VNOS ZAČETNEGA STANJA Ko začnete delati z programom se običajno najprej vnese začetno stanje. Odprete dve novi temeljnici, eno v preteklem letu (za vnos odprtih prejetih in izdanih računov) in drugo v tekočem letu (za vnos otvoritvenega stanja).

1. Odprti računi V prvo vnesemo vse račune, ki so bili 31.12 odprti, vnašamo jih enako kot izdane in prejete račune. Ti računi ne vplivajo na glavno knjigo tekočega leta (temeljnica je odprta v preteklem letu), namenjeni so samo saldakontom.

Če je bil račun prejet v tekočem letu, nanaša pa se na lansko leto, ga ravno tako vnesemo v preteklo leto (datum prejema določa v katerem obračunu DDV bo). Računi se lahko vnašajo tudi skupaj za posameznega partnerja, je pa bolje če so ločeni zaradi kasnejših pregledov. (Obresti, opomini IOP-ji...) 2. Otvoritev glavne knjige V drugo temeljnico pa vnesemo otvoritveno stanje glavne knjige. Ta temeljnica se običajno vnaša kasneje in ni nujno potrebna za začetek dela z programom. Vanjo se vnesejo stanja iz bruto bilance preteklega leta (saldakonti v skupnem znesku) in če bruto bilance še nimamo, lahko vnesemo samo začetno stanje na TRR in blagajne (pomembno za knjiženje banke in blagajne) Vse se vnaša pod VP: 99 in z datumom 01.01.

To se vnaša samo ob začetku dela z programom, otvoritve naslednjih let dela program avtomatsko.

IZDANI RAČUNI 1. Vnos izdanega računa

VP: 10, Datum: datum računa Dokument: številka računa Partner: šifra partnerja, če jo ne vemo jo z F3 poiščemo, lahko pa ga med knjiženjem dodamo v šifrant Zapade: datum zapadlosti računa Davč.st: davčna stopnja (F3 - šifrant) Davek: znesek davka, program ga sam izračuna, preverimo če je enak kot na računu Opis: poljuben opis 2. Vnos izdanega računa z več davčnimi stopnjami in različnimi prihodki VP: 10D, Ostalo enako kot zgoraj, le pri vnosu davkov se odpre novo okno, v katerega vnesemo vse davčne stopnje ki so na računu (osnove so z DDV !).

in pri vnosu protikontov prav tako Nastavitve šifranta VRSTE PROMETA

PREJETI RAČUNI 1. Vnos prejetega računa

VP: 20, Datum: datum računa Dokument: zaporedna številka prejetega računa (program sam ponudi naslednjo) Partner: šifra partnerja, če jo ne vemo jo z F3 poiščemo, lahko pa ga med knjiženjem dodamo v šifrant Zapade: datum zapadlosti računa Veza: številka računa Davč.st: davčna stopnja (F3 - šifrant) Davek: znesek davka, program ga sam izračuna, preverimo če je enak kot na računu Dat.prejema: datum prejema računa (za njim se pojavi številka, ki pomeni dan v tednu) Opis: poljuben opis 2. Vnos prejetega računa z več davčnimi stopnjami in različnimi stroški VP: 20D, Ostalo enako kot zgoraj, le pri vnosu davkov se odpre novo okno, v katerega vnesemo vse davčne stopnje ki so na računu (osnove so z DDV !).

in pri vnosu protikontov prav tako

3. Vnos prejetega računa za osnovno sredstvo VP: 20O, Ostalo enako kot zgoraj, po vnosu se odpre okno za vnos osnovnega sredstva v šifrant osnovnih sredstev. Na enem računu je lahko več sredstev, če zmanjšamo nabavno vrednost bo program še enkrat ponudil vnos sredstva,

