vrtOPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

LETNIK 6 ŠTEVILKA 1 ZIMA/POMLAD 2014

Flora 2014Rastline za vso sezonoTrajnostno s trajnicami

Okusni vrtKalčki

Čebulnice lahko občudujemo tudi v naravi

S prekrasnim drenom Cornus sanguineus ‘Midwinter Fire’ boste hkrati poživili zimo in nadišavili poletne dni.

Od 14. do 16. marca 2014 v Celje po koristne nasvete in ugodne nakupe pred sezono sejanja in sajenja. Letos sta v ospredju samooskrba in slovenska pridelava.

naslovnicaDišeče hijacinte popestrijo pomladne dneve na vrtu in v naših domovih.Foto: Matevž Likar

vsebinaZIMA/POMLAD 2014

6

8

6 Rastline za celotno sezono

8 Flora 2014

Zeleni ali rdeči, podolgovati ali okrogli, radiči so dobrodošli v vsaki kuhinji.

Že sama beseda trajnica se nanaša na nekaj trajnega, če pa je rastlina v nekem okolju trajna, je skoraj avtomatično tudi trajnostna.

Kalčki so več kot le vzklite rastline. Preverite zakaj je priporočljivo uživanje kalčkov.

Če rastline še niso popolnoma zapolnile vaših gred, so te rastline odlična odločitev, pri tem pa potrebujejo le osnovno nego.

31 Sveže iz vrta

15 Trajnostno s trajnicami

27 Kalcki

27 Cebulnice najdemo tudi v naraviˇ

ˇ

15 27

3121

OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

Knjiga “Otroci in vrt”

Zagotovite si svojo že za

v trgovini Svet čebulic.http://www.svetcebulic.si

Spletna revija “Vrt” je namenjena vsem ljubiteljem okrasnega in okusnega vrta. Izhaja štirikrat letno in bralcem podaja številne nasvete za vrtna opravila, predstavlja najrazličnejše prekrasne rastline in prinaša navdihe za oblikovanje vrtov s predstavitvijo znanih načrtovalcev vrtov.

Na revijo se lahko naročite preko naročila na novice spletne strani “Okrasni vrt” (www.okrasnivrt.com) ali pa jo preberete na sami spletni strani, kjer se nahaja tudi arhiv.

V kolikor imate vprašanja z zvezi z revijo ali bi želeli oglaševati v njej, nam prosim pišite na mail: info@okrasnivrt.com.

19,80 €

Matevž Likar

VRT

Svet čebulic -10% www.svetcebulic.si

Enostavno naročanjena www.svetcebulic.si naročite želene rastline in pri oddaji vpišite kodo popusta L72WPW

pišite nam po elektronski pošti info@okrasnivrt.com in nam sporočite svoje želje. V besedilo ali namen sporočita dodajte kodo popusta L72WPW

Dalija

Lilija

Perunika

Maslenica

Eremurus

Nerine

-10%

-10%

-10%

-10%

-10%

-10%

‘Yellow Giant’ 9,90€/komVaša cena 8,91€

‘Isabel’ 16,90€/10komVaša cena 15,21€

Iris setosa ‘Nana’ 4,90€/komVaša cena 4,41€

‘Strawberry Candy’ 3,90€/komVaša cena 3,51€

‘Bishop of Leicester’ 5,50€/komVaša cena 4,95€

‘Easy Samba’ 14,90€/10komVaša cena 13,41€

Ne zamudite priložnosti, da naročite čudovite čebulnice in gomoljnice ter pri tem še prihranite. Trenutno se v naši ponudbi nahaja preko 300 sort poleti cvetočih rastlin.

*Popust velja na vse izdelke, razen izdelkov v akciji, darilne bone in poštnino. Za ostale pogoje nakupa obiščite www.svetcebulic.si.

Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Deczeleni listi, oranžno-rdeči v jeseni

cvetovibarvita stebla

Cornus sanguineus ‘Midwinter Fire’ skozi sezono

Zima

Rastlina za vso sezonoCornus sanguineus ‘Midwinter Fire’ S tem drenom boste poživili zimo in nadišavili poletne dni.

Dreni z rdečimi stebli so odlična popestritev za zimski čas. Pri tem pa se še posebej odlikuje sorta ‘Midwinter Fire’, ki pozimi postane pravi ognjeni grm. Njegova gola stebla bodo imela rumenkasto osnovo, ki bo proti koncem poganjkov prešla v živahno rdečkasto.V poletnem času se grm odene v prijetno jabolčno zeleno barvo, ki bo jeseni prešla v rumene in oranžne barve. Poletje bo grm polepšal še s svojimi dišečimi socvetji. Slednjim bodo sledili modrikasto črni plodovi, ki bodo privabili številne ptice.Neobrezan bo grm dosegel do 4 m višine, vendar boste najlepšo barvo stebel dosegli z rednim obrezovanjem, ki bo grm ohranila na višini 1 m.Za dopolnitev pod dren posadite morske čebulice ali zvončke. Ne pozabite pa dodati tudi zimzelenega grma za ozadje, saj bodo tako stebla prišla bolje do izraza.

● Nega Vsako pomlad odstranite dve leti stara stebla, s čemer boste ohranili le najmlajša stebla, ki bodo pozimi živahno obarvana.● V x Š 120 cm x 150 cm (z rednim obrezovanjem)

Poletje

Jesen

FLORA 2014Od 14. do 16. marca 2014 v Celje po koristne nasvete in ugodne nakupe pred sezono sejanja in sajenja.Letos sta v ospredju samooskrba in slovenska pridelava.

Trije pisani dnevi razstav

Od 14. do 16. marca bodo v Celju potekali trije pisani dnevi razstav, nasvetov, prikazov, nagrad in popustov… Na celjskem sejmišču se bo namreč odvil tradicionalni spomladanski trojček v okviru katerega ima najdaljšo tradicijo edini in največji domači sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture FLORA. Na sejmu bo tudi letos mogoče izbirati med bogato ponudbo vsega potrebnega za urejen in koristen zelenjavni, sadni ter cvetlični vrt, pa tudi korita in lonce na okenskim policah ter balkonih. Obeta se bogata ponudba domače, slovenske pridelave dreves, sadnega drevja, trajnic, enoletnic, pa tudi semen in zelišč.

Semena, sadike, nega in zaščita rastlin, vrtnarska oprema…

V razstavnem delu sejma Flora bo mogoče izbirati med ponudbo trajnic, okrasnega grmičevja, lončnic, cvetja, semen, čebulnic in sadnega drevja. Nakupiti bo mogoče tudi semena in sadike eksotičnih rastlin (goji jagode, aronija, sibirske borovnice, šisandra) ter opremo za vrtnarjenje (ročno vrtno orodje, profesionalna orodja za vrt in ostala vrtna mehanizacija, kosilnice). Predstavljena bodo sredstva za rast in zaščito rastlin (gnojila, škropiva, zaščita proti toči), ponudba korit, loncev in obešank za cvetoče in druge rastline, izbirati bo mogoče med ponudbo kompostnikov, plastenjakov, steklenjakov in vrtnih centrov. Bogata pa bo tudi ponudba ostalih izdelkov, ki prispevajo k urejeni okolici doma (bazeni in bazenska tehnika, ograje, tlakovci, vrtno pohištvo…).

Po nasvete za uporabni okrasni vrt in samooskrbni zelenjavni vrt

Razstavni program bodo dopolnjevala

strokovna predavanja in razstave. Obiskovalci bodo lahko pridobili koristne informacije o gojenju sadnega drevja, negi in vzgoji vrtnih rastlin, o novih trendih urejanja vrtov in zelene okolice domov. Sodelavci in strokovnjaki Kluba Gaia med drugim pripravljajo predavanje o uporabnem okrasnem vrtu in samooskrbnem zelenjavnem vrtu, aktualna razprava se obeta na srečanju Slovenskega združenja za integrirano pridelavo zelenjave, prisluhniti pa bo mogoče tudi strokovnjakom Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.

Domačnost, slovenski gartlc, samooskrba z lastnim vrtom… so teme, ki bodo zaznamovale skupinsko predstavitev Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev OZS v sejemski dvorani K. Člani sekcije bodo poskrbeli še za predavanja in prezentacije aranžiranja pa tudi dražbo šopkov. Sejemsko dogajanje pa bo znova pospremila otvoritvena slovesnost Štafete semen 2014. Gibanje za sejanje, izmenjavo in hranjenje avtohtonih, domačih tradicionalnih vrst semen, je letos svoje delovanje razširilo še na področje sadik zelenjave, sadnih vrst, poljščin in zelišč.

Flora spodbuja kreativnost mladih

Flora je zelo pomembna tudi za izobraževanje mladih in spodbujanje njihove kreativnosti. Tudi v 2014 se bodo na sejmišču predstavile vse najpomembnejše izobraževalne ustanove na tem področju. Sejemsko dogajanje pa bo znova pomembno sooblikovali tudi tekmovanja mladih cvetličarjev, vrtnarjev in aranžerjev.

Ob FLORI na sejmišču še sejma POROKA in ALTERMED ter srečanje čebelarjev ApiSlovenija

Ob Flori prihod pomladi v Celju pospremita še sejem Poroka ter sejem zdravega načina

življenja, zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane, naravne kozmetike in okolju prijaznega bivanja Altermed. Čez vikend, v soboto in nedeljo, pa bodo sejemsko dogajanje popestrili še čebelarji, ki se bodo zbrali že na 37. ApiSlovenija, dnevih čebelarstva v Celju. Osrednjo pozornost bodo čebelarji letos namenili stanju in ciljem čebelarstva v tretjem tisočletju.

Natančen dnevni sejemski program bo neposredno pred odprtjem spomladanskega sejemskega dogajanja objavljen na www.ce-sejem.si. Sejme Flora, Poroka in Altermed bo sicer mogoče obiskati vse tri dni med 9. in 18. uro.

15

VRT

Trajnice carniolaZa celotno izbiro rastlin obiščite našo

spletno trgovino:www.trajnice-carniola.com

Naročite na:info@trajnice-carniola.com

tel.: 030-382-050koda: REVIJA VRT

-5%

Ob naročilu dopišite kodo “revija vrt” in priznali vam bomo omenjeni popust.

PosebNa PoNudba Za NaŠe bRaLce

Trajnostno s trajnicamiŽe sama beseda trajnica se nanaša na nekaj trajnega, če pa je rastlina v nekem okolju trajna, je skoraj avtomatično tudi trajnostna.

17

VRT

Trajnostno s trajnicami

Matic severbesedilo in fotografije

Seveda pretirano posploševanje tudi tu ni na mestu, a o podrobnostih več kasneje. Seveda vsaka skupina rastlin premore vrste in sorte, ki so bolj trajnostne od drugih. Lahko bi rekli tudi tako; bolj ko je neka rastlina trpežna, bolj je primerna za trajnostne vrtove.

Manj zalivanja in dognojevanja

V skoraj vsakem članku o okrasnih zelnatih trajnicah zasledimo, da je to skupina vrtnih rastlin, ki večinoma ne potrebuje veliko zalivanja in dognojevanja. Pravzaprav si lahko nabor trajnic povsem prilagodimo našim nameram oz. pripravljenosti oskrbovanja vrta. Bolj trajnostno naravnan vrt ko želimo, bolj trpežne trajnice bomo uporabili. Razpon glede zahtev po oskrbi je velik in tu nas bo zanimala predvsem tista skrajnost, ki obsega vrste in sorte, ki skoraj povsem skrbijo

same zase. Na splošno imamo večinoma sedaj vsi probleme s poletno sušo, za številne trajnice pa ta ne predstavlja večjega problema in se s pravilnim izborom in sajenjem lahko zalivanju povsem izognemo. Pri gnojilih oz. dognojevanju je še lažje. Ali izberemo dolgožive trajnice, ki si same priskrbijo dovolj hranil iz tal ali/in uporabimo zastirko, ki jo redno obnavljamo, ta pa s sprotnim razkrajanjem prispeva nova hranila.

Vrstna pestrost in avtohtonost

Veliko prebiramo o biotski pestrosti in ohranjanju le-te. K splošni biotski pestrosti pripomoremo z večjo vrstno pestrostjo. Uporabimo veliko različnih vrst trajnic in jih mešano zasadimo v navidez naključni razporeditvi. S tem bomo pripomogli tudi k bolj naravnemu videzu zasaditev. Tako glede trpežnosti, predvsem pa z vidika biotske pestrosti so najbolj uporabne avtohtone in avtohtonim vrstam podobne trajnice. Ob tem ni toliko pomembno, da npr. nujno

sadimo povsem navadno vijolično travniško kaduljo, pač pa lahko zaradi estetskih vzgibov posežemo tudi po belih in rožnatih sortah.Estetska prilagodljivostKer so trajnice vrstno in sortno izredno številčna skupina rastlin, so tudi iz oblikovnega vidika najbolj prilagodljive. Največkrat na razstavah sicer videvamo kombinacije, ki črpajo navdih v naravni vegetaciji, a je to le ena od številnih možnih podob trajnostne zasaditve vrta. V bogatem spektru bomo našli primerne trajnice tako za gorsko kot obalno, tako za belo kot vijolično, tako podeželsko kot moderno urbano zasaditev.

Je »divjinsko« najboljše?

Pojmovanje trajnostnega vrta med posameznimi vrtnimi oblikovalci je različen. Za nekatere je dovolj, da izberemo zdrave in trpežne rastline, drugi zahtevajo tudi bolj naraven videz, tretji pa so pristaši povsem divjih ali naravnih vrtov, kjer naj bi uspevale izključno avtohtone vrste, zasajene pa naj bi bile kar se da po naravnem vzoru. Slednji ekstrem je res najbolj prijazen za vsa živa bitja, a se postavlja vprašanje, kje je tu človek. Taki vrtovi lahko že po enem letu izpadejo iz definicije vrta – (zasebna) oblikovana krajina. Okrasni vrt ustvarimo iz estetskih vzgibov, zato tudi tu velja, da je najboljša zlata sredina.

◄ ◄ Številne okrasne trave lahko leta in leta brez dodatnega dognojevanja uspevajo na istem mestu, poleg tega pa mnoge prispevajo tudi k bolj naravnemu videzu zasaditev.

◄ Akanti potrebujejo zalivanje le toliko časa, da se vrastejo, kasneje pa lahko na njih več let dobesedno pozabimo.

▲ Hermelike so le ene izmed številnih trpežnih trajnic, ki nudijo bogato pašo za različne žuželke.

20

VRT

S pravilnim izborom trajnic lahko dosežemo skoraj povsem naraven videz. Tu krvomočnice, navadni jagodnjaki in trave izgledajo kot da so se zasejale same.

21

VRT

Kalcki vec kot le vzklita hrana

ˇˇ

Zrnje žit je osnovno živilo s katerim zadostimo večino naših potreb po energiji, nutrientih, vlakninah in drugih bioaktivnih komponentah. Uživanje celih zrn, torej vključno s površinskimi deli zrna, ki se pri mletju v belo moko sicer odstranijo, nam daje še več učinkovin s pozitivnimi vplivi na naše zdravje. Te vplive prepoznamo predvsem preko lažjega uravnavanja telesne teže, zmanjšanja rizika pojava srčnih obolenj in sladkorne bolezni.

Paula Pongracbesedilo

Vsi minerali niso enako dostopni za naš organizem

Žal so nekateri izmed mineralov v zrnju vezani na biološke spojine, ki zmanjšajo absorpcijo v črevesu. Omenjena vezava med minerali in organskimi snovmi se ohranja tudi med prebavo in neposredno (npr. fitinska kislina) ali posredno (npr. vlaknine, fenoli) ovira absorpcijo mineralov, predvsem železa in cinka, v našem prebavnem traktu. Na absorpcijo mineralov lahko negativno vpliva tudi prisotnost nekaterih drugih mineralov, npr. kalcija. Nekatere organske snovi v zrnju pa imajo lahko tudi nasproten učinek. Takšna je na primer askorbinska kislina, ki poveča dostopnost mineralov za naš organizem. To so le nekateri izmed dejavnikov, ki vplivajo na

absorpcijo mineralov in izhajajo iz živila samega – imenujemo jih prehranski faktorji.Poleg prehranskih faktorjev pa na absorpcijo mineralov vpliva tudi fiziološko stanje organizma, predvsem trenutna potreba telesa po določenem mineralu. Te faktorje opisujemo z izrazom fiziološki faktorji. Sama koncentracija mineralov tako ni ključen dejavnik pri zagotavljanju mineralne kakovosti živil, ampak pri tem pomembno vlogo igra dostopnost mineralov.

dostopnost mineralov

Z besedo dostopnost mineralov opisujemo tisti delež mineralov v živilu, ki ga telo uporabi za svoje delovanje. Ker je dostopnost železa iz zrnja manjša kot 10%, dostopnost cinka pa le malo večja, je razumljivo, zakaj 60% oz. 30% svetovnega

prebivalstva trpi zaradi pomanjanja teh dveh mineralov. Z minerali revna prehrana oz. t.i. skrita lakota vodi v eno izmed prevladujočih prehranskih motenj v svetu in danes prizadeva več kot 2 milijardi ljudi. Poleg železa in cinka, so pogosta še pomanjkanja Cu, Ca, Mg, Se in I. Zadostne količine mineralov si lahko zagotovimo ali