vpliv protitoČne mreŽe na populacijsko dinamiko … · donik purgaj b. vpliv mreže na …...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
Biserka DONIK PURGAJ
VPLIV PROTITOČNE MREŽE NA POPULACIJSKO
DINAMIKO RDEČE SADNE PRŠICE (Panonychus ulmi
Koch) IN PLENILSKIH PRŠIC (Phytoseiidae) V NASADU
JABLAN
MAGISTRSKO DELO
Maribor, 2017
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
KMETIJSTVO
Biserka DONIK PURGAJ
VPLIV PROTITOČNE MREŽE NA POPULACIJSKO
DINAMIKO RDEČE SADNE PRŠICE (Panonychus ulmi
Koch) IN PLENILSKIH PRŠIC (Phytoseiidae) V NASADU
JABLAN
MAGISTRSKO DELO
INFLUENCIS OF HAIL-NET ON THE POPULATION
DYNAMICS OF RED MITE (Panonychus ulmi Koch) AND
PHYTOSEIID MITES IN APPLE ORCHARD
M. Sc. THESIS
Maribor, 2017
POPRAVKI:
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 III
Magistrsko delo je bilo opravljeno v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik.
Komisija za zagovor in oceno magistrskega dela:
Predsednik: red. prof. dr. Branko KRAMBERGER
Mentor: izr. prof. dr. Mario LEŠNIK
Član: izr. prof. dr. Tatjana UNUK
Datum zagovora: 21.12.2017
Lektorica: Barbara Gajšek, prof. slov. jezika
Magistrsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Biserka Donik Purgaj
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 IV
Vpliv protitočne mreže na populacijsko dinamiko rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi
Koch) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) v nasadu jablan
UDK: 634.11:632.7:595.42:632.93:632.116.3(043)=163.6
V letih 2008–2012 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik proučevali vpliv protitočne mreže na pojavnost
(populacijsko dinamiko) rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi Koch) (RSP) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) (PP)
v nasadu jablan, sort ˈGalaˈ, ˈFujiˈ in ˈBraeburnˈ. Slednje so bile izbrane po principu boljših ali slabših gostiteljev
za rdečo sadno pršico. Enak sklop zaporedja sort se je ponovil v nasadu, pokritem s črno protitočno mrežo, in v
nasadu, ki s črno protitočno mrežo ni bil pokrit. Z raziskavo smo potrdili, da je vpliv sorte na pojav spremljanih
škodljivcev večji, kot je vpliv mreže, saj sorta značilno vpliva na populacijsko dinamiko RSP in PP. Značilen vpliv
protitočne mreže na pojav RSP in PP je bil potrjen le pri sortiˈBraeburnˈ, kjer je mreža imela značilen zaviralni učinek na RSP.
Ključne besede: jablana / protitočna mreža / plenilske pršice / rdeča sadna pršica
OP: VII, 70 str., 7 pregl., 16 graf., 5. slik, 82 vir.
Influences of hail-net on the population dynamics of red mite (Panonychus ulmi Koch) and
phytoseiid mites in apple orchard
Between the years 2008 - 2012 the Fruit Growing Center Maribor-Gačnik studied the influence of the anti-hail net
on the appearance (population dynamics) of European red mites (Panonychus ulmi Koch) (ERM) and predatory
mites (Phytoseiidae) (PM) in the apple orchard. The research was carried out on three different varieties of apple
trees ˈGalaˈ, ˈFujiˈ and ˈBraeburnˈ. The varieties were selected on the principle of better and worse hosts for red
spider mite. The identical sequence of the same varieties was repeated in an orchard covered with a black anti-hail
net and in an orchard, that was uncovered by a black anti-hail net. The study confirmed that the influence of the
variety was greater than the impact of the coverage of the apple orchards with the net. The variety had a significant
influence on the population dynamics of ERM and PM. The influence of net - covered apple trees on the ERM and
PM was confirmed only in the varietyˈBraeburnˈ where the use of the net had a significantly reduced the population
of ERM.
Key words: apple / anti hail-net / predatory mites / European red mite
NO: VII, 70 P., 7 Tab., 16 Graph, 5 Pic., 82 Ref.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 V
Kazalo vsebine
1 UVOD ............................................................................................................................. 1
1.1 Cilji in raziskovalne hipoteze ........................................................................................... 2
2 PREGLED OBJAV .......................................................................................................... 3
2.1 Vpliv protitočne mreže na kakovost jabolk ....................................................................... 3
2.1.1 Vpliv protitočnih mrež na mikroklimo nasada ....................................................... 5
2.2 Vpliv protitočnih mrež na razvoj škodljivcev ................................................................... 6
2.3 Morfološke in anatomske značilnosti rdeče sadne pršice .................................................. 9
2.4 Morfološke in anatomske značilnosti plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae ................ 11
3 MATERIAL IN METODE ............................................................................................. 14
3.1 Lokacija poskusa in lastnosti poskusnega nasada ............................................................ 14
3.2 Zasnova poskusa ............................................................................................................ 14
3.2.1 Poskusni nasad.................................................................................................... 14
3.2.2 Način analize velikosti populacije ....................................................................... 15
3.3 Statistična obdelava podatkov ........................................................................................ 15
3.4 Vremenske razmere .................................................................................................. 17
3.4.1 Vremenske razmere v letu 2008 ............................................................................. 17
3.4.2 Vremenske razmere v letu 2009 ............................................................................. 18
3.4.3 Vremenske razmere v letu 2010 ............................................................................. 19
3.4.4 Vremenske razmere v letu 2011 ............................................................................. 20
3.4.5 Vremenske razmere v letu 2012 ............................................................................. 21
3.5 Rastlinski material ........................................................................................................... 22
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 VI
3.5.1 Splošni opis jablane (Malus domestica B.) sorte ˈGalaˈ ......................................... 22
3.5.2 Splošni opis jablane (Malus domestica B.) sorte ˈFujiˈ........................................... 22
3.5.3 Splošni opis jablane (Malus domestica B.) sorte ˈBraeburnˈ .................................. 23
3.5.4 Podlaga M9 ........................................................................................................... 23
3.5.5 Škropilni program za leta 2008–2012 .................................................................... 24
4 REZULATI Z RAZPRAVO ........................................................................................... 30
4.1 Vpliv mreže in sorte na populacije zimskih jajčec rdeče sadne pršice ............................. 30
4.2 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice
in plenilskih pršic na listju med rastno dobo ................................................................... 33
4.2.1 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice
na listju med rastno dobo 2008 ............................................................................ 35
4.2.2 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice
na listju med rastno dobo 2009 ............................................................................ 36
4.2.3 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice
na listju med rastno dobo 2010 ............................................................................ 37
4.2.4 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice
na listju med rastno dobo 2011 ............................................................................ 38
4.2.5 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice
na listju med rastno dobo 2012 ............................................................................ 40
4.3 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic med rastno dobo ............. 42
4.3.1 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic
na listju med rastno dobo 2008 ............................................................................ 42
4.3.2 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic
na listju med rastno dobo 2009 ............................................................................ 43
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 VII
4.3.3 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic
na listju med rastno dobo 2010 ............................................................................ 44
4.3.4 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic
na listju med rastno dobo 2011 ............................................................................ 46
4.3.5 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic
na listju med rastno dobo 2012 ............................................................................ 48
5. ZAKLJUČKI ................................................................................................................. 51
6. LITERATURA .............................................................................................................. 52
7. ZAHVALA .................................................................................................................... 65
8. PRILOGE ...................................................................................................................... 66
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 VIII
Kazalo slik
Slika 1: Rdeča sadna pršica – jajčeca .................................................................................. 9
Slika 2: Rdeča sadna pršica na listu …. ................................................................................. 10
Slika 3: Razvojni krog rdeče sadne pršice (Vir: Harmuth, 1995, s. 24). ........................................ 11
Slika 4: Samica plenilske pršice iz družine Phytoseiidae
(Vir: https://twitter.com/arbicoorganics) ............................................................................ 11
Slika 5: Shema poskusa (rumeno obarvana polja prikazujejo jablane
pod protitočno mrežo, zeleno obarvana polja prikazujejo jablane izven mreže). ....... 16
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 IX
Kazalo grafov
Graf 1: Modificiran Walterjev in Gaussenov klimadiagram za leto 2008 z razmerjem
temperature : padavine = 1: 4 (Hočevar in Petkovšek 1988)
(http://www.arso.gov.si) ............................................................................................ 17
Graf 2: Modificiran Walterjev in Gaussenov klimadiagram za leto 2009 z razmerjem
temperature : padavine = 1: 4 (Hočevar in Petkovšek 1988)
(http://www.arso.gov.si) ............................................................................................ 18
Graf 3: Modificiran Walterjev in Gaussenov klimadiagram za leto 2010 z razmerjem
temperature : padavine = 1: 4 (Hočevar in Petkovšek 1988)
(http://www.arso.gov.si) ............................................................................................ 19
Graf 4: Modificiran Walterjev in Gaussenov klimadiagram za leto 2011 z razmerjem
temperature : padavine = 1: 4 (Hočevar in Petkovšek 1988)
(http://www.arso.gov.si) ............................................................................................ 20
Graf 5: Modificiran Walterjev in Gaussenov klimadiagram za leto 2012 z razmerjem
temperature : padavine = 1: 4 (Hočevar in Petkovšek 1988)
(http://www.arso.gov.si) ............................................................................................ 21
Graf 6: Število jajčec rdeče sadne pršice na dolžinski meter vejic (BBCH 01)
v posameznih letih v nasadu različnih sort pod ali brez mreže.................................. 30
Graf 7: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2008 .................................. 35
Graf 8: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2009 .................................. 36
Graf 9: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2010. ................................. 37
Graf 10: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2011 ................................ 38
Graf 11: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2012 ................................ 40
Graf 12: Število gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni)
na list v treh obdobjih rastne dobe 2008 ................................................................... 42
Graf 13: Število gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni)
na list v treh obdobjih rastne dobe 2009 ................................................................... 43
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 X
Graf 14: Število gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni)
na list v treh obdobjih rastne dobe 2010. .................................................................. 44
Graf 15: Število gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni)
na list v treh obdobjih rastne dobe 2011 ................................................................... 46
Graf 16: Število gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni)
na list v treh obdobjih rastne dobe 2012. .................................................................. 48
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 XI
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu jablan, kjer smo v letu
2008 spremljali populacijo rdeče sadne pršice Panonychus ulmi
in plenilske pršice T. pyri in A. andersoni na listih jablane
(pripravki in aktivne snovi) (FITO - INFO). ................................................... 25
Preglednica 2: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu jablan, kjer smo v letu
2009 spremljali populacijo rdeče sadne pršice Panonychus ulmi
in plenilske pršice T. pyri in A. andersoni na listih jablane
(pripravki in aktivne snovi) (FITO – INFO). ................................................... 26
Preglednica 3: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu jablan, kjer smo v letu
2010 spremljali populacijo rdeče sadne pršice Panonychus ulmi
in plenilske pršice T. pyri in A. andersoni na listih jablane
(pripravki in aktivne snovi) (FITO – INFO). ................................................... 27
Preglednica 4: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu, kjer smo v letu
2011 spremljali populacijo rdeče sadne pršice Panonychus ulmi
in plenilske pršice T. pyri in A. andersoni na listih jablane
(pripravki in aktivne snovi) (FITO – INFO). ................................................... 28
Preglednica 5: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu jablan, kjer smo v letu
2012 spremljali populacijo rdeče sadne pršice Panonychus ulmi
in plenilske pršice T. pyri in A. andersoni na listih jablane
(pripravki in aktivne snovi) (FITO – INFO). ................................................... 29
Preglednica 6: Prikaz značilnosti vpliva (P-vrednost iz ANOVA testa) preučevanih
dejavnikov (mreža in sorta) na velikost populacije plenilskih pršic ................. 33
Preglednica 7: Prikaz značilnosti vpliva (P-vrednost iz ANOVA testa) preučevanih
dejavnikov (mreža in sorta) na velikost populacije rdeče sadne pršice ............ 34
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 XII
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
RSP – rdeča sadna pršica
PP – plenilske pršice
FFS – fitofarmacevtska sredstva
T – temperatura
N – dušik
Donik Purgaj Biserka, Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi (Koch)) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 1
1 UVOD
Kmetijstvo je panoga, ki je vse bolj odvisna od vremenskih in podnebnih danosti. Pridelovanje
jabolk je v Sloveniji pomembna sadjarska panoga. V intenzivnem pridelovanju jabolk se mora
pridelovalec vse bolj prilagajati novim tehnologijam, novim sortam kot tudi vse večjemu pojavu
novih škodljivcev in bolezni. Ena izmed uspešnih novih pridobitev v sadjarski panogi je
možnost pokrivanja nasadov s protitočnimi mrežami. Raziskave pri uvajanju mrež so se
osredotočile predvsem na fizikalne lastnosti različnih protitočnih mrež (senčenje, različni tipi
pletenja, različne barve mreže, trajnost …), na odzivnost sadnih rastlin, na različne stopnje
senčenja (kakovost plodov), tehnične rešitve in le v manjši meri na fiziološke odzive rastlin; na
spremembo vremenskih razmer pod mrežo in izven nje, najmanj pa najdemo raziskav
tematskega sklopa, ki opredeljujejo spremembe v razvoju populacij škodljivih in koristnih
organizmov.
Protitočna zaščita nasadov z mrežo služi kot zaščita pred vedno večjimi ekstremnimi
vremenskimi vplivi. Takšni negativni vplivi lahko povzročajo zmanjšanje pridelka in slabšo
kakovost sadja na tržišču. Od vremenskih ujem poškodovano drevje postane bolj občutljivo na
pojav bolezni in škodljivcev.
Raziskovanje vpliva protitočnih mrež na pojav škodljivcev je še zmeraj v povojih. Reigne 1997,
(cit. po Iglesias in Alegre 2006) ugotavlja, da mreže nimajo vpliva na škodljivce, kot so zavijači
in listne uši. Racskó in sod. (2005) so izvajali študijo o vplivu mreže. Ugotovili so, da ima zelo
pomembno vlogo pri razvoju škodljivcev temperatura. Zaradi zmanjšanja hitrosti vetra pod
mrežo so razmere ugodnejše za migracijo, manjše pa so možnosti za naseljevanje drugih
škodljivcev iz zunanjega okolja. Pri študiji jabolčnega zavijača so rezultati pokazali, da se
posamezni stadiji pod mrežo pojavijo nekaj dni kasneje v primerjavi z okoljem izven mreže,
zaradi nižje temperature pod mrežo (Kührt in sod. 2006).
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 2
Kot izrazito prednost protitočnega sistema Klein (2000) navaja, da so pod protitočnimi mrežami
manjše temperaturne spremembe med dnevom in nočjo, rast je enotna in močnejša, mreže
predstavljajo tudi delno zaščito pred poznimi pozebami in zmanjšajo negativne učinke udarjanja
dežnih kapelj (Brglez Sever 2016).
1.1 Cilji in raziskovalne hipoteze
Cilj raziskave je preučiti vpliv protitočne mreže na pojavnost (populacijsko dinamiko) rdeče
sadne pršice (Panonychus ulmi Koch) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) v nasadu jablan, in sicer
na treh različnih sortah. Želeli smo ugotoviti, ali je vpliv uporabe protitočne mreže na
populacijsko dinamiko rdeče sadne pršice in plenilskih pršic enak pri različnih sortah ali pa
vpliv mreže ni odvisen od sorte. Preučevane sorte so bile izbrane po principu boljših ali slabših
gostiteljev za rdečo sadno pršico. Preveriti smo želeli naslednje hipoteze:
Prekritost nasada jablan s protitočno mrežo značilno vpliva na populacijsko dinamiko redeče
sadne pršice (Panonychus ulmi Koch) in plenilskih pršic (Phytoseiidae).
Vpliv prekrivanja nasada jablan s protitočno mrežno na pojav rdeče sadne pršice
(Panonychus ulmi Koch) in plenilskih pršic iz družine (Phytoseiidae) je pri različnih sortah
različen.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 3
2 PREGLED OBJAV
2.1 Vpliv protitočne mreže na kakovost jabolk
Uporaba protitočnih mrež se je v zadnjih 10 letih močno povečala, saj je škoda, ki jo lahko
povzroči toča, zelo velika in trajna. Izgubo dohodka utrpimo zaradi poškodb pridelka, še huje
pa je, kadar je zmanjšanje pridelka nastalo zaradi poškodb lesa. Poleg črne protitočne mreže se
uporabljajo še bela, siva (črno-bela), zelena in rdeča, ki pa so še vedno predmet razprav. Različni
tipi protitočnih mrež različno močno ovirajo prehod svetlobe skozi mrežo in imajo različno
dolgo življenjsko dobo. Čim tanjša je mreža in čim večje so zanke, tem večja so nihanja v
propustnosti svetlobe (Blanke 2007).
Med dejavniki okolja, ki vplivajo na rast in razvoj rastlin, ima svetloba najpomembnejši vpliv.
Za rastline zelo pomembna svetloba je elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami med
7,5 x 10-7 m (rdeča) in 4 x 10-7 m (vijoličasta). Ta del spektra elektromagnetnega sevanja
imenujemo tudi vidni del spektra in vidna svetloba (Westwood 1993). Energijo za fotosintetski
proces zagotavlja sončno sevanje, ki določa rastni potencial in produktivnost rastlin (Goudrijaan
1982, cit. po Žuljan 2009). Rastline absorbirajo rdeč (cvetenje in razvoj ploda) in moder
(vegetativna rast) del svetlobnega spektra. Vidni spekter svetlobe zajema tudi del, ki ga
imenujemo fotosintetsko aktivno sevanje (PAR – angl. photosynthetcally active radiation) in
predstavlja 46 % globalnega obsevanja (Weiss in Norman 1985).