4. Plačilni nalog Po vnosu računa se odpre plačilni nalog, v njem so že podatki o dobavitelju, zneski in sklici. Nalog potrdimo z tipko PgDn ali pa pritiskate Enter do zadnjega polja na nalogu. Če nalogov ne potrbujete jih lahko izključite z nastavitvijo VP. Nastavitve šifranta VRSTE PROMETA

KNJIŽENJE BANČNIH IZPISKOV Vnesemo datum izpiska

Program sam izpiše številko izpiska in staro stanje. Če se ne ujemata z dejanskim stanjem, gremo nazaj na datum in z tipko F6 izpišemo seznam že poknjiženih izpiskov ter ugotovimo kaj je narobe. V polje Novo stanje: vnesemo končno stanje na izpisku. 1. Plačila izdanih računov

VP: 1+, Dokument: Številka računa ki ga kupec plačuje (program bo sam poiskal partnerja in znesek) , ali pa številko izpiska (z Alt + N lahko nastavimo da program sam predlaga številko) Partner: Šifra kupca Znesek: Znesek plačila Opis: Poljuben opis Ko je plačilo vneseno, se odpre okno ZAPIRANJE

Z tipko Enter povežemo plačilo z računom, na katerega se nanaša plačilo. (Plačilo lahko zapira račun samo delno, ali pa več računov naenkrat) 2. Ostali prilivi

VP: 1++, Dokument in znesek tako kot prejšnji primer Protikonto: Konto ki določa kakšna vrsta priliva na TRR je bila (polog iztržka, obresti, kredit...)

3. Plačila prejetih računov

VP: 2-, ostalo enako kot pri izdanih računih 4. Ostali odlivi VP: 2--, Ostalo enako kot pri prilivih (glejte še primer obračuna in izplačila plač) Nastavitve šifranta VRSTE PROMETA

KNJIŽENJE BANČNIH IZPISKOV – Z PRENOSOM IZPISKA IZ PROKLIKA, SKB-NETA ...... Vnesemo datum izpiska

Program sam izpiše številko izpiska in staro stanje. Če se ne ujemata z dejanskim stanjem, gremo nazaj na datum in z tipko F6 izpišemo seznam že poknjiženih izpiskov ter ugotovimo kaj je narobe. Ko smo v polju Novo stanje: pritisnemo ALT+I in program izpiše novo stanje. (pred tem je seveda potrebno narediti izvoz izpiskov)

Prvi znak pomeni priliv (+) ali odliv (-), za njim je naša šifra in naziv partnerja, znesek in naziv vplačnika iz izpiska. V zgornjem primeru ni šifer in nazivov, kar pomeni da program ni našel partnerjev. Išče najprej po TRR potem po sklicu in nazadnje po šifrantu TRR. Šifrant partnerjev dopolnimo z številkami TRR že prej ali pa sproti. Pritisnemo ALT+S, z tem se shrani TRR. Z ALT+P odpremo šifrant partnerjev, poiščemo partnerja, ga z ALT+A odpremo in ponovno pritisnemo ALT+S. TRR se je prenesel v polje TRR:.

Z tipko PgDn shranimo TRR. (ali pa z Enter potrjujemo do konca). To moramo narediti za vse partnerje, ki nimajo vnešenih TRR ali pa imajo napačne. V zgornjem primeru sta dve plačili ki se ne nanašata na prejete račune - DDV in bančna provizija. Pri teh pritisnemo ALT+T, odpre se register TRR na številki kamor je bilo izvršeno nakazilo.

Zopet odpremo z ALT+A in vnesemo Konto: na katerega naj program knjiži. V zgornjem primeru 2608.

Ko smo vse vnesli, z ESC zapustimo knjiženje in na novem stanju še enkrat pritisnemo ALT+I. Sedaj izpisek izgleda takole.

Oznake P in M pomenijo da bo knjiženo na VP: 1++ oz 2--, brez partnerjev. Izpiske samo še potrjujemo z Enter ali PgDn.

