vodic 2010-2011 m prv del - eccf.ukim.edu.mk · pdf filena~in na izrabotka na stru~ni trudovi...

3

SODR@INA

VOVEDEN ZBOR NA DEKANOT......................................................................... 5 I MISIJA, VIZIJA I CELI ....................................................................... 10 Misija ............................................................................................. 10 Su{tinski vrednosti ........................................................................ 10 II UPRAVUVAWE I ORGANIZACIJA NA FAKULTETOT ..................................... 11 III EVROPSKI SISTEM NA TRANSFER NA KREDITI ...................................... 12

Osnovni elementi ............................................................................ 12 Erasmus univerzitetska povelba ........................................................ 13

IV STUDISKI PROGRAMI .......................................................................... 15 Departman Ekonomija ........................................................................ 15 Departman Menaxment ....................................................................... 21

Departman Smetkovodstvo i revizija ................................................. 28 Departman Finansiski menaxment ..................................................... 35 Departman Marketing ....................................................................... 41

Departman Nadvore{na trgovija ....................................................... 48 Departman E-Biznis ......................................................................... 54

V KRATKI SODR@INI NA PREDMETNITE PROGRAMI .................................. 61 VI USLOVI NA STUDIRAWE ...................................................................... 98

Zapi{uvawe .................................................................................... 98 Status na studentot ......................................................................... 98 Miruvawe ........................................................................................ 98 Ispi{uvawe ................................................................................... 99 Prestanok na statusot student............................................................ 99 Prava i obvrski ............................................................................... 99 Proceduri na studirawe ................................................................. 100 Redovni i vonredni studii .............................................................. 100 Premin od edni na drugi studii ili nasoka ...................................... 101 Zaveruvawe semestar......................................................................... 101 Izbor i promena na izboren predmet.................................................. 101 Ocenuvawe na rezultatite od u~eweto .............................................. 101 Seminarska rabota .......................................................................... 102 Stru~en trud .................................................................................... 102 Na~in na izrabotka na stru~ni trudovi i seminarski raboti .............. 103

4

Kontinuirano ocenuvawe .................................................................. 104 Formirawe na krajnata ocenka ........................................................ 104 Prigovor na ocenka od proverka na znaewata .................................... 105 Diplomska rabota ............................................................................. 105 Diploma ......................................................................................... 105 Steknuvawe so diploma ................................................................... 105 Promocija na diplomirani studenti ................................................. 106 Pravila na odnesuvawe ................................................................... 106

VII VTOR CIKLUS NA STUDII.................................................................... 109 VIII TRET CIKLUS STUDII.......................................................................... 110 IX NAU^NOISTRA@UVA^KA DEJNOST ........................................................ 110 X IZDAVA^KA DEJNOST .......................................................................... 110 XI BIBLIOTEKA SO ^ITALNA .................................................................. 111 XII CENTAR ZA PODATOCI I INFORMACII ZA EU........................................ 113 XIII JAVEN INFORMATIVEN CENTAR NA SVETSKATA BANKA........................... 113 XIV STUDENTSKI INTERNET CENTAR ........................................................... 114 XV KOMPJUTERSKI LABORATORII ............................................................ 114 XVI STUDENTSKI PARLAMENT .................................................................... 115 XVII NASTAVEN KADAR NA FAKULTETOT ........................................................ 116

5

VOVEDEN ZBOR NA DEKANOT

Po~ituvani kolegi studenti,

Zapo~nuva akademskata 2010/2011 godina. Vo race go dr`ite Vodi~ot niz studii, informativen prira~nik namenet za vas, koj }e vi gi obezbedi najzna~ajnite informacii za organizacijata i funkcioniraweto na Fakultetot i za najzna~ajnite pra{awa za studirawe na soodvetnata godina na departmanot na koj ste zapi{ani. Dokolku vo tekot na studiraweto }e ve interesira da postavite i drugi pra{awa, Fakultetot }e vi stoi na raspolagawe sekoj pat da dobiete zadovolitelni odgovori. Ja koristam ovaa prilika na studentite od prva godina da im ~estitam za upisot na na{iot Fakultet i da im posakam brzo prila-goduvawe na standardite za steknuvawe na fakultetsko obrazovanie i uspe{no zapo~nuvawe na studiite. Na studentite od pogornite godini im posakuvam pobrzo preminuvawe vo naredna godina i postignuvawe na visok uspeh po site predmeti. Zapi{uvaweto na Fakultetot ne zna~i samo studirawe, tuku i pred se zavr{uvawe i diplomirawe vo predvidenite rokovi. Od momentot koga po~nuvate da studirate do zavr{uvaweto na studiite pominuvaat najmalku ~etiri godini. Toa e vreme koga intenzivno treba da se u~i, da se polo`at

6

predvidenite ispiti, da se diplomira. No toa e samo edna strana na studentskiot ìvot. Vo isto vreme, dodeka napreduvate vo u~eweto i polagate ispiti, vie sozrevate kako li~nosti koi po zavr{uvaweto na studiite }e biat sposobni odgovorno da rabotat, da vnesuvaat inovacii vo rabotata, ~esno da napreduvaat vo karierata, da formiraat sre}ni semejstva, da odgledaat zdravo potomstvo, da ja sakaat svojata zemja i da i pomagaat da se razviva za dobroto na site. Sakam da ve potsetam deka u~eweto i steknuvaweto na novi znaewa e te{ka, odgovorna, no i sveta rabota. Studiraweto e te{ka rabota, moèbi i voop{to najte{ka, no toa e edinstven na~in da se steknuvaat novi znaewa i ~ovek da raste i da se razviva. Studiraweto e odgovorna rabota. Najva`niot del od odgovornosta, spored mene, odgovornosta sprema sebe si. Samo ~ovek {to e odgovoren sprema sebe, moè da bide odgovoren sprema roditelite i semejstvoto, sprema generacijata, sprema fakultetot ili sprema op{testvoto kako visok socijalen sistem. Studiraweto e sveta rabota zatoa {to u~eweto i na taa osnova steknuvaweto na novi znaewa e povrzano so spoznavawe na zakonite za egzistencija na prirodata i op{testvoto. U~enite lu|e ne se pla{at od idninata. Naprotiv, tie se sposobni da ja presretnat, pa duri i da ja oblikuvaat. Od obrazovaniot ~ovek zra~i mudrost, pitomost vo odnesuvaweto, sposobnost da se razberat drugite i da im se pomaga na ~esen na~in. Moja èlba e brzo da napreduvate vo studiraweto, da postignuvate visok uspeh i da bidete na{a – fakultetska gordost. Standardite za studirawe na na{iot fakultet se visoki, no isto taka na{ite diplomirani studenti se najceneti i najbarani za {iroka paleta na rabotni mesta. Bidej}i va{iot uspeh se pistovetuva so na{ata misija i celi, nastavnicite, sorabotnicite, vrabotenite vo slu`bite }e imaat sprema vas odnos koj dolikuva na renometo na Fakultetot i }e vi pomagaat

7

da se ~uvstvuvate sre}ni i po~esteni {to ste del od fakultetskata zaednica. Na krajot, se ~uvstvuvam sloboden da pobaram od vas seriozno da go sfatite studiraweto, da sozdadete navika za u~ewe i brzo da gi polagate predvidenite ispiti, da se ~uvstvuvate slobodni i hrabri i sekade i po razni povodi da go {titite ugledot na Fakultetot zatoa {to toj e odraz na va{eto lice i na liceto na site vraboteni. So po~it,

v.d. D E K A N,

Prof. d-r Blagoja \OR\IJOVSKI

10

I. MISIJA, VIZIJA I CELI Misija Kontinuirano obrazovanie na visokostru~en kadar, sposoben kompetentno da re{ava problemi, da im izleguva vo presret na predizvicite na noviot milenium i da ja zajaknuva konkurentnosta na pretprijatijata na evropsko i me|unarodno nivo preku visoko kvalitetni programi od biznis i ekonomija. Fakultetot, isto taka, obezbeduva profesionalni uslugi i istraùvawa za pretprijatijata i javniot sektor. Vo toj kontekst fakultetot e lider na nacionalno nivo i postojano ja jakne svojata repu-tacija na me|unarodno nivo. Su{tinski vrednosti Vo izvr{uvaweto na sopstvenata dejnost, Fakultetot trgnuva od slednive su{tinski vrednosti:

• visok kvalitet vo nastavata i istraùva~ko-aplikativnite aktivnosti; • obezbeduvawe multikulturno milje, so po~ituvawe na razli~nostite na

sekoja etni~ka grupa; • sledewe na promenite i potrebite na stopanstvoto i dràvnata

administracija; • postojano inovirawe na studiskite programi so voveduvawe na novi

departmani i predmeti. • obezbeduvawe efikasna i odgovorna administracija na aktivnostite na

fakultetot; • po~ituvawe na visokite eti~ki normi; • sloboda na kreativnosta i izrazuvaweto na sopstvenite gledi{ta vo

vrska so op{testvenite pojavi i procesi; • pottiknuvawe na inovativnosta i fleksibilnosta vo izveduvaweto na

nastavata; • kolegijalna rabotna atmosfera; • ovozmoùvawe stimulativna atmosfera za individualen profesionalen

razvoj; • upotreba na najsovremena nastavna tehnika;

11

II. UPRAVUVAWE I ORGANIZACIJA NA FAKULTETOT

Dekanatskata uprava e organ na upravuvawe na Fakultetot i broi 11 ~lena. Dekanatskata uprava ja so~inuvaat dekanot, prodekanite, rakovoditelite na najgolemite {est katedri rangirani spored brojot na ~lenovite, eden rakovoditel-pretstavnik na dvete najmali katedri i pretsedatelot na Studentskiot parlament na Fakultetot. Vo rabotata na Dekantskata uprava u~estvuva i sekretarot na Fakultetot bez pravo na odlu~uvawe. Dekanot e rakovoden organ na Fakultetot. Nemu mu pomagaat dvajca prodekani: prodekan za nastavni pra{awa i prodekan za finansiski pra{awa. Nastavno-nau~niot sovet e stru~en organ koj go so~inuvaat site nastavnici, kako i odreden broj pretstavnici od asistentite i studentite. Za potrebite na vtoriot ciklus studii i e formiran Kolegium za vtor ciklus na studii, koj{to go so~inuvaat rakovoditelite na aktivnite studiski programi na vtoriot ciklus studii.

Na Fakultetot postojat slednive katedri:

Katedra za ekonomija; Katedra za matematika, statistika i informatika; Katedra za marketing; Katedra za menaxment; Katedra za finansiski menaxment; Katedra za smetkovodstvo i revizija; Katedra za nadvore{en promet; Katedra za e-biznis. Za vr{ewe na stru~no-administrativni raboti od interes na Fakultetot

formirana e stru~na slu`ba - Sekretarijat so slednive organizacioni edinici: Slu`ba za izdava~ka dejnost so biblioteka i ~italna Slu`ba za finansii i smetkovodstvo Slu`ba za pravni, personalni i drugi raboti Slu`ba za studentski pra{awa.

12

III. EVROPSKI SISTEM NA TRANSFER NA KREDITI (ECTS) Osnovni elementi Klu~en aspekt na Evropskiot sistem na transfer na krediti (ECTS – European Credit Transfer System) e priznavaweto na studiraweto vo stranstvo kako integralen del na studiraweto na doma{nata institucija. So toa bi se ovozmoìla mobilnost na studentite vo ramkite na Programite Erasmus/Socrates. So ECTS treba da se sozdade mo`nost periodot na studirawe vo stranstvo (vklu~uvaj}i gi ispitite i drugite formi na evaluacija) da bide priznaen kako efektivno ekvivalenten na komparabilen period na studirawe (vklu~uvaj}i gi ispitite i drugite formi na evaluacija) na doma{nata institucija, i pokraj mo`nite razliki vo sodrìnite na programite. ECTS e zasnovan na dobrovolen karakter i na vzaemna doverba, od akademska gledna to~ka, pome|u instituciite povrzani vo sistemot. ECTS se zasnova na tri osnovni elementi: informacija (za studiskite programi i dostignuvawata na studentite), me|useben dogovor (pome|u partnerskite institucii i studentot) i upotrebata na ECTS kreditite (za ozna~uvawe na obemot na rabota na studentot). Ovie tri osnovni elementi se operacionaliziraat preku upotrebata na tri klu~ni dokumenti: paketot na informacii/katalogot na kursevi, aplikacijata/dogo-vorot za studirawe i prepisot od evidencijata. ECTS paket na informacii/katalog na kursevi, koj obezbeduva pi{ana infor-macija na studentite i akademskiot personal za instituciite, fakultetite/departma-nite, organizacijata i strukturata na studiite i oddelnite studiski predmeti;

ECTS dogovor za studirawe, koj dava informacii za studiskata programa koja }e se izu~uva i za ECTS kreditite koi }e se dodelat za uspe{no kompletirawe na studiite, so {to studentot se obvrzuva da studira vo stranstvo kako sostaven del od negovoto/nejzinoto visoko obrazovanie, garancija na doma{nata institucija deka vo potpolnost }e gi priznae osvoenite krediti na studentot vo stranstvo i garancija na institucijata-doma}in deka }e obezbedi nastava za dogovorenite predmetni progra-mi/kursevi;

ECTS prepis od evidencijata, koj dava informacii za postignuvawa na studentot vo tekot na studiite na eden seopfaten, razbirliv i lesno prenosliv sistem od edna na druga institucija. Preku dodeluvawe numeri~ki vrednosti na sekoj predmet, ECTS kreditite go pretstavuvaat obemot na rabota {to studentot mora da go realizira za da go poloì ispitot. ECTS kreditite se relativno merilo, bidej}i obemot na rabota za eden predmet go stavaat vo odnos so vkupniot obem na rabota potreben da se kompletira

13

cela edna studiska godina, vo {to se vklu~eni: predavawa, prakti~na rabota, seminari, periodi na prakti~no iskustvo, individualna rabota - vo biblioteki ili vo mestoto na prestoj - kako i ispiti i drugi mo`ni metodi na evaluacija. ECTS e zasnovan na vkupniot obem na rabota na studentot, a ne samo na posetuvaweto nastava. Vo ramkite na ECTS, op{to pravilo e deka 60 krediti pretstavuvaat obem na rabota za edna akademska godina, dodeka 30 krediti se ekvivalent za eden semestar. Erasmus univerzitetska povelba Participiraweto vo Socrates/Erasmus programite e mnogu zna~ajno za sekoja visokoobrazovna institucija vo Evropa. Vo ramki na vakvite programi se promoviraat i zasiluvaat strate{kiot institucionalen pristap i zalo`bite za evropska sorabotka na univerzitetite i fakultetite koi participiraat vo niv. Na ovoj na~in im se ovozmoùva na univerzitetite/fakultetite da ja identificiraat sinergijata i povr-zanosta pome|u Socrates/Erasmus programite i Bolowskiot proces. Seto ova vodi kon gradewe na prepoznatliv evropski prostor na visokoto obrazovanie.

Vo ovaa smisla i Ekonomskiot fakultet nastojuva da realizira svoe u~estvo vo ovie programi. Eden od preduslovite za participirawe vo Socrates/Erasmus programi-te e apliciraweto do Evropskata komisija za pristapuvawe kon Erazmus univerzitet-skata povelba (Erasmus University Charter - EUC). Pristapuvaweto kon EUC nudi brojni pogodnosti i beneficii za studentite i nastavnicite. Vo osnova taa }e im ovozmoì pogolema mobilnost na studentite na Ekonomski fakultet vo ramkite na evropskiot univerzitetski prostor, odnosno celosno priznavawe na nivnite studii na Fakul-tetot, nadvor od granicite na na{ata dràva. Toa podrazbira pravo na sekoj student za steknuvawe so status Erasmus so {to toj/taa e osloboden od pla}awe na bilo kakvi tro{oci povrzani so {koluvaweto na stranski univerzitet, vo vid na {kolarina, registracija, pristap do laboratorii i biblioteki itn. Od svoja strana, Fakultetot se obvrzuva deka }e gi prezeme site aktivnosti neophodni za obezbeduvawe visok kvalitet vo organiziraweto na mobilnosta na studentite i nastavnicite koi go poseduvaat Erasmus statusot. Toa }e bide napraveno po pat na soodvetno planirawe na studiite, koristewe na evropskiot kredit transfer sistem, obezbeduvawe adekvatno i navremeno informirawe na tekovnite i idnite studenti i nastavnici, integrirawe na Erasmus studentite i nastavnicite vo ramki na sopstvenite nastavni planovi i programi, itn. Se razbira Fakultetot gi prifa}a i po~ituva univerzalnite vrednosti sodràni vo politikite na Evropskata unija, koi se odnesuvaat na ednakvosta pome|u maìte i ènite, integrirawe na hendikepiranite studenti i nastavnici vo svoite aktivnosti, kako i zajaknuvawe na socijalnata i ekonomskata kohezija i borba protiv sekakov vid ksenofobija i rasizam vo ramki na samata institucija.

15

IV. STUDISKI PROGRAMI

Na Fakultetot se izveduva nastava za zdobivawe so slednive stepeni na stru~na podgotovka:

• prv ciklus studii (dodiplomski studii) so osum semestri • vtor ciklus studii (postdiplomski studii) so dva semestra • vtor ciklus studii (postdiplomski studii) so ~etiri semestri

Studiskite programi se menuvani i usovr{uvani nekolku pati vo dosega{noto postoewe na Fakultetot. Sega{nite studiski programi se primenuvaat od u~ebnata 2008/2009 godina. Vo novite studiski programi e izvr{ena inovacija na nastavnite sodrì-ni vo soglasnost so dostignuvawata na ekonomskata nauka, so cel da se podgotvuvaat stru~ni profili spored dolgoro~nite potrebi na stopanstvoto i op{testvoto vo celina.

Nastavnite disciplini se razgrani~eni vo departmani preku koi se profiliraat znaewa od oddelni oblasti. Na Ekonomskiot fakultet postojat sedum departmani: ekono-mija, menaxment, smetkovodstvo i revizija, finansiski menaxment, marketing, nadvore{ena trgovija i E-biznis.

Departman – Ekonomija Departmanot Ekonomija pretstavuva kontinuitet vo razvojot na studiite na Ekonom-

skiot fakultet vo Skopje. Taka, vo dale~nata 1959 godina be{e vospostavena nasokata op{ta ekonomija, koja{to podocna dva pati go menuva{e svojot naziv i se narekuva{e makroekonomija, odnosno ekonomska politika i razvoj. Vo 1998 godina, ovaa nasoka prerasna vo departman koj be{e imenuvan so nazivot ekonomija.

Studentite {to }e gi zavr{at studiite na Departmanot Ekonomija }e bidat sposob-ni da vr{at ekonomski analizi i da u~estvuvaat vo re{avaweto na ekonomski problemi vo razni oblasti, a pred s# slednive:

• dràvni institucii i dràvna administracija (parlament, vlada, ministerst-va, lokalna samouprava, stopanska komora, centralnata banka, agencija za re-gionalen razvoj i dr.);

• diplomatsko-konzularni pretstavni{tva na dràvata vo stranstvo; • me|unarodni organizacii (nivni pretstavni{tva vo na{ata zemja ili vo drugi

zemji); • nau~ni institucii (fakulteti, ekonomski instituti itn.); • javen sektor (po{ta, èleznica, obrazovanie, zdravstvo i dr.); • privatni pretprijatija (formirawe sopstveni ili vrabotuvawe vo drugi pret-

prijatija), itn.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na Departmanot Ekonomija

16

Celi

Po zavr{uvaweto na nastavata studentot treba da bide sposoben:

• da gi dijagnosticira realnite pazarni slu~uvawa, da gi predvidi tendenciite na tie slu~uvawa kako i da gi analizra efektite na prevzemenite merki na ekonomskata politika vrz pazarnite dvi`ewa.

• da gi presmeta osnovnite makroekonomski agregati i kriti~ki da gi analizara postojnite makroekonomski politiki.

• da napravi kriti~ka analiza na kompatibilnosta na elementite na ekonomskiot sistem.

• da bide vo sostojba da gi primeni kvantitativnite metodi i tehniki na makroekonomskata analiza vo formuliraweto na novi modeli i vo analizata na postojnite modeli na ekonomski razvoj {to se primenuvaat vo nacionalnite stopanstva.

• da dade kriti~ki osvrt na razvojnite politiki i nivnata primena vo nacional-nata ekonomija.

• da bide vo sostojba da gi analizira op{tite procesi na ekonomskiot razvoj vo svetot i posebno procesite na tranzicija, regionalizacija i globalizacija na svetskite ekonomski tekovi.

Struktura na studiskata programa (zadol`itelni predmeti)

I STUDISKA GODINA

1 SEMESTAR (ZIMSKI) Nedelen fond na

~asovi ECTS krediti

Osnovi na ekonomijata (6+0) 9.0 Matematika za ekonomisti (4+2) 9.0 Osnovi na smetkovodstvo (4+2) 9.0

2 SEMESTAR (LETEN) Nedelen fond na

~asovi ECTS krediti

Ekonomika na pretprijatija (2+1) 9.0 Statistika za biznis i ekonomisti (4+2) 9.0

17

II STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Makroekonomija (6+0) 8.0 Mikroekonomija (6+0) 8.0 Politika na socijalen razvoj (6+0) 8.0


~asovi ECTS krediti

Upravuvawe so sistemite (6+0) 8.0 Javni finansii (6+0) 8.0 Primeneta ekonomija (6+0) 8.0

III STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Ekonomija na investicii (6+0) 8.0 Ekonomski razvoj (6+0) 8.0 Regionalna ekonomija (6+0) 8.0


~asovi ECTS krediti

Razvoj na ekonomskata misla (6+0) 7.5 Ekonomski sistemi i globalizacija

(6+0) 8.0

Ekonomsko planirawe (6+0) 7.0 Politika na tehnolo{ki razvoj (6+0) 7.5

18

IV STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Ekonomija na javniot sektor (6+0) 8.0 Ekonometrija (6+0) 7.0


~asovi ECTS krediti

Finansiski pazari i institucii (6+0) 8.0 Me|unarodna ekonomija (6+0) 8.0 Dr`avna regulacija (6+0) 8.0 Monetarna ekonomija (6+0) 8.0 Diplomska rabota 5.0 Struktura na studiskata programa (izborni predmeti)

ZIMSKI SEMESTAR Nedelen fond na

~asovi ECTS krediti

Agrarna politika (6+0) 6.0 Angliski jazik II (2+4) 6.0 Bankarstvo (6+0) 8.0 Bankarski menaxment (4+2) 8.0 Germanski jazik II (2+4) 6.0 Delovna etika (4+0) 6.0 Demografija (6+0) 6.0 Direkten marketing (6+0) 6.0 Dr`avno smetkovodstvo i smetkovodstvo na neprofitni organizacii

(4+2) 6.0

Ekolo{ki menaxment (2+0) 6.0 Evropska ekonomska integracija (6+0) 8.0 Informacioni tehnologii (4+2) 8.0 Korporativno finansisko izvestuvawe (4+2) 8.0

19

Marketing istra`uvawe (4+2) 8.0 Marketing menaxment (4+2) 8.0 Marketing preku pove}e kanali (4+2) 7.0 Me|unarodni organizacii i integracii (6+0) 8.0 Me|unaroden marketing (6+0) 8.0 Me|unarodni finansii (4+0) 8.0 Me|unarodni trgovski transakcii (6+0) 8.0 Me|unarodno finansisko izvestuvawe (4+2) 8.0 Menaxment informacioni sistemi (6+0) 8.0 Menaxment na E-biznis (4+2) 8.0 Menaxment na E-biznis II (4+2) 8.0 Metodi na proda`ba (6+0) 6.0 Nadvore{na trgovija (6+0) 8.0 Nauka za menaxment (4+2) 8.0 Op{testveno bogatstvo i nacionalni smetki (6+0) 6.0 Odnesuvawe na potro{uva~ite (4+0) 8.0 Osnovi na digitalna ekonomija (4+2) 8.0 Osnovi na e-biznis (4+2) 6.0 Osnovi na internet arhitrektura (4+2) 8.0 Osnovi na menaxment (6+0) 8.0 Osnovi na marketing (6+0) 8.0 Promocija (4+0) 8.0 Proizvoden menaxment (4+2) 8.0 Ruski jazik I (2+4) 6.0 Smetkovodstvo na tro{oci (4+2) 8.0 Smetkovodstvo na javniot sektor (4+2) 6.0 Smetkovodstveni informacioni sistemi (6+0) 8.0 Sociologija (6+0) 6.0 Sovremeni trendovi vo E-biznis (2+4) 7.0 Strategiski menaxment (6+0) 8.0 Strategisko smetkovodstvo na menaxmentot (6+0) 6.0 Teorija na organizacija (6+0) 6.0 Trgovsko pravo (6+0) 9.0 Upravuvawe so proizvodot (6+0) 8.0 Finansiski menaxment (6+0) 8.0 Finansisko smetkovodstvo (4+2) 8.0 Francuski jazik I (2+4) 6.0 Fiskalen i monetaren sistem na EU (6+0) 8.0

20

LETEN SEMESTAR Nedelen fond na

~asovi ECTS krediti

Analiza na vremenski serii (6+0) 6.0 Analiza na finansiski izve{tai (4+2) 6.0 Angliski jazik I (2+4) 6.0 Germanski jazik I (2+4) 6.0 Devizna politika (6+0) 6.0 Delovno planirawe (6+0) 8.0 Delovno komunicirawe (4+2) 8.0 Edinstven pazar na EU (6+0) 8.0 Ekonomika na vnatre{na trgovija (6+0) 8.0 Ekonomska statistika (4+2) 8.0 Ekonomija na rabotna sila (6+0) 6.0 Investicionen menaxment (6+0) 8.0 Industriska politika (6+0) 6.0 Internet marketing (2+4) 8.0 Interna revizija (4+2) 8.0 Koristewe aplikacii preku internet (4+2) 8.0 Korporativno upravuvawe (4+0) 6.0 Logistika (4+2) 8.0 Lokalni finansii (6+0) 6.0 Marketing komunikacii (2+4) 8.0 Marketing na uslu`ni dejnosti (4+2) 8.0 Marketing na trgovski pretprijatija (4+0) 8.0 Marketing politika na ceni (6+0) 8.0 Matemati~ki metodi (4+2) 8.0 Me|unaroden menaxment (6+0) 7.0 Me|unaroden finansiski menaxment (4+0) 6.0 Menaxment na mal biznis (4+0) 8.0 Menaxment na ~ove~ki resursi (4+2) 8.0 Multilateralen trgovski sistem (6+0) 8.0 Multilateralna trgovska regulativa (6+0) 8.0 Odnosi so javnosta (4+0) 6.0 Optimalizacija vo internet kru`uvawe (4+2) 6.0 Organizacija i dizajn na veb (2+4) 8.0 Organizacisko odnesuvawe (4+0) 8.0 Osiguruvawe (4+2) 8.0

21

Pravni i eti~ki aspekti na nternet (4+0) 7.0 Pretpriemni{tvo (4+0) 8.0 Proekten menaxment (6+0) 7.0 Revizija (4+0) 8.0 Ruski jazik II (2+4) 6.0 Smetkovodstveni kontrolni sistemi (4+2) 8.0 Smetkovodstvo na banki i drugi finansiski institucii (4+2) 6.0 Strategiski marketing (6+0) 7.0 Teorija na odlu~uvawe (6+0) 6.0 Upravuvawe so promeni (6+0) 6.0 Upravuvawe so rizik (4+0) 6.0 Upravuvawe so rezultati 6+0) 6.0 Upravuva~ko smetkovodstvo (4+2) 8.0 Finansiska matematika (4+2) 6.0 Finansiska ekonometrija (4+2) 6.0 Francuski jazik II (2+4) 6.0 Hartii od vrednost i portfolio menaxment (6+0) 7.0

Departman — Menaxment

Vo koncipiraweto na studiskite programi na departmanot Menaxment koristeni se soznanijata na fakultetite za biznis od razvienite zapadni zemji i iskustvoto na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, steknato niz dolgogodi{noto postoewe na Otsekot za delovna ekonomija.

Naso~uvaweto na studiite po menaxment zapo~nuva vo vtora studiska godina. Studentite od ovoj departman steknuvaat osnovni znaewa za menaxmentot i najva`nite menaxment funkcii (osnovi na menaxmentot, proizvoden menaxment, delovno planirawe).

Predmetnite programi zastapeni vo treta i ~etvrta studiska godina gi pro{iruvaat i prodlabo~uvaat znaewata od oblasta na menaxmentot i niz pove}e potesno specijalizi-rani predmeti, pridonesuvaat za poseben obrazoven profil od oblasta na menaxmentot (marketing menaxment, investicionen menaxment, finansiski menaxment, informacioni sistemi, delovno komunicirawe, upravuva~ko smetkovodstvo, pretpriemni{tvo).