Mreža ima lahko vpliv na vegetativni in generativni razvoj drevesa, s tem pa posledično tudi na
kakovost pridelka. Količina pridelka, pridelanega pod protitočno mrežo, se ne zmanjša
(Vercammen 1998, Widmer 2001, Steinbauer 2008), lahko pa ima vpliv na zunanjo kakovost
pridelka, saj lahko pri dvobarvnih sortah zaznamo učinek slabše obarvanosti plodov (Blanke
2007, Steinbauer 2008). Manjšo obarvanost plodov so opazili pri sorti ˈJonagoldˈ in pri sorti
ˈEvelinaˈ. Primerljivi podatki o dozorelosti jabolk nakazujejo, da jabolka, pridelana pod črno
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 4
protitočno mrežo, dozorijo kasneje, vendar brez vpliva na notranje parametre, kot sta kislina in
sladkor (Handschack 2013).
V Braziliji so ugotovili, da pokrivanje jabolk s protitočno mrežo spremeni količino in kakovost
svetlobe. Bela protitočna mreža zmanjša fotosintetsko sevanje, s tem pa drevo oblikuje več
listnega klorofila in ima večjo specifično listno površino. To je bilo ugotovljeno pri sorti ˈGalaˈ.
Zasenčenost, ki je posledica pokritosti nasada, ni imela vpliva na pridelek. Glavna pozitivna
učinka bele protitočne mreže sta bila zmanjšana pojavnost sončnih opeklin na sorti ˈGalaˈ in
zmanjšana pojavnost grenke pegavosti pri sortah ˈGalaˈ in ˈFujiˈ (Amarante in sod. 2011).
V letih 1998–2000 se je na lokaciji Sadjarskega centra Maribor – Gačnik na sorti ˈJonagoldˈ
izvajal poskus, v okviru katerega se je spremljala vsebnost škroba, trdota mesa ploda, topna
suha snov in vsebnost kislin. Plodovi so bili analizirani tudi na obarvanost. V prvem letu
spremljanja ni bilo opaženih vizualnih razlik; razlike so bile v vsebnosti glukoze, ki so jo plodovi
pod protitočno mrežo vsebovali malo več, medtem ko je bilo več izmerjene saharoze pod belo
protitočno mrežo (Štampar in sod. 2002).
Borin in Saoncella (2000) ugotavljata, da zaradi pokritosti nasada s protitočno mrežo ne pride
do značilnih razlik v kakovosti in količini pridelka jabolk. Chen in sod. (1977) so poročali in
potrjujejo, da senčenje zmanjšuje topne trdne snovi sadja in upočasni njihovo dozorevanje.
Boljša ekspozicija listov svetlobi se odrazi v večji vsebnosti sladkorja v sadju (Jackson 1977;
Dussi 2005). Plodovi sorte ̍ Galaˈ in ̍ Fujiˈ v nasadu, pokritem s protitočno mrežo, sta v raziskavi
na lokaciji sadjarskega centra dosegla večjo povprečno maso, manjšo vsebnost topne suhe snovi
(0,6 do 1 °Brix), manjši škrobni indeks, medtem ko vpliv mreže na trdoto mesa plodov ni
konsistenten (p < 0,05) (Germšek 2010).
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 5
2.1.1 Vpliv protitočnih mrež na mikroklimo nasada
Svetloba igra ključno vlogo pri razvoju plodov, s tem pa posledično vpliva na kvaliteto plodov
in diferenciacijo cvetnih brstov. Primerna osvetlitev celotne asimilacijske površine drevesa ima
učinek na količino in kakovost pridelka pri jablani (Štampar in sod. 1999). Optimalne svetlobne
razmere v krošnji izboljšujejo zdravstveno stanje drevesa (Awad in sod. 2001). Meritve
fotosintetske aktivnosti so pokazale, da protitočne mreže zmanjšajo PAR (fotosintetsko aktivno
sevanje) svetlobo v odvisnosti od barve mrež: kristalne mreže za 7 %, sive za 13 % in črne za
18 % (Blanke 2007). Podobno ugotavlja v svojih raziskavah tudi Widmer (2001). V letih 2000–
2003 so v Španiji izvajali poskus za analizo propustnosti svetlobe pod črno in belo protitočno
mrežo ter izvajali primerjavo z nepokritim poskusnim nasadom. Meritve so izvajali z
Ceptometrom mod. Sun Scan SS1 – UM – 1, 05. Dokazali so, da je propustnost svetlobe v
sončnem vremenu pri obeh mrežah manjša v primerjavi z nepokritim delom nasada. Pri črni
mreži se je delež prepustne svetlobe zmanjšal za 25 %, pri beli mreži pa za 12 %. V oblačnem
vremenu so razlike med mrežami manjše (Iglesias in Alegre 2006). Praktične meritve
fotosintetsko aktivnega sevanja so pokazale zmanjšanje pri črnih mrežah v povprečju okoli 20
%, pri sivih za 15 % in belih mrežah za okrog 10 % (Widmer 1997).
Protitočne mreže zmanjšajo količino UV-svetlobe v odvisnosti od barve mreže. Kristalne
zmanjšajo količino UV-svetlobe za 20 %, črne pa za 29 % (Blanke 2001). Različni tipi
protitočnih mrež različno močno ovirajo prehod svetlobe skozi mrežo, zmanjšajo moč vetra;
manjše so temperaturne spremembe med dnevom in nočjo, bolj enotna in močnejša je rast
poganjkov (Klein 2000). Pri spremljanju mikroklime v nasadu pod črno protitočno mrežo so
mikroklimatske razmere spremenjene. Najvišje izmerjene temperature so do 1,5 ºC višje kot v
nasadu brez mreže (Torggler 2002). Srednja dnevna temperatura je pod črno mrežo nižja za 0,3–
0,4 ºC, relativna zračna vlažnost pa višja za 0–8,9 % (Zadravec in Donik 2009).
Iglesias in Alegre (2006) sta ugotovila, da je relativna zračna vlažnost v nasadu z mrežami
malenkost povišana. Pod mrežo so zabeležili 2–6% povišanje relativne zračne vlage, hkrati pa
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 6
so ugotovili, da je pod mrežo zmanjšana evapotranspiracija za 11 %, kar je povezano z
zmanjšanjem hitrosti vetra pod zaščitenim nasadom. V sadjarskem centru so bile merjene
vrednosti relativne zračne vlage, vendar so bile te razlike minimalne – pod mrežo celo nekoliko
nižje kot izven nje (Zadravec 1998). Pri nadaljnjem spremljanju navajajo, da je bila relativna
zračna vlažnost pod mrežo malce višja kot izven (Zadravec 2009).
Uporaba mrež je v poskusu v Španiji pokazala razlike v temperaturi zraka pod in izven mreže.
Maksimalne temperature so bile pod mrežo za 3 °C nižje, vendar le v sončnih dneh. V oblačnih
dneh so bile razlike zanemarljive (Iglesias in Alegre 2006). Torgger (2002) v svojih raziskavah
ugotavlja, da so mikroklimatske razmere pod črno protitočno mrežo spremenjene; najvišje
izmerjene temperature so do 1,5 ºC nižje kot v nasadu brez mreže; srednja dnevna temperatura
je pod črno mrežo od 0,3–0,4 ºC nižja in relativna zračna vlažnost od 0 do 8,9 % višja kot v
nasadu brez mreže (Rüegg 1997). Zato lahko obstajajo za pojav rdeče sadne pršice boljši in
ugodnejši pogoji (Faust 1984). Mikroklima bi v nasadu, pokritem s protitočno mrežo, lahko
imela vpliv na mikromorfološke značilnosti lista in povrhnjice. V ta namen je Hunsche s sod.
(2010) ugotovil, da barva mreže ni imela vpliva na mikromorfološke lastnosti lista (debelino
lista), prav tako ne na propustnost lista za kalcij. Na splošno omenjeni rezultati raziskave kažejo,
da znižanje propustnosti svetlobe, ki jo ocenjujejo na 6–10 %, nima dovolj vpliva na površinske
lastnosti lista in povrhnjice, torej zaradi mreže strategija zatiranja škodljivcev ni drugačna od
pristopa v nasadu brez protitočne mreže.
2.2 Vpliv protitočnih mrež na razvoj škodljivcev
Poškodbe na listih, ki jih povzročajo bolezni in škodljivci, so lahko zelo velike in zmanjšujejo
sposobnost fotosinteze. Zelo velik povzročitelj škode je lahko rdeča sadna pršica (Panonychus
ulmi). Populacija, kjer beležimo 15 in več pajkov na list, v devetih dnevih reducira sprejem
svetlobe za 26 % (Faust 1989).
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 7
Vpliv protitočne mreže na razvoj jabolčnega škrlupa (Venturia inequalis) je bil na sortah ˈGalaˈ
in ˈFujiˈ raziskan v intenzivnih nasadih Južne Brazilije. Rezultati študije so pokazali, da črna
protitočna mreža lahko povzroči večje povečanje pojava škrlupa kot bela protitočna mreža
(Bogo 2012).
Sadno drevje ima zelo pomembnega sekundarnega škodljivca, ki lahko v sušnih letih povzroča
ogromno škode. Rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi) se rada pojavlja v zavetnih legah, na
ugoden razvoj navadne rdeče pršice vplivata temperatura, ki vpliva na intenzivnost fotosinteze,
in relativna zračna vlaga. Pršica ima na leto 5 do 7 rodov. Samičke odlagajo rdečkasta jajčeca
na liste in poganjke. Pršice se hranijo s sesanjem listnega tkiva in povzročajo škodo na listju,
posledično se s poškodovano listno površino zmanjša dotok asimilatov v plodove, zmanjša se
fotosintetska aktivnost. Močno napadeni listi porumenijo in počasi odmirajo, zaradi česar se
zmanjša dotok asimilatov v plodove, posledično tudi slabša aroma in okus plodov. Rdeča sadna
pršica ne napada vseh sort jablan enako intenzivno. Občutljivi sta sorti jablan ˈFujiˈ in
ˈBraeburnˈ (Štampar in sod. 2009). Pri opazovanju omenjenih sort za določanje potrebe po
zatiranju pršice moramo biti še posebej pozorni in natančni. Rdeča sadna pršica prezimi na vejah
in vejicah drevesa. Jajčeca, ki se nahajajo v skupinah, samice odlagajo od julija do konca rastne
dobe. Odložijo jih na dvoletnem in starejšem lesu. V prvi polovici naslednjega leta se iz jajčec
izležejo ličinke, ki potrebujejo približno mesec dni, da spolno dozorijo. Velikost populacije je
zato pomembno spremljati že v zimskem obdobju, ko ugotovimo izhodiščno populacijo jajčec,
kot tudi takoj po razvoju samic v pomladanskem in poletnem obdobju. Pršice so pozno spomladi
in zgodaj poleti najprej na spodnji strani listov, na spodnji tretjini poganjkov. Kasneje se
preselijo na srednjo tretjino poganjka in proti koncu vegetacije jih najdemo na listih na vrhnji
tretjini poganjkov. Ob pojavu rdeče sadne pršice pod ekonomskim pragom aplikacija akaricidov
ni potrebna, saj so rdeče sadne pršice pogosto glavni vir hrane za plenilce – plenilske pršice –
in tako je mogoče spremljati ciklični razvoj pršic in plenilcev.
Tojnko in sod. (1998) navajajo, da se v nasadih jablan (Malus domestica Borkh.), ki jih
obdelujejo po pravilih integrirane pridelave sadja v severovzhodni Sloveniji, najpogosteje
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 8
pojavljajo 4 vrste plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae: Amblyseius andersoni Chant,
Typhlodromus pyri Scheuten, Euseius finlandicus Oudemans in Paraseiulus talbii Athias –
Henriot. Navaja, da so plenilsko vrsto Typhlodromus pyri Scheuten našli v večini pregledanih
lokacij po Sloveniji, razen na območju Petrovč in Artič, kjer je prevladovala vrsta Amblyseius
andersoni Chant (Miklavec in Milevoj 2007).
Plenilske pršice iz družine Phytoseiidae so v Sloveniji slabo raziskane. Še vedno je velik
primanjkljaj informacij glede tega, katere vrste plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae se
pojavljajo v naših intenzivnih nasadih jablane in, kako preživijo določene vremenske vplive.
Typhlodromus pyri spada med pomembnejše naravne sovražnike, še posebej pri varstvu jablane
pred fitofagnimi vrstami pršic iz družine prelk Tetranychidae (Donnadieu 1876) in šiškaric
(Eriophydae spp. Nalepa)Poda. Širše, med najpomembnejše naravne sovražnike fitofagnih pršic
uvrščamo plenilske pršice iz družine Phytoseiidae. Zaradi sposobnosti uravnavanja številčnosti
populacij gospodarsko škodljivih vrst pršic je bila družina podrobno raziskana. V srednji Evropi
se v nasadih jablane najpogosteje pojavlja 9 vrst plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae (Karg
1990).
Po rezultatih raziskave (Miklavc 2007) sta v intenzivnih nasadih prevladovali 2 vrsti, in sicer:
T. pyri in A. andersoni. Populacijsko sta bili najštevilčnejši, medtem ko so ostale vrste bile
populacijsko šibke. Sklepamo lahko, da sta vrsti T. pyri in A. andersoni zaradi večinske
zastopanosti v intenzivnih nasadih jablane v Podravju in Prekmurju podobno kot v Evropi in v
Severni Ameriki pridobili odpornost na uporabljena kemična sredstva za varstvo rastlin, čeprav
odpornosti nismo dokazovali z laboratorijskimi ali poljskimi poskusi.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 9
2.3 Morfološke in anatomske značilnosti rdeče sadne pršice
Pršice so najobsežnejša skupina (red) iz razreda pajkovcev (Arachnida), reda členonožci
(Arthropoda). Imajo 4 pare nog, nimajo kril in tipalnic. Telo je zgrajeno iz glavoprsja in zadka,
ustni del sestavljata par členkovitih čeljusti in par spodnječeljustnih pipalk. Red pršic obsega
preko 50.000 opisanih vrst, med katerimi so tudi takšne, ki povzročajo škodo na rastlinah.
Rastlinojede pršice imajo ustni aparat grajen tako, da omogoča bodenje in sesanje, zato so
poškodbe na rastlinah posledica izsesavanja rastlinskih sokov (Lešnik 2009). Rjavkasto rdeče
telo odrasle samice meri v dolžino okoli 0,4–0,7 mm, medtem ko so moški osebki manjši in
svetlejše barve. Zimska jajčeca so skoraj okrogla, velika približno 0,15 mm v premeru in so
opečno rdeče barve; barva poletnih jajčec pa se spreminja in je odvisna od prehrane samic. P.
ulmi pršice izsesajo celice listnega parenhima. To povzroči fiziološke spremembe v listih,
spremeni fotosintezo, transpiracijo, posledično pa lahko povzroči kopičenje dušika. Celotni listi
prevzamejo rjavo ("bronasto") barvo. Ob močnem napadu lahko listje odpade prezgodaj.
Spomladi lahko velike kongregacije ličink na mladih poganjkih vodijo v deformacijo cvetov –
kakovost sadja se zmanjša (barva, vsebnost sladkorja).
Rdeča sadna pršica je škodljivec, ki prezimi na večletnem lesu v obliki jajčec. Ličinke se začnejo
izlegati večinoma v mesecu aprilu, takoj se začnejo pomikati na liste jablane, kjer se začnejo
prehranjevati. Razvojni stadij od jajčeca do odrasle pršice traja, v odvisnosti od temperature,
dva do štiri tedne. Sledita dve nezreli fazi, ki ju imenujemo protonimfa in deuteronimfa. Odrasla
pršica ima 4 noge. Ženski osebek živi 2–3 tedne in v tem času izleže 25–50 jajčec. Poletna
jajčeca odlaga na list, kjer se takoj začne razvoj. Konec avgusta ali v začetku septembra odrasla
samica odlaga zimska jajčeca za lub, brazgotine, brst ali večletni les.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 10
Slika 1: Rdeča sadna pršica – jajčeca Slika 2: Rdeča sadna pršica na listu
(Vir: https://www.cropscience.bayer.com). (Vir: http://www.agroruse.si).
Pokazatelj številčnosti populacije rdeče sadne pršice v nasadu je kontrola zimskih jajčec na
enoletnem in večletnem lesu jablane. Prag, ko začnemo z zatiranjem rdeče sadne pršice je, ko
pri pregledu vejic ugotovimo več 1000 zimskih jajčec na dolžinski meter pregledanih vejic ali
v praksi uporabljen »produkt 500« (produkt števila pršic na list in št. dni do obiranja).
Rdeča sadna pršica se razmnožuje spolno, nekatere tudi nespolno. V času razvoja se preobrazijo:
jajčece, ličinka (3 pare nog), protonimfa (4 pare nog), deutonimfa in imago (odrasla pršica). V
letu lahko razvije več rodov v vseh razvojnih stadijih, največkrat pa kot jajčece ali imago.
Ličinke, nimfe in odrasle pršice sesajo rastlinske sokove in povzročajo poškodbe palisadnega
tkiva lista, rumenenje in rjavenje listov, zastoj v rasti ter druge različne deformacije.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 11
Slika 3: Razvojni krog rdeče sadne pršice (Vir: Harmuth, 1995, s. 24).
2.4 Morfološke in anatomske značilnosti plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae
Plenilske pršice iz družine Phytoseiidae so relativno majhne. Telo je jajčaste oblike, dolgo od
0,2 do 0,5 mm (Petanović 1999). Barva telesa se spreminja glede na vrsto prehrane, je bela,
belo-rumenkasta, roza ali rdečkasto rjava (slika 4). Telo se na soncu svetlika, medtem ko se
telesa ostalih fitofagnih vrst pršic ne svelika (Vrabl 1998).
Slika 4: Samica plenilske pršice iz družine Phytoseiidae
(Vir:https://twitter.com/arbicoorganics/status/707728515198652416).
