UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

VPLIV GLOBALIZACIJE NA STORITVE MOBILNE TELEFONIJE S PRIMEROM

Študent: Damjan Trost Naslov: Žerjav 37a, 2393 Črna na Koroškem Številka indeksa: 81510649 Redni študij Program: Univerzitetni Študijska smer: Mednarodna menjava Mentor: dr. Vito Bobek

Črna na Koroškem, januar, 2005

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA

Kandidat __Damjan Trost__________________ absolvent študijske smeri:____mednarodna menjava študijski program:_univerzitetni____

izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal

pod mentorstvom_____dr. Vita Bobka___ in uspešno zagovarjal(a) __07.03.2005__ (vpisati datum zagovora).

Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim – ne dovolim (ustrezno obkrožite) objavo diplomskega dela v elektronski

obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega

dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju.

V Mariboru, dne__14.03.2005____________ Podpis:__________________________________

1

PREDGOVOR Sektor mobilne telefonije je danes eden izmed najpomembnejših in hitro rastočih področij gospodarstva, saj so dobro razviti komunikacijski kanali (med njimi tudi mobilna telefonija) pogoj za učinkovito delovanje gospodarstva, javnega sektorja ter povečevanje konkurenčnosti na vseh področjih poslovanja. Nadaljnji razvoj vseh področij telekomunikacij je poleg vključevanja v mednarodne procese vsekakor najpomembnejši faktor globalnega povezovanja in delovanja. V preteklosti so vsi sektorji telekomunikacij veljali za monopolno področje, ki ga regulira država. Telekomunikacijski trgi so bili s stališča posameznih nacionalnih gospodarstev obravnavani kot naravni monopoli, ki so nastali kot posledica ekonomije obsega. V nasprotnem primeru bi se potencialni konkurenti srečevali z ogromnimi začetnimi stroški, ki jih sami ne bi mogli pokriti (predvsem imamo tu v mislih izgradnjo omrežja). Kljub temu pa je razvoj novih tehnologij spremenil poglede na to panogo. Pojavile so se nove storitve, ki so obljubljale velik potencial. Tako je na začetku 90-ih let prišlo do ideje o odprtju celotnega trga telekomunikacij konkurenci. Kmalu zatem se je v večini razvitih držav pričel proces liberalizacije in privatizacije telekomunikacij. V Sloveniji je bilo na samem začetku področje mobilne telefonije monopolno urejeno in regulirano. Kot v drugih državah so bili tudi pri nas začetni stroški izgradnje in vzdrževanja infrastrukture izredno visoki, vlaganje v razvoj lokalnih omrežij pa za privatni sektor dolgoročno ni smiselno, ker omejeni lokalni trgi ne omogočajo doseganja ekonomije obsega. Prav zaradi velikih prihrankov pa so postale mobilne brezžične telekomunikacije nepogrešljiv del našega vsakdanjega življenja, saj je postalo komuniciranje na daljavo izredno enostavno in nepogrešljiv del našega vsakdanjega življenja. Neodvisnost od fiksnega omrežja je izredno povečala učinkovitost tako v poslovnem kot tudi v zasebnem življenju. Danes postaja skupen prenos podatkov in slike enako pomemben kot je bil na začetku razvoja mobilnih omrežij prenos govora in kratkih sporočil. Namen diplomskega dela je prikaz trenutnega stanja konkurence na slovenskem trgu mobilne telefonije, ob poudarku na najmočnejšemu ponudniku – Mobitelu. Prikazati želim tudi trend razvoja in vpliv globalizacije, ki vedno bolj usmerja poslovno in deloma tudi politično dogajanje na vsakem nacionalnem tržišču. Glede na to, da je bilo lani za Slovenijo prelomno leto, saj smo postali polnopravna članica EU, je še jasno, da mora biti liberalizacija in privatizacija prisotna v vseh gospodarskih sektorjih. V tej nalogi je jasno opredeljena povezava med Državo kot institucijo in sektorjem mobilne telefonije. Dolgo časa si je zagotavljala monopol, pa čeprav le posredno. Danes monopoli niso več v domeni uspešne nacionalne ekonomije, saj le konkurenca prinaša težnjo k optimizaciji poslovanja in povečevanju lastne konkurenčnosti. Naloga vsebuje 7 poglavij (vključno z uvodom), ki si nekako logično sledijo. V drugem poglavju so opredeljene pasti globalizacije, ki tako ali drugače pritiskajo na poslovanje s storitvami in posledično na uspešnost poslovanja v sektorju mobilne telefonije. Nato sledi zgodovina razvoja potrebne tehnologije za vzpostavitev globalnega komunikacijskega omrežja, ki vsaj po prvotnih težnjah naj ne bi poznalo nacionalnih meja. Kot vsak novo nastajajoči poslovni sektor je tudi sektor mobilne telefonije s sabo prinesel nove možnosti zadovoljevanja potreb (četrto poglavje). Začel se je razvoj storitev, ki mu tudi danes še ni videti konca. V petem poglavju je predstavljena primerjava slovenskega tržišča mobilnih komunikacij s drugimi nacionalnimi trgi, predvsem trgi EU. Šesto poglavje vsebuje za nas,

2

končne uporabnike, najpomembnejše podatke – primerjavo cen različnih ponudnikov storitev, tako pri nas kot v tujini. Zadnje poglavje pa vsebuje predstavitev najuspešnejšega operaterja pri nas – njegove začetke, rezultate poslovanja in cilje v prihodnosti.

3

KAZALO VSEBINE

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 1.4 Uporabljene metode raziskovanja

55566

2 GLOBALIZACIJA IN TELEKOMUNIKACIJE 2.1 Opredelitev globalizacije 2.2 Globalizacija in storitve 2.3 Telekomunikacije

889

11

3 RAZVOJ POTREBNE TEHNOLOGIJE 3.1 Obdobje pred in vključno z prvo generacijo mobilne telefonije - NMT 3.2 Obdobje druge in izboljšane druge generacije mobilne telefonije - GSM 3.3 Tretja generacija mobilne telefonije – UMTS 3.4 Četrta generacija mobilne tehnologije - temelji 3.5 GSM standardizacija

131313141516

4 RAZVOJ STORITEV MOBILNE TELEFONIJE 4.1 Razvoj storitev mobilne telefonije v EU 4.2 Razvoj storitev mobilne telefonije v Sloveniji 4.2.1 Vpliv EU in WTO 4.2.2 Odnos Telekom-Mobitel

1818192223

5 ANALIZA TRGA STORITEV MOBILNE TELEFONIJE 5.1 Analiza slovenskega tržišča 5.2 Analiza tržišča držav članic EU

272732

6 VPLIV GLOBALIZACIJE NA CENE STORITEV MOBILNE TELEFONIJE TER GIBANJE CEN PRI SLOVENSKIH OPERATERJIH

6.1 Slovenski operaterji in cene 6.2 Trženje storitev mobilne telefonije 6.3 Tržne poti mobilne telefonije v Sloveniji

34

343840

7 PRIMER PODJETJA MOBITEL D.O.O. 7.1 O podjetju 7.2 Število naročnikov in poslovni rezultat 7.3 Strateški partnerji 7.4 Prihodnost storitev mobilne telefonije v Sloveniji

4242434649

8 SKLEP 519 POVZETEK - ABSTRACT 5210 SEZNAM LITERATURE IN VIROV 5411 SEZNAM TABEL IN SLIK 58

4

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave

Sektor mobilne telefonije je vsekakor ena izmed najdonosnejših gospodarskih dejavnosti v svetu v zadnjem desetletju. Dober prenos podatkov in informacij, ki so posledica izboljšanih komunikacijskih kanalov, vpliva na hitrejšo gospodarsko rast, učinkovitejšo porazdelitev proizvodnih in finančnih virov, nenazadnje pa vpliva tudi na socialni položaj ljudi, saj je z dostopnostjo do informacij vsekakor izboljšana kakovost življenja. Že samo ta dejstva jasno nakazujejo, da je sektor telekomunikacij (kamor spada mobilna telefonija) izredno pomembna in dobra naložba, saj daje dobro urejena telekomunikacijska struktura dobro podlago za nemoteno in učinkovitejše gospodarsko dogajanje v določeni državi. Današnja družba temelji na povečani dostopnosti do znanja ter informacij preko vseh informacijskih kanalov. Sem lahko brez obotavljanja prištevamo tudi medije, ki so z digitalno tehnologijo ogromno pridobili na ažurnosti in kvantiteti podatkov.

Ker sem dokaj dobro seznanjen s poslovanjem v sektorju mobilne telefonije (Mobitel d.o.o.), in ker je mobilna telefonija postala pomemben dejavnik tako pri kakršni koli obliki poslovanja kot tudi pri zagotavljanju konkurenčne prednosti, sem se odločil, da bom v svojem delu pod drobnogled postavil vpliv nezadržne globalizacije na dostopnost podatkov tako fizičnim kot pravnim osebam. V diplomskem delu bo opredeljeno poslovanje podjetja Mobitel d.o.o. ter razvijajoča se paleta storitev v sektorju mobilne telefonije. Dotaknil se bom tudi strateškega povezovanja podjetja z tujimi podjetji ob vstopu na skupni trg EU.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen

Namen diplomskega dela je predstaviti tako prednosti kot pomanjkljivosti slovenskega trga mobilne telefonije pri absorbiranju sprememb, ki jih bo prinesla združitev tržišč, nujnost prilagajanja tehnologije svetovnim trendov tem sektorju ter stališče države kot institucije do sektorja telekomunikacij oz. mobilne telefonije. Skratka, opredelitev fenomena globalizacije v sektorju mobilne telefonije v Sloveniji.

Cilji

• Opredeliti vpliv globalizacije na storitve v sektorju mobilne telefonije

• Opredeliti vpliv države kot institucije na sektor mobilne telefonije

• Opredeliti nujnost razvijanja tehnologije in nujnost povezovanja s tujimi podjetji

• Prikazati prilagajanje slovenskega operaterja Mobitel d.o.o. zahtevam skupnega evropskega tržišča

Osnovne trditve

• Globalen trg zahteva globalnega ponudnika storitev mobilne telefonije, kar vsekakor ne more biti le en operater, lahko pa je več operaterjev s standardizirano tehnologijo in ponudbo

5

• Navkljub sprejetju novega zakona Telekom še vedno uživa privilegiran položaj na trgu telekomunikacij v Sloveniji

• Mobitel d.o.o. je pomemben dejavnik razvoja mobilne telefonije v Sloveniji

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavke

• zaradi vstopa v EU se bo dejavnost na tem področju povečala;

• potrebne informacije mi bodo na razpolago;

• vsi podatki bodo točni.

Omejitve

• razpoložljive podatke bom obdelal v okvirih, ki mi jih bodo dopuščali izbrani podatki na osnovi znanj ter s pomočjo strokovne literature;

• nekatera področja bodo opredeljena le delno, da ne bi presegel okvira diplomske naloge;

• pri opredelitvi vloge države se bom opredelil le na odnos med Državo kot institucijo in Telekomom

• omejil se bom na časovno obdobje 1999-2004

• omejil se bom na podatke, ki niso poslovna skrivnost.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomska naloga je osredotočena na prilagajanje slovenskega trga mobilne telefonije skupnemu trgu EU, zato gre za makroekonomsko raziskavo. Ker je makroekonomska raziskava usmerjena v proučevanje posameznega agregata (mobilna telefonija) v določenem obdobju, sodi med dinamične ekonomske raziskave, saj proučuje proces nastajanja in širjenja sprememb. Pri raziskovanju sta zastopana oba pristopa, deskriptivni in analitični. V okviru deskriptivnega pristopa bodo uporabljene naslednje metode raziskovanja:

• metoda deskripcije;

• metoda klasifikacije;

• metoda komparacije;

• zgodovinska metoda;

• metoda kompilacije.

V okviru analitičnega pristopa pa bodo uporabljene faze deduktivnega in induktivnega sklepanja. Primarni vir podatkov bo izhajal iz preučevanega podjetja Mobitel d.o.o. Podatki, ki bodo potrebni za izvajanje deskriptivne in komparativne metode ter metode kompilacije in

6

klasifikacije, bodo izhajali iz sekundarnih virov (tuja strokovna literatura, domača strokovna literatura, tuje in domače revije,...). Postopek raziskave bo temeljil na zbiranju podatkov in obdelavi teh podatkov, kjer bodo uporabljene navedene metode raziskovanja.

7

2 GLOBALIZACIJA IN TELEKOMUNIKACIJE 2.1 Opredelitev globalizacije Globalizacijo bi najlažje opredelili s trditvijo, da svet postaja vsak dan manjši. Z izkoriščanjem primerjalnih prednosti različnih podjetij in tudi celotnih gospodarstev nastajajo v svetu nad-nacionalne tvorbe, ki maksimirajo sinergijski učinek sodelovanja različnih pravnih oseb. Pred leti je npr. teza »raziskave v ZDA, razvoj v Indiji, nakup surovin na Tajskem, proizvodnja v Nemčiji, financiranje procesa na offshore trgu nekje na Karibih in prodaja izdelkov v virtualnem svetu interneta (Malhotra 2000, 1)« pomenila znanstveno fantastiko, danes realnost, ki se ji ni možno več izogniti. Pojem globalizacije je bil po podatkih OECD prvič omenjen leta 1985, ko je avtor Theodore Levitt z njim označil sodobne spremembe, ki so se zgodile v takratnih zadnjih dveh do treh desetletjih v mednarodnem gospodarstvu. Termin je postopno začel nadomeščati prej uporabljene besede kot so soodvisnost, mednarodna integracija in internacionalizacija (Svetličič 1996, 71). Globalne trge ali globalizacijo poslovanja lahko opredelimo kot množico procesov, ki imajo vzporedno horizontalne (zemljepisne) in vertikalne (institucionalne) dimenzije. Sodobne komunikacijske tehnologije in sodobne transportne storitve, njihove čedalje nižje cene ter odprava ovir pri trgovanju so prispevale k temu, da se je ne glede na lokalno in nacionalno politiko mobilnost ljudi, kapitala, izdelkov in storitev izjemno povečala (Jerman Blažič 2001, 21). Neposredno s pojmom globalizacija sta povezana pojma industrijska revolucija in liberalizacija. Posledica močnega razvoja industrijskega sektorja je tudi močan razvoj storitvenega sektorja. Z vse večjo paleto izdelkov je rasla tudi ponudba dodatnih storitev, ki danes predstavljajo praktično že del izdelka, ki ga porabnik kupi. Globalizacija pa ni povezana le z internetom in omrežji za dodano vrednost ter možnostmi teh medijev. Pomembni dejavniki globalizacije so tudi svetovne blagovne znamke, svetovni televizijski mediji, multinacionalna podjetja (med katerimi so največja gospodarsko močnejša tudi od nekaterih razvitih držav), liberalizacija pretoka blaga ter transportne poti, ki omogočajo hiter prevoz blaga iz enega konca sveta na drugi. Temeljne razlike med industrijsko usmerjenim podjetjem in storitvenim podjetjem bi lahko opredelili nekako tako (Mangold 2000, 26):

• V industrijskem podjetju je bila odločilnega pomena „zmogljivost tekočega traka“ v storitveno-informacijskem podjetju je odločilnega pomena hitrost in zmogljivost računalniške mreže.

• V dobi industrijskih podjetij je bil pomemben dejavnik oddaljenost v km, danes je odločilnega pomena zmogljivost „globalne informacijske avtoceste“.

• Prej je bilo osrednje vprašanje Kakšno proizvodno zmogljivost ima tvoj stroj? danes bi se podobno vprašanje lahko glasilo Kako hiter je tvoj modem?.

• V industrijsko usmerjeni družbi je šef vprašal delavca Koliko ur si delal?, danes se glasi vprašanje Kako zadovoljna je bila stranka?.

Dinamična rast različnih panog in globalizacija poslovanja sta rezultata petih glavnih gonilnih sil (Jerman Blažič 2001, 27):

• deregulacije oziroma umika države iz okvira delovanja podjetij, • liberalizacija trga telekomunikacijskih storitev, • prisotnosti večjega mednarodnega naložbenega kapitala in

8

• pojava ekonomije znanja, kjer je vrednost izdelka ali storitve odvisna predvsem od vloženih informacij in znanja,

• izboljševanje komunikacijskih povezav. Druga pomembna karakteristika poslovanja tretjega tisočletja je, da se pravila v njem hitro spreminjajo. Gre za gospodarstvo v katerem majhno, specializirano podjetje začne tekmovati z velikim iz iste panoge in je lahko zelo uspešno zato, ker spletna trgovina zabriše razlike med velikimi in majhnimi. Pogosto omenjani primer spletnega podjetja, ki je z inovativno idejo in njeno izvedbo na spletu prehitelo večje in uveljavljene tekmece je Amazon.com. Podjetje je pričelo delovati leta 1995 izključno kot internet knjigarna. Je tudi odličen primer, ki nam pokaže, da je v tem času lahko ena od najpomembnejših prednosti biti prvi. Sčasoma je podjetje razširilo prodajni asortiman z igračami, glasbo in elektroniko. Poslovanje prek interneta je omogočilo znatno znižanje cen, poleg tega pa je na internetni strani dostopnih več informacij kot v knjigarnah (kritike bralcev, itd.). Trenutna vrednost podjetja je 22 milijard USD, dvajsetkrat več kot npr. Border's knjigarne, ki imajo v lasti 260 knjigarn (McKeown, 2001, 149). Globalizacija je svetovni trend, ki se kaže v različnih panogah z različno jakostjo ter različnim časovnim zamikom, pri tem pa zajema celotno gospodarstvo. Za podjetja predstavlja nov izziv, katerega velikost je odvisna predvsem od dejavnosti. Močno je vplivala predvsem na farmacevtsko, naftno, avtomobilsko industrijo, pa tudi na investicijsko bančništvo in telekomunikacije. Razlog je v tem, da globalno ne pomeni le vsoto nacionalnih podjetij, ki delujejo na različnih tujih trgih, temveč celotno mrežo konkurenčnih odnosov, ki jih vzdržujejo ta podjetja, z namenom doseči vodilni položaj na mednarodnem trgu (New Industry Models – Globalisation, 2004). 2.2 Globalizacija in storitve Globalizacijo lahko zaradi njenega vpliva pojmujemo kot megatrend današnjega časa. Vendar pa njena dinamika ne bi bila niti približno tako močna, če bi zanemarili vlogo storitev. Storitve so vsekakor postale faktor uspeha na globalnem trgu. Finančne storitve, zavarovanja, potovalne agencije, razni servisi, storitve informacijske tehnologije, izobraževanje itd. so le nekatere veje tipičnih storitev, katerih obseg je rasel sorazmerno z internacionalizacijo industrije. Velja pa tudi obratno. Globalizacija ne bi nikoli dosegla takšne dinamike, če ne bi storitve pridobivale na gospodarskem pomenu. V toku časa so tudi same postale sredstvo izvoza. To pa je sprožilo še en megatrend sodobnega časa. Skoraj povsod po svetu si gospodarstva prizadevajo postati gospodarstva s tendenco naraščajočega pomena terciarnega sektorja. Še leta 1980 sta si bila obsega storitev in industrije (gledano globalno) enakovredna. Danes pa je storitveni sektor zaradi nadpovprečne rasti najpomembnejši del gospodarstva. Že več kot dve tretjini svetovnega BDP je danes rezultat poslovanja s storitvami (Lubers 2000). Kot že omenjeno sta proces globalizacije in “boom storitev” medsebojno odvisna pojma ki si ogromno pripomoreta k tendenci rasti. V nadaljevanju bomo opredelili 4 dejstva, ki bodo opredelila skupne korenine rastoče dinamike obsega storitev in globalizacije (Mangold 2000, 32-52): 1. Tehnološka in organizacijska revolucija sta pospešili tako globalizacijo kot storitve;

tehnološka revolucija na področju IT in komunikacij je močno pospešila globalizacijo finančnih storitev, trženja proizvodov in trženja dodatnih storitev. Komunikacijski sateliti,

9

fax, optični kabel, laptop, mobilni telefoni in internet so danes osnova za komunikacijsko mrežo, ki obsega celoten svet. Informacije so tako dosegljive povsod na svetu in ob pravem času. Ponudnik in potrošnik lahko komunicirata drug z drugim neodvisno od prostora in časa. Za potrošnika je to dobrodošlo, saj se mu je trg znatno povečal in bo imel večjo izbiro med ponudniki, na drugi strani pa se morajo ponudniki spopadati z še ostrejšo konkurenco. Vzporedno pa je močno padla cena digitalne obdelave informacij. Brez drastične pocenitve računalnikov, telekomunikacij, mrežne tehnike itd. razpon informacijskih in komunikacijskih storitev nikakor ne bi bil tako obsežen. Razpon te mreže pa predstavlja osnovni predpogoj za globalizacijo. Prav tako bi ob pomanjkljivo razviti mreži prišlo do zaviranja razvoja finančnih storitev npr. leasinga, financiranja poslov, investmentbankinga, pa tudi liberalizacija ostalih trgov ne bi bila takšna kot je. Pomemben pa je tudi razvoj še enega globalnega ponudnika proizvodov in storitev – interneta. Brez ustrezne tehnologije, ki je dostopna vsem ne bo tako želenega Global Business Dialogue on Electronic Commerce. Organizacijska revolucija pa je povzročila deregulacijo telekomunikacij, prometnih storitev, energijskega trga in predvsem finančnih trgov. Trgi držav v razvoju se odpirajo in tako izpostavljajo tuji konkurenci. Ustvarjeni so bili različni mehanizmi na mednarodni ravni (GATT, WTO), ki uravnavajo takšno liberalizacijo. Liberalizacija je tako pospešila globalizacijo, pred nove izzive pa je postavila tudi politiko določenih gospodarstev.