Predmetnite programi na ovoj departmant osiguruvaat znaewa za uspe{no izvr{uva-we na raboti vo site delovni funkcii na pretprijatieto: prometot, proizvodstvoto, marke-tingot, smetkovodstvo, finansiite, razvojot i istra`uvawata, i toa, prete`no, onie koi se povrzani so procesite na upravuvawe i rakovodewe so niv.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na Departmanot Menaxment

22

Celi

Po zavr{uvaweto na nastavata studentite treba da bidat sposobni da gi ostvarat slednite celi:

• kvalitetno da go podobrat upravuvaweto i rakovodeweto so pretprijatie-to/kompanijata.

• da ja primenuvaat i razvivaat timskata rabota vo re{avaweto na delovnite problemi na pretprijatieto.

• da podgotvuvaat investicioni studii i da ja ocenat izvodlivosta na inve-sticionite proekti;

• da podgotvuvaat razli~ni vidovi planovi vo pretprijatieto; • da gi osoznaat i primenuvaat razli~nite aktivnosti i funkcii na menax-

mentot na ~ove~ki resursi i da go predvidat odnesuvaweto na lu|eto vo organizacijata;

• da razvivaat i unapreduvaat tehni~ki, interpersonalni, strategiski, anali-ti~ki i komunikaciski ve{tini primenlivi vo razli~ni situacii na vodewe na biznisot.


I STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti



~asovi ECTS krediti


23

II STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Osnovi na menaxment (6+0) 8.0 Osnovi na marketing (6+0) 8.0 Finansiski menaxment (6+0) 8.0


~asovi ECTS krediti

Me|unarodna ekonomija (6+0) 8.0 Menaxment na mal biznis (4+0) 8.0 Menaxment na ~ove~ki resursi (4+2) 8.0

III STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Strategiski menaxment (6+0) 8.0 Menaxment informacioni sistemi (6+0) 8.0 Proizvoden menaxment (4+2) 8.0


~asovi ECTS krediti

Investicionen menaxment (6+0) 8.0 Delovno planirawe (6+0) 8.0 Organizacisko odnesuvawe (4+0) 8.0

24

IV STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Nauka za menaxment (4+2) 8.0 Teorija na organizacija (6+0) 6.0 Upravuva~ko smetkovodstvo (4+2) 8.0


~asovi ECTS krediti

Delovno komunicirawe (4+2) 8.0 Pretpriemni{tvo (4+0) 8.0 Me|unaroden menaxment (6+0) 7.0 Diplomska rabota 5.0

Struktura na studiskata programa (izborni predmeti)

ZIMSKI SEMESTAR Nedelen fond

na ~asovi ECTS krediti

Agrarna politika (6+0) 6.0 Angliski jazik II (2+4) 6.0 Bankarstvo (6+0) 8.0 Bankarski menaxment (4+2) 8.0 Germanski jazik II (2+4) 6.0 Delovna etika (4+0) 6.0 Demografija (6+0) 6.0 Direkten marketing (6+0) 6.0 Dr`avno smetkovodstvo i smetkovodstvo na neprofitni organizacii

(4+2) 6.0

Ekolo{ki menaxment (2+0) 6.0 Ekonomija na investicii (6+0) 8.0 Ekonomski razvoj (6+0) 8.0 Ekonometrija (6+0) 7.0 Ekonomija na javniot sektor (6+0) 8.0

25

Evropska ekonomska integracija (6+0) 8.0 Informacioni tehnologii (4+2) 8.0 Korporativno finansisko izvestuvawe (4+2) 8.0 Marketing istra`uvawe (4+2) 8.0 Makroekonomija (6+0) 8.0 Marketing menaxment (4+2) 8.0 Marketing preku pove}e kanali (4+2) 7.0 Me|unarodni organizacii i integracii (6+0) 8.0 Me|unaroden marketing (6+0) 8.0 Me|unarodni finansii (4+0) 8.0 Me|unarodni trgovski transakcii (6+0) 8.0 Me|unarodno finansisko izvestuvawe (4+2) 8.0 Menaxment na E-biznis I (4+2) 8.0 Menaxment na E-biznis II (4+2) 8.0 Metodi na proda`ba (6+0) 6.0 Mikroekonomija (6+0) 8.0 Nadvore{na trgovija (6+0) 8.0 Odnesuvawe na potro{uva~ite (4+0) 8.0 Op{testveno bogatstvo i nacionalni smetki (6+0) 6.0 Osnovi na digitalna ekonomija (4+2) 8.0 Osnovi na e-biznis (4+2) 6.0 Osnovi na internet arhitrektura (4+2) 8.0 Politika na socijalen razvoj (6+0) 8.0 Promocija (4+0) 8.0 Regionalna ekonomija (6+0) 8.0 Ruski jazik I (2+4) 6.0 Smetkovodstvo na tro{oci (4+2) 8.0 Smetkovodstvo na javniot sektor (4+2) 6.0 Smetkovodstveni informacioni sistemi (6+0) 8.0 Sociologija (6+0) 6.0 Sovremeni trendovi vo E-biznis (2+4) 7.0

26

Strategisko smetkovodstvo na menaxmentot (6+0) 6.0 Trgovsko pravo (6+0) 9.0 Upravuvawe so proizvodot (6+0) 8.0 Finansisko smetkovodstvo (4+2) 8.0 Francuski jazik I (2+4) 6.0 Fiskalen i monetaren sistem na EU (6+0) 8.0

LETEN SEMESTAR Nedelen fond


Analiza na vremenski serii (6+0) 6.0 Analiza na finansiski izve{tai (4+2) 6.0 Angliski jazik I (2+4) 6.0 Germanski jazik I (2+4) 6.0 Devizna politika (6+0) 6.0 Dr`avna regulacija (6+0) 8.0 Edinstven pazar na EU (6+0) 8.0 Ekonomika na vnatre{na trgovija (6+0) 8.0 Ekonomska statistika (4+2) 8.0 Ekonomija na rabotna sila (6+0) 6.0 Ekonomski sistemii globalizacija (6+0) 8.0 Ekonomsko planirawe (6+0) 7.0 Industriska politika (6+0) 6.0 Internet marketing (2+4) 8.0 Interna revizija (4+2) 8.0 Javni finansii (6+0) 8.0 Koristewe aplikacii preku internet (4+2) 8.0 Korporativno upravuvawe (4+0) 6.0 Logistika (4+2) 8.0 Lokalni finansii (6+0) 6.0 Marketing komunikacii (2+4) 8.0

27

Marketing na uslu`ni dejnosti (4+2) 8.0 Marketing na trgovski pretprijatija (4+0) 8.0 Marketing politika na ceni (6+0) 8.0 Matemati~ki metodi (4+2) 8.0 Me|unaroden finansiski menaxment (4+0) 6.0 Monetarna ekonomija (6+0) 8.0 Multilateralen trgovski sistem (6+0) 8.0 Multilateralna trgovska regulativa (6+0) 8.0 Odnosi so javnosta (4+0) 6.0 Optimalizacija vo internet kru`uvawe (4+2) 6.0 Organizacija i dizajn na veb (2+4) 8.0 Osiguruvawe (4+2) 8.0 Politika na tehnolo{ki razvoj (6+0) 7.5 Pravni i eti~ki aspekti na nternet (4+0) 7.0 Pretpriemni{tvo (4+0) 8.0 Primeneta ekonomija (6+0) 8.0 Proekten menaxment (6+0) 7.0 Revizija (4+0) 8.0 Ruski jazik II (2+4) 6.0 Razvoj na ekonomskata misla (6+0) 7.5 Smetkovodstveni kontrolni sistemi (4+2) 8.0 Smetkovodstvo na banki i drugi finansiski institucii (4+2) 6.0 Strategiski marketing (6+0) 7.0 Teorija na odlu~uvawe (6+0) 6.0 Upravuvawe so promeni (6+0) 6.0 Upravuvawe so rezultati 6+0) 6.0

Upravuvawe so rizik (4+0) 6.0 Upravuvawe so sistemite (6+0) 8.0 Upravuva~ko smetkovodstvo (4+2) 8.0 Finansiska ekonometrija (4+2) 6.0 Finansiska matematika (4+2) 6.0

28

Finansiski pazari i institucii (6+0) 8.0 Francuski jazik II (2+4) 6.0 Hartii od vrednost i portfolio menaxment (6+0) 7.0

Departman – Smetkovodstvo i revizija

Studentite koi }e se opredelat za ovie studii treba da ja imaat predvid najgolema-ta prednost, a toa e {to tie mo`at da prerasnat vo profesionalci smetkovoditeli ili re-vizori i da se vrabotat vo renomirani firmi ili da otvorat sopstveni. Sakame da potse-time deka ovaa profesija e me|u podobro platenite vo svetot na razvienite ekonomii. Smetkovoditelot menaxer e postojano desna raka na menaxerskiot tim i sekoga{ pripa|a vo toj tim. Internacionalizacijata na smetkovodstvoto vodi do internacionalizacija na profesijata smetkovoditel i mo`nosta idnite diplomci da se najdat na listata na svetski baranite smetkovoditeli, ili od nego da baraat uslugi mnogu internacionalni firmi. Brojot na licata koi rabotat vo smetkovodstvoto vo Makedonija e okolu 7.000, a ovie mesta se {ansa za idnite mladi smetkovoditeli koi za razlika od postarite kolegi }e bidat po-dobro podgotveni za idninata.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na Departmanot Smetkovodstvo i revizija

Celi Po zavr{uvaweto na nastavata, studentite }e bidat sposobni:

• da gi razberat osnovnite smetkovodstveni principi, pretpostavki, standar-di i zakonska regulativa i istite da gi primenat vo sproveduvawe na evi-dencija i kni`ewe na site smetkovodstveni transakcii, {to vodi kon izra-botka na finansiskite izve{tai kako krajna cel na smetkovodstveniot pro-ces;

• da gi diferenciraat metodite na smetkovodstveno opfa}awe na tro{ocite, kako po nositeli, taka i po aktivnosti, da gi presmetaat site pokazateli od grafikonot na rentabilnosta, kako i da gi primenuvaat razli~nite metodi na vrednuvawe na zalihite i drugite aspekti od raboteweto na subjektite zna~ajni za menaxmentot pri donesuvaweto na odlukite;

29

• da podgotvuvaat kvalitetna smetkovodstvena evidencija vo posebni oblas-ti, kako {to se smetkovodstvo na penziski fondovi, smetkovodstvo vrz go-tovinska osnova, smetkovodstvo vo uslovi na inflacija, smetkovodstvo na naemi, smetkovodstvo na dr`avni i neprofitni organizacii, kako i da izgotvuvaat konsolidirani finansiski izve{tai;

• vrz osnova na profesionalnata i zakonskata regulativa da go osoznaat pro-cesot na revizija integriraj}i gi steknatite soznanija za raboteweto na delovnite entiteti ili odredeni segmenti na entitetite vo izve{taj za izvr{ena revizija po~ituvaj}i go, pritoa, kodeksot na etika vo eksternata i internata revizija;

• da znaat da gi presmetuvaat i komentiraat pozna~ajnite pokazateli od fi-nansiskite izve{tai {to }e poslu`i za donesuvawe na dobri delovni odluki.


I STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti



~asovi ECTS krediti


30

II STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Finansisko smetkovodstvo (4+2) 8.0 Smetkovodstvo na tro{oci (4+2) 8.0 Osnovi na menaxment (6+0) 8.0 Informacioni tehnologii (4+2) 8.0


~asovi ECTS krediti

Finansiski pazari i institucii (6+0) 8.0 Matemati~ki metodi (4+2) 8.0

III STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Smetkovodstveni informacioni sistemi (6+0) 8.0 Korporativno finansisko izvestuvawe (4+2) 8.0 Finansiski menaxment (6+0) 8.0


~asovi ECTS krediti

Revizija (4+0) 8.0 Upravuva~ko smetkovodstvo (4+2) 8.0 Smetkovodstveni kontrolni sistemi (4+2) 8.0

31

IV STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Me|unarodno finansisko izvestuvawe (6+0) 8.0 Dr`avno smetkovodstvo i smetkovodstvo na neprofitni organizacii

(4+2) 6.0

Ekonomija na investicii (6+0) 8.0


~asovi ECTS krediti

Interna revizija (4+2) 8.0 Javni finansii (6+0) 8.0 Analiza na finansiski izve{tai (4+2) 6.0 Diplomska rabota 5.0


ZIMSKI SEMESTAR Nedelen fond na ~asovi

ECTS krediti

Agrarna politika (6+0) 6.0 Angliski jazik II (2+4) 6.0 Bankarstvo (6+0) 8.0 Bankarski menaxment (4+2) 8.0 Germanski jazik II (2+4) 6.0 Delovna etika (4+0) 6.0 Demografija (6+0) 6.0 Direkten marketing (6+0) 6.0

Ekolo{ki menaxment (2+0) 6.0 Ekonomski razvoj (6+0) 8.0 Ekonometrija (6+0) 7.0 Ekonomija na javniot sektor (6+0) 8.0 Evropska ekonomska integracija (6+0) 8.0 Marketing istra`uvawe (4+2) 8.0 Makroekonomija (6+0) 8.0

32

Marketing menaxment (4+2) 8.0 Marketing preku pove}e kanali (4+2) 7.0 Me|unarodni organizacii i integracii (6+0) 8.0 Me|unaroden marketing (6+0) 8.0 Me|unarodni finansii (4+0) 8.0 Me|unarodni trgovski transakcii (6+0) 8.0 Menaxment informacioni sistemi (6+0) 8.0 Menaxment na E-biznis I (4+2) 8.0 Menaxment na E-biznis II (4+2) 8.0 Metodi na proda`ba (6+0) 6.0 Mikroekonomija (6+0) 8.0 Nadvore{na trgovija (6+0) 8.0 Nauka za menaxment (4+2) 8.0 Odnesuvawe na potro{uva~ite (4+0) 8.0 Op{testveno bogatstvo i nacionalni smetki (6+0) 6.0 Osnovi na digitalna ekonomija (4+2) 8.0 Osnovi na e-biznis (4+2) 6.0 Osnovi na internet arhitrektura (4+2) 8.0 Osnovi na marketing (6+0) 8.0 Politika na socijalen razvoj (6+0) 8.0 Promocija (4+0) 8.0 Proizvoden menaxment (4+2) 8.0 Regionalna ekonomija (6+0) 8.0 Ruski jazik I (2+4) 6.0 Smetkovodstvo na javniot sektor (4+2) 6.0 Sociologija (6+0) 6.0 Sovremeni trendovi vo E-biznis (2+4) 7.0 Strategisko smetkovodstvo na menaxmentot (6+0) 6.0 Strategiski menaxment (6+0) 8.0 Teorija na organizacija (6+0) 6.0 Trgovsko pravo (6+0) 9.0

33

Upravuvawe so proizvodot (6+0) 8.0 Francuski jazik I (2+4) 6.0 Fiskalen i monetaren sistem na EU (6+0) 8.0

LETEN SEMESTAR Nedelen fond na ~asovi ECTS krediti

Analiza na vremenski serii (6+0) 6.0 Angliski jazik I (2+4) 6.0 Germanski jazik I (2+4) 6.0 Devizna politika (6+0) 6.0 Delovno planirawe (6+0) 8.0 Delovno komunicirawe (4+2) 8.0 Dr`avna regulacija (6+0) 8.0 Edinstven pazar na EU (6+0) 8.0 Ekonomika na vnatre{na trgovija (6+0) 8.0 Ekonomska statistika (4+2) 8.0 Ekonomija na rabotna sila (6+0) 6.0 Ekonomski sistemii globalizacija (6+0) 8.0 Ekonomsko planirawe (6+0) 7.0 Industriska politika (6+0) 6.0 Internet marketing (2+4) 8.0 Investicionen menaxment (6+0) 8.0 Javni finansii (6+0) 8.0 Koristewe aplikacii preku internet (4+2) 8.0 Korporativno upravuvawe (4+0) 6.0 Logistika (4+2) 8.0 Lokalni finansii (6+0) 6.0 Marketing komunikacii (2+4) 8.0 Marketing na uslu`ni dejnosti (4+2) 8.0 Marketing na trgovski pretprijatija (4+0) 8.0 Marketing politika na ceni (6+0) 8.0

34

Monetarna ekonomija (6+0) 8.0 Menaxment na mal biznis (4+0) 8.0 Menaxment na ~ove~ki resursi (4+2) 8.0 Me|unarodna ekonomija (6+0) 8.0 Me|unaroden menaxment (6+0) 7.0 Me|unaroden finansiski menaxment (4+0) 6.0 Multilateralen trgovski sistem (6+0) 8.0 Multilateralna trgovska regulativa (6+0) 8.0 Odnosi so javnosta (4+0) 6.0 Optimalizacija vo internet kru`uvawe (4+2) 6.0 Organizacija i dizajn na veb (2+4) 8.0 Organizacisko odnesuvawe (4+0) 8.0 Osiguruvawe (4+2) 8.0 Politika na tehnolo{ki razvoj (6+0) 7.5 Pravni i eti~ki aspekti na nternet (4+0) 7.0 Pretpriemni{tvo (4+0) 8.0 Primeneta ekonomija (6+0) 8.0 Proekten menaxment (6+0) 7.0 Ruski jazik II (2+4) 6.0 Razvoj na ekonomskata misla (6+0) 7.5 Smetkovodstvo na banki i drugi finansiski institucii (4+2) 6.0 Strategiski marketing (6+0) 7.0 Teorija na odlu~uvawe (6+0) 6.0 Upravuvawe so promeni (6+0) 6.0 Upravuvawe so rezultati 6+0) 6.0

Upravuvawe so rizik (4+0) 6.0 Upravuvawe so sistemite (6+0) 8.0 Finansiska ekonometrija (4+2) 6.0 Finansiska matematika (4+2) 6.0 Francuski jazik II (2+4) 6.0 Hartii od vrednost i portfolio menaxment (6+0) 7.0

35

Departman – Finansiski menaxment

Specijalisti~kiot profil i zaokruènite znaewa vo oblasta na finansiite i ban-karstvoto na studentite {to }e go zavr{at ovoj departman }e im ovozmoàt da se angaì-raat:

• kako finansiski eksperti vo dràvnite i javnite institucii (dràvna administracija, fondovi, vlada, ministerstva, dano~na uprava, instituciite na platniot promet i sl.);

• kako finansiski menaxeri vo javnite i privatnite pretprijatija; • kako menaxeri vo bankite i drugite finansiski institucii; • kako finansiski eksperti vo oblasta na danocite i javnoto finansirawe

(dano~ni konsultanti, finansiski inspektori), kako i vo domenot na osiguruva-weto i carinskata problematika;

• kako eksperti za finansiskiot pazar (berzata na hartii od vrednost i sl.);

Kako {to pokaùva iskustvoto, navedenite zanimawa mnogu barani na pazarot na trudot, {to zna~i deka diplomiranite studenti na departmanot za finansiski menaxment }e moàt brzo da najdat rabota ili da organiziraat samostojna profesionalna dejnost.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na Departmanot Finansiski menaxment

Celi Po zavr{uvaweto na nastavata, studentite }e bidat sposobni:

• da ja poznavaat institucionalnata struktura na finansiskite pazari, karakte-ristikite na oddelnite vidovi finansiski instrumenti (akcii, obvrznici, zaemi, finansiski derivati itn.) i deluvaweto na razli~ni finansiski insti-tucii (banki, osiguritelni kompanii, penziski fondovi, investicioni fondo-vi itn.).

• da steknat prodlabo~eni znaewa za najva`nite vidovi bankarski raboti, da gi usvojat sovremenite metodi za upravuvawe so sredstvata, likvidnosta, obvr-skite i kapitalot na bankite i da steknat sposobnosti za analiza na konkretni problemi od delovnata politika na bankite.

• da gi razberat i kriti~ki da gi analiziraat osnovnite pra{awa od oblasta na me|unarodnite finansii, kako {to se: formiraweto na deviznite kursevi i funkcioniraweto na devizniot pazar, glavnite komponenti na platniot bi-lans, klu~nite me|unarodni finansiski institucii i finansiraweto na me|u-narodnata trgovija.

36

• da steknat prodlabo~eni znaewa od javnite finansii preku analiza na sovre-menite dano~ni sistemi, karakteristikite na oddelnite javni dava~ki (dano-ci, pridonesi, carini itn.) i buxetskiot proces, kako i da bidat sposobni da gi analiziraat efektite na fiskalnata politika.


I STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti



~asovi ECTS krediti


II STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Finansisko smetkovodstvo (4+2) 8.0 Makroekonomija (6+0) 8.0 Osnovi na menaxment (6+0) 8.0


~asovi ECTS krediti

Finansiski pazari i institucii (6+0) 8.0 Monetarna ekonomija (6+0) 8.0 Javni finansii (6+0) 8.0

37

III STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Bankarstvo (6+0) 8.0 Ekonomija na investicii (6+0) 8.0 Me|unarodni finansii (4+0) 8.0 Finansiski menaxment (6+0) 8.0


~asovi ECTS krediti

Menaxment na mal biznis (4+0) 8.0 Osiguruvawe (4+2) 8.0

IV STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Bankarski menaxment (4+2) 8.0 Fiskalen i monetaren sistem na EU (6+0) 8.0 Upravuva~ko smetkovodstvo (4+2) 8.0


~asovi ECTS krediti

Lokalni finansii (6+0) 6.0 Hartii od vrednost i portfolio menaxment (6+0) 7.0 Me|unaroden finansiski menaxment (4+0) 6.0 Diplomska rabota 5.0

38



ECTS krediti

Agrarna politika (6+0) 6.0

Angliski jazik II (2+4) 6.0 Germanski jazik II (2+4) 6.0 Delovna etika (4+0) 6.0 Demografija (6+0) 6.0 Dr`avno smetkovodstvo i smetkovodstvo na neprofitni organizacii

(4+2) 6.0

Direkten marketing (6+0) 6.0

Ekonometrija (6+0) 7.0 Evropska ekonomska integracija (6+0) 8.0 Ekolo{ki menaxment (2+0) 6.0 Ekonomski razvoj (6+0) 8.0 Ekonomija na javniot sektor (6+0) 8.0 Informacioni tehnologii (4+2) 8.0 Korporativno finansisko izvestuvawe (4+2) 8.0 Marketing istra`uvawe (4+2) 8.0 Marketing menaxment (4+2) 8.0 Marketing preku pove}e kanali (4+2) 7.0 Me|unarodni organizacii i integracii (6+0) 8.0 Me|unarodni trgovski transakcii (6+0) 8.0 Me|unaroden marketing (6+0) 8.0 Me|unarodno finansisko izvestuvawe (4+2) 8.0 Menaxment informacioni sistemi (6+0) 8.0 Menaxment na E-biznis I (4+2) 8.0 Menaxment na E-biznis II (4+2) 8.0 Metodi na proda`ba (6+0) 6.0 Mikroekonomija (6+0) 8.0 Nadvore{na trgovija (6+0) 8.0

39

Nauka za menaxment (4+2) 8.0 Op{testveno bogatstvo i nacionalni smetki (6+0) 6.0 Odnesuvawe na potro{uva~ite (4+0) 8.0 Osnovi na digitalna ekonomija (4+2) 8.0 Osnovi na e-biznis (4+2) 6.0 Osnovi na internet arhitrektura (4+2) 8.0 Osnovi na marketing (6+0) 8.0 Politika na socijalen razvoj (6+0) 8.0 Promocija (4+0) 8.0 Proizvoden menaxment (4+2) 8.0 Regionalna ekonomija (6+0) 8.0 Ruski jazik I (2+4) 6.0 Smetkovodstvo na tro{oci (4+2) 8.0 Smetkovodstvo na javniot sektor (4+2) 6.0 Smetkovodstveni informacioni sistemi (6+0) 8.0 Sociologija (6+0) 6.0 Sovremeni trendovi vo E-biznis (2+4) 7.0 Strategiski menaxment (6+0) 8.0 Strategisko smetkovodstvo na menaxmentot (6+0) 6.0 Teorija na organizacija (6+0) 6.0 Trgovsko pravo (6+0) 9.0 Upravuvawe so proizvodot (6+0) 8.0 Francuski jazik I (2+4) 6.0 Fiskalen i monetaren sistem na EU (6+0) 8.0



Analiza na vremenski serii (6+0) 6.0 Analiza na finansiski izve{tai (4+2) 6.0 Angliski jazik I (2+4) 6.0

40

Germanski jazik I (2+4) 6.0 Delovno planirawe (6+0) 8.0 Delovno komunicirawe (4+2) 8.0 Devizna politika (6+0) 6.0 Dr`avna regulacija (6+0) 8.0 Edinstven pazar na EU (6+0) 8.0 Ekonomika na vnatre{na trgovija (6+0) 8.0 Ekonomski sistemii globalizacija (6+0) 8.0 Ekonomsko planirawe (6+0) 7.0 Ekonomska statistika (4+2) 8.0 Ekonomija na rabotna sila (6+0) 6.0 Investicionen menaxment (6+0) 8.0 Industriska politika (6+0) 6.0 Internet marketing (2+4) 8.0 Interna revizija (4+2) 8.0 Koristewe aplikacii preku internet (4+2) 8.0 Korporativno upravuvawe (4+0) 6.0 Logistika (4+2) 8.0 Marketing komunikacii (2+4) 8.0 Marketing na uslu`ni dejnosti (4+2) 8.0 Marketing na trgovski pretprijatija (4+0) 8.0 Marketing politika na ceni (6+0) 8.0 Matemati~ki metodi (4+2) 8.0 Me|unaroden menaxment (6+0) 7.0 Menaxment na ~ove~ki resursi (4+2) 8.0 Me|unarodna ekonomija (6+0) 8.0 Multilateralen trgovski sistem (6+0) 8.0 Multilateralna trgovska regulativa (6+0) 8.0 Odnosi so javnosta (4+0) 6.0 Optimalizacija vo internet kru`uvawe (4+2) 6.0 Organizacija i dizajn na veb (2+4) 8.0

41

Organizacisko odnesuvawe (4+0) 8.0 Pravni i eti~ki aspekti na nternet (4+0) 7.0 Pretpriemni{tvo (4+0) 8.0 Primeneta ekonomija (6+0) 8.0 Proekten menaxment (6+0) 7.0 Politika na tehnolo{ki razvoj (6+0) 7.5 Razvoj na ekonomskata misla (6+0) 7.5 Revizija (4+0) 8.0 Ruski jazik II (2+4) 6.0 Smetkovodstveni kontrolni sistemi (4+2) 8.0 Smetkovodstvo na banki i drugi finansiski institucii (4+2) 6.0 Strategiski marketing (6+0) 7.0 Teorija na odlu~uvawe (6+0) 6.0 Upravuvawe so promeni (6+0) 6.0 Upravuvawe so rezultati 6+0) 6.0

Upravuvawe so rizik (4+0) 6.0 Upravuvawe so sistemite (6+0) 8.0 Finansiska ekonometrija (4+2) 6.0 Finansiska matematika (4+2) 6.0 Francuski jazik II (2+4) 6.0

Departman – Marketing Marketingot ovozmoùva, vrz baza na znaewe i soodvetni informacii, sovremeno i

uspe{no rabotewe, kako na proizvodnite taka i na trgovskite organizacii i plasman na proizvodite so obezbeduvawe dolgoro~ni pazari. Marketing strategijata ovozmoùva takva organizacija na site marketing aktivnosti vo pretprijatieto so {to se obezbeduva uspe{no lansirawe na novite proizvodi na pazarot, uspe{no zadrùvawe i ekspanzija na pazarot so ve}e postojnite proizvodi i pronao|awe novi pazari, kako i sozdavawe potrebi kaj potro{uva~ite za novi proizvodi, koi im se nepoznati.

42

Sovremeniot plasman na proizvodite koj obezbeduva sigurnost vo raboteweto na organizaciite e nevozmoèn vo uslovi na pazarno stopanisuvawe bez marketing. Marketin-got ovozmoùva najsoodvetno zadovoluvawe na potrebite na potro{uva~ite, bidej}i go op-fa}a proizvodot od fazata na negovoto proizvodstvo i distribucija i ovozmoùva da se sozdade proizvod kakov {to bara potro{uva~ot, no ednovremeno deluva i vrz potro{uva~-ot i mu sozdava potrebi od novi proizvodi.

Studentite koi }e se zapi{at i }e diplomiraat na Departmanot za Marketing imaat {iroki mo`nosti za vrabotuvawe vo marketing slu`bite vo pretprijatijata i po{iroko. Isto taka, tie imaat mo`nosti da osnovaat i svoi pretprijatija od oblasta na proizvodst-voto, prometot i uslugite.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na Departmanot Marketing

Celi

Po diplomiraweto na Departmantot po Marketing, studentite treba da se sposobni: • da ja primenat marketing koncepcijata vo raboteweto i da donesuvaat pra-

vilni marketin{ki odluki koi baziraat na poznavaweto na principite na marketingot.

• da gi identifikuvaat i uspe{no da gi kombiniraat instrumentite na marke-tingot.

• da gi identifikuvaat razli~nite aspekti i faktori koi vlijaat vrz odnesu-vaweto na potro{uva~ite i procesot na donesuvawe na odluka za kupuvawe.

• da gi sprovedat ~ekorite na postapkata za marketing istraùvawe. • da gi implementiraat marketing strategiite vo praktika i da vr{at analiza

na efikasnosta od primenata na istite.


I STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti



~asovi ECTS krediti


43

II STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Osnovi na marketing (6+0) 8.0 Osnovi na menaxment (6+0) 8.0 Nadvore{na trgovija (6+0) 8.0 Odnesuvawe na potro{uva~ite (4+0) 8.0


~asovi ECTS krediti

Marketing na trgovski pretprijatija (4+0) 8.0 Ekonomika na vnatre{na trgovija (6+0) 8.0

III STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Marketing menaxment (4+2) 8.0 Upravuvawe so proizvodot (6+0) 8.0 Promocija (4+0) 8.0


~asovi ECTS krediti

Marketing na uslu`ni dejnosti (4+2) 8.0 Marketing politika na cen (6+0) 8.0 Delovno planirawe (6+0) 8.0

44

IV STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Marketing istra`uvawe (4+2) 8.0 Me|unaroden marketing (6+0) 8.0 Direkten marketing (4+0) 6.0


~asovi ECTS krediti

Strategiski marketing (6+0) 7.0 Odnosi so javnosta (4+0) 6.0 Delovno komunicirawe (4+2) 8.0 Diplomska rabota 5.0 Struktura na studiskata programa (izborni predmeti)


ECTS krediti

Agrarna politika (6+0) 6.0 Angliski jazik II (2+4) 6.0 Bankarstvo (6+0) 8.0 Bankarski menaxment (4+2) 8.0 Germanski jazik II (2+4) 6.0 Delovna etika (4+0) 6.0 Demografija (6+0) 6.0 Dr`avno smetkovodstvo i smetkovodstvo na neprof. organizacii (4+2) 6.0 Ekonomija na investicii (6+0) 8.0 Ekonometrija (6+0) 7.0 Evropska ekonomska integracija (6+0) 8.0 Ekolo{ki menaxment (2+0) 6.0 Ekonomski razvoj (6+0) 8.0 Ekonomija na javniot sektor (6+0) 8.0 Informacioni tehnologii (4+2) 8.0

45

Korporativno finansisko izvestuvawe (4+2) 8.0 Makroekonomija (6+0) 8.0 Marketing preku pove}e kanali (4+2) 7.0 Me|unarodni organizacii i integracii (6+0) 8.0 Me|unarodni finansii (4+0) 8.0 Me|unarodni trgovski transakcii (6+0) 8.0 Me|unarodno finansisko izvestuvawe (4+2) 8.0 Menaxment informacioni sistemi (6+0) 8.0 Menaxment na E-biznis I (4+2) 8.0 Menaxment na E-biznis II (4+2) 8.0 Metodi na proda`ba (6+0) 6.0 Mikroekonomija (6+0) 8.0 Nauka za menaxment (4+2) 8.0 Op{testveno bogatstvo i nacionalni smetki (6+0) 6.0 Osnovi na digitalna ekonomija (4+2) 8.0 Osnovi na e-biznis (4+2) 6.0 Osnovi na internet arhitrektura (4+2) 8.0 Politika na socijalen razvoj (6+0) 8.0 Proizvoden menaxment (4+2) 8.0 Regionalna ekonomija (6+0) 8.0 Ruski jazik I (2+4) 6.0 Smetkovodstvo na tro{oci (4+2) 8.0 Smetkovodstvo na javniot sektor (4+2) 6.0 Smetkovodstveni informacioni sistemi (6+0) 8.0 Sociologija (6+0) 6.0 Sovremeni trendovi vo E-biznis (2+4) 7.0 Strategiski menaxment (6+0) 8.0 Strategisko smetkovodstvo na menaxmentot (6+0) 6.0 Teorija na organizacija (6+0) 6.0 Trgovsko pravo (6+0) 9.0 Finansisko smetkovodstvo (4+2) 8.0

46

Finansiski menaxment (6+0) 8.0 Francuski jazik I (2+4) 6.0 Fiskalen i monetaren sistem na EU (6+0) 8.0



Analiza na vremenski serii (6+0) 6.0 Analiza na finansiski izve{tai (4+2) 6.0 Angliski jazik I (2+4) 6.0 Germanski jazik I (2+4) 6.0 Delovno komunicirawe (4+2) 8.0 Devizna politika (6+0) 6.0 Dr`avna regulacija (6+0) 8.0 Edinstven pazar na EU (6+0) 8.0 Ekonomski sistemii globalizacija (6+0) 8.0 Ekonomsko planirawe (6+0) 7.0 Ekonomska statistika (4+2) 8.0 Ekonomija na rabotna sila (6+0) 6.0 Investicionen menaxment (6+0) 8.0 Industriska politika (6+0) 6.0 Internet marketing (2+4) 8.0 Interna revizija (4+2) 8.0 Javni finansii (6+0) 8.0 Koristewe aplikacii preku internet (4+2) 8.0 Korporativno upravuvawe (4+0) 6.0 Logistika (4+2) 8.0 Lokalni finansii (6+0) 6.0 Marketing komunikacii (2+4) 8.0 Matemati~ki metodi (4+2) 8.0 Me|unaroden menaxment (6+0) 7.0 Menaxment na ~ove~ki resursi (4+2) 8.0

47

Menaxment na mal biznis (4+0) 8.0 Me|unarodna ekonomija (6+0) 8.0 Me|unaroden finansiski menaxment (4+0) 6.0 Monetarna ekonomija (6+0) 8.0 Multilateralen trgovski sistem (6+0) 8.0 Multilateralna trgovska regulativa (6+0) 8.0 Optimalizacija vo internet kru`uvawe (4+2) 6.0 Organizacija i dizajn na veb (2+4) 8.0 Organizacisko odnesuvawe (4+0) 8.0 Osiguruvawe (4+2) 8.0 Pravni i eti~ki aspekti na nternet (4+0) 7.0 Pretpriemni{tvo (4+0) 8.0 Primeneta ekonomija (6+0) 8.0 Proekten menaxment (6+0) 7.0 Politika na tehnolo{ki razvoj (6+0) 7.5 Razvoj na ekonomskata misla (6+0) 7.5 Revizija (4+0) 8.0 Ruski jazik II (2+4) 6.0 Smetkovodstveni kontrolni sistemi (4+2) 8.0 Smetkovodstvo na banki i drugi finansiski institucii (4+2) 6.0 Teorija na odlu~uvawe (6+0) 6.0 Upravuvawe so promeni (6+0) 6.0 Upravuvawe so rezultati 6+0) 6.0

Upravuvawe so rizik (4+0) 6.0 Upravuvawe so sistemite (6+0) 8.0 Upravuva~ko smetkovodstvo (4+2) 8.0 Finansiska ekonometrija (4+2) 6.0 Finansiska matematika (4+2) 6.0 Finansiski pazari i institucii (6+0) 6.0 Francuski jazik II (2+4) 6.0 Hartii od vrednost i portfolio menaxment (6+0) 7.0

48

Departman – Nadvore{na trgovija Profiliraweto na studentite za departmanot Nadvore{na trgovija zapo~nuva vo

vtora studiska godina so izu~uvawe na teoriskite osnovi na me|unarodnata ekonomija i osnovnite disciplini na sovremenata ekonomska nauka za da se zaokruì profilot vo treta i ~etvrta studiska godina so koi na studentite im se ovozmoùva steknuvawe na znaewe vo oblasta na nadvore{nata trgovija, me|unarodnite ekonomski odnosi i sovreme-nite tekovi na me|unarodnata ekonomija za da moàt soodvetno da se vklu~at na me|unarod-niot i doma{niot pazar i da odgovorat na nivnite predizvici.

@iveeme vo uslovi na golemi promeni, vo zemjava i na me|unaroden plan, vo uslovi na golemi promeni na silite na me|unarodniot pazar. Od druga strana, prinudeni sme da u~estvuvame na me|unarodniot pazar, bidej}i toa e condition sine qua non, za na{ opstanok i razvoj. Zatoa se neophodni golemi znaewa za da moè da se minimiziraat {tetite, a da se maksimiziraat koristite od me|unarodnata ekonomska sorabotka. Ako ovoj departman gi osposobi idnite diplomirani studenti da se nosat so sloènite problemi na taa sorabotka, moè da se smeta deka sme ja postignale celta za koja e osnovan ovoj departman.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na Departmanot Nadvore{na trgovija Celi Po diplomiraweto na Departmantot po Nadvore{na trgovija, studentite treba da se sposobni:

• da gi razbiraat osnovite na funkcioniraweto na me|unarodnata ekonomija vrz op{to prifatenite me|unarodni pravila;

• da vladeat so analiti~ko-kriti~ka aparatura za da gi razbiraat prednosti-te i slabostite na razli~nite teoretski koncepcii preto~eni vo ekonomski merki i instrumenti za vodewe na nadvore{notrgovskata politika na oddelnite zemji;

• da gi poznavaat specifi~nostite na instrumentite na nadvore{no trgovski-ot sistem, devizniot sistem i osnovite na politikata na devizniot kurs so cel da gi analiziraat i prepoznavaat efektite {to ovie instrumenti gi imaat vrz nadvore{notrgovskata razmena i bilansot na pla}awe;

• da ja poznavaat sovremenata praktika na vodewe na biznisot vo sovremenoto me|unarodno okruùvawe i operativno da se vklu~uvaat vo istoto;

• da gi sledat aktuelnite aspekti i procesi na regionalno integrirawe vo svetot, osobeno vo Evropa, i nivnoto vlijanie vrz sovremenite biznis praktiki.

49


I STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti



~asovi ECTS krediti


II STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Osnovi na menaxment (6+0) 8.0 Me|unarodni organizacii i integracii (6+0) 8.0 Osnovi na digitalna ekonomija (4+2) 8.0


~asovi ECTS krediti

Me|unarodna ekonomija (6+0) 8.0 Ekonomska statistika (4+2) 8.0 Internet marketing (4+2) 8.0

50

III STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Evropska ekonomska integracija (6+0) 8.0 Strategiski menaxment (6+0) 8.0 Nadvore{na trgovija (6+0) 8.0


~asovi ECTS krediti

Multilateralen trgovski sistem (6+0) 8.0 Edinstven pazar na EU (6+0) 8.0 Javni finansii (6+0) 8.0

IV STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Me|unarodni trgovski transakcii (6+0) 8.0 Me|unaroden marketing (6+0) 8.0 Ekonomski razvoj (6+0) 8.0


~asovi ECTS krediti

Me|unarodni finansii (6+0) 8.0 Multilateralna trgovska regulativa (6+0) 8.0 Ekonomski sistemi i globalizacija (6+0) 8.0 Diplomska rabota 5.0 Struktura na studiskata programa (izborni predmeti)


ECTS krediti

Agrarna politika (6+0) 6.0 Angliski jazik II (2+4) 6.0 Bankarstvo (6+0) 8.0

51

Bankarski menaxment (4+2) 8.0 Germanski jazik II (2+4) 6.0 Delovna etika (4+0) 6.0 Demografija (6+0) 6.0 Dr`avno smetkovodstvo i smetkovodstvo na neprofitni organizacii

(4+2) 6.0

Direkten marketing (6+0) 6.0

Ekolo{ki menaxment (2+0) 6.0 Ekonomija na investicii (6+0) 8.0 Ekonomski razvoj (6+0) 8.0 Ekonometrija (6+0) 7.0 Ekonomija na javniot sektor (6+0) 8.0 Informacioni tehnologii (4+2) 8.0 Korporativno finansisko izvestuvawe (4+2) 8.0 Marketing istra`uvawe (4+2) 8.0 Makroekonomija (6+0) 8.0 Marketing menaxment (4+2) 8.0 Marketing preku pove}e kanali (4+2) 7.0 Menaxment informacioni sistemi (6+0) 8.0 Me|unarodni finansii (4+0) 8.0 Me|unarodno finansisko izvestuvawe (4+2) 8.0 Menaxment na E-biznis I (4+2) 8.0 Menaxment na E-biznis II (4+2) 8.0 Metodi na proda`ba (6+0) 6.0 Mikroekonomija (6+0) 8.0 Nauka za menaxment (4+2) 8.0 Odnesuvawe na potro{uva~ite (4+0) 8.0 Op{testveno bogatstvo i nacionalni smetki (6+0) 6.0 Osnovi na marketing (6+0) 8.0 Osnovi na e-biznis (4+2) 6.0 Osnovi na internet arhitrektura (4+2) 8.0

52

Politika na socijalen razvoj (6+0) 8.0 Promocija (4+0) 8.0 Proizvoden menaxment (4+2) 8.0 Regionalna ekonomija (6+0) 8.0 Ruski jazik I (2+4) 6.0 Smetkovodstvo na tro{oci (4+2) 8.0 Smetkovodstvo na javniot sektor (4+2) 6.0 Smetkovodstveni informacioni sistemi (6+0) 8.0 Sociologija (6+0) 6.0 Sovremeni trendovi vo E-biznis (2+4) 7.0 Strategisko smetkovodstvo na menaxmentot (6+0) 6.0 Trgovsko pravo (6+0) 9.0 Teorija na organizacija (6+0) 6.0 Upravuvawe so proizvodot (6+0) 8.0 Finansisko smetkovodstvo (4+2) 8.0 Finansiski menaxment (6+0) 8.0 Francuski jazik I (2+4) 6.0 Fiskalen i monetaren sistem na EU (6+0) 8.0

LETEN SEMESTAR Nedelen fond na

~asovi ECTS krediti

Analiza na vremenski serii (6+0) 6.0

Analiza na finansiski izve{tai (4+2) 6.0 Angliski jazik I (2+4) 6.0 Germanski jazik I (2+4) 6.0 Devizna politika (6+0) 6.0 Dr`avna regulacija (6+0) 8.0 Delovno planirawe (6+0) 8.0 Delovno komunicirawe (4+2) 8.0

53

Ekonomika na vnatre{na trgovija (6+0) 8.0 Ekonomija na rabotna sila (6+0) 6.0 Ekonomsko planirawe (6+0) 7.0 Industriska politika (6+0) 6.0 Investicionen menaxment (6+0) 8.0 Interna revizija (4+2) 8.0 Javni finansii (6+0) 8.0 Koristewe aplikacii preku internet (4+2) 8.0 Korporativno upravuvawe (4+0) 6.0 Logistika (4+2) 8.0 Lokalni finansii (6+0) 6.0 Marketing komunikacii (2+4) 8.0 Marketing na uslu`ni dejnosti (4+2) 8.0 Marketing na trgovski pretprijatija (4+0) 8.0 Marketing politika na ceni (6+0) 8.0 Matemati~ki metodi (4+2) 8.0 Menaxment na mal biznis (4+0) 8.0 Menaxment na ~ove~ki resursi (4+2) 8.0 Monetarna ekonomija (6+0) 8.0 Me|unaroden menaxment (6+0) 7.0 Me|unaroden finansiski menaxment (4+0) 6.0 Odnosi so javnosta (4+0) 6.0 Optimalizacija vo internet kru`uvawe (4+2) 6.0 Organizacija i dizajn na veb (2+4) 8.0 Organizacisko odnesuvawe (4+0) 8.0 Osiguruvawe (4+2) 8.0 Politika na tehnolo{ki razvoj (6+0) 7.5 Pravni i eti~ki aspekti na nternet (4+0) 7.0 Pretpriemni{tvo (4+0) 8.0 Primeneta ekonomija (6+0) 8.0 Proekten menaxment (6+0) 7.0

54

Revizija (4+0) 8.0 Ruski jazik II (2+4) 6.0 Razvoj na ekonomskata misla (6+0) 7.5 Smetkovodstveni kontrolni sistemi (4+2) 8.0 Smetkovodstvo na banki i drugi finansiski institucii (4+2) 6.0 Strategiski marketing (6+0) 7.0 Teorija na odlu~uvawe (6+0) 6.0 Upravuvawe so promeni (6+0) 6.0 Upravuvawe so rezultati 6+0) 6.0

Upravuvawe so rizik (4+0) 6.0 Upravuvawe so sistemite (6+0) 8.0 Upravuva~ko smetkovodstvo (4+2) 8.0 Finansiska ekonometrija (4+2) 6.0 Finansiska matematika (4+2) 6.0 Finansiski pazari i institucii (6+0) 8.0 Francuski jazik II (2+4) 6.0 Hartii od vrednost i portfolio menaxment (6+0) 7.0

Departman – E-biznis

Zna~eweto na primenata na informaciskite tehnologii vo ekonomijata, kako i vo drugite oblasti na ~ove~koto `iveewe i rabotewe, e s# pogolemo. Pretprijatijata denes ja koristat elektronskata trgovija mnogu agresivno i za razli~ni vidovi aktivnosti, kako na primer: reklamirawe, proda`ba, delovni transakcii, e-po{ta i sli~no. Ako se ima pred-vid strukturata na pretprijatijata vo ekonomijata na Makedonija, a posebno u~estvoto na malite pretprijatija vo istata, zna~eweto na E-biznisot se zgolemuva pove}ekratno. Mali-te pretprijatija koi primenuvaat E-trgovija poka`uvaat prednosti, kako na primer: poevtin na~in da se konkurira so golemite kompanii; povisoki prihodi za malite biznisi koi go ko-ristat Internetot i dr.

Razvojnite planovi i imperativot sekoga{ da ostane vo trend so najsovremenite tendecii vo obrazovanieto od oblasta na ekonomijata i biznisot go vodea Ekonomskiot

55

fakultet vo Skopje kon voveduvawe na nova studiska programa na dodiplomskite studii po E-biznis. So ogled deka E-biznisot vo obrazovanieto se javuva vo poslednite godini, kako i faktot deka glavno e razvien vo zemjite so visoko nivo na primena na informaciskite tehnologii, formiraweto na novata studiska programa se izvr{i so sorabotka so Fontys University od Ajndhoven, Holandija.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na Departmanot E-biznis

Celi Po diplomiraweto na Departmantot po E-biznis, studentite treba da se sposobni da:

• razvijat internet marketing i komunikaciski plan i da gi identifikuvaat i implementiraat e-biznis aspektite niz timska rabota na proekti,

• da identifikuvaat, kriti~ki diskutiraat, kombiniraat i razvijat plan kako soodvetni IKT i internet tehnologii mo`at da bidat koristeni od strana na kompaniite za da ja podr`at implementacijata na e-biznis,

• da identifikuvaat, mapiraat, analiziraat i prezentiraat podobreni proce-si i aktivnosti na kompanijata so cel da ja podgotvat za implementacija na e-biznis,

• razbiraat i koristat kompleksni softverski alatki (Enterprice Resource Planning, Proeject Management, Content Manegement) implementirani vo pret-prijatija i da gi prezentira od teoretski i prakti~en aspekt.


I STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti



~asovi ECTS krediti


56

II STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Osnovi na menaxment (6+0) 8.0 Osnovi na marketing (6+0) 8.0 Osnovi na digitalna ekonomija (4+2) 8.0 Finansiski menaxment (6+0) 8.0


~asovi ECTS krediti

Internet marketing (2+4) 8.0 Marketing komunikacii (2+4) 8.0

III STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Marketing menaxment (4+2) 8.0 Osnovi na internet arhitrektura (4+2) 8.0 Menaxment na E-biznis I (4+2) 8.0


~asovi ECTS krediti

Logistika (4+2) 8.0 Organizacija i dizajn na veb (2+4) 8.0 Pravni i eti~ki aspekti na nternet (4+0) 7.0

57

IV STUDISKA GODINA


~asovi ECTS krediti

Menaxment na E-biznis II (4+2) 8.0 Strategiski menaxment (6+0) 8.0


~asovi ECTS krediti

Optimalizacija vo internet kru`uvawe (4+2) 6.0 Analiza na E-biznis (2+4) 6.5 Pretpriemni{tvo (4+0) 8.0 Koristewe aplikacii preku internet (4+2) 8.0 Diplomska rabota 5.0 Struktura na studiskata programa (izborni predmeti)


ECTS krediti

Agrarna politika (6+0) 6.0 Angliski jazik II (2+4) 6.0 Bankarstvo (6+0) 8.0 Bankarski menaxment (4+2) 8.0 Germanski jazik II (2+4) 6.0 Delovna etika (4+0) 6.0 Demografija (6+0) 6.0 Direkten marketing (6+0) 6.0

Dr`avno smetkovodstvo i smetkovodstvo na neprof. organizacii (4+2) 6.0 Ekolo{ki menaxment (2+0) 6.0 Ekonomija na investicii (6+0) 8.0 Ekonomski razvoj (6+0) 8.0 Ekonometrija (6+0) 7.0 Ekonomija na javniot sektor (6+0) 8.0 Evropska ekonomska integracija (6+0) 8.0 Informacioni tehnologii (4+2) 8.0

58

Korporativno finansisko izvestuvawe (4+2) 8.0 Marketing istra`uvawe (4+2) 8.0 Makroekonomija (6+0) 8.0 Marketing menaxment (4+2) 8.0 Marketing preku pove}e kanali (4+2) 7.0 Menaxment informacioni sistemi (6+0) 8.0 Me|unarodni finansii (4+0) 8.0 Me|unarodni trgovski transakcii (6+0) 8.0 Me|unarodno finansisko izvestuvawe (4+2) 8.0 Me|unaroden marketing (6+0) 8.0 Me|unarodni organizacii i integracii (6+0) 8.0 Metodi na proda`ba (6+0) 6.0 Mikroekonomija (6+0) 8.0 Nauka za menaxment (4+2) 8.0 Nadvore{na trgovija (6+0) 8.0 Odnesuvawe na potro{uva~ite (4+0) 8.0 Op{testveno bogatstvo i nacionalni smetki (6+0) 6.0 Osnovi na e-biznis (4+2) 6.0 Politika na socijalen razvoj (6+0) 8.0 Promocija (4+0) 8.0 Proizvoden menaxment (4+2) 8.0 Regionalna ekonomija (6+0) 8.0 Ruski jazik I (2+4) 6.0 Smetkovodstvo na tro{oci (4+2) 8.0 Smetkovodstvo na javniot sektor (4+2) 6.0 Smetkovodstveni informacioni sistemi (6+0) 8.0 Sociologija (6+0) 6.0 Strategisko smetkovodstvo na menaxmentot (6+0) 6.0 Sovremeni trendovi vo e-biznis (2+4) 7.0

Trgovsko pravo (6+0) 9.0 Teorija na organizacija (6+0) 6.0

59

Upravuvawe so proizvodot (6+0) 8.0 Finansisko smetkovodstvo (4+2) 8.0 Francuski jazik I (2+4) 6.0 Fiskalen i monetaren sistem na EU (6+0) 8.0



Analiza na vremenski serii (6+0) 6.0 Analiza na finansiski izve{tai (4+2) 6.0 Angliski jazik I (2+4) 6.0 Germanski jazik I (2+4) 6.0 Devizna politika (6+0) 6.0 Dr`avna regulacija (6+0) 8.0 Delovno planirawe (6+0) 8.0 Delovno komunicirawe (4+2) 8.0 Edinstven pazar na EU (6+0) 8.0 Ekonomija na rabotna sila (6+0) 6.0 Ekonomski sistemii globalizacija (6+0) 8.0 Ekonomska statistika (4+2) 8.0 Ekonomika na vnatre{na trgovija (6+0) 8.0 Ekonomsko planirawe (6+0) 7.0 Industriska politika (6+0) 6.0 Investicionen menaxment (6+0) 8.0 Interna revizija (4+2) 8.0 Javni finansii (6+0) 8.0 Korporativno upravuvawe (4+0) 6.0 Lokalni finansii (6+0) 6.0 Marketing na uslu`ni dejnosti (4+2) 8.0 Marketing na trgovski pretprijatija (4+0) 8.0 Marketing politika na ceni (6+0) 8.0 Matemati~ki metodi (4+2) 8.0

60

Menaxment na mal biznis (4+0) 8.0 Menaxment na ~ove~ki resursi (4+2) 8.0 Monetarna ekonomija (6+0) 8.0 Me|unaroden menaxment (6+0) 7.0 Me|unaroden finansiski menaxment (4+0) 6.0 Me|unarodna ekonomija (6+0) 8.0 Multilateralen trgovski sistem (6+0) 8.0 Multilateralna trgovska regulativa (6+0) 8.0 Odnosi so javnosta (4+0) 6.0 Organizacisko odnesuvawe (4+0) 8.0 Osiguruvawe (4+2) 8.0 Politika na tehnolo{ki razvoj (6+0) 7.5 Primeneta ekonomija (6+0) 8.0 Proekten menaxment (6+0) 7.0 Revizija (4+0) 8.0 Ruski jazik II (2+4) 6.0 Razvoj na ekonomskata misla (6+0) 7.5 Smetkovodstveni kontrolni sistemi (4+2) 8.0 Smetkovodstvo na banki i drugi finansiski institucii (4+2) 6.0 Strategiski marketing (6+0) 7.0 Teorija na odlu~uvawe (6+0) 6.0 Upravuvawe so promeni (6+0) 6.0 Upravuvawe so rizik (4+0) 6.0 Upravuvawe so sistemite (6+0) 8.0 Upravuvawe so rezultati 6+0) 6.0

Upravuva~ko smetkovodstvo (4+2) 8.0 Finansiska ekonometrija (4+2) 6.0 Finansiska matematika (4+2) 6.0 Finansiski pazari i institucii (6+0) 8.0 Francuski jazik II (2+4) 6.0 Hartii od vrednost i portfolio menaxment (6+0) 7.0

61

V. KRATKI SODR@INI NA PREDMETNITE PROGRAMI

1. AGRARNA POLITIKA

Mestoto na agrarnata politika vo sistemot na ekonomskite nauki. Specifi~nosti

na zemjodelskoto proizvodstvo i prometot so zemjodelski proizvodi. Agrarnata politika kako instrument na razvojnata politika. Principi, instrumenti i merki na agrarnata poli-tika. Ekonomski merki: politika na ceni, dano~na politika, izvozno-uvozna politika. Mer-ki na zemji{nata politika: agrarni reformi, nacionalizacija, arondacija, komasacija i dr. Agrarnata politika vo nekoi razvieni zemji i Evropskata unija. Menaxmentot, marketingot i informacionite sistemi vo zemjodelstvoto i agrarnata politika. Osnovni faktori i razvojni celi na agrarniot sektor vo Makedonija. Merki na agrarnata politika na Make-donija. Agrarnata politika i ekonomskoto prestrukturirawe na agrarot vo Makedonija.

2. ANALIZA NA VREMENSKI SERII Predmetot pretstavuva voved vo modelite na vremenski serii so univarijantni i multivarijantni podatoci. Zapo~nuva so osnovnite koncepti na univarijantnite vremenski serii, pruàj}i najsovremena prezentacija na ARIMA modelite. Potoa se razrabotuvaat po-napredni temi, so fokusirawe na heteroskedasti~nite modeli i nelinearnite vremenski serii. Predmetot nastojuva da gi osposobi studentite da izveduvaat analizi od oblasta na biznisot i ekonomijata so koristewe na vremenski serii. Dopolnitelno, studentite se zdo-bivaat so teoriski znaewa za modelite na vremenski serii. Del od predavawata se izvedu-vaat vo kompjuterska laboratorija so aktivno koristewe na statisti~ki softver.

3. ANALIZA NA E-BIZNIS

Vo ramkite na ovoj predmet studentite razrabotuvaat prakti~ni menaxerski ve{ti-ni preku rabotewe na vistinski mo`nosti {to gi dava e-biznis sistemot za organizaciite {to se pojavuvaat, {to se vospostaveni ili se vo tranzicija. Znaeweto i razmisluvaweto na studentite se razvivaat preku iskustvata za re{avawe na problemite vo multifunkcio-nalni timovi. Studentite po zavr{uvaweto na ovoj predmet }e moàt da rabotat zaedni~ki vo razvoj na konceptot i re{enijata na e-biznis pretprijatijata, da pokaàt razbirawe za biznisot, logisti~kite i tehni~kite aspekti na e-biznis pretprijatieto i nivnata primena, kako i da gi dobijat potrebnite informacii od klientite za uspe{no razvivawe na e-biznis konceptot.

62

4. ANALIZA NA FINANSISKI IZVE[TAI

Celta na predmetot e da gi zapoznae studentite so osnovite na analizata, izvorite na podatoci za analiti~ko ispituvawe i nivnoto izrazuvawe. Metodi na analiza. Vidovi na analiza. Osnovni koncepti i voved vo finansiskite izve{tai, bilans na sostojba, bi-lans na uspeh, izve{taj za pari~nite tekovi. Analiza na finansiskite izve{tai vo uslovi na inflacija. Analiza na finansiskite izve{tai za specifi~ni dejnosti. Analiza na orga-nizacionata i ekonomskata sostojba na pretprijatieto, analiza na realizacionata faza, analiza na proizvodstvenata faza, analiza na nabavnata faza, analiza na finansiskata funkcija i analiza na evidentnata funkcija.

5. BANKARSKI MENAXMENT

Finansiski izve{tai na bankata. Analiza na raboteweto na bankata. Krediten pro-ces, kreditna politika i kreditna analiza. Kreditirawe na pretprijatijata. Kreditirawe na naselenieto. Upravuvawe so sredstvata i obvrskite. Upravuvawe so likvidnosta. Depo-zitni izvori na sredstva. Nedepozitni izvori na sredstva. Investiciskata funkcija na bankite. Strategii i politiki na investirawe vo hartii od vrednost. Kapitalot na banki-te. Bankarski uslugi i vonbilansni aktivnosti. Me|unarodno bankarstvo.