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 12
Hrbtna stran telesa je sestavljena iz ovalnega enodelnega ščita. Na njem je največ do 22 parov
dlačic ali set. Razporeditev, oblika, velikost in dolžina set spadajo med najpomembnejša
determinacijska znamenja pri družini Phytoseiidae. Plenilske pršice dihajo skozi par bočnih
stigem. Samci so od samic za eno tretjino manjši. Odrasle pršice iz družine Phytoseiidae imajo
4 pare nog. Noge so dolge, vitke, dlakave s 7 členi. Prvi par nog je daljši od ostalih parov nog
in je stegnjen naprej. Uporabljajo ga za tipanje in obvladovanje plena. Jajčeca so glede na
velikost samic sorazmerno velika, saj dosegajo 1/3 do 1/2 velikosti idiosome. Jajčeca so ovalna,
velikosti do 0,19 mm, sprva belo mlečne barve, pozneje postanejo rumenkasta, pri nekaterih
vrstah pa prosojne do svetlo oranžne barve, kasneje pa potemnijo. Ličinke merijo od 0,18 do
0,19 mm. Imajo 3 pare nog. Oblika telesa je kapljičasta. Hrbtni ščit pokriva samo del idiosome.
Ličinke nimajo razvitih stigem in peritreme. Ličinke hodijo s pomočjo zadnjih parov nog,
sprednjega pa uporabljajo kot nosilec senzoričnih organov. Protonimfa ima 4 pare nog. Hrbtni
ščit ne pokriva celotne idiosome. V razvojnem stadiju protonimfe je vidna stigma s kratko
peritremo. Poveča se število set na hrbtni strani. V stadiju deutonimfe hrbtni ščit pokrije celotno
idiosomo, peritreme dosežejo končno dolžino, ki je značilna za posamezne vrsto. Število in
položaj set na hrbtni strani sta enaka kot pri imagu.
Karg in Mack (1986), cit. po Baier in Karg (1992), sta razdelila plenilske pršice iz družine
Phytoseiidae na monofage, polifage in oligofage. Monofagne vrste so specializirane samo na
eno vrsto hrane, njihov delež je med plenilskimi vrstami majhen. Oligofagne vrste potrebujejo
za svoj celoten razvoj 2 do 5 vrst insektov in pršic. Polifagne vrste se prehranjujejo tudi s hrano
rastlinskega izvora.
Pri pridelovanju jabolk so najpomembnejši koristni organizem za doseganje naravnega
ravnovesja prav plenilska pršice (Phytoseiidae). Kadar ni škodljivih pršic, se lahko hranijo z
rastlinsko hrano, s trosi in hifami gliv ali s cvetnim prahom. Samice, ki so prezimile, postanejo
aktivne takoj po brstenju. Ena plenilska pršica na list obvladuje 8–10 škodljivih pršic. Za hrano
plenilske pršice požrejo poleg rdeče sadne pršice tudi rjaste pršice (rod Aculus). V nasade jih
vnašamo s poganjki ali s polstenimi (klobučevinastimi) trakovi.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 13
Vpliv relativne zračne vlage je bolj izrazit v razvojnem stadiju jajčeca. Pri nizki relativni zračni
vlagi in visokih temperaturah se jajčna lupina naguba in embrio odmre. Tudi visoka relativna
zračna vlaga negativno vpliva na razvoj jajčeca, prav tako, če so več ur potopljena v vodi
(Sabelis 1985 b). Na ostale preimaginalne stadije in imago ima relativna zračna vlaga manjši
vpliv, saj so ti razvojni stadiji mobilni. Gambaro (1994) je ugotovil, da je smrtnost samic vrste
A. andersoni v obdobju diapavze pri 25 °C in pri 50% relativni zračni vlagi po 2 dneh 100 %.
Smrtnost samic je naraščala do 80 % relativne zračne vlage. Nad 80 % relativno zračno vlago
so samice živele do 40 dni. Pri 20 °C in 50% relativni zračni vlagi so samice poginile po 28
dneh, pri 80% relativni zračni vlagi je bila stopnja umrljivosti po 40 dneh 8 %. Sklepal je, da je
pri obeh temperaturah kritična vrednost relativne zračne vlage med 70 in 80 %.
Plenilske pršice iz družine Phytoseiidae se širijo na kratke razdalje s hojo, vendar je razdalja
tovrstne širitve relativno majhna (Sabelis in Dicke 1985). Na daljše razdalje se širijo pasivno s
pomočjo vetra (Hoy 1982, cit. po Sabelis in Dicke 1985).
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 14
3 MATERIAL IN METODE
3.1 Lokacija poskusa in lastnosti poskusnega nasada
Poskus je bil izveden v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik. Drevesa sorte ˈGalaˈ/ M9,ˈFujiˈ/
M9, ˈBraeburnˈ M/9 so bila posajena leta 2005 ter vzgojena kot vitki vretenast grm. Razdalja
med vrstami je 3,2 m, v vrsti med posameznimi drevesi 1,2 m. Pridelava jabolk je potekala po
pravilih integrirane pridelave sadja. Nasad je opremljen s kapljičnim namakalnim sistemom in
prekrit s protitočno mrežo, ki pokriva polovico poskusnih obravnavanj, druga polovica
obravnavanj pa ni pokrita s protitočno mrežo. Mreža v nasadu je proizvajalca Frustar, je trinitna,
črne barve, montirana na betonskih stebrih. Mreža je izdelana iz visoko komprimiranih
polietilenskih vlaken debeline 288–356 mm.
3.2 Zasnova poskusa
3.2.1 Poskusni nasad
Poskus je potekal v letih 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012. Zasnovan je bil po sistemu naključnih
skupin. V poskus je bilo vključenih 80 dreves vsake sorte – polovico dreves je prekrivala
protitočna mreža, polovica je bila izven nje. Agrotehnična opravila so se na obeh poskusnih
poljih izvajala enako. Poskus so sestavljali IV bloki in 2 obravnavanji na sorto (mreža/brez
mreže). Znotraj vsakega bloka smo ocenjevali prisotnost rdeče sadne pršice (P. ulmi) v
vegetacijskem obdobju in prisotnost plenilskih pršic (Phytoseiidae) na naključno izbranih 25
listih po posamezni parcelici; torej skupaj 100 listov na obravnavanje pod mrežo in 100 listov
na obravnavanje izven mreže, na treh različnih sortah ˈBraeburnˈ, ˈGalaˈ in ˈFujiˈ.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 15
3.2.2 Način analize velikosti populacije
Dinamiko pojavljanja rdeče sadne pršice in plenilske pršice smo analizirali tako, da smo v rastni
dobi z naključno izbranih dreves potrgali liste iz različnih delov krošnje. Potrgali smo po 100
listov na eno obravnavanje. Liste z rdečo sadno pršico (P. ulmi) in plenilskimi pršicami
(Phytoseiidae) smo shranili v polivinilasto vrečko. Polivinilaste vrečke smo shranili v hladilne
torbe, da so plenilske pršice (Phytoseiidae) ostale na listih. Pod binokularjem smo liste
pregledali s spodnje in zgornje strani ter prešteli posebej vse razvojne stadije rdeče sadne pršice
in plenilske pršice. Razvojni stadij protonimfe in deutonimfe smo zaradi zelo težkega
razpoznavanja seštevali skupaj. Da bi ugotovili, katere vrste plenilskih pršic iz družine
Phytoseiidae se pojavljajo v našem nasadu jablane (Malus domestica Borkh.), smo vzorce listja
poslali v pristojni laboratorij (oddelek Varstva rastlin znotraj KGZS – Zavod Maribor) za
identifikacijo plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae, kjer so s pomočjo diagnostične metode
(vizualna morfološka z uporabo presevnega mikroskopa in ustreznih preparacijskih tehnik)
ugotovili dve vrsti plenilske pršice: Typhlodromus pyri (Scheuten 1857) in Amblyseius
andersoni (Chant 1957).
Vselej smo opravili analizo izhodiščne populacije zimskih jajčec, in sicer s štetjem števila
zimskih jajčec, kjer je bil vzorec lesa sestavljen iz 1/3 poganjkov mladega lesa in iz 2/3
poganjkov starega lesa. Celoten vzorec iz posameznih koščkov vejic za posamezno
obravnavanje je imel dolžino 4 m. V vseh letih smo oceno opravili v mesecih februar in marec,
v fenološkem stadiju BBCH 00–01.
3.3 Statistična obdelava podatkov
Podatki so bili statistično obdelani in analizirani s pomočjo programskega paketa Statgraphic
Plus 4,0 (Magnigistics, ZDA) in s pomočjo programskega paketa Microsoft Excel 7,0. Po
izvedbi Anova in F-testa smo za testiranje razlik med obravnavanji uporabili Dunkanov test s 5
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 16
% tveganjem. Za analizo smo uporabili povsem naključni blok, kljub temu, da parcelice niso
bile povsem naključno razporejene. V variabilnost bloka je bila inkorporirana variabilnost
povzročena zaradi strmine, ker je nasad v strmini. Držali smo se pravila, da se bloki orientirajo
pravokotno na smer variabilnosti. Vemo, da so lahko mikrokilimatski dejavniki močno povezani
s položajem na strmem pobočju. Drugi dejavniki (stanje stal in stanje sadik – dreves) so bili
dokaj izenačeni.
ˈGalaˈ ˈFujiˈ ˈBraeburnˈ ˈGalaˈ ˈFujiˈ ˈBraeburnˈ
BLOK
IV
BLOK
III
BLOK
II
BLOK
I
Slika 5: Shema poskusa (rumeno obarvana polja prikazujejo jablane pod protitočno mrežo,
zeleno obarvana polja prikazujejo jablane izven mreže).
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 17
3.4 Vremenske razmere
Za opis vremenskih razmer v času trajanja poskusa so bili uporabljeni podatki arhiva ARSO
(Agencija Republike Slovenije za okolje).
3.4.1 Vremenske razmere v letu 2008
*meteorološki podatki postaje Gačnik (ARSO)
Graf 1: Modificiran Walterjev in Gaussenov klimadiagram za leto 2008 z razmerjem
temperature : padavine = 1: 4 (Hočevar in Petkovšek 1988) (http://www.arso.gov.si).
Pomlad 2008 je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države je bil odklon
med 1 in 2 °C. Toplih dni je bilo več kakor v dolgoletnem povprečju, hladnih pa manj (ARSO,
2008). Na področju Gačnika je skupno padlo 910,4 mm padavin, v obdobju vegetacije (april–
september) pa 643,3 mm padavin. V tem letu je bila povprečna letna temperatura 10,3 ºC.
-6
0
6
12
18
24
30
36
42
48
54
60
-24
0
24
48
72
96
120
144
168
192
216
240
( T
emp
erat
ure
oC
)
(Pad
avin
e m
m)
Vremenske razmere v letu 2008
padavine temperature
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 18
Povprečna temperatura v času vegetacije je bila 15,8 ºC (SC Maribor). V zimskem obdobju je
bila optimalna količina padavin (168,5 l). Posledično bi lahko temperature in padavine vplivale
na pojav rdeče sadne pršice. Predvidevamo, da v takšnih pogojih rdeča sadna pršica ni imela
možnosti za množičen pojav.
3.4.2 Vremenske razmere v letu 2009
*meteorološki podatki postaje Gačnik (ARSO)
Graf 2: Modificiran Walterjev in Gaussenov klimadiagram za leto 2009 z razmerjem
temperature : padavine = 1: 4 (Hočevar in Petkovšek 1988) (http://www.arso.gov.si).
Pomlad v letu 2009 je bila ponovno toplejša od povprečja v obdobju 1961–1990, vendar je
mesec januar s povprečnimi mesečnimi temperaturami bil pod dolgoletnim povprečjem (ARSO,
2009). Na področju Gačnika je padlo 1387,7 mm padavin, v obdobju vegetacije (april–
september) pa 809 mm padavin. V tem letu je bila povprečna letna temperatura 10,4 ºC.
-6
0
6
12
18
24
30
36
42
48
54
60
-240
24487296
120144168192216240264288312336
( T
emp
erat
ure
ºC
)
(P
adav
ine
mm
)
Vremenske razmere v letu 2009
padavine temperature
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 19
Povprečna temperatura v času vegetacije je bila 17,4 ºC (SC Maribor). V zimskem obdobju je
bila od vseh let spremljanj poskusa v tem obdobju najvišja količina padavin (447,8 l).
Posledično bi lahko temperatura in padavine imele vpliv na pojav rdeče sadne pršice, saj je bilo
toplih dni opazno več kot v dolgoletnem povprečju in več kot spomladi 2008. September se je
začel z nadpovprečno toplim vremenom, sledila pa je izrazita ohladitev.
3.4.3 Vremenske razmere v letu 2010
*meteorološki podatki postaje Gačnik (ARSO)
Graf 3: Modificiran Walterjev in Gaussenov klimadiagram za leto 2010 z razmerjem
temperature : padavine = 1: 4 (Hočevar in Petkovšek 1988) (http://www.arso.gov.si).
Vrednosti vremenskih parametrov v začetnih mesecih leta 2010 so bili pod dolgoletnim
povprečjem (ARSO, 2010). Na področju Gačnika je padlo 1059,5 mm padavin, v obdobju
vegetacije (april–september) pa 717,1 mm padavin. V tem letu je bila povprečna letna
-606121824303642485460
-240
24487296
120144168192216240
( Te
mp
erat
ura
°C
)
( P
adav
ine
v m
m )
Vremenske razmere v letu 2010
padavine temperature
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 20
temperatura 9,6 ºC. Povprečna temperatura v času vegetacije je bila 16,3 ºC (SC Maribor). V
zimskem obdobju je bila, za razliko od vseh let spremljanj poskusa v tem obdobju, zadostna
količina padavin (175,1 mm). Sončnega vremena je bilo večinoma manj kot običajno.
Povprečna letna temperatura zraka je leta 2010 presegla dolgoletno povprečje. K presežku so
bolj prispevala nadpovprečno topla jutra kot pa popoldnevi (ARSO, 2010). Večina mesecev je
bila nadpovprečno topla, najbolj sta z odklonom izstopala julij in november, ko je bilo ponekod
topleje kot običajno za kar 3 °C ali celo več, najbolj pa sta za dolgoletnim povprečjem zaostajala
oktober in december.
3.4.4 Vremenske razmere v letu 2011
*meteorološki podatki postaje Gačnik (ARSO)
Graf 4: Modificiran Walterjev in Gaussenov klimadiagram za leto 2011 z razmerjem
temperature : padavine = 1: 4 (Hočevar in Petkovšek 1988) (http://www.arso.gov.si).
-606121824303642485460
-240
24487296
120144168192216240
( Te
mp
erat
ure
ºC )
(P
adav
ine
mm
)
Vremenske razmere v letu 2011
padavine temperature
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 21
Mesec januar je bil po temperaturah v letu 2011 nad dolgoletnim povprečjem. Snežna odeja je
tla pokrivala 9 dni (ARSO, 2011). Na področju Gačnika je padlo 758,3 mm padavin, v obdobju
vegetacije (april–september) pa 547,1 mm padavin. V tem letu je bila povprečna letna
temperatura 10,3 ºC. Povprečna temperatura v času vegetacije je bila 17,3 ºC (SC Maribor). V
zimskem obdobju smo zaznali majhno količino padavin (114,5 mm). Leto 2011 se uvršča med
najtoplejša leta naše raziskave. Večina mesecev leta 2011 je bila nadpovprečno topla, najbolj je
izstopal avgust, padavin je bilo opazno manj.
3.4.5 Vremenske razmere v letu 2012
*meteorološki podatki postaje Gačnik (ARSO)
Graf 5: Modificiran Walterjev in Gaussenov klimadiagram za leto 2012 z razmerjem
temperature : padavine = 1: 4 (Hočevar in Petkovšek 1988) (http://www.arso.gov.si).
-6,00,06,012,018,024,030,036,042,048,054,060,0
-24,00,0
24,048,072,096,0
120,0144,0168,0192,0216,0240,0
( Te
mp
erat
ure
ºC
)
( P
adav
ine
v m
m )
Vremenske razmere v letu 2012
padavine temperature
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 22
Mesec januar je bil po temperaturah v letu 2012 rahlo pod dolgoletnim povprečjem. Snežna
odeja je tla pokrivala 29 dni (Maribor) (ARSO, 2012). Na področju Gačnika je padlo 1077 mm
padavin, v obdobju vegetacije (april–september) pa 691,3 mm padavin. V tem letu je bila
povprečna letna temperatura 10,7 ºC, povprečna temperatura v času vegetacije pa 17,3 ºC (SC
Maribor). V zimskem obdobju smo izmerili najnižjo količino padavin (105,6 mm) izmed vseh
let spremljanja poskusa. Večina mesecev je bila nadpovprečno topla, opazno hladnejši kot
običajno je bil mesec februar. Prvi trije meseci so bili sušni – sušo smo občutili v poletnih
mesecih, prekinilo jo je šele jesensko deževje. Leto 2012 so zaznamovali februarski mraz,
pomanjkanje padavin v prvih treh mesecih, poletna suša in vročina, oktobrsko sneženje ter
obilno deževje oktobra in novembra. V tem letu je imela pršica dobre razmere za razvoj.
3.5 Rastlinski material
3.5.1 Splošni opis jablane (Malus domestica B.) sorte ˈGalaˈ
SortaˈGalaˈ je diploidna sorta, po izvoru iz Nove Zelandije. Nastala je s križanjem (ˈKiddˈs
orange Redˈ x ˈZlati delišesˈ). Spada med srednje bujne sorte jablan in zori v drugi dekadi
meseca avgusta in v začetku septembra. Zaradi poznega cvetenja jo uvrščamo med dobre
opraševalke. Je srednje občutljiva na zimski mraz, plesen (Podosphaera leucotricha) in škrlup
(Venturia inaequalis). Meso je rumenkasto, hrustljavo in čvrsto. V pridelavo so jo uvedli leta
1965. Spada med glavne sorte slovenskega sadnega izbora (Godec in sod. 2014).
3.5.2 Splošni opis jablane (Malus domestica B.) sorte ˈFujiˈ
Sorta ˈFujiˈje japonska diploidna sorta, križanec sorte ˈRalls Janetˈ x ˈRdeči delišesˈ. Ime ˈFujiˈ
je dobila po najvišji gori na japonskem. Sorta ˈFujiˈ zori v drugi polovici meseca oktobra.
