,

VzA-lEfvftJOS rfYAR€~ Wl)~

KAM NA IZLET

Volnikna Krasu

Pogled na razvejeno hribovjeŽekenca z Volnikom.

Na območju naravnega parka na Krasu v zaledju Trsta je znana in najbolj obiskana vzpeti na Volnik (italijansko Monte Lanaro ),ki je s 546 metri najvišji vrh planote Žekenc. Celotno območje parka je v glavnem poraščeno z listnatim gozdom ter s črnim boromna južnih pobočjih. V globokih dolinah med vzpeti nami najdemo nekatere redke rastlinske vrste, na območju pa domujeta meddrugim tudi evropski jež in divja mačka. Občasno sta opažena tudi rjavi medved in šakal.

NaVo1niku se združuje več mar-kiranih poti, največ iz smeri

Tržaškega Krasa. Z naše strani jenajlepša in označena pot, ki se pri-čne v Pliskovici. To je slikovita vasna planoti Komenskega Krasa. Ležiob cesti Dutovlje-Gorjansko na raz-gledni vzpetini nad suhim kraškimdolom, ki mu pravijo Mlačna. Vas jedobila ime po drobni ptici pliski, be-li pastirici, ki v vasi in okoli nje naj-de primerno okolje za preživetje.

Nekoč smo tod okoli Kraševci oraliz voli.V jarme smo jih vklenili, z njimi tovorevozili.Brez volov ne bi preživeli, zato smoradi jih imeli.

udovit kamnoseški izdelek vola (spodaj je plošča z90rnjim napisom), ki stoji tik ob parkirišču.

Tako je zapisano na kamniti ploščipod izklesanim likom vola, ki stojiob parkirišču pod vasjo Pliskovica(tudi naše izhodišče za Volnik). Ka-

I

Kal Mlačna, obnovljen leta 2007 v okviruprojekta 1001 kal - 1001 zgodba o življenju.

men, ki ga na krasu nemanjka, zna-jo domačini prav lepo obdelovati,kar je razvidno s slike z volom. V va-si je kamnoseštvo Jerneja Bortolata,ki si ga je vredno ogledati. Tu lahkokupimo tudi kak spominek kamno-seških izdelkov umetnostne obrti.

Pliskovica je znana tudi po mokri-ščih - kalih. Kali oziroma kraškemlake niso veliki, a so bili za življe-nje na Krasu izredno pomembnamokrišča. Teh je bilo tu naokoli nek-daj kar osemnajst, danes jih je polo-vica manj, so pa obnovljeni in oži-"ljeni. Kali so bili delo človeških rokin namenjeni oskrbi živine in ljudi zvodo. Vodnati kal Mlačna si lahkoogledamo spotoma, ko se bomosprehodili na Volnik.

Skozi gLobok hrastov gozdna Volnik

Do Pliskovice pridemo iz Sežaneskozi Dutovlje ali iz Vipavske doli-

Vzajemnost I marec 2012

ne preko Branika in Komna. Podvasjo Pliskovica ob cesti Dutov-lje-Gorjansko-Komen je veliko inurejeno parkirišče, kjer lahko parki-ramo. S parkirišča se odpravimoprek ceste in nadaljujemo po gozd-ni cesti, ki se med polji in vinogradirahlo spušča do doline Mlačna. Nalevi si ogledamo obnovljeni kalMlačna. Nadaljujemo levo po cesti,ki se v okljukih rahlo vzpenja skoziglobok hrastov gozd. Cesta, ki zavi-ja desno, ravno tako pripelje na Vol-nik, le da je daljša in manj slikovitater ni označena. Hodimo večinomapo ravnini z rahlimi spusti in vzpo-ni, ves čas skozi gozd. Ob poti opa-zimo dve lovski preži jn nekajkrattudi lesene tablice s poimenova-

. njem dreves in grmovja. Po slabiuri hoje pridemo do križišča trikot-ne oblike. Nadaljujemo po cesti, kizavije desno navzgor. Kmalu smona stičišču več gozdnih cest: levapripelje iz Dutovelj oziroma Krajnevasi. Desna pa je-tista, po kateri biprišli, če bi se pri kalu Mlačna odlo-čili, da gremo desno. Na zgornjemrobu ceste opazimo desno od potileseno puščico, ki nas usmeri s ce-ste na ozko pot navzgor za Volnik.Od tod naprej hodimo po poti, ki jenajbolj shojena in se v daljših oklju-kih vije po severnem pobočju hri-

. bovitega Žekanca, kot mu pravijodomačini. S poti se odcepi v desno