6. BANKARSTVO Ulogata na centralnite banki. Rakovodewe so centralnite banki. Funkcii na cen-

tralnite banki. Bankarskite sistemi vo razvienite zemji. Bankarskite sistemi vo zemjite vo tranzicija. Istoriski razvoj na bankarstvoto vo Makedonija. Bankarskiot sistem na Ma-kedonija denes. Narodna banka na Makedonija. Komercijalnite banki. Fond za osiguruvawe depoziti. Principi na bankarskoto rabotewe. Kratkoro~ni pasivni bankarski raboti. Me|ubankarski pasivni raboti. Dolgoro~ni pasivni bankarski raboti. Vidovi krediti. Podelba na kreditite spored ro~nosta. Kreditirawe na naselenieto. Kreditirawe na pravnite lica. Neutralni bankarski raboti. Sopstveni bankarski raboti.

7. DEVIZNA POLITIKA

Zna~ewe na devizniot kurs i na devizniot pazar. Teorii za odreduvawe na devizni-

ot kurs: teorija na paritet na kupovna sila, teorija na kamaten paritet, teorija na efika-sen devizen pazar, teorija na pazar na hartii od vrednost i monetaristi~ki teorii. Poli-tika na devizen kurs: fluktuira~ki devizni kursevi, fiksni devizni kursevi. Prompten i terminski kurs, pokrivawe na kursen rizik, devizni {pekulacii, devizna arbitra`a. De-

63

vizniot kurs kako instrument na ekonomskata politika: devizniot kurs kako instrument na nadvore{no-trgovskata politika, menaxmentot so devizniot kurs i uramnoteùvawe na bilansot na pla}aweto, devizniot kurs kako instrument na monetarnata politika, efekti od upotreba na devizniot kurs kako antiinflaciono sidro.

8. DELOVEN ANGLISKI JAZIK I

Temi: ekonomski procesi, pazari, ponuda i pobaruva~ka, metodi na pla}awe, bilan-si, Republika Makedonija, e-biznis, zaedni~ki vloùvawa, finansiski menaxment, menax-ment, marketing, Velika Britanija, SAD, me|unarodna trgovija. Delovna korespondencija: delovni pisma (vidovi), molba i C.V., pobaruvawa, ponudi, cirkularni pisma, propratni pisma, memorandumi, e-mail, fax, telex i TWK.

9. DELOVEN ANGLISKI JAZIK II

Tekstovi: istraùvawe na pazarot, proizvod, distribucija, politika na ceni, pro-mocija, komparativni ekonomski sistemi, nerazvieni zemji, razvieni zemji, Evropska Unija, Svetska banka, Me|unaroden Monetaren Fond, Svetska Trgovska Organizacija, devizi, okruùvaweto i ekonomijata, {pedicija i osiguruvawe, e-biznis. Delovna korespondencija: pora~ki, pakuvawe i markirawe, pretstavni{tva, opomeni, transport i {pedicija, rekla-macii (docnewe, kvalitet, kvantitet, ceni), akreditivi.

10. DELOVEN GERMANSKI JAZIK I

Tekstovi: elementarni potrebi na ~ovekot, delovno pismo, vidovi dobra, pra{al-

nik i ponuda, zada~i na ekonomijata, pora~ka i isporaka, presmetuvawe na cenata, format i redosled na delovno pismo, celi na istraùvawe na pazarot, kako se pi{uva delovno pismo, reklamni sredstva na pretprijatieto, razli~ni formi na pretprijatija, kupoproda-èn dogovor i trgovija na golemo. Delovna korespondencija: pra{alnik, ponuda, pora~ka, isporaka, faktura, opomena, reklamacija. Gramatika.

11. DELOVEN GERMANSKI JAZIK II

Tekstovi: nadvore{na trgovija, carina, problemi vo izvozot, uslovi za isporaka i pla}awe, promet na stoki i informacii, banki, bankarsko rabotewe, osiguruvawe, zada~i na Svetska banka, trgovsko dru{tvo, Evropska ekonomska zaednica, organizacija na evrop-

64

ski pazar. Tekstovi za prevod: porast na isto~no- germanskata industrija, uspe{en kurs na BMW, faktori na konkurentnost, postanok na marketingot, evropski proizvodi, evropski fakultet za menaxment. Gramatika.

12. DELOVEN RUSKI JAZIK I

Tekstovi: parite i nivnata su{tina, kapital, pazarna ekonomija, me|unarodna trgo-vija, osnovi na smetkovodstvoto, zaedni~ki vloùvawa, ~ekovi, menica, kompjuteri, kompa-rativen pregled na stopanskite karakteristiki na Makedonija i Rusija. Delovna kore-spondencija: osnovni karakteristiki na delovnata korespondencija, komercijalno pismo, ponuda, pobaruva~ka, pora~ka, faktura, profaktura.

13. DELOVEN RUSKI JAZIK II

Tekstovi: me|unarodni ekonomski odnosi, istraùvawe na pazarot, teorija na bi-lansot so analiza na raboteweto, nadvore{no-trgovski i devizen sistem, ponuda i pobaru-va~ka, pazar, marketing, bilans na pla}awa, za{tita na ìvotnata sredina. Delovna kore-spondencija: me|unarodni dogovori, akreditiv, osiguruvawe i transport na stoki, soobra}aj i carina, telegrami, teleksi.

14. DELOVEN FRANCUSKI JAZIK I

Temi: se obrabotuvaat kusi i lesni tekstovi od domenot na ekonomijata vo slednite sodrìni: banka i bankarsko rabotewe, informatika, za{tita na ìvotnata sredina, orga-nizacija i delovni vrski so stranstvo, ponuda, pobaruva~ka, proda`ba, pozna~ajni karak-teristiki na stopanstvata na Makedonija, Francija i na drugi evropski zemji, vnatre{na i nadvore{na trgovija i sl. Delovna korespondencija: osnovni karakteristiki na delovnata korespondencija, cirkularno pismo, ponuda, pobaruva~ka, faktura, profaktura, teleks, faks. Leksika: preku obrabotuvawe na kusi i lesni ekonomski tekstovi studentite se zapo-znavaat so osnovnite stru~ni ekonomski termini od domenot na pazarot, proda`bata, trgovijata, bankarstvoto, uvozot i izvozot i sl.

15. DELOVEN FRANCUSKI JAZIK II

Temi: se obrabotuvaat francuski tekstovi so slednite sodrìni - teorija i politi-ka na ekonomskiot razvoj, me|unarodni ekonomski odnosi, finansii, planirawe i delovna politika, proizvodstvo, raspredelba, kontakti i odnosi so stranstvo, nadvore{no trgov-

65

sko rabotewe, sredbi, saemi, izlo`bi. Delovna korespondencija: transport, osiguruvawe na stoki, fakturi, akreditiv, ~ek, menica, soobra}aj i carina, dogovori. Leksika: preku obrabotuvawe na francuski tekstovi, studentite go pro{iruvaat svojot fond na stru~na i ekonomska terminologija od domenot na vnatre{nata i nadvore{nata trgovija, planirawe, delovna politika, marketing itn.

16. DELOVNA ETIKA

Karakter na delovnata etika: poim i su{tina, definirawe, ulogata na etikata vo op{testvenoto odnesuvawe, me|usebniot odnos na etikata i delovnata etika. Sodr`ina na etikata vo menaxmentot. Faktori koi vlijaat na menaxerskata etika. Eti~ko odnesuvawe: faktori na eti~koto odnesuvawe, na~ini na mislewe za eti~ko odnesuvawe, organizaciski merki za obezbeduvawe eti~ko odnesuvawe, individualni merki za obezbeduvawe eti~ko odnesuvawe. Etikata i op{testvenata odgovornost: eti~ka odgovornost, barawa za eti~ko odnesuvawe, pri~ini za neeti~ko odnesuvawe. Kodeks na etika: karakterot na kodeksot na etika, izvori na eti~ki standardi, karakterot na li~niot eti~ki kodeks. Upravuvawe so eti~koto odnesuvawe. Perspektivite na delovnata etika.

17. DELOVNO KOMUNICIRAWE

Voved vo delovnoto komunicirawe: vidovi komunikacii, komunikaciski proces,

komunikaciska sposobnost i praktika, evolucija na komuniciraweto, komunikaciite i orga-nizaciskata efikasnost. Priroda na komunikaciite: ~ovekovata priroda i komunikaciite, transakciona analiza na komunikaciite, vidovi komunikacii, komunikaciski stilovi, ko-munikaciski barieri, komunikaciski odnosi i odnesuvawe na komunikatorite vo komunika-ciskiot proces, komunikaciska klima i komunikaciski feed-back. Kulturnite razliki i komunikaciite vo biznisot: osnovni komponenti na kulturata, karakteristiki na kulturite na oddelni dr`avi i nacii, kulturnite razliki i vlijanieto na biznis komunikaciite. Oralna komunikacija. Sostanocite kako oblik na komunicirawe. Karakteristiki na pi{u-vanoto komunicirawe. Upravuvawe so komunikaciskite konflikti.

18. DELOVNO PLANIRAWE

Karakterot i konceptot na delovnoto planirawe. Modeli na delovnoto planirawe. Odnosot pome|u planiraweto i menaxmentot. Prozvodi na procesot na planirawe. Celi: misija, formulirawe, zna~ewe, karakteristiki. Delovna politika: definicija, karakte-ristiki, klasifikacija, podra~ja na primena, potreba. Plan: definicija, karakteristiki, klasifikacija, vidovi, vremenski horizont i revizija. Strategisko i takti~ko planirawe.

66

Predviduvawe: ekonomski horizont, pretpostavki, izbor na metodi, predviduvawe i plani-rawe, intuitivni metodi, statisti~ki metodi, kvantitativni metodi, procenuvawe na predviduvaweto. Sistem na informacii, metodologija, organizacija, odlu~uvawe i metodi za planirawe. Tekovno planirawe. Su{tina i podra~ja na primena na delovnoto plani-rawe.

19. DEMOGRAFIJA Celta na predmetot e da gi osposobi studentite za podobro spoznavawe na site pra-{awa povrzani so naselenieto, kako {to se prirodnoto dvièwe (natalitet i mortalitet), migraciite, strukturata i proekciite na populacijata na zemjata i sl. Na toj na~in studen-tite }e dobijat jasna pretstava za zna~eweto na naselenieto, preku negovata dihotomna funkcija (proizvodna i potro{uva~ka). Istovremeno, tie }e moàt podobro da go razberat demografskiot razvoj i negovata povrzanost so ekonomskiot razvoj na edna zemja ili region.

20. DIREKTEN MARKETING Glavniot fokus na ovoj predmet e staven na principite i procesite na direktniot marketing. Predmetot nudi pregled na elementite na odlu~uvawe na direktniot marketing, kako i na mediumite {to toj gi koristi (direktna po{ta, katalo{ki marketing, telefonski marketing, direkten odgovor vo pe~atenite i masovnite elektronski mediumi, marketing preku mobilni telefoni i on-line marketing). Studentite }e steknat znaewe za potro{uva~-kata baza na podatoci, planiraweto i pozicioniraweto na ponudata, za kreativnata stra-tegija na direktniot marketing, kako i za eti~kite i pravnite pra{awa vo direktniot marketing.

21. DR@AVNA REGULACIJA

Industriska organizacija: struktura na pazarot i barieri za vlez, pazarnite struk-turi i performansite na stopanskite subjekti. Neuspesi na pazarot. Neuspesi na dràvata. Antimonopolisti~ka politika. Cenovna diskriminacija i vertikalni ograni~uvawa na trgovijata. Ekonomska teorija na prirodnite monopoli. Regulacija na profitnata stapka. Regulacija na cenite. Regulacija vo oddelni sektori. Deregulacija i regulacija. Prirodata na dràvata i nejzinite ekonomski funkcii. Ulogata na dràvata na finansiskite pazari. Ulogata na dràvata vo ekonomskata tranzicija. Biznisot i vladata (konkurencija i regu-lacija) vo nekoi odbrani zemji (SAD; Evropskata unija; zemjite vo tranzicija; Makedonija).

67

22. DR@AVNO SMETKOVODSTVO I SMETKOVODSTVO NA NEPROFITNI ORGANIZACII

Dràvno i neprofitno smetkovodstvo: karakteristiki na smetkovodstvoto vo javni-

ot sektor, me|unarodni smetkovodstveni i revizorski standardi za javen sektor. Principi na dràvno smetkovodstvo i izvestuvawe. Dràvno finansisko izvestuvawe. Finansiski izve{tai na dràvni i neprofitni organizacii. Fondovsko smetkovodstvo: dràvni, sopstveni i fiducijarni fondovi, me|ufondovski transakcii i transferi. Buxet, buxetsko smetkovodstvo i izvestuvawe. Determinirawe na tro{ocite za dràvni i neprofitni organizacii. Smetkovodstvo i izvestuvawe za dràvni i neprofitni organizacii: dràvni agencii, kolexi i univerziteti, zdravstveni organizacii, volonterski organizacii i dr. Dràvna revizija: revizija vo javen sektor, vidovi, proceduri, standardi.

23. EVROPSKA EKONOMSKA INTEGRACIJA

Evropska Unija – evolucija, institucionalna struktura, predizvici. Osnovite na ekonomskoto integrirawe na Evropskata Unija (osnovawe na Carinska unija, pazarna inte-gracija, makroekonomska koordinacija, ekonomska i monetarna unija, buxetot na EU). Inter-ni politiki na Evropskata Unija (horizontalni politiki na EU: politika na regionalen razvoj i kohezija, socijalna politika, dano~na politika, politika na konkurencija, politi-ka na za{tita na ìvotnata sredina i sektorski politiki na EU: industriska politika, zemjodelska politika, transportna politika, politika na energetika i politika vo oblasta na istraùvaweto i tehnologijata). Eksterni politiki na EU (nadvore{notrgovska politika, EU i zemjite vo razvoj, ekonomski odnosi vo trijadata i novite pazarni ekono-mii). Evropskata integracija i nejzinite perspektivi.

24. EDINSTVEN PAZAR NA EVROPSKATA UNIJA

Vnatre{niot pazar i ekonomskata integracija vo Unijata; Slobodno dvièwe na stoki; Slobodno dvièwe na rabotnici i lica; Evropsko gra|anstvo, dvièwe na lica od treti dràvi na podra~jeto na sloboda, bezbednost i pravda; Sloboda na osnovawe i slo-bodno dvièwe na uslugi; Slobodno dvièwe na kapital i ekonomska i monetarna unija; Voved vo pravoto na konkurencija; Harmonizacija; Prakti~na zada~a na re{avawe na slu~aj.

25. EKOLO[KI MENAXMENT Teoretski osnovi na ekolo{kiot menaxment. Optimalno nivo na zagadenost na ìvot-nata sredina. Sopstveni~kite prava, eksternaliite i ekolo{kite problemi. Ekolo{ki

68

standardi, danoci, subvencii i razmenlivi dozvoli za zagaduvawe. Metodologii za pro-cena na ekolo{kata {teta. Korporativni ekolo{ki strategii. Koncepti i instrumenti na ekolo{kiot menaxment na nivo na kompanija. Socioekonomski menaxment na ekolo{kiot predizvik: primerot na Makedonija.

26. EKONOMETRIJA

Regresiona analiza so dve promenlivi. Problemot na ocenuvawe kaj klasi~niot li-

nearen regresionen model. Problemot na intervalno ocenuvawe i testirawe na hipotezi kaj klasi~niot linearen regresionen model. Pro{iruvawe na linearniot regresionen mo-del so dve promenlivi. Pove}ekratna regresiona analiza. Ve{ta~ki promenlivi. Multiko-linearnost. Heteroskedasti~nost. Avtokorelacija. Gre{ki vo specifikacijata. Stacionar-nost i osnovni modeli na vremenski serii. Simultani ravenki.

27. EKONOMIJA NA INVESTICIITE

Investiciite kako ekonomska kategorija. Baznite kategorii investicii kako alat-ki za analiza. Investiciite i ekonomskiot rast. Motivite i determinantite na investi-ciite. Izvori na investiciite. Investicioniot proces. Analiza na izvodlivosta na inve-sticioniot proekt. Tro{okot na investiraniot kapital. Proektirawe na pari~nite tekovi na proektot. Ekonomska efikasnost na investiciite. Periodot na povrat i stapkata na pri-nos na investiciite. Sega{na vrednost na proektot. Interna stapka na rentabilnost. Inve-sticionite kriteriumi vo razni slu~ai na investirawe. Rizikot vo ocenkata na efikas-nosta na investicionite proekti.

28. EKONOMIJA NA JAVNIOT SEKTOR

Definirawe na javniot sektor. Pazaren neuspeh. Neuspehot na vladata. Ednakvost i

efikasnost. Javni dobra. Eksternalii. Teorija na javen izbor. Javni i privatni mehanizmi za alokacija na resursite. Politikata i ekonomijata. Dr`ava na blagosostojba. Socijalna politika. Penziski sistem. Ekonomika na zdravstvo. Ekonomika na obrazovanie. Ekonomika na javnite pretprijatija. Koncept, definicija i obem na javnoto pretprijatie. Efikasnosta na javnite pretprijatija. Menaxmentot vo javnite pretprijatija. Menaxmentot vo javniot sektor. Teorii na administrativni reformi i nivnite prakti~ni implikacii. Nov javen menaxment. Javno pretpriemni{tvo. Nova institucionalna ekonomija. Procesot na privati-zacija vo javniot sektor. Regulacija, deregulacija i konkurencija vo javniot sektor. Politi-ka na ceni vo javniot sektor. Javniot sektor vo EU. Javniot sektor vo Makedonija.

69

29. EKONOMIJA NA RABOTNATA SILA

Osnovni koncepti na ekonomijata na rabotna sila. Pobaruva~ka za rabotna sila vo konkurentski i nekonkurentski pazari. Kvazi-fiksni tro{oci za rabotnata sila i nivnoto vlijanie vrz pobaruva~kata. Individualna ponuda na rabotna sila: oblik na krivata, efektite na dohod i supstitucija. Ponudata na rabotna sila i doma}instvata. Razlikite vo naemninite (platite) i pazarot na rabotna sila. Investicii vo ~ove~ki kapital: obrazova-nie i obuka. Mobilnost na rabotnata sila: migracii i fluktuacija, geografska i granska mobilnost. Sindikatite i pazarot na rabotna sila. Diskriminacija na pazarot na rabotna sila: pri~ini za neednakvosta na naemninite/platite. Nevrabotenost. Strategija za razvoj na pazarot za rabotna sila vo Makedonija.

30. EKONOMIKA NA VNATRE[NATA TRGOVIJA

Op{ti aspekti na stokovniot promet i trgovijata. Faktori za razvoj na vnatre{nata trgovija. Nositeli i organizacioni formi na vnatre{niot stokov promet: trgovskite pret-prijatija kako nositeli na trgovska dejnost, delovni edinici na trgovskite pretprijatija, pretprijatija za trgovski uslugi kako nositeli na trgovskata dejnost, proizvodni i drugi stopanski subjekti kako nositeli na trgovska dejnost, potro{uva~kite zadrugi kako nosi-teli na trgovskata dejnost. Elektronska trgovija. Tro{oci, mar`i, rabati i ceni. Tehniki na vnatre{noto trgovsko rabotewe. Trgovska politika: celi na trgovskata politika. Trgovskata politika vo Makedonija. Danoci na potro{uva~ka.

31. EKONOMIKA NA PRETPRIJATIE

Ekonomikata na pretprijatijata kako nau~na disciplina. Pretprijatieto kako osno-

ven subjekt na pazarnoto rabotewe: op{t poim za pretprijatie, pretpriema~ i pretpriem-ni{tvo, pretprijatieto i teorijata na firmata. Osnovawe, lokacija i golemina na pretpri-jatieto. Upravuvawe so sredstvata na pretprijatieto. Pla}awe na trudot. Upravuvawe so tro{ocite vo pretprijatieto. Upravuvawe so efikasnosta i efektivnosta na pretprijatie-to. Upravuvawe so kvalitetot na ekonomijata na pretprijatieto: produktivnost, ekonomi~-nost, rentabilnost (profitabilnost). Upravuvawe so rezultatite na pretprijatieto: fi-zi~ki obem na proizvodstvoto, vkupen prihod, dobivka. Ekonomski aspekti na funkciite na pretprijatieto. Strategija na rast i razvoj na pretprijatieto: fazi na rast i razvoj na pret-prijatieto, celi na rastot i razvojot na pretprijatieto.

70

32. EKONOMSKA STATISTIKA

Statistika na naselenieto. Statistika na rabotnata sila i vrabotenosta: rabotna sila – aktivno naselenie, vraboteno naselenie, vrabotenosta i rabotnoto vreme, nevrabo-teno naselenie. Kapaciteti i nivno statisti~ko opfa}awe. Statistika i analiza na proiz-vodstvoto: poim i koncepcii na proizvodstvoto, klasifikacija na proizvodite, agregati na proizvodstvoto, dinamika na proizvodstvoto, statisti~ka kontrola na kvalitetot, agrega-ti na proizvodstvo vo sistemot na nacionalnite smetki. Statisti~ko merewe i analiza na produktivnosta na trudot. Statistika na ceni i odnosi vo razmenata. Statistika na ìvot-niot standard: pokazateli na ìvotniot standard, metodi za merewe na ìvotniot stan-dard, statistika na tro{ocite na ìvot i platite. Makroekonomski modeli. Statistika na kowukturata: pokazateli na kowukturata, predviduvawe na kowukturata.

33. EKONOMSKA STATISTIKA

Celta na ovoj predmet e proverka na adekvatnosta na teoretskite pretpostavki za procesot na proizvodstvoto, sostojbata na proizvodnite sili (trudot - vo liceto na nasele-nieto i rabotnata sila i kapitalot - vo liceto na kapacitetite), produkcionite odnosi, t.e. raspredelbata na bruto doma{niot proizvod i potro{uva~kata, kako i stepenot na eko-nomskata razvienost - meren preku produktivnosta na trudot, cenite i ìvotniot standard. Posebno vnimanie im e posveteno na makroekonomskite modeli i sistemot na nacionalnite smetki, kako i na pokazatelite na kowukturata na finansiskite pazari, kako vode~ki indikatori vo kreiraweto na ekonomskata politika na zemjite.

34. EKONOMSKI RAZVOJ

Celite na razvojot. Merewe na nivoata, rastot i promenite. Analiza na izvorite na rastot. Teorii na ekonomskiot rast. Teorii na ekonomskite ciklusi. Modeli za ekonomska-ta politika. Investiciite i alokativnata efikasnost vo parcijalnata analiza. Teoriite na ramnoteà kako osnova na modelite. Makroekonomskite modeli i op{testvenite smetki (SAM). Strategii na razvojot. Sektorski politiki. Monetarnata politika i rastot. Fiskal-nata politika, alokacijata na resursite i rastot. Finansirawe na razvojot. Me|unarodnata trgovija i ekonomskiot rast. Bilansot na pla}awata: teorii, vramnoteùvawe. Trgovskite politiki. Svetskiot ekonomski razvoj. Procesite na globalizacija. Stranskite direktni investicii. Privatni tekovi na kapitalot i me|unarodnite pla}awa. Multinacionalnite firmi. Regionalnite integracii.

71

35. EKONOMSKI SISTEMI I GLOBALIZACIJA

Ekonomski sistemi (teoretsko-metodolo{ki pristap). Sovremeniot ekonomski sis-tem (sostojbi i perspektivi): pazarniot mehanizam i kapitalizmot, raste`ot i padot na socijalizmot, zemjite vo razvoj i sovremeniot ekonomski sistem. Globalizacijata na sovre-menata svetska ekonomija: trendovi vo po~etokot na XXI vek; objektivni vle~ni sili kon globalizacijata; institucionalni formi na unificiraweto; implikaciite na globaliza-cijata vrz ekonomskiot sistem; protivre~nosti i problemi na globalizacijata; nov trend vo svetot – globalna me|uzavisnost.

36. EKONOMSKO PLANIRAWE

Cel na programata e da im se pomogne na studentite vo razbiraweto na teoretskite

i aplikativnite soznanija od oblasta na ekonomskoto planirawe i negovoto zna~ewe za upravuvaweto so procesot na ekonomskiot razvoj vo Makedonija. Predmetot gi opfa}a sled-nite globalni temi: mestoto i zna~eweto na ekonomskoto planirawe, op{tite i teoret-skite aspekti na ekonomskoto planirawe, karakteristikite na pozna~ajnite sistemi na ekonomsko planirawe, razmisluvawa za idnata postavenost na op{testveno-ekonomskoto planirawe vo Makedonija, metodologijata na ekonomskoto planirawe i metodite za eko-nomska analiza i ekonomsko planirawe.

37. INDUSTRISKA POLITIKA

Teoretskite osnovi na industriskata politika. Poim i definirawe na industri-skata politika. Naso~enost i opfat na industriskata politika: celi na industriskata po-litika, vidovi na industriska politika; instrumenti na industriksta politika. Strategii na industrijalizacija Industriskata politika na EU i vo me|unarodnite organizacii i nte-gracii: industriska politika na EU, industriskata politika i STO, SBOR, UNIDO i OECD: industriskata politika na Japonija; industriskata politika vo novo industrijaliziranite zemji; industriskata politika vo razvienite zemiji, Industrikata politika vo Makedonija. Energetski i tehni~ko-tehnolo{ki osnovi na sovremenata industrija.

38. INVESTICIONEN MENAXMENT

Procesot na investirawe i podgotovkata na fizibiliti studija: investiciite i investicionite proekti, procesot na investirawe (investicionen ciklus), analiza na relevantnite faktori za izvedba na proektite, ekonomsko-finansiska analiza na proekti-

72

te. Kriteriumi za ocenka na investiciona odluka: nediskontni kriteriumi, diskontni kri-teriumi, kapitalno buxetirawe vo uslovi na neizvesnost i rizik. Osnovi na proekt menax-mentot: konceptot na proekten menaxment i proektna organizacija, planirawe na vremeto i resursite; implementacija na proektot.

39. INTERNA REVIZIJA

Praktika i teorija na internata revizija. Osnovna cel: studentite da razberat zo{-to internite revizori odlu~ile da go pravat toa {to go rabotat vo praktikata. Osnovnite tezi na predmetot proizleguvaat od faktot deka rizikot gi definira aktivnostite na in-ternata revizija. Rizikot primarno se zema predvid vo odlu~uvaweto {to }e se revidira i kako revizijata }e bide sprovedena. Predmetot podetalno go diskutira procesot na revi-zija kreiran so cel da ponudi fleksibilna struktura neophodna za sozdavawe ambient vo koj rizikot }e upravuva so procesot.

40. INTERNET MARKETING

Voved vo e-biznisot i vo e-trgovijata. Od e-trgovija do e-biznis. Fokus na portali. Fokus na aukcii, biznis modeli vo e-trgovijata. Prihodni modeli. Op{testveni faktori. Pravni faktori. Ekonomski faktori i faktori na konkurencijata. Politi~ki faktori. Strategijata i internetot. Analiza na strategijata. [to e e-marketing? Postavuvawe celi. Strategija. Taktika. Fokus na on-line branding. Upravuvawe so akvizicijata na kupuva~ite. Fokus na marketin{kite komunikacii za akvizicija na kupuva~ite. Fokus na on-line odnesu-vaweto na kupuva~ite. Fokus na kvalitetot na uslugite vo elektronskata trgovija.

41. INFORMACIONI TEHNOLOGII

Voved vo informacionite tehnologii i vo informatikata. Teoretski osnovi na

informatikata i na informacionite tehnologii. Kompjuteri i rabota na kompjuterite. Kompjuterski hardver. Kompjuterski softver. Datoteki i bazi na podatoci. Komunikacii i kompjuterski mre`i. Internet. Servisi na internet. Digitalna ekonomija. Elektronska razmena na podatoci. Elektronska komercija. Definicija i klasifikacija na informaci-ski sistemi. Kompjuterski aplikacii i algoritmi. Koristewe na mikrokompjuterite. Etika i za{tita na podatoci.

73

42. JAVNI FINANSII

Poim za javnite finansii, funkcii na javnite finansii, razmeri na javniot sektor. Pazarniot neuspeh i funkciite na dràvata, javen izbor i javni dobra. Javni rashodi: kla-sifikacija i principi, vrednuvawe na javnite rashodi, efekti na javnite rashodi. Javni prihodi: odano~uvawe, elementi na danocite, principi na odano~uvaweto, efekti na oda-no~uvaweto. Buxetski deficiti i javen dolg: implikacii na buxetskite deficiti, menax-ment so javniot dolg, monetarni i fiskalni implikacii na javniot dolg. Teorija na buxetot: buxetski principi, buxetot kako instrument na javnoto finansirawe. Fiskalna politika: avtomatski fiskalni stabilizatori, diskreciona fiskalna politika. Fiskalniot sistem na Makedonija.