Občutljiva je na hrušev ožig (Erwinia amylovora), manj pa na jablanov škrlup (Venturia
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 23
inaequalis) in pepelasto plesen (Podosphaera leucotricha). Meso je rumenkaste do kremaste
barve, čvrsto, zelo sočno, sladkastega okusa, ki je izrazitejši zaradi manjše vsebnosti kislin. V
pridelavo so jo uvedli leta 1962. Spada med glavne sorte slovenskega sadnega izbora (Godec in
sod. 2014).
3.5.3 Splošni opis jablane (Malus domestica B.) sorte ˈBraeburnˈ
ˈBraeburn’ je diploidna novozelandska sorta in je naključni sejanec. Zori od začetka do sredine
meseca oktobra. Občutljiva je na jablanov škrlup (Venturia inaequalis) in pepelasto plesen
(Podosphaera leucotricha). Plodovi so občutljivi na grenko pegavost in lenticelno pegavost.
Meso je rumenkaste barve, zelo čvrsto z milo aromo. Spada med glavne sorte slovenskega
sadnega izbora (Godec in sod. 2014).
3.5.4 Podlaga M9
Podlaga M9 (Malling 9, Yellow paradise de Metz) je v Sloveniji najprimernejša in najbolj
zastopana vegetativna podlaga v intenzivnih jablanovih nasadih. Podlaga je občutljiva na
jablanov škrlup (Venturia inaequalis), na jablanovo plesen (Podosphaera leucotricha), na
hrušev ožig (Erwinia amylovora), dokaj odporna je na gnilobo koreninskega vratu (Phytophtora
cactorum). Občutljiva je na prekomerno vlago v tleh, vendar uspeva bolje, kadar ne trpi suše.
Močno jo lahko prizadene zimski mraz, predvsem kadar so nanjo cepljene triploidne sorte
(Smole in Črnko 1985). Drevesa na tej podlagi zarodijo zgodaj, življenjska doba drevesa na M9
je med 10 in 20 leti, odvisno od gostote sajenja, prehranjenosti in tipa tal (Kreuzer 1997). V
proizvodnjo je bila uvedena leta 1917 (Smole in Črnko 2000).
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 24
3.5.5 Škropilni program za leta 2008–2012
Gostota populacije rdeče sadne pršice je odvisna od vremenskih razmer – zlasti temperature, od
dinamike rasti jablan, od izbire fitofarmacevtskih sredstev in od pojava naravnih sovražnikov.
Pri uporabi FFS moramo paziti, da ne uporabljamo pripravkov, ki so plenilskim pršicam
škodljivi (npr. ditiokarbonati). Uporaba olj (parafinsko olje) v spomladanskem času lahko vpliva
na povečano smrtnost jajčec RSP. Druga FFS lahko na pojav RSP in PP delujejo neposredno s
smrtnostjo RSP kot tudi posredno z negativnim vplivom na naravne sovražnike. V našem
programu smo uporabili pripravke na osnovi žvepla, ki imajo stransko delovanje na RSP kakor
tudi na plenilske pršice. V škropilnem programu je bil uporabljen pripravek z aktivno snovjo
klorpirifos (Pyrinex CS 25), ki ima direkten vpliv na pojav RSP. Na zmanjšano gostoto RSP in
PP lahko imajo vpliv tudi pripravki iz skupine piretroidov, ki so strupeni za PP in dražljivi za
RSP; vpliv na povečanje števila jajčec RSP pa lahko imajo tudi pripravki iz skupine
neonikotinoidov.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 25
Preglednica 1: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu jablan, kjer smo v letu 2008
spremljali populacijo rdeče sadne pršice Panonychus ulmi in plenilske pršice T.
pyri in A. andersoni na listih jablane (pripravki in aktivne snovi) (FITO - INFO).
Datum škropljenja 2008 Aktivna snov Trgovski pripravek
14. mar baker iz bakrovega oksiklorida Cuprablau z 35 WP
20. mar baker iz bakrovega oksiklorida,
mankozeb
Cuprablau z 35 WP
Dithane DG Neotec
8. apr baker iz bakrovega oksiklorida
mineralno olje
diazinon, rafinirano mineralno
olje
Cuprablau z 35 WP
Belo olje
Oleodiazinon
14. apr ciprodinil
kaptan
Chorus 75 WG
Merpan 80 WDG
24. apr ditianon
difenokonazol
tiakloprid
Delan 700 WG
Score 250 EC
Calypso SC 480
5. maj trifloksistrobin
difenokonazol
kaptan
Zato 50 WG
Score 250 EC
Merpan 80 DWG
12. maj ditianon
trifloksistrobin
tiakloprid
Delan 700 WG
Zato 50 WG
Calypso SC 480
23. maj difenokonazol
mankozeb
žveplo
Score 250 EC
Dithane DG Neotec
Cosan
3. jun kaptan
trifloksistrubin
lufenuron
Merpan 80 DWG
Zato 50 WG
Match 050 EC
10. jun mankozeb
trifloksistrobin
Dithane DG Neotec
Zato 50 WG
24. jun mankozeb
trifloksistrobin
Dithane DG Neotec
Zato 50 WG
7. jul boskalid, piraklostrobin
kaptan
lufenuron
Bellis
Merpan 80 DWG
Match 050 EC
23. jul mankozeb
klorpirifos - metil
Dithane DG Neotec
Pyrinex SC 25
13. avg boskalid, piraklostrobin Bellis
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 26
Preglednica 2: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu jablan, kjer smo v letu 2009
spremljali populacijo rdeče sadne pršice Panonychus ulmi in plenilske pršice T.
pyri in A. andersoni na listih jablane (pripravki in aktivne snovi) (FITO – INFO).
Datum škropljenja 2009 Aktivna snov Trgovski pripravek
1. apr baker iz bakrovega oksiklorida
mineralno olje
ditianon
Cuprablau z 35 WP
Frutapon
Delan 700 WG
17. apr metiram
žveplo
Polyram DF
Cosan
24. apr ditianon
difenokonazol
baker iz bakrovega oksiklorida
tiakloprid
Delan 700 WG
Score 250 EC
Cuprablau Z 35 WP
Calypso SC 480
1. maj kaptan
trifloksistrobin
Merpan 80 DWG
Zato 50 WG
12. maj trifloksistrobin
metiram
Zato 50 WG
Polyram DF
18. maj ditianon
difenokonazol
pirimikarb
lufenuron
Delan 700 WG
Score 250 EC
Pirimor 50
Match 050 EC
25. maj difenokonazol
ditianon
Score 250 EC
Delan 700 WG
7. jun tetrakonazol
ditianon
Domark 100 EC
Delan 700 WG
12. jun boskalid, piraklostrobin Bellis
19. jun trifloksistrobin
kaptan
Zato 50 WG
Merpan 80 DWG
9. jul tetrakonazol
kaptan
Domark 100 EC
Merpan 80 DWG
13. jul kaptan
flukvinkonazol, pirimetanil
virus granuloze
Merpan 80 DWG
Clarinet
Madex
28. jul kaptan
virus granuloze
Merpan 80 DWG
Madex
13. avg boskalid, piraklostrobin
virus granuloze
Bellis
Madex
26. avg trifloksistrobin Zato 50 WG
16. sep bacillus subtilis Serenade ASO
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 27
Preglednica 3: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu jablan, kjer smo v letu 2010
spremljali populacijo rdeče sadne pršice Panonychus ulmi in plenilske pršice T.
pyri in A. andersoni na listih jablane (pripravki in aktivne snovi) (FITO – INFO).
Datum škropljenja 2010 Aktivna snov Trgovski pripravek
22. mar baker iz bakrovega oksiklorida
mineralno olje
Cuprablau Z 35 WP
Frutapon
29. mar ditianon
ciprodinil
Delan 700 WG
Chorus 50 WG
7. apr ditianon
žveplo 80%
Delan 700WG
Kumulus DF
15. apr dodine Sylit 400 SC
21. apr mankozeb
krzoksim-metil
Dithane M 45
Stroby WG
2. maj boskalid, piraklostrobin
ditianon
tiakloprid
Bellis
Delan 700 WG
Calypso SC 480
7. maj ditianon
flukvinkonazol, pirimetnil
žveplo 80%
Delan 700 WG
Clarinet
Kumulus DF
14. maj mankozeb
difenokonazol
žveplo 80%
Dithane M 45
Score 250 EC
Pepelin
21. maj flukvinkonazol, pirimetnil
acetamiprid
Clarinet
Mospilan 20 SG
28. maj kaptan
virus granuloze
žveplo 80%
Merpan 80 DWG
Madex
Cosan
4. jun dodine
trifloksistrobin
žveplo 80%
klorpirifos - etil
Sylit 400 SC
Zato 50WG
Kumulus DF
Pyrinex 25 SC
15. jun kaptan Merpan 80 DWG
22. jun tetrakonazol Domark 100 EC
7. jul boskalid, piraklostrobin
virus granuloze
Bellis
Madex
22. jul flukvinkonazol, pirimetnil
kaptan, virus granuloze
Clarinet
Merpan 80 DWG, Madex
2. avg ciprodinil, kaptan
virus granuloze
Chorus 50 WG
Merpan 80 DWG, Madex
12. avg kaptan Merpan 80 DWG
26. avg boskalid, piraklostrobin Bellis
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 28
Preglednica 4: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu, kjer smo v letu 2011 spremljali
populacijo rdeče sadne pršice Panonychus ulmi in plenilske pršice T. pyri in A.
andersoni na listih jablane (pripravki in aktivne snovi) (FITO – INFO).
Datum škropljenja 2011 Aktivna snov Trgovski pripravek
1. apr baker iz bakrovega oksiklorida
parafinsko olje 98%
Cuprablau Z 35 WP
Belo olje
12. apr ciprodinil Chorus 50 WG
26. apr ditianon
flukvinkonazol, pirimetnil
tiakloprid
Delan 700 WG
Clarinet
Calypso SC 480
13. maj kaptan
krzoksim-metil
žveplo 80%
Merpan 80 DWG
Stroby WG
Cosan
23. maj ditianon
difenokonazol
Delan 700 WG
Score 250 EC
30. maj mankozeb
flukvinkonazol, pirimetnil
tetrakonazol
Dithane M 45
Clarinet
Domark 100 EC
6. jun kaptan
difenokonazol
klorpirifos - etil
Merpan 80 DWG
Score 250 EC
Pyrinex 25 SC
20. jun virus granuloze Žvepleno apnena brozga
Madex
1. jul virus granuloze
mankozeb
žveplo 80%
tiametoksam
Madex
Dithane M 45
Kumulus DF
Actara 25 WG
14. jul dodine
klorpirifos - etil
Sylit 400 SC
Pyrinex 25 SC
29. jul trifloksistrobin
žveplo 80%
Zato 50WG
Kumulus DF
11. avg trifloksistrobin
Zato 50WG
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 29
Preglednica 5: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu jablan, kjer smo v letu 2012
spremljali populacijo rdeče sadne pršice Panonychus ulmi in plenilske pršice T.
pyri in A. andersoni na listih jablane (pripravki in aktivne snovi) (FITO – INFO).
Datum škropljenja 2012 Aktivna snov Trgovski pripravek
26. mar baker iz bakrovega oksiklorida Cuprablau Z 35 WP
3. apr dodine Sylit 400 SC
10. apr pirimetanil
Mythos
Dithane M 45
19. apr kaptan
ciprodinil
Merpan 80 DWG
Chorus 50 WG
24. apr ditianon
difenokonazol
Delan 700 WG
Score 250 EC
3. maj ditianon, piraklostrobin
ditianon
Tercel
Delan 700 WG
15. maj ditianon Delan 700 WG
24. maj ditianon
difenokonazol
pirimikarb
Delan 700 WG
Score 250 EC
Pirimor 50 WG
31. maj kaptan Merpan 80 DWG
4. jun ditianon, piraklostrobin
ditianon
imidakloprid
Tercel
Delan 700 WG
Confidor SL 200
6. jun ditianon, piraklostrobin
trifloksistrobin
virus granuloze
žveplo 80%
Tercel
Zato 50 WG
Madex
Kumulus DF
14. jun thiram
žveplo 80%
Thiram 80 WG
Kumulus DF
28. jun ditianon
klorpirifos - metil
Delan 700 WG
Pyrinex SC 25
11. jul ciprodinil
klorantraniliprol
žveplo 80%
Chorus 50 WG
Coragen
Kumulus DF
20. jul trifloksistrobin
klorpirifos – metil
žveplo 80%
Zato
Pyrinex SC 25
Kumulus DF
31. jul kaptan Merpan 80 DWG
4. sep boskalid, piraklostrobin Bellis
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 30
4 REZULATI Z RAZPRAVO
4.1 Vpliv mreže in sorte na populacije zimskih jajčec rdeče sadne pršice
Za uravnavanje populacije v nasadu moramo poznati število prezimelih jajčec rdeče sadne
pršice. Zgoden pregled števila zimskih jajčec rdeče sadne pršice je potrebno opraviti v zimskem
obdobju oz. v času mirovanja sadnih rastlin, saj nam to omogoči pripravo strategije zatiranja.
Ocene velikosti populacije smo opravili s štetjem števila zimskih jajčec, kjer je bil vzorec
sestavljen iz 1/3 poganjkov mladega lesa in 2/3 poganjkov starega lesa. Ocenjevali smo ga na
dolžini 4 dolžinskih metrov. Oceno smo v vseh letih opravili v mesecih februar in marec, v
fenološkem stadiju BBCH 00–01.
*male tiskane črke prikazujejo statistično primerjavo med nasadom pod ali brez mreže v okviru iste sorte in istega leta,
velike črke pa primerjavo med tremi sortami v istem obdobju leta in enakim režimom prekrivanja (Duncan, 5 %)
Graf 6: Število jajčec rdeče sadne pršice na dolžinski meter vejic (BBCH 01) v posameznih letih v
nasadu različnih sort pod ali brez mreže.
Aa
Aa Aa Aa AaAaBab
Ba
Ab Ab
ABab ABab
Aa
Ab
Aab
Ab
Aab
AabAa Aa
Aa Aa Aa Aa
ABa
Ba
AA
Ab Bb
Aa
0100200300400500600700800900
mreža brez mreža brez mreža brez
ˈbraeburnˈ ˈfujiˈ ˈgalaˈ
(šte
vilo
jajč
ec R
SP)
(sorta-mreža, brez mreže)
2008 2009 2010 2011 2012
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 31
Primerjava števila jajčec rdeče sadne pršice v petih letih (graf 6) je pokazala obstoj manjših
razlik med tremi preučevanimi sortami. Pri primerjanju rezultatov v letu 2008 nismo zaznali
nobenih statističnih razlik. Mreža ni imela značilnega vpliva na število odloženih jajčec.
V letu 2009 smo pri sorti ˈBareburnˈ ugotovili statistično značilno večje število odloženih jajčec
rdeče sadne pršice izven mreže. Najnižje število jajčec je bilo pri sorti ˈFujiˈ. Sorta ˈGalaˈ se je
razlikovala od sort ˈBraeburnˈ in ˈFujiˈ, vendar statistično značilnih razlik ni bilo. Med
primerjavo treh sort v letu 2009 pri analizi obravnavanj brez mreže zaznamo statistično razliko
med sorto ˈBraeburnˈ in ˈFujiˈ. Sorta ˈBraeburnˈ izven mreže statistično značilno odstopa od
drugih dveh po največjem številu jajčec.
V letu 2010 pri primerjanju rezultatov nasada z mrežo in brez nje statistično značilnih razlik ni
bilo. Statistično značilne razlike smo zaznali pri sorti ˈBraeburnˈ, kjer je bilo število jajčec na
drevesih izven mreže manjše. Pri sorti ˈFujiˈ je bila prav tako nižja vrednost jajčec RSP izven
mreže. Tudi pri sorti ˈGalaˈ statistično značilnih razlik med obravnavanjem pod mrežo in brez
mreže ni bilo.
Pri primerjanju rezultatov med sortami in drevesi pod in izven mreže v letu 2011 statistično
značilnih razlik ni bilo. Ponovno je bilo nekaj več zimskih jajčec pri sorti ˈBraeburnˈ.
V letu 2012 smo ugotovili največje število odloženih jajčec pri sorti ˈBraeburnˈ v delu nasada
izven mreže. Statistično značilno večje število jajčec RSP je bilo pri sorti ˈBraeburnˈ izven
mreže. Pri ostalih sortah statistično značilnih razlik ni bilo. V primerjavi med sortami je bila
ugotovljena statistično značilna razlika med sorto ˈBraeburnˈ in ˈGalaˈ pod mrežo ter sorto
ˈBreaburnˈ in ostalima sortama izven mreže.
V petih letih spremljanja smo ugotovili najvišje število zimskih jajčec na sorti ˈBraeburnˈ v
nasadu brez mreže v letih 2009 in 2012. Sorti ˈBraeburnˈ in ˈFujiˈ (Štampar in sod. 2009) sta
ugodnejši gostiteljici za rdečo sadno pršico. V našem primeru je prišlo do sorazmernega
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 32
naraščanja jajčec rdeče sadne pršice iz leta v leto, samo število jajčec pri sorti ˈFujiˈ izven mreže
je bilo višje kot pod mrežo; pri sorti ˈGalaˈ je bilo večje število jajčec pod mrežo kot izven
mreže. Številčnost rdeče sadne pršice bi lahko povezovali s temperaturo. Suha in toplejša klima
pripomore k hitrejšemu razvoju rdeče sadne pršice. V letu 2008 vremenske razmere niso imele
vpliva na hitrejši razvoj pršice. V letu 2010 smo beležili toplejše poletje (julij). Če spremljamo
tudi vpliv svetlobe na pojav rdeče sadne pršice, potem velja omeniti, da smo v letu 2010 imeli
nekoliko manj sončnih ur kot pretekla leta. Samice odlagajo jajčeca pozno v jesen, kadar so
ugodne svetlobne razmere in kadar je jesen toplejša. Rdeča sadna pršica ima rada bolj osvetljena
mesta, zato je možno, da ji drevesa, ki so izpostavljena direktnemu sončnemu sevanju, bolj
ugajajo (Ferjanc 2009).
