/?c=3

http://www.tp-lj.si/enostaven-dostop-do-avstrijskega-trga.html

http://ec.europa.eu/eurostat/data/database

http://www.aaia.at/de/mitgliedschaft/sponsoren1/

http://www.eban.org/about/who-we-are/

PRILOGA

i

KAZALO PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik ................................................................................................ 1

1

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Univerza v Ljubljani – Ekonomska fakulteta

Podiplomski študij – program podjetništvo

ANKETA: PODPORNO OKOLJE ZA VISOKOTEHNOLOŠKA PODJETJA IN

POSLOVNI ANGELI KOT VIR FINANCIRANJA V VISOKOTEHNOLOŠKIH

PODJETJIH

Spoštovani,

za potrebe pisanja naloge Vas vljudno prosim za sodelovanje v anketi o podpornem okolju

za visokotehnološko podjetništvo v Sloveniji ter poznavanju poslovnih angelov kot vira

financiranja visokotehnoloških podjetij v Sloveniji. Anketa je sestavljena iz dveh delov,

prvi del se nanaša na ocenjevanje podpornega okolja za visokotehnološko podjetništvo,

drugi del pa na poznavanje in uporabo koncepta poslovnih angelov. Sodelovanje v anketi

je popolnoma anonimno, podatki pa bodo uporabljeni samo za namene naloge. Za

sodelovanje se Vam že vnaprej zahvaljujem.

1. Podatki o podjetju:

- pravno organizacijska oblika (d. o. o., s. p., k. d. itd.)

- število let poslovanja/leto ustanovitve

- povprečna starost zaposlenih

- število zaposlenih

- prihodki v letu 2014

- osnovni začetni kapital ob ustanovitvi

2. Opredelite področje dejavnosti, s katerim se ukvarja vaše podjetje. Obkrožite en

odgovor!

Letalska tehnologija.

Vesoljska tehnologija.

Računalništvo.

Elektronika in telekomunikacije.

Farmacija.

Biotehnologija.

Nanotehnologija.

Materiali.

Električni stroji in aparati.

2

Medicinski in optični instrumenti.

Drugo (prosim navedite):

3. Kaj je bila vaša ključna motivacija za ustanovitev Start-up podjetja?

Želja po neodvisnosti.

Komercializacija nove invencije.

Želja po dosežku in samoizpolnitvi.

Želja po večjem zaslužku (denar).

Ekonomska nuja (ni bilo drugih možnosti).

Varnost in boljša prihodnost.

Želja po izboljšanju okolja.

Zaznana tržna priložnost.

Nezadovoljstvo pri prejšnjem delodajalcu.

Drugo (prosim navedite):

4. Na 5-stopenjski lestvici ocenite, kako zadovoljni ste z naštetimi dejavniki, ki

vplivajo na podporo visokotehnološkim podjetjem v Sloveniji, kjer pomeni ocena 1

zelo slabo, ocena 5 pa zelo dobro!

PODROČJE OCENA DEJAVNIKA

Davčna zakonodaja (DDV, davek na dobiček itd.) 1 – zelo

slabo

2 3 4 5 – zelo

dobro

Državne podporne institucije (SPIRIT, SPS, SID

banka)

1 – zelo

slabo

2 3 4 5 – zelo

dobro

Zasebne podporne institucije (banke, angeli, skladi

itd.)

1 – zelo

slabo

2 3 4 5 – zelo

dobro

Podjetniška infrastruktura (tehnološki parki,

inkubatorji)

1 – zelo

slabo

2 3 4 5 – zelo

dobro

Dostop do virov financiranja 1 – zelo

slabo

2 3 4 5 – zelo

dobro

Kakovost kadrov na trgu dela 1 – zelo

slabo

2 3 4 5 – zelo

dobro

Učinkovitost trga dela (zakonodaja, predpisi itd.) 1 – zelo

slabo

2 3 4 5 – zelo

dobro

Razpoložljivost tehnologij in materialov 1 – zelo

slabo

2 3 4 5 – zelo

dobro

Izvozno okno (informacije o trgih in priložnostih) 1 – zelo

slabo

2 3 4 5 – zelo

dobro

3

5. Ocenite naslednje trditve na 5-stopenjski lestvici, kjer pomeni ocena 1 »se ne

strinjam«, ocena 5 pa »se strinjam«!