2. Globalizacija ustvarja blaginjo in tako posredno povzroča povečano povpraševanje po storitvah; s tem ko se veča blaginja prebivalstva se bolj kot katerokoli povpraševanje povečuje povpraševanje po dodatnih storitvah (potovanja, prosti čas, finančne storitve, kultura, izobraževanje,...). Podobno pa se dogaja tudi na ravni makroekonomije. Višji prihodki gospodarstva vodijo praviloma v večje investicije oz. projekte, ki povečujejo povpraševanje po storitvah. Tako globalizacija ponuja vsem priložnost rasti in razvoja. Tako razvitim državam kot državam v razvoju. Kot primer razvoja na podlagi terciarnega sektorja lahko omenimo t.i. Azijske Tigre. Povezava je torej očitna. Blaginja povzroča večje povpraševanje po storitvah, in podjetja, ki so to izkoristila so lahko uspešno povečala svojo vrednost (predvsem v 90. letih je bil porast vrednosti storitvenih podjetij znatno večji kot porast vrednosti industrijsko usmerjenih podjetij).

3. Konkurenčne storitve so ena izmed osnov za izvozno uspešnost industrijsko usmerjenih

podjetij; prehod v t.i. dobo storitev v gospodarstvu ni viden le na ravni strukture gospodarstva, temveč tudi na ravni proizvodov. Tudi klasična industrija postaja vedno bolj storitveno intenzivna, delež »softwera« v dodani vrednosti proizvoda nezadržno raste (svetovanje pri oblikovanju izdelka, financiranje proizvodnje, usmerjanje proizvodnje, izobraževanje delavcev,...). Ob nakupu izdelka danes potrošnik kupi tudi dodatne storitve (servis, dostava,...), ki jih proizvajalec mora zagotavljati, če želi ostati konkurenčen. Ni več dovolj prodati le dober proizvod, potrebno je prodati dober proizvod z dobrimi dodatnimi storitvami. Del teh storitev zagotovijo industrijska podjetja sama, del pa jih zagotovijo storitvena podjetja. Bodisi pogodbeno ali pa tudi ne. Zaradi te integracije storitev v izdelek je tudi neposreden izvoz storitev dosti manjši kot posreden izvoz prek izdelkov.

4. Storitve in globalizacija sta vzrok za spremembe v strukturi zaposlovanja; samo v letih

1980-1990 je v sektorju storitev nastalo v razvitih državah več kot 90 milijonov novih delovnih mest. Vzporedno pa je število zaposlenih v industrijskem sektorju v državah OECD padlo za 6 milijonov. Še bolj pa se je ta trend odrazil v Evropi, saj je bilo leta 1989 v industrijskem sektorju 14 milijonov delovnih mest manj kot leta 1980. Vendar je bila

10

večina teh delovnih mest nadomeščena z novimi delovnimi mesti v terciarnem sektorju. Del teh delovnih mest pa je padel pod močan pritisk zaradi mednarodne razdelitve dela, ki ga omogoča globalizacija. Na ta trend so industrijske države odgovorile s povečanjem števila podjetij, ki ustvarjajo dodano vrednost pri proizvodih. Trend je bil enak tako v ZDA kot v Evropi, vendar z eno pomembno razliko. Nova delovna mesta v ZDA so bila v pravilu bolje plačana kot stara, v Evropi pa temu ni bilo tako. Tu so plače ostale na približno istem nivoju. Globalizacija ima tako velik vpliv na socialo, saj je s propadom industrijskih delovnih mest brez dela ostalo predvsem nižje izobraženo prebivalstvo. Za vsako gospodarstvo je pomembno, da ta del ljudi ne ostane izključen iz delovnega procesa.

Ta štiri navedena dejstva jasno kažejo, da sta trenda globalizacija in storitve močno povezana. Oba megatrenda imata enake korenine in sta le različni strani enega fenomena. Storitve so pomembna plat globalizacije, obenem pa jo močno spodbujajo. 2.3 Telekomunikacije1 Slovenija je bila v začetku devetdesetih vodilna država Srednje in Vzhodne Evrope in z nekaj zaostanka ves čas v toku razvoja informacijske družbe v Evropi. Bila je vpeta v svetovne tokove, imela je solidno razvito telekomunikacijsko infrastrukturo, razmeroma visok bruto družbeni proizvod na prebivalca ter mednarodno uveljavljene strokovnjake in raziskovalce. Razvoj informacijske družbe je podpirala tudi politika (na primer s financiranjem računalniškega opismenjevanja v šolah, akademske in raziskovalne mreže ter informatizacije knjižnic). Že v obdobju pred sprejemom novega Zakona o telekomunikacijah smo v Republiki Sloveniji opravili dve pomembni reorganizaciji, ki sta bili predpogoj za liberalizacijo panog. Ob osamosvojitvi oziroma ukinitvi Samoupravnih interesnih skupnosti so bile na državo prenesene upravne funkcije, ki so jih prej imele PTT organizacije (odobravanje terminalske opreme, izdajanje tehničnih predpisov), v začetku leta 1995 pa sta bili formalno ločeni poštna in telekomunikacijska dejavnost. Predhodni Zakon o telekomunikacijah, sprejet junija 1997, je nastajal v prvi polovici devetdesetih let, ko ideje o popolnoma liberaliziranem trgu še niso bile uveljavljene in je bila zato stopnja liberalizacije storitev majhna, določbe omenjenega veljavnega zakona pa nepregledne in neskladne z pravnim redom Evropske unije. Zakon o telekomunikacijah je sicer omogočal odpiranje relativno zaprtega trga telekomunikacij v Sloveniji vsem vrstam telekomunikacijskih storitev, razen storitev govorne telefonije ter gradnje in upravljanja telekomunikacijskega omrežja, vendar dotedanja organiziranost in pravna ureditev panoge nista več omogočala optimalnega izkoristka omenjenih trendov, temveč sta postali ovira hitrejšemu uvajanju novih telekomunikacijskih storitev. V zadnjih letih smo v svetu priča neslutenemu razvoju na področju telekomunikacij, ki se je odražal na eni strani v zniževanju cen storitev in povečani funkcionalnosti (možnostim izrabe) telekomunikacijske infrastrukture, na drugi strani pa se nezadržno in še hitreje širi sektor mobilne telefonije, čigar razvoj kaže povsem drugačne značilnosti, saj omogoča večjo konkurenco tako na področju števila ponudnikov kot tudi na področju storitev. Oba sektorja potrjujeta osnovne ekonomske zakone, ki govorijo o obratno-sorazmerni povezanosti med številom ponudnikov in cenami storitev. Ob koncu leta 1998 je bil v Sloveniji pripravljen tudi Nacionalni program razvoja telekomunikacij, ki je predstavljal temelj predlogu novega Zakona o telekomunikacijah.

1 Povzeto po LTFE (2004).

11

V svetu obstajajo trenutno tri glavna telekomunikacijska omrežja: telefonsko, podatkovno (IP-internetni protokol) in radiodifuzno. Slovenija je, ko ocenjujemo členitev telekomunikacijskih storitev, povsem primerljiva z ostalo razvito Evropo. Zanimivo sliko razvitosti slovenskega trga telekomunikacij dobimo, če analiziramo stanje na področju operaterstva (ponudnikov telekomunikacijskih storitev), za katerega je v razvitih državah značilno, da imajo tam delujoči operaterji tri oddelke, kot jih prikazuje slika 1. SLIKA 1: PODROČJA DELOVANJA OPERATERJEV

Mobilna omrežja

Klasično fiksno omrežje ATM PSTN XDSL ISDN

IP omrežja

Simboli: IP = internetni protokol ATM = Asynchonous Transfer Mode PSTN = Public Switched Telephone Network XDSL = Splošen izraz, ki opredeljuje različne tipe tehnologij prenosa podatkov ISDN = Integated Service Digital network Vir: LTFE-Laboratorij za telekomunikacije 2001. Struktura skupine Telekom Slovenije, kot najstarejšega in največjega ponudnika telekomunikacijskih storitev pri nas, je podobno kot pri operaterjih v tujini sestavljena iz operaterja fiksne telefonije - matičnega podjetja Telekom d.d. ter dveh hčerinskih podjetij, ki sta v 100% lasti podjetja Telekom d.d.. Gre za podjetji Mobitel d.d. (operaterja mobilnih telekomunikacij) in SLOVENIJA ONLINE - SiOL internet, d.o.o.. (ponudnika internet storitev). Poleg skupine Telekom Slovenije nastopa na trgih mobilne telefonije in internetnih storitev v tem trenutku že kar nekaj novih ponudnikov telekomunikacijskih storitev na področju mobilnih in IP omrežij. Precej drugačna slika kot v ostalih razvitih evropskih državah pa se nam prikazuje, če opazujemo trg fiksne telefonije z vidika konkurence. Če velja, da imajo v Evropi obstoječi operaterji na tem področju vsaj po dva konkurenta, za Slovenijo tega vsaj za področje notranjega prometa fiksne telefonije (zaradi dolgoletnega monopolnega položaja Telekoma in potrebe po velikih finančnih vložkih potencialnih novih konkurentov) še ne moremo trditi.

12

3 RAZVOJ POTREBNE TEHNOLOGIJE Težnje po razvoju brezžične telefonije so se v svetu pričele kazati že v 19. stoletju. Osnovo za njen razvoj je postavil Heinrich Rudolf Hertz leta 1888, ko je odkril, da je energijo mogoče prenašati po zraku in jo prek ustreznega prejemnika ujeti na neki oddaljeni lokaciji. To odkritje je leta 1895 v praksi demonstriral Guglielmo Marconi, s čimer je postavil osnovna načela mobilne tehnologije. Prve uporabnike prenosnih telefonov so okoli 1930 predstavili pomorščaki in policija. Ti prenosni telefoni so imeli obliko radijskih postaj. Pojavna oblika prenosnih telefonov se je skozi čas spreminjala, vendar pa mobilna telefonija vse do leta 1981 ni imela večjih uspehov. Delno so bili temu vzrok visoki stroški opreme in uporabe, delno pa tudi slaba kakovost in omejena uporaba radijskega omrežja. Izjemen uspeh je mobilna telefonija dosegla s predstavitvijo analognega mobilnega sistema (sistema prve generacije) v začetku osemdesetih let in nato še s predstavitvijo digitalnega mobilnega sistema (sistema druge generacije) v začetku devetdesetih let. Z razširitvijo mobilne telefonije se je spremenil sam koncept telefonije, saj uporabnik ni bil več vezan na določeno lokacijo, če je želel telefonirati. Telefonska številka tako ne pomeni več določenega kraja ampak osebo (Ivanušič 2000, 4). 3.1 Obdobje prve generacije mobilne telefonije - NMT Obdobje prve generacije mobilne telefonije se prične leta 1981, ko se je na trgu pojavila tehnologija mobilne telefonije, ki je omogočala prenos govora. Prvo generacijo mobilnih telekomunikacij predstavlja analogni sistem NMT ki se je v 80 letih pojavil v Skandinaviji. Od tod izhaja tudi ime NMT (Nordic Mobile Telephone). Kmalu zatem so omrežja mobilnih telekomunikacij vzpostavile še druge evropske države. Ne le da so ti sistemi imeli različna imena (AMPS, C-netz, Radiocom 2000, TACS), med seboj tudi niso bili združljivi. Med vsemi sistemi pa je vsekakor doživel največji uspeh NMT, ki se je sčasoma iz skandinavskih držav razširil na ozemlje celotne Evrope, uporabljati pa so ga začele tudi nekatere države drugih celin. Tudi Slovenija ga je začela uporabljati. Posebnost našega sistema je področje frekvenčnega delovanja, saj v primerjavi z drugimi ne deluje v frekvenčnem pasu 450 megahertzov, temveč v frekvenčnem območju 410 megahertzov (Mobilne generacije 1, 2002). 3.2 Druga generacija mobilnih telekomunikacij - GSM Sistem GSM (Global System for Mobile Communications) zagotavlja visoko kakovostne ter varne glasovne in podatkovne storitve, poleg tega pa imajo uporabniki možnost gostovanja (t.i. roaming pogodbe) v omrežjih številnih operaterjev po vsem svetu. Za razliko od NMT sistema uporablja GSM digitalni prenos zvoka, sporočil in drugih podatkov. V približno desetih letih je GSM, ki pripada drugi generaciji mobilnih telekomunikacij, uspel postati vodilni in najhitreje rastoč svetovni mobilni standard.V Evropi, Aziji in Avstraliji deluje GSM v frekvenčnih območjih 900 megahertzov in 1800 megahertzov, v Severni Ameriki ter delih Latinske Amerike in Afrike pa na 1900 megahertzov (Mobilne generacije 2, 2002). Izboljšano drugo generacijo mobilnih telekomunikacij pa predstavljajo naslednje storitve:

• HSCSD – hitri prenos podatkov; HSCSD (High Speed Circuit Switched Data) pomeni nadgradnjo storitve prenosa podatkov (CSD – Circuit Switched Data) v obstoječih GSM omrežjih. HSCSD je na voljo uporabnikom, ki imajo mobilnik, ki to

13

storitev omogoča, ali posebno PCMCIA kartico za prenosni računalnik z vgrajenim GSM telefonom, ki s tem postane prava mobilna pisarna. Storitev HSCSD je primerna predvsem za tiste, ki pogosto dostopajo do interneta, do svoje elektronske pošte ali do datotek, shranjenih nekje drugje (Mobilne generacije – HSCSD, 2002).

• GPRS – paketni prenos podatkov; Paketni prenos podatkov oz. GPRS (General Packet Radio Service) je v primerjavi s HSCSD, ki je še vedno klasična telekomunikacijska storitev, s katero imamo med dvema točkama vzpostavljeno stalno fizično povezavo tudi ko ni dejanskega prenosa podatkov, bolj internetovsko usmerjena storitev. Pomembna prednost sistema GPRS je prenašanje podatkov v paketih, saj je tako omrežje obremenjeno samo med prenašanjem podatkov. Storitve se obračunava na podlagi dejanske količine prenesenih podatkov in ne na podlagi časa trajanja podatkovne zveze. GPRS je pomemben korak pri združevanju mobilne telefonije in interneta, saj je v GPRS uporabljena vrsta internetnih standardov. Ena izmed podobnosti je že v paketnem načinu prenosa podatkov. Poleg tega dobi tudi pri GPRS tehnologiji vsak uporabnik s telefonsko številko še posebno začasno IP številko, ki je značilna za internetni protokol. Uporabnik se prijavi v omrežje in ostane ves čas priključen (always on-line), kar omogoča takojšnji dostop do storitev in s tem varčevanje s časom (Mobilne generacije – GPRS, 2002).

3.3 Tretja generacija mobilne telefonije – UMTS Tretja generacija storitev mobilne telefonije UMTS – Universal Mobile Telecommunications System predstavlja evolucijo v izboljšanju in ponudbi novih storitev in hitrejšega prenosa podatkov. Predvsem to slednje je vitalnega pomena za današnje poslovno življenje. Ob osnovnih izboljšavah, kot je npr. izboljšanje zvoka bo UMTS prinesel še nekatere nove storitve. Možen bo realnočasovni prenos slike in zvoka, video konference, naslednja stopnja SMS-ov, navigacija preko mobitela, gledanje televizije, itd... UMTS generacija je zaživela najprej na Japonskem. Tamkajšnje podjetje NTT DoCoMo je prvo komercialno mobilno storitev 3G po imenu Foma dalo v uporabo 1.10.2001. Danes pa uporablja to storitev že več kot 400.000 uporabnikov na Japonskem. Prehod iz 2G na 3G pa nikakor ni enostaven, saj stare frekvence in njihova kapaciteta nikakor niso dovolj za množično uporabo nove tehnologije. Podjetja, ki želijo ponujati storitve 3G morajo tako pridobiti licence za nova frekvenčna področja. Licence pa podeljuje država. Frekvence so omejene, pa tudi država, ki podeljuje licence, si ne more privoščiti kaosa na teh frekvencah. Zato podeli koncesije le določenemu številu ponudnikov (Cerar 2004). Tudi zato, je prisotnih veliko dvomov, ali se sploh splača vlagati v UMTS omrežja. Zneski, ki jih države zahtevajo za koncesije so enormni. Nekateri operaterji se tudi raje odpovedo že vplačanim milijardam evrov kot, da bi postavili svoje omrežje. Najbolj bizaren je vsekakor primer nemškega MobilCom-a, ki je leta 2000 kupil nemško licenco UMTS za 8 milijard evrov. Po izračunih bi jih postavitev omrežja stala še dodatnih 15 milijard evrov. Svoje licence pa sta v nekaterih državah prodala tudi mobilna velikana kot sta Orange in Telefonica(Mobilne generacije – UMTS, 2002). Storitev, ki najbolj zanima uporabnike UMTS je po izvedenih anketah s kar 77% sprejemanje elektronske pošte preko prenosnega telefona in uporaba prenosa podatkov v video formatu. Najmanj pa se uporabniki zanimajo za snemanje glasbe z interneta. V povprečju se na vsakem nacionalnem trgu zanima za UMTS storitve 42% uporabnikov. Največji odstotek zanimanja je

14

presenetljivo v Turčiji – 59%, najmanjši odstotek pa v Veliki Britaniji in Nemčiji – 34% (TNS Telecoms 3G 2003 report 2003).