Leta 2009 je bil mesec januar s povprečnimi mesečnimi temperaturami pod dolgoletnim
povprečjem, prav tako je bila količina padavin v zimskem obdobju največja. Posledično bi lahko
temperatura in padavine imele vpliv na pojav rdeče sadne pršice, saj je toplih dni bilo opazno
več kot v dolgoletnem povprečju in več kot spomladi 2008.
Leto 2011 se uvršča med najtoplejša leta že od začetka meritev. Večina mesecev leta 2011 je
bila nadpovprečno topla, najbolj je izstopal september, padavin je bilo manj. Visoke temperature
v tem letu bi lahko imele vpliv na pojav rdeče sadne pršice. To je lahko povzročilo, da smo imeli
v letu 2012 porast velikosti populacije odloženih jajčec. V zimskem obdobju leta 2012 je bila
količina padavin najnižja (105,6 mm). Leto 2012 so zaznamovali februarski mraz z najnižjo
izmerjeno temperaturo, pomanjkanje padavin v prvih treh mesecih, poletna suša in vročina,
oktobrsko sneženje ter obilno deževje oktobra in novembra.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 33
4.2 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice in plenilskih pršic
na listju med rastno dobo
Preglednica 6: Prikaz značilnosti vpliva (P-vrednost iz ANOVA testa) preučevanih dejavnikov
(mreža in sorta) na velikost populacije plenilskih pršic
Leto 2008 2009 2010 2011 2012 Vsa leta skupaj
Dejavnik: P-vrednost P-vrednost P-vrednost P-vrednost P-vrednost P-vrednost
Mreža 0,210 0,271 0,679 0,063 0,339 0,308
Sorta 0,027 0,186 0,314 0,001 0,002 0,005
Interakcija 0,018 0,038 0,001 0,045 0,081 0,001
*P≤0,001 statistično zelo visoko značilen vpliv, P≤0,01 statistično visoko značilen vpliv, P≤0,05 statistično
značilen vpliv, P˃0,05 statistično neznačilen vpliv, združeni podatki iz ocen za tri obdobja v rastni dobi (n = 12)
Z analizo variance smo določili značilnost vpliva mreže in sorte na velikost populacije plenilskih
pršic v letih 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012. Rezultati kažejo, da v nobenem letu mreža ni imela
značilnega vpliva na velikost populacije plenilskih pršic. Sorta je v treh od petih let imela
statistično značilen vpliv. Pojav plenilske pršice je glede na rezultate našega poskusa lahko
odvisen od sorte. V obdobju petih let je bila tudi interakcija med sorto in mrežo v povprečju
statistično značilna.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 34
Preglednica 7: Prikaz značilnosti vpliva (P-vrednost iz ANOVA testa) preučevanih dejavnikov
(mreža in sorta) na velikost populacije rdeče sadne pršice za tri obdobja v rastni
dobi
Leto 2008 2009 2010 2011 2012 Vsa leta skupaj
Dejavnik: P-vrednost P-vrednost P-vrednost P-vrednost P-vrednost P-vrednost
Mreža 0,514 0,099 0,003 0,610 0,016 0,052
Sorta 0,239 0,032 0,291 0,110 0,014 0,000
interakcija 0,040 0,047 0,209 0,995 0,010 0,007
*P≤0,001: statistično zelo visoko značilen vpliv, P≤0,01: statistično visoko značilen vpliv, P≤0,05: statistično
značilen vpliv, P˃0,05: statistično neznačilen vpliv (n = 12)
Torej, mreža lahko poveča razlike med sortami. Velikost populacije plenilskih pršic je vezana
na velikost populacije rdeče sadne pršice in škropilni program, ter na frekvenco uporabe FFS,
ki jim škodujejo.
V začetnem obdobju poskusa leta 2008 preučevana dejavnika nista imela statistično značilnega
vpliva na velikost populacije rdeče sadne pršice. V letu 2009 je sorta značilno vplivala na pojav
rdeče sadne pršice, medtem ko v letu 2010 zaznamo značilen vpliv mreže na pojav rdeče sadne
pršice. V letu 2011 preučevani dejavniki niso imeli statistično značilnega vpliva na velikost
populacije RSP. V letu 2012 je bil statistično značilen vpliv mreže in sorte. Glede na podatke
za vseh 5 let lahko sklenemo, da mreža nima značilnega vpliva, ima ga pa sorta. Interakcija med
sorto in mrežo je značilna. Tudi analiza podatkov za velikost populacije rdeče sadne pršice kaže
na podoben rezultat kot pri plenilski pršici. Po drugi strani to potrjuje logično povezavo med
obema organizmoma.
Podatki v preglednici 6 potrjujejo, da je bilo število plenilskih pršic odvisno od sorte in ne od
dejavnika pokritost nasada. Le v letu 2011 je mreža imela značilen vpliv kot samostojen
dejavnik v enakem obsegu pri vseh sortah.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 35
4.2.1 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice na listju med rastno dobo
2008
Spremljane populacije gibljivih stadijev rdeče sadne pršice v letu 2008 smo opravili med
aprilom in julijem. Zaradi boljše preglednosti smo podatke razdelili na tri obdobja; pomlad
(spremljanje v aprilu), zgodnje poletje (spremljanje v maju in začetku junija) ter poletje
(spremljanje v mesecu juliju). Rezultati spremljanja gibljivih stadijev RSP na listu v nasadu pod
mrežo in brez nje v okviru enake sorte in enakega obdobja rastne dobe kažejo na obstoj
statistično značilnih razlik pri sorti ˈGalaˈ. Razlika je bila spomladi (povprečno 1 osebek na list
pod mrežo nasproti 2,7 osebka na list izven mreže; graf 7). Poleti RSP ni bilo, kljub temu da za
zatiranje populacije nismo uporabili akaricida. Pri ostalih dveh sortah v vseh treh obdobjih
spremljanja nismo ugotovili značilnih razlik.
*male tiskane črke prikazujejo statistično primerjavo med nasadom pod ali brez mreže v okviru iste sorte in istega leta,
velike črke pa primerjavo med tremi sortami v istem obdobju leta in enakim režimom prekrivanja (Duncan, 5 %)
Graf 7: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2008.
Aa Aa
AaAa
Aa
Ab
A a
Aa
AaAa
AaAa
Aa Aa Aa Aa Aa Aa0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
m bm m bm m bm
ˈBraeburnˈ ˈBraeburnˈ ˈFujiˈ ˈFujiˈ ˈGalaˈ ˈGalaˈ
št. R
SP n
a lis
t
Rdeča sadna pršica v letu 2008
pomlad zg.poletje poletje
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 36
4.2.2 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice na listju med rastno
dobo 2009
*male tiskane črke prikazujejo statistično primerjavo med nasadom pod ali brez mreže v okviru iste sorte in istega leta,
velike črke pa primerjavo med tremi sortami v istem obdobju leta in enakim režimom prekrivanja (Duncan, 5 %)
Graf 8: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2009.
Primerjava gibljivih stadijev RSP na listu med sortami v istem obdobju leta in enakim režimom
prekrivanja je pokazala statistično pomembno razliko v obdobju poletja med sortama ˈFujiˈ
inˈGalaˈ pod mrežo. Pri primerjanju podatkov iz nasada brez mreže med sortami nismo zasledili
statistično značilnih razlik. Viden je bil nasproten učinek. V poletnem obdobju je pri sorti
ˈBraeburnˈ na drevesih izven mreže bilo več RSP kot pod mrežo (0,32 proti 0,12; graf 8), pri
sorti ˈGalaˈ pa je bilo obratno – nekaj več pršic je bilo pod mrežo (0,11 proti 0,55; graf 8). V
letu 2009 smo imeli veliko frekvenco uporabe fungicida ditianon in to je morda nekoliko oviralo
razvoj plenilskih pršic, kljub temu pa populacija RSP ni bila velika.
Aa
AaAa
AaAa Aa
Aa Aa
Aa Aa
Aa
AaABa
Aa
Aa
Aa
Ba
Aa
0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
m bm m bm m bm
ˈBraeburnˈ ˈBraeburnˈ ˈFujiˈ ˈFujiˈ ˈGalaˈ ˈGalaˈ
Št. R
SP n
a lis
t
Rdeča sadna pršica v letu 2009
pomlad zg.poletje poletje
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 37
4.2.3 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice na listju med rastno
dobo 2010
*male tiskane črke prikazujejo statistično primerjavo med nasadom pod ali brez mreže v okviru iste sorte in istega leta,
velike črke pa primerjavo med tremi sortami v istem obdobju leta in enakim režimom prekrivanja (Duncan, 5 %)
Graf 9: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2010.
V letu 2010 imamo največjo populacijo pršic v obdobju zgodnjega poletja, torej v mesecu juliju.
Spomladi pršic nismo našli. Natančnega vzroka ne poznamo, morda je bil vzrok za majhno
populacijo ta, da smo po spomladnski uporabi olja še večkrat uporabili žveplo, za katerega
vemo, da ima značilen akaricidni učinek. V spomladanskem času so bile populacije tako
majhne, da statistične analize ni bilo možno narediti oziroma smo prišli do sklepa, da preučevana
dejavnika nimata učinka. V zgodnjem poletju pri spremljanju gibljivih stadijev RSP na listju
med nasadom pod mrežo in brez nje v okviru iste sorte in istega obdobja rastne dobe statistično
značilne razlike zaznamo pri sorti ˈBraeburnˈ brez mreže, ki se statistično značilno razlikuje od
sort ˈFujiˈ in ˈGalaˈ. Pri sorti ˈBraeburnˈ je mreža imela značilen zaviralni učinek na pršico.
Razlika je bila očitna (0 proti 5 pršic na list; graf 9).
Aa Aa Aa Aa Aa AaBa
Ab
AaAa
AaAa
Aa Aa Aa Aa Aa Aa0,00
1,00
2,00
3,00
4,00
5,00
6,00
m bm m bm m bm
ˈBraeburnˈ ˈBraeburnˈ ˈFujiˈ ˈFujiˈ ˈGalaˈ ˈGalaˈ
Št. R
SP n
a lis
t
Rdeča sadna pršica v letu 2010
pomlad zg.poletje poletje
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 38
V poznem poletju populacije RSP skoraj nismo zaznali. Sklepamo lahko na zelo visoko
učinkovitost plenjenja s strani plenilskih pršic. Poletje je bilo glede na nekoliko višje povprečne
temperature ugodno za razvoj RSP v poznem poletju (avgust). V jesenskem času (november) je
bilo deževno, kar pršici ne ustreza.
4.2.4 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice na listju med rastno
dobo 2011
*male tiskane črke prikazujejo statistično primerjavo med nasadom pod ali brez mreže v okviru iste sorte in istega leta,
velike črke pa primerjavo med tremi sortami v istem obdobju leta in enakim režimom prekrivanja (Duncan, 5 %)
Graf 10: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2011.
Spremljanje gibljivih stadijev rdeče sadne pršice v letu 2011 ponovno prikazujemo v treh
obdobjih. Pomladansko spremljanje smo opravili v mesecu aprilu (2x), v obdobju zgodnjega
poletja beležimo štetja v mesecu maju, avgusta pa smo izvedli štetje za obdobje poletja. V tem
letu spremljanja je bilo gibljivih stadijev RSP nekoliko manj kot leta 2010. Ker so bile
Aa
AaAa
Aa
Aa
Aa
Ba
Aa
Aa
Aa
Aa
Aa
Aa
Aa
Aa
Aa Aa Aa
0
0,02
0,04
0,06
0,08
0,1
0,12
0,14
0,16
m bm m bm m bm
ˈBraeburnˈ ˈBraeburnˈ ˈFujiˈ ˈFujiˈ ˈGalaˈ ˈGalaˈ
Št. R
SP n
a lis
t
Rdeča sadna pršica v letu 2011
pomlad zg.poletje poletje
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 39
populacije tako majhne pri spremljanju gibljivih stadijev RSP na listu med nasadom pod mrežo
in brez mreže v okviru iste sorte in istega obdobja rastne dobe statistično značilnih razlik ne
zaznamo. Tudi v tem letu ne vemo, zakaj se pršice niso pojavljale. Spomladi smo proti jajčecem
uporabili običajen odmerek olja, v kasnejši vegetaciji, pri apliciranju FFS, žvepla nismo
uporabili pogosto. Verjetno je pomemben vpliv imela uporaba žveplenoapnene brozge (20. 6.
2011). Ta aplikacija je vplivala na populacijsko gostoto tako RSP kot plenilskih pršic, ki pa so
si do konca rastne dobe opomogle. V obdobju zgodnjega poletja smo zaznali razlike med
sortama ˈBraeburnˈ in ˈFujiˈpod mrežo ter med sortama ˈBraeburnˈ in ˈGalaˈ pod mrežo. Pri
obravnavanju sort brez mreže statistično značilnih razlik ni bilo. Ponovno se je v tem letu
pokazalo, da se RSP najbolje razvija pri sorti ˈBraeburnˈ.
V letu 2011 so bile vremenske razmere ugodne za razvoj RSP v poletnih mesecih. V jesenskem
času se je ohladilo in ponovno sklepamo, da vreme na razvoj RSP ni imelo vpliva.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 40
4.2.5 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice na listju med rastno
dobo 2012
*male tiskane črke prikazujejo statistično primerjavo med nasadom pod ali brez mreže v okviru iste sorte in istega leta,
velike črke pa primerjavo med tremi sortami v istem obdobju leta in enakim režimom prekrivanja (Duncan, 5 %)
Graf 11: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2012.
V letu 2012 smo imeli spomladi največjo populacijo RSP, pozenje je velikost populacije
značilno padala. Spomladi smo našteli več gibljivih stadijev RSP, vzrok je v neizvedbi
spomladanskega škroplenja z olji, prav tako pred cvetenjem nismo uporabljali pripravkov na
osnovi žvepla. Pri spremljanju gibljivih stadijev RSP na listu med nasadom pod mrežo in brez
mreže v okviru iste sorte in istega obdobja rastne dobe statistično značilnih razlik pri sortah
ˈFujiˈ in ˈGalaˈ ni bilo, pri sorti ˈBraeburnˈ pa je na drevju izven mreže statistično značilno več
pršic. Pri spremljanju gibljivih stadijev RSP na listu med sortami v pomladnem obdobju leta in
pod enakim režimom prekrivanja zaznamo statistično značilno razliko le med sorto ˈBraeburnˈ
brez mreže in ostalima sortama. Poletje 2012 je bilo na območju Gačnika relativno suho in toplo.
Padavine so bile obilnejše v mesecih oktober in november. Menimo, da je število gibljivih
Aa
Bb
Aa Aa Aa AaAa
Aa
Aa
Aa
Aa AaAa
Aa
AaAa Aa
Aa
0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
m bm m bm m bm
ˈBraeburnˈ ˈBraeburnˈ ˈFujiˈ ˈFujiˈ ˈGalaˈ ˈGalaˈ
Št. R
SP n
a lis
t
Rdeča sadna pršica v letu 2012
pomlad zg.poletje poletje
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 41
stadijev RSP v obdobju zgodnjega poletja v povezavi s suhim in toplim poletjem, ki je bilo po
količini padavin siromašno.
Rdeča sadna pršica se v nasadu, pokritim s protitočno mrežo, lahko pojavlja pogosteje, saj je
mikroklima v nasadu pod črno protitočno mrežo spremenjena. Temperature so v nasadu pod
mrežo lahko za 1,5 ºC višje kot v nasadu brez mreže (Torggler 2002), relativna zračna vlažnost
pa višja za 0–8,9 %. V naši raziskavi smo spremljali vreme (temperaturo in padavine), na
spremembo mikroklime v nasadu se nismo orientirali. Velikost populacije rdeče sadne pršice
smo začeli spremljati v zimskem času z oceno števila jajčec.
Sorti ˈBraeburnˈ in ˈFujiˈ (Štampar in sod. 2009) sta ugodnejši gostiteljici za rdeče sadno pršico.
Številčnost rdeče sadne pršice bi lahko povezovali s temperaturo. Suha in toplejša klima
pripomore k hitrejšemu razvoju rdeče sadne pršice. V letu 2008 vremenske razmere na hitrejši
razvoj pršice niso imele vpliva. V letu 2010 smo beležili nekoliko toplejše poletje (julij) ter
toplejšo jesen (november). Če spremljamo tudi vpliv svetlobe na pojav rdeče sadne pršice,
potem velja omeniti, da smo v letu 2010 imeli nekoliko manj sončnih ur kot pretekla leta. Samice
odlagajo jajčeca pozno jeseni, kadar so ugodne svetlobne razmere in kadar je jesen toplejša.