43. KORISTEWE APLIKACII PREKU INTERNET

Celta na ovoj predmet e da se obezbedat informacii za dostapnite internet-apli-kacii i nivnoto vlijanie vrz pretprijatijata {to go koristat internetot vo nekoi aspekti od nivniot biznis. Ovoj predmet opfa}a brojni primeri na pretprijatija {to prifatile odredena tehnologija so cel da steknat prednost na pazarot i ulogata na ovie tehnologii vo sproveduvaweto na vkupnata delovna strategija. Fokusot e staven vrz prakti~nata upotreba na internet-sredstvata vo tekot na ~asot, kako i so cel maksimalno iskoristuvawe na raspoloì-voto vreme na ~asot.

44. KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

Karakterot na korporativnoto upravuvawe. Redizajnirawe na odborot na direkto-

ri. Vrednostite na odborot na direktori. Organizacija na odborot na direktori. Ocenuva-we na efektivnosta na odborot na direktori. Glavniot izvr{en direktor i direktorite vo odborot. Ulogata na pretsedatelot na odborot na direktori. Rangirawe na korporativ-noto upravuvawe. Ocenuvawe na korporativnoto upravuvawe. Korporativnoto upravuvawe i menaxmentot.

45. KORPORATIVNO FINANSISKO IZVESTUVAWE

So izu~uvaweto na ovaa disciplina studentite }e navlezat vo mnogu poliwa koi pretstavuvaat predmet na interes i rabota na eden smetkovodstven menaxer. Poliwata koi se obrabotuvaat ne samo {to ne se izu~uvani vo poniskite godini na Ekonomskiot fakultet, tuku pove}eto od problemite se novina vo makedonskoto stopansko ìveewe.

74

Vakvata struktura i izbor na temi }e gi podgotvi studentite za utre{ninata koja so netrpe-nie ja ~ekaat. Od pozna~ajnite poliwa na korporativnoto izvestuvawe }e gi spomeneme izvestuvawata za: smetkovodstvenite koncepti kako osnova vo gradeweto na sistemot za finansisko izvestuvawe; prihodite; finansiskata sostojba i tekovite na gotovina; izve-stuvaweto za sredstvata; izvestuvaweto za obvrskite; izvestuvaweto za kapitalot; izve-stuvawe vo uslovi na inflacija; konsolidirano finansisko izvestuvawe i drugi sli~ni problemi. Vakvata sodr`ina i struktura na predmetot pretstavuva dobra osnova za kvali-tetni smetkovodstveni menaxeri i kvalitetno finansisko izvestuvawe vo korporaciite.

46. LOGISTIKA

Voved vo logistikata/upravuvaweto so sinxirot na snabduvawe. Strategija i plani-

rawe na logistikata/sinxirot na snabduvawe. Proizvodot vo fokusot na vnimanie na lo-gistikata. Upravuvawe so pora~ki i uslugi za potro{uva~ite. Logisti~ki informaciski sistem. Upravuvawe so pobaruva~kata i predviduvawe. Upravuvawe so nabavkite. Upravu-vawe so zalihite. Upravuvawe so transportot. Upravuvawe so skladiraweto. Upravuvawe so proizvodstvoto.

47. LOKALNI FINANSII

Decentralizacija na vlasta. Fiskalna decentralizacija. Fiskalen federalizam.

Funkcii i nadle`nosti na lokalnata vlast. Optimalna golemina na lokalnata vlast. Lo-kalni izvori na prihodi. Vidovi lokalni rashodi. Fisklano poramnuvawe. Zadol`uvawe na lokalno nivo. Buxetski proces na lokalno nivo. Fiskalnata decentralizacija vo Make-donija.

48. MAKROEKONOMIJA

Makroekonomskite (nacionalni) smetki: definicija i merewe na BNP/BDP, makro-ekonomski identiteti, platen bilans. Stopanskiot raste`. Pazarite na rabotna sila i ne-vrabotenosta. Me|uvremenskite buxetski ograni~uvawa. Pobaruva~kata na privatniot sek-tor: potro{uva~kata i investiciite. Realniot devizen kurs. Parite i pobaruva~kata za pa-ri. Ponudata na pari i monetarnata politika. Proizvodstvoto, vrabotenosta i cenite. Ma-kroekonomska teorija na otvorenata ekonomija. Agregatnata ponuda i agregatnata pobaru-va~ka. Delovnite ciklusi. Fiskalnata politika i politikata na javen dolg. Sovremenite debati okolu makroekonomskata politika.

75

49. MARKETING ISTRA@UVAWE

Definirawe na marketing istraùvaweto, kako i sistemot na poddr{ka pri marke-ting odlu~uvaweto. Nositeli na marketing istraùvaweto i vnatre{na organizacija na istraùvaweto. Proces na marketing istraùvawe so site fazi na istiot, po~nuvaj}i od definirawe na problemot do zavr{niot izve{taj na istraùvaweto, pri {to akcent e sta-ven na metodot na primerok kako na~in za sobirawe primarni podatoci so site modaliteti na sostavuvawe na pra{alnikot. Vo primenetoto istraùvawe obraboteni se marketing istraùva~kite problemi na proizvodot, ekonomskata propaganda, distribucijata, cenata, odnesuvawe na potro{uva~ite, internetot i me|unarodnoto marketing istraùvawe.

50. MARKETING KOMUNIKACII

Voved vo marketing komunikaciite. Teorija na komunicirawe. Razbirawe na na~i-not na koj kupuva~ot gi koristi informaciite. Donesuvawe odluka za kupuvawe. Celi i jav-nost. Steikholderi, kanali na snabduvawe i interorganizacioni odnosi. Strategii na mar-keting komunicirawe i planirawe. Celi na promocijata i pozicionirawe. Propaganda. Propagandni poraki i kreativni pristapi. Mediumi i media planirawe. Promocija na pro-da`bata. Tehniki na promocija na proda`bata. Odnosi so javnosta. Sponzorstvo. Direkten marketing. Li~na proda`ba. Izloùvawe. Ocena na marketing komunikaciite.

51. MARKETING MENAXMENT

Proces na marketing menaxment. Marketing-okolina. Elementi na procesot na upra-vuvawe so marketing-aktivnostite. Planirawe na marketing-aktivnostite: potreba za planski pristap vo marketingot, razvojni fazi na marketing-planiraweto, dolgoro~no-strate{ko planirawe, kratkoro~no-takti~ko planirawe. Marketing-strategija: osnovni elementi i sodrìna na marketing-strategijata, osnovni vidovi marketing-strategii, mar-keting-strategii zavisno od polo`bata na pretprijatieto na pazarot, marketing-strategii vo razli~nite fazi na ìvotniot ciklus na proizvodot, marketing-strategii za globalen pazar. Marketing-taktika: odluki za proizvodot, za cenata, za distribucijata, za promoci-jata. Organizacija na marketingot. Marketing-kontrola i revizija.

52. MARKETING NA TRGOVSKI PRETPRIJATIJA

Trgovski pretprijatija: poim, vidovi i zna~ewe. Makro i mikro okolina na trgovski-te pretprijatija. Upravuvawe i rakovodewe so marketing aktivnostite vo trgovskite pret-prijatija. Planirawe na marketingot vo trgovskite pretprijatija. Kontrola i revizija na

76

marketing aktivnostite vo trgovskite pretprijatija. Primena na marketing-miks vo trgovskite pretprijatija. Prakti~ni primeri.

53. MARKETING NA USLU@NI DEJNOSTI

Poim, karakteristiki i klasifikacija na uslugite. Proizvod na uslu`nata indu-strija. Distribucija na uslugite. Cenovna politika na uslugite. Komunikaciski marketing miks. Fizi~ki parametri vo marketingot na uslu`ni dejnosti. Upravuvawe so lu|eto za ost-varuvawe uslu`ni prednosti. Produktivnost i kvalitet na uslugite. Marketing strategii za firmite {to nudat uslugi.

54. MARKETING POLITIKA NA CENI

Ceni i pobaruva~ka: teorija na cenite, kriva na indiferentnost, elasti~nost na pobaruva~kata. Faktori na politikata na ceni: tro{oci, pobaruva~ka, konkurencija, merki na ekonomskata politika. Metodi na formirawe na cenite: metoda na tro{oci plus, meto-da na stapka na prinos na angaìranite sredstva, marginalna metoda. Instrumenti na po-litikata na ceni: politika na fleksibilnost na ceni, politika na linija na ceni, politi-ka na promotivni ceni, politika na psiholo{ki ceni, politika na popust na ceni. Poseb-nosti na politikata na ceni i cenovna strategija: cenovna diskriminacija, politika na ceni pri {irok asortiman na proizvodi, politika na ceni za novi proizvodi, politika na ceni vo trgovsko pretprijatie, politika na ceni vo neproizvodstveni dejnosti.

55. MARKETING PREKU POVE]E KANALI Marketing kanali - struktura i funkcii. Dizajnirawe na kanalot - ponuda, pobaru-va~ka i efikasnost na kanalot. Analiza na kanalite za nabavka: protok na kanalot i ana-liza na efikasnosta. Analiza na kanalite za nabavka: struktura na kanalot i gustina. Ana-liza na jazot. Mo} na kanalot: zdobivawe, koristewe i zadrùvawe. Upravuvawe so kon-fliktot za zgolemuvawe na koordinacijata na kanalite. Strategiski sojuzni{tva vo di-stribucijata. Vertikalna integracija vo distribucijata. Pravni ograni~uvawa na poli-tikite na marketing kanalite. Trgovija na malo. Trgovija na golemo. Fran{iza.

56. MATEMATIKA ZA EKONOMISTI

Predmetot ovozmoùva osoznavawe na matemati~kite metodi i modeli. Toj ima za zada~a da gi osposobi studentite da gi koristat osnovnite matemati~ki modeli pri re{a-

77

vaweto na problemite od ekonomskata teorija i praksa. So aplicirawe na matemati~kite metodi i modeli studentite mo{ne uspe{no }e gi spoznavaat, otkrivaat i ekspliciraat zakonitostite i odnosite pome|u ekonomskite pojavi i fenomeni. Sodrìna: Nizi i redovi. Kombinatorika. Verojatnost. Linearna algebra. Izvodi i integrali. Dolgoro~ni finansi-ski operacii.

57. MATEMATI^KI METODI

Celta na ovoj predmet e dobliùvawe na studentite do koristewe numeri~ki informacii vo biznis raboteweto. Toa se postignuva preku opfatnosta na izbrani kvanti-tativni metodi vo procesot na donesuvawe odluki. Zastapeni se metodologii od analiza na presvrtna to~ka, linearni modeli za optimizacija, linearno i celobrojno programira-we, transporten problem i problem na asignacija, teorija na igri, simulacii, markov ana-liza, osnovi od analiza na odlu~uvaweto i kvantitativni tehniki na predviduvawe. Pri-stapot za re{avawe na problemite tretiran so oddelnite metodi e manuelen i kompjuter-ski, pri {to se te`nee da dominira kompjuterskiot pristap. Za taa cel se koristi MS Excel, i drugi posofisticirani kompjuterski softveri.

58. ME\UNARODEN MARKETING

Koncepcii na me|unarodniot marketing. Analiza na sistemot na me|unaroden marke-ting. Analiza na procesot na me|unaroden marketing. Istraùvawe vo me|unarodniot mar-keting. Strategija na vleguvawe na stranski pazar. Vleguvawe na stranski pazar - izvoz na stoka. Vleguvawe na stranski pazar - izvoz na sistemi. Vleguvawe na stranski pazar - prenos na proizvodstvo bez vloùvawe na kapital. Vleguvawe na stranski pazar - prenos na proizvodstvo so vloùvawe na kapital. Politika na proizvod. Politika na distribu-cija na proizvod. Politika na komunicirawe vo stranstvo (promocija). Politika na cena. Me|unaroden marketing-miks. Organizacija na upravuvaweto so me|unarodniot marketing. Organizacija na operativnite slu`bi na me|unarodniot marketing.

59. ME\UNARODEN MENAXMENT

Strategiski aspekti na me|unarodniot menaxment: definirawe na me|unaroden biz-nis i me|unaroden menaxment, vidovi pretprijatija vo me|unarodniot biznis, analiza na eksternoto i internoto okruùvawe, formulirawe me|unarodna strategija, izvr{uvawe na me|unarodnata strategija i kontrola na me|unarodnata strategija. Me|unarodni aspekti na delovnite funkcii: me|unaroden proizvodstven menaxment, me|unaroden menaxment na ~ove~ki resursi, me|unaroden marketing menaxment, me|unaroden finansiski menaxment i

78

me|unarodni aspekti na smetkovodstvoto. Komuniciraweto i pregovaraweto vo me|unaro-den kontekst i sociolo{ko-eti~kite aspekti na me|unarodniot menaxment.

60. ME\UNARODEN FINANSISKI MENAXMENT

Devizni pazari. Predviduvawe na deviznite kursevi. Transakciska izloènost na

devizniot rizik. Ekonomska izloènost na devizniot rizik. Za{tita od devizniot rizik. Valutni fju~ersi i opcii. Stranski direktni investicii. Kapitalno buxetirawe na multi-nacionalnite kompanii. Me|unarodni pazari na kapital. Me|unaroden portfolio menax-ment. Rizik na zemjata. Finansirawe na me|unarodnata trgovija.

61. ME\UNARODNA EKONOMIJA

Teorii za me|unarodna trgovija. Me|unarodna trgovska politika: intervencionizam,

strate{ka trgovska politika na razvienite zemji, politika na uvozna supstitucija naspro-ti politika na izvozna ekspanzija, argumenti za i protiv slobodnata trgovija. Karakteris-tiki na ekonomskite tekovi vo me|unarodnata ekonomija: me|unarodna razmena na stoki, uslugi, transfer na tehnologija i me|unarodno dvièwe na rabotnata sila. Me|unaroden monetaren sistem. Me|unarodni finansii. Bilans na pla}awa: poim i struktura na bilan-sot na pla}awa, teorii za uramnoteùvawe na bilansot na pla}awa, metodi i politika za uramnoteùvawe na bilansot na pla}awa. Me|unarodnata ekonomija i procesot na globali-zacija.

62. ME\UNARODNI ORGANIZACII I INTEGRACII Vovedni razgleduvawa i pojmovni razgrani~uvawa. Globalizacija na me|unarodnite

ekonomski odnosi. Institucionalizacija na me|unarodnite odnosi. Organizacija na obedi-netite nacii. Pozna~ajni me|unarodni finansiski institucii. Regulirawe na trgovskite odnosi vo razmenata. Me|unarodno ekonomsko integrairawe. Evropska unija: evolucija, institucii, politiki, perspektivi. Po sekoja tematska edinica sleduva rabotilnica.

63. ME\UNARODNI TRGOVSKI TRANSAKCII

Su{tinata na ovoj predmet se sostoi vo detalno razrabotuvawe na operativniot del na me|unarodnite trgovski transakcii. Po zapoznavaweto na teoretskite osnovi na multilateralniot trgovski sistem, studentite so ovoj predmet treba da gi prou~at vidovi-te transakcii vo me|unarodnata trgovska razmena. Sostaven del na me|unarodnite trgovski

79

transakcii }e bide prou~uvaweto na neophodnata dokumentacija za odvivaweto na transak-ciite, kako i prou~uvawe na nositelite na me|unarodnite trgovski transakcii. Neizbeèn del kaj me|unarodnite trgovski transakcii e prou~uvawe na formite i instrumentite na nivno finansirawe, odnosno instrumentite na platniot promet so stranstvo. Isto taka, vo ramkite na ovoj predmet }e bidat prou~eni organiziranite me|unarodni pazari (berzi, saemi, aukcii). Na krajot na ovoj predmet studentite }e treba da napravat prakti~na proektna zada~a za podgotovkata na dokumentacijata {to nositelite i u~esnicite na nad-vore{notrgovskata razmena na Republika Makedonija treba da ja napravat za realizacija na me|unarodnite trgovski transakcii so razli~ni trgovski partneri ili regionalni gru-pacii.

64. ME\UNARODNI FINANSII

Devizen pazar. Arbitraà. Bilans na pla}awa. Me|unarodni monetarni aran`mani. Devizni kursevi. Determinanti na bilansot na pla}awata. Determinanti na deviznite kur-sevi. Uvozno i izvozno finansirawe. Me|unarodno dvièwe na kapitalot. Finansiski menaxment so multinacionalni kompanii. Me|unarodni finansiski institucii i integra-cii.

65. ME\UNARODNO FINANSISKO IZVESTUVAWE

Nastavata po predmetot me|unarodno finansisko izvestuvawe e naso~ena da im ovozmoì na studentite da ja razberat negovata interdisciplinarna sodrìna i pozna~aj-nite trendovi na smetkovodstvoto vo me|unarodni ramki. So izu~uvaweto na ovoj predmet studentite treba da bidat vo sostojba da gi podgotvat, ~itaat, razberat i analiziraat fi-nansiskite izve{tai podgotveni spored barawata na Me|unarodnite standardi za finansi-sko izvestuvawe. Toa go ovozmoùvaat tematskite podra~ja posveteni na: pozna~ajnite eko-nomski i drugi faktori koi vlijaat vrz usoglasuvaweto na finansiskoto izvestuvawe, trendovite vo klasifikacijata na smetkovodstvenite sistemi, teoriite na smetkovodstvo-to i smetkovodstvenite vrednosti, pozna~ajnite obele`ja na smetkovodstvenite sistemi vo oddelni zemji, oblicite na me|unarodnoto finansisko izvestuvawe, kako i pozna~ajni podra~ja pri primenata na me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe.

66. MENAXMENT NA E-BIZNIS I

Predmetite menaxment na e-biznis I i II se dva integrirani kursa koi pretstavuvaat sozdavawe na edna organizaciski sodraàjna e-biznis strategija. Studiite na slu~ai na uspe{ni transformirawa vo biznisot gi upatuvaat praktikite na menaxmentot kon uspe{na

80

inicijativa vo e-biznisot, istaknuvajki gi modelite na biznis, analiza na sinxirot na vrednosta, nazna~uvawe na potrebite na biznisot od aspekt na tehni~ka strategija, zadnin-skite sistemi i integracii, vrskite me|u lu|eto, procesite i tehnologiite vo organizacii-te, po~etnite problemi na startuvawe i akviziciite so vloùvawe kapital. Ovoj predmet ja zgolemuva rabotata vo postoe~kiot trend vo biznisot i menaxmentot poznat kako sora-botni~ka trgovija. Toa e strategija za narednata faza vo evolucijata na e-biznis.

67. MENAXMENT NA E-BIZNIS II

Menaxment na e-biznis II pretstavuva prodolènie na menaxment na e-biznis I. Vo ovoj

predmet vo dlabo~ina se izu~uvaat modeli, tehniki i programi niz koi procesot na e-biznis implementacija operativno se sproveduva, kako na primer: menaxment na odnosi so potro{uva-~ite, menaxment na odnosi so partnerite, menaxment na sinxirot na vrednost, menaxment na virtuelno pretprijatie, biznis planirawe na virtuelno pretprijatie. Isto taka studentite }e gi izu~uvaat i softverskite programi Enterprise Resource Planning (ERP), Customer Relationship Management (CRM) i drugi. Vo prodolènie studentite }e izu~uvaat i odredeni realni situacii povrzani so prethodno navedenite temi.

68. MENAXMENT INFORMACIONI SISTEMI

Informacii i informacioni sistemi, informacionite sistemi i organizacijata. Tehni~kite osnovi na informacionite sistemi, kompjuterite i proizvodstvoto na infor-macii, informacionen softver, upravuvawe so izvorite na podatoci, zna~eweto na tele-komunikaciite, informaciski mreì. Funkcionirawe na informacionite sistemi: komuni-cirawe na informaciite, unapreduvawe na menaxerskite procesi i optimalizacija na upravuvaweto, unapreduvawe na procesot na odlu~uvawe i re{avawe na organizaciskite problemi, primena na ve{ta~ka intelegencija. Izgradba i razvoj na informacionite siste-mi. Upravuvawe so informacionite sistemi: kontrola na informacionite sistemi, eti~ki-te i socijalnite pra{awa pri upotreba na informaciite.

69. MENAXMENT NA MAL BIZNIS

Globalni promeni vo maliot biznis. Karakterot na maliot biznis. Malite pretpri-

jatija i e-trgovijata. Formi na organizacija na maloto pretprijatie. Priodi na zapo~nuvawe so sopstven biznis. Familijaren biznis Odbor na direktori vo familijarni biznisi. Fran-{iza. Planirawe vo malo pretprijatie. Izrabotka na uspe{en biznis plan. Uspesi i ne-uspesi na maliot biznis. Op{testvena odgovornost, etika i malite pretprijatija. Pret-priemni{tvo i malite pretprijatija. @eni pretpriema~i. Etni~ki biznisi.

81

70. MENAXMENT SO ÔVE^KI RESURSI

Voved vo menaxmentot na ~ove~kite resursi. Strategiski menaxment na ~ove~ki re-sursi. Analiza na rabotata. Planirawe na ~ove~kite resursi. Regrutacija na ~ove~kite re-sursi. Selekcija na ~ove~kite resursi. Obuka na ~ove~kite resursi. Razvoj na ~ove~kite re-sursi. Ocenuvawe na performansite na ~ove~kite resursi. Pla}awe na ~ove~kite resursi. Razvoj i upravuvawe so karierata. Upravuvawe so stresni sostojbi vo organizacijata.

71. METODI NA PRODA@BA

Celta na predmetot e da im ovozmoì poznavawa od oblasta na proda`bata na onie studenti ~ij glaven interes e vo podra~jeto na marketingot. Preku izu~uvaweto na ovoj predmet se razvivaat i neophodnite ve{tini na li~na proda`ba kaj potencijalnata pro-da`na sila na na~in na koj tie }e moàt poefektivno i poefikasno da upravuvaat so celiot vrednosen sistem vo remkite na nivnata kompanija, so dobavuva~ite i so potro{uva-~ite. Glavniot fokus e na razbiraweto na potro{uva~ite i metodite koi se koristat vo procesot na proda`ba (podgotovka, iznao|awe na potencijalni kupuva~i, pristapuvawe kon potro{uva~ot, identifikuvawe na potrebite, proda`na prezentacija, pregovarawe, zatvo-rawe na proda`bata i post-proda`ba). Predmetot ja ilustrira potrebata proda`niot ka-dar da bide fleksibilen, da gi prilagoduva svoite strategii kon potro{uva~kite potrebi i da go prenesuva misleweto na potro{uva~ite do site delovi na kompanijata, no i nadvor od nea. Idniot prodaèn kadar isto taka }e gi prou~uva razli~nite metodi preku koi pro-dava~ite primenuvaat novi re{enija vo razbiraweto, povrzuvaweto i gradeweto na odnosi so potro{uva~ite.

72. MIKROEKONOMIJA

Odnesuvaweto na potro{uva~ot i pobaruva~kata: poleznosta, preferenciite i

optimumot na potro{uva~ot, odlu~uvawe na potro{uva~ot vo uslovi na rizik, pobaruva~ka. Odnesuvaweto na firmata i ponudata: produktivnosta, tehnologijata i optimumot na proiz-voditelot, proizvodstvo, tro{oci, prihodi, ponuda. Parcijalna ramnoteà. Odnesuvaweto na firmata vo razli~ni pazarni sostojbi: teorii za firma, potpolna konkurencija, mono-pol, monopolisti~ka konkurencija, oligopol, barieri za vlez. Pazar na faktori na proiz-vodstvo: ponuda i pobaruva~ka na faktori na proizvodstvo, cenite na faktorite na proiz-vodstvo. Op{ta ramnoteà. Ekonomika na blagosostojba. Pazarni neuspesi. Mikroekonom-ska politika.

82

73. MONETARNA EKONOMIJA

Poteklo i razvoj na parite. Merewe na vrednosta na parite. Monetarni standardi. Definirawe na parite i monetarnite agregati. Definicija na monetarnite agregati vo Ma-kedonija. Neutralnosta na parite: teoretski osvrt. Klasi~na kvantitativna teorija na pa-rite. Kejnsijanskata monetarna teorija. Reformulirana kvantitativna teorija. Problemot na vremenskite zadocnuvawa vo monetarnata politika. Transmisioniot mehanizam na mone-tarnata politika. Instrumenti na monetarnata politika. Ponuda na pari. Pobaruva~ka na pari. Inflacija. Antiinflaciona politika. Antiinflacionata politika vo Makedonija.

74. MULTILATERALNA TRGOVSKA REGULATIVA

Predmetot ima za zada~a da gi definira osnovnite elementi na me|unarodnite

trgovski dogovori vrz osnova na koi se regulira me|unarodnata razmena na stoki, uslugi i pravata na intelektualna sopstvenost. Poseben akcent }e bide staven na osnovnite trgov-skite uzansi i INKOTERMS vo me|unarodnata razmena na stoki. Isto taka, }e bidat detalno obraboteni pravilata za transport na stokite vo pomorskiot, `elezni~kiot, drumskiot, kako i vo kombiniraniot transport, so toa {to posebno }e bidat obraboteni dokumentite konosman i tovaren list. Poseben del od materijalot e posveten na vidovite rizici za koi voobi~aeno se vr{i osiguruvawe vo me|unarodnata stokovna razmena i na nivnite nosi-teli. Isto taka, oddelno se razgleduvaat formite na finansirawe na izvozot i instrumen-tite na me|unarodniot platen promet. So ogled na pojava na novi trendovi vo me|unarodna-ta razmena, posveteno e posebno vnimanie i na formite na elektronskata trgovija i prav-nata ramka za nejzino regulirawe. Na kraj se razgleduvaat osnovnite na~ini na me|unarod-nata praktika za razre{uvawe na trgovskite sporovi.

75. MULTILATERALEN TRGOVSKI SISTEM

Bilateralizam nasproti multilateralizam. Osnovni karakteristiki na GATT. Re-zultati od Urugvajskata runda na pregovori. Op{ta spogodba za carini i trgovija. Op{ta spogodba za trgovijata na uslugi (GATS). Spogodba za trgovskite aspekti na intelektualna-ta sopstvenost (TRIPS). Vospostavuvawe, organizacija i funkcionirawe na Svetskata trgovska organizacija (STO). Tretmanot na stokite vo sovremeniot mulilateralen trgovski sistem. Tretmanot na uslugite vo sovremeniot mulilateralen trgovski sistem. Tretmanot na pravata na intelektualnata sopstvenost vo sovremeniot mulilateralen trgovski sis-tem. Zemjite vo razvoj vo sovremeniot mulilateralen trgovski sistem. Regionalni ekonom-ski integracii. Mehanizmot za re{avawe trgovski sporovi vo ramkite na STO. Mehanizmot na STO za kontrola na trgovskite politiki na zemjite. Perspektivi za natamo{na libera-lizacija na me|unarodnata trgovska razmena vo ramkite na STO.

83

76. NADVORE[NA TRGOVIJA

Poim, zna~ewe i uloga na nadvore{nata trgovija. Trgovski teorii. Bilateralizam i multilateralizam vo reguliraweto na me|unarodnata ekonomska sorabotka. Vidovi eko-nomski transakcii vo nadvore{no-trgovskata razmena. Instrumenti na nadvore{no-trgov-skiot sistem. Devizen sistem i instrumenti na devizniot sistem. Instrumenti na platen promet so stranstvo. Nadvore{no-trgovski sistem na Makedonija. Karakteristiki na sto-kovnata nadvore{no-trgovska razmena na Makedonija po osamostojuvaweto. Devizen sistem i devizna politika na Makedonija. Nadvore{no-trgovska mreà i organizirani pazari.

77. NAUKA ZA MENAXMENT

Metodologii i modeli za: optimalno odlu~uvawe pri izvesnost, neizvesnost, rizik

i investicioni vloùvawa; optimizacija na proizvodstvoto i plasmanot; menaxment so - oprema, sistemi na zalihi, sistemi za masovno opsluùvawe i simulacija; linearna, celo-brojna i nelinearna optimizacija; kako i menaxment na proekti. Pove}eto izu~uvani mode-li se generi~ki i moàt da se koristat vo mnogu menaxment i biznis situacii.

78. ODNESUVAWE NA POTRO[UVAÎTE

Osnovni poimi za odnesuvaweto na potro{uva~ite. Odnesuvaweto na potro{uva~i-

te kako nau~na disciplina. Interdisciplinarnost na naukata za odnesuvawe na potro{uva-~ite. Odnesuvawe na potro{uva~ite i marketingot: vlijanieto na pazarot i negovata struk-tura vrz odnesuvaweto na potro{uva~ite, potrebi-motivi i odnesuvawe na potro{uva~ite. Razli~ni aspekti na odnesuvawe na potro{uva~ite: ekonomski aspekti, sociolo{ki aspek-ti, psiholo{ki aspekti i demografski faktori na potro{uva~ka. Proces na donesuvawe odluka za kupuvawe: fazi na procesot na donesuvawe odluki za kupuvawe, teoretski mode-li za objasnuvawe na odnesuvaweto na potro{uva~ite. Konzumerizam.

79. ODNOSI SO JAVNOSTA Objasnuvawe i razvoj na odnosite so javnosta. Javnost i vidovi javnost. Planirawe na odnosite so javnosta. Implementacija na odnosite so javnnosta. Sponzorstvo i menax-ment vo krizni situacii. Trendovi vo primenata na odnosite so javnosta.