Letošnje leto naj bi bilo nekakšna prelomnica na področju mobilne telefonije, saj naj bi v Evropi (končno) popolnoma zaživela tretja generacija mobilne telefonije UMTS. Prvi predkomercialni poskusi segajo že v lansko leto, ko je tudi naš največji mobilni operater in edini nosilec licence UMTS postavil omrežje, ki obsega območje Ljubljane in aerodroma Brnik.

3.4 Četrta generacija mobilne telefonije – temelji2

Medtem ko se v Evropi UMTS počasi postavlja na noge, pa v Aziji že razmišljajo o novi četrti generaciji mobilne telefonije. Ta naj bi omogočala skorajda nepredstavljive hitrosti prenosa podatkov. Če se optimalna meja UMTS-ja konča pri prenosu podatkov 2Mb/s, naj bi četrta generacija omogočala hitrosti okoli 100 Mb/s. Toda zadeva se za zdaj skriva le za vrati laboratorijev. Japonski mobilni operater številka 1, NTT DoCoMo, je za javnost sicer že odprl svoj predstavitveni model četrte generacije, vendar zadeva še nikakor ni zrela za komercialno trženje. Korak dlje so šli Korejci, ki so prva omrežja četrte generacije tempirali že za leto 2005 (hitrosti prenosa naj bi bile v začetku le nekaj višje kot pri tretji generaciji). Toda mednarodno telekomunikacijsko združenje ITU sploh še ni razpravljalo o tem, kakšni naj bi bili standardi 4G. Strokovnjaki sicer četrto generacijo vidijo šele okoli leta 2010, ko naj bi potekle prve koncesije za tretjo generacijo mobilne telefonije. UMTS-omrežja pa naj bi do tedaj doživljala različne nadgradnje, približno tako, kot so jih doživljala GSM-omrežja s HSCD-ji, GPRS-ji in v zadnjem času s tehnologijo EDGE (omogočala naj bi hitrosti prenosa do 300 Kb/s), ki naj bi bila že del tretje generacije mobilne telefonije.

Tako lahko zaenkrat z gotovostjo govorimo le o treh generacijah mobilne telefonije. Prehodi med generacijami in značilnosti le teh so označeni v naslednji tabeli: TABELA 1: PRIMERJAVA STOPENJ MOBILNE TELEFONIJE Uporabljena tehnologija Značilnosti 1G AMPS

NMT Advanced Mobile Phone Service Nordic Mobile Telephone

- analogne glasovne storitve - ni podatkovnih storitev

CDMA Code Division Multiple Access TDMA Time Division Multiple Access GSM Global System for Mobile

Communications

2G

PDC Personal Digital Cellular

- digitalne glasovne storitve - 9,6K do 14,4K bit/sec - identifikacija klicočega - podatkovne storitve niso vedno vključene

WCDMA Wide-band Code Division Multiple Access

CDMA-2000

Based on the Interim Standard-95 CDMA standard

3G

TDSCDMA Time division synchronous code-division multiple access

- nadmočna kakovost zvoka - vedno vključen prenos podatkov do 2M bit/sec - široko pasovne podatkovne storitve kot video in multimedia

Vir: Korhonnen 2003, 23

2 Povzeto po Hara, Shinsuke in Prasad, Ramjee (2003).

15

3.5 GSM standardizacija3 Evropski trg MTK je bil v začetku osemdesetih let, kamor postavljamo začetke oblikovanja GSM standarda, hudo razdrobljen. Večina telekomunikacijskih strokovnjakov v tistem času niti ni razmišljala o tem, da bi lahko vse evropske države uporabljale enako tehnologijo. V Evropi je delovalo ali bilo v gradnji sedem različnih tipov omrežij. Ta omrežja so bila med seboj tehnično neskladna ter so delovala v različnih frekvenčnih območjih. Standarde teh omrežij, z izjemo skandinavskega NMT, so postavljali proizvajalci omrežne strukture, kar je pomenilo da je določen operater lahko sodeloval samo z enim dobaviteljem za celotno omrežje. Storitev mednarodnega gostovanja je bila možna samo znotraj NMT omrežij in še to zgolj v nekaterih državah. To je bila posledica tega, da ni bilo nobene mednarodne institucije, ki bi skrbela za sklepanje mednarodnih »roaming« pogodb. Neusklajenost tehnologije je imelo za posledico dokaj razdrobljeno tržišče mobilnih storitev, posledično visoke naročnine ter stroške. Ideja o pan-evropskem standardu sega v leto 1979. Izražena je bila na WARC, kjer so delegati sklenili rezervirati frekvenčni pas 900 MHz za prihodnji pan-evropski sistem MTK. Leta 1982 je bila ustanovljena t.i. specialna mobilna skupina – GSM. Naloge, ki jih je prejela ta skupina so bile dokaj jasne in splošne, tako da je lahko skupina takoj pričela z njihovim uresničevanjem. Skupina si je za cilj zastavila razviti en tehnološki standard, ki ga bo uporabljala cela Evropa in vanj vključiti najsodobnejše tehnologije. Pogoji, ki jih je moral izpolnjevati novi tehnični standard so bili (Eberspraecher 1999, 26):

• sistem bo deloval na istem frekvenčnem spektru v vseh sodelujočih državah, in sicer 890-915 MHz ter 935-960 MHz;

• elementi omrežja in njihovi vmesniki morajo biti enotni; • sposobnost skupnega delovanja z obstoječimi sistemi v frekvenčnem pasu 900MHz; • integriran evropski sistem, ki bo omogočal mednarodno gostovanje »roaming«; • poleg govornih storitev mora sistem omogočati še druge storitve (zgled ISDN

tehnologija); • vzpostaviti sistem, ki ga bo z naraščajočim številom uporabnikov možno nadgrajevati; • prenosni – »ročni« mobilni terminali; • visok nivo varnosti; • sistem bo uporabljal mednarodno standardizirani signalni sistem za izmenjavo

podatkov med sodelujočimi centralami operaterjev. K že naštetim ciljem, ki se nanašajo v glavnem na tehnično področje pa je potrebno omeniti še en cilj, ki je predvsem ekonomske narave – ustvariti velik enoten trg opreme za mobilno telefonijo ter storitev mobilne telefonije. Že na začetku je GSM skupina izrazila težnjo po t.i. odprtem standardu. To pomeni, da bodo tehnološke specifikacije javno dostopne, ter da bodo v standard sprejete ti. DTE tehnologije katerih lastniki jih bodo pripravljeni deliti na osnovi izmenjave ali pa vsaj po razumnih licenčninah. To slednje se je izkazalo za enega ključnih elementov, saj so bili konkurenčni standardi močno obremenjeni z licenčninami. Skupina GSM pa se je srečala tudi z nekaterimi ovirami. Naj omenim samo nekatere:

• nezadostnost tehnologij (ko je leta 1982 skupina nastala je bila večina evropskih komercialnih sistemov še v fazi gradnje);

• pomanjkanje kompatibilne opreme (zaostanki v testiranju in tehnični odobritvi); 3 Povzeto po Ebespraecher in Voegel (1999, 274-276).

16

• dodeljevanje frekvenc (frekvenčni prostor je omejena dobrina in države so pri dodeljevanju frekvenc zelo previdne);

• ovire politične narave (različne potrebe po novih zmogljivostih, liberalizacija trgov telekomunikacijskih storitev, različnost nacionalnih zakonodaj);

• ovire gospodarske narave (sodelovanje industrije in različnih operaterjev, pravice iz industrijske lastnine, človeški faktor).

GSM standardi so nastajali v več fazah. Vsaka izmed teh faz je prinašala predvsem tehnične novosti, ki so bile posledice konstantnega povečevanja uporabnikov ter njihovih vedno večjih zahtev po novih storitvah. Na koncu naj omenim samo nekatere izmed standardov:

• GSM 900 – uporabljeno je frekvenčno območje 900MHz; • GSM 1800 – zaradi večjih kapacitet se ob frekvenčnem območju 900 MHz uporablja

tudi frekvenčno območje 1800 MHz; • GSM 1900 – prilagoditev omrežja za ZDA in Kanado; • R-GSM – pan-evropsko GSM omrežje, ki je uskladilo med seboj neskladna radijska

omrežja evropskih železnic.

17

4 RAZVOJ STORITEV MOBILNE TELEFONIJE Ponudba storitev, namenjenih uporabnikom mobilnih terminalov, strmo narašča. Operaterji se morajo konstantno pripravljati na širitev ali na predstavitev novih storitev, ki bodo v prihodnosti predstavljale glavnino prometa. Ocenjeno je, da so mobilni dostopi do svetovnega spleta na začetku leta 2003 presegli množico uporabnikov interneta s fiksnim dostopom in posledično zmogljivejšo opremo. V trenutni fazi se vedno bolj hitro uveljavljajo storitve tretje generacije – UMTS. 4.1 Razvoj storitev mobilne telefonije v EU Države članice EU so telekomunikacijske trge sproščale v več valovih. Direktiva, ki je bila sprejeta leta 1990 je zahtevala odpravo vseh posebnih in izključnih pravic na javnih telekomunikacijskih storitvah razen storitev govorne telefonije. Leta 1993 je bila liberalizacija razširjena na nudenje osnovnih podatkovnih storitev. Istega leta sta Evropski svet in parlament sklenila, da bo telekomunikacijski trg v celoti odprt s 1.1.1998, pri čemer bodo za posamezne države možna določena prehodna obdobja. leta 1994 je bil liberaliziran trg satelitskih storitev in opreme. Leto kasneje so bila za zagotavljanje liberaliziranih telekomunikacijskih storitev odprta kabelska omrežja. Končno je bila leta 1996 sprejeta direktiva, ki je do popolnega odprtja trga leta 1998 zahtevala odpravo določenih ovir za mobilne operaterje, med drugim odpravo prepovedi izgradnje lastne infrastrukture in neposrednega medmrežnega povezovanja z operaterji v drugih državah. Še istega leta je bila sprejeta direktiva o prosti konkurenci, ki je zahtevala liberalizacijo alternativnih omrežij in postavila dokončne roke in postopke ter kriterije za dodatna prehodna obdobja. Prehod iz monopolnega okolja v okolje popolne konkurence seveda ni bil preprost. Za dosego želenih učinkov je bilo potrebno pripraviti zelo podrobna pravila in njihovo implementacijo skrbno nadzorovati. V času do popolnega odprtja trga je bila sprejeta cela vrsta direktiv, ki so postavljale jasna pravila popolnoma odprtega trga storitev mobilne telefonije. Leta 2000 pa je bil sprejet predpis po katerem mora vsak operater, s tržnim deležem večjim od 25%, omogočiti konkurenci uporabo krajevnih omrežij. Seveda proti plačilu nadomestila za uporabo (Majzelj 2001, 5). Trg mobilne telefonije v Evropi je danes razdrobljen na posamezna nacionalna tržišča, ki se med seboj v nekaterih primerih precej razlikujejo. Različne države imajo različne politične pristope k reševanju določenih problemov. Tudi sektor mobilne telefonije tu ni nobena izjema. Razlike so posledica različnih regulativ, ki v nekaterih državah precej bolj spodbujajo konkurenco na trgu kot v drugih. Na stanje na trgu pa vpliva vsekakor tudi velikost posameznega gospodarstva oz. število prebivalcev. Konec Avgusta 2003 so bile v EU podeljene licence za opravljanje digitalnih mobilnih storitev skupno 52 mobilnim operaterjem. Na trgu pa deluje tudi še 124 ponudnikov storitev brez lastnega omrežja. Španija, Italija in Švedska imajo še vedno v uporabi tudi analogna omrežja, ki naj bi jih ukinili med leti 2005 in 2007. Število operaterjev v posameznih državah se giblje med 3 in 5, izjema je le Luksemburg, ki ima samo 2 operaterja. Na drugi strani pa je število ponudnikov storitev v posamezni državi tudi do 59 (Velika Britanija). Slovenija je s tremi operaterji in enim ponudnikom storitev v povprečju EU (Stuckman 2002, 24). Tržni deleži operaterjev, merjeni po št. naročnikov, se med državami precej razlikujejo. Kar v desetih državah EU je tržni delež vodilnega operaterja pod 50%. Najvišji tržni delež dosega vodilno podjetje v Španiji in na Finskem – okoli 60%. Kronološko gledano je v EU moč

18

zaznati trend upadanja deleža vodilnega operaterja. Analogno s tem pa je moč opaziti trend naraščanja deležev konkurentov. Povprečna penetracija storitev je v državah članicah EU znašala okoli 78%, kar pomeni okoli 290 milijonov uporabnikov mobilne telefonije. Najnižja stopnja penetracije je v Franciji (dobrih 60%), najvišja pa v Luksemburgu (ocenjena na 99%). Pomemben dejavnik pri določevanju stopnje penetracije je število prebivalstva. Pri tem izstopajo Nemčija, Italija, VB, Francija in Španija. Te države imajo nekaj manj kot 80% vseh uporabnikov med članicami EU. Zadnji dve leti v Evropi že močno trka na vrata tretja generacija mobilnih storitev. V začetku leta 2003 je bilo v EU podeljenih 62 licenc za opravljanje storitev UMTS, od tega je 48 lastnikov teh licenc že opravljalo storitve na področju digitalne mobilne telefonije (Poročilo Evropske Komisije 2003, 123-125). V Sloveniji ima to licenco le Mobitel d.d.. Simobil je zaradi previsoke cene (27 milijard tolarjev) nakup zaenkrat zavrnil (Zmagaj 2002, 2). 4.2 Razvoj storitev mobilne telefonije v Sloveniji4

Ker je trg storitev mobilne telefonije del telekomunikacijskega trga veljajo zanj iste razvojne smernice kot za slednjega. Opravljenih je bilo že kar nekaj korakov v smeri deregulacije. V časih nekdanje Jugoslavije so s področjem telekomunikacij opravljale PTT organizacije. Po osamosvojitvi Slovenije se je odločevalska vloga prenesla na Ministrstvo za promet in zveze v okviru katerega je bila ustanovljena tudi Uprava RS za telekomunikacije – danes Agencija za telekomunikacija in radiodifuzijo RS. Kot naslednji korak k liberalizaciji trga lahko štejemo cepitev PTT leta 1995 na poštno in telekomunikacijsko dejavnost. Leta 1997 je bil sprejet zakon o telekomunikacijah, v okviru katerega je bilo opredeljeno tudi poglavje mobilne telefonije. Ta zakon je postavil nekatere temelje liberalizacije telekomunikacijskega trga. Definiral je osnovni pravni okvir in pristojnosti Uprave RS za telekomunikacije, ki je bila pristojna tudi za izdajanje dovoljenj za opravljanje tržnih telekomunikacijskih storitev. Nadalje je ta zakon tudi sprostil trg za opravljanje storitev podatkovnih, satelitskih in globalnih štiripasovnih komunikacij. Popolnoma sproščene so bile mobilne komunikacije, medtem ko so bila alternativna omrežja le delno liberalizirana. Kot tudi nekaterim drugim trgom v EU (npr. VB) je bilo tudi Sloveniji odobreno prehodno obdobje. V tem triletnem prehodnem obdobju se je Telekom pripravil na delovanje na prostem trgu. Do konca leta 2000 so se cene telefonskih storitev (tudi v sektorju mobilne telefonije) morale prilagoditi stroškom, kar je osnovni pogoj za zagotavljanje univerzalnih komunikacijskih storitev vsem po dostopni ceni. Drugače pa je Slovenija na področju telekomunikacij še preveč zaprta v svoje okvire. Liberalizacijo in privatizacijo je potrebno izvajati po principih prostega pretoka kapitala in po drugih relevantnih pravilih EU. Mobilna telefonija se bo v EU po popolnem odprtjem trga razvijala še hitreje. Če bo Slovenija zavlačevala z odprtjem svojega trga bo tuja konkurenca še večja in močnejša. Trenutno v Sloveniji delujejo trije operaterji digitalne mobilne telefonije GSM ter en ponudnik storitev GSM. En operater je še pred kratkim ponujal tudi storitve analogne mobilne telefonije NMT, začel pa je tudi že ponujati storitve tretje generacije – UMTS sistema. Operaterji so po velikosti oz. po tržnem deležu Mobitel, Si.Mobil, Debitel in Vega. Naš trg mobilne telefonije spada v svetu med visoko razvite, geografsko majhne in z ekonomskega vidika na srednje velike. Na začetku obdobja mobilne telefonije (1991) je

4 Povzeto po Majzlju (2001, 5-11).

19

Slovenija precej zamujala za najrazvitejšimi. Obstoj omrežja NMT je imel takrat bolj simbolno funkcijo, mobilna telefonija pa širšim množicam še sploh ni bila poznana. Takrat je bil mobilni telefon še visoko prestižna stvar in širše množice s to novo tehnologijo še sploh niso bile seznanjene. Poleg visokih cen pa je takrat uporabnost omejevala tudi velikost terminalov in potreba po napajanju. Kapacitete baterij so bile takrat še neznatne v primerjavi z današnjimi. Morda največja ovira pa je bila varnost pogovorov. Zlahka jim je bilo prisluškovati, na črnem trgu pa so se pojavili klonirani telefoni s katerimi je bilo možno klicati na račun drugih. Večji razmah uporabe mobilne telefonije pa se je zgodil leta 1996, ko je takrat še edini operater Mobitel pričel tržiti storitve, ki jih je omogočalo digitalno omrežje GSM. Zmanjšali so se terminali, varnost pogovora je bila večja, odprle so se možnosti gostovanja, izboljšala se je kakovost zvoka, povečana paleta dodatnih storitev pa je le še spodbudila širšo množico k uporabi. Še največji faktor pa je bilo nižanje cen. Uporaba se je tako tudi v Slovenskem prostoru razširila iz zgolj poslovne uporabe na splošno uporabo. V trenutkih uvajanja digitalne tehnologije GSM je slovenski trg še zaostajal za razvitimi za približno pet let, vendar se je ta zaostanek zahvaljujoč oglaševanju in agresivni cenovni politiki hitro zmanjšal. Število uporabnikov je tako skladno s tendenco padanja cen raslo. Rast števila je vidna v naslednjem grafu. SLIKA 2: KRONOLOŠKI PRIKAZ SKUPNEGA ŠTEVILA UPORABNIKOV V SLOVENIJI.

0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000

1400000

1600000

1800000

2000000

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

Št. Uporabnikov

Vir: Seštevek uporabnikov družb Mobitel, SiMobil, Vega in Debitel.