Rdeča sadna pršica ima rada bolj osvetljena mesta, zato je možno, da ji drevesa, ki so
izpostavljena direktnemu sončnemu sevanju, bolj ugajajo (Ferjanc 2009). Škoda, ki nastane
zaradi pojava RSP, je lahko največja v začetku vegetacije, saj takrat poškodba zaradi RSP
zmanjša količino ogljikovih hidratov, ki so na voljo plodovom (Wojciech 2015). Pomembno je
razmerje med listjem, kjer se pršice lahko ali pa ne morejo razmnoževati, to pa je odvisno tudi
od vsebnosti dušika v listih. V naši raziskavi smo preučevali vpliv sorte na dinamiko pojava
RSP. Ugotovili smo, da so pozno zoreče sorte (ˈBraeburnˈ,ˈFujiˈ) tolerantnejše za RSP kot
zgodnejše (ˈGalaˈ). Zato opazimo, da je bila pri sorti ˈBraeburnˈ v vseh letih spremljanja
populacija RSP v obravnavanju brez mreže številčnejša kot pri drugih spremljanih sortah. V
opazovalnem obdobju so predatorske plenilske pršice zadostno nadzorovale številčnost
populacije rdeče sadne pršice.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 42
4.3 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic med rastno dobo
4.3.1 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic na listju med rastno dobo
2008
Pri spremljanju gibljivih stadijev PP na listu med nasadom pod mrežo in brez mreže v okviru
iste sorte in istega obdobja rastne dobe zaznamo statistično značilno razliko v obdobju pomladi
med sortama ˈBraeburnˈ in ˈFujiˈ brez mreže ter med sortama ˈBraeburnˈ in ˈGalaˈ brez mreže.
V ostalih rastnih obdobjih in obravnavanjih pod in izven mreže statistično značilnih razlik ni
bilo.
*male tiskane črke prikazujejo statistično primerjavo med nasadom pod ali brez mreže v okviru iste sorte in istega leta,
velike črke pa primerjavo med tremi sortami v istem obdobju leta in enakim režimom prekrivanja (Duncan, 5 %)
Graf 12: Število gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na list v treh obdobjih
rastne dobe 2008.
Aa
Bb
Aa Aa Aa Aa
Aa AaAa
AaAa
AaAa
Ba
A a ABa
Aa Aa
0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
m bm m bm m bm
ˈBraeburnˈ ˈBraeburnˈ ˈFujiˈ ˈFujiˈ ˈGalaˈ ˈGalaˈ
Št. P
P n
a lis
t
Plenilska pršica v letu 2008
pomlad zg. pomlad poletje
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 43
4.3.2. Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic na listju med rastno dobo
2009
*male tiskane črke prikazujejo statistično primerjavo med nasadom pod ali brez mreže v okviru iste sorte in istega leta,
velike črke pa primerjavo med tremi sortami v istem obdobju leta in enakim režimom prekrivanja (Duncan, 5 %)
Graf 13: Število gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na list v treh obdobjih
rastne dobe 2009.
Največ plenilskih pršic smo v letu 2009 našli spomladi. Takrat je bilo pri sorti ˈBaraeburnˈ
značilno več plenilskih pršic kot pri drugih dveh sortah. Pri tej sorti je bilo na drevesih izven
mreže značilno več PP kot na drevesih pod mrežo (2 proti 0,1; graf 13). Pri drugih dveh sortah
razlike med drevesi pod mrežo in izven niso bile značilne. Glede na analizo rezultatov
populacije PP na listu med nasadom pod mrežo in brez mreže v okviru iste sorte in
pomladanskega obdobja rastne dobe zaznamo statistično značilno razliko v obdobju poletja med
sortama ˈGalaˈ in ˈFujiˈ pod mrežo ter med sortama ˈGalaˈ in ˈBraeburnˈ pod mrežo. V ostalih
rastnih obdobjih in obravnavanjih pod in izven mreže statistično značilnih razlik ni.
Aa
Aa
ABa
Aa Ba AaAa
AaAa Aa Aa Aa
Aa Aa Aa Aa
Ab
Aa0
0,5
1
1,5
2
2,5
m bm m bm m bm
ˈBraeburnˈ ˈBraeburnˈ ˈFujiˈ ˈFujiˈ ˈGalaˈ ˈGalaˈ
Št. P
P n
a lis
t
Plenilska pršica v letu 2009
pomlad zg. poletje poletje
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 44
Pri spremljanju števila gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na listu v
odvisnosti od prekrivanja nasada z mrežo in od sorte v treh obdobjih rastne dobe zaznamo
statistično značilne razlike v obdobju pomladi pri sorti ˈBraeburnˈ pod mrežo in sorti ˈFujiˈ pod
mrežo. V ostalih rastnih obdobjih in obravnavanjih pod in izven mreže statistično značilnih
razlik ni.
4.3.3 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic na listju med rastno dobo
2010
*male tiskane črke prikazujejo statistično primerjavo med nasadom pod ali brez mreže v okviru iste sorte in istega leta,
velike črke pa primerjavo med tremi sortami v istem obdobju leta in enakim režimom prekrivanja (Duncan, 5 %)
Graf 14: Število gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na list v treh obdobjih
rastne dobe 2010.
V letu 2010 največ plenilskih pršic najdemo v obdobju zgodnjega poletja. Takrat je bilo pri sorti
ˈBraeburnˈ brez mreže značilno več PP kot na drevesih pod mrežo. Sorta ˈFujiˈ pod mrežo v
obdobju poletja statistično značilno odstopa v primerjavi z obravnavanjem brez mreže. Pri sorti
Aa Aa Aa Aa Ba Aa
Aa
Bb
Ba
Aa
BaAa
ABa AaBb
Aa AaAa
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
m bm m bm m bm
ˈBraeburnˈ ˈBraeburnˈ ˈFujiˈ ˈFujiˈ ˈGalaˈ ˈGalaˈ
Št. P
P n
a lis
t
Plenilska pršica v letu 2010
pomlad zg.poletje poletje
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 45
ˈGalaˈ statistično značilnih razlik med nasadom pod ali brez mreže ni bilo. Sklepamo, da je sorta
imela statistično značilen vpliv. V letu 2010 je bilo pod mrežo več PP kot izven mreže. Sorta
ˈBraeburnˈ je odstopala, saj je pri njej zaznati večjo ugodnost za pojav PP in RSP.
Pri spremljanju gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na list v odvisnosti
od prekrivanja nasada z mrežo ali brez mreže v treh obdobjih rastne dobe zaznamo največjo
statistično značilno razliko v obdobju zgodnjega poletja pri sorti ˈBraeburnˈ brez mreže, ko je
PP pod mrežo najmanj. Pri sortah ˈFujiˈ in ˈGalaˈ pod mrežo zaznamo značilen statističen vpliv.
V poletnem obdobju se ponovno pojavlja največ PP pri sorti ˈFujiˈ pod mrežo, spomladi pa pri
sorti ˈGalaˈpod mrežo.
Če povezujemo pojavnost PP v povezavi z RSP lahko sklepamo, da je bila populacija odvisna
od številčnosti RSP, ki je je bilo v letu 2010 pri vseh spremljanih sortah v obravnavanju pod
mrežo več kot izven mreže.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 46
4.3.4 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic na listju med rastno dobo
2011
*male tiskane črke prikazujejo statistično primerjavo med nasadom pod ali brez mreže v okviru iste sorte in istega leta,
velike črke pa primerjavo med tremi sortami v istem obdobju leta in enakim režimom prekrivanja (Duncan, 5 %)
Graf 15: Število gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na list v treh obdobjih
rastne dobe 2011.
Populacija PP je bila v letu 2011 manjša kot v preteklem letu. Kljub spremljanju pa ugotovimo,
da je bila največja populacija PP ponovno pri sorti ˈBraeburnˈ brez mreže. V pomladanskem
obdobju je bila populacija šibka, v obdobju poletja se je okrepila, pri sorti ˈBraeburnˈ bolj kot
pri ostalih sortah. Okrepitev je večja v poletnem obdobju, ko so bili temperature in vremenski
pogoji ugodnejši za preživetje PP.
Pri spremljanju gibljivih stadijev PP na listu med nasadom pod mrežo in brez nje v okviru iste
sorte in istega obdobja rastne dobe zaznamo statistično značilno razliko v obdobju zgodnjega
poletja pri sorti ˈBraeburnˈ brez mreže, ki se statistično razlikuje od podatkov za drevesa z
mrežo. Statistično značilno razliko zaznamo tudi pri sortah ˈFujiˈ in ˈGalaˈ brez mreže.
Aa Aa Aa Aa Aa Aa
Ba
Bb
Aa
Ab
Aa
Ab
AaBa
Aa
Aa
Aa ABa
0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
m bm m bm m bm
ˈBraeburnˈ ˈBraeburnˈ ˈFujiˈ ˈFujiˈ ˈGalaˈ ˈGalaˈ
Št. P
P n
a lis
t
Plenilska pršica v letu 2011
pomlad zg.poletje poletje
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 47
Pri spremljanju plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na listu v odvisnosti od prekrivanja
nasada z mrežo in od sorte v treh obdobjih rastne dobe zaznamo statistično značilne razlike med
obravnavanjem mreže v času zgodnjega poletja pri sorti ˈBraeburnˈ. Pri obravnavanju podatkov
iz nasada brez mreže in pri primerjavi sort v obdobju zgodnjega poletja zaznamo statistično
značilne razlike pri sorti ˈBraeburnˈ, ki se statistično razlikuje od sort ˈFujiˈ in ˈGalaˈ. V
poletnem obdobju zaznamo statistično značilne razlike pri sorti ˈBraeburnˈ, ki se statistično
razlikuje od sorte ̍ Fujiˈ. Potrjuje se dejstvo, da je pri vseh treh sortah v nasadu brez mreže prišlo
do večjega pojava plenilske pršice kot v nasadu, pokritim z mrežo v zgodnjem poletnem obdobju
(maj, junij). Številčnost populacije pripisujemo sorti, ki je boljša gostiteljica za PP.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 48
4.3.5 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic na listju med rastno dobo
2012
*male tiskane črke prikazujejo statistično primerjavo med nasadom pod ali brez mreže v okviru iste sorte in istega leta,
velike črke pa primerjavo med tremi sortami v istem obdobju leta in enakim režimom prekrivanja (Duncan, 5 %)
Graf 16: Število gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na list v treh obdobjih
rastne dobe 2012.
Pri populaciji PP na listu med nasadom pod mrežo in brez mreže v okviru iste sorte in istega
obdobja rastne dobe zaznamo statistično značilno razliko v obdobju poletja pri sorti ˈBraeburnˈ
brez mreže. Pri sortah ˈFujiˈ in ˈGalaˈ statistično značilnih razlik ni. Ponovno je pojav PP pršice
v obravnavanju brez mreže višji kot pod mrežo, izmed spremljanih sort pa je sorta ˈBraeburnˈ
tista, na kateri je populacija številčnejša.
Aa Aa Aa Aa
Aa
Aa
Aa Aa
AaAa
Aa
Aa
Ba
Bb
Aa AaAa Aa
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
m bm m bm m bm
ˈBraeburnˈ ˈBraeburnˈ ˈFujiˈ ˈFujiˈ ˈGalaˈ ˈGalaˈ
Št. P
P n
a lis
t
Plenilska pršica v letu 2012
pomlad zg.poletje poletje
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 49
Pri spremljanju števila gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na listu v
odvisnosti od prekrivanja nasada z mrežo in od sorte v treh obdobjih rastne dobe zaznamo
statistično značilno razliko pri sorti ˈBraeburnˈ, ki se statistično značilno razlikuje od sort ˈFujiˈ
in ˈGalaˈ v obdobju poletja. Pri obravnavanju podatkov iz nasada brez mreže zaznamo enak
pojav, kot je bil pri sorti ˈBraeburnˈ, kjer je bila zaznana statistična razlika. Sorta je imela vpliv
na pojav PP v rastnem obdobju poletja pod mrežo in tudi brez nje.
Plenilske pršice iz družine Phytoseiidae se širijo na kratke razdalje s hojo, vendar je razdalja
tovrstne širitve relativno majhna. Na daljše razdalje se širijo pasivno s pomočjo vetra (Miklavc
2006).
Velikost populacije plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae lahko spremljamo s parametrom
prirojene sposobnosti rasti; rm (ang. innate capacity for increase). To je razlika med rodnostjo
in umrljivostjo (Tarman 1992). Andrewartha in Birch (1954, cit. po Tarman 1992) sta opredelila
prirojeno sposobnost rasti kot maksimalno stopnjo rasti, ki jo lahko doseže populacija pri
določeni kombinaciji temperature zraka, vlažnosti, kvalitete hrane, optimalni količini hrane,
prostora in ob odsotnosti drugih vrst.
V našem primeru spremljanja populacije PP v nasadu jablane in vplivu prehrane za vrsti T. pyri
in A. andersoni lahko sklepamo, da se v poletnem obdobju prehranjujeta prednostno s hrano
živalskega izvora, predvsem z rdečo sadno pršico (P. ulmi), zmanjšujeta tudi populacijo
jablanove rjaste pršice (Aculus schlechtendali). Dopolnilni vir hrane je v določenih stadijih,
predvsem v začetku oblaganja jajčec, pelod (leska). PP lahko imajo tudi drugo alternativno
prehrano, ki omogoča uspešno razmnoževanje.
V vseh letih spremljanja PP je bila številčnost populacije nizka, saj plenilske pršice počasi
zapuščajo zimska skrivališča, pojav PP pršice je bil največji v poletnem obdobju, ko po večini
tudi dosežejo vrh populacije. Izjema je leto 2009, ko so se pojavile v pomladanskem času.
Razlogi za takšen pojav so lahko v manjšem obsegu vezani na temperaturo zraka, v večjem pa
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 50
na količino in razpoložljivost hrane. Na zmanjšanje populacije PP lahko v poletnem obdobju
vpliva tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev. V letu 2011 smo v našem škropilnem programu
(glej preglednica št. 4) večkrat uporabili pripravke na osnovi žvepla, 20. junija tudi žvepleno
apneno brozgo, ki bi lahko imela vpliv na zmanjšanje populacije PP.
V letih spremljanja smo imeli nizko populacijo PP, kljub temu iz raziskave ugotovimo, da je
bila na sorti ˈBraeburnˈ PP pršica številčnejša kot na sortah ˈFujiˈ in ˈGalaˈ. V letih spremljanja
je dosegla dva vrhova številčnejšega pojava – v letu 2009 pri nasadu brez mreže in v letu 2010
v obdobju zgodnjega poletja. PP se je na sorti ˈFujiˈ v času zgodnjega poletja močneje pojavila
pod mrežo (2010); tudi pri sorti ˈGalaˈ se pod mrežo pojavlja močneje kot brez mreže, vendar
značilnih razlik ni bilo. Zaključujemo, da se plenilska pršica pojavlja na sorti ˈBraeburnˈ brez
mreže bolj kot pod mrežo, saj je izven mreže več rdeče sadne pršice, ki nudi PP pršici hrano za
obstoj in preživetje.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 51
5. ZAKLJUČKI
Na podlagi petletnega preučevanja vpliva protitočne mreže na populacijsko dinamiko rdeče
sadne pršice (Panonychus ulmi) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) v nasadu jablan lahko podamo
naslednje zaključke:
V našem poskusu zaključujemo, da je naraščanje števila jajčec rdeče sadne pršice iz leta
v leto sorazmerno. Število zimskih jajčec je na drevju v obravnavanju izven mreže glede
na večletno povprečje višje kot v obravnavanju pod mrežo, vendar brez vpliva na razlike
v velikosti populacije pršic med rastno dobo.
Rdeča sadna pršica se v nasadu, pokritem s črno protitočno mrežo, ne razvija bolje kot v
nasadu brez mreže. Glede na podatke o velikosti populacije pršic skozi letne čase za
obdobje 5 let lahko trdimo, da protitočna mreža pri preučevanih sortah nima značilnega
vpliva na velikost populacije RSP.
Vpliv sorte na velikost populacije RSP je v večini let značilen. Sorta ˈBraeburnˈ je
ugodnejša gostiteljica za rdečo sadno pršico od sort ̍ Fujiˈ in ̍ Galaˈ. Pri pridelavi pod mrežo
se populacija RSP pri sorti ˈBraeburnˈv nekaterih letih lahko statistično poveča.
Prekrivanje nasada z mrežo nima značilnega vpliva na velikost populacije PP, medtem ko
ima sorta značilen vpliv. Pojav plenilske pršice je pri sortiˈBraeburnˈštevilčnejši kot pri
sortah ˈGalaˈin ˈFuji̓ˈ.
V opazovanem obdobju predatorske pršice zadostno nadzorujejo razvoj populacije rdeče
sadne pršice, saj ta na drevju ne povzroča zaznavne škode, ne pri obravnavanju pod mrežno
in ne pri obravnavanju izven mreže.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 52
6. LITERATURA
Abou-Setta MM. 1986. Life 48: A basic computer program to calculate life table parameters for
insect or mite species. Florida Entomologist, 4: 690–697.
Addison JA, Hardman JM, Walde SJ. 2000. Pollen availability for predaceous mites on
apple: spatial and temporal heterogeneity. Experimental and Applied Acarology, 24: 1–18.
Amarante CVT, Argenta LC, Steffens CA. 2011. Yield and fruit quality of ‘Gala’ and ‘Fuji’
apple trees protected by white anti-hail net. Sci Hortic, 129: 79–85.
Awad MA, Wagenmkers PS, Jager A. 2001. Effect of light on flavonoid and chlorogenic acid
levels in the skin of ˈJonagold ˈapples. Scientia Horticulturae, 88: 289-298.
Baier B. Karg W. 1992. Untersuchungen zur Biologie, Őkologie und Effektivität oligophager
Raubmilben unter besonder Berücksichtigung von Amblyseius barkeri (HUGHES) (Acarina:
Phytoseiidae). Berlin, Paul Parey: 88 str.
Baker EW, Wharton GW. 1958. An introduction to Acarology. New York, The Macmillan
company: 465 str.
Beber K. 1991. Spremljanje pojava in migracije leskove brstne pršice Phytoptus avellanae Nal.
kot osnove za njeno pravočasno in uspešno zatiranje. Magistersko delo, Zagreb, Sveučilište u
Zagrebu, Fakultet poljeprivrednih znanosti: 56 str.
Beber K. 2003. Pršice iz nasada jablan v Pekrah. Pekre, (osebni vir, marec 2003).