BLAGAJNA PREJEMKI 1. Plačilo kupca Knjiži se v - BLAGAJNIŠKI PREJEMKI

Datum: datum plačila Vplačnik: šifra partnerja, če jo ne vemo jo z F3 poiščemo Zaradi: poljubno besedilo, z F3 si jih lahko nastavimo in jim določimo konte Priloge: dodaten opis (npr - št. računa) Po vnesenem prejemku se odpre zapiranje, kjer določimo račun nato pa še obrazec za izpis prejemka na tiskalnik. Izpis obrazca lahko z Alt+N izklopimo. 2. Dvig gotovine Knjiži se v - BLAGAJNIŠKI PREJEMKI

Datum: datum prejema gotovine Vplačnik: šifra - prazno, opis - besedilo, z F3 si lahko nastavimo opise Zaradi: poljubno besedilo, z F3 si jih lahko nastavimo Priloge: številka naloga za dvig 3. Dnevni iztržki Knjiži se v - DNEVNI IZTRŽKI

Datum: datum iztržka Vplačnik: opis, z F3 si lahko nastavimo opise in konte prihodkov Zaradi: razdeljeno glede na načine plačila, z F3 si jih lahko nastavimo Priloge: številka iztržka iz blagajne Davek: davčne stopnje in osnove (osnove so z DDV)

BLAGAJNA IZDATKI Knjiži se v - BLAGAJNIŠKI IZDATKI 1. Plačilo dobavitelju

Datum: datum plačila Prejemnik: šifra partnerja, če jo ne vemo jo z F3 poiščemo Zaradi: poljubno besedilo, z F3 si jih lahko nastavimo in jim določimo konte Priloge: dodaten opis (npr - št. računa) Po vnesenem izdatku se odpre zapiranje, kjer določimo račun nato pa še obrazec za izpis izdatka na tiskalnik. Izpis obrazca lahko z Alt+N izklopimo. 2. Polog iztržka

Datum:, Zaradi:, Priloge: enako kot zgornji primer Prejemnik: šifra - prazno, opis - besedilo, z F3 si jih lahko nastavimo 3. Izplačilo potnih stroškov

Prejemnik: šifra - prazno, opis - besedilo, z F3 si jih lahko nastavimo Priloge: številka naloga

PLAČE - OBRAČUN IN IZPLAČILO Primer: BRUTO PLAČA: 110.380,00 (minimalna) PRISPEVKI ZA SOC. VARNOST IN DRUGI PRISPEVKI: 24.393,98 (22.1%) POVPREČNA BRUTO PLAČA V RS: 250.918,00 (september) NEOBDAVČENI OD: 27.600,98 (11% od povpre čne bruto plače v RS) SKUPAJ DAVČNA OSNOVA: 58.385,04 (od minimalne bruto plače odštejemo prispevke in neobdav čeni OD) DAVEK: 9.925,46 (17% od osnove) PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV : 17.771,18 (16.1 %) NETO PLAČA: 76.060,56 (od minimalne bruto pla če odštejemo prispevke in davek) POVRAČILO ZA PREHRANO MED DELOM: 24.948,00 POVRAČILO ZA PREVOZ NA DELO: 5.000,00 Konti: 2500 - obveznosti za vračunane in neobračunane plače 2510 - obveznosti za čiste plače in nadomestila plač 2530 - obveznosti za prispevke iz kosmatih plač in nadomestil plač (22.1 %) 2531 - obveznosti za prispevke iz kosmatih plač in nadomestil plač (16.1 %) 2540 - obveznosti za davke iz kosmatih plač in nadomestil plač 2551 - obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja (prevoz, prehrana) 4700 - plače zaposlencev 4731 - povračilo za prehrano med delom 4732 - povračilo za prevoz na delo 4740 - delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev 1100 - tolarska sredstva na računih 1. Vnos obračuna plače

VP: 90 Vnašamo z ali brez protikonta, odvisno od postavk, lahko tudi vse brez protikontov. 2. Izplačilo plače - Knjiži se v bančnih izpiskih

VP: 2-- , Z protikontom določamo vrsto obveznosti, lahko pa konte že vnaprej določimo glede na TRR (KNJIŽENJE BANČNIH IZPISKOV – Z PRENOSOM IZPISKA IZ PROKLIKA, SKB-NETA ......)