20

SLIKA 3: STOPNJA PENETRACIJE V PRIMERJAVI Z NEKATERIMI ZAHODNO EVROPSKIMI DRŽAVAMI

Vir: Mobitel – Primerjave penetracije 2004

Leto 1999 velja za prelomno leto na področju mobilnih komunikacij. Z vstopom na trg sta Si.Mobil in Debitel sprožila pravo cenovno vojno. Uveden pa je bil prav tako t.i. predplačilni sistem uporabe omrežja. Ta sistem je porabniku omogočil nakup subvencioniranega telefona ter uporabo brez mesečne naročnine. Kljub višjim tarifam pogovorov je to ljudi prepričalo, da dejansko plačujejo le dejansko porabo. Uvedba konkurence je sicer znižala cene uporabe ter pospešila uvajanje novih storitev, vendar so tržni deleži konkurentov ostali na nizki ravni. To pa so povzročile visoke cene medmrežnega povezovanja – novi porabniki so tako izbrali tistega operaterja, ki ga je že uporabljala večina znancev. Tudi leta 2000 je bilo še vedno opaziti visoko stopnjo rasti, čeprav je opazno že tudi zmanjšanje dinamike. Takrat je mobilno telefonijo uporabljalo že okoli 1.140.000 uporabnikov. Prihod novega operaterja leta 2003 ni bistveno vplival na trg. Trg je bil takrat že tako zasičen da pravega povpraševanja po sicer ugodnih storitvah novinca ni bilo. Poleg tega pa se je na začetku Vega spopadala tudi s težavami nepokritja. V zadnjem času je na slovenskem trgu mobilnih storitev opazen trend prehajanja predplačniških uporabnikov v plačniško obliko. Število predplačniških paketov je začelo celo upadati, medtem ko je rast rednih naročnikov še vedno konstantna. Razlog za to so naročniške pogodbe z aneksom o podaljšanju naročnine od 24 do 36 mesecev. S podpisom pa je uporabnik dobil v uporabo tudi nov terminal po zanemarljivo nizki ceni. To je prodajna taktika, ki se je v zadnjih letih poslužujejo skoraj vsi operaterji. Naročniki potem pogodbeno ne morejo menjati operaterja, saj jim v tem primeru grozi kazen določena v pogodbi. Dobra stran za operaterja, ko uporabnik preide s predplačniškega sistema na naročnino, je tudi ta, da tak porabnik potem v povprečju ustvari več kot dvakrat večji promet. Razvoj tehnologije ter dostopnejše cene imajo za posledico, da se mobilni sistemi vedno bolj uporabljajo tudi za prenos podatkov. S tehnologijo GPRS in kasneje UMTS je prenos podatkov preko mobilne tehnologije postal izredno privlačen. Vendar so zaenkrat tako v Sloveniji kot v drugih državah EU gonilna sila še vedno pogovori. Kar pa bi se znalo v prihodnosti spremeniti. Vendar je tehnologija UMTS naletela pri nas na določene ovire. Model podajanja koncesij tretje generacije mobilne telefonije naj bi bil v Sloveniji skrajno neprimeren. V odprtem pismu je celo republiška Agencija za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto dne 23.10.2001 kritizirala

21

izbrano metodo. V pismu je bilo zapisano, da lahko napačna odločitev pri določanju koncesnin (letni strošek licence je pri nas ocenjen na 350.000 evrov letno) močno škodi razvoju trga ter, da bi bilo potrebno imeti na slovenskem trgu vsaj dva operaterja UMTS. Izbrana metoda naj bi tudi kršila načela svobodne trgovine in konkurenčnosti. 4.2.1 Vpliv EU in WTO WTO je mednarodna organizacija, ki se ukvarja s pravili mednarodne globalne trgovine. Z zagotavljanjem svobodne, predvidljive in nemotene trgovine med državami poskuša doseči večjo blaginjo in premostiti ovire pri trgovanju.Organizacija je bila ustanovljena 1.1.1995, po preoblikovanju Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) v pogodbena pravila globalne trgovine. Kot v vseh gospodarskih sektorjih, ki jih obravnava WTO je tudi v sektorju telekomunikacij potrebno zagotoviti nemoteno delovanje načel prostega trgovanja. Še posebej velja v našem primeru načelo nediskriminacije, recipročnosti in nacionalne obravnave. Vprašanje telekomunikacij se je pojavilo že na prvi konferenci držav članic WTO, ki je potekala od 9. do 13. decembra 1996 v Singapurju. Udeleženih je bilo 120 držav članic, pogovori pa so potekali predvsem o liberalizaciji telekomunikacij, finančnih storitev in informacijskih tehnologij. Med področja, ki so še posebej pomembna za Slovenijo spada tudi področje trgovine s storitvami (GATS), ki ga ureja Splošni sporazum o trgovini s storitvami. WTO je izdala listo obvez, ki jo bo Slovenija s pogajanji postopno širila ter izdajala poročila o spremembah na tem področju. Z osamosvojitvijo Slovenije se je pojavila težnja gospodarskega sodelovanja na tujih tržiščih. Pričele so se razne reforme, ki so bile usmerjene v obnovo gospodarstva ter vzpostavitev učinkovitega sodelovanja v mednarodni trgovini. Tako je z vstopom v EU Slovenija prevzela tudi vodila mednarodnega trgovanja EU, med katera pa spada tudi sklenjen Sporazum o telekomunikacijah iz leta 1997. S pridružitvijo je bilo potrebno prilagoditi slovensko zakonodajo zakonodaji EU. Tudi zakon o telekomunikacijah ni bil izvzet. Leta 1997 je Slovenija dobila nov zakon o telekomunikacijah, ki je bil v marsičem prilagojen smernicam EU in načelom skupnega trga. Naj navedem le nekaj primerov (Uradni list RS, 1997):

6. člen (1) Eno izmed načel pri oblikovanju cen javnih telekomunikacijskih storitev je primerljivost in konkurenčnost cen istovrstnih storitev v domačem in mednarodnem telekomunikacijskem prostoru.

24. člen (1) Javno telekomunikacijsko omrežje RS mora biti tehnično-tehnološko enotno in združljivo s telekomunikacijskimi omrežji drugih držav.

64. člen (1-8) Ta člen vsebuje določbe o preoblikovanju Telekoma v javno podjetje, vračilu vlaganj lokalnih skupnosti in posameznih investitorjev v javno telekomunikacijsko omrežja ter o dolžnostih zagotavljanja dodatnih telekomunikacijskih priključkov.

Zakonsko pa so opredeljeni tudi pogoji za pridobitev koncesij za trženje storitev in uporabo omrežja.

Pojma nelojalne konkurence in monopolov pa sta opredeljena v Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence. Ta zakon ureja prepovedane omejitve konkurence, varstvo in ukrepe, če do takih omejitev pride, organe, ki skrbijo za varstvo konkurence, njihove pristojnosti in postopek državnih organov in strank v zvezi z omejitvami konkurence. V veljavo je stopil leta 1999. Z manjšimi popravki se korenito ni spreminjal. Prav zato je skrb vzbujajoča napoved tožbe WWI. Družba WWI in njena hčerinska družba, ki deluje pod blagovno znamko Vega sta 25.10.2004 vložili odškodninski zahtevek zoper Republiko Slovenijo zaradi

22

neučinkovitega udejanjanja konkurence na slovenskem trgu mobilnih telekomunikacij (Bošnjak 2000, 58). WWI tako zahteva povračilo škode v višini 42 milijard tolarjev in takojšen nadzor trga, da bi se zagotovila konkurenca najkasneje do 1. januarja 2005. Država bi naj po zahtevah WWI vzpostavila stanje normalne neokrnjene konkurence s tem, da bi odpravila napako trga, ki se kaže v nepretočnosti uporabnikov storitev. Osnovni razlog za odškodninski zahtevek je skoraj zanesljivo razlika med cenami klicev operaterjev mobilne telefonije oziroma že skoraj leto in pol stara zahteva Vege, da bi država oziroma regulator trga urejala drobnoprodajne cene v mobilni telefoniji. Generalni direktor Vege Julien Coustaury namreč že leto in pol od regulatorja (prej agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto, sedaj pa agencije za pošto in elektronske komunikacije) zahteva, da bi urejala drobnoprodajne cene, navkljub temu, da je ustaljena evropska praksa takšna, da lahko agencija uravnava samo grosistične cene (A. S. 2004) 4.2.2 Odnos Telekom-Mobitel

Prihodnost je v zlivanju in soodvisnosti fiksnih, mobilnih telekomunikacij in interneta. Tako vsaj pravijo na domači internetni strani Telekoma. Telekom Slovenije, d. d., je kot sodobna komunikacijska družba hrbtenica slovenske visoko tehnološke družbe. Točke gospodarske uspešnosti v Sloveniji povezuje med seboj in s svetom. Glede na to, da imajo še vedno praktično monopolni položaj na področju telekomunikacij lahko povzamemo, da je tako zasebno kot poslovno komuniciranje dejansko odvisno od urejenosti in sposobnosti Telekomove tehnologije. Res je, da si prizadevajo, da bi imeli mi kot njihovi uporabniki na razpolago res najsodobnejše telekomunikacijske rešitve za hitro in kakovostno komunikacijo, vendar je tudi neizpodbitno dejstvo, da se podjetje razvija v okolju brez kakršnekoli konkurence kjer prilagajanje zakonitostim konkurenčnega tržišča ni potrebno.

Kot vsako podjetje ima tudi Telekom natančno opredeljeno poslanstvo in zastavljene cilje. Po trditvah Telekoma so njihova prva in neizpodbitna vrednota njihovi uporabniki. S ponudbo celovitih in inovativnih rešitev pomagajo ustvariti in povečati njihovo zadovoljstvo. Lastnikom in investitorjem poizkušajo zagotoviti rast prometa in dobička, ter s tem dejansko povečevati tudi vrednost lastnega podjetja. Ker so v slovenskem prostoru res močno podjetje in vodilni telekomunikacijski operater, lahko s svojimi storitvami, znanjem in izkušnjami odločilno prispevajo k tehnološkemu razvoju in informatizaciji družbe (Telekom – poslanstvo 2004).

Strateške cilje podjetja lahko opredelimo v naslednjih alinejah (Telekom – cilji 2004):

okrepitev usmeritve k uporabnikom z zagotavljanjem visoko kakovostnih storitev (in stalno skrbjo za uporabnike),

dodajanje vrednosti, vsebin ter aplikacij na obstoječe storitve in uvajanje novih storitev za ustvarjanje dodatnih prihodkov,

povečanje družbene vloge in ugleda družbe Telekom Slovenije d. d., geografska širitev poslovanja, partnersko povezovanje za obogatitev ponudbe, povečanje produktivnosti in donosnosti, vzpostavitev kulture ciljnega vodenja, ki temelji na usposobljenih in motiviranih

zaposlenih ter krepitev sinergij v Skupini Telekom Slovenije.

23

Telekom Slovenije, d. d., ima v stoodstotni lasti naslednje hčerinske družbe (Telekom – hčerinske družbe 2004):

Mobitel d.d. je največji slovenski operater mobilnih telekomunikacij, ki od leta 1991 zagotavlja zanesljive, kakovostne in najsodobnejše storitve ter vse potrebne informacije za njihovo učinkovito uporabo.

SIOL d.o.o. je upravitelj glavnega omrežja interneta in vodilni ponudnik internetnih storitev v Sloveniji, ki vsem uporabnikom omogoča univerzalen dostop do številnih drugih omrežij in uporabo široke palete informacijskih storitev.

GVO, d.o.o. je podjetje za gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskega kabelskega omrežja za potrebe Telekoma Slovenije, d.d. in za potrebe zunanjih uporabnikov.

Odnos med Telekomom in Mobitelom torej temelji na lastniški strukturi Mobitela – je hčerinska družba, ki jo ima Telekom v 100% lasti. Iz naslednje razpredelnice, kjer so opredeljeni lastniški deleži lastnikov podjetja, je jasno razvidno, da ima večinski delež v Telekomu z 63,53% Republika Slovenija. Tako ima tudi pravico odločanja. Posredno odloča torej tudi o poslovanju podjetja Mobitel. Več o teh povezavah je navedeno v 7. poglavju – Primer podjetja Mobitel d.o.o.

TABELA 2: LASTNIŠKA STRUKTURA TELEKOMA NA DAN 30. 9. 2004 TER PRIMERJAVA GLEDE NA KONEC PRETEKLEGA LETA

DELNIČARJI LASTNIŠTVO V % 31. 9. 2004

LASTNIŠTVO V % 31. 12. 2003

Republika Slovenija 62,53 62,53 PID-DZU 6,39 9,63 Individualni delničarji 8,84 8,63 Kapitalska družba 5,59 5,59 Kapitalska družba – PPS 1,77 1,77 Slov. odškodninska družba 4,25 4,25 Domače pravne osebe 7,11 5,77 Banke 1,75 0,15 Zavarovalnice 0,12 0,18 BPH 0,41 0,59 Tuje pravne osebe 0,05 0,05 Vzajemni in ostali skladi 0,72 0,40 Lastne delnice 0,46 0,46 SKUPAJ 100,00 100,00

VIR: Letno poročilo 2003.

24

SLIKA 4: PRIMERJAVA LASTNIŠKIH DELEŽEV V TELEKOMU DNE 30.9.2004 Z LASTNIŠKIM DELEŽEM DNE 31.12.2003

Vir: Telekom letno poročilo 2003, O podjetju 2004.

Vlada Republike Slovenije je decembra 1997 v skladu z Zakonom o telekomunikacijah sprejela Sklep o preoblikovanju podjetja Telekom Slovenije, p.o. v javno podjetje Telekom Slovenije d.d. Po prejetem drugem soglasju Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo je bil 7. aprila 1998 izvršen vpis delniške družbe v sodni register. Dejstvo pa je, da Agencija RS izvaja nadzor nad izpolnjevanjem pogojev, ki jih postavlja zakon o telekomunikacijah, ko neko podjetje želi izvajati storitve v sektorju telekomunikacij. Torej Agencija tudi odloča o tem, komu bodo odobrili roke, ki so potrebni za prestrukturiranje določenih tehnologij in organizacij. V zakonu je opredeljen tudi člen, ki zahteva prost dostop konkurence. Vendar prav zaradi močnega vpliva Agencije RS, ki je državni organ, država pa je trenutno 62,53 % lastnica Telekoma, ni pričakovati proste konkurence v tem sektorju. Prav to je trenutno tudi kamen spotike pri uspešnosti poslovanja podjetja WWC, ki zahteva kar 42 mrd tolarjev odškodnine zaradi oviranja prostega trženja svojih storitev (Rus 2001, 12).

Podjetje Telekom je z slovenske razmere izredno uspešno podjetje, ki ustvarja višji dobiček iz leta v leto. Naj v naslednji razpredelnici predstavim le nekatere podatke, ki nakazujejo na omenjen poslovni uspeh.

TABELA 3: POSLOVNI IZID – PRIMERJAVA MED LETOMA 2002 IN 2003

Telekom Slovenije d.d. IZKAZ USPEHA (v mio sit) 2002 2003

Kosmati dobiček od prodaje 79.750 77.806 Finančni prihodki iz deležev 3.310 4.281

25

Čisti poslovni izid iz rednega delovanja 5.134 11.879 Poslovni izid zunaj rednega delovanja 388 145 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

5.522 10.335

Vir: Telekom - letno poročilo 2002, 2003. Na svoji spletni strani so tudi objavljeni tudi rezultati prvega polletja letos, ki so po njihovih navedbah boljši od načrtovanih. Čisti poslovni izid znaša 5,7 mrd SIT in dosega kar 85% letnega plana. Od lanskega poslovnega izida v enakem obdobju je višji kar za 112 %. Zadolženost so zmanjšali za 4,8 mrd SIT, poslovni finančni prihodki pa so dosegli 50,2% letnega plana (Telekom – rezultati poslovanja 2004).

26

5 ANALIZA TRGA STORITEV MOBILNE TELEFONIJE 5.1 Analiza slovenskega tržišča Za slovenski trg mobilne telefonije lahko rečemo, da je na začetku dokaj močno zaostajal za ostalimi evropskimi tržišči, potrebno pa je tudi poudariti, da takrat ni bilo niti približno toliko povpraševanja po uporabi mobilnih terminalov kot je bilo povpraševanja npr. v VB ali Nemčiji. V zadnjih letih pa sta razvoj omrežja in ponudba novih terminalov skokovito naraščali. Tako danes lahko prištevamo Slovenijo k bolj razvitim tržiščem. Danes imamo na slovenskem trgu tri operaterje ter enega ponudnika mobilnih storitev. Ponudnik storitev je Debitel, operaterji pa so Mobitel, Si.Mobil in Vega. Mobitel ima kot prvi ponudnik mobilnih storitev in lastnik omrežne infrastrukture veliko večji tržni delež kot ostali. Vzrok za tako nizek tržni delež ostalih je vsekakor trenutna zasičenost trga in visoke cene medmrežnih pogovorov. Tržni deleži konec leta 2003 so prikazani v grafu 1. SLIKA 5: TRŽNI DELEŽI OPERATERJEV

0%

20%

40%

60%

80%

Debitel Mobitel Si.Mobil Vega

PapirniSplošni

Debitel Mobitel SiMobil Vega Delež(%): 4.9 75.6 17.3 2.2 Vir: Interni podatki Mobitel d.d. Raziskava je bila opravljena s strani podjetja Mobitel d.d. Isto podjetje je opravilo tudi raziskavo vzrokov za izbiro operaterja. Najpogosteje omenjena vzroka sta bila:

• ljudje s katerimi največ govorim so izbrali istega operaterja (35% vprašanih), • dobro pokritje s signalom (40,7 % vprašanih).

Tudi tu je odgovor zakaj ima Mobitel tak tržni delež kot ga ima na dlani. Bil je prvi ponudnik in dolgo brez konkurence, pokritost Slovenije z njegovim omrežjem pa je 99%. Mobitel je

27

edini operater v Sloveniji, ki med drugim še vedno ponuja storitve na področju analogne tehnologije NMT. Zaenkrat pa ima tudi edino on odkupljeno licenco za trženje storitev tretje generacije UMTS. V tem poglavju bom predstavil podjetja Si.Mobil, Vega ter Debitel, medtem ko bo podjetje Mobitel podrobneje predstavljeno v naslednjih poglavjih. Si.Mobil Podjetje Si.Mobil d.d. je bilo ustanovljeno julija 1997. 9.10.1998 je na razpisu družba pridobila potrebno koncesijo kot drugi operater digitalne mobilne telefonije v Sloveniji. Novembra istega leta se je podjetje dokapitaliziralo, februarja 2001 pa je prišlo do bistvenih sprememb v lastniški strukturi. S 75% deležem je večinski lastnik postalo avstrijsko podjetje Mobilkom. Mobilkom je vodilni avstrijski GSM operater in v Avstriji razpolaga z več kot 50% tržnim deležem. Spremembe lastniških deležev med leti 1998 in 2003 so jasno razvidne v naslednjih dveh grafih (SiMobil – letna poročila 2004). SLIKA 6: LASTNIŠKI DELEŽI V PODJETJU SI.MOBIL KONEC POSLOVNEGA LETA 1998

Intereuropa15%

Istrabenz15%

Probanka5%

Pid15%

Telia25%

Medaljon5%

Iskratel15%

Telmont5%

SLIKA 7: LASTNIŠKI DELEŽI V PODJETJU SI.MOBIL KONEC POSLOVNEGA LETA 2003

Intereuropa6% Istrabenz

8%Iskratel

5%

Mobilkom75%

Ostali6%

Vir: SiMobil – letno poročilo 1998, 2003

28

Zaradi lažjega prikazovanja podatkov v grafu so podatki zaokroženi na cela števila(%). V kategorijo ostali spadajo podjetja, ki imajo v SiMobilu manjši lastniški delež. To so s 1,12% Telemach, 2,35% pa imata v lasti tako Medaljon kot Probanka. Januarja 2003 je Si.Mobil pod pokroviteljstvom Mobilkoma podpisal pogodbo o sodelovanju z največjim svetovnim operaterjem mobilne telefonije Vodafonom. Tako je postal Si.Mobil brez kapitalskih povezav ekskluzivni slovenski partner v največjem mobilnem omrežju na svetu. Odprle so se nove možnosti predvsem pri ponudbi gostovanj. Družba je v zelo kratkem času zgradila zadostno infrastrukturo in je lahko svoje storitve ponudila v komercialno uporabo že 25.3.1999. Najprej so bili v ponudbi le različni naročniški paketi, kasneje pa je podjetje ponudilo tudi različne predplačniške pakete pod blagovno znamko Halo. Glede ponudbe storitev in uvajanja novih tehnologij lahko samo potrdimo, da podjetje sledi trendom, ki prevladujejo v EU (SiMobil – letna poročila 2004). SLIKA 8: ŠTEVILO UPORABNIKOV IN TRŽNI DELEŽ PODJETJA

0

50000

100000

150000

200000

250000

300000

350000

400000

dec.99 dec.00 dec.01 dec.02 dec.030%

5%

10%

15%

20%

25%

Št.uporabnikovTržni delež

Vir: SiMobil – letna poročila 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 Glede na konkurenco pa je Si.Mobil vstopil na trg dokaj pozno, saj je ob njegovem vstopu Mobitel imel že okoli 200.000 uporabnikov, dobro zgrajeno infrastrukturo in ustvarjen tržni image. Drug problem za Si.Mobil ob vstopu pa je bil ta, da Mobitel ni omogočil ugodne cene medmrežnih pogovorov. Vseeno pa se je število uporabnikov tudi pri Si.Mobilu vstrajno večalo in tržni delež je bil konec leta 2003 že 25%. Podjetje ima nedvomno potencial in močno zaledje investitorjev. Ker je slovenski trg že dokaj zasičen pa ni pravih priložnosti, da bi lahko to izkoristili v praksi. Še odprtih priložnosti je na področju mednarodnih pogovorov, kjer je zaradi že omenjenih strateških partnerstev v najboljšem položaju. Zaradi velikih investicij v infrastrukturo in promocijo je podjetje bilo vse do leta 2002 v »rdečih številkah«. Od takrat naprej pa naj bi že ustvarjalo dobiček. Kot že v prejšnjem poglavju omenjeno je podjetje sodelovalo tudi na razpisu za koncesijo UMTS, vendar so bili pogoji komisije »v skupni vrednosti 27 mrd tolarjev« prezahtevni za investitorje.