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 53
Blanke M. 2007: Farbige Hagelnetze: Ihre Netzstruktur sowie Lichtund UV-Durchlässigkeit
bestimmen die Ausfärbung der Apfelfrüchte. Erwerbs-Obstbau, 49: 127–139.
Boggo A, Casa RT, Rufato L, Goncalves MJ. 2012. The effect of hail protection nets on
Glomerella leaf spot in ‘royal Gala’ apple. Crop Protection. Issue 1, 40-44 str.
Borin M, Saoncella C. 2000. Anti-hail net plantings, technical and economic aspects. Inf.
Agr., 56: 64–68.
Block T, Sengonca C. 1996. Ist die Bekämpfung von Frühjahrsschädlingen mit breitwirksamen
Insekticiden im Apfelanbau in Abhängigkeit des Einsatztermines mit der Erhaltung von
Raubmilben populationen vereinbar Erwerbs. Obstbau, 38: 140–143.
Boller EF, Remund U, Candolfi MP. 1988. Hedges as potencial sources of Typhlodromus pyri,
the most inportant predatory mite in vineyards of northern Switzerland. Entomophaga, 33, 2:
249–255.
Brglez-Sever M. 2016. Vpliv različnih tipov protitočnih mrež na parametre kakovosti
(M.domestica B.) Mag. delo. Maribor. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: 21-22.
Cavaco M, Gonçalves M, Nave A, Santos J, Silvino P, Veiga C, Rodrigues R. 2003. Evaluation
of side effects of five insecticides on predatory mites (Acari: Phytoseiidae)in apple orchards in
two different regions of Portugal. IOBC/wprs Bulletin, 26, 5: 1–8.
Chant DA. 1959. Part I. Bionomics of seven species in southeastern England. Part II. A
taxonomic review of the family Phytoseiidae, with descriptions of 38 new species. The Canadian
Entomologist, 91, 12: 165 str.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 54
Chant DA, Shaul Y. 1982. A word review of the soleiger species group in the genus
Typhlodromus Scheuten (Acari: Phytoseiidae). Canadian Journal of Zoology, 60, 12: 3021–
3032.
Chant DA, Shaul Y. 1987. A word review of the pyri species group in the genus Typhlodromus
Scheuten (Acari: Phytoseiidae). Canadian Journal of Zoology, 65, 7: 1770–1804.
Chant DA. 1985a. Systematics and Taxomomy. V: Spider mites their biology, natural nemies
and control. Volume 1B. Helle W, Sabelis M.W. (ur). Elsevier science publishers B.V.: 17–7.
Chant DA, Sshaul Y. 1982 A word review of the soleiger species group in the genus
Typhlodromus Scheuten (Acari: Phytoseiidae). Canadian Journal of Zoology, 60, 12: 3021–
3032.
Chen K, Hu GQ, Lenz F. 1997. Training and shading effects on vegetative and reproductive
growth and fruit quality of apple. Gartenbauwissenschaft, 62: 207-213.
Denmark HA, Evans GA, Aguilar H, Vargar C, Ochoa R. 1999. Phytoseiidae of Central America
(Acari: Mesostigmata). Michigan ZDA, Indira Publishinng House: 125 str.
Dicke M. 1988. Infochemical in tritrophic interactions: origin and function in a system
consisting of predatory mites, phytophagous mites and their host plants. Wau dissertation no.
1226. (8. jun. 1988).
Dicke M, Sabelis MW, De Jong M. 1988. Analysis of prey preference in Phytoseiid mites by
using an olfactometer, predation models and electrophoresis. Expermental & Applied
Acarology, 5: 225–241.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 55
Dicke M, Sabelis MW, De Jong M. 1990. Do phytoseiid mites select the best prey species in
terms of reproductive success Expermental & Applied Acarology, 8: 161–173.
Donik Purgaj B, Zadravec P, Miklavc J, Matis G. 2011: Vpliv črne protitočne mreže na razvoj
rdeče sadne pršice in plenilskih pršic na jablani. Izvlečki referatov 10. slovenskega posvetovanja
o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Podčetrtek 2011, 25 str.
Duso C. 1994. Comparison between field and laboratory testing methods to evaluate the
pesticide side – effects on the predatory mites Amblyseius andersoni and Typhlodromus pyri.
IOBC/wprs Bulletin, 17, 10: 7–17.
Duso C, Camporese P. 1991. Developmental times and oviposition rates of predatory mites
Typhlodromus pyri and Amblyseius andersoni (Acari: Phytoseiidae) reared on different foods.
Expermental & Applied Acarology, 13: 117–128.
Duso C, Ren L. 1997. Ulteriori indagini sull'acarofauna della vite nel Veneto:I'area collinare
trevigiana. Rivista di Viticultura e di Enologija, 2: 11–28.
El Borolossy EM, Colbrie P. 1991. Bestimmungsschlüssel für erwachsene Weibchen in
österreichischen Obst– und Weinbau nachgewiesenen Raubmilbenarten aus Familie der
Phytoseiidae. Pflanzenschutzberichte, 52: 1–14.
El Borolossy EM, Colbrie P. 1989a. Untersuchungen von Artenspektrum von Raubmilben in
österreichischen Obst– und Weinbau. Pflanzenschutzberichte, 50: 49–63.
El Borolossy EM, Colbrie P. 1989b.Untersuchungen von Bedeutung einzelner bodendecken der
Pflanzen als Raubmilbenreservour für Obstkulturen. Pflanzenschutzberichte, 50: 34 – 37.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 56
El Borolossy EM, Colbrie P. 1989c. Untersuchungen zur Populationsdynamik von
Raubmilbenarten am Biespiel der Art Amblyseius abberans (Oudemans) (Acarina;
Phytoseiidae). Pflanzenschutzberichte, 50, 1: 1–8.
El Borolossy EM, Colbrie P. 1991. Bestimmungsschlüssel für erwachsene Weibchen in
österreichischen Obst– und Weinbau nachgewiesenen Raubmilbenarten aus Familie der
Phytoseiidae. Pflanzenschutzberichte, 52: 1–14.
Faust M. 1989. Physiology of temperete zone fruit trees, 1-10 str.
Evans DW, Beard J. 1997. A Review of Australien Phytoseiinae (Acari: Mesostigmata:
Phytoseiidae). Invertebrate Taxonomy, 11: 823–860.
Fournier D, Pralavorio M, Berge JB, Cuany A. 1985. Pesticide Resistance in Phytoseiidae. V:
Spider mites their biology, natural enemies and control. Volume 1B.
Faust M. 1989. Physiology of Temperate Zone Fruit Trees. Wiley, New York.
Ferjanc B. 2009. Vpliv protitočne mreže na razvoj škodljivcev in bolezni (Malus Domestica
B.) Dip. delo. Maribor. Fakulteta za kmetijstvo: 24, 28.
Gambaro IP. 1994. The importance of humidity in the development and spread of Amblyseius
andersoni Chant (Acarina Phytoseiidae). Bollettino di Zoologia e di Bachicoltura, 26, 2: 241 –
248.
Godec B, Hudima M, Usenik V, Koron D, Solar A, Vesel V, Stopar M. 2015. Sadni izbor za
Slovenijo 2014, Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, str.: 9.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 57
Gutierrez J. 1985. Mounting techniques. V: Spider mites, their natural enemies and control
Volume 1A. Helle W., Sabelis M.W. (ur.). Elsevier: 351–353.
Handschack M. 2013. Schriftenreihe des LfULG, Heft 11/2013/59.
Hardan JM, Rogers ML. 1991. Effects of temperature and prey density on survival,
developtment, and feedeng rates of immature Typhlodromus pyri (Acari: Phytoseiidae).
Enviromental Entomology, 20, 4: 1089–1096.
Hayes AJ, McArdle BH. 1987. A laboratory study on the predatory mite, Typhlodromus pyri
(Acarina: Phytoseiidae): I. The effect of temperature and food consumption on the rate of
development of the eggs and immature stages. Research of Population Ecology, 29: 73–83.
Hayes AJ. 1988. A laboratory study on the predatory mite, Typhlodromus pyri (Acarina:
Phytoseiidae): II. The effect of temperature and prey consumption on the numerical response of
adult females. Research of Population Ecology, 30: 13–24.
Hoy MA. 1982. Genetics and genetic improvement of the Phytoseiidae. In M.A. Hoy, [ed.]
Recent advances in knowledge of the Phytoseiidae. Berkeley, CA, Agricultural Sciences
Publications, University of California: 92 str.
Hunsche M, Blanke MM, Noga G. 2010. Does the microclimate under hail nets influence
micromorphological characteristics of apple leaves and cuticles J Plant Physiol., 167, 12: 974-
80.
Iglesias I, Alegre S. 2006. The effect o fanti-hail nets on fruit protection, radiacion, temperature,
quality and profitability of ˈMondial Galaˈapples. J. Appl. Hort., 8, 2: 91-100.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 58
Kabíček J. 2004. Abandoned unsprayed apple trees – faviurable reservoirs for phytoseiid mites.
Acta Fylotechnica et Zootenica, 7: 116-18.
Klein K. 2000. Vpliv protitočne mreže na kakovost plodov jablan. Dipl. delo, Maribor, Fakulteta
za kmetijstvo.
Kropczynska D, Petanović R. 1987. Contribution to the knowledge of the predacious mites
(Acarina; Phythoiisedae) of Yugoslavia. Biosistematika, 13, 1: 81–87.
Karg W. 1993. Acari (Acarina), Milben, Parasitiformes (Anactinochaeta), Cohors Gamasima
Leach, Raubmilbem. Die Tierwelt Deutchlands, 59. Teil. Jena, Stutgart, New York, Gustav
Fisher Verlag: 523 str.
Karg W. 1990. Biologie der Raubmilben und ihre Bedeutung im integrierten Pflanzenschutz
Nachricht Blatt, 44, 9: 207–209.
Karg W. 1992. Verteilung and Ausbreitung von Raubmilben in Apfeanlagen. Gesunde Pflanzen,
44, 6: 190–193.
Khan IA, Sengonca C. 2001. Development, longetivity and reproduction of Typhlodromus pyri
(Acari, Phytoseiidae) under different climatic conditions. Mitt. Dtsch. Ges.Allg. Angen. Ent.
(Giessen), 13: 185-188.
Kührt U, Samietz J, Dorn S. 2006a. Plant Architeture, Hail nets and Thermal Behaviour
Influencing Developmental Rate and Modelling of the Codling Moth. Acta Hort., 707: 197-202.
LLusiá J, Peňuelas J. 2001. Emission of volatine organic compounds by apple tree under spider
attack and attraction of predatory mites. Experimental and Applied Acarology, 25: 65-77.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 59
Maixner M. 1990. Untersuchungen zur Insektizidresistenz der Raubmilbe Typhlodromus pyri
(Acari: Phytoseiidae) an Reben des Weinbaugebiets Mosel - Saar - Ruwer. Berlin, Paul Parey:
115 str.
Matis G, Miklavc J. 1999. Poročilo o delu opazovalno napovedovalne službe za leto 1999.
Maribor, Kmetijski zavod Maribor: 84 str.
Middleton S, McWaters A. 2002. Hail netting of apple orchards. Australian experience. Com.
Fruit Tree, 35, 51–55.
Miklavc J. 2009. Razširjenost plenilskih pršic... Phytoseiidae .. ter prehranske zahteve vrste
Typhlodromus pyri Schleuten. Mag. delo. Ljubljana. str: 24, 25, 26, 97.
Miklavc J. Milevoj L. 2007. Spremljanje pojava plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae Berlese
v nasadih jablane v severovzhodni Sloveniji. Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega
posvetovanja o varstvu rastlin, Radenci, 2007: 212 str.
Miedema E. 1987. Survey of phytoseiid mites (Acari: Phytoseiidae) in orchards and surrounding
vegetation of norhwestern Europe, especially in the Netherlands. Keys description and figures.
Netherlands Journal of Plant Pathology, 93, 2: 1–64.
Petanović R. 1999. Three new species of Eriophyid Mites (Acari: Eriophyoidea) from Serbia
with the notes on new taxa for the fauna of Yugoslavia. Acta Entomologica Serbica, 4,
(1/2): 127–137.
Poldervaart G. 2009. Obstbauern am Bodensee entscheiden sich für Sicherheit. European Fruit
Magazine, 5: 10–11.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 60
Rüegg J. 1997. Beeinflussen Hagelnetze die Schorfsituation in Apfelanlagen. Obst und
Weinbau, 133, 4: 88–91.
Steinbauer L. 2008. Treffen der Arbeitsgruppe » Obstbau unter Hagelnetzen. Heidegger
Perspektiven, 3: 6-7.
Steinbauer L. 2009. Auswirkungen verschiedener Hagelnetztypen auf Ertrag, Ausfärbung und
Fruchtqualität. Obstbau, 34, 3: 127–130.
Sabelis MW. 1985. Development. V: Spider mites their biology, natural enemies and control.
Volume 1B. Helle, W., Sabelis M.W. (ur). Elsevier science publishers B.V.: 43-53.
Sabelis MW. 1985. Sex allocation.V: Spider mites their biology, natural enemies and control.
Volume 1B. Helle W, Sabelis MW. (ur). Elsevier science publishers B.V.: 83-94.
Sabelis MW, Dicke M, 1985. Long – range dispersal and searching behaviour. V: Spider mites
their biology, natural enemies and control. Volume 1B. Helle, W, Sabelis MW.(ur). Elsevier
science publishers B.V.: 141–151.
Salmane I, Petrova V. 2002. Overview on Phytoseiidae mites (Acari, Mesostigmata, Gamasima)
of Latvia. Latvias Entomologs, 39: 48–54.
Smole J, Črnko J. 2000. Razmnoževanje sadnih rastlin. Knjižica za pospeševanje kmetijstva.
Kmečki glas, 100-180 str.
Swirski E, Amitai S. 1997. Annotated list of phytoseiid mites (Mesostigmata: Phytoseiidae) in
Israel. Israel Journal of Entomology, 21: 21–46.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 61
Štampar F, Lešnik M, Veberič R, Solar A, Koron D, Usenik V, Hudina M, Osterc G. 2005.
Sadjarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 416 str.
Tarman K. 1992. Osnove ekologije in ekologija živali. Ljubljana, Državna založba Slovenije:
547 str.
Torggler B. 2008: Hagelnetzfarben imVergleich. Obstbau/Weinbau, 45, 1: 13–15.
Tomašević B, Mijošković M. 1974. Role of predators and diseases in the reduction of mass
populations of Panonychus citri (Acarina: Tetranychidae, Phytoseiidae) on Citrus on the
Yugoslav littoral. Arhiv poljeprivredne nauke, 27: 75–88.
Urankar, M: Modul: 2010. Varstvo rastlin (2. vsebinski sklop: povzročitelji poškodb na
rastlinah), program Kmetijsko podjetniški tehnik: 37, 38.
Vercammen J. 1998. Erste ervaringen met hagelnetten- ten in Belgie. Fruitteelt-nieuws, 12:6-
8.
Vrabl S. 1972. Neke biološke i ekološke karakteristike voćnog crvenog pauka (Panonychus
Ulmi Koch – Tetranychidae) kao štetnika vinove loze u sjeveristočnoj Sloveniji. Doktorska
disertacija, Zagreb: 171 str.
Vrabl S. 1998. Plenilske pršice iz vinograda Srednje kmetijske šole Maribor (osebni vir, maj
1998).
Vrabl S. 1999. Posebna entomologija. Škodljivci in koristne vrste na sadnem drevju in vinski
trti. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo: 172 str.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 62
Zadravec P, Donik B. 2009. Odziv jablane in škodljivih organizmov na spremenjene razmere
pod protitočnimi mrežami, Monografija, Hodoš, 2009: str. 38.
Zacharda M. 1989. Seasonal history of Typhlodromus pyri (Acari: Mesostigmata) in a
commercial apple orchard in Czechoslovakia. Experimental & Applied Acarology, 6: 307–325.
Zacharda M. 1991. Typhlodromus pyri Scheuten, 1857 (Acari: Phytoseiidae) a unique predator
for biological control of phytophagous mites in Czechoslovakia. Modern Acarology, 1: 205–
210.
Zemek R. 1993. Characteristic of development and reproduction in Typhlodromus pyri on
Tetranychus urticae and Cecidophyopsis ribis. I. Overwinter femal. Experimental & Applied
Acarology, 17: 405–421.
Žuljan M. 2009. Rast in pridelek zelenjdnic v združeni setvi. Mag. delo. Maribor. Fakulteta za
kmetijstvo in biosistemske vede: 201 str.
Walde JS, Hardman MJ, Magagula CN. 1997. Direct and indirect species interactions
influencing within – season dynamics of apple rust mite, Aculus schlechtendali (Acari:
Eriophydae). Experimental & Applied Acarology, 21: 587–614.
Warabieda W. (2015): Effect of two-spotted spider mite population (Tetranychus urticae Koch)
on growth parameters and yield of the summer apple cv. Katja. Hort. Sci. (Prague), 42: 167–75.
Westwood M. 1993. Temperate-Zone Pomology. Physiology and culture. Timber, Portland, 1-
523.
Wie Q, Walde SJ. 1997. The functional response of Typhlodromus pyri to its prey, Panonychus
ulmi: effect of pollen. Experimental & Applied Acarology, 21: 677–684.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 63
Widmer A. 1997a. Lichtverhältnisse, Assimilation und Fruchtqualität unter Hagelnetzen.
Schweiz. Z. Obst-Weinbau, 133, 8: 197–199.
Widmer A. 1997b. Beschattung unter weissen und grauen Hagelnetzen. Schweiz. Z. Obst-
Weinbau, 133, 23: 581–583.
Woolley TA. 1988. Acarology – Mites and Human Welfare. John Wiley&Sohn: 484 str.