80. OPTIMALIZACIJA VO INTERNET OKRU@UVAWE

Uramnoteèn sistem na indikatorite na performansite na biznisot (Balanced Scorecard –BSC): Voved vo BSC. Oblik na BSC. Misija, vrednosti, vizija i strategija. Klu~-

84

ni faktori za uspeh. Strategiski celi: formulirawe i mapirawe. Indikatori na perfor-mansite na biznisot. Targeti, alokacija na resursi, inicijativi i buxeti. Vklu~uvawe na BSC vo menaxment sistemot na pretprijatieto. Menaxment na odnosite so potro{uva~ite (Customer Relationship Management-CRM): Voved vo CRM. Vrednosen sinxir na CRM. Infor-maciski tehnologii za CRM. Portfolio analiza na potro{uva~ite. Bazi na podatoci za potro{uva~ite. Sozdavawe vrednost za potro{uva~ite. Upravuvawe so `ivotniot ciklus na potro{uva~ite: Steknuvawe novi potro{uva~i i zadr`uvawe i razvoj na postoe~ki potro{uva~i.

81. OP[TESTVENO BOGATSTVO I NACIONALNI SMETKI

Teoretsko-metodolo{ki aspekti na op{testvenoto bogatstvo. Dinamika i struktura na op{testvenoto bogatstvo. Op{testvenoto bogatstvo i ekonomskata analiza. Osnovni poimi na sis-temot na nacionalni smetki. Utvrduvawe i merewe na proizvodstvoto: makroekonomski agregati. Nastanuvawe i osnovni karakteristiki na Sistemot na nacionalni smetki 1993. Glavni vidovi na smetki. Input-otput tabelite i matricite na op{testveni smetki vo sistemot na nacionalnite smetki. Koristewe na sistemot na nacionalni smetki. Perspektiva na sistemot na nacionalni smetki. Sistemot na nacionalni smetki na Makedonija.

82. ORGANIZACIJA I DIZAJN NA VEB

Voved vo veb dizajn. Alatki za rabota so vebovi. Planirawe na veb sajt. Rabota so tekst i sliki. Povrzuvawe na dokumenti. Boi na veb. Rabota so tabeli. Formi. Ramki. Inte-raktivnost so Java Script. Testirawe i optimizacija. Aktivirawe na veb sajt.

83. ORGANIZACISKO ODNESUVAWE

Definirawe na organizaciskoto odnesuvawe i razvoj na mislata za ulogata i odne-

suvaweto na ~ovekot vo organizacijata. Ulogata i na poedinecot vo organizacijata: vredno-sti, stavovi, li~nost, percepcija, u~ewe, sposobnosti. Motivacijata za organizaciskoto odnesuvawe. Poim za grupi, faktori koi vlijaat na formirawe na grupite, vidovi grupi, fazi vo razvoj na grupata, karakteristiki na grupite, timsko rabotewe i dr. Potoa se sogleduvaat teoriite za liderstvo, a vo posledniot del se sogleduvaat aspektite na orga-nizaciskoto odnesuvawe na nivo na organizacijata: avtoritet, mo} i politika, kultura, promeni i organizaciski razvoj.

85

84. OSIGURUVAWE

Poim, su{tina i razvoj na osiguruvaweto. Elementi na osiguruvaweto. Tehni~ka organi-zacija na osiguruvaweto. Funkcii na osiguruvaweto. Vidovi osiguruvawa. Organizacii i insti-tucii na osiguruvaweto. Osiguruvawe, soosiguruvawe i reosiguruvawe. Sredstva na osiguruva-weto. Osiguruvawe i reosiguruvawe vo uslovi na monetarna nestabilnost. Aktuarska osnova na ìvotnoto osiguruvawe: komutativni funkcii, verojatnost na doìvuvawe na edno i pove}e lica, ednokratna i pove}ekratna premija za konstantna i varijabilna ìvotna renta, osiguru-vawe na kapital, premiski rezervi.

85. OSNOVI NA E-BIZNIS

Definicii, koncepti i okruùvawe na e-biznis. Klasifikacija na e-biznisot spored

prirodata na transakciite. Biznis kon biznis. Biznis kon potro{uva~ - elektronska trgovija na malo (e-tailing). Struktura na e-biznis modelite. E-biznis pazarni mehanizmi i aplikacii. Beneficii i ogranu~uvawa na e-biznisot. Marketing i ekonomska propaganda vo e-biznisot. Zakonodavstvo povrzano so e-biznis, etika i bezbednosni merki. Tehnologii za poddr{ka na e-biznis. Kompjuterski mreì - Internet. Menaxment na e-biznis infrastruktura. Tehnologii za prebaruvawe na WWW.

86. OSNOVI NA EKONOMIJATA

Voved vo ekonomskata nauka. Osnovni elementi na ponudata i pobaruva~kata. Izbo-

rot na potro{uva~ot - maksimizacija na korisnosta. Proizvodnata funkcija, tro{ocite na firmata i optimalniot obem na proizvodstvo na firmata vo razli~nite pazarni strukturi - sovr{ena konkurencija, monopol i oligopol. Faktorite na proizvodstvo i nivnite ceni. Regulacijata na biznisite od strana na dràvata. Voved vo makroekonomskata nauka. Bruto doma{niot proizvod, ekonomskiot rast i ekonomskite ciklusi. [tedeweto i investiciite. Parite i komercijalnite banki. Inflacijata i nevrabotenosta. Dominantnite ekonomski teorii i ulogata na dràvata. Klu~nite makroekonomski politiki - monetarnata i fiskalnata politika. Me|unarodnata ekonomija. Makroekonomijata denes.

87. OSNOVI NA DIGITALNA EKONOMIJA

Programata e dizajnirana da obezbedi pregled na razvojot na novata ekonomija. Eko-

nomika na informaciskite dobra. Promenite predizvikani od digitalnata ekonomija vo transformacijata na raboteweto na organizaciite. Karakteristiki na internet trguvawe.

86

Razlika me|u pazarni mesta i pazarni prostori. Efekti na internet vrz raznite uslu`ni industrii i diseminacijata na znaewa. E-vladata vo pove}e mo`ni pojavni oblici.

88. OSNOVI NA INTERNET ARHITEKTURA

Voved vo kompjuterski mreì i mre`no rabotewe. Istorijat na internet. Principi

na raboteweto na internet. Paketna tehnologija na prenos na podatoci. Internet provajde-ri i povrzuvawe vo mreàta. Internet protokol. TCP protokol za sigurna komunikacija. Klient – server kompjutersko rabotewe. Sistem na imiwa na domeni. Servisi na internet. Diskusioni grupi. FTP i TELNET. Jazikot na veb dokumentite – XHTML. Struktura na XHTML dokument. Alatki za rabota so vebovi. Napredni veb tehnologii. Audio i video komunikaci-ja. Tehnologii za sigurna e-biznis komunikacija. Struktura na e-biznis aplikacii. Analiza za potrebnite internet resursi.

89. OSNOVI NA MARKETING

Marketing koncept. Pazar za li~na potro{uva~ka i odnesuvawe na potro{uva~ite. Pazar na proizvodno-uslu`na potro{uva~ka i odnesuvawe na potro{uva~ite. Segmentira-we, targetirawe i pozicionirawe na pazarot. Marketing informativen sistem i marketing istraùvawe. Proizvod. Cena na proizvodite. Marketing kanali i marketing logistika. Promocija. Direkten i on-lajn marketing. Planirawe na marketingot. Organizacija na mar-ketingot. Marketing kontrola i revizija. Marketing na uslugite. Me|unaroden marketing. Marketing na neprofitni organizacii.

90. OSNOVI NA MENAXMENT

Prirodata na menaxmentot: definirawe, uloga, nivoa i funkcii. Razvojot na misla-ta za menaxment: vidovi {koli, klasi~ni principi, model na menaxment, sovremeni prin-cipi na menaxment. Menaxmentot i menaxerite: odgovornost na generalniot menaxer, ulogi na generalniot menaxer, uspe{en i moderen menaxer, sposobnosti na menaxerot. Procesot na menaxment: planirawe, organizirawe, koordinirawe, motivirawe, kontrolirawe i odlu~uvawe. Op{testvena odgovornost i etika: vidovi op{testvena odgovornost, argumenti za i protiv voveduvawe na op{testvenata odgovornost, eti~ko i neeti~ko odnesuvawe, eti-ka i moral. Menaxmentot na maliot biznis: definicija, zna~ewe, tendencija, karakteristi-ki i pretpriemni{tvo.

87

91. OSNOVI NA SMETKOVODSTVOTO

Voveden predmet vo oblasta na smetkovodstvoto. Predmetot se fokusira na evi-dentiraweto na delovnite transakcii i so~inuvaweto na finansiskite izve{tai. Nie }e gi potvrdime na{ite soznanija za smetkovodstvenite informacii preku ekstenzivno ana-lizirawe na smetkovodstvenata ravenka (Sredstva = Obvrski + Kapital na sopstvenicite). Imame namera da ostvarime dve celi: (1) steknuvawe soznanija za ~etirite bazi~ni finan-siski izve{tai i uka`uvawe na na~inot na koristewe na finansiskite informacii od strana na brojnite korisnici i (2) razvivawe bazi~ni ve{tini za kreirawe, vnesuvawe i interpretirawe na finansiskite podatoci vo posebni rabotni tabeli.

92. POLITIKA NA SOCIJALNIOT RAZVOJ

Socijalniot prostor: socijalnite procesi, socijalnite odnosi, socijalnite vrednos-

ti, socijalnoto odnesuvawe. Socijalniot sistem: ekonomskite, politi~kite i socijalnite institucii. Neednakvosta: ekonomskata, politi~kata, socijalnata, polovata i etni~ko-malcinskata neednakvost. Siroma{tvoto: apsolutnoto, relativnoto i subjektivnoto si-roma{tvo, izvorite na siroma{tvoto. Poimot na socijalniot razvoj, celi na socijalniot razvoj, socijalnite problemi na zemjite vo tranzicija, problemite na ~ovekoviot razvoj vo Makedonija. Socijalnata politika: socijalno-teoriski aspekti, socijalno-aplikativni aspekti, nositeli i podra~ja na socijalnata politika. Procesite na globalizacija na socijalniot razvoj i na socijalnata politika.

93. POLITIKA NA TEHNOLO[KIOT RAZVOJ

Nedellivosta na tehnolo{kiot od ekonomskiot razvoj. Potrebata od vodewe na ak-

tivna tehnolo{ka politika. Pregled na osnovnite modeli na tehnolo{kite promeni kako izvori na rast i nivniot odraz vrz me|unarodnata konkurencija, stapkite na raste` i strukturnite promeni. Karakteristikite na informacionata ekonomija, ekonomijata bazi-rana na znaewe i globalizacijata kako sovremen proces. Institucionalnata ramka za pod-dr{ka na tehnolo{kiot razvoj, sredstvata na politikata i tehnolo{kata infrastruktura. Razlikite vo tehnolo{kite i inovacionite politiki pome|u zemjite. Osvrt na tehnolo{-kite promeni vo Makedonija i na mo`nite strategii za nivno zabrzuvawe so efekti vrz stapkite na raste`, rastot na izvozot, konkurentnosta i vrabotenosta.

94. PRAVNI I ETI^KI ASPEKTI NA INTERNET

Zapoznavawe so zakonite za kompjuterskata, intelektualnata i sopstvenosta na visokata tehnologija, kako i eti~kata osnova koja gi naglasuva aspektite na Internetot. Vo

88

ramkite na ovoj predmet se vklu~uvaat patentot, avtorskoto pravo, trgovskata tajna, dogo-vornite aran`mani, licenciraweto na tehnologii, odgovornosta za neuspehot na tehnologi-jata, kompjuterskiot kriminal i privatnosta. Eti~kite principi i nivnata primena vo postoe~kiot biznis i tehnolo{kite problemi se razgleduvaat preku studii na slu~ai.

95. PRETPRIEMNI[TVO Tretmanot na pretpriemni{tvoto vo ekonomskata teorija. Su{tinski karakteristi-

ki na pretpriemni{tvoto: li~nosta na pretpriema~ot, zna~eweto na inovacijata, realoka-cija na resursite, kombinacija i rekombinacija na razvojnite faktori i rizikot. Razvojot na malite i srednite pretprijatija i na pretpriemni{tvoto vo razli~ni grupi zemji. Kla-si~nite i modernite merki i instrumenti na podr{ka na malite biznisi i na pretpriem-ni{tvoto. Pretpriemni~ka ekonomija. Razvojot na mali i sredni pretprijatija i na pret-priemni{tvoto vo Makedonija. Aplikativen del za maliot biznis - startirawe na nov biz-nis. Mestoto, ulogata, sodr`inata i funkciite na biznis planot.

96. PRIMENETA EKONOMIJA

Osnovni karakteristiki na ekonomskite sistemi. Razvojot i karakteristikite na ekonomskiot sistem na Makedonija. Karakterot na sopstvenosta i institucionalnata struk-tura na ekonomskiot sistem na Makedonija. Nadvore{no-trgovski i devizen sistem na Makedonija. Bankarskiot i fiskalniot sistem na Makedonija. Makroekonomskata politika i ulogata na dr`avata. Industriski razvoj i industriska politika na Makedonija. Razvojot na zemjodelstvoto i agrarnata politika. Politikata na nadvore{no-ekonomski odnosi na Makedonija. Investiciona politika. Li~na i javna potro{uva~ka. Nevrabotenosta vo Make-donija. Inflacijata i stabilizacionata politika na Makedonija. Ekonomskiot rast i raz-voj na Makedonija. Regionalniot aspekt na razvojot na Makedonija.

97. PROEKTEN MENAXMENT

Definirawe na proektot i proektniot menaxment. Proektite i organizacionata struktura na kompanijata. Proektna organizacija. Planirawe na proektot i vremeto. Orga-nizaciono-tehnolo{ko strukturirawe na proektot. Primena na mre`noto planirawe vo proektniot menaxment. Proektni timovi i ulogata na proekt-menaxerot. Implementacija na proektot, nadzor i kontrola. Primena na softver vo proektniot menaxment.

89

98. PROIZVODEN MENAXMENT

Proizvodstvoto kako sistem. Planirawe na sistemot na proizvodstvoto. Dizajn na proizvodot. Kontrola na kvalitetot na proizvodot. Proizvodstvena programa. Lokacija na proizvodstvoto. Proizvodstven kapacitet. Proizvodstvena oprema. Fabri~ki zgradi. Proizvodstveni procesi. Kontrola na zalihite. Sistemot na skladirawe i vnatre{en transport. Odr`uvawe na opremata i grade`nite objekti. Kontrola na tro{ocite. Organi-zaciona struktura na proizvodstvoto.

99. PROMOCIJA

Definirawe na promocijata spored doma{ni i stranski avtori. Imixot i kreativ-

nosta vo slu`ba na promocijata. Odnesuvaweto na potro{uva~ite i promocijata, `ivotniot stil i negovite determinanti. Promotivniot miks zapo~nuva so elaborirawe na ekonom-skata propaganda kade se opfateni propagandnite tehniki, humorot i boite vo ekonomskata propaganda, propagandnite konstanti, sredstvata i mediumite, tro{ocite {to se pravat, efektite {to se dobivaat, internetot kako nov medium, i propagandnite agencii. Od drugi-te aktivnosti na promocijata opfateni se: li~nata proda`ba, unapreduvaweto na proda`-bata, odnosite so javnosta i ekonomskiot publicitet.

100. RAZVOJ NA EKONOMSKATA MISLA

Ekonomskata misla pred nastanuvaweto na klasi~nata {kola. Merkantilizam. Kla-

si~na {kola. Socijalutopisti~ka ekonomska misla. Istoriska {kola. Marksisti~ka ekono-mija. Marginalizam. Marksisti~kata ekonomska misla vo XX vek. Kejnzijanizam. Ekonomska-ta misla za ekonomskiot razvoj. Radikalna politi~ka ekonomija na novata levica. Institu-cionalizam i neoinsitucionalizam. Postkejnzijanizam i nova kejnzijanska ekonomija. Neo-liberalna (neoklasi~na) ekonomska misla. Razliki i sli~nosti me|u dominantnite {koli na ekonomskata misla.

101. REGIONALNA EKONOMIJA

Lokacioni odluki na firmite. Aglomeracijata i regionalnata struktura. Regional-

na mobilnost na resursite: mobilnost na rabotna sila, mobilnost na kapital, inovacii, idei. Praktika na regionalen razvoj: instrumenti na regionalnata politika, regionalnata politika vo nekoi razvieni zemji, regionalni konvergencii i divergencii vo sovremeniot svet. Urban sistem i politika: urbanizacija, optimalna golemina na gradot, urbana hierar-hija i urban sistem, gravitaciono pole na vlijanie na urbaniot centar, politika na pro-

90

storna organizacija na gradot, urbani procesi vo sovremeniot svet. Regionalen razvoj na Makedonija: karakteristiki na regionalniot razvoj, regionalna politika, regionalniot razvoj vo planovite, regionalniot razvoj vo pazarni uslovi.

102. REVIZIJA

Glavniot akcent vo ovoj predmet e staven na procesot na donesuvawe odluki od

strana na revizorot. Fundamentalnite koncepti vo revizijata se povrzani so utvrduvawe-to na prirodata i obemot na dokazite {to revizorot treba da gi pribavi po zemaweto pred-vid na konkretnite okolnosti za sekoj revizorski anga`man. Dokolku studentot gi razbere celite koi treba da bidat ostvareni vo dadenata oblast od revizijata, toj ili taa }e bide vo sostojba da ja utvrdi soodvetnosta na dokazite i niv da gi oceni. Na{a primarna cel e da gi integrirame najzna~ajnite koncepti na revizija kako i odredeni prakti~ni aspekti na logi~en na~in, so cel da im pomognat na studentite vo osoznavaweto na procesot na akumu-lirawe na dokazite i nosewe odluki vo domenot na revizijata.

103. SMETKOVODSTVENI INFORMACIONI SISTEMI

Celta na ovoj predmet e da se zapoznaat studentite so konstitutivnite elementi na

smetkovodstvenite informacioni sistemi: obrabotkata na podatoci, konceptot i dimen-ziite na smetkovodstvenite informacioni sistemi, sistemskata struktura i smetkovodst-venite informacioni sistemi, smetkovodstveni informacioni sistemi so datoteki, smet-kovodstveni informacioni sistemi so bazi na podatoci, analiza i dizajnirawe na smetko-vodstvenite informacioni sistemi, kontrola i za{tita na smetkovodstvenite informa-cioni sistemi, smetkovodstveni transakcioni ciklusi - prihoden ciklus, tro{koven cik-lus, transformacionen ciklus i finansiski ciklus.

104. SMETKOVODSTVENI KONTROLNI SISTEMI

Nastavata po ovoj predmet ima za cel da gi zapoznae studentite so zna~eweto na

kontrolnoto interno okru`uvawe vo funkcija na kontinuitetot na raboteweto na pretpri-jatieto. Fokusot na vnimanieto se efektivnite sistemi na interni kontroli zna~ajni za finansiskoto izvestuvawe, bihejvioristi~kite aspekti na kontrolnite sistemi, kontrola na delovnite segmenti na pretprijatieto preku merewe na rezultatite, identifikuvawe i upravuvawe so rizicite od smetkovodstveni izmami i gre{ki.

91

105. SMETKOVODSTVO NA BANKI I DRUGI FINANSISKI INSTITUCII Specifi~nosti na smetkovodstvoto na finansiskite institucii. Smetkovodstvena regulativa vo bankarskiot sektor. Smetkovodstvo na finansiskite instrumenti. Podgotov-ka na finansiski izve{tai za banki. Smetkovodstvena regulativa vo osiguritelnite kom-panii. Izgotvuvawe na finansiski izve{tai za op{ta namena vo osiguritelnite kompanii. Smetkovodstveni problemi specifi~ni za fondovite

106. SMETKOVODSTVO NA JAVEN SEKTOR

Namerata na nastavata po predmetot e da im pomogne na studentite vo razbiraweto na ulogata i zna~eweto na smetkovodstveniot sistem vo javniot sektor. Vo tie ramki da se ukaè na priodot kon finansiskoto izvestuvawe, posebno na metodolo{kite osnovi na smetkovodstvoto, principite i me|unarodnite smetkovodstveni standardi za javen sektor, finansiskoto izvestuvawe na vladata za me|unarodna sporedba vo soglasnost so sistemot na nacionalni smetki i sistemot na dràvna finansiska statistika, smetkovodstvo na dolgoro~nite sredstva i dolgovi, fondovskoto smetkovodstvo, buxetot i buxetskoto smetkovodstvo i revizijata vo javniot sektor.

107. SMETKOVODSTVO NA TRO[OCI

Nastavata po predmetot smetkovodstvo na tro{oci e naso~ena da im ovozmoì na studentite da ja razberat negovata interdisciplinarna sodrìna, a vo toj kontekst najna-pred da gi sfatat sli~nostite i razlikite na smetkovodstvenite disciplini vo ramkite na smetkovodstveniot sistem za da moàt polesno da ja koristat negovata prakti~na uloga i kombiniraweto podatoci od razli~ni oblasti pri izgotvuvaweto na relevantni infor-macii povrzani so tro{ocite, neophodni vo oddelni podra~ja od delovnoto odlu~uvawe. Toa go ovozmoùvaat tematskite podra~ja posveteni na: smetkovodstvoto na tro{ocite vo ramkite na smetkovodstveniot sistem, tro{ocite i nivnite podelbi vo menaxerskiot pro-ces, analiza na tro{ocite, obemot na proizvodstvoto i realizacijata, smetkovodstveni po-stapki na opfa}awe na tro{ocite, smetkovodstveno planirawe i kontrola na tro{ocite, standardni tro{oci i drugi merila, oblici na alokacija na tro{ocite, voved vo smetkovodstvoto na aktivnosti.

108. SOVREMENI TRENDOVI VO E-BIZNIS

Sovremeni trendovi vo e-biznis informaciski sistemi. Sovremeni trendovi vo

internet marketing. Sovremeni trendovi vo menaxment na e-biznis procesi. Sovremeni

92

trendovi vo menaxment so sinxirot na snabduvawe. Sovremeni trendovi vo oblasta na ERP sistemite. Sovremeni trendovi vo modelite za menuvawe na pretprijatijata. Sovremeni trendovi vo oblasta na transformacija na pretprijatijata.

109. SOCIOLOGIJA

Poim na op{testvoto. Sozdavawe na op{testvoto. Struktura na op{testvoto. Op-{testvenite pojavi. Op{testvenite grupi. Op{testvenata diferencijacija. Op{testvenata podvi`nost. Op{testvenata interakcija. Socijalnite dvi`ewa i socijalnite promeni. Op-{testvoto i kulturata. Sociolo{kiot poim na trudot. Formalnata organizacija. Nefor-malnite grupi. Pri~inite za sozdavawe na neformalnite grupi. Neformalnite grupi na rakovodnite strukturi. Neformalnite grupi na rabotnicite. Posledici od dejnosta na neformalnite grupi. Prirodata na rabotnite timovi. Problemite na rabotniot moral. Socijalnoto prilagoduvawe. Izvorite na konflikti vo rabotnite kolektivi. Delovnata kultura.

110. STATISTIKA ZA BIZNIS I EKONOMIJA

Voved. Deskriptivna analiza. Slu~ajna promenliva i rasporedi na verojatnosta. Statisti~ki primerok. Statisti~ko ocenuvawe. Testirawe na statisti~ki hipotezi. Anali-za na varijansa. Hi-kvadrat test. Prosta pravoliniska regresija i korelacija. Pove}ekrat-na pravoliniska regresija i korelacija. Indeksni brojki. Analiza na vremenski serii.

111. STRATEGISKI MARKETING

Voved vo strategiskiot marketing. Strategisko planirawe na marketingot: proces na strategiska analiza, analiza na delovnoto okru`uvawe na kompanijata, analiza na biznis port-folioto, atraktivnost na pazarot i procenka na delovnata pozicija, PIMS metod. Marketingot vo ramkite na strategiskoto planirawe i marketing plan. Segmentirawe, targetirawe i pozicio-nirawe na pazarot: segmentirawe na pazarot, targetirawe na pazarot i pozicionirawe na pazar-ot. Konkurentski strategii na marketingot. Proizvodni strategii. Cenovni strategii. Distribu-tivni strategii. Promotivni strategii i me|unarodni marketing strategii.

112. STRATEGISKI MENAXMENT

Osnovite na strategiskiot menaxment, negovata priroda i ulogata na menaxerite vo strategiskiot menaxment. Fazite vo procesot na strategiskiot menaxment: procenka na

93

eksternoto okruùvawe, procenka na internoto okruùvawe, formulirawe na strategija, analiza i izbor na strategija, izvr{uvawe na strategijata i ocenuvawe i kontrola na stra-tegijata. Zna~eweto na tehnologijata i tehnolo{kata strategija vo strategiskoto upravuva-we so firmite, specifi~nostite na strategiskiot menaxment vo maliot biznis i strategi-skiot menaxment vo me|unarodniot biznis.

113. STRATEGISKO SMETKOVODSTVO NA MENAXMENTOT

Strate{koto smetkovodstvo vo ramki na smetkovodstvoto na menaxmentot. Defini-rawe na misijata, celite i strategijata. Ramka na uramnoteèni perspektivi (Balance Scorecard). Analiza na konkurencijata i smetkovodstvo za konkurencijata. Smetkovodstvo na menaxmentot i analiza na najdobrite praktiki (benchmark analysis). Napredna proizvod-stvena tehnologija, to~no na vreme, celna cena na ~inewe i cena na ~inewe za ìvotniot ciklus na proizvodot. Tro{oci na kvalitetot i upravuvawe so celosniot kvalitet. Veri`-na analiza na vrednosta. Analiza na profitabilnosta na kupuva~ite. Smetkovodstvo na menaxmentot i okolinata na pretprijatieto.

114. TEORIJA NA ODLUÛVAWE

Karakterot na odlu~uvaweto. Uslovi na odlu~uvawe. Izvesnost. Rizik. Neizves-

nost. Vidovi odluki. Karakteristiki na menaxerskite odluki. Individualno nasproti grupno odlu~uvawe. Pravila na odlu~uvawe. Teorii na odlu~uvawe: marginalni, matema-ti~ki, psiholo{ki. Situaciono odlu~uvawe. Kreativnost vo odlu~uvaweto. Barieri vo odlu~uvaweto. Racionalnost vo odlu~uvaweto. Bihejvoristi~ki dimenzii vo odlu~uvawe-to: percepcija, stereotipnost, subjektivna racionalnost, halo efekti. Bihejvioristi~ki limiti vo odlu~uvaweto: zadovolstvo ograni~ena racionalnost. Menaxerite i organiza-cisko nivo na odlu~uvawe. Ekonomski i administrativen model na odlu~uvawe. Vodi~ za unapreduvawe na menaxerskoto odlu~uvawe.

115. TEORIJA NA ORGANIZACIJATA

Organizacionata teorija i menaxerite, organizaciona struktura i organizacionen dizajn, organizaciski celi i efikasnost, organizaciska okolina, organizacijata i tehnolo-gijata, departmanizacija, rabotni procesi i organizaciono prilagoduvawe, golemina, rast i razvoj i ìvoten ciklus na organizacijata, organizaciono dizajnirawe, karakteristi-ki na efektivna organizaciona struktura, organizirawe na upravuva~kiot proces vo organizacijata, organizirawe na informaciskite procesi vo organizacijata, upotreba na

94

mo}ta vo organizacijata, organizaciona politika i vlijanija, voveduvawe, odrùvawe i razvoj na organizacionata kultura, inovacii, strate{ki promeni i organizaciono u~ewe.

116. TRGOVSKO PRAVO

Stopanski subjekti. Trgovski dru{tva. Upravuvawe i rakovodewe so trgovskite dru{tva. Osnovni belezi na trgovskite dru{tva. Pravni odnosi me|u sodru`nicite. Pravni odnosi me|u akcionerskoto dru{tvo i akcionerite. U~estvo vo drugi trgovski dru{tva (povrzani dru{tva). Dru{tva vo sopstvenost na dru{tvata i dru{tva so u~estvo na druà-vata. Stransko trgovsko dru{tvo i stranski trgovec poedinec. Drugi trgovski subjekti. Ste-~aj i likvidacija na trgovskite dru{tva. Industriska sopstvenost. Pravo na konkurencija. Trgovski dogovori. Hartii od vrednost. Menica.êk.

117. UPRAVUVA^KO SMETKOVODSTVO

Smetkovodstvoto na menaxmentot vo ramkite na smetkovodstveniot sistem. Tro{o-ci i nivnite podelbi vo menaxerskiot proces. Smetkovodstveni postapki za opfa}awe na tro{ocite. Smetkovodstvo na aktivnostite. Smetkovodstvo na odgovornostite. Smetkovod-stvenite informacii vo kontekst na delovnoto odlu~uvawe. Finansiskite izve{tai za potrebite na menaxmentot.

