1. Razlika med obiajnim in postavljenim pravom Obiajno pravo je tisto pravo, ki med ljudmi velja kot obvezno, ne da bi se zavedali njegovega dokazljivega nastanka v konkretnem normativnem aktu. Prikazuje nain obnaanja neke skupnosti ljudi in je lahko zapisano ali ne. Obiajno se ohranja po ustnem ali druganem recimo obrednem izroilu, dokler se samo pravo ne zapie. Obiajno pravo je predvsem razirjeno tam, kjer je pismenost slabo razvita, zato so za nasvete spraevali stareje in izkuene ljudi. e zakonodajalec obiajno pravo uzakoni, se le to spremeni v postavljeno. Obiajno pravo je obstajalo v mestih, pa tudi med fevdalci. Postavljeno pravo je nasprotje obiajnega prava. Postavljeno pravo je bilo skoraj brez izjem napisano, vendar je lahko tudi ustno. Sam pomen postavljenega prava pa se je veal z samo pismenostjo in tiskom. Postavljeno pravo ustvarjajo olani poznavalci prava, z zaetkom pri Rimljanih, zato nastane pravna znanost. Postavljeno pravo delimo na : -privilegijsko pravo -statutarno pravo -splone norme

2. Talionsko naelo, odsevna kazen Talionsko naelo zasledimo v Hamurabijevem zakoniku (18. Stol.pr.n.t.), ki je nastal v Babilonu in je najpomembneji pravni spomenik v klinopisu, zapisan na steli. Ohranjen je skoraj v celoti in je za tiste ase zelo obseen, saj vsebuje kar 282 lenov. Vsebuje vsa podroja prava in daje pravno podobo takratne antine mezopotamske ureditve drube. V samem zakoniku v kazenskem pravu zasledimo talionsko naelo. Storilec kaznivega dejanja dobi tako kazen, kakrno je bilo njegovo dejanje po naelu oko za oko in zob za zob. Samo talionsko naelo zasledimo tudi v asirskem pravu iz 14. Stol.pr.n.t., vendar so same kazni bolj okrutneje, kot v Hamurabijevem zakoniku, ter v Hebrejskem ali idovskem pravu, ter kasneje tudi v srednjem veku. Sam zakonik, daje podobo pravne ureditve antine mezopotamske drube. V samem zakoniku imajo priviligiran poloaj mo, ki eno kupi in jo skoraj brez ovir odpusti, e le vrne doto. V dednem pravu je poloaj ene slabi, saj je lahko dedovala le e ji je oe kaj zapustil z oporoko in s tem je razpolagala le, e ji je oe izrecno prepustil v razpolaganje. Namen samih kazni, tako odsevnih, kot talionskih je bil, da je storilce odvraalo od zloinov. Tako talionskim, kot odsevnim kaznim je skupno, da sama kazen spominja na dejanje, ki je bilo storjeno. Osevne kazni so uporabljali v srednjem veku, kjer talionsko naelo ni prilo v potev (npr. za bogokletstvo odsekali jezik, za krivo prisego prisena prsta).

3. Vulgarizacija rimskega prava Nasledniki zahodnorimske drave, predvsem kralji nekaterih novo naseljenih ljudstev, so za svoje dravljane, e pred Justinjanom dali zapisovati rimsko pravo, ki je veljalo za njihove podanike rimskega porekla. Vulgarizacija rimskega prava pomeni prilagajanje rimskega prava

novim pravnim razmeram, ki so zaradi selitve ljudstev in potreb, postala veliko bolj preprosteja, to pomeni, da gre za poenostavljanje rimskega prava.

4. Patrimonialna oblast, partikularizacija Patrimonialna oblast je oblast, ki jo izvaja zemljiki gospod, e ta oblast obsega tudi sodstvo, gre za patrimonialno sodstvo. To oblast so izvajali le na lastnih podlonikih, za manj pomembne civilne in kazenske zadeve, le izjemoma za teje. Pravni partikularizem je razlinost prava po stanovskih, krajevnih, etninih in drugih skupinah. Patrimonalizacija je razbila izvajanje prava na tevilne nosilce, saj je bila vsaka graina kraljestvo zase in svoj pravni sistem. Katero pravo se bo uporabljalo v doloenem primeru, so doloale kolizijske norme ali statuti, te so urejale presojo osebnega statusa, spore o nepremininah in spore iz obligacijskih razmerji.

5. Vidovdanska ustava Vidovdanska ustava je 28. Junija 1921 uzakonila monarhijo in izrekla politino neodgovornost kralju. Ustava je varovala kapitalistina drubena razmerja. Dravo je razdelila na upravne enote in s tem prepreila, da bi jugoslovanski narodi v okviru skupne drave tvorili zaokroene upravne enote. Oblast je bila organizirana po naelu birokratskega centralizma, hkrati z zamiljenimi stopnjami samouprav. Zakonodajo sta vrila kralj in skupina, upravno oblast je izvreval kralj po ministrih, ter sodia so delovala v imenu kralja. Sam kralj je lahko sklical in razpustil skupino. Vidovdansko ustavo sprejeme ustavodajna skupina 28.6.1921 z majhnim tevilom glasov. Vidovdanska ustava je po svojih temeljnih postavkah o zagotovitvi zasebne lastnine in pogodbeni prostosti v gospodarskih razmerjih varovala kapitalistina drubena razmerja. Uzakonila je monarhijo in izrekla politino neodgovornost kralja. Urejala je tudi delitev oblasti na zakonodajno (kralj in enodomna skupina, v kateri je kralj nadrejen skupini saj jo sklicuje in razpua), uprava (kralj po ministrih) in sodia (sodijo v imenu kralja). Ne upoteva narodnostne podlage pri oblikovanju pokrajin. 6. Kaj je demos Demos izvira iz grine in pomeni ljudstvo. 7. Hamurabij Hamurabijev zakonik iz 18. Stol.pr.st. je zakonik, kateri vsebuje 282 lenov in je zapisan na 3m steli, ter obsega celotno pravo antine mezopotamije. Posebnost pri tem je, da pri kazenskem pravu uporablja talionsko naelo, kar pomeni oko za oko ali zob za zob. 8. Povezava med vojaskim in davcnim pravom Deelni gospod ali knez je moral zbrati vojsko proti Turkom, to pa je dolgo trajalo, zato so gospodje najeli najemniko vojsko. To vojsko je bilo potrebno plaati. Gospod je imel dohodke le iz svojega posestva komorno premoenje. Kmetje so raje plaevali davke, kot pa