ELEKTRONSKI VIRI:
http://www.dpw.wau.nl/ento/proefschriften/Dicke.pdf (4. dec. 2005)
http://www.savjetodavna.hr/adminmax/files/VocniPauk.pdf (26. mar. 2012)
http://www.agroruse.si/slike/sadno_drevje/jablane/skodljivci/rdeca_sadna_prsica3.jpg
https://twitter.com/arbicoorganics/status/707728515198652416 (9. mar. 2016)
https://www.cropscience.bayer.com/en/crop-compendium/pests-diseases
weeds/pests/panonychus-ulmi
Racskó J, Szabó Z, Saltész M, Nyéki J. The role of hail protection nets by pest control in apple
production.
http://WWW. Pomocentre. Insad. Pl/files/RO Book of Abstract. Pdf (11.12.2017)
Donnadieu, 1876 . Tetranychidae
https://www.gbif.org/species/100485822 ( 29.9.2017)
Podnebne razmere v Sloveniji lata 2008
http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2009/014.pdf
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 64
Agrometeorološki pregled leta 2009 – poročilo o meteorološki dejavnosti v RS za leto 2009
(http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/sklepi/seja_vlade_2011/118_seja/118sv25_gradivo.PDF)
Agrometeorološki pregled leta 2010 – poročilo o meteorološki dejavnosti v RS za leto 2010
http://www.meteo.si/uploads/probase/www/tmp/dmets/report_MetD-2010-Porocila_drugih_ustanov-ver1.pdf
Agrometeorološki pregled leta 2011 – poročilo o meteorološki dejavnosti v RS za leto 2011
http://vrs3.vlada.si/MANDAT12/VLADNAGRADIVA.NSF /por-ver1.pdf
Agrometeorološki pregled leta 2012 – poročilo o meteorološki dejavnosti v RS za leto 2012
http://vrs.vlada.si/MANDAT13/vladnagradiva.nsf/report_MetD-2012-DMetS-ver1.pdf
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 65
7. ZAHVALA
V času študija in priprave magistrskega dela je bilo veliko uskaljevanj med družino, službo in
časom, posvečenem delu za magistrsko delo.
Zahvaljujem se vsem, ki so strpno in iskreno verjeli vame in me na kakršenkoli način spodbujali.
Iskrena hvala za podporo tudi strokovni vodji (mentorju), ki me je vodil skozi večleten zahteven
projekt.
Hvala!
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 66
8. PRILOGE
RSP
interakcija med sortami in uporabo mreže in brez mreže
sorta m/bm 26.3.2008 6.4.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 11.3.2009 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 1.3.2010 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 24.2.2011 19.4.2011 28.4.2011 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 1.3.2012 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012
braeburn m 123,75a 3,69a 0,2ab 0,33 0,02 101,75ab 0,03 0,16 0,13 363,75 a 0,03a 9,87a 0,06 139 0,05 0,05 0,05 0,06 0,15a 188,75 b 0,02b 0,04 0,14 0,18
braeburn bm 0 3,67 0,4a 1,89a 0,09a 658,0a 0,17a 0,18 0,32 22,25 b 0,02 5,12ab 0,21a 170,0a 0,12 0,12 0,11a 0,19a 0,12 856,25 a 0,4a 0,39a 0,24a 0,37a
fuji m 0 2,83 0,06b 0,11 0 19,25b 0,11 0,02 0,055 147,5 ab 0,02 3b 0 3,25 0,2a 0,02 0 0,01 0 59,25 b 0b 0,22 0 0
fuji bm 15 2,53 0,05b 0,96 0 36,5b 0,01 0,01 0,32 26,5 b 0,01 2,29b 0 23,75 0,03 0,04 0 0,15 0,02 274,75 b 0,01b 0,04 0,02 0,05
gala m 22,5 1,01 0,07b 0,21 0 177,75ab 0,05 0,3 a 0,51 a 199,5 ab 0 0,57b 0 24 0,07 0,16a 0,02 0 0,02 292,0 b 0,04b 0,18 0,01 0,03
gala bm 73,25 2,72 0,32ab 0,59 0 125,5ab 0,03 0,13 0,11 68,75 ab 0 0,88b 0 56,75 0,04 0,12 0,05 0 0,02 158,75 b 0,06b 0,18 0,03 0,11
PP interakcija med sortami in uporabo mreže in brez mreže
sorta m/bm 6.4.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012
braeburn m 0,07 b 0,05 0,32 0,19 0,04 0,03 0,15 ab 0 0,8 b 0,64 0,01 0,14 bc 0,47a 0,05 0,32 b 0,59 ab 0,73 ab
braeburn bm 0,31 a 0,04 0,34 0,55 a 2,0 a 0,15 a 0,23 ab 0,03 2,47 a 0,6 0 0,58 a 0,43 0,01 0,01b 0,95 a 1,09 a
fuji m 0,05 b 0,01 0,29 0,32 0,37 0,03 0,15ab 0 1,63 ab 0,89a 0,01 0,02 c 0,36 0,04 0,27 ab 0,32 b 0,4 b
fuji bm 0,06 b 0,02 0,33 0,29 0,05 0,03 0,23 ab 0,04 1,05 b 0,09 0,01 a 0,12 bc 0,11 0,02 0,11 ab 0,28 b 0,42 b
gala m 0,02 b 0,08 a 0,37 a 0,18 0,15 0,03 0,52 a 0,1 a 1,57 ab 0,18 0 0 c 0,37 0,23 a 0,73 a 0,32 b 0,36 b
gala bm 0,11 b 0,01 0,16 0,15 0,16 0,01 0,04 b 0,02 1,38 b 0,45 0 0,29 b 0,34 0,05 0,13 ab 0,36 b 0,4b
RSP vpliv sortena pojav rsp
sorta 6.4.2008 26.3.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 11.3.2009 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 1.3.2010 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 24.2.2011 19.4.2011 28.4.2011 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 1.3.2012 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012
BRAEBURN 3,68 a 61,875 a 0,3 a 1,11 a 0,055 a 379,875 a 0,1a 0,17 ab 0,225 193,0 a 0,025 a 7,495 a 0,135 a 154,5 a 0,085 0,085 0,08 a 0,125 a 0,135 a 522,5 a 0,21 a 0,215 a 0,19a 0,275 a
FUJI 2,68 7,5 0,055 b 0,535 0 27,875 0,06 0,015 b 0,1875 87,0 0,015 2,645 b 0 13,5 0,115 a 0,03 0 0,08 0,01 b 167,0 a 0,005 0,13 0,01 b 0,025 b
GALA 1,865 47,875 0,195 ab 0,4 0 151,625 0,04 0,215 a 0,31 a 134,125 0 0,725 b 0 40,375 0,055 0,14 a 0,035 0 0,02 ab 225,375 a 0,05 0,18 0,02 ab 0,07 ab
PP vpliv sorte na pojav pp
sorta 6.4.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012
BRAEBURN 0,19 a 0,045 0,33 a 0,37 a 1,02 a 0,09 a 0,19 0,015 1,635 a 0,62125 a 0,005 0,36 a 0,45 a 0,03 0,165 0,77 a 0,91 a
FUJI 0,055 b 0,015 0,31 0,305 0,21 0,03 0,19 0,02 1,34 0,49 0,01 a 0,07 b 0,235 0,03 0,19 0,34 b 0,41 b
GALA 0,065 ab 0,045 a 0,265 0,165 0,155 0,02 0,28 a 0,06 a 1,475 0,315 0 0,145 ab 0,355 0,14 a 0,43 a 0,34 b 0,38 b
RSP vpliv mreže
sorta 6.4.2008 26.3.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 11.3.2009 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 1.3.2010 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 24.2.2011 19.4.2011 28.4.2011 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 1.3.2012 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012
BRAEBURN 3,69 a 123,75 0,2 0,33 0,02 101,75 ab 0,03 0,16 0,13 363,75 0,03 9,87 a 0,06 139 0,05 0,05 0,05 0,06 a 0,15 522,5 0,02 0,04 0,14 0,18
FUJI 2,83 ab 0 0,06 0,11 0 19,25 b 0,11 0,02 0,055 147,5 0,02 3,0 b 0 3,25 0,2 0,02 0 0,01 ab 0,00 167 0 0,22 0 0
GALA 1,01 b 22,5 0,07 0,21 0 177,75 a 0,05 0,3 0,51 199,5 0 0,57 b 0 24 0,07 0,16 0,02 0,0 a 0,02 225,37 0,04 0,18 0,01 0,03
RSP vpliv brez mreže
sorta 6.4.2008 26.3.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 11.3.2009 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 1.3.2010 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 24.2.2011 19.4.2011 28.4.2011 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 1.3.2012 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012
BRAEBURN 3,67 0 0,4 b 1,89 0,09 658 0,17 0,18 0,32 22,25 0,02 5,12 0,21 170 0,12 0,12 0,11 0,19 0,12 0,4 0,39 0,24 0,37
FUJI 2,53 15 0,05 a 0,96 0 36,5 0,01 0,01 0,32 26,5 0,01 2,29 0 23,75 0,03 0,04 0 0,15 0,02 0,01 0,04 0,02 0,05
GALA 2,72 73,25 0,32 b 0,59 0 125,5 0,03 0,13 0,11 68,75 0 0,88 0 56,75 0,04 0,12 0,05 0 0,02 0,06 0,18 0,03 0,11
PP vpliv mreže
sorta 6.4.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012
BRAEBURN 0,07 0,05 0,32 0,19 0,04 0,03 0,15 0 0,8 b 0,64 ab 0,01 0,14 a 0,47 0,05 0,32 0,59 0,73 a
FUJI 0,05 0,01 0,29 0,32 0,37 0,03 0,15 0 1,63 a 0,89 a 0,01 0,02 0,36 0,04 0,27 0,32 0,4 ab
GALA 0,02 0,08 0,37 0,18 0,15 0,03 0,52 0,1 1,57 a 0,18 b 0 0 0,37 0,23 0,73 a 0,32 0,36 b
PP vpliv brez mreže
sorta 6.4.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012
BRAEBURN 0,01 0,04 0,34 0,55 2 0,15 0,23 0,03 2,47 a 0,6 0 0,58 a 0,43 0,31 a 0,01 a 0,95 a 1,09 a
FUJI 0,02 0,02 0,33 0,29 0,05 0,03 0,23 0,04 1,05 b 0,09 0,01 0,12 b 0,11 0,06 b 0,11 0,28 b 0,42 b
GALA 0,05 0,01 0,16 0,15 0,16 0,01 0,04 0,02 1,38 b 0,45 0 0,29 b 0,34 0,11 b 0,13 0,36 b 0,4 b
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 67
PLENILSKA PRŠICA - signifikanca- P- value
Analysis of Variance for PP2008 - Type III Sums of Squares
Source Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value
--------------------------------------------------------------------------------
MAIN EFFECTS
A:blok 0,208533 3 0,0695111
B:mreza brez m 0,1176 1 0,1176 1,71 0,2103
C:sorta 0,6388 2 0,3194 4,65 0,0268
INTERACTIONS
BC 0,7252 2 0,3626 5,28 0,0184
RESIDUAL 1,02987 15 0,0686578
--------------------------------------------------------------------------------
TOTAL (CORRECTED) 2,72 23
Analysis of Variance for PP2009 - Type III Sums of Squares
--------------------------------------------------------------------------------
Source Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value
--------------------------------------------------------------------------------
MAIN EFFECTS
A:blok 3,5634 3 1,1878
B:mreza brez m 1,36327 1 1,36327 1,31 0,2706
C:sorta 3,92413 2 1,96207 1,88 0,1863
INTERACTIONS
BC 8,56333 2 4,28167 4,11 0,0377
RESIDUAL 15,6258 15 1,04172
--------------------------------------------------------------------------------
TOTAL (CORRECTED) 33,0399 23
Analysis of Variance for PP2010 - Type III Sums of Squares
--------------------------------------------------------------------------------
Source Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value
--------------------------------------------------------------------------------
MAIN EFFECTS
A:blok 1,68555 3 0,561849
B:mreza brez m 0,0672042 1 0,0672042 0,18 0,6791
C:sorta 0,946408 2 0,473204 1,25 0,3138
INTERACTIONS
BC 9,01861 2 4,5093 11,95 0,0008
RESIDUAL 5,66253 15 0,377502
--------------------------------------------------------------------------------
TOTAL (CORRECTED) 17,3803 23
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 68
Analysis of Variance for PP2011 - Type III Sums of Squares
--------------------------------------------------------------------------------
Source Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value
--------------------------------------------------------------------------------
MAIN EFFECTS
A:blok 0,3416 3 0,113867
B:mreza brez m 0,166667 1 0,166667 4,02 0,0633
C:sorta 1,02253 2 0,511267 12,34 0,0007
INTERACTIONS
BC 0,317733 2 0,158867 3,83 0,0452
RESIDUAL 0,6216 15 0,04144
--------------------------------------------------------------------------------
TOTAL (CORRECTED) 2,47013 23
Analysis of Variance for PP2012 - Type III Sums of Squares
--------------------------------------------------------------------------------
Source Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value
--------------------------------------------------------------------------------
MAIN EFFECTS
A:blok 0,631133 3 0,210378
B:mreza brez m 0,187267 1 0,187267 0,98 0,3387
C:sorta 3,6396 2 1,8198 9,49 0,0022
INTERACTIONS
BC 1,14653 2 0,573267 2,99 0,0808
RESIDUAL 2,87647 15 0,191764
--------------------------------------------------------------------------------
TOTAL (CORRECTED) 8,481 23
ZA VSA leta skupaj
Analysis of Variance for PP vsa leta - Type III Sums of Squares
--------------------------------------------------------------------------------
Source Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value
--------------------------------------------------------------------------------
MAIN EFFECTS
A:blok 12,2364 3 4,0788
B:mreza brez m 3,04594 1 3,04594 1,11 0,3078
C:sorta 41,7555 2 20,8778 7,64 0,0052
INTERACTIONS
BC 60,6394 2 30,3197 11,09 0,0011
RESIDUAL 40,9949 15 2,73299
--------------------------------------------------------------------------------
TOTAL (CORRECTED) 158,672 23
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 69
RDEČA SADNA PRŠICA - signifikanca- P- value
Analysis of Variance for RSP 2008 - Type III Sums of Squares
--------------------------------------------------------------------------------
Source Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value
--------------------------------------------------------------------------------
MAIN EFFECTS
A:blok 18165,0 3 6055,0
B:mreza brez m 1894,64 1 1894,64 0,45 0,5137
C:sorta 13354,2 2 6677,12 1,58 0,2389
INTERACTIONS
BC 33964,2 2 16982,1 4,01 0,0402
RESIDUAL 63498,5 15 4233,24
--------------------------------------------------------------------------------
TOTAL (CORRECTED) 130877,0 23
--------------------------------------------------------------------------------
All F-ratios are based on the residual mean square error.
Analysis of Variance for RSP2009 - Type III Sums of Squares
--------------------------------------------------------------------------------
Source Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value
--------------------------------------------------------------------------------
MAIN EFFECTS
A:blok 213195,0 3 71065,1
B:mreza brez m 181075,0 1 181075,0 3,09 0,0994
C:sorta 510728,0 2 255364,0 4,35 0,0323
INTERACTIONS
BC 444722,0 2 222361,0 3,79 0,0465
RESIDUAL 880186,0 15 58679,1
--------------------------------------------------------------------------------
TOTAL (CORRECTED) 2,22991E6 23
All F-ratios are based on the residual mean square error.
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 70
Analysis of Variance for RSP2010 - Type III Sums of Squares
--------------------------------------------------------------------------------
Source Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value
--------------------------------------------------------------------------------
MAIN EFFECTS
A:blok 68181,4 3 22727,1
B:mreza brez m 238618,0 1 238618,0 12,86 0,0027
C:sorta 49846,2 2 24923,1 1,34 0,2906
INTERACTIONS
BC 64627,0 2 32313,5 1,74 0,2088
RESIDUAL 278236,0 15 18549,1
--------------------------------------------------------------------------------
TOTAL (CORRECTED) 699509,0 23
--------------------------------------------------------------------------------
All F-ratios are based on the residual mean square error
Analysis of Variance for RSP2011 - Type III Sums of Squares
--------------------------------------------------------------------------------
Source Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value
--------------------------------------------------------------------------------
MAIN EFFECTS
A:blok 39333,5 3 13111,2
B:mreza brez m 4762,42 1 4762,42 0,27 0,6101
C:sorta 90041,7 2 45020,8 2,56 0,1102
INTERACTIONS
BC 178,168 2 89,0841 0,01 0,9949
RESIDUAL 263369,0 15 17557,9
--------------------------------------------------------------------------------
TOTAL (CORRECTED) 397685,0 23
--------------------------------------------------------------------------------
Analysis of Variance for RSP2012 - Type III Sums of Squares
--------------------------------------------------------------------------------
Source Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value
--------------------------------------------------------------------------------
MAIN EFFECTS
A:blok 262873,0 3 87624,2
B:mreza brez m 375790,0 1 375790,0 7,42 0,0157
C:sorta 583840,0 2 291920,0 5,77 0,0139
INTERACTIONS
BC 646289,0 2 323145,0 6,38 0,0099
RESIDUAL 759367,0 15 50624,5
--------------------------------------------------------------------------------
TOTAL (CORRECTED) 2,62816E6 23
--------------------------------------------------------------------------------
Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 71
ZA VSA LETA SKUPAJ
Analysis of Variance for RSP vsa leta - Type III Sums of Squares
--------------------------------------------------------------------------------
Source Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value
--------------------------------------------------------------------------------
MAIN EFFECTS
A:blok 365968,0 3 121989,0
B:mreza brez m 331251,0 1 331251,0 4,48 0,0515
C:sorta 4,38178E6 2 2,19089E6 29,60 0,0000
INTERACTIONS
BC 1,06146E6 2 530731,0 7,17 0,0065
RESIDUAL 1,11027E6 15 74018,0
--------------------------------------------------------------------------------
TOTAL (CORRECTED) 7,25073E6 23
--------------------------------------------------------------------------------