118. UPRAVUVAWE SO PROIZVODOT

Izu~uvaweto na materijata po ovoj predmet treba da im pomogne na studentite da go osoznaat proizvodot kako del od marketin{kite aktivnosti, zatoa {to proizvodot pret-stavuva eden od ~etirite osnovni elementi {to za pretprijatieto imaat najgolemo zna~ewe vo negovoto rabotewe. Vo izu~uvaweto na ova materija studentite }e se zapoznaat so toa {to e proizvod, vidovite proizvodi, nivnata klasifikacija, nivniot asortiman, pazarnite osobini na proizvodot, negoviot ìvoten ciklus, planiraweto, razvojot i plasmanot na noviot ili inoviran proizvod na pazarot.

119. UPRAVUVAWE SO PROMENI

Definirawe i karakter na upravuvaweto so promeni. Evolutiven razvoj na mislata za promenite vo organizaciite. Ulogata na menaxerite vo upravuvaweto so promenite. Individualni, grupni/timski i organizaciski promeni. Pottiknuva~i i sprotivstavuva~i na promenite vo organizaciite. Osnovni upravuva~ki pristapi kon promenite. Proces na

95

upravuvawe so promenite. Strategii i taktiki na upravuvawe so promenite. Informacio-nite tehnologii vo funkcija na upravuvawe so promenite. Kultura, politika i liderstvo na promenite vo organizaciite. Op{testvenata odgovornost i promenite. Korporativno upravuvawe so promenite. Promenite i organizaciskiot razvoj.

120. UPRAVUVAWE SO REZULTATI

Poim za merewe na performansite. Upravuvawe so performansite nasproti nivno-to merewe. Pogledot na performansite od aspekt na razli~ni organizaciski funkcii. Upravuvaweto na performansite kako menaxment sistem. Kvantifikacijata vis a vis sistem-skiot pogled na realnosta. Pri~ini za upravuvawe na organizaciskite performansi. Stra-tegiska kontrola na organizacijata. Menaxment kontrola na organizacijata. Proizvodna kontrola vo organizacijata. Finansiska kontrola vo organizacijata. Balanced Scorecard kako sistem za strategisko upravuvawe na organizaciskite performansi. Efektite od kreirawe na sistem za upravuvawe na organizaciskite performansi.

121. UPRAVUVAWE SO RIZIK

Konceptot na rizikot. Upravuvawe so rizicite. Upravuvawe so rizicite kaj inves-

ticionite proekti. Upravuvawe so finansiskite rizici kaj finansiskite institucii. Upravuvawe so nefinansiskite (operativnite) rizici kaj finansiskite institucii. Mere-we na rezultatite prilagodeni na rizik. Upravuvawe so rizikot kaj nefinansiskite kor-poracii.

122. UPRAVUVAWE SO SISTEMITE

Upravuvaweto kako univerzalen fenomen. Definirawe na sistemskoto mislewe i sistemskiot pristap. Osnovni kategorii na op{tata teorija na sistemi: sistem, entropija, okruùvawe, odnesuvawe na sistemi, struktura na sistemi, transformacija na sistemi i sl. Ekonomskite sistemi i nivnite relevantni aspekti na dvièwe i raste`. Osobeno zna-~ajno vnimanie se obrnuva na odlu~uvaweto, prirodata i izvorite na konflikti, kako i na na~inite za nivno relativizirawe. Tretirani se i pra{awa od sferata na sistemskata di-namika, kontinuitetite i diskontinuitetite vo dvièweto na sistemite. So ogled na pre-sudnoto zna~ewe na informaciite za upravuvaweto se posvetuva vnimanie na sovremenite informacioni sistemi kako podsistemi na ekonomskite sistemi. Materijata e zaokruèna so primenata na sistemskata analiza vo proektiraweto na informacionite sistemi.

96

123. FINANSISKA EKONOMETRIJA

Predmetot gi pokriva osnovnite podra~ja na brzo raste~kata nau~na disciplina finansiskata ekonometrija, bidej}i vo poslednite decenii se javuva sé pogolem interes za modelirawe na neizvesnosta povrzana so finansiskite vremenski serii. Neizvesnosta na finansiskite prinosi igra klu~na uloga vo finansiskite modeli za efikasna alokacija na finansiskite sredstva i menaxmentot na rizikot. Celta na predmetot e da gi objasni karakteristikite na glavnite ekonometriski modeli koi se koristat vo finansiite. Akcentot e postaven na osposobuvaweto na studentite da izvr{uvaat kvalitetna ekonometriska analiza vo oblasta na finansiskite pazari. Del od predavawata se izveduvaat vo kompjuterska laboratorija so aktivno koristewe na statisti~ki softver.

124. FINANSISKA MATEMATIKA

Predmetot ovozmo`uva osoznavawe na konkretnite matemati~kite metodi i modeli

i nivna primena vo dolgoro~nite finansiski operacii. Toj ima za zada~a da gi osposobi studentite da koristat matemati~ki modeli pri re{avaweto na problemite od ekonomska-ta teorija i praksa. So aplicirawe na matemati~kite metodi i modeli studentite mo{ne uspe{no }e gi spoznavaat i koristat prakti~nite metodi i modeli neophodni vo procesot na izgotvuvawe na ekonomski i finansiski analizi i planovi i donesuvawe na ekonomski i investicioni odliki.

125. FINANSISKI MENAXMENT

Vo ramkite na ovoj predmet na studentite }e im bidat preneseni osnovnite soznani-ja od oblasta na upravuvaweto so finansiskite sredstva vo pretprijatieto, }e im se ovoz-mo`i da go razberat procesot na finansiskoto odlu~uvawe, kako i da go interpretiraat vlijanieto {to finansiskite odluki }e go imaat vrz sozdavaweto na vrednosta na kompa-nijata. Vo tie ramki, posebno vnimanie im e posveteno na finansiskata analiza i planira-weto, kako i donesuvaweto optimalni odluki vo trite osnovni oblasti na finansiskiot menaxment: finansiraweto, investiraweto i dividendnoto odlu~uvawe. Programata e zbogatena i so temata koja se odnesuva na spojuvawata i prezemawata na kompaniite.

126. FINANSISKI PAZARI I INSTITUCII

Voved vo finansiskiot sistem. Finansiski pazari. Finansiski instrumenti.

Finansiski institucii. Finansiski inovacii. Finansiska regulacija. Merewe na kamatni-te stapki. Determinanti na kamatnite stapki. Pazar na pari. Pazar na akcii. Pazar na

97

obvrznici. Pazar na derivativni finansiski instrumenti. Institucionalna struktura na finansiskite pazari. Komercijalni banki. Drugi depozitni institucii. Nebankarski finansiski institucii. Rakovodewe so finansiskite institucii.

127. FINANSISKO SMETKOVODSTVO

So izu~uvaweto na finansiskoto smetkovodstvo studentite }e bidat vo mo`nost da gi prepoznavaat, istra`uvaat i sovladuvaat problemite povrzani so eksternoto izvestuva-we, vo edna dinami~na i postojana promena na okru`uvaweto. Posebno }e se izu~uvaat pro-blemite na: osnovite i konceptite na smetkovodstvoto, razlikite pome|u knigovodstvoto i smetkovodstvoto; nacionalniot smetkoven plan i negovata primena, }e se sovladuvaat smetkovodstvenite termini; }e se izu~uva podgotovkata i upotrebata na finansiskite izve{tai vo delovnoto odlu~uvawe, konkretno se tretiraat site vidovi na sredstva, obvr-ski i akcionerski kapital, rashodite i prihodite, godi{noto informirawe i sl. prob-lemi.

128. FISKALEN I MONETAREN SISTEM NA EU

Buxetskiot proces na EU. Struktura na buxetskite prihodi i rashodi. Fiskalna

decentralizacija vo EU. Dano~na harmonizacija. Evropska monetarna unija. Evropska cen-tralna banka - organizacija i funkcii. Instrumenti na monetarnata politika na ECB.

129. HARTII OD VREDNOST I PORTFOLIO MENAXMENT

Hartii od vrednost i nivni pazari: vidovi na hartii od vrednost, pazarni struktu-ri i mehanizmi za trguvawe so hartii od vrednost, regulacija na pazari na hartii od vred-nost, pazarni (berzanski) indeksi. Teorija na pazarot na kapital: portfolio teorija, mo-del za vrednuvawe na kapitalskite imoti, hipoteza za efikasni pazari na hartii od vred-nost. Vrednuvawe na hartii od vrednost so fiksen dohod. Vrednuvawe na akcii. Deriva-tivni hartii od vrednost. Vrednuvawe na opcii. Vrednuvawe na fju~ersi. Menaxment so portfolija na hartii od vrednost: celi na investirawe vo hartii od vrednost, politika na investirawe vo hartii od vrednost, merewe na performansite na menaxmentot so portfo-lija na hartii od vrednost.

98

VI. USLOVI NA STUDIRAWE

Zapi{uvawe Pravo na zapi{uvawe na dodiplomski studii (prv ciklus studii) na Fakultetot imaat kandidati koi poloìle dràvna ili me|unarodna matura, kako i kandidati so zavr{eno ~etirigodi{no sredno obrazovanie vo prethodnite u~ebni godini (pred u~ebnata 2007/08 godina) koi ne polagale dràvna matura. Pravo na zapi{uvawe na dodiplomski stu-dii imaat i kandidati koi poloìle u~ili{na matura vo gimnazisko obrazovanie ili zavr-{en ispit po zavr{eno soodvetno stru~no obrazovanie so ~etirigodi{no traewe. Zapi{u-vaweto na studentite na Fakultetot se vr{i vo rokovi i pod uslovi opredeleni so objaven konkurs od strana na Univerzitetot. Zapi{uvaweto na zimskiot semestar po pravilo se vr{i vo prvata polovina na septemvri, a na letniot semestar vo vtorata polovina na dekemvri, vo slu`bata za studen-tski pra{awa. Datumite za zapi{uvawe na semestrite se utvrduvaat sekoja godina posebno so kalendarot na aktivnostite.

Pri zapi{uvaweto na semestarot, studentot najprvin gi zapi{uva nepoloènite zadolìtelni i izborni predmeti od prethodnata u~ebna godina (posebno vo zimskiot ili letniot semestar), a potoa gi zapi{uva zadolìtelnite i izbornite predmeti od toj semestar. Pritoa, vkupniot broj krediti vo tekot na semestarot ne smee da nadminuva 35 krediti (40 krediti za studentite so prose~en uspeh nad 8.5).

Status na studentot Statusot na student se steknuva so zapi{uvawe na dodiplomski, poslediplomski i doktorski studii na Fakultetot. Statusot na student se dokaùva so indeks ili studen-tska legitimacija.

Miruvawe

Na studentot zapi{an na dodiplomski studii, statusot na student, moè da mu miruva vo slu~aite opredeleni so Statutot na Univerzitetot (podolga bolest, bremenost, nega na malo dete itn.). Za miruvawe na statusot, studentot podnesuva barawe do slu`bata za studentski pra{awa (preku arhivata). Statusot na studentot moè da mu miruva najmnogu do edna godina. Na studentot na koj mu miruvale pravata i obvrskite mu se prodolùva statusot na student za onolku vreme za kolku mu miruvale pravata i obvrskite.

99

Ispi{uvawe

Sekoj student, na svoe barawe, moè da se ispi{e od Fakultetot pri {to mu se izdava poseben dokument - ispisnica vo koja se vnesuvaat zapi{anite semestri i poloè-nite ispiti. Ispi{uvaweto se evidentira vo indeksot na studentot. So ispi{uvaweto studentot go gubi statusot na student.

Prestanok na statusot student Na studentot mu prestanuva statusot na student na Fakultetot dokolku: diplomira; ne gi zavr{i studiite vo rokot utvrden so zakon i Statutot; ne go ispolni uslovot spored kredit-transfer sistemot i ne go zapi{e semestarot; se ispi{e od Fakultetot ili e isklu~en od Fakultetot. Re{enie za prestanuvawe na statusot donesuva Dekanot na Fakultetot ili od nego ovlasteno lice (prodekan, sekretar i dr.). Statusot na student moè da bide obnoven spored postapka utvrdena so Statutot na Fakultetot i Pravilnikot na Univerzitetot. Tro{ocite za obnovuvawe na statusot gi podnesuva studentot. Prava i obvrski Studentot ima pravo na:

• redovno studirawe ili pravo na vonredno studirawe; • zapi{uvawe i obrazovanie pod ednakvi uslovi utvrdeni so zakon, statut i

studiska programa; • u~estvo vo upravuvaweto so Fakultetot soglasno so Zakonot i drugite

propisi; • za{tita na svoite prava i dol`nosti pred organite na visokoobrazovnata

ustanova; • za{tita na li~nosta na studentot od zloupotreba i na negovoto dostoinstvo.

Studentot ima pravo i da: • se opredeli za vidot na studiite; • preminuva od edna na druga visokoobrazovna ustanova odnosno od edni na

drugi studii i pri toa da gi koristi pogodnostite na kredit-tranfer sis-temot;

• gi koristi bibliotekata i bazite na podatoci, prostorot i opremata (u~ebnite pomagala), softverot i druga nau~na i stru~na infrastruktura na visokoobra-zovnata ustanova;

• izbira i da bide izbran, kako pretstavnik na studentite vo organite na Fakultetot;

100

• koristi uslugi na studentskiot standard (smestuvawe, ishrana, zdravstvena za{tita i drugo), gradski i me|ugradski prevoz spored uslovite utvrdeni so zakon i od vr{itelite na soodvetnite dejnosti;

• gi koristi univerzitetskite objekti za sportska i kulturna dejnost; • gi prodolì studiite {to gi prekinal; • koristi raspust ne pomalku od 60 dena vo ramkite na edna kalendarska godi-

na; • dobiva dràvni ili drugi stipendii ili da koristi finansiski kredit za

izdr{ka za vreme na {koluvaweto; • ostvaruva sorabotka so studentite vo zemjata ili stranstvo;

Pravata na studentite gi {titi studentskiot pravobranitel ~ija organizacija, nadle`nost i na~in i uslovi za rabota se opredeleni so aktite na Univerzitetot. Stu-dentite se dol`ni da gi po~ituvaat pravata i obvrskite utvrdeni so op{tite i poedi-ne~nite akti na Fakultetot kako i da ispolnuvaat drugi obvrski kako studenti. Studen-tite imaat pravo i dol`nost da gi posetuvaat predavawata, seminarite, ve`bite kako i da u~estvuvaat vo drugite formi vo izveduvaweto na nastavata i da gi polagaat ispitite.

Proceduri pri studirawe Uslovite pod koi studentot moè, spored kredit-tranfer sistemot, da zapi{e novi nastavni predmeti od nareden semestar, sledeweto na nastavata i proverkata na znaewata se utvrdeni so aktite na Univerzitetot i na Fakultetot.

Redovni i vonredni studii Dodiplomskite studii na Fakultetot se organiziraat kako redovni i vonredni studii. Studiraweto na dodiplomskite studii trae 8 (osum) semestri, odnosno 4 (~etiri) u~ebni godini. Ako studentot ima zasnovano raboten odnos na neopredeleno rabotno vreme ili poradi dolgotrajna bolest ne e vo mo`nost da posetuva redovna nastava, moè da se zapi-{e kako vonreden student. Pravoto na vonredno studirawe se dokaùva so soodvetni doku-menti, izdadeni od nadleèn organ. Studentite koi{to go promenile statusot od redoven vo vonreden ili obratno, prodolùvaat da studiraat kako studenti so kofinansirawe.

101

Premin od edni na drugi studii ili nasoka Vo tekot na studiite, studentot moè da premine od edni na drugi studii ili nasoka pod uslovi utvrdeni so aktite na Fakultetot i na Univerzitetot. Preminot se vr{i na po~etokot na u~ebnata godina. Na studentot {to preminal od drug fakultet, mu se priznavaat ispitite i semes-trite dokolku soodvetstvuvaat studiskite i predmetnite programi od fakultetot od koj {to preminal.

Studentot {to preminal od edni na drugi studii ili nasoki e dolèn prethodno da gi poloì site ispiti koi se javuvaat kako razlika me|u studiskite programi. Studentot na koj mu se priznaeni soodvetni semestri ne e obvrzan da ja sledi nastavata i da sobira potpisi za semestrite {to mu se priznaeni.

Zaveruvawe semestar Zaverkata na tekovniot i zapi{uvaweto nov semestar se vr{i na po~etokot na zimskiot i na letniot semestar, vo rokovite utvrdeni so kalendarot na aktivnostite na Fakultetot. Zimskiot semestar po pravilo se zaveruva vo vtorata polovina na dekemvri, a letniot vo prvata polovina na maj, vo Slu`bata za studentski pra{awa. Za da go zaveri semestarot redovniot student treba da gi ima site potpisi za redovno posetuvawe na nastavata i ve`bite ili drug oblik i forma na nastava. Na student koj od opravdani pri~ini ne moè da zeme potpis od eden predmet, nastava ili ve`bi, na negovo barawe, Dekanatot na Fakultetot moè da mu dozvoli zaverka na semestar dokolku oceni deka pri~inite se objektivni i opravdani. Studentot koj ne moè da zeme potpisi za pove}e od eden predmet ne moè da go zaveri semestarot i ne moè da ostvaruva drugi prava kako redoven student, osven polagaweto na ispitite.

Izbor i promena na izboren predmet Pri zapi{uvaweto na semestarot, studentot moè da zapi{e i izborni predmeti, pod uslovite opredeleni so pravilata za studirawe. Promena na prethodno izbran izboren predmet se vr{i na po~etokot na sekoj semestar, pri{to studentot treba da podnese barawe do Slu`bata za studentski pra{awa (preku arhivata).

Ocenuvawe na rezultatite od u~eweto Ocenuvawe na rezultatite od u~eweto na studentot na oddelni predmetni progra-mi se vr{i na na~inite, uslovite i vo rokovite utvrdeni so aktite na Fakultetot i na Univerzitetot. Proverkata na znaeweto na studentot, po predmetnite programi se vr{i kontinuirano vo tekot na nastavno-obrazovniot proces kako vo zimskiot, taka i vo letniot

102

semestar. Kolokviumskite nedeli vo koi se sproveduva kontinuirana proverka na znaewata po pat na testovi se utvrduvaat so kalendarot na aktivnostite. Za studentite koi ne uspeale odredeni ispiti da gi poloàt po pat na kolokviumi, istoto moàt da go napravat vo redovnite ispitni sesii. Nastavnikot e dolèn da mu ovozmoì uvid na studentot vo testot, a testovite zadolìtelno se ~uvaat do po~etokot na naredniot semestar. Dokolku se slu~i studentot da treba da polaga dva ispiti vo ist den, mora da mu se ovozmoì eden od predmetite da go polaga vo drug termin.

Seminarska rabota Za vreme na studiraweto sekoj student treba da izraboti dve seminarski raboti, po edna vo vtora i treta studiska godina. Za studentite od II studiska godina zadolìtelno e da izrabotat edna pismena seminarska rabota od predmetite {to gi izu~uvaat vo I ili II godina. Za studentite od III studiska godina zadolìtelno e da izrabotat edna pismena seminarska rabota od predmetite {to gi izu~uvaat na soodvetniot departman vo taa studiska godina.

Seminarskite raboti se prijavuvaat vo slednite rokovi: a) Studentite od II studiska godina moàt da prijavat seminarska rabota od predmetite {to gi slu{ale vo I studiska godina ili od predmetite od II godina {to gi slu{ale vo zimskiot semestar od istata u~ebna godina. Vo ovoj slu~aj studentite treba da gi predadat svoite seminarski trudovi do krajot na semestarot.

Studentite od II studiska godina, moàt da prijavat seminarska rabota i od pred-metite od letniot semestar na II studiska godina i nea treba da ja predadat do krajot na semestarot. b) Studentite od III studiska godina moàt da prijavat seminarska rabota do krajot na zimskiot semestar po predmetite {to }e gi slu{aat vo taa studiska godina. Rokot za predavawe na izrabotenata seminarska rabota e do krajot na semestarot.

Studentot moè da bara promena na predmetot za izrabotka na seminarska rabota pred istata da bide predadena na predmetniot nastavnik-sorabotnik. Studentot ~ija pismena seminarska rabota e negativno oceneta i po povtornoto predavawe dolèn e da izraboti seminarska rabota po drug predmet.

Stru~en trud Redovnite i vonrednite studenti moàt da izrabotat individualen ili grupen stru~en trud. Studentot bira po sopstven izbor po koj(i) predmet(i) }e izraboti stru~en trud, kako sostaven del od formiraweto na negovata zavr{na ocenka po soodvetniot predmet(i). Pritoa, stru~niot trud u~estvuva najmnogu do 20% vo vrednosta na ocenkata pri kontinuiranoto ocenuvawe na studentite.

103

Stru~niot trud treba da pretstavuva samostojno istraùvawe na studentite na odreden problem od praktikata ili nekoe tematsko podra~je. Temite i problemskite podra~ja na stru~niot trud moè da se definiraat po predlog na studentite, a vo konsul-tacija so predmetniot nastavnik. So soglasnost i po izbor na predmetniot nastavnik, stru~nite trudovi moàt da se prezentiraat javno i po niv da se razvie diskusija i da se razmenuvaat mislewa i iskustva.

Na~in na izrabotka na stru~ni trudovi i seminarski raboti Studentite pri izrabotkata na stru~nite trudovi i seminarskite raboti mora da po~ituvaat opredeleni uslovi, forma i tehni~ki karakteristiki. Trudot mora da se izgotvi spored slednite tehni~ki upatstva: obem od 15-20 stranici, font Macedonian Tms 12, margini 2,5 (od site strani), prored edine~en. Strukturata na stru~nite trudovi i seminarskite raboti treba da bide spored sledniot redosled; naslovna strana, rezime (apstrakt), sodrìna, voved, glaven tekst, zaklu~oci i koristena literatura. Naslovnata strana treba da go sodrì naslovot na stru~niot trud i osnovni podatoci za institucijata i za studentot/ite. Naslovot treba da bide vnimatelno izbran i sostaven kako i precizno da poso~i {to sodrì stru~niot trud i da go oddeli od drugite stru~ni trudovi od istata tematska oblast. Rezimeto se fokusira na celta na istraùvaweto, dobienite rezultati i zaklu-~oci. Dobrata sodrìna treba da bide informativna t.e. da im dade ideja na ~itatelite kako e organiziran stru~niot trud i na~inot na koj vo nego se prezentirani ideite. Vo vovedot treba da se informira ~itatelot za osnovata na sprovedenoto istra-ùvawe. Treba da se objasni situacijata vo momentot koga e zapo~nato istraùvaweto i da se navedat dobienite rezultati ili zaklu~oci od prethodno sprovedenite istraùvawa. Potoa treba da se ukaè na pra{awata na koi {to se obiduva da se dade odgovor preku istraùvaweto, odnosno da se objasni celta na istraùvaweto. Glavniot tekst treba da se odnesuva na su{tinata na istraùvaweto kako {to e objasneto vo vovedot. Vo ovoj del treba da se objasni metodologijata {to e upotrebena za da se soberat i analiziraat informaciite. So zaklu~ocite se prezentiraat rezultatite od istraùvaweto vo tabeli i grafikoni kako i vo napi{an tekst. Vo ovoj del neophodno e da se spomenat najva`nite rezultati koi vodat do konstatirawe na zaklu~oci. Tie zna~ajni fakti i podatoci treba da bidat sledeni od komentari od strana na avtorot/ite. Zaklu~okot mora da e direktno povrzan so problemot koj {to e odreden vo vovedot na stru~niot trud. Vo delot za koristena literatura treba da se navedat, spored azbu~en redosled, site poedine~ni izvori na koristena literatura.

104

Kontinuirano ocenuvawe Vo tekot na nastavnoobrazovniot proces se vr{i kontinuirana proverka na znaewe-to, odnosno ocenuvawe po site predmetni programi. Kontinuiranoto ocenuvawe se vr{i za predmetnata programa i toa moè da bide zasnovano vrz: prisustvo na predavawa i ve`bi; participacija vo tekot na nastavata (kviz); u~estvo vo proekti i izrabotka na stru~en trud; prakti~na rabota i dr. Kontinuiranoto ocenuvawe se vr{i pismeno, po pat na testovi ili kolokviumi. Rezultatite dobieni od kontinuiranata proverka na znaeweto ostvareni pre-ku testovi ili kolokviumi se osnova za formiraweto na krajnata ocenka. Studentot koj nema da poloì eden od testovite go gubi pravoto za ponatamo{no kontinuirano ocenuvawe i ima pravo ispitot da go polaga vo prvata naredna redovna ispitna sesija. Pokraj kontinuirano ocenuvawe vo tekot na nastavata, po zavr{uvaweto na istata se vr{i formirawe na krajna ocenka koe e kone~no i se izrazuva so numeri~ki ocenki od 5 (pet) do 10 (deset). Poloèniot ispit e uslov da se stekne potrebniot broj na krediti propi{ani so predmetnata programa i uslov za zapi{uvawe na druga programa. Student koj zaklu~no so avgustovsko-septemvriskata, odnosno januarskata ispitna sesija ne poloìl odreden predmet, dolèn e povtorno da go zapi{e predmetot. Studentot moè da zapi{e novi predmetni programi od naredniot semestar spored uslovite opredeleni so Pravil-nikot za kredit-transfer sistemot.

Formirawe na krajnata ocenka Preku kontinuiranoto ocenuvawe, studentot se ocenuva za sekoja aktivnost propi-{ana vo soodvetnata predmetna programa, preku kreditni poeni, procentot na opto-varenost ili indeksnite edinici. Formiraweto na krajnata ocenka go vr{i nastavnikot pri {to kako osnova se zemaat rezultatite od kontinuiranoto ocenuvawe, odnosno proverka na znaeweto ostvareni preku testovite, kolokviumite ili drug vid na proverka na znaeweto. Zavr{noto ocenuvawe se izrazuva so ocenka od 5 (pet) do 10 (deset). Preodni ocenki se od 6 ({est) do 10 (deset). Ocenkata 5 (pet) ozna~uva nedovolen uspeh. Zavr{noto ocenuvawe i datata na polagaweto zadolìtelno se zapi{uva vo indeksot i vo prijavata za zavr{noto ocenuvawe. Prose~niot uspeh na studentot pretstavuva aritmeti~ka sredina na ocenkite od zavr{noto ocenuvawe po site nastavni predmeti vo tekot na studiite vklu~uvajki go i zavr{niot ispit.

Site studenti zapi{ani zaklu~no so u~ebnata godina 2001/2002 godina moàt da gi polagaat ispitite vo slednive ispitni sesii: noemvriska, januarska, aprilska, majsko-junska i avgustovsko-septemvriska.

Site studenti zapi{ani od u~ebnata 2002/2003 godina moàt da gi polagaat ispitite vo slednive ispitni sesii: januarska, majsko-junska i avgustovsko-septemvriska.

105

Prigovor na ocenka od proverka na znaewata Ako studentot ne e zadovolen od zavr{noto ocenuvawe odnosno ocenkata, ili ako smeta deka ispitot ne e sproveden vo soglasnost so Zakonot i Statutot ili pak ispitot e sproveden nepravilno ili ocenkata e dadena na del od ispitot, moè vo rok od 24 ~asa od denot na istaknuvaweto na rezultatite od ispitot da podnese prigovor do Dekanot na Fakultetot. Ako Dekanot na Fakultetot vo rok od dva dena konstatira deka baraweto e opravdano, nastavnikot e dolèn da ja preispita ocenkata od zavr{noto ocenuvawe vo rok od 24 ~asa. Ako nastavnikot ne ja preispita ocenkata {to ja utvrdil vo ovoj rok, Dekanot formira tri~lena komisija sostavena od nastavnici od isto ili srodno nastavno-nau~no podra~je pred koja studentot }e go polaga ispitot vo narednite 24 ~asa. Dokolku narednite 24 ~asa se pa|aat vo neraboten den ili dràven praznik ispitot se polaga prviot nareden raboten den.

Vo rok od ~etiri meseci od denot na polagaweto, studentot ima pravo da go poni{ti ispitot i da polaga za povisoka ocenka, a prethodno dobienata ocenka se poni{tuva so re{enie na Dekanot na Fakultetot. Studentot moè da se otkaè od ispitot najdocna do zapo~nuvaweto na ispitot. Ispitot se smeta za zapo~nat so postavuvaweto na pra{awa od strana na predmetniot nastavnik. Otkaùvaweto od ispitot otkako e postaveno pra{aweto, otkako e soop{teno pra{aweto ili otkako e daden testot, pretstavuva deka ispitot ne e poloèn i se ocenuva so negativna ocenka 5 (pet). Nejavuvaweto na ispitot vo zakaànoto vreme se smeta kako otkaùvawe od ispitot.

Diplomska rabota Studiite na Fakultetot studentot gi zavr{uva so izrabotka i javna odbrana na diplomska rabota od oblasta na studiite. Naslovot na temata ja izdava predmetniot nastavnik od ~ija oblast se izrabotuva diplomskata rabota. Promena na predmetot od koj se izrabotuva diplomskata rabota se realizira so posebno barawe do Dekanat i soglasnost i potpis od dvata profesori. Studentot moè da ja zeme temata i da otpo~ne so rabota dokolku osvoil 200 krediti. Diplomskata rabota se brani javno pred komisija. Ocenuvaweto na diplomskata rabota i nejzinata odbrana se vr{i opisno so slednive ocenki: odli~no poloìl, poloìl i ne poloìl.