29

WWI d.o.o. Podjetje WWI d.o.o. je šele tretji operater, ki si je razmeroma pozno (leta 2000) pridobil licenco za opravljanje GSM storitev v slovenskem tržnem prostoru. To podjetje je v lasti WWIC (Western Wireless International Corporation), ki pa je hčerinsko podjetje ameriške multinacionalke WWC (Western Wireless Corporation). Podjetje WWC je vodilni ponudnik brezžičnih telekomunikacijskih storitev v zahodnih delih ZDA. Pri nas opravlja to podjetje mobilne storitve pod blagovno znamko Vega in Vega070. Leta 2001 ko je podjetje pričelo s komercialnim trženjem je bila infrastruktura že dokončana. Tako kot Mobitel in Si.Mobil tudi Vega ponuja naročniške in predplačniške pakete, težave pa ima s pokritostjo s signalom in roaming partnerji. Promocija, ki jo je uporabila Vega tudi ni prinesla želenih učinkov. Na začetku poslovanja so namreč zastonj delili SIM module, ki so omogočali prvih nekaj mesecev uporabe pogovore po en tolar na minuto. Pozneje pa je verjetno večina uporabnikov te module prenehala uporabljati (Vega070 2004). Debitel5

Debitel je edini ponudnik storitev mobilne telefonije v Sloveniji, ki ni hkrati tudi operater. Operaterji imajo zgrajeno lastno omrežje, ki ga tehnološko dopolnjujejo in seveda tudi tržijo. Ponudnik storitev pa to omrežje najame in se osredotoči zgolj na ponudbo storitev. Ker tak ponudnik ni obremenjen z investicijami v omrežje se lahko popolnoma skoncentrira na končnega porabnika. Matično podjetje Debitel je bilo ustanovljeno leta 1991 v Stuttgartu. Leta 1999 je prešlo v večinsko last telekomunikacijske družbe Swisscom iz Švice. Še dva velika delničarja sta s po 10% deležem Daimlerchrysler Servicer AG in Metro-Groupe. Podjetje ima več hčerinskih družb – Debitel France, Debitel Belgium, Debitel Denmark, Debitel Nederland in Debitel Ljubljana, v načrtu pa je še vstop v panogo v Avstriji in Španiji. Debitel Ljubljana je v večinski lastni matične družbe Debitel AG, prisotni pa so tudi nekateri domači investitorji. Lastniški deleži so ponazorjeni v sliki 9. Omrežje, ki ga uporablja Debitel Ljubljana je omrežje podjetja Mobitel. Tako ima zagotovljeno najvišjo možno pokritost s signalom. Zakupljeno ima določeno število minut, ki jih ponuja svojim naročnikom v lastnih paketih in po lastnih cenah. Predplačniških storitev podjetje ne opravlja, ima pa dobro razvito mrežo roaming partnerjev. Število uporabnikov (slika 10) je od leta 1998 do leta 2000 dokaj strmo naraščalo, leta 2003 pa se je rast novih uporabnikov upočasnila in se na koncu ustalila okoli številke 85.000. Med naročniki je tudi mnogo podjetij, ki so te terminale namenili uporabi svojim zaposlenim (npr. Policija). Ker podjetje nima predplačniških paketov ampak samo naročniške, ki praviloma prinašajo večji dobiček, kljub nizkemu številu naročnikov uspešno posluje.

5 Povzeto po Debitel 2004.

30

SLIKA 9: LASTNIŠKI DELEŽI V PODJETJU DEBITEL LJUBLJANA (23.9.2004)

Debitel AG52%

Auo Phone4%

Autocomerce36%

Svema4%

Kobra4%

Vir: Debitel – Podjetje 2004 SLIKA 10: ŠTEVILO DEBITELOVIH UPORABNIKOV

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

90000

100000

dec.98 dec.99 dec.00 dec.01 dec.02 dec.03 okt.040%

5%

10%

15%

20%

25%

Št.uporabnikov

Tržni delež

Vir: Debitel – Letna poročila Na koncu lahko ugotovimo, da slovenski trg mobilne telefonije spada med svetovno visoko razvite trge s srednje velikim prometom dobrih 300 milijonov evrov. Skupno število uporabnikov je vseskozi naraščalo, medtem ko je stopnja penetracije6 variirala. Prelomnica je bilo leto 1999, saj se je takrat z vstopom Si.mobila in Debitela ponudba močno povečala. Tako je število vseh uporabnikov z 150.000 leta 1998 naraslo na 600.000 leta 1999. Stopnja penetracije je takrat znašala nekaj več kot 30%. Leta 2000 je št uporabnikov naraslo na 1.140.000 stopnja penetracije pa je že bila nekaj več kot 55%. Danes je vseh uporabnikov približno 1.800.000 stopnja penetracije pa znaša že več kot 85%.

6 Stopnja penetracije pomeni delež (število) uporabnikov v celotni obravnavani populaciji. V našem primeru je obravnavana populacija celotno število prebivalcev Republike Slovenije.

31

5.2 Analiza tržišča držav članic EU7 S stališča uporabe enotnih tehnologij in standardov so tržišča EU danes precej podobno sestavljena. Še vedno pa obstajajo razlike, ki so posledica različnih regulativ, ki bolj ali manj omejujejo konkurenco. Potrebno je vedeti, da je stopnja liberalizacije variirala od trga do trga. Na trgu EU danes deluje 52 mobilnih operaterjev in 124 ponudnikov storitev brez lastnega omrežja. Nekatere države (Španija, Italija, Švedska) imajo še vedno v uporabi tudi analogna omrežja, ki naj bi jih po predvidevanjih ukinili med leti 2005 in 2007. Število operaterjev se giblje med tri do pet na tržišče z izjemo Luksemburga, ki ima samo dva. Kar osem članic nima ponudnikov storitev mobilne telefonije ki obenem niso operaterji, medtem ko jih je v Nemčiji 21 v Veliki Britaniji pa kar 59 (Goblet 2001, 16). Slovenija je torej s svojimi tremi operaterji ter enim ponudnikom storitev nekje v povprečju. Tržni deleži operaterjev se med državami dokaj razlikujejo. V desetih državah je delež vodilnega operaterja nad 50%, najnižji tržni delež vodilnega operaterja pa je v VB (tam je tudi največ ponudnikov). V VB imata dva največja ponudnika skupaj nekaj več kot polovični tržni delež. Tržni deleži vodilnih operaterjev, največjih konkurentov in skupaj ostalih so vidni v sliki 11. SLIKA 11: TRŽNI DELEŽI OPERATERJEV V DRŽAVAH EU8

55,5

0%

35,4

0%

41,1

0%

37,8

0% 53,5

0%

48,7

0%

55,6

0%

46,9

0% 63,0

0%

40,2

0%

44,4

0%

52,2

0%

52,6

0%

45,5

0%

26,4

0% 46,6

0%

71,9

0%

32,4

0%

23,7

0%

37,9

0%

35,0

0% 26,0

0%

35,6

0% 40,1

0%

36,1

0%

37,0

0%

26,7

0% 29,4

0% 30,2

0%

29,3

0%

38,6

0%

24,9

0%

32,2

0%

20,3

0%

12,0

0%

40,9

0% 21,0

0%

27,2

0%

20,5

0%

15,7

0% 4,00

%

17,0

0%

33,1

0%

26,2

0%

17,6

0%

18,1

0%

15,9

0%

48,7

0%

22,7

0% 7,80

%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

B DK D EL E F IRL I L NL A P FIN S UK EU SLO

Vodilni operater Glavni konkurent O stali konkurenti

Vir: Poročilo Evropske Komisije 2003 Leta 2002 je povprečna penetracija v državah EU znašala okoli 75%, kar pomeni nekje 285 mio uporabnikov. Najnižja je bila stopnja penetracije v Franciji – 61%, najvišja pa v Luksemburgu – 99%. Promet, ki se ustvari na določenem trgu je v glavnem odvisen od št prebivalcev. Tako tu prednjačijo Nemčija, Italija, VB, Francija in Španija. V Sloveniji znaša penetracija okoli 85% in tako presega evropsko povprečje. Je pa v ozadju pri podeljevanju 7 Povzeto po Poročilo Evropske Komisije 2003 8 Belgija (B), Danska (DK), Nemčija (D), Grčija (EL), Španija (E), Francija (F), Irska (IRL), Italija (I), Luksemburg (L), Nizozemska (NL), Avstrija (A), Portugalska (P), Finska (FIN), Švedska (S), Velika Britanija (UK), Evropska Unija (EU), Slovenija (SLO).

32

UMTS licenc. Do januarja 2003 je bilo v EU podeljenih že 62 licenc (od tega v vsaki državi najmanj 2) medtem ko je v Sloveniji bila podeljena le ena.

33

6 VPLIV GLOBALIZACIJE NA CENE STORITEV MOBILNE TELEFONIJE TER GIBANJE CEN PRI SLOVENSKIH OPERATERJIH

6.1 Slovenski operaterji in cene

Zaradi široke palete raznih ponujenih paketov bom v tem poglavju primerjal za študente po mojem in po operaterjevih mnenjih najugodnejše naročniške pakete brez priključnih taks. Kot osnovo bomo vzeli 200 min pogovorov na mesec in 50 sms sporočil. In sicer 100 min pogovorov v lastnem omrežju, 30 min v fiksno omrežje in 70 min v druga mobilna omrežja. Razmerje med dražjo in cenejšo tarifo je 25:75.

Si Mobil

Paket Smart I je dobro izhodišče za takojšnjo dosegljivost. Namenjen je vsem, ki ne kličete zelo pogosto in pazite na mesečne stroške. Cena klicev v lastnem omrežju je izredno ugodna, le 5 tolarjev na minuto. Mesečna naročnina je le 1500 SIT, s storitvijo Partner bonus pa le 1200 SIT. Cenejše klice v omrežji Mobitel in Debitel za le 22 SIT na minuto pa si zagotovite s storitvijo Opcija mobilni (SiMobil – Naročniški paketi 2004).

PAKET SMART I Mesečna naročnina 1.500,00 Opcija mobilni 500,00

v lastnem omrežju od 00.00 do 24.00 21,00 v druga mobilna omrežja

cenejša tarifa redna tarifa

40,00 60,00

Klici v fiksno omrežje cenejša tarifa

redna tarifa 40,00 60,00

Sms sporočila 20,00 Izračun: Mesečna naročnina:

Opcija mobilni:Stroški SMS:

Klici v lastno omrežje:Klici v fiksno omrežje:

Klici v druga mobilna omrežja:

1.500 SIT 500 SIT 1.000 SIT 500 SIT 1.350 SIT 1.540 SIT

Skupaj: 6.390 SIT Pri dokaj povprečni porabi bi uporabnik ob paketu Smart I mesečno plačeval račun v višini 6.390 tolarjev. Mobitel Enak izračun kot pri SiMobilovem paketu Smart I bom opravil pri Mobitelovem Študetskem paketu. Predpostavke ostajajo enake. 50 smsov, 100 min pogovorov v lastnem omrežju, 30 min v fiksno omrežje ter 70 min v druga mobilna omrežja. Tudi razmerje med cenejšo tarifo in dražjo tarifo ostaja 25:75(Mobitel – študentski paket 2004).

34

ŠTUDENTSKI PAKET Mesečna naročnina 1.300,00

v lastnem omrežju (razen od 00h do 5h) 21,00 v druga mobilna omrežja

cenejša tarifa redna tarifa

21,00 52,00

Klici v fiksno omrežje cenejša tarifa

redna tarifa 21,00 52,00

Sms sporočila do 30 sporočil več kot 30 sporočil

20,00 10,00

Izračun: Mesečna naročnina:

Stroški SMS:Klici v lastno omrežje:Klici v fiksno omrežje:

Klici v druga mobilna omrežja:

1.300 SIT 800 SIT 2.100 SIT 862,50SIT 2.012,50SIT

Skupaj: 7.075 SIT Če zanemarimo res izredno minimalno porabo v času med polnočjo in peto uro zjutraj, bi stroški Študentskega paketa znašali 7.075 SIT. Debitel Naročniški paket Swing je namenjen vsem tistim naročnikom, ki opravijo manj pogovorov, vendar želijo biti vedno dosegljivi. Kljub temu, da ne telefonirajo dosti, so zanje pogovori v tem naročniškem paketu ugodni.

SWING PAKET Mesečna naročnina 1.320,00

v omrežja 041, 031, 051 in NMT

od 00.00 do 24.00 43,20

v druga mobilna omrežja

od 00.00 do 24.00 60,00

Klici

v fiksno omrežje od 00.00 do 24.00 66,00 Sms sporočila 19,80

Izračun: Mesečna naročnina:

Stroški SMS:Klici v lastno omrežje:Klici v fiksno omrežje:

Klici v druga mobilna omrežja:

1.320 SIT 990 SIT 4.320 SIT 1.980 SIT 4.200 SIT

Skupaj: 12.810 SIT VIR: Debitel – paketi

35

Vega Po trditvah operaterja bi naj bil najbolj primeren naročniški paket za tiste, ki opravijo pogovorov manj kot povprečen uporabnik in so radi vedno dosegljivi, paket Vega.

VEGA PAKET Mesečna naročnina 1.050,00

lastno omrežje od 00.00 do 24.00 15,00 v druga mobilna omrežja

od 00.00 do 24.00 45,00

Klici v fiksno omrežje od 00.00 do 24.00 45,00

Sms sporočila 19,00

VIR: Vega – Vega 2004 Izračun: Mesečna naročnina:

Stroški SMS:Klici v lastno omrežje:Klici v fiksno omrežje:

Klici v druga mobilna omrežja:

1.050 SIT 950 SIT 1.500 SIT 1.350 SIT 3.150 SIT

Skupaj: 8.000 SIT Vsi podatki se nanašajo na dan 22.11.2004 in so povzeti iz aktualnih ponudb operaterjev z njihovih domačih internetnih strani. Izbrani paketi so po trditvah operaterjev najbolj primerni za porabnike, ki opravijo nekoliko manj pogovorov in napišejo manj sms sporočil, pomembneje za njih je, da so dosegljivi za druge. Da bi razširil področje primerjave bom opravil še izračun za dva tuja operaterja, ki sta po mojem mnenju konkurenčna v svojih državah. O2 – Nemčija Omejitve veljajo kot pri domačih operaterjih, cene pa bodo preračunane v SIT in sicer po prodajnem tečaju Banke Slovenije na dan 23.11.2004 (1€ = 240,47SIT)

PAKET O2 GENION Mesečna naročnina 1.190,32

v lastnem omrežju (razen od 00h do 5h) 45,68 v druga mobilna omrežja

cenejša tarifa redna tarifa

69,73 93,78

Klici v fiksno omrežje cenejša tarifa

redna tarifa 45,68 117,83

Sms sporočila 45,68 VIR: O2 Genion Online 2004

36

Izračun: Mesečna naročnina: Stroški SMS:

Klici v lastno omrežje:Klici v fiksno omrežje:

Klici v druga mobilna omrežja:

1.190,32 SIT 2.284,00 SIT 4.568,00 SIT 1.911,52 SIT 5.301,97 SIT

Skupaj: 15.255,81SIT

A1 – Avstrija V Avstriji je eden izmed operaterjev z večjim tržnim deležem operater A1. Cene se nanašajo na tarife, ki veljajo ob doplačilu mesečne opcije Friend , tečaj ki velja pa je 1€ = 240,47SIT.

PAKET A1 EASY Mesečna naročnina 3.607,05 Opcija Friend 1.202,35

v lastnem omrežju od 00.00 do 24.00 3.607,35 v druga mobilna omrežja

od 00.00 do 24.00 2.524,90

Klici v fiksno omrežje od 00.00 do 24.00 1.082,10

Sms sporočila 1.803,50 VIR: A1 Easy 2004

Mesečna naročnina:Opcija Friend: Stroški SMS:

Klici v lastno omrežje:Klici v fiksno omrežje:

Klici v druga mobilna omrežja:

3.607,05 SIT 1.202,35 SIT 1.803,50 SIT 3.607,35 SIT 1.082,10 SIT 2.524,90 SIT

Skupaj: 13.827,25 SIT Glede na opravljene primerjave stroškov lahko ugotovimo, da so si cene slovenskih operaterjev zelo različne, saj stanejo relativno iste storitve med 6.390 sit in 12.810 sit. Mogoče preseneča le to, da je najcenejši Mobitelov glavni konkurent SiMobil – kar za 685 sit. Prispodobo »relativne« storitve pa sem uporabili zato, ker sem zanemaril dejstvo, da je večina uporabnikov pri operaterju Mobitel in zato pri ostalih operaterjih uporabniki težje porabijo postavljenih 100 min pogovorov v lastnem omrežju. Ko primerjamo cene storitev s cenami tujih operaterjev lahko ugotovimo, da so slovenske cene vsekakor konkurenčne tujim, saj tuji operaterji v svojih državah za enake storitve zahtevajo neprimerno več. Omembe vredna razlika je le ta, da tuji operaterji ob sklenitvi naročniškega razmerja v glavnem ne zaračunavajo priključnine in ponujajo izredno dobre mobilnike zastonj ali pa po simbolični ceni (ob sklenitvi naročniškega razmerja za npr. minimalno 24 mesecev). Primerjalna višina mesečnih računov operaterjev je razvidna v naslednjem grafu.