odli na vojsko, ter tudi sami plemii so raje ostali doma in dali denar knezu. Zgodil se je prehod iz plemike na najemniko vojsko. Plemii so imeli dolnost vojake obrambe, zato so bili davkov prosti. Davna prostost plemstva je veljala za osebe in premoenje, ter je bila utrjena s stanovskimi privilegiji. Samo sodstvo je bilo povezano z gospostvi svoje stroke je samo krilo ali pa je bilo dobikonosno. Novi deelnokneji aparat teoretino ni potreboval denarja in za vzdrevanje dvora je v zaetku zadoalo komorno premoenje. Kasneje komorno premoenje za vojsko ni ve zadoalo, zato so obdavili tudi plemstvo, ki je bilo prej prosto davkov. Oblikovala se je nova deelnozborna avtonomija, kjer si plemstvo samo odmeri davke. Komorni davek se je nalagal deelnoknejim mestom, idom, deelnoknejim agrarnim gospostvom in cerkvenim gospostvom, pod odvetnitvom deelnega kneza. 9. Majnika deklaracija Majnika deklaracija iz 30. Maja 1917 je izjava za mir, ki so jo razglasili poslanci Jugoslovanskega kluba v dunajskem dravnem zboru. Avstroogrska naj bi se razdelila takom da bi med Slovenci, Hrvati in Srbi prilo do zdruitve. Temelj za to zahtevo je bil narodnostno naelo in hrvako dravno pravo, ki je zahteval samostojno dravo, katero bi z Avstroogrsko vezala le habsburka dinastija. Ta odloba je zahteva po samoodlobi, odloujoi dejavniki pa so jo v monarhiji ostro zavrnili. V podporo tej deklaraciji se je v slovenskih deelah septembra 1917 prielo vsenarodno gibanje, katero se je s asoma usmerilo popolnoma protiavstrijsko in protivojno, ter je pomagalo pri nastanku Jugoslavije. Sama deklaracija je predvidevala ustanovitev enote Slovanov brez tujega nadzora. Z iroko podpisno akcijo je postala mnoina izjava za mir, v kateri je Habsburki okvir stopil v ozadje. Pri Jugoslovanskih politikih sta se kriali dve tenji , da se jugoslovani zednijio zunaj avstro-ogrske: Srbski politiki so zastopali tezo pridruitve drugih narodov Srbiji (vlada kraljevine Srbije) Politiki avstroogrske pa tezo zdruitve nove drave (Jugoslovasnki odbor v Londonu)

1. Angleki stanovi v zgodnji moderni dravi in vpliv na parlamentarizem Angleki stanovi so se zaradi pritiskanja dravnega aparata razvili v parlamet. To pomeni, da se je priel as, ko si je drava ponovno zaela postavljati temelje z pojavom modernejega davnega sistema, poenotenjem prava z recepcijo rimskega prava, nastankom uradnitva birokratskem sistemom.

2. Od OZN napisat zakaj je nastal Organizacija zdruenih narodov, je mednarodna organizacija, katere lanice so skoraj vse drave sveta. Ustanovljena je bila 26. Oktobra v San Franciscu (ZDA). Med njenimi ustanavnimi lanicami je bila tudi Demokratina Federativna Jugoslavija. Slovenija se je organizaciji prikljuila 22. Maja 1992. Predhodnica dananje OZN je Drutvo narodov ali Liga narodov, ki je bila ustanovljena 1919 s sedeem v enevi, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi se zagotovil mednarodni mir in je bil neposredni odgovor na prvo svetovno

vojno. To je bila prva organizacija, ki je bila naravnana k razumevanju kolektivne varnosti in njen ustanovitveni akt je Pakt Drutva narodov.

3. Natejte vsaj tri znailnosti demokratinosti grkih mestnih drav. Najvijo oblast v dravi je imela skupina polnoletnih svobodnih meanov, izvrno oblast je imel svet bula 500 lanov, sodno oblast je imela Heliea 6000 lanov, najpomembneji dravni uradniki v tem asu so bili vojaki poveljniki strategi, posameznike, ki so pridobivali mo so Atenci skuali omejiti z ostarkizmom to je bilo tajno glasovanje s repinami. 4. Kdo so bili kosezi in kaken je bil njihov poloaj v staroslovenski drubi? Ali se je ta razlikoval od njihovega poloaja v srednjem veku? Kosezi so bilo priviligirana vojaka plast staroslovenskega izvora, ki je ivela izven upe in je bila neposredno podrejena knezu. Nastali naj bi iz oboroenega knejega spremstva. iveli so v druinskih skupnostih, na vejih agrarnih obratih dvorih. Ob samem uvajanju fevdalizma so ohranili svoj svobodni status ali pa celo preli med plemstvo. Nekateri so si svoje prostolastne dvore v dednem nasledstvu delili in nazadnje razdrobili. Kosez je nazadnje veljal le e za svobodnega kmeta. Kosezi so bili pomembni pri ustolievanju korokih vojvod. Ustolievanje karantanskega kneza se je razvilo iz prvotne volitve plemenskega stareine v simbolien prenos vojvodske oblasti, pri tem so aktivno sodelovali kosezi in ne ve zbor celotnega ljudstva. So pripadniki srednjevekega drubenega sloja, v poznem srednjem veku so postali samo kmetje z nekaterimi privilegiji, na Slovenskem jih sreamo do srede 16. Stoletja, imeli so posebno sodstvo, pravo, vojake dolnosti, ter bili so zelo tesno povezani z vojvodo. 5. Kaj so bili kapitularji in kdo jih je izdajal? Kapitularji so predpisi, ki jih je izdajal kralj in se tako imenujejo zaradi same delitve na poglavja. Urejali so upravne zadeve in so veljali za vso frankovsko dravo, vpliv so imeli na upravno in cerkveno organizacijo na Slovenskem, zlasti pa na organizacijo zemljikih gospostev. Lahko so izpopolnjevali ali spreminjali plemensko pravo ali pa kot samostojni kapitularji urejali zlasti upravne zadeve, ki so veljale za frankovsko dravo.

6. Pojasnite pojma komorni davek in imenjski davek iz obdobja zgodnje moderne drave. Komorni davek je davek, ki se je nalagal deelnoknejim mestom, idom, deelnoknejim agrarnim gospostvom in cerkvenim gospostvom pod odvetnitvom deelnega kneza. Komorni davki so omogoali knezom, da se po potrebi vojskujejo in vodijo samostojno politiko z najemniki, ne da bi bili pri tem vezani na pomo plemstva. Dohodek zemljikega gospostva od podlonikov, zapisan v urbarjih in preraunan v denar imenujemo davek na imenjsko rento. Plemievo gmotno mo so ocenjevali po dohodkih, ki jih je ta imel od svojih podlonikov. Renta je izraun kmekih obveznosti v urbarjih, ki so bile prve davne knjige. Imenjska renta

je denar preraunan iz dohodkov nekega posestva, ki je zapisan v urbarjih. Vsak je sam podal davno napoved in to zelo natanno. Vpisali so jih v imenjske knjige, to je prvi davni kataster pri nas. Komorni davek je neposredni davek od komornega premoenja, ki se je nalagal deelno knejim mestom, idom, deelnoknejim agrarnim in cerkvenim gospostvom pod odvetnitvom deelnega kneza. Davek odmerjen na davni osnovi, imenujemo imenjski davek ali davek na imetje. 7. Kaj je to Obe dravljanski zakonik (ODZ) in kaj je urejal? ODZ je zakonik, za katerega sta za sam nastanek pomembna absolutizem in naravno pravo, ki sta oba nasprotnika obega prava. Prvi osnutek je nastal za Avstrijo po vlado Marije Terezije, vendar je bil zaradi pre-obsenosti zavrnjen. Razglaen je bil 1. Junija 1811, v veljavo pa je stopil 1. Januarja 1812 in je bil kodifikacija splonega civilnega prava iz asov habsburke monarhije, kar pomeni, da je bil dolga leta tudi pozitivno pravo slovenskih deel. To je bila sistematina zbirka civilnopravnih pravil, katere so morali poprej rpati iz razlinih virov, ki so segali nazaj vse do rimskega prava, hkrati pa so vkljuevala tudi razlina pravila historinega in naravnega prava. 8. Kje, kdaj in s kaknim namenom so se zaeli prvi koraki Evropske skupnosti (danes Evropske unije)? e od samega zaetka je bil cilj evropska integracija. Zaelo se je leta 1950, ko je zunanji minister Schuman predlagal povezavo rudarske in jeklarske industrije Francije in Nemije. S tem so eleli tudi prepreiti nadaljne konflikte med dravama, ter omogoiti ekonomsko rast obeh drav in ostalih, katere bi se prikljuile. Ustanavne drave so bile Nemija, Francija, Italija, Nizozemska, Luksembur, Belgija. 9. Kaj so Gortine oz. kaken pomen/znailnosti Gortinskega zakonika Gortine so veliki pravni zapis iz mesta Gortine na Krti iz srede 5. Stol. Pr.n.t. . Gre se za civilni zakonik, ki je bil zapisan na kamniti tabli na javni zgradbi v gortinski agrori. Ima 12 kolumn besedila in priblino 600 vrstic. Svobodni ljudje so bili manj vredni, ker niso pripadali skupnosti vojakov. V zakoniku so dolobe o zloinih, premoenju, dedovanju, pogodbah, premoenjske pravice sodnikov, blagarica edina dedinja, ki se mora poroiti z najblijim sorodnikom. 10.Kaj so bile fajde in boji mir? Zemljika gospostva fevdalci v 10. 13. Stoletju so imela vsaka svojo vojsko nesvobodnih ljudi, kateri so se med seboj vojskovali. Nastalo je mirovno gibanje, s katerim so razglaali boji mir zaradi slabih varnostnih razmer in s tem zavarovali doloene kraje ali osebe, ter omejevali te boje na doloene dni. Med sejemskimi dnevi je trajal sejemski mir, takrat se ni bojevalo, mestni mir, deelni mir, dravni mir. Fajde so srednjeveki pravni institut, iz germanskih obiajev se je v srednje evropski fevdalizem prenesla pravica posameznika, da si je z orojem zagotovil pravico.

Razkroj Francije do 12. Stoletja in boj z investituro med papeem in cesarjem sta v delu Evrope, tako omajala osrednjo oblast, da so se fevdalci pogosto bojevali med seboj in so varnostne razmere postale negotove, zato so s cerkvenimi in vladarskimi odredbami posebej na podlagi pogodb od priblino leta 1000 naprej razglaali boji mir in z njim omejevali na boje doloene dneve, ter pri tem zavarovali doloene kraje in osebe, cerkve, vdove in sirote. 11.Kaj je bilo ograjno sodie? Ograjno sodie je bilo posebno sodie za plemstvo, na katerem so jim lahko sodili le njim enaki, se pravo plemii, to pomeni, da so si priborili sodno avtonomijo. V sklopu so obravnavali dvorno pravdo (uporabljali za posestne spore) in deelno pravdo (za odloanje o drugih zahtevkih) ta loitev e kae na mone vplive olanih pravnikov. 12.Razlke med svobodnim in nesvobodnim zajmom v fevdalizmu Svobodni zajm ali tudi fevd, je zajem med osebami, ki rento prejemajo. Pri tem je pomembno tudi vazalstvo, saj je to dolnost zaite fevdnega gospoda in zvestobe s strani vazala. Vazal je lahko fevd oddal tudi naprej in postal fevdni gospod vazalu pod njim. Nesvobodni zajm je razmerje med fevdalcem in kmetom, ki ima omejeno svobodo. Zajem je najira oznaba za podelitev zemlje drugemu, pri kateri si podelitelj pridri doloene dele lastninske pravice. Svobodni zajem je fevd, nesvobodni zajem gre za razmerje med fevdalcem in kmetom z omejeno svobodo- imovinska razmerja.

13. Znailnosti zemljike odveze Zemljika odveza ali odprava fevdalnih razmerij patrimonialne oblasti, lo je predvsem za odpravo podlonikih bremen in osebne odvisnosti, e vedno pa je obstajala stvarna plat obveznosti - tlaka. Vsa kmeka bremena, ki so jih bili podloniki dolni fevdalnim gospodom, ker so ti izvrevali javne funkcije in izrazito osebna bremena so bila odpravljena brez odkodnine, sama izrazito podlonika bremena so preraunali v denarno vrednost pri tem so jim 1/3 odpisali, 1/3 je zavezanec moral plaati v 20 letih in 1/3 je zemljikemu gospodu plaala drava, z samo odvezo je kmet pridobil med drugim veje monosti za razpolaganje z zemljo, ob enem pa je bil prepuen sam sebi in gospodarskemu tekmovanju, poleg same odkodnine je nosil e teka davna bremena. Zaradi tega so se kmetije steka obdrale, posamezni kmetje so morali zemljo odprodati, veliko je bilo prisilnih drab in zadolevanja pri oderuhih, saj je industrializacija poasi napredovala, preseek agrarnega prebivalstva brez pravih monosti za preivljanje pa je bil precejen. S tem je ratla proletarizacija prebivalstva. Del preseka se je izseljeval v ZDA.Pomeni ukinitev podlonitva in odpravo vrhovnih pravic gospostva nad zemljii v dobi fevdalizma.

14.Znailnosti Magne Carte Libertatum To je velika listina svobin iz leta 1215, ko so se v juniju angleki baroni zbrali v bliini London N polju Runnymede in prisilili kralja Ivana brez deele, da je razglasil in podpisal listino, ki je najstareji fevdalni akt v Angliji, ki velja le za svobodne ljudi in pomeni omejitev dotedanje absolutne oblasti vladarja v korist fevdalcem. Magna Charta Libertatum je listina, ki je nastala v Angliji leta 1215 ter omejuje mo anglekih monarhov, katere je v asu nastanka listine predstavljal kralj Ivan Brez Deele.

Nastala je zaradi nestrinjanja med kraljem Ivanom in papeem ter anglekimi baroni glede vpraanja, kraljevih pravic. Velika listina svoboin s katero se mora kralj odrei nekaterim pravicam, spotovati doloene pravne postopke in se strinjati da lahko njegovo voljo omejuje zakon. Bila je prvi korak v dolgotrajnem zgodovinskem procesu, ki je pripeljal do vladavine zakona. Konstitucionalizem je zahteva po ustavni dravi zoper samovoljo absolutistinih vladarjev. Ustava je praviloma miljena kot formalna, nad zakoni obstojea doloila, ki naj bi jih sprejela ustavodajna skupina-konstituanta.

15.Razlika med patrimonialnim in deelskim sodiem. Patrimonialno sodstvo izvaja zemljiki gospod, za lastne podlonike in za manj pomembne civilne in kazenske zadeve ponavadi so izvajali nije sodstvo, le izjemoma so nekateri zemljiki gospodje imeli sodstvo tudi za teje kazenske zadeve. Deelno sodstvo je bilo sodstvo za civilne zadeve plemstva in teje kazenske zadeve podlonikov se pravi kasneje za vse. Oblast, katere izvajanje je prelo na zemljike gospode, oznaujemo kot patrimonialno oblast, e pa ta oblast obsega tudi sodstvo, gre za patrimonialno sodstvo. Patrimonialno oblast so zemljiki gospodje obiajno imeli za lastne podlonike in za manj pomembne civilne in kazenske zadeve, npr. za alitve, pretepe, malenkostne tatvine. Le izjemoma so imeli nekateri gospodje sodstvo tudi za teje kazenske zadeve, namre za teja hudodelstva, za katera je bilo mo izrei smrtno ali tejo telesno kazen (krvno ali deelsko sodstvo). Ograjno sodie obsega deelno pravdo in dvorno pravdo. Pristojno je bilo za zadeve privilegiranih stanov glede lastnine, posesti, listin in peatov, itd.

16.Razvoj Evropskega parlamenta Evropski parlament se je prvi seel 10. Septembra 1952 in je predstavljal posvetovalno telo tedanje Evropske skupnosti za premog in jeklo in ni imel zakonodajne moi. Sestavljalo ga je 78 lanov. Dananji parlament je bil ustanovljen leta 1957 z rimsko pogodbo, prvi pa je zasedal leta 1958. V 70. Letih je je bil pristojen za proraun tedanje Evropske gospodarske skupnosti. Danes s skupaj z Svetom Evropske unije predstavlja zakonodajno telo povezave. Ima tudi proraunsko in nadzorno pristojnost. 17.Code Napoleon ali code civil Sam zakonik vsebuje naravno pravo, s tem zakonikom se je indentificiralo predvsem meanstvo, ker ima odlien jezik in sam zakonik ima veliko vlogo po celem svetu. Pri redakciji civilnega prava je sodeloval tudi sam Napoleon, ker je hotel uveljaviti razvezo zakona ali pa posvojitev, da bi lahko imel naslednika, zato code civil imenujemo tudi code Napoleon. Sam zakonik izvira iz 18. Stoletja in vsebuje 2251 lenov, ki so doloali enakopravnost, svobodo, versko strpnost, nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo fevdalnih pravic. 18. Privilegij kot pravni vir v srednjem veku Privilegije so si v srednjem veku pridobivali predvsem plemii, kateri so imeli avtonomno sodstvo, kar pomeni, da so plemiem lahko sodili le njim enaki, obstajali pa so tudi mestni privilegiji privilegij obzidja. Pridobivali so si razline privilegije, ki so bili v korist doloeni osebi ali oji skupini. Same pravice plemstva so se razvijale, kot obiajno pravo, v posebnih

ugodnih trenutkih, pa si jih je plemstvo dalo tudi pismeno zagotoviti v obliki privilegijev. Privilegije si je pridobilo plemstvo in si utrjevalo svoj poloaj navzgor in navzdol. Sami privilegij imajo podobnost s poznejimi ustavnimi akti zlata bula. 19. O em se je odloalo na slovenskem plebiscitu 1990. Na plebiscitu, ki je potekal 23. Decembra se je odloalo o samostojnosti Slovenije ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna drava. Pri tem se je morala pozitivno opredeliti ve kot polovica volilnih upraviencev. Rezultat je bil razglaen 26. Decembra 1990. 25. Junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresniitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Takrat praznujemo dan dravnosti. 20.Kdo je bil Metod Dolenc in kaken je njegov prispevek k razvoju slo. pravne zgodovine? Metod Dolenc je bil profesor kazenskega prava na Ljubljanski fakulteti in zastopnik historine pravne ole in je najve napisal o gorskem pravi, ki so ga uporabljali in kot obiajno pravo razvijali gorski zbori. Je eno najbolj raziskanih podroji slovenske pravne zgodovine. 21. Kaj je imenjska knjiga in kaj je urbar Urbar je seznam dohodkov zemljikega gospoda od podlonikov. Kataster ali imenjska knjiga pa za davne namene. Potrebno je oba razlikovati od zemljike knjige, ki je pomembna zaradi varnosti prometa z nepremininami. 22. Prvi osnutek slovenske ustave v asu osamosvajanja Prvi osnutek je bila Pisateljska ustava 25.4.1988. V njej so zapisane teze za ustavo Republike Slovenije, gre se za socioloko . pisateljsko ustavo. 23. Razlike ordelija in tortura Tortura je bilo muenje, s katerim so hoteli osumljenca pripraviti k priznanju oziroma, kar izsiliti priznanje. Tortura je v kazenskem postopku zamenjala bojo sodbo. Za sodbo je bilo potrebno priznanje, e tudi doseeno z silo. Priznavala jo je tudi zakonodaja, kjer je bila predvidena predvsem za postopek na podlagi indicev, ko ni bilo zalotitve pri samem dejanju. 24. Kaken je bil poudarke v srednjem veku na lastninski pravici ali posesti Lastninsko pravico so imeli predvsem fevdalci ali zemljiki gospodje, ter redko tudi vladar. Lastnina obdelovalca je bila vidna le pri dednih zajmih. V srednjem veku je bil poudarek predvsem na posesti zaradi samih zajmov, ki so do skrajnosti razcepili enotnost lastnine. 25. Zakaj stari grki niso uspeli razviti enotnega dravnega prava, rimljanom pa je to uspelo? Zaradi razdrobljenosti, ter samega terena, ki se je gibal po kopnem in morju, pa tudi nenehni boji med starogrkimi dravami. Rimljani so bili terensko bolj enotni in se med seboj niso bojevali. 26. Kaj je to polis in kaj je bilo znailno za njih?

Polis je mestna drava v antini Griji 5. Stoletje pr.n.t.. Za njih je znailno, da imajo agoro ali trg, kjer so ljudje trgovali in sklepali razline posle, hkrati pa je bil to tudi prostor, kjer so razpravljali o zadevah, o katerih so kasneje odloali. 27.Kaj je zagovarjala zgodovinsko-pravna ola in kaken je njen vpliv na Slovenskem. V prvi polovici 19. Stoletja je podrla historino pravna ola s spoznanjem, da se pravo v asu spreminja, se razvija in da je pri razlinih narodih razlino. Historina ola je najbolj cenila obiajno pravo, e da nastaja v samem narodu in je isti izraz narodnega duha, po svoji miselnosti je bila ola romantike, zato se tesno povee z nacionalnimi gibanji. Pomemben predstavnik je Metod Dolenc pravna zgodovina na slovenskem ozemlju Gorske bukve. 28. Po kateri metodi se prouuje razvoj kazensko procesnega prava skozi zgodovino? Razvoj poteka skozi teie in se premika v podroje dravne oblasti, odgovornost se individualizira, namesto skupinske se razvije odgovornost posameznega storilca. Od odgovornosti za uinek se kazensko pravo razvija v smeri upotevanja subjektivnega momenta, to je krivde (upoteva silobran, razsodnost). Stanovske razlike se pri ravnanju s posameznikom nekaj asa zaostrujejo, pozneje pa se zanejo izravnavati. 29. Kako sta povezana ustolievanje Karantaskih knezov in drubena pogodba? Pri ustalievanju so imeli poglavitno vlogo kosezi, gre za simbolien prenos vojvodinske oblasti na novo postavljenega vojvodo. Drubena pogodba je institut personae, ki preneha s smrtjo. 30. Oktoirana ustavnost v Hasburki monarhiji? To je vsiljena ustavnost, zaradi nacionalnih nasprotji, dopua omejevanje postavljenih nael v zakonodaji, kralj razpusti Vidovdansko ustavo in razpusti skupino, ter ustanovi banovine 6. Januar 1929. 31. Zakaj je prilo v zgodovini do razvoja zemljike knjige? Uvedba ZK v 18. Stoletju, je bila z namenom zavarovanja nepremininskega prometa, predvsem kreditni promet, jemanje in dajanje posojil, glavna faza razvoja zbirka listin in tudi sodbe, ter pogodbe, ki so zadevale plemiko posest na enem mestu deelno desko, glavna knjiga, kot zbirka listin. Zemljika knjiga je civilnopravnega znaaja, z zakonom iz leta 1871 je dobila bolj izraena osnovna naela, ki ji dajejo pomen. 32. Pojasni pojem splone deklaracije lovekovih pravic OZN, ali je neposredno zavezujoa? Splona deklaracija varuje temeljne lovekove pravice in svoboine in je zavezujoa za vse drave lanice.

33.Eden od bratov Grimm je bil pomemben pripadnik zgodovinsko pravne ole. Kaj naj bi bil prispevek nekega pravljiarja pri takem gibanju k pravu? 1816-1818 sta izla zvezka zbirke o pripovedkah, Jackob Grimm se sklicuje na to ali so pripovedkam pripovedovalci in poslualci verjeli, pravljicam pa ne. Ali so pripovedke vezane na konkretna historina dejstva, medtem ko pravljice niso asovno ali lokalno doloene. Obseno delo se navezuje na vse germanske jezike in njihovo povezanost in sam zgodovinski razvoj. 34.Razlika med fedvom in fevdalizmom. Fevd je ena izmed oblik svobodnega zajma, med tem ko so v besedi fevdalizem zajeti tudi nesvobodni zajmi. 35.Ali je imela Slovenija vrhovno sodie pod staro Jugoslavijo? Ja. Po ustanovitvi Banovine Hrvatske za pravno ozemlje Slovenije (brez Dalmacije) je bilo ustanovljeno Vrhovno sodie v Ljubljani od leta 1940, prej pa je za pravno podroje Slovenije in Dalmacije bilo pristojno Stol sedmorice, oddelek B v Zagrebu. 36.Pojasnite pojem narodne vlade za Slovenijo neposredno po 1.sv.vojni. To je bil prvi organ oblasti, sestavljen po sporazumu vodstev tedanjih strank in potrjen na Narodnem vijeu. Bila je organiziranja v 12 oddelkih s poverjeniki na elu in je bila neka ministrska vlada, ki je obsegala vse resorje do zunanjih zadev in vojske. Narodna vlada je 4.11.1918 odpravila prejno deelno samoupravo in njene organem tako da je bila njena oblast enotna. 37.Pomen razvoja birokratskega aparata v obdobju absolutizma Najlaje je vladar uvajal uradniki aparat na centralni in na srednji deelni stopnji, najteje pa na deelski. Pojavijo se zaetki dvotirnega sistema centralno vodenih organov na eni in avtonomij na drugi strani (resije, okroni uradi, prizivna sodia) 38.Kaken postopek so uporabljali za izganjanje arovnic? Ali je kakna pozitvna stvar glede njega? V drugi polovici 17. Stoletja so bile na podeelju pogoste pravde proti arovnicam v Sloveniji. Po vrstah kazni ni bilo bistvenih razlokov od srednjega veka, surovost je veljala e dolgo v novem veku, menim da ni bilo pozitivne stvari, ker so nekoga obsojali brez podlage, jih kruto muili, mnogi so raje umrli na torturi inkvizicije, kot pa priznali, ker bi potem njihovo premoenje pripadlo cerkvi, sama druina pa bi ostala brez premoenja. 39.Pojem Titovega konflikta s Stalinom l.1948 glede prihodnje usmeritve socialistine Jugoslavije.

V prvih letih po drugi svetovni vojni se je Jugoslovanska politika zgledovala po sovjetskem modelu, po sporu s Stalinom, pa se je strategija spremenila, Titovi ideologi so opustili ideale stalinistinega stila in spreminjati se je zaela sama politina ideologija. 40. Pojasnite bistveno razliko med obiajnim in postavljenim pravom. Kam bi uvrstili ustni ukaz nekega srednjevekega vladarja? Obiajno pravo je med ljudmi obveljalo kot obvezno, ne da bi se zavedali dokazljivega nastanka v konkretnem normativnem aktu. Pri postavljenemu pravu pa je nastanek norme dokazan z normodajnim aktom. Meja med obiajnim in postavljenim pravom ni absolutna. Odvisna je od zgodovinskega znanja o tem, kako je prilo do nekega pravila. Obiajno pravo se ohranja in razvija v ustnem izroilu. Tudi postavljeno pravo je lahko bilo ustno, e je npr. nek srednjeveki vladar na zboru plemiev razglasil neko normo, dokler je ni dal zapisati. Skoraj brez izjeme pa je bilo postavljeno pravo zapisano. Zvrsti postavljenega prava v zgodovini so privilegirano pravo (v prid osebi ali doloeni skupini), statutarno pravo (skupnost ga postavi za notranjo rabo), splone norme (za ire drubene, ozemeljske skupine). 41. Na kratko pojasnite bistvene razlike med pravno ureditvijo v socialistini Jugoslaviji in sedanjo slovensko pravno ureditvijo na podroju ustavnega prava. Glavna razlika je v spremembi politinega sistema od socialistinega v demokratinega. Ustava, ki je takrat temeljila na ruskem vzorcu (politina deklaracija) je prevzela kontinentalno obliko (kot temeljni predpis drave). Nadalje je bila Slovenija ena izmed estih republik, ki so bile zdruene v federacijo, kar pomeni, da je del svojih pravic prenaala na federalne organe. Ustavno varstvo lovekovih pravic in temeljnih svoboin je bilo okrnjeno kljub obstoju Ustavnega sodia. Zasebna lastnina (ni isto kot osebna!) v skladu z marksistino ideologijo ni bila dovoljena, sama Ustava je bila zelo dolga in v veliki meri politini manifest. Delegatski sistem (danes neposredne volitve), socialistino samoupravljanje (danes privatna lastnina podjetij), okrnjeno delovanje trga zaradi planske ekonomije (danes popolnoma svoboden trg), enostrankarski sistem (danes politini pluralizem).

42.Natejte ustanovne lanice Evropskih skupnosti (tj. predhodnice dananje EU) in natejte vsaj 2 razloga, zakaj so bile te skupnosti ustanovljene. Evropske skupnosti so bile ustanovljene zaradi evropske integracije. Ko je francoski zunanji minister predlagal povezavo rudarske in jeklarske industrije Francije in Nemije, da preprei bodoe konflikte med dravama in ostalimi. Da omogoi ekonomsko rast obeh drav in ostalih, ki bi se jima pridruile. To je postalo zanimivo tudi za Italijo in drave Beneluksa (Nizozemska, Belgija in Luksemburg).

43. Kaj je to (srednjeveko) gorsko pravo in emu se je slovenska pravna zgodovina znanstveno precej ukvarjala prav s tem podrojem? Gorsko pravo je oblika ljudskega sodstva v Gospoini Kostanjevica v 17.stol. In Gorske bukve iz 16.stol. Gorsko pravo so zapisniki gorskih zborov na katerih so slovenski vinogradniki krojili pravo, samoniklo domae pravo.

44. Na kratko pojasnite strukturo oblasti v atenski demokraciji. Zakaj govorimo o meani oblasti? Z atensko demokracijo razumemo ureditev Aten v 5.stol. pr.n.t. , v kateri ima najvijo oblast v dravi skupina polnoletnih svobodnih meanov-eklesia. Izvrno oblast je izvreval e oji organ svet-bule, ki je imel v Atenah 500 lanov. Dejansko je funkcijo opravljalo le desetina lanov, ki se je menjala vsak mesec. Sodno oblast pa je imela Heliea, ki je tela 6000 lanov, izmed katerih so rebali sodne zbore. Bridke izkunje tiranske in oligarhine ureditve so pripeljale do tega, da so Atenci skuali omejiti posameznike v pridobivanju moi z ostrakizmom. Dravljani so vsako leto s tajnim glasovanjem na repinjah lahko z veino glasov dosegli izgon posameznika, o katerem so mislili, da si je pridobil preve moi. O atenski demokraciji je potrebno e rei, da gre za sunjelastniko demokracijo in je v bistvu torej oligarhija, saj so bili polnopravni dravljani v Atenah ob mnoici sunjev in velikem tevilu prebivalcev brez dravljanskih pravic v manjini. Teorija meane oblasti (meanica monarhije in demokracije ter proporcionalnih volitev).

45. Kaj je bila Rianska vea? O em nam pria njen zapis? Rianska vea je pritoba proti kofom, ker noejo prispevati k javnim dajatvam ter na svojih posestvih poslabujejo zakupne pogoje. Ter pritoba proti vojvodi, ker si je prisvajal dajatve mest dravi, mestom jemlje gozdove in vasi, s svobodnimi iz mest ravna kakor s podloniki, ter jih sili na tlako. Na mestna ozemlja je privedel Slovane, ki obdelujejo polja in pasejo ivino. Sporazum na vei je bil, da je vojvoda prenehal z novostmi, Slovani pa ostanejo tam, ker ne kodujejo mestom. Zapisnik o Rianski vei pria o naselitvi Slovanov v notranji Istri in uveljavljanje fevdalizma na podrojih kontinuitete.

46. Kako je izgledalo teritorialno zemljiko gospostvo kot vrsta upravno-teritorialne enote v srednjem veku? Visoko plemstvo je bilo lastnik teritorialnih zemljikih gospostev. V glavnem avtarkija (samopreskrba). Prebivalci gospostva kot celota proizvajalcev in potronikov-le malo uvoza in izvoza. V lasti ali fevdu so imeli velike komplekse neobdelanega sveta kamor so se naseljevali kmetje. Vasi proti koncu 11. in 12.stol. so teritorialna zemljika gospostva intenzivirala naselitev in izkorianje z domaini in od drugod privedenimi kolonisti. Naselitveno jedro vasi je bilo razdeljeno na ve stavbi (za vsako domaijo), od-meritev zemljia (parcele) in jih razdelili domaijam. Hube pa pomeni zdruevanje skupnega gospodarstva z individualnim gospostvom. Hlapevske hube so imeli nesvobodnjaki, vendar so jih kmetje vseeno obdelovali v lastnem obratu. Ter hube, ki so jih imeli svobodnjaki.

47. Pojasnite izraz fajda kot nain razreevanja sporov v srednjem veku. Fajda ali privatna vojna je bil srednjeveki pravni institut. Iz germanskih obiajev se je v srednje evropski fevdalizem prenesla pravica posameznika, da si z orojem zagotovi pravico. Iz tega so izle fajde. Privatne vojne plemiev ali rodbin, pa tudi fajde stanov z vladarjem. Dokonno prepoved pa je dosegel ele cesar Maksimilijan 1. Habsburki, ki je leta 1495 dravni zbor preprial, da sklene dravni mir.

48. Kaj so bili stanovi in ali so imeli kakno vlogo pri razvoju parlamentarizma? Kje se je moderni sistem parlamentarizma najprej razvil? Deelni stanovi so bili avtonomna korporacija privilegiranih oseb v deeli, ki pod vladarjevim vodstvom sama upravlja svoje zadeve ali ki jo mora vladar v doloenih vladnih zadevah zaprositi za pristanek. Ne pod gospodovim predsedstvom, temve kot njegov partner so stanovi razpravljali z deelnim knezom o vojakih obveznostih in o deelnih davkih ter so to pravico izkoristili tudi za vpliv na druge javne zadeve. Govorimo o stanovski monarhiji. V Evropi je najpogosteja sestava treh stanov: vija duhovina, plemstvo in zastopniki mest (zato meanstvo: tretji stan). Glede vloge pri razvoju parlamentarizma glej odgovor na vpraanje (pojasnite pojav dravnih stanov...). Kot zibelko modernega parlamentarizma vsekakor tejemo Anglijo, saj so se zametki le-tega pojavili e ob privilegijih zapisanih v Magna Carta Libertatum 1215. Leta, ko je takratni vladar Ivan brez deele moral popustiti v korist fevdalcev in z njimi povezanih mest ter svobodnih kmetov.

49. Pojasnite razliko med talionskim naelom kaznovanja in zrcalnimi kaznimi v predmodernih drubah. Talionsko naelo kaznovanja temelji na naelu oko za oko, zob za zob, kar pomeni, da je kazen takna, kakrno je bilo dejanje. Zrcalne kazni pa so kazni, doloene po naelu odsevnih (zrcalnih) kazni. Kar pomeni, da je v kazni na nek nain slikovito izraeno kaznivo dejanje, oblika kazni spominja na dejanje, npr. za bogokletstvo so odrezali jezik, za krivo prisego so odsekali prisena prsta, itd. Tortura pa je z muenjem izsiljeno priznanje in ugotavljanje storilevih pomonikov.

50. Kaj so pomenili cenzusi pri uveljavljanju volilne pravice? Cenzus pomeni omejitev volilne pravice na manji krog dravljanov doloenih po premoenjskih, izobrazbenih ali podobnih merilih v volilne razrede.

51. Kaj je bila in kaj je uveljavljala Rapallska pogodba? Je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12.11.1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija. S pogodbo je bila doloena meja med dravama, s imer je bila tretjina slovenskega etninega ozemlja Istre in del Dalmacije podeljeno Italiji, ki je v zameno priznala Kraljevino SHS. Slovenski sektor meje med Slovenijo in Jugoslavijo doloen. Za pokrajine, ki jih je dobila Italija na nekdaj avstrijskem ozemlju zahodne Slovenije in hrvake Istre se je uveljavilo ime Julijska Krajina. Na elu s prefektom, odstranjena vsaka deelna avtonomija. Uveljavlja se birokratsko-centralistini sistem uprave. 1922/23 so prili na oblast faisti. Odmrejo parlamentarne tradicije.

52. Pojasnite razliko med unitarizmom in federalizmom kot pomembno razliko med pravno-politinim sistemom stare in nove Jugoslavije.

Unitarizem je nasilno iznievanje razlik poenotenja zelo razlinih kultur, gospodarskih in upravnopolitinih razmer po posameznih pokrajinah v Kraljevini Jugoslaviji. Unitarizem je dravna ureditev v kateri prevladuje tenja po uveljavljanju centralistine oblasti in omejevanju samostojnosti sestavnih delov drave. Federacija pa dravna ureditev, ki zdruuje dva ali ve enakopravnih in relativno samostojnih dravnih enot. Federalizem je politino gibanje za federativno ureditev drave.

53. Pojasnite na primeru med sinhrono in sistematino metodo pravnozgodovinske znanosti. Sinhrona in sistematina metoda medsebojno povezuje pravne pojave in njihovo postavljanje v prostor in as. Sinhrona metoda obdeluje vsako obdobje za sebe in povezuje pravne pojave v vodoravnih zvezah. Daje bolj zaokroeno podobo nekega asa in bolj nazorno prikazuje pojave v njihovem vsakodnevnem okolju. Rada izgubi povezavo s prejnjo in kasnejo dobo. S sistematino metodo pa opazujemo neko ojo ali iro pravno panogo na njeni poti skozi dalji as-navpino. Daje bolj povezano razvojno podobo neke institucije, a jo iztrga iz vsakokratnega okolja. 54. Kaj je to Hammurabijev zakonik in katero naelo kaznovanja je uveljavil? Se to naelo e danes kje in kako uporablja? Hammurabijev zakonik je najpomembneji pravni spomenik v klinopisu. Ohranjen je skoraj v celoti. Opisuje babilonsko drubeno razslojenost (polnopravni dravljani, manj polnopravni dravljani). Vsebuje pa tudi talionsko naelo, ki temelji na oko za oko, zob za zob, kar pomeni, da je kazen takna, kakrno je bilo dejanje. Zanimivo je, da ne obravnava umora-obiajno pravo je imelo najbr e polno veljavo in ga vladarji zato nismo mogli ali hoteli spremeniti. Vsebuje tudi rodbinske dolobe (privilegiran poloaj moa, ki lahko eno kupi in jo odpusti, e vrne doto), ter dedno pravo (enska je lahko dedovala le z izrecno oporoko). Talion se uporablja e dandanes v eriatskem pravu.

55. Na kratko pojasnite proces ustolievanja karantanskih knezov (v smislu sklepanja neke vrste drubene pogodbe). Ustolievanje je simbolino dokazovalo enotnost kneevine in knezovo oblast, pri emer so kosezi z volitvami na veah odloali o tem ali hoejo sprejeti novega kneza v slovensko plemensko zvezo. Ustolievanje je potekalo tako: zbrana vea in okoli stojee ljudstvo so se napotili k knejemu kamnu. Kneza so preoblekli v kmeko noo, zajezditi je moral kobilo in trikrat objezditi kneji kamen. Navzoe ljudstvo je medtem pelo slovensko hvalnico, nakar je vojvoda zasedel kneji kamen kot simbol oblasti.

56. Pojasnite razliko med ministeriali in militi kot vrstami plemstva v srednjem veku. Ministerial je bilo viteko ali nesvobodno plemstvo. Vitezi so vija stopnja nesvobodnega plemstva, bili so v lasti teritorialnega gospoda, obenem pa lastniki militov. Razlog za njihov nastanek je samopreskrbovalno gospodarstvo teritorialnih gospostev. Namesto plaila za vojsko in uradnitvo so dobili zemljo in obdelovalce. Njihov izvor je iz pridvornih ne-svobodnjakov in svobodnega plemstva, svobodnjakov in kosezov.

Militi pa so bili oprode, hlapii, ki so bili v lasti svobodnega gospoda ali ministeriala, na pa lastniki drugih militov. Bili pa so lahko lastniki zemljikega gospostva. V pravnem prometu je gospod z njimi ravnal kot s stvarjo (daroval, zamenjal, otrokom izbiral enina/nevesto)

57. S kaknimi akti se je podeljevala avtonomija mestom v srednjem veku? S privilegiji, ki jih so jih mesta dobivala od mestnih gospodov. Privilegiji so urejali pravice mesta navzven (proti fevdalcem, kmetom in drugim mestom). Komunalno gibanje: meani vse ve pravic pridobivajo s kupovanjem, saj se mestni gospodje v stiski obraajo na meane, ki mu v zameno za pravice posojajo denar. 58. Pojasnite pojem zemljike odveze. Zemljika odveza je zgodovinski izraz, ki je nastal v fevdalizmu. Po zemljiki odvezi je moral kmet plaevati (najvekrat v obliki pridelkov) zemljikemu gospodu za obdelovanje njegove zemlje. Zemljika odveza pomeni odpravo fevdalnih razmerij. Naela zemljike odveze so, da se vsa kmeka bremena podlonikov, gospodom za izvrevanje javne slube (in druga osebna bremena) odpravijo brez odkodnine. Druga bremena izrazito podlonika so preraunali v denarno vrednost. Razne pane, gozdne in podobne pravice skupinskih upraviencev obveljajo kot zemljike slunosti in kasneje preidejo v solastnitvo. Pozitivne posledice zemljike odveze so veje monosti za kmetovo razpolaganje z zemljo. Negativne posledice pa so teko davno breme (poleg odkodnine za odvezo), pogosto zadolevanje pri oderuhih ali odprodaja ter tudi preseek kmekega prebivalstva.

59. Pojasnite naslednje pojme: urbar, imenjska knjiga, kataster in zemljika knjiga. Urbar je bila v srednjem veku knjiga v kateri so bile popisane podrejene posesti, njihovih uivalcev (kmetje), njihove dajatve, obveznosti in slunosti zemljikemu gospodu (fevdalcu). Urbarji so seznami dohodkov zemljikega gospostva od podlonikov. Imenjska knjiga je popis zemljikih gospostev in njihovih dohodkov od podlonikov, izraunanih po posebni tarifi (za namen davkov) Zemljiki kataster je natanno urejen javni popis podatkov o lastnitvu nad zemljii ter je za davne namene. Poznamo terezijanski kataster (popis napovedanih dohodkov od zemlji), joefinski kataster (popis zemlji po lastnikih, imenih, izmerah, kulturi, glede bonitet donosnosti) ter francisejski kataster (zaris numeriranih parcel z ustreznimi seznami). Zemljika knjiga je javni register, ki ga vodijo sodia in se vanj vpisujejo pravna razmerja v zvezi z nepremininami. Sistem zemljikih knjig v Sloveniji temelji na katastru in je sestavljen iz glavne knjige, zbirke listin in pomonih knjig. 60. Na kratko pojasnite razliko med plebiscitom in temeljno ustavno listino pri osamosvajanju Slovenije. Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (23.12.1990) je bil referendum na katerem so se prebivalci republike odloali o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na podlagi veinsko izraene volje, ki v ogromni veini glasovala za samostojnost, je skupina Republike Slovenije dne 25.6.1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti R. Slovenije s katero je praktino rojena nova Slovenija. Listina je bila podlaga na kateri je isti organ tudi sprejel Ustavo RS.

NEREENA VPRAANJA 61.Oktroirana ustava 1848, 62. Kodifikacija vojnega prava in 4. priloga II. haake konference, 63. Statut nurberkega sodia in okoliine delovanja 64. Priprave na osamosvojitveno vojno (Slo) 65. Zdruitev Nemije in Italije (II. sv. vojna) 66. Sporazum Cvetkovi- Maek, 67. Oktroirana ustva 1848, 68. parike mirovne konfererence 69.Aprilska (Pillersdorfova) ustava 70.Dunajski kongres 71.Pariska mirovna konferenca 72.Ozemljske spremembe po 1 sv. vojni 73.Diplomatski razvoj med obema vojnama 74.Prva YU 75.Duga YU, kapitulacija, vlada v Londonu, OF, Tito-Subasic

76.Volini sistemi: vecinski, proporcionalni!!

77. Metode: sistematina, sinhrona 78. Razlika med Vidovdansko in oktoirano ustavo

79. Kdaj so bile izvedene prve demokratine volitve v sloveniji in kaken je bil izid

80. Kaj je constitutio criminalis theresiana, kdaj je bil akt sprejet in kaj je urejal To je kazenski zakonik Marije Terezije, ki je bi sprejet 1768. Vseboval je tudi torture, vendar je kasneje leta so bile le te kasneje odpravljene in del zakonika razveljavljen. 81. 3 pravno politini doseki razsvetljenega absulutizma v habsburki monarhiji Terezijanski kataster, Francejski kataster in Joefinski kataster. 82.Kdo so bili priseniki na sodiih v srednjem veku? 83.Kakna je razlika med Ustavnim sodiem v Socialistine Republike Slovenije iz leta '63 in Ustavnim sodiem Slovenije iz leta '91? 84.kakna je bila usoda civilnega prava na prehodu iz stare v novo Jugoslavijo? 85.Pojasnite pojem oktroirane ustave v Kraljevini Jugoslaviji iz leta 1931. 86.Ius commune 87. Nastanek Eu 88.Briinski spomeniki 89. Edixtum langobardum 90. Iliada in odiseja 91.Amandmaje k ustavi jugoslavije 92. Pogodba europske unije 93. Stanovi v srednjem veku (natet in opisat) Stanovi so se delili na vi 94.Trije glavni pravni viri srednjega veka

Magna charta libertatum, Zlata Bula in Georgenberki statut. 95.Kakna je ustavno-pravno ureditev Avstro-Ogrska monarhije