Primer prispevki zasebnika: NAJNIŽJA POKOJNINSKA OSNOVA BRUTO: 151.985,29 ( SEPTEMBER 2003 ) NETO ZAVAROVALNA OSNOVA: 95.599,06 KOLIČNIK ZA PRERAČUN NETO V BRUTO: 1.58982 Plačilo prispevkov in davkov 1.Prispevki za zdravstveno zavarovanje ( 13,45 % ) 20.422,02 KONTO 2022 2. Prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ( 24,35 % ) 37.008,42 KONTO 2021 3. Prispevek za zaposlovanje in porodniško varstvo ( 0,40 % ) 607,94 KONTO 2020 4. Članarino zbornici zasebniki plačujejo na konto 2023 Konti: 4840 – stroški prispevkov za socialno varnost zasebnika 2650 – druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij (prispevek za zaposlovanje in za porod. varstvo) 2651 – druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij (prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje) 2652 – druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij (prispevki za zdrav. varstvo in poškodbe pri delu)

Nastavitve šifranta VRSTE PROMETA

PREJETI RAČUNI - UVOZ 1. Vnos računa tujega dobavitelja

VP: 20T , Brez davčnih stopenj, zneski v tuji valuti niso obvezni, jih je pa dobro vnesti zaradi avtomatskega knjiženja tečajnih razlik. 2. Vnos špediterjevega računa

VP: 22 , Znesek je račun špediterja, v polja ECL pa vnesemo P: Carinski postopek, Št: Številka ECL-a D: Datum ECL-a, če je različen od špediterjevega

Davčne stopnje: najprej neobdavčeni del, potem znesek špediterjeve storitve kar ostane pa je DDV od uvoza. V polje Osnova: vnesemo bruto osnovo za DDV pri uvozu (ta znesek se ne knjiži, je samo za davčne evidence).Tu si pomagamo z ALT+F8, vnesemo znesek DDV-ja, se z tipkama ↓ in ↑ pomaknemo do polja O+D 8.5% ali 20% in z Enter prenesemo iz kalkulatorja v polje osnova. Na koncu ostane negativen znesek osnove brez DDV-ja, ta znesek je ponavadi tudi na ECL-u. Vnos končamo z tipko ↓

Nastavitve šifranta VRSTE PROMETA

PREJETE OBRESTI OD DANIH DEPOZITOV 1. Knjiženje priliva na TRR - Knjiži se v bančnih izpiskih

VP: 1+O Znesek prejetih obresti na konto 1100 in 7700, davčna stopnja V08, predznak negativen. VP ima nastavljen vnos davčnih stopenj L, in zapiranje S.

Vnos dav čnih stopenj končamo z tipko ↓ (prejete obresti se evidentirajo v knjigi prejetih računov z negativnim predznakom) Nastavitve šifranta VRSTE PROMETA

PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV 1. V Osnovnih sredstvih najprej vnesemo datum odpisa za to sredstvo in zanj naredimo obračun amortizacije, da ugotovimo knjigovodsko vrednost. Amortizacije ne prenesemo v bazo. 2a. Sredstvo je prodano za višjo vrednost od knjigovodske Primer: Nabavna vrednost 800.000 Odpisana vrednost 300.000 Dobljena kupnina 550.000 + 110.000 DDV - knjiži se v posebni temeljnici

VP: 10P , Znesek bruto, DDV glede na stopnjo, na protikonte pa poknjižimo neodpisano vrednost in razliko med knjigovodsko in prodajno vrednostjo na prevrednotovalne poslovne prihodke.