37

SLIKA 12: VIŠINA RAČUNA ZA OPRAVLJENE STORITVE SLOVENSKIH IN IZBRANIH TUJIH OPERATERJEV GLEDE NA POSTAVLJENE OMEJITVE

7.075 SIT6.390 SIT

12.810 SIT

8.000 SIT

15.256 SIT13.827 SIT

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

18.000

Mobitel SiMobil Debitel Vega O 2 A1

Mobitel

SiMobil

Debitel

Vega

O2

A1

Vir: Lastni izračun 6.2 Trženje storitev mobilne telefonije Trg storitev mobilne telefonije lahko razdelimo na dva kritična segmenta. In sicer, na eni strani imamo redne naročnike, ki vsak mesec za uporabo omrežja plačujejo naročnino in porabljene impulze, na drugi strani pa imamo t.i. predplačniške pakete. Značilnost predplačniškega sistema trženja je, da uporabnik vnaprej vplača na račun določeno vsoto, od katere se kasneje odštevajo stroški porabe. Ko vrednost pade na 0 sit se račun v določenem roku lahko enostavno zopet napolni. Temeljna razlika na podlagi katere se uporabniki odločajo, ali naročnina ali predplačniški paket, je fiksni strošek (naročnina) ki ga pri predplačnikih ni. Razlika je tudi v tem, da so naročniki vezani na pogodbo, ki so jo podpisali ob sklenitvi razmerja, pri predplačnikih pa obveznosti iz pogodbe ni. Trend zadnjih let kaže, da delež uporabnikov predplačniškega sistema narašča. Vsekakor pa s tem sistemom prednjači Evropa, ki ima skoraj tričetrtinski delež predplačniških paketov na svetu (Andolšek 2003, 63).

38

SLIKA 13: DELEŽ UPORABNIKOV PREDPLAČNIŠKEGA SISTEMA PO REGIJAH LETA 2003

73%

16%

7% 4%

EvropaAmerikaAzija- PacifikAfrika

Vir: ITU – World Telecomunication Development Report 2003 Kotlerjeva definicija storitve je, da je storitev dejanje ali delovanje ene strani, ki ponuja drugi strani nekaj, kar je po naravi neotipljivo in ne pomeni posedovanja česarkoli. Proizvodnja storitve je lahko vezana na fizični izdelek ali pa tudi ne. (Kotler, 1996, str. 464).

Trženjski postopki, ki jih uporabljajo storitvena podjetja so zaradi narave ponujenega različni kot tradicionalni trženjski pristopi. Po Kotlerju ima storitev štiri temeljne lastnosti, ki ji podajajo drugačnost glede na fizični izdelek. Te lastnosti so:

neopredmetenost, neločljivost, spremenljivost in minljivost.

Na trgu mobilne telefonije se skoraj izključno srečujemo s trženjem storitev. Tako moramo poleg običajnega trženjskega spleta, ki je sestavljen iz štirih P-jev (cena, izdelek, distribucija, promocija) obravnavati še nekatere druge dejavnike. Prvi dejavnik so izvajalci storitev. Ti podajo ključni pečat na uporabnika, saj je od zaposlenega na delovnem mestu odvisno kakšen vtis bo dobil povpraševalec o podjetju. Drug dejavnik je fizične narave in zajema prostor kjer se določena storitev odvija, tretji dejavnik pa je procesiranje, ki se nanaša na standardizacijo postopkov in s tem na zmanjševanje heterogenosti v ponudbi. Dejansko trženje zavzema po definiciji tri področja. In sicer (Kotler 1996, 469-470):

zunanje trženje (predstavitev storitve), notranje trženje (strokovna usposobljenost osebja, ki izvaja storitev), odzivno trženje (sposobnost zaposlenih pri ravnanju s kupci).

Kot zahteva tudi zakonodaja EU vlada danes na globalnem trgu GSM tehnologije velika konkurenca in potencialni uporabniki so izpostavljeni številnim raznovrstnim ponudbam operaterjev, katerih nastopi so vedno bolj agresivni. Naj tu omenim le internet, ki se hitro razvija (če se še ni) v globalni komunikacijski kanal št.1. oglaševanje na internetu je preprosto, hitro in omogoča enostaven odziv na konkurenco. Preko elektronske pošte vsak dan naključno pošljejo podjetja več kot 10 milijonov oglasnih ponudb.

39

Vsekakor je zelo pomembno, da operater ohrani dober odnos s svojimi uporabniki. Če jih bo dobro poznal, dobro razumel njihove potrebe in pričakovanja, jim bo lahko tudi dobro ustregel in jih tako obdržal. Skozi čas se je odnos med uporabnikom in operaterjem zelo spremenil. Danes ni več glavno gonilo razvoja operater, temveč želje in potrebe uporabnikov. Glavno gonilo hitrega razvoja mobilne telefonije so danes tehnologija, konkurenca in zahteve uporabnikov po vse večji mobilnosti. Ključni dejavnik vsakega operaterja je danes postalo razumevanje in skrb za zadovoljstvo uporabnikov, kajti le tak uporabnik bo ostal operaterju še naprej zvest in bo svoje pozitivne izkušnje širil v dobro operaterja. Da bo uporabnik zadovoljen pa bo moral operater upoštevati določene dejavnike. Naj naštejem le tiste, ki so po mojem mnenju še posebej pomembni (Damjan, Možina 1995, 144):

Osebje, ki je pripravljeno takoj izvesti določeno storitev in pomagati uporabnikom (da je informacija hitro dostopna organizirajo ponudniki službe, ki delujejo štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu).

Konstantno izboljševanje ponudbe storitev (kjer je več uporabnikov bo imel prednost tisti, ki bo ponudil več za isto ceno ali enako za nižjo ceno).

Slediti razvoju in vlagati v nadaljnji razvoj (terminali morajo biti tehnološko izpopolnjeni, vendar je potrebno paziti da ne postanejo neprijazni za uporabnike).

Dodatne ugodnosti (ponavadi se zmanjšuje cena pogovorov, lahko pa se zastonj dodajo nove storitve).

Hitra odzivnost pri morebitnih pritožbah in reklamacijah (ažurno odpravljanje napak). Spremljanje zadovoljstva uporabnikov (le tako izvemo kje so še možnosti za

izboljšanje ponudbe). Obstaja več metod, s katerimi lahko ugotovimo stanje: sistem pritožb in predlogov, ankete, namišljen nakup ter analiza izgubljenih uporabnikov.

Delovati družbeno odgovorno (z raznimi družbenimi akcijami si podjetja ustvarjajo image v javnosti).

Zgledovati se po uspešnih podjetjih. 6.3 Tržne poti mobilne telefonije v Sloveniji Pojem tržne poti lahko opredelimo kot skupek medsebojno povezanih institucij, ki so vpletene v proces izdelave izdelka, oz storitve, primerne za potrošnjo ali končno porabo. Tako poleg osnovne funkcije dostave izdelka opravlja tržna pot še funkcijo spodbujanja povpraševanja s promocijskim delovanjem v prodajnih enotah, ki so tako ali drugače del določenega tržnega kanala. Na tržni poti se ponudnik srečuje tudi z ostalimi tokovi kot so informiranje, tržno komuniciranje, naročanje, pogajanje, financiranje, prevzem tveganja, fizična posest, plačilo in pravica do lastništva (Kotler 1996, 527). Po Kotlerju spadajo med funkcije tržnih poti zbiranje podatkov in informacij, načrtovanje in lažje izvajanje prodajnega procesa, oblikovanje in širjenje obvestil o specifični ponudbi izdelkov oz. v našem primeru storitev, komunikacija s potencialnimi kupci, prilagajanje lastne ponudbe individualnim zahtevam posameznih kupcev, dogovarjanje o ceni in drugih prodajnih pogojih zaradi končne sklenitve posla in prenosa lastnine, fizično distribucijo ter prevzem tveganja. Izbira tržne poti je odvisna od več dejavnikov. Najpomembnejši pa so vsekakor značilnost specifičnega izdelka, zahteve kupcev in stroški, ki na posamezni tržni poti nastanejo. Po načelo ekonomičnosti poskuša podjetje izbrati tisto kombinacijo dejavnikov, ki bodo minimizirali prodajne stroške na enoto. Zanemariti pa ne smemo niti lastnosti podjetja in njegovih ciljev, lastnosti posameznih posrednikov, ki opravljajo posredniške posle, ter končno, tudi lastnosti izdelka samega (pokvarljivost, dimenzije, vrednost,…).

40

Tržne pot ločimo tudi glede na število posrednikov. Tako lahko govorimo o neposredni tržni poti, tržni poti ničelne ravni, tržni poti prve ravni, tržni poti druge ravni itd.. ponavadi se podjetja odločajo za neposredno tržno pot, še posebej takrat kadar želijo ohraniti neposreden stik z odjemalci. Najpogostejšo tržno pot, ki je primerna tudi za prodajo proizvodov oz. storitev, ki jih mi obravnavamo, zaznamujejo tri vrste prodaje (Kotler 1996, 248):

prodaja od vrat do vrat, prodaja na osnovi naročil po pošti, prodaja v lastnih prodajalnah proizvajalca.

Kot na vsakem področju današnjega trga vlada tudi na področju tržnih poti konkurenca. Tako lahko na področju mobilne telefonije razdelimo tržne poti v grobem na posredne in neposredne. Z neposredno tržno potjo imam v mislih predvsem tako imenovane operaterjeve centre. Oba vodilna operaterja pri nas imata široko razvejano prodajno mrežo. Poslužujeta se lastnih prodajnih centrov, pooblaščenih posrednikov in prodajnih točk. Obema je cilj biti prisoten na čim več lokacijah širom Slovenije in se tako čim bolj približati kupcu. Dobro prodajno in poprodajno mrežo pa vzdržujeta s pomočjo posrednikov, servisnih in montažnih delavnic. Tudi pri Vegi in Debitelu je shema tržne poti podobna, vendar bom zaradi majhnega števila uporabnikov ta dva operaterja v tem poglavju zanemaril. Mobitel ima kar okoli 25 lastnih prodajnih centrov v vseh večjih mestih. Notranji in zunanji izgled teh centrov se ujema s celostno podobo podjetja. Številni pooblaščeni posredniki po vsej Sloveniji skrbijo za opravljanje storitev sklepanja naročniških razmerij prodaje aparatov in dodatne opreme. Porabniki pa lahko v teh prodajnih centrih dobijo tudi informacije o ostalih prodajnih točkah (Petrolove bencinske črpalke, poslovalnice Pošte Slovenije ter bankomati. SiMobil ima podobno urejeno tržno pot s tem, da le-ta še ni tako razvita zaradi poznejšega vstopa na trg, dobro pokrita pa ima vsa največja slovenska mesta. Z naraščajočim pomenom kupčevega zadovoljstva sta bila oba operaterja prisiljena razviti službe, ki skrbijo za pomoč in svetovanje uporabnikom. Tako lahko uporabnik 24 ur na dan dobi informacije, ki jih želi, in sicer preko brezplačnih telefonskih številk. Tudi na internetu imata oba dobro urejene portale, ki uporabnikom preko svojih forumov nudijo odgovore na zastavljena vprašanja. Kot glavne značilnosti tržnih poti Mobitela in SiMobila lahko omenimo naslednje (Interni podatki Mobitel, SiMobil 2004):

Obe podjetji imata dober distribucijski kanal, ki je bil vzpostavljen že na samem začetku poslovanja.

Postavljata standarde kvalitete za ponujene storitve pri slovenskih operaterjih (bolj kot SiMobil tu prednjači Mobitel).

Nuditi soočenje podjetja s kupcem iz oči v oči za tiste uporabnike, ki bolj zaupajo kupovanju neposredno na sedežu podjetja.

Obe podjetji ustvarjata in prodajata močni blagovni znamki. Obe podjetji dobro predstavljata svoje proizvode in storitve.

41

7 PRIMER PODJETJA MOBITEL d.o.o. 7.1 O Podjetju9

Podjetje Mobitel d.o.o. se nahaja na naslovu Vilharjeva 23, 1537 Ljubljana, Slovenija. Je nacionalni operater mobilnih telekomunikacij, ki izgrajuje in upravlja infrastrukturo v Sloveniji. Domačim in tujim uporabnikom zagotavlja najsodobnejše storitve, vse potrebne informacije za njihovo učinkovito uporabo ter zanesljive in kakovostne mobilnike. V vse svoje dejavnosti vpleta tudi družbeno odgovornost in tesno sodeluje z najširšim okoljem, vsem zaposlenim pa poizkuša ponujati kar se da spodbudno delovno okolje. Osnovna dejavnost podjetja je:

Tržne telekomunikacijske storitve na področju mobilne telefonije, Trgovina na drobno z mobilnimi telefoni in opremo, Postavitev in upravljanje z infrastrukturo za mobilno telefonijo.

V viziji podjetja je opredeljeno, da bodo tudi v prihodnje sledili svetovnim trendom razvoja in krepili svojo aktivno vlogo ter se hitro odzivali na novosti. Novosti bodo uvajali skladno s potrebami slovenskega tržišča, ob tem pa si bodo še naprej prizadevali, da bo raven razvoja mobilnih telekomunikacij v Sloveniji ostala primerljiva z najrazvitejšimi državami sveta. Zavedajo se, da je potrebno ohraniti konkurenčnost cen mobilnih priključkov in storitev ter širiti ponudbo s kakovostnimi storitvami, ki bodo vse bolj usmerjene v tretjo generacijo mobilnih komunikacij. V viziji so se tudi jasno opredelili, da bodo za dosego svojih ciljev v glavnem uporabljali domača sredstva in domače znanje. Podjetje je bilo ustanovljeno oktobra leta 1991 kot podjetje z omejeno odgovornostjo. Osnovna naloga je bila takrat zagotoviti razvoj mobilnih telekomunikacij in izgradnja mobilnega omrežja v Sloveniji. Ustanovitelju SP PTT Ljubljana so se kasneje z vplačilom dodatnega kapitala pridružila še druga PTT podjetja Slovenije. Novembra leta 1992 se je podjetje zaradi lažjega pridobivanja dodatnih sredstev preoblikovalo v delniško družbo. Ko je leta 1994 PTT Slovenija ločila poštno in telekomunikacijsko dejavnost je 100% lastnik družbe postalo podjetje Telekom. Kot prvo podjetje, ki je v Sloveniji vzpostavilo digitalno omrežje GSM je Mobitel odprl vrata Sloveniji v svet digitalnih mobilnih telekomunikacij. Leta 1996 postane Mobitel član mednarodnega združenja GSM Association. Članstvo mu med drugim omogoča, da pri vzpostavljanju GSM sistema sklepa pogodbe z operaterji digitalnih komunikacij po vsem svetu. Istega leta z GSM signalom pokrije slovenski cestni križ, večja mesta, pomembnejša turistična središča ter obalo, kar zagotovi približno 40-odstotno pokritost prebivalstva. Odprti so prvi svetovalno-prodajni centri, ki skupaj s pooblaščenimi prodajalci tvorijo dobro osnovo za razpredeno prodajno mrežo. Kot edino podjetje pri nas pridobi Mobitel leta 2001 koncesijsko pogodbo za UMTS – tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Kot eden izmed prvih ponudnikov v Evropi ponudi leta 2002 multimedijska sporočila (MMS). Istega leta tudi sklene sporazum o GPRS gostovanju z HT Cronet-om, Hrvaška; s tem oba operaterja postaneta ena izmed prvih z delujočim GPRS gostovanjem tako v Evropi kot na svetu. Danes ponuja Mobitel kot prvi v Sloveniji storitve UMTS širši uporabniški populaciji. Kot vsa uspešna podjetja v sodobnem poslovnem svetu se tudi Mobitel trudi, da bi si v družbi ustvaril image, ki bi izražal uspešnost, zaupanje in določeno stopnjo družbene odgovornosti. Zaveda se, da so ekstremni dosežki izjemnih ljudi zelo odmevni. Zato se vedno pogosteje

9 Povzeto po Mobitel d.o.o. (2004).

42

odloča za sponzorstva raznih prireditev in športnih akcij posameznikov ali skupin.Nekaj prireditev in posameznikov, ki jih je zadnjem času sponzoriral Mobitel:

Tomaž Humar, Maturantska parada 2004, Veliki Viharnik, Turbo Tornado, Siddharta, Martin Strel, Borštnikovo srečanje 2004.

Podjetje dojema družbeno odgovorno ravnanje kot sestavni del svojega poslovanja, saj so mnenja, da se skozi družbeno odgovorno ravnanje odseva odnos do potrošnikov. S finančno podporo ali aktivnim sodelovanjem pri različnih družbeno pomembnih akcijah prispeva Mobitel k izboljšanju kakovosti življenja in tako posredno oblikujejo tudi zunanjo podobo podjetja. Naj naštejem le nekaj kulturnih in dobrodelnih prireditev pri katerih je bilo soudeleženo kot sponzor:

Zbiranje prispevkov za popotresno obnovo Posočja, Mobitelova akcija za gluhe in naglušne, Donacija za Rdeči Križ Slovenije, Donacija aparata za videotelemetrijo, itd.

7.2 Število naročnikov in poslovni rezultat10

Podjetje Mobitel je kljub vedno bolj zaostrenim konkurenčnim razmeram na našem trgu zadržalo izredno visok tržni delež – kar 73 odstotkov. V letu 2003 so uspeli pridobiti 64.000 novih uporabnikov, tako da je njihova baza konec leta beležila 1.402.286 uporabnikov Mobitelovih omrežij. V skladu s poslovnimi načrti se je v lanskem letu povečal delež naročnikov v strukturi uporabnikov Mobitel GSM/UMTS, saj so pridobili 79.000 naročnikov Mobitel GSM/UMTS, katerih število se je konec leta že povsem približalo številu uporabnikov predplačniškega sistema Mobi. Do izenačitve je prišlo v soboto, 24. januarja letos. Konec junija 2004 je število naročnikov Mobitel GSM/UMTS že za 30.000 presegalo število uporabnikov sistema Mobi, ki pa je v prvi polovici letošnjega leta še naraslo.

10 Povzeto po Mobitel d.o.o. (2004)

43

SLIKA 14: ŠTEVILO MOBITELOVIH NAROČNIKOV

0

300000

600000

900000

1200000

1500000

1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 jul.04

Št. upor.