Diploma Steknuvawe so diploma

Student koj }e gi zavr{i dodiplomskite studii na Fakultetot se steknuva so stepenot „diplomiran ekonomist“ ili „Bachelor“ (skrateno: dipl. ili B.Sc., B.A. itn).

106

Diplomata ja potpi{uva Dekanot na Fakultetot i Rektorot na Univerzitetot. Na studentot mu se izdava diploma vo koja se naveduva i vidot na fakultetskata stru~na podgotovka, stru~niot naziv, kako i srednata ocenka na uspehot. Pokraj diplomata na studentot mu se izdava i uverenie za poloèni ispiti koe moè da go potpi{e i prodekanot za nastavni pra{awa. Pokraj diplomata na studentot moè da mu se izdade i Diploma Supplement, na negovo barawe i na negov tro{ok, na angliski jazik. Student koj zavr{il postdiplomski studii i odbranil magisterski trud go steknuva nau~niot stepen magister na nauki (skrateno: m-r, ili M.Sc., M.A. itn.). Student koj zavr{il doktorski studii i odbranil doktorska disertacija go steknuva nau~niot stepen doktor na nauki (skrateno: d-r ili Ph.D.).

Promocija na diplomirani studenti Promocijata na studentite koi zavr{ile dodiplomski i postdiplomski studii ja vr{i Dekanot na Fakultetot na na~in, uslovi i postapka propi{ani so poseben pravilnik za promocija na diplomirani studenti. Promocijata po pravilo se vr{i na 14 noemvri - patroniot praznik na Fakultetot, i 24 maj patroniot praznik na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” - Skopje, a po potreba, se odrùvaat i dopolnitelni promocii na diplomiranite studenti. Pravila na odnesuvawe So cel da se odrì dostignatoto nivo na kvalitet na organizaciono-tehni~kite uslovi za rabota na Fakultetot, kako i za da se dobliàt standardite na odnesuvawe na vrabotenite i studentite do onie {to postojat na univerzitetite vo razvienite zemji, Ekonomskiot fakultet so svoi akti propi{al odredeni pravila na odnesuvawe koi studen-tite se dol`ni da gi po~ituvaat. Za nepo~ituvawe, odnosno povreda na pravata, dol`nostite i za neispolnuvawe na bilo koja obvrska, na studentot moè da mu se izre~e disciplinska merka. Studentite odgovaraat dokolku povredata na dol`nostite ili neispolnuvaweto na obvrskite go storile smisleno ili od nevnimanie.

Disciplinskite merki gi izrekuva Komisija za disciplinski merki na Fakultetot. Pred da izre~e disciplinska merka, Komisijata zadolìtelno go soslu{uva studentot. Komisijata za izrekuvawe na disciplinski merki na studenti po isklu~ok moè da donese edna od disciplinskite merki i bez soslu{uvawe na studentot dokolku toj bil uredno pokanet, a otsustvoto ne go opravda ili ne pobara odlagawe na raspravata. Pri odme-ruvaweto na disciplinskata merka, Komisijata }e ja zeme predvid teìnata na povredata, odnosno neispolnuvaweto na obvrskite, goleminata na {tetata i olesnitelnite i

107

ote`itelnite okolnosti i drugo. Komisijata za izrekuvawe na disciplinski merki na studenti mo`e da izre~e edna od slednite disciplinski merki:

• opomena • javna opomena • isklu~uvawe od Fakultetot.

Studentite {to izvr{ile o{tetuvawe na imotot na Fakultetot }e moraat da ja platat napravenata {teta. Namernoto o{tetuvawe na imotot na Fakultetot predizvikuva poveduvawe disciplinska postapka protiv izvr{itelite i nivno isklu~uvawe od Fakultetot. Kako osobeno seriozen prekr{ok se smetaat site obidi za prepi{uvawe na ispit ili test. Prepi{uvaweto, nezavisno od na~inot na koj e izvr{eno, kako i upotrebata na mobilni telefoni na ispitite e najstrogo zabraneto. So odluka na Nastavno-nau~niot sovet, zabraneto e koristewe mobilni telefoni za vreme na nastava, ve`bi i ispiti. Studentite otstraneti od ispit poradi prepi{uvawe i nepristojno odnesuvawe, go gubat pravo da go polagaat toj ispit vo istata sesija. Odnesuvaweto na studentite za vreme na nastavata i ispitite e regulirano so Statutot, pri {to se predvideni sankcii za prekr{itelite, vklu~uvaj}i ja i mo`nosta za isklu~uvawe od Fakultetot. Protiv odlukata na Komisijata za disciplinski merki, studentot ima pravo na prigovor do Nastavno-nau~niot sovet na Fakultetot vo rok od 15 dena od nejziniot priem ili od denot na istaknuvaweto na odlukata na oglasnata tabla na Fakultetot. Odlukata na Nastavno-nau~niot sovet po prigovorot e kone~na.

109

VII. VTOR CIKLUS STUDII (POSTDIPLOMSKI STUDII)

Spored Statutot na Univerzitetot, vtoriot ciklus studii se organiziraat kako

studii za nauka (magistratura). Na vtoriot ciklus studii, studentite se voveduvaat vo metodite na nau~no-istraùva~kata rabota i im se ovozmoùva zdobivawe so prodlabo-~eni znaewa od opredelena nau~na oblast. Po poloùvaweto na predvidenite ispiti i odbranata na magisterskiot trud, studentite se steknuvaat so diploma Magister na ekonomski nauki od soodvetnata oblast.

Denes na Ekonomskiot fakultet vo Skopje se organiziraat vtor ciklus studii od slednite oblasti:

1. E-biznis menaxment 2. Evropski studii 3. Ekonomski razvoj i me|unarodni finansii 4. Marketing 5. MBA - Menaxment 6. Monetarna ekonomija, finansii i bankarstvo 7. Menaxment vo osiguruvaweto 8. Smetkovodstvo i revizija 9. Statisti~ki metodi za biznis i ekonomija 10. Upravuvawe vo javniot sektor

110

VIII. TRET CIKLUS STUDII (DOKTORSKI STUDII)

Na Ekonomskiot fakultet vo Skopje moè da se steknat i nau~nite stepeni: doktor na ekonomski nauki i doktor na organizaciski nauki i upravuvawe (menaxment) kako najvisok stepen na obrazovanie. Doktorskite studii traat tri godini ({est semestri) i se sostojat od nekolku ispiti i izrabotka na doktorska disertacija.

Uslovite i postapkata za organizirawe i realizacija na doktorskite studii se reguliraat so Statutot na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” - Skopje.

IX. NAU^NO-ISTRA@UVA^KA DEJNOST

Fakultetot vr{i i nau~no-istraùva~ka rabota za potrebite na nastavnata dejnost i za potrebite na makedonskoto stopanstvo i op{testvo. Nau~no-istraùva~kata rabota se ostvaruva preku proekti od fundamentalen, razvoen i primenet karakter. Postignatite rezultati vo nau~nata rabota se objavuvaat vo godi{nici, monografii, knigi, u~ebnici, spisanija i drugi publikacii.

Za pouspe{no organizirawe i ostvaruvawe na nau~no-istraùva~kata rabota, vo ramkite na Fakultetot e formirana posebna organizaciona edinica - Centar za ekonomski istraùvawa.

X. IZDAVA^KA DEJNOST Rezultatite na nastavno-obrazovnata i nau~no-istraùva~kata rabota se objavuvaat vo razni publikacii na Fakultetot. Izdava~kata dejnost pretstavuva posebna karakte-ristika na Ekonomskiot fakultet. Toj e prv izdava~ vo Makedonija po brojot na objaveni knigi od oblasta na ekonomijata i biznisot i vtor izdava~ na nivo na Makedonija so okolu 20-25 publikuvani knigi vo tekot na edna godina. So najdolga tradicija e Godi{nikot na Fakultetot vo koj se objavuvaat statii za razli~ni ekonomski pra{awa i koj postoi od osnovaweto na Fakultetot (1950 godina). Rezultatite od nau~no-istraùva~kata rabota se objavuvaat vo posebni publikacii: knigi, monografii, statii i sl. Pogolemiot broj od publikaciite se objavuvaat vo izdanie na Fakultetot, a nekoi i vo koprodukcija so drugi institucii. Nastavnicite i asistentite objauvaat svoi trudovi i nadvor od Fakultetot (vo zemjata i vo stranstvo). Vo ramkite na izdava~kata dejnost zna~ajno mesto zavzema i objavuvaweto u~ebnici i u~ebni pomagala za studentite na prviot i vtoriot ciklus studii, kako i objavuvaweto na odbraneti magis-terski trudovi i doktorski disertacii.

111

XI. BIBLIOTEKA SO ÎTALNA

Bibliotekata na Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo

Skopje e edna od najstarite i najbogati visoko{kolski biblioteki so: • nad 28.500 naslovi na monografii, preku 41.000 primeroci knigi od

doma{ni i stranski avtori; • nad 600 naslovi na spisanija, a tekovni 15 doma{ni i 14 stranski,

stru~ni spisanija vo pe~atena forma; • on-line pretplata na 47 nau~ni spisanija preku bazata JSTOR; • on-line pretplata na bazata na podatoci EBSCO – preku 4000 naslovi na

periodi~ni publikacii so apstrakti na statiite t.e. 1200 naslovi na spisanija so celosen tekst na statiite;

• on-line pretplata za Academic Search Premier so 12500 spisanija so celosen tekst;

• on-line pretplata za Business Source Premier so 8300 spisanija so celosen tekst od koi: 1200 recenzirani spisanija, 1500 spisanija od oblasta na trgovijata i biznisot, 150 monografii, 1500 ekonomski izve{tai po zemji, 3200 industriski izve{tai i godi{nici i 750 pazarni istraùvawa;

• on-line pretplata na elektronskata biblioteka na Svetskata Banka (eLibrary) za monografskite izdanija na istata;

• on-line i off-line pretplata na bazite na podatoci na Evropskata unija; • ekonomski re~nici, vodi~i, almanasi, enciklopedii; • kolekcija na knigi na Nobelovci po ekonomija – novosozdadena i

edinstvena kolekcija koja intenzivno se popolnuva i dava posebno svetlo na bibliote~niot fond na fakultetot itn.

Ekonomskiot fakultet raspolaga i so dvokatna moderna îtalna so 400 ~itatelski mesta opremena so 8 kompjuteri za korisnicite {to ovozmoùva avtomatiziran pristap i prebaruvawe na fondot na bibliotekata. Za potrebite na studentite na prviot ciklus studii istata raspolaga i so prira~na kolekcija na osnovna i dopolnitelna literatura vo vid na u~ebnici, u~ebni pomagala i prira~nici (10-15 primeroci od sekoj naslov, za okolu 110 nau~ni disciplini) koi se na otvoren korisni~ki pristap.

Kako rezultat na uspe{nata sorabotka me|u Ekonomskiot fakultet i brojni stranski partnerski institucii postoi Biblioteka na donacii (Donation Library) koja e osnovana vo 1996 godina i broi nad 6000 naslovi podarok od: Arizona State University, USA; Northen Illinois University, Chicago, USA; Ohio University, USA; Prof. Isak Adizes, Adizes Institute, Santa Barbara, California; University of Zagreb, Croatia; Ph.D. Reed Story, FASB - Financial Accounting Standards Board, USA; Prof. d-r Jovan Pavlevski od Univerzitetot Sorbona, Francija.

113

XII. CENTAR ZA PODATOCI I INFORMACII ZA EVROPSKATA UNIJA – EUi (EUROPEAN UNION CENTRE FOR DATA AND INFORMATION - EUi)

Vo nasoka na poddr{ka i promocija na informiraweto i obrazovanieto za Evrop-skite integracioni procesi vo 1993 god. Evropskata komisija go osnova{e Evropskiot dokumentacionen centar kako specijalna organizaciona edinica vo ramkite na Ekonomskot fakultet vo Skopje. Od 1993 god. do denes EDC vo Skopje ja pribira, ~uva, obrabotuva i dava na koristewe celokupnata raspoloìva dokumentacija i informacii za EU.

EDC stana del od mreàta informativni relei formirani pri univerzitetite i istraùva~kite institucii {irum Evropa i svetot, a kon krajot na 2007-ta god. be{e rebrendiran vo EUi. Za celokupnata akademska javnost i za site zainteresirani korisnici EUi obezbeduva sloboden pristap do informaciite i dokumentacijata na Evropskata unija.

Vo fondovite na EUi se nao|aat preku 1700 naslovi na publikacii i dokumentacija na Evropskata komisija, Evropskiot sovet, Parlamentot, Ekonomskiot i socijalen sovet, Sudot na pravdata, Evropskata direkcija za statistika, Evropskata investiciona banka i dr., vo vid na zakonska regulativa, direktivi, preporaki, mislewa, pregledi, studii, rabotni dokumenti i drugi publikacii od interes za studentite, nau~nite rabotnici, stopanskite organizacii, vladinite tela i institucii i drugi korisnici. Osven so pe~aten materijal, centarot raspolaga i so kolekcija CD-romovi, kako i on-line pristap do evropskite bazi na podatoci.

XIII. JAVEN INFORMATIVEN CENTAR NA SVETSKATA BANKA

Kon krajot na 1996 god. na Ekonomskiot fakultet e osnovana Depozitna biblioteka na Svetskata Banka (World Bank Depository Library). So dobivaweto na Sertifikatot za aktivno ~lenstvo vo Bibliote~nata programa na Svetskata Banka istata stana edinstven depoziten informativen centar od ovoj vid vo Republikata. Od noemvri 2005 god. Depozitnata biblioteka na Svetskata Banka se stekna so status na Javen informativen centar {to podrazbira pogolem broj na publikacii, pristap do bazite na podatoci na Svetskata banka, pogolema transparentnost i diseminacija na informaciite i dokumentacijata na Svetskata banka i dr.

Fondot go so~inuvaat preku 2600 naslovi na publikacii na Me|unarodnata Banka za obnova i razvoj, Me|unarodnata finansiska korporacija, MIGA i dr. Publikaciite vo vid na studii, izve{tai, pregledi, monografii, godi{nici, statisti~ki podatoci i dr. se na otvoren pristap za site zainteresirani korisnici vo Republikata. Bibliotekata ima i posebno avtoriziran on-line pristap na elektronskata biblioteka na Svetskata Banka (eLibrary) za monografskite izdanija na istata.

114

XIV. STUDENTSKI INTERNET CENTAR Zaradi zadovoluvawe na potrebite na studentite vo pogled na koristewe na uslugite na Internetot, Fakultetot formira{e Studentski internet centar (SIC). Cen-tarot e otvoren sekoj raboten den od 8.00-20.00 ~asot. Za da moè da gi koristi Internet uslugite vo ramki na Centarot, sekoj student e dolèn da plati simboli~en nadomest, a od strana na Fakultetot }e mu bide opredelen negov li~en password. Studentot moè da go koristi Studentskiot internet centar sekoj raboten den po dva ~asa, a koristeweto moè da se prijavi i rezervira odnapred so prethodna najava. Vo Studentskiot internet centar se sproveduva deùrstvo od strana na {est studenti angaìrani od Fakultetot.

Studentskiot internet centar raspolaga so 27 sovremeni kompjuteri (HP Compaq, 2.8 GHz, 512 MB DDR, 80 GB HDD, 17” TFT monitori), kako i so 3 printeri. Dokolku studentot saka da izvr{i printawe na materijal od Internet, dolèn e da plati po 1,00 denar za sekoja stranica. Koristeweto na internet uslugite e ograni~eno na oblastite koi se potrebni za stru~no usovr{uvawe na studentot. Za oblastite koi ne se potrebni za stru~noto usovr{uvawe na studentite ne moè da se koristat internet uslugi. Za vreme na koristeweto na uslugite vo Studentskiot internet centar studentot e dolèn da se pridrùva kon redot i disciplinata, kako i pravilata za na~inot na koristewe na Centarot, kako i da ja ~uva i za{tituva opremata i inventarot vo Centarot (imot na Fakultetot). Vo sprotivno, }e mu bide izre~ena disciplinska merka, vklu~uvaj}i ja i merkata isklu~uvawe od Fakultetot.

XV. KOMPJUTERSKI LABORATORII

Na fakultetot ima pet kompjuterski labaratorii, so 25, 29, 37, 30 i 51 personalni kopjuteri respektivno, kako i Studentskiot internet centar spomenat pogore. Site kom-pjuteri se so postojan pristap do Internet. Pristapot do prvite ~etiri kompjuterski labaratorii, (so 25, 37, 29 i 30 kompjuteri) e ograni~en poradi sigurnosni pri~ini. Ova zna~i deka samo odredeni lica moè da vleguvaat vo laboratoriite. Vo praktika site studenti imaat sloboden pristap do kompjuterskite laboratorii so znaewe i dozvola od nastavni~kiot kadar. Tie moè da gi koristat kompjuterite vo tekot na celiot raboten den. Kompjuterskata laboratorija so 51 kompjuteri e na postojano raspolagawe za studentite od departmanot po E-business, a pristapot e ovozmoèn so poseduvawe na specijalna karti~ka so nivna fotografija. Ovaa laboratorija e opremena so najsovremena kompjuterska tehnologija i poseduva kamera, LCD proektori za poednostavno sledewe na nastavata i kompjuterska programa za planirawe na ~ovekovite resursi, Navision 4.0. Inaku,

115

na Ekonomskiot fakultet vo site 4 amfiteatri i vo site predavalni instalirana e najsovremena kompjuterska oprema so vgradeni LCD proektori za koristewe na prezentacii pri predavaweto i za pottiknuvawe interaktiven proces vo nastavata. Za ovaa namena na Fakultetot site vraboteni lica se snabdeni so USB flash drive memoriski stikovi za olesnuvawe na podgotovkata na predavawata. XVI. STUDENTSKI PARLAMENT

Studentskiot parlament na Ekonomskiot Fakultet vo Skopje vo ramkite na Univer-zitetot “ Sv. Kiril i Metodij” e organizacija so poseben op{testven status koja gi {titi pravata i interesite na studentite. ^lenovi na Studentskiot parlament na Ekonomskiot fakultet vo Skopje se site negovi studenti (redovni, vonredni). Organizacionata posta-venost funkcionira preku Sobranieto, Izvr{niot odbor, Studentskoto prodekansko telo i Pretsedatelot. Sobranieto go so~inuvaat 20 studenti, od sekoja akademska godina po 5 studenti. Studentskiot parlament na Ekonomskiot Fakultet aktivno u~estvo vo rabotata na Studentskiot parlament na Univerzitetot “Sv.Kiril i Metodij”. Studentskiot parla-ment, preku delegirawe na svoi pretstavnici od redot na redovnite studenti od site studiski godini, u~estvuva vo strukturite na upravuvaweto na Fakultetot i toa na site nivoa (Nastavno-nau~en sovet i Dekanatska uprava). Studentskiot parlament sorabotuva so drugi sojuzi od zemjava i stranstvo, organizira sportski aktivnosti, ekskurzii, ja organizira zavr{nata apsolventska ve~er za apsolventite, kako i fotografiraweto na studentite za izrabotka na apsolventsko tablo.

116

XVII. NASTAVEN KADAR NA FAKULTETOT 1. NASTAVNICI VO REDOVEN RABOTEN ODNOS a) Redovni profesori 1. Prof. d-r Zorica Bo`inovska-Lazarevska, [email protected]

- Revizija - Interna revizija - Osnovi na smetkovodstvoto

2. Prof. d-r Dimitar Bojaxijoski, [email protected] - Ekonomika na pretprijatie - Menaxment na ~ove~ki resursi - Proizvoden menaxment - Upravuvawe so rezultati 3. Prof. d-r Olga Gradi{ka-Temenugova, [email protected] - Mikroekonomija - Marketing politika na ceni 4. Prof. d-r Dimitar Gramatikov, [email protected] - Upravuvawe so proizvodot - Strategiski marketing 5. Prof. d-r Qubomir Drakulevski, [email protected] - Strategiski menaxment - Organizacisko odnesuvawe - Me|unaroden menaxment 6. Prof. d-r Blagoja \or|ijovski, [email protected] - Menaxment informacioni sistemi - Teorija na odlu~uvawe - Delovno komunicirawe 7. Prof. d-r Drage Janev, [email protected] - Matematika za ekonomisti - Osiguruvawe

117

8. Prof. d-r Qubi{a Janevski, [email protected] - Smetkovodstveni informacioni sistemi - Osnovi na smetkovodstvoto - Finansisko smetkovodstvo 9. Prof. d-r Sa{o Josimovski, [email protected] - Informacioni tehnologii - Osnovi na E-biznis - Osnovi na Internet arhitektura - Koristewe na aplikacii preku Internet 10. Prof. d-r Qubomir Kekenovski, [email protected] - Ekonomija na javniot sektor 11. Prof. d-r Irena Kikerkova, [email protected] - Me|unarodna ekonomija - Nadvore{na trgovija 12. Prof. d-r Qubica Kostovska, [email protected] - Evropska ekonomska integracija - Ekonomski sistemi i globalizacija 13. Prof. d-r Zoran Minovski, [email protected] - Dr`avno smetkovodstvo i smetkovodsto na neprofitni organizacii - Analiza na finansiski izve{tai 14. Prof. d-r Vera Naumoska, [email protected] - Menaxment na E-biznis I - Matemati~ki metodi - Organizacija i dizajn na veb 15. Prof. d-r Bla`o Nedev, [email protected] - Upravuva~ko smetkovodstvo - Smetkovodstvo na tro{oci 16.Prof. d-r Metodija Nestorovski, [email protected] - Investicionen menaxment - Ekonomija na investiciite - Upravuvawe so rizicite

118

17. Prof. d-r Natalija Nikolovska, [email protected] - Devizna politika - Regionalna ekonomija 18. Prof. d-r Vladimir Petkoski, [email protected] - Industriska politika 19. Prof. d-r Mihail Petkovski, [email protected] - Finansiski pazari i institucii - Me|unarodni finansii - Javni finansii 20. Akad. d-r Goce Petreski, [email protected] - Ekonomski razvoj - Ekonomija na rabotnata sila 21. Prof. d-r Zlatka Popovska, [email protected] - Upravuvawe so sistemite - Politika na tehnolo{kiot razvoj 22. Prof d-r Sne`ana Ristevska-Jovanovska, [email protected] - Osnovi na marketingot - Odnesuvawe na potro{uva~ite - Marketing na uslu`ni dejnosti ‐ Metodi na proda`ba 23. Prof. d-r Slave Risteski, [email protected] - Statistika za biznis i ekonomija - Demografija 24. Prof. d-r Nada Sekulovska, [email protected] - Marketing istra`uvawe - Promocija - Internet marketing - Odnosi so javnosta 25. Prof. d-r Blagorodna Todosioska, [email protected] - Nauka za menaxment

119

26. Prof. d-r Kalina Trenevska-Blagoeva, [email protected] - Statistika za biznis i ekonomija - Osnovi na digitalna ekonomija - Menaxment na E-biznis II 27. Prof. d-r Qube Trpeski, [email protected] - Monetarna ekonomija - Bankarstvo 28. Akad. d-r Taki Fiti, [email protected] - Osnovi na ekonomijata - Pretpriemni{tvo - Razvoj na ekonomskata misla 29. Prof. d-r Risto Hristov, [email protected] - Sociologija - Politika na socijalniot razvoj 30. Prof. d-r Bobek [uklev, [email protected] - Osnovi na menaxment - Menaxment na mal biznis - Delovno planirawe - Sovremeni trendovi vo E-biznis - Korporativno upravuvawe b) Vonredni profesori 1. Prof. d-r Sa{o Arsov, [email protected] - Finansiski menaxment - Proekt menaxment 2. Prof. d-r Gordana Bilbilovska, [email protected] - Ekonomska statistika 3. Prof. d-r Vesna Bucevska, [email protected] - Ekonometrija

120

4. Prof. d-r Pece Nedanovski, [email protected] - Primeneta ekonomija - Ekolo{ki menaxment 5. Prof. d-r Goran Petrevski, [email protected] - Bankarski menaxment 6. Prof. d-r Lidija Pulevska - Ivanovska, [email protected] - Logistika - Optimalizacija vo Internet okru`uvawe - Marketing preku pove}e kanali 7. Prof. d-r Trajko Slaveski, [email protected] - Makroekonomija - Dr`avna regulacija 8. Prof. d-r Biqana Sekulovska-Gaber [email protected] - Me|unarodni organizacii i integracii - Ekonomska statistika 9. Prof. d-r Mitre Stojanovski, [email protected] - Marketing na trgovski pretprijatija - Me|unaroden marketing - Ekonomika na vnatre{na trgovija 10. Prof. d-r Sa{o ]osev, [email protected] - Ekonomsko planirawe - Agrarna politika - Op{testveno bogatstvo i nacionalni smetki 11. Prof. d-r Vladimir Filipovski, [email protected] - Hartii od vrednost i portfolio menaxment - Osnovi na ekonomijata 12. Prof. d-r Anita Ciunova-[uleska, [email protected] - Marketing menaxment - Marketing komunikacii - Direkten marketing

121

v) Docenti 1. Doc. d-r Leonid Nakov, [email protected] - Upravuvawe so promeni - Delovna etika 2. Doc. d-r Kiril Postolov, [email protected] - Ekonomika na pretprijatie - Teorija na organizacija g) Asistenti 1. Asist. m-r Stojan Debarliev, [email protected] - grupa predmeti po menxment 2. Asist. m-r Qup~o Eftimov, [email protected] - Ekonomika na pretprijatie - Menaxment na ~ove~ki resursi - Proizvoden menaxment - Upravuvawe so rezultati 3. Asist. m-r Marija Krstevska, [email protected] - grupa predmeti po marketing 4. Asist. m-r Nikola Levkov, [email protected] - Menaxment informacioni sistemi - Delovno komunicirawe - Teorija na odlu~uvawe 5. Asist. m-r Daniela Mamu~evska, [email protected] -Mikroekonomija - Marketing politika na ceni 6. Asist. m-r Marina Mijoska, [email protected] - grupa predmeti po e-biznis 7. Asist. m-r Aleksandar Naumoski, [email protected] - Grupa predmeti od oblasta na investicii i finansiski menaxment

122

8. Asist. m-r Milena Ristovska, [email protected] - Upravuvawe so sistemite - Politika na tehnolo{kiot razvoj 9. Asist. m-r Mijal~e Santa, [email protected] - grupa predmeti po e-biznis 10. Asist. m-r Marina Serafimoska, [email protected] - grupa predmeti po smetkovodstvo 11. Asist. d-r Dragan Tevdovski, [email protected] - grupa predmeti po statistika 12. Asist. m-r Predrag Trpeski, [email protected] - Osnovi na ekonomija 13. Asist. m-r Katerina To{evska – Trp~evska [email protected] - grupa predmeti po me|unarodna ekonomija 14. Asist.m-r Bor~e Trenovski, [email protected] - Razvoj na ekonomska misla - Op{testveno bogatstvo i nacionalni smetki d) Pomladi asistenti 1. Atanasko Atanasovski, [email protected] - grupa predmeti po smetkovodstvo 2. m-r E`eni Brzovska, [email protected] -grupa predmeti po marketing 3. m-r \or|i Gockov, [email protected] - grupa predmeti po finansii 4. Kiril Jovanovski, [email protected] - grupa predmeti po finansii

123

5. Dimitar Jovevski, [email protected] - grupa predmeti po e-biznis 6. m-r Angela Kuzmanova, [email protected] - Trgovsko pravo - Pravni i eti~ki aspekti na internet 7. m-r Martin Mihajlov, [email protected] - grupa predmeti po e-biznis 8. Suzana Makre{anska, [email protected] - grupa predmeti po finansii 9. Kire Naumov, [email protected] - grupa predmeti po matematika 10. m-r Elena Naumovska, [email protected] - grupa predmeti po finansii 11. Nikolina Palamidovska, [email protected] -grupa predmeti po marketing 12. Biljana Ta{evska, [email protected] - Osnovi na ekonomija 13. Marija Trpkova, [email protected] - grupa predmeti po statistika 14. Violeta Cvetkoska, [email protected] - Nauka za menaxment 3. NASTAVNICI OD DRUGI DOMA[NI FAKULTETI 1. Trgovsko pravo - Profesor od Praven fakultet 2. Stranski jazici - Profesori od Filolo{ki fakultet

Vodi~ niz studiite 2010-2011

Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“ - Skopje Ekonomski fakultet - Skopje

Izdava~ Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij” - Skopje

Ekonomski fakultet - Skopje

Za izdava~ot Prof. d-r Blagoja \or|ijovski, v.d. dekan

Adresa: Bulevar “Krste Misirkov” bb

1000 Skopje Po{tenski fah: 550

Telefon: ++389 2 3286-800 Faks: ++389 2 3118-701

e-mail: [email protected] http/: www.eccf.ukim.edu.mk

vodic 2010-2011 m prv del - eccf.ukim.edu.mk · pdf filena~in na izrabotka na stru~ni trudovi...

Documents