2b. Sredstvo je prodano za nižjo vrednost od knjigovodske Primer: Nabavna vrednost 800.000 Odpisana vrednost 300.000 Dobljena kupnina 450.000 + 90.000 DDV - knjiži se v posebni temeljnici

VP: 10P , Znesek bruto, DDV glede na stopnjo, na protikonte pa poknjižimo neodpisano vrednost in razliko med knjigovodsko in prodajno vrednostjo na prevrednotovalne poslovne odhodke (V DEBET).

3. Če je potrebno narediti popravek odbitka vstopnega DDV

VP: 90S , Znesek je popravek davka, pri davčnih stopnjah bruto osnova (ALT+F8) in končamo z ↓

4. Amortizacija in izločitev sredstva se bodo poknjižile na koncu leta ob prenosu iz osnovnih sredstev. 5. Preverite če je v programu OSNOVNA SREDSTVA v šifrantu SKUPINE OSNOVNIH SREDSTEV konto odpisa sredstev pravilno nastavljen (DEBET, enak kot je konto popravka vrednosti).

Nastavitve šifranta VRSTE PROMETA

PREJETI RAČUNI - STORITEV TUJCA 1. Vnos računa

VP: 20I , Znesek brez DDV

Davčno osnovo izračunamo (pomagamo si z ALT+F8), vnos pa končamo z ↓

Protikonti - strošek v debet davek v kredit. 2. Preverite če je v nastavitvah obračuna DDV nastavljen konto davka pod šifro (35)

Nastavitve šifranta VRSTE PROMETA

PREJETI PREDUJEM 1. Prejem predujma

- knjiži se v Bančnih izpiskih,

(A) VP: 1+A , enak kot VP 1+ samo konto je 2300 namesto 1200

2. Izdaja računa za prejeti predujem in obračunani DDV - knjiži se v posebni temeljnici

(B) VP: 10A , Konto: 1950 Debet samo DDV Davčne st.: I14 Osnova je bruto znesek računa, DDV izravna konto 1950

Vnos dav čnih stopenj končamo z tipko ↓ 3. Račun za dobavljene proizvode - knjiženje računa

(C) VP: 10 , celoten znesek računa 4. Poračun predujma in DDV (D) VP: 10R Konto: 1950 Kredit samo DDV, zapira knjižbo (B) Davčne st.: I14 Osnova je storno bruto znesek računa, DDV izravna konto 1950

Vnos dav čnih stopenj končamo z tipko ↓ (E) VP: 90 Konto: 2300 Debet znesek predujma, zapira knjižbo (A) (F) VP: 90 Konto 1200 Kredit, zapira knjižbo (C)

Nastavitve šifranta VRSTE PROMETA

NOVO LETO 1. Odpiranje novih temeljnic Odprete novo temeljnico z Alt V, s tipko ↑ se pomaknete navzgor in v polje Leto popravite letnico v 04. Številko temeljnice nastavite na 100. Številk do 100 ne uporabljajte, ker so rezervirane za avtomatske temeljnice ki jih generira program.

Če želite dodati še kakšno temeljnico za preteklo leto (03), pa v polje leto vnesete 03, številka pa zadnja v letu 03 povečana za 1. Program lahko sam doda prazne temeljnice z enakimi številkami in nazivi kot so bile v preteklem letu, če to želite: C. Vzdrževanje 3. Zaključek leta 6. Kopiranje nazivov temeljnic 2. Kontrola datuma Kontrola datuma omogoča, da lahko knjižite samo v dve leti (lansko in letošnje), kar onemogoča, da bi po pomoti knjižili v napačno leto. Nastavitev: B. Nastavitve 3. Kontrola datuma

S temi nastavitvami je možno knjiženje v letu 2003 in 2004. Če leto zbrišete, je kontrola izklopljena. 3. Začetno stanje Začetno stanje bančnih izpiskov bo pravilno šele, ko boste naredili prenos v novo leto (po zaključnem računu, v marcu). če želite že sedaj imeti pravilno začetno stanje, ga lahko začasno poknjižite.

Odprete novo temeljnico v letu 2004 in vanjo poknjižite na dan 1.1.2004, pod VP 99 Otvoritev, stanje na kontu bančnega računa (in blagajne). Knjižba je enostranska. Tako bo program upošteval začetno stanje na bančnem računu. Preden boste naredili prenos v novo leto (npr. marca) boste te knjižbe izbirisali. 4. Knjiženje banke, blagajne, prenosi ... Knjiženje banke, saldakontov, blagajne, prenosi, zapiranje... potekajo brez posebnih nastavitev. Temeljnice se generirajo avtomatsko.

ZAKLJUČEK LETA Ko imate poknjižene vse dogodke, zaključimo leto. 1. Prenos iz osnovnih sredstev V osnovnih sredstvih naredimo amortizacijo in jo shranimo v bazo (4 - Obdelave, 1- Amortizacija). Preverimo če so skupine nastavljene pravilno (6 - Pregledi, B - Temeljnice). Ko imate poknjižene vse dogodke, zaključimo leto.

Če v pregledu ni vseh ali nobenega konta, preverimo nastavitev skupin. (3 - Šifranti, B - Skupine osnovnih sredstev)

Nato naredimo prenos v finance (C - Vzdrževanje, 5 - Prenos v finance) Vse zgoraj navedeno se nanaša na program Osnovna sredstva. V programu Finance naredimo prenos iz osnovnih sredstev. (C - Vzdrževanje, 2 - Prenosi, 4 - Iz osnovnih sredstev) Glede na nastavitev temeljnic (B - Nastavitve, 1- Temeljnice, 6 - Prenos iz osnovnih sredstev)

bo program naredil temeljnico, v kateri bo poknjižena amortizacija, odpisi, krepitve... Če želite postopek ponoviti, morate to temeljnico pred tem pobrisati. 2. Zapiranje kontov 4,7 Program avtomatsko zapira konte razredov 4 in 7. Pred tem preverimo nastavitve temeljnic (B - Nastavitve, 1- Temeljnice, 8 - Zapiranje kontov 4,7,8)

Nato zapremo konte (C - Vzdrževanje, 3 - Zaključek leta, 3 - Zapiranje kontov 4,7)

Vnesemo leto in datum (zapiramo lahko tudi med letom, zaradi medletnih poročil). Če uporabljamo stroškovna mesta, vnesemo Vnos po STM: D ,knjižbe bodo tako razdeljene po stroškovnih mestih. Program naredi novo temeljnico, v kateri so zaprti konti r. 4 in 7. (Če želite postopek ponoviti, morate to temeljnico pred tem pobrisati)

3. Zapiranje kontov 8 Program omogoča avtomatsko knjiženje dobička, rezerv in prenos dobička na konte preteklih let. Preverimo spodnji del nastavitev zapiranja kontov 4,7,8

Nato pa zapremo konte 8 (C - Vzdrževanje, 3 - Zaključek leta, 4 - Zapiranje kontov 8)

Vnesemo ugotovljeni dobiček in zakonske rezerve. Program knjižbe doda na konec temeljnice v kateri so zaprti konti razreda 4 in 7. 4. Prenos v novo leto Ko imamo vse poknjiženo, naredimo prenos v novo leto. (C - Vzdrževanje, 3 - Zaključek leta, 5 - V novo leto)Z tem naredimo otvoritveno temeljnico v naslednjem letu.

Leto iz katerega prenašamo, prenos po STM - D če želimo otvoritvena stanja razdeliti po stroškovnih mestih. V naslednjem letu se generira nova temeljnica, v kateri so otvoritvena stanja. Knjižbe v letu iz katerega prenašamo ostanejo nespremenjene.