Vir: Mobitel – Letna poročila Odhodni promet se je lani povečal za 12 odstotkov in se povzpel na 1,8 milijarde minut. Poslanih je bilo 282 milijonov sporočil SMS. Rast so beležili tudi pri rabi drugih negovornih storitev, ki postajajo med operaterjevimi uporabniki vse bolj priljubljene. Tako so v letu 2003 pri Mobitelu zabeležili že 125 tisoč stalnih uporabnikov paketnega prenosa podatkov GPRS ter več kot 338 tisoč uporabnikov portala Planet, penetracija med uporabniško bazo je torej v manj kot letu dni dosegla 25 odstotkov, kar presega uspehe sorodnih tujih mobilnih portalov. Priljubljenost Planeta ter sodobnih storitev in vsebin je povezana tudi s ponudbo zmogljivih mobilnikov za vsak žep. Lani jih je bilo prodanih 360 tisoč, desetina v redni prodaji, dobra petina v okviru programa Mobi in četrt milijona v Mobitelovih naročniško-prodajnih akcijah. V 16 Mobitelovih svetovalno-prodajnih centrih so v letu 2003 beležili skoraj polovično povečanje obsega prometa. V letu 2003 je družba Mobitel dosegla 71,9 milijarde tolarjev prihodkov, 12 odstotkov več kot v letu prej, in čisti dobiček v višini 4 milijarde tolarjev, kar je za 31,6 odstotka nad načrtovanim in za tretjino več kot v letu 2002. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) se je povečal za 7,3 odstotkov na 23 milijard tolarjev, kar predstavlja tretjino vseh prihodkov. Donosnost kapitala (ROE) se je povečala za odstotno točko na 5,2 odstotkov. Kljub intenzivnemu investiranju, omenimo le uvedbo sistema mobilnih telekomunikacij tretje generacije, je Mobitel v letu 2003 odplačal 6 milijard tolarjev dolgoročnih dolgov, ki jih je imel do bank. Tudi letos Mobitel nadaljuje pozitiven trend. Prihodki so v prvem polletju 2004 znašali 40 milijard tolarjev, EBITDA 13,9 milijarde tolarjev, dobiček pa 3,1 milijarde tolarjev. Mobitel ima tri povezane družbe – Planet 9, Soline in M-pay. Podjetje Planet 9 je bilo ustanovljeno junija 2003 skupaj z družbo Siol za pripravo in ponudbo multimedijskih vsebin za uporabnike mobilnega radijskega in internetnega omrežja. Planet 9 je do konca leta ustvaril 158,8 milijona tolarjev čistih prihodkov od prodaje ter 34 milijonov tolarjev dobička po obdavčitvi. Družba Soline je v lasti Mobitela od leta 2002. Lani so Soline d.o.o. dosegle kosmati donos poslovanja v višini 182,7 milijona tolarjev in 40,6 milijona tolarjev izgube. M-Pay, tretja Mobitelova povezana družba, ustanovljena novembra 2003 v enakovrednem partnerstvu z Novo KBM, v lanskem letu še ni poslovala. 22. junija 2004 pa je M-Pay skupaj

44

z Mobitelom in Novo KBM predstavil novo generacijo storitve mobilnega plačevanja Moneta. Prodajni rezultati prve polovice tega leta kažejo, da se trg mobilnih telekomunikacij v Sloveniji še ni umiril in stabiliziral, saj Mobitel v prvih šestih mesecih 2004 beleži 41 tisoč novih uporabnikov, od tega 38 tisoč naročnikov Mobitel GSM/UMTS, število vseh uporabnikov Mobitelovih omrežij pa danes znaša 1.448.955. Največjo rast beležijo pri uporabi negovornih storitev. Temu so nedvomno botrovali uspeh portala Planet, uvedba paketnega prenosa podatkov GPRS za Mobiuporabnike ter Mobitel UMTS, saj uporabniki vse pogosteje posegajo po negovornih storitvah. Za ilustracijo navedimo, da povprečen uporabnik Mobitel UMTS prenese 17-krat več podatkov kot uporabnik Mobitel GSM/GPRS. Število uporabnikov paketnega prenosa GPRS se povečuje, konec junija 2004 jih je bilo že 212.000. Narašča pa tudi priljubljenost MMS sporočanja, ki je sedaj na voljo tudi Mobiuporabnikom, zgolj v prvi polovici 2004 je bilo prenesenih že 691.000 sporočil MMS. Obseg GPRS prenosa Mobitelovih uporabnikov med gostovanjem v tujih omrežjih se je v prvem polletju 2004 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 700 odstotkov. SLIKA 15: ŠTEVILO UPORABNIKOV PRENOSA GPRS (FEBRUARJA 03 ZAČETEK DELOVANJA PORTALA PLANET, JANUARJA 04 UVEDBA GPRS STORITVE ZA UPORABNIKE MOBI)

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

jan.03

feb.03

mar.03

apr.0

3maj.

03jun

.03jul

.03av

g.03

sep.03

okt.0

3no

v.03

dec.0

3jan

.04feb

.04

mar.04

apr.0

4maj.

04jun

.04

Št. uporabnikov

Vir: Mobitel – Interni podatki Vlaganje v razvoj, izobraževanje in obveščanje uporabnikov se je Mobitelu obrestovalo. Rast uporabe negovornih/vsebinskih storitev pa napoveduje uspešnost tretje generacije mobilnih telekomunikacij UMTS v Sloveniji, katere temeljne prednosti so prav raznolikost , možnost poudarjene multimedijske obarvanosti vsebin in storitev ter hitra in zmogljiva prenosna pot. Čakajoč na zadostne količine komercialno ustreznih terminalov UMTS Mobitel potrjuje, da bo komercialni zagon letos jeseni. V prvi polovici leta 2005 bo končana druga faza gradnje, ko bo pokritost prebivalstva že med 55 in 60 odstotki. Leto 2004 bo tudi leto mobilnega plačevanja. Storitev Moneta bodo širili na nova prodajna mesta, v sodelovanju z bančnim partnerjem pa Mobitel preizkuša napredno obliko plačevanja z mobilniki prek osebnih oziroma transakcijskih računov.

45

7.3 Strateški partnerji Vsako podjetje, ki želi uporabiti svoje izkušnje, znanje in obvladano tehnologijo ne globalnem trgu, se dobro zaveda, da samo ne bo uspelo. Danes so v poslovnem svetu potrebna konstruktivna partnerstva, ki s sinergijskim učinkom prispevajo k poslovni uspešnosti vseh soudeleženih. Vodilo sodobnega gospodarstva je specializacija, ki teži k popolnem izkoriščanju razpoložljivega znanja in tehnologije, minimiziranju stroškov in tako k povečani konkurenčnosti. Tudi družba Mobitel ni izjema. Zato si prizadeva k sklepanju vedno novih sporazumov, na podlagi katerih bo ponudba za končnega uporabnika širša, celovitejša in cenovno ugodnejša. V tem podpoglavju bom zato opredelil nekaj najpomembnejših Mobitelovih partnerjev in podjetja, v katerih ima večinski delež. Ericsson Družba Mobitel s korporacijo Ericsson sodeluje že od leta 1991, saj je bil Ericsson kot vodilni proizvajalec opreme za mobilne telekomunikacije tudi dobavitelj infrastrukture za omrežje NMT in kasneje za omrežje GSM. Neposredni dokaz, da gre za kakovostnega ponudnika, je v dejstvu, da Mobitel vseskozi zagotavlja visoko kakovost storitev, da na Ericssonovi opremi razvija vrsto novih inovativnih storitev in da v vseh letih sodelovanja ni bilo pomembnejših tehničnih težav. Prav nasprotno, delež uspešno opravljenih klicev in drugih storitev je bistveno višji, kot ga od nas zahteva dovoljenje oziroma koncesijska pogodba za omrežje GSM. Ericsson je bil izbran za dobavitelja infrastrukturne opreme za omrežje tretje generacije na mednarodnem zbiranju ponudb, na katerega sta se prijavila še dva uveljavljena in svetovno znana proizvajalca - Alcatel in Siemens. Izbiro dobavitelja je predlagala komisija, ki jo je sestavljalo pet strokovnjakov – trije iz Mobitela in dva zunanja, profesorja Ekonomske fakultete in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Komisija je soglasno kot dobavitelja opreme za UMTS predlagala Ericsson, ki je bil kot dobavitelj tudi izbran, saj je bila njegova ponudba najugodnejša. Mobitel je tako 4. oktobra 2002 podpisal pogodbo z Ericssonom za izgradnjo prve faze sistema UMTS v višini 25 milijonov Evrov, kar pomeni postavitev 107 baznih postaj in 15% pokrivanje prebivalstva Slovenije s signalom UMTS. Mobitel je tudi eden izmed 90 operaterjev sveta, ki je predplačniški sistem mobilnih komunikacij prav tako zasnoval na infrastrukturi proizvajalca Ericsson. Tako imenovani Mobi paketi so postali izredno privlačna rešitev za tiste, ki sicer mobilnega telefona ne potrebujejo pogosto, radi pa so vedno dosegljivi. Ericsson je največji dobavitelj mobilnih sistemov in tehnične podpore, ki zadovoljujejo vse potrebne standarde, na svetu. Lahko ga opredelimo kot eno izmed vodil telekomunikacijske tehnologije, ki oblikuje prihodnost sveta. Kar približno štirideset odstotkov vseh mobilnih telefonov izhaja iz korporacije SonyEricsson. Podjetje, s sedežem v Stockholmu – Švedska, je nastalo leta 1876 in je trenutno prisotno v 140 državah sveta. Leta 1992 se je podjetje povezalo s HewletPackardom, leta 1994 je pričelo z sodelovanjem z Japonskimi proizvajalci telekomunikacijske tehnologije, kar je pripeljalo do izredno uspešnega sodelovanja s Sonyjem. Trenutno je podjetje Sony Ericsson v tretjem četrtletju 2003 zaradi odlične prodaje mobilnih aparatov podvojilo čisti dobiček, ki znaša 90 milijonov evrov. Sony Ericsson že več kot eno leto zelo dobro posluje, kar gre pripisati tudi temeljito posodobljeni ponudbi mobilnikov. V zadnjem četrtletju so jih prodajalcem dobavili kar 10,7 milijona kosov (Ericsson 2004).

46

Nextel Družba Mobitel je leta 2000 podpisala pogodbo o gostovanju v omrežjih ameriškega operaterja mobilnih telekomunikacij Nextel Communications, Inc. Mobitelovi uporabniki tako lahko tako že uporabljajo Nextelove storitve na območju več kot 200 večjih mest v večini ameriških zveznih držav, tudi v Kaliforniji in drugih zveznih državah na zahodu ZDA (Nextelov digitalni signal pokriva 75 odstotkov ameriškega prebivalstva). Nekoliko kasneje pa so lahko Mobitelovi uporabniki uporabljali tudi mobilna omrežja v Južni Ameriki (Peru, Argentina, Mehika in Brazilija). Nextelovo omrežje deluje v frekvenčnem območju 800 MHz, na osnovi tako imenovane iDEN tehnologije. Ta je kompatibilna s sistemom GSM, vendar pa morajo imeti uporabniki dvofrekvenčne aparate, ki delujejo tudi na frekvenci 800 Mhz. Družba Mobitel ponuja možnost najema takšnih aparatov (model Motorola i2000) vsem tistim, ki se odpravljajo v ZDA in bi bili radi dosegljivi na kar najširšem območju Severne Amerike, kasneje pa tudi na njeni južni polovici. Družba Mobitel že ima pogodbo o gostovanju z različnimi ameriškimi operaterji sistema GSM, vendar ti zagotavljajo svoje storitve v 37-ih zveznih državah, predvsem v severovzhodnem in centralnem delu ZDA. Tako je operater nextel eden pomembnejših mobitelovih partnerjev, ki zagotavljajo t.i. roaming storitve. Nextel je severno-ameriško podjetje, ki se ukvarja tako s trženjem telekomunikacijskih storitev kot s proizvodnjo potrebne opreme. Leta 2003 je ustvarilo skupaj 10,8 milijarde dolarjev prihodkov. Trenutno ima podjetje 13,9 milijona uporabnikov in približno 17.000 zaposlenih v vseh državah ZDA (Nextel 2004). Roaming partnerji Danes ima družba Mobitel sklenjen sporazum o gostovanju v tujih omrežjih že z več kot 200 državami na svetu. V vsaki državi ima sklenjen sporazum z enim, ponavadi vodilnim operaterjem katerega omrežje in dodatne storitve lahko uporabljajo mobitelovi naročniki, ki se nahajajo na določenem omrežnem območju. Gostovanje lahko poteka na treh ravneh. In sicer gostovanje GSM, gostovanje GPRS in gostovanje UMTS. Tako lahko naročnik sistema Mobitel GSM vzpostavlja zveze in je dosegljiv po svetu v omrežjih tistih operaterjev, s katerimi je družba Mobitel sklenila komercialne roaming pogodbe. Stalna zveza s kratkim dostopnim časom naročnikom Mobitel GSM/UMTS tudi v tujini zagotavlja odličen dostop do Planeta, mobilnega interneta, e-pošte,... Na področju UMTS pa tehnologija še ni izpopolnjena. Trenutno potekajo zadnja testiranja in gostovanje še ni možno (Mobitel d.o.o. – O podjetju 2004). Družba Mobitel je podpisala pogodbo o gostovanju z dvema satelitskima operaterjema: Thuraya in Elsacom (ekskluzivni zastopnik satelitskih storitev Globalstar). S tem so vsem naročnikom sistema Mobitel GSM/UMTS omogočili gostovanje v satelitskih sistemih in s tem razširili možnost uporabe naročnikove SIM kartice, posebno na področjih kjer je pokritost GSM operaterjev zelo slaba ali pa je celo ni. Satelitska pokritost se izrazito hitro širi , možen pa je tudi najem satelitskega telefonskega aparata, če ga seveda uporabniki nima sam v lasti (Mobitel d.o.o. – Roaming partnerji 2004). Z dodatno storitvijo - SMS cenik gostovanja - omogoča Mobitel naročnikom GSM/UMTS, da pridejo hitro, preprosto in cenovno ugodno do informacij, koliko partnerskih operaterjev ima Mobitel v določeni državi ter kakšne so njihove cene za pogovore in SMS-e. Na 1919 lahko

47

tako tudi preverite kje je na voljo gostovanje GPRS in kakšne so cene za GPRS gostovanje v omrežju posameznega tujega operaterja. Obračunavanje storitev pa poteka po naslednjem ključu. V primeru, ko se naročnik GSM/UMTS nahaja v omrežju roaming partnerja, se opravljeni klici obračunavajo po ceniku tujega operaterja (gostitelja), določenega z roaming pogodbo in povečanega za 15%, kolikor znašajo stroški posredovanja. Če se naročnik nahaja v tujini in sprejme klic, ga plača od Mobitelove centrale naprej po Mobitelovem ceniku za mednarodni promet (Mobitel d.o.o. – Roaming partnerji 2004). Mobitel-Mobikos11

Dokaj aktualna je poteza Mobitela, da bi si pridobil koncesijo trženja telekomunikacijskih storitev na Kosovu. Kosovsko Ministrstvo za transport, pošto in komunikacije je 23. 12. 2003 objavilo Povabilo k sodelovanju v predkvalifikacijskem postopku za mednarodni razpis za izdajo druge GSM 900/1800 licence na Kosovu. Družba Mobitel d. d. je dne 23. 01. 2004 na podlagi omenjenega povabila, oddala vlogo skupaj z lokalnim partnerjem, podjetjem Mobikos SH.p.k, s katerim je predhodno, dne 21. 01 .2004 podpisala t.i. Cooperation Agreement. Dne 20. 02. 2004 je g. Anton Berisha, direktor ART (Agencija za telekomunikacije na Kosovu) objavil sklep, da se je na podlagi predkvalifikacijskega postopka v drugi krog uvrstilo 10 operaterjev oz. konzorcijev, med njimi tudi konzorcij Mobitel – Mobikos. Poudarjeno je bilo, da imajo samo ta podjetja možnost sodelovati na mednarodnem razpisu za podelitev druge GSM 900/1800 licence na Kosovu. Pritožb s strani zainteresiranih v zvezi z odločitvijo/vodenjem predhodnega postopka ni bilo.Dne 05. 04. 2004 je ART objavila povabilo potrjenim ponudnikom za sodelovanje na mednarodnem razpisu za izdajo licence za drugega operaterja na Kosovu. Dne 26. 05. 2004 je konzorcij Mobitel – Mobikos oddal ponudbo za sodelovanje na mednarodnem razpisu za drugega GSM 900/1800 operaterja na Kosovu. Dne 01. 06. 2004 je bilo v prostorih Ministrstva za transport, pošto in komunikacije v Prištini javno odpiranje ponudb, pri čemer se je ugotovilo, da so popolne ponudbe oddali naslednji operaterji oz. konzorciji:

Tele 2 (Švedska), IPKO – Western Wireless International (ZDA), Albacell (v povezavi s Telenorjem, Norveška in Siemens-om), Kostel ( v povezavi z grupo Orange), Alliance Liquid Assets Groups Backbone Communications, Mobitel – Mobikos.

Dne 28. 06. 2004 je ART izdala sklep, da je konzorcij Mobitel – Mobikos zmagovalec razpisa za drugega operaterja na Kosovu. Sklep je stopil v veljavo z dnem vročitve sklepa. ART je sprejela odločitev na podlagi lastne ocene ob upoštevanju predhodnega strokovnega pregleda prispelih ponudb in ustreznega pisnega poročila s strani svetovalne hiše PriceWaterhouseCoopers. Sklep izdan s strani ART je sicer dokončen, vendar je razpisna dokumentacija predvidevala administrativni spor, ki ga zainteresirane stranke lahko sprožijo v roku 30 dni od datuma prejema sklepa. Podpis koncesijske pogodbe je bil v zadnjem trenutku odložen na podlagi dogovora med Antonom Berisho in Zefom Morino (Minister za transport, pošto in komunikacije) za 14 dni.

11 Povzeto po Mobitel d.o.o. (2004).

48

V tem času naj bi g. Berisha in g. Morina skupaj ponovno preučila vse navedbe glede morebitnih nepravilnostih iz poročila HELM Group. Dne 21. 10. je ART (Agencija za Telekomunikacije na Kosovu) pozvala konzorcij Mobitel - Mobikos k podpisu koncesijske pogodbe za drugega mobilnega operaterja na Kosovu. Predstavnika Mobitela in Mobikosa sta 21. 10. 2004 ob 10.30 uri v Prištini javno podpisala koncesijsko pogodbo. Vendar tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Po podpisu koncesijske pogodbe se je UNMIK umaknil in tako razveljavil podpisano pogodbo. Težave Mobitela na Kosovu niti niso presenetljive, saj se slovenski podjetniki, ki si prizadevajo za vstop na tamkajšnji trg, ubadajo z izredno neprijazno klimo, ki velja za slovenske podjetnike. Razloge temu bi lahko pripisali ali bivšim dogodkom med državama, ali pa prepričanju tamkajšnjih poslovnežev, da bodo dobili boljšo ponudbo. 7.4 Prihodnost storitev mobilne telefonije v Sloveniji Pri našem glavnem operaterju Mobitelu temelji bližnja prihodnost predvsem komercialni uporabi storitev generacije UMTS. Velik pomen dajo pri Mobitelu na mnenje testnih uporabnikov novih storitev, ki po določenem času uporabe odgovorijo na anketni vprašalnik.Večina uporabnikov meni, da ima Mobitel UMTS svetlo prihodnost, skoraj vsi so preizkusili videotelefonijo in videovsebine, uporabniki redno obiskujejo Mobitelov portal Planet, mnogi si ga tudi personalizirajo. Testni uporabniki na Planetu pogosto dostopajo do novic, vremena, cest, športnih vsebin, erotike, glasbenih videospotov, posnetkov kamer, televizijskih programov in kino napovednikov (vse navedene storitve bo potrebno izboljšati in pav v tem vidi Mobitel svojo priložnost). Kot glavne prednosti jih večina navaja hiter prenos podatkov in videotelefonijo. V bližnji prihodnosti bodo možne že tudi enostavnejše video konference preko mobilnikov, uporaba sistema GPS, nadaljnji razvoj storitve Moneta,… Moneta omogoča uporabnikom varno in hitro brezgotovinsko plačevanje izdelkov in storitev na raznovrstnih avtomatih ali v lokalih samo z uporabo mobitela. Podjetje Mobitel tu nastopa kot posrednik med ponudniki storitev in kupci. Vodilni v podjetju so prepričani, da bo takšen način plačevanja le še povečal dodatno vrednost uporabe njihovih naročniških paketov (Mobitel d.o.o. – O Podjetju 2004). Ostali operaterji skušajo s svojimi storitvami (po)stati konkurenčni Mobitelu. Glede na to, da Mobitel budno spremlja svetovne trende, ostale porabnike že samo dejstvo, da želijo ostati konkurenčni, sili v cenovno ugodno ponudbo najnovejših storitev. Ker sama standardizacija tehnologije sili ponudnike v podobno strategijo trženja je odločilni faktor pri vseh storitvah cena. V prihodnosti bodo operaterji v podrejenem položaju težili k izredno nizki ceni pogovorov in najbolj razširjene storitve – SMSov. SiMobil je že napravil prvi korak, in za dodatno plačilo opcije Mobilni je tudi tarifa klicev v druga omrežja izredno ugodna. Poleg tega ponujajo v najnovejši ponudbi kar 500 brezplačnih SMSov. Drug trend, ki bo zaznamoval prihodnost storitev je sektor iger in zabave. Vedno nove in tehnološko izpopolnjene igre so trend, ki privlači praktično vse ciljne skupine uporabnikov, ki skušajo preživeti proste trenutke kar se da sproščeno, in se tako poskušajo otresti stresa, pa naj bo to doma, v šoli ali pa v službi. Na koncu lahko ugotovimo, da je prihodnost storitev v Sloveniji močno odvisna od svetovnih trendov in vse hitrejšega tempa življenja. V kratkem naj bi mobitel ponujal vse kar danes potrebuje moderen človek ob hitrem tempu življenja. Ponujal bo vse potrebne informacije z

49

enostavnim dostopom, služil bo kot plačilno sredstvo, ponujal bo sprostitev in ugodno preživljanje prostega časa.

50

8. SKLEP Za dogajanja zadnjih let lahko rečemo, da je leto 2001 tisto prestopno leto, ki je zaznamovalo največje spremembe v sektorju mobilne telefonije. V veljavo je namreč stopila liberalizacija, ki je že sama po sebi s sabo prinesla veliko novosti in sprememb. Na slovenskem trgu so se pojavili številni novi ponudniki, slovenska podjetja pa so se začela vračati na trge bivše Jugoslavije. Vse pa je usmerjeno v en sam ekonomski cilj – pritegniti čim več uporabnikov. Celotne telekomunikacije so tako postale izjemno dinamične in konec koncev tudi vitalne za delovanje celotnega nacionalnega gospodarstva. Kot že omenjeno povzroči liberalizacija pojav novih udeležencev na trgu, ustvarja dodatne davčne dohodke za državo in sili prevladujočega operaterja, da se primerno odzove na nove konkurenčne vplive. Mi, kot končni uporabniki seveda upamo, da se bo liberalizacija mobilnih storitev pokazala v nižjih cenah storitev, povečanem obsegu storitev, večji skrbi za uporabnike ob povečani kvaliteti storitev, dodatnih naložbah in nenazadnje tudi v odpiranju novih delovnih mest. potrebno je še olajšati pristop do uporabe storitev, odpreti boljše kanale za prenos kompleksnih podatkov, maksimizirati elektronsko trgovanje…. Še vedno pa obstajajo določene težave, ki jih je potrebno z regulacijo določenih ukrepov odpraviti. Trenutno v Sloveniji na področju mobilne telefonije še vedno vlada monopol, saj imajo Mobitelovi konkurenti še vedno premajhen delež, da bi lahko resneje vplivali na trenutno situacijo. Vendar pa demonopolizacijo doživljajo različne strani različno. Tisti ki obvladujejo trg trdijo da poteka prehitro (npr. Mobitel), tisti, ki so v podrejenem položaju trdijo da poteka daleč prepočasi (najglasnejši primer je tožba Vege). Tudi podelitev koncesije UMTS ne bo prinesla nič dobrega, saj je le Mobitel finančno dovolj močan za tak zalogaj. Mobilna telefonija tudi še ni dosegla svojega vrhunca v poslovnem svetu. Sicer so že vsi udeleženci trga opremljeni s terminali, vendar ti terminali še zdaleč ne omogočajo zadostne kapacitete prenosa podatkov. Vsi pa vemo koliko je vredna dobra in pravočasna informacija. Z povečano kapaciteto prenosa podatkov se bodo na trgu še bolj zmanjšali neracionalizacija in neusklajenost. Slovenija nikakor ni dovolj velik trg, da bi lahko kakorkoli vplivala na razvoj mobilne telefonije. Lahko se le čimbolj prilagodi razvoju, izkorišča dane prednosti in z dobrim predvidevanjem poizkuša izkoristiti kakšen posel z ekstra dobičkom. Potrebno je nekoliko izenačiti vodilna operaterja, saj Mobitelov monopol ne prinaša nič dobrega, dobrodošel pa bi bil še kakšen nov operater. Za to pa je potrebno urediti družbeno in pravno okolje, ki bo stimuliralo tuja vlaganja. Skratka, poudarim lahko, da Slovenija z razvojem trga mobilne telefonije od monopolne ureditve do globalno vodenega odprtega konkurenčnega trga, lahko le pridobi.

51

9 POVZETEK Globalizacija je moderen trend, ki nezadržno prodira v vse veje gospodarstva. Tudi storitve, kamor spada mobilna telefonija, niso nobena izjema. Zavedati se je potrebno, da svet postaja z uvedbo novih komunikacijskih kanalov vse manjši in bolj povezan. Tako postaja tudi ponudba storitev vse bolj popolna in raznovrstna. Odnos med storitvami in globalizacijo bi še najbolj lahko opredelili s stavkom – globalizacija je razlog za povečanje obsega ponudbe storitev in storitve so razlog za hitre širitve globalizacije na pravzaprav vse države sveta. V sektorju mobilne telefonije postavlja globalizacija nove razvojne trende, določa cene, uporabljeno tehnologijo in skrbi za celovitost ponudbe na vseh svetovnih trgih. Zaradi povezovanja in sodelovanja različnih nacionalnih operaterjev morajo biti storitve kompatibilne in cene primerljive. Danes trgovanje s storitvami ne pozna več državnih mej. Mogoče je mobilna telefonija celo eden izmed tržišč ki ga je globalizacija še najbolj povezala – z enim mobilnim terminalom je možno uporabljati že izgrajeno standardizirano infrastrukturo (omrežje) v vseh državah sveta, ki so poskrbele za pokritost z mobilnim signalom. Slovenija ima, vsaj kar se tiče mobilne telefonije, zgrajeno omrežje, ki je v vseh pogledih konkurenčno tujim državam. Nacionalni operater Mobitel, ki je tudi zgradil omrežno infrastrukturo, je poskrbel, da je bila uporabljena najnovejša tehnologija, ki bo omogočala nadgraditve brez posebnih dograditvenih del. Problem pa so še vedno cene storitev. Operaterji tarnajo da so še vedno prenizke, standard pa je še vedno nekoliko prenizek, da bi jih lahko znatno povečali. Iz primerjave z drugimi evropskimi operaterji pa je jasno razvidno, da so cene pri nas res izredno nizke. Lahko pa smo prepričani, da bo globalizacija poskrbela tudi za uskladitev le-teh z drugimi primerljivimi evropskimi cenami. Ključne besede: globalizacija, mobilna telefonija, telekomunikacije, Mobitel d.d., trg mobilne telefonije, slovenski operaterji, tehnologija mobilne telefonije, cene storitev mobilne telefonije. ABSTRACT Globalization is a modern trend that has a strong effect on all branches of our economy. Services, mobile phone services including, are no exception. We have to know, that by using new communication channels, the business world is getting smaller and more connected by the minute. This makes the supply of all services more complete and more various. The relationship between globalization and services can be described in the following sentence – globalization is the cause of increased service supply and services are the main cause of rapid extension of globalization to all the countries of the world. Globalization is also the main reason for new development trends, prices, used technology and complete supply of services in the mobile phone sector of economy. International cooperation is the reason for compatibility of services and prices on different national markets. Today, doing business with services far exceeds national borders. Mobile phone market is perhaps one of the markets that has been influenced the most by globalization. One phone can use many different national signal infrastructures in order to contact connections whether in the same ore other countries. Slovenia has a modern network that is competitive to other European networks in every aspect. It was built by Mobitel (our first national operator) and Mobitel took care, that modern technologies were used. Now, the network can be upgraded without any bigger physical changes. But the problem that still remains is the price of services. While operators complain

52

that the prices are still too low, the current standard does not allow any rising. From the comparison with foreign operators made in this work it is clear, that the price is in fact too low. But we can be sure that globalization will also take care for these differences and will adjust prices with those on other European markets. Key words: globalization, mobile phone sector, telecommunications, Mobitel d.d., mobile phone market, Slovenian operators, mobile phone technology, prices of mobile phone services.

53

10 SEZNAM LITERATURE IN VIROV Literatura: 1. Andolšek, Irena. 2003. Analiza trga telekomunikacij z vidika regulacije cen. Magistrsko

delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 63. 2. Bošnjak, Marko. 2000. Liberalizacija telekomunikacij v Sloveniji. Magistrsko delo.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 58. 3. Damjan, Janez, in Možina, Stane. 1999. Obnašanje potrošnikov. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta. 144. 4. Eberspraecher J., in Voegel, H.J.. 1999. Gsm, Switching, Services and Protocols.

Chinchester. John Wiley & Sons. 26. 5. Goblet, Yves. 2001. Building market share as a new operator. Mobile communications

International: 16 str. 6. Hara, Shinsuke in Prasad, Ramjee. 2003. Multicarrier tehniques for 4G mobile

communications. London: Artech House Boston & London. 7. Kotler, Philip. 1996. Marketing management – Trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska

knjiga. 248, 469-470, 527. 8. Korhonnen, Juha. 2003. Introduction to 3G mobile communication – second edition.

London: Artech house London & Boston. 23 9. Lawler, Kevin in Seddighi, Hamed. 2001. International Economics – Theories, Themes and

Debates. Harlow: Pearson Education Limited. 56. 10. Majzelj, Anton. 2001. Vodnik po telekomunikacijskih časih. Ljubljana: Skupina Telekom

Slovenije. 5-11 11. McKeown, Patrik G. 2001. Information Technology and the Networked Economy.

Orlando: Hartcourt. 149. 12. Poročilo Evropske Komisije. 2003. 9th Report on the Implementation on the EU

Electronic Communications Regulatory Package. Bruselj. 43, 123-125. 13. Rus, Andrej. 2001. Privatizacija telekomunikacij. Telekom zastarel država zbegana. Delo.

Sobotna priloga. 12.5.2001: 12-13. 14. Stuckman, Peter. 2002. The GSM Evolution – mobile packet data services. London: John

Willey & Sons, LTD. 42. 15. Svetličič, Marjan. 1996. Svetovno podjetje. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče. 71.

54

16. Zmagaj, Peter. 2002. V Sloveniji bo samo eno omrežje UMTS. Finance, 23.9.2002. 2 Viri: 1. A1 (2004). A1 Easy. [Online] Available:

http://www.a1.net/CDA/navigation/nav_frame/0,2756,38-1119-nb-de,00.html [17.11.2004]

2. A.,S.. (2004). WWI zahteva 42 milijard tolarjev. [Online] Available:

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,19139&src=csa [17.11.2004] 3. Cerar, Gregor (2004). Bližnje srečanje tretje generacije. [Online] Available:

http://www.mladina.si/tednik/200402/clanek/nar-nove_tehnologije--gregor_cerar/ [15.11.2004]

4. Debitel (2004). Podjetje. [Online] Available: http://www.debitel.si/podjetje [15.11.2004] 5. Debitel (2004). Paketi. [Online] Available: http://www.debitel.si/ponudba/paketi/swing

[15.11.2004]

6. Ericsson (2004). Mobitel Joint Success. [Online] Available: http://www.ericsson.com/products/transmission/Documents/mobitel.pdf [15.11.2004]

7. LTFE – Laboratorij za telekomunikacije (2004). Zgodovina telekomunikacij. [Online] Available: http://www.ltfe.org/ [14.12.2004]

8. Lubbers, Ruud prof. dr.. (1999). An Essay on Integration: Balancing trade and Quality of life [Online]. Available: http://globalize.kub.nl/ [14.11.2004]

9. Lubbers, Ruud prof. dr.. (2000). Project Europe and Globalization. [Online] Available: http://globalize.kub.nl/ [15.11.2004]

10. O2 (2004). O2 Genion Online. [Online] Available: http://shop2.o2online.de/o2/interessenten/necos/tarife/genion/index.html?nidx=0 [15.12.2004]

11. PricewaterhouseCoopers (2002). New Industry Models – Globalization. [Online] Available: http://www.pwc.com/Extweb/service.nsf/docid/2192160E607760B685256B81004C258F [15.12.2004]

12. SiMobil (2004). Letna poročila. [Online] Available:

http://www.simobil.si/personal.asp?nodeid=3362 [15.11.2004]

13. SiMobil (2004). Naročniški paketi – Smart I. [Online] Available: http://www.simobil.si/personal.asp?nodeid=3101 [15.11.2004]

14. Agencija za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto RS. (2004). [Online] Available: http://www.atrp.si/index.php [14.10.2004]

55

15. Mobitel d.o.o. (2004). Študentski paket. [Online] Available:

http://www.mobitel.si/slo/Ponudba/GSMnarocniki/Tarifeinceniki/Narocniskipaketi/Studentskipaket.asp [14.11.2004]

16. Mobitel d.o.o.. (2004). Nastanek in razvoj. [Online] Available: http://www.mobitel.si/slo/Opodjetju/Nastanekinrazvoj/default.asp [15.11.2004]

17. Mobitel d.o.o.. (2004). Primerjave penetracije. [Online] Available:

http://www.mobitel.si/slo/press/mednarodneprimerjave/primerjavepenetracije.asp [15.11.2004]

18. Mobitel d.o.o.. (2004). O podjetju. [Online] Available:

http://www.mobitel.si/slo/Opodjetju [15.11.2004] 19. Mobitel d.o.o.. (2004). Letna poročila. [Online] Available:

http://www.mobitel.si/slo/Press/Splosnipodatki/Mobitelovaletnaporocila.asp [15.11.2004]

20. Mobitel d.o.o.. (2002). Mobilne generacije 1. [Online] Available: http://www.mobitel.si/slo/Mobilnegeneracije/1generacija/ [15.11.2004]

21. Mobitel d.o.o.. (2002). Mobilne generacije – 2. [Online] Available: http://www.mobitel.si/slo/Mobilnegeneracije/2generacija/GSM/default.asp [14.11.2004]

22. Mobitel d.o.o.. (2002). Mobilne generacije – GSM. [Online] Available: http://www.mobitel.si/slo/Mobilnegeneracije/2generacija/GSM/default.asp [13.11.2004]

23. Mobitel d.o.o.. (2002). Mobilne generacije – HSCSD. [Online] Available: http://www.mobitel.si/slo/Mobilnegeneracije/25generacija/HSCSD/default.asp [13.11.2004]

24. Mobitel d.o.o.. (2002). Mobilne generacije – GPRS. [Online] Available: http://www.mobitel.si/slo/Mobilnegeneracije/25generacija/GPRS/default.asp [12.11.2004]

25. Mobitel d.o.o.. (2002). Mobilne generacije – UMTS. [Online] Available: http://www.mobitel.si/slo/Mobilnegeneracije/3generacija/UMTS/default.asp [14.11.2004]

26. Mobitel d.o.o.. (2002). Roaming partnerji - Aktivnosti družbe Mobitel v zvezi s pridobitvijo koncesije za drugega mobilnega operaterja na Kosovu [Online] Available: http://www.mobitel.si/slo/press/sporocilazamedije/brskanjepokategorijah/gradivo2.asp [15.11.2004]

27. Nextel (2004). About Nextel. [Online] Available:

http://nextelonline.nextel.com/about/index.shtml [17.12.2004] 28. Telekom Slovenije (2004). Poslanstvo. [Online] Available:

http://www.telekom.si/index.php?page=17526,126,1,0,0,0 [15.12.2004]

56

29. Telekom Slovenije (2004). Cilji. [Online] Available:

http://www.telekom.si/index.php?page=17802,127,2,0,0,0 [15.12.2004] 30. Telekom Slovenije (2004). Letno poročilo 2003. [Online] Available:

http://www.telekom.si/res/content_document/22.pdf [15.12.2004] 31. Telekom Slovenije (2004). Hčerinske družbe. [Online] Available:

http://www.telekom.si/index.php?page=18768,129,7,0,0,0 [15.12.2004] 32. Telekom Slovenije (2004). Rezultati poslovanja. [Online] Available:

http://www.telekom.si/index.php?page=28290,31,174,0,0,0 [15.12.2004] 33. TNS Telecoms 3G 2003 report. (2003). European Users Are Willing To Pay A Premium

For 3G Handsets And Services. [Online] Available: http://www.3g.co.uk/PR/Feb2003/4875.htm [15.12.2004]

34. Urad vlade RS za informiranje (2004). Vlada sprejela predlog zakona o elektronskih

komunikacijah [Online] Available: http://www.gov.si/vrs/slo/novica.php [4.1.2005] 35. Uradni list RS (1997). Zakon o telekomunikacijah [Online] Available:

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199735&stevilka=1948 [14.12.2005] 36. Vega070 (2004). O vegi. [Online] Available: http://www.vega070.com/rich/slo/index.jsp

[14.12.2004] 37. Vega070 (2004). Vega. [Online] Available: http://www.vega070.com/rich/slo/nar/vega.jsp

[14.12.2004]

57

11 SEZNAM TABEL IN SLIK SEZNAM TABEL TABELA 1: Primerjava stopenj mobilne telefonije TABELA 2: Lastniška struktura Telekoma na dan 30. 9. 2004 ter primerjava glede na

konec preteklega leta TABELA 3: Poslovni izid – primerjava med letoma 2002 in 2003

SEZNAM SLIK SLIKA 1: Področja delovanja operaterjev SLIKA 2: Kronološki prikaz skupnega števila uporabnikov v Sloveniji. SLIKA 3: Stopnja penetracije v primerjavi z nekaterimi zahodno evropskimi državami SLIKA 4: Primerjava lastniških deležev v Telekomu dne 30.9.2004 z lastniškim deležem

dne 31.12.2003 SLIKA 5: Tržni deleži operaterjev SLIKA 6: Lastniški deleži v podjetju SiMobil konec poslovnega leta 1998 SLIKA 7: Lastniški deleži v podjetju SiMobil konec poslovnega leta 2003 SLIKA 8: Število uporabnikov in tržni delež podjetja SLIKA 9: Lastniški deleži v podjetju Debitel Ljubljana (23.9.2004) SLIKA 10: Število Debitelovih uporabnikov SLIKA 11: Tržni deleži operaterjev v državah EU SLIKA 12: Višina računa za opravljene storitve slovenskih in izbranih tujih operaterjev

glede na postavljene omejitve SLIKA 13: Delež uporabnikov predplačniškega sistema po regijah leta 2003 SLIKA 14: Število Mobitelovih naročnikov SLIKA 15: Število uporabnikov prenosa GPRS (februarja 03 začetek delovanja portala

planet, januarja 04 uvedba GPRS storitve za uporabnike mobi)

58