Podjetja z visokim potencialom rasti imajo v

Sloveniji na področju financiranja zadostno podporo

države

1 – se ne

strinjam 2 3 4 5 – se strinjam

VTP v Sloveniji uspešno črpajo evropsko in državno

finančno pomoč

1 – se ne


Slovenska VTP so premalo inovacijsko aktivna 1 – se ne


Trg kapitala v Sloveniji ni konkurenčen evropskemu 1 – se ne


Pri delovanju podpornih institucij oziroma okolja za

VTP je opazen napredek

1 – se ne


Slovenska VTP so konkurenčna v svetovnem merilu 1 – se ne


V prihodnjih letih načrtujemo inovacijo 1 – se ne


Načrtujemo povečanje zaposlenih na področju

inovacij in razvoja

1 – se ne


Slovenska VTP se premalo odločajo za nastop na

tujih trgih oziroma so premalo drzna

1 – se ne


6. Ali ste v času delovanja vašega podjetja dobili podporo (tudi nefinančno) katere od

naštetih podpornih institucij? Na 5-stopenjski lestvici (1 – zelo slabo, 5 – zelo dobro)

ocenite vaše mnenje o podpori (ocena koristnosti), ki jih naštete institucije

zagotavljajo visokotehnološkim podjetjem v Sloveniji. Oceno koristnosti naredite

tudi, če podpore ne uporabljate!

PODPORNA INSTITUCIJA UPORABA OCENA PODPORE (KORISTNOSTI)

Agencija SPIRIT DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

Slovenski podjetniški sklad DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

Gospodarska zbornica Slovenije DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

Min. za gospodarski razvoj in

tehnologijo DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

Min. za izobraževanje, znanost in

šport DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

Obrtna zbornica Slovenije DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

SID banka DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

Tehnološki parki DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

Inkubatorji DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

Pisarne za prenos tehnologij DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

4

7. Na 5-stopenjski lestvici opredelite, ali ste za vire financiranja uporabili naštete vire

financiranja (DA/NE). Ocenite tudi vašo zaznavo glede razpoložljivosti naštetih oblik

financiranja v Sloveniji.

OBLIKA FINANCIRANJA UPORABA OCENA RAZPOLOŽLJIVOSTI

Lastna sredstva/prihranki DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

Kratkoročno zunanje dolžniško

financiranje

DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

Dolgoročno zunanje dolžniško

financiranje


Sklad tveganega kapitala DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

Poslovni angeli DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro

Državna povratna in nepovratna

sredstva


Sredstva iz tujine (sredstva EU

itd.)


Podaljšani plačilni roki,

kompenzacije


Prodaja terjatev (forfetiranje,

faktoring)


Drugi neformalni viri (prijatelji,

sorodniki)


8. Ali ste vire financiranja kdaj iskali tudi zunaj meja Slovenije? Če je odgovor DA,

opredelite, kateri je bil razlog za to odločitev!

DA.

NE.

Ugodnejši pogoji financiranja.

Manj administrativnih ovir.

Večja ponudba in s tem možnost izbire.

Bolj stabilen trg kapitala.

Drugo (navedite):

9. Katere vire financiranja ste v podjetju uporabili za zagon in začetek poslovanja

podjetja? Uporabljene vire razvrstite po pomembnosti:

1.

2.

3.

4.

5.

5

10. Kako sta finančna in gospodarska kriza vplivali na pridobivanje finančnih

sredstev v vašem podjetju?

Nista vplivali.

Dostop do sredstev se je poslabšal.

Dostop do sredstev se je izboljšal.

Drugo (navedite):

11. Ali poznate pojem poslovni angeli? Na 5-stopenjski lestvici ocenite, kako

prepoznaven je koncept poslovnih angelov v Sloveniji.

DA.

NE (poslovni angeli so premožni posamezniki, ki so pripravljeni vlagati v podjetja

z visokim potencialom rasti, obenem pa podjetniki, ki so pripravljeni pomagati s

svojimi izkušnjami in kompetencami).

1 – zelo slabo 2 – slabo 3 – zadostno 4 – dobro 5 – zelo dobro

12. Ali bi uporabili kapital poslovnih angelov? Če je odgovor NE, opredelite, zakaj ne

bi uporabili omenjenega načina financiranja.

DA.

NE.

Kapitala poslovnih angelov ne potrebujem.

Ne poznam.

Bi želel, vendar ga ne znam poiskati.

Koncept mi ni všeč.

Ne želim, svoje podjetje bom upravljal sam.

Drugo:

13. Ali ste kdaj uporabili kapital poslovnih angelov? Če je odgovor NE, ste z

vprašalnikom zaključili.

DA.

NE.

14. Ali poznate še katero podjetje, ki se/se je financiralo s pomočjo poslovnega

angela?

DA.

NE.

15. Kolikšen je bil znesek angelske naložbe v vaše podjetje?

Do 2.000 EUR.

Od 2001 do 5000 EUR.

6

Od 5001 do 10.000 EUR.

Od 10.001 do 25.000 EUR.

Od 25.001 do 50.000 EUR.

Nad 50.000 EUR.

16. V kateri fazi življenjskega cikla podjetja ste uporabili kapital poslovnih angelov?

V čisto začetni fazi (proučevanje smiselnosti podjetniške ideje).

V začetni fazi (ko podjetje kapital potrebuje za razvoj proizvoda, vendar v fazi, ko

je mogoče izpeljati poskusno proizvodnjo in začetno trženje).

V zgodnji fazi (za dokončanje razvoja proizvoda in omogočanje proizvodnje).

Za financiranje druge runde ali drugega kroga (da bi podjetje doseglo normalne ali

optimalne proizvodnje zmogljivosti, vendar za to potrebuje kapital).

V fazi širitve proizvodnje.

V fazi odkupa podjetja.

V zadnji fazi pred prodajo podjetja.

17. Na 5-stopenjski lestvici (1 – se ne strinjam, 5 – se strinjam) na podlagi vaše

izkušnje ocenite navedene trditve glede poslovnih angelov.

Poslovni angel je izpolnil moja

pričakovanja. 1– se ne strinjam 2 3 4 5 – se strinjam

Poslovni angel je aktivno sodeloval v

upravljanju. 1– se ne strinjam 2 3 4 5 – se strinjam

S sodelovanjem sem bil zelo zadovoljen. 1– se ne strinjam 2 3 4 5 – se strinjam

Tovrstna možnost financiranja v Sloveniji ni

dostopna. 1– se ne strinjam 2 3 4 5 – se strinjam

Poslovni angel se je izkazal kot trd

pogajalec. 1– se ne strinjam 2 3 4 5 – se strinjam

Poslovni angel zagotavlja dobro mentorstvo. 1– se ne strinjam 2 3 4 5 – se strinjam

18. Kako ste izvedeli za možnost angelskega vlaganja?

Prek interneta.

Prek podpornih institucij.

Od prijateljev.

Prek drugih medijev.

Drugo:

19. Ali ste pri navezovanju stikov s poslovnim angelom uporabili posrednika? Če je

odgovor DA, kdo je bil posrednik?

DA,

NE.

7

20. Ali bi še kdaj uporabili možnost angelskega vlaganja?

DA.

NE.

21. Ali je poslovni angel še vedno prisoten v vašem podjetju?

DA.

NE.

22. Ali menite, da je angelskega vlaganja v Sloveniji premalo. Prosim, na kratko

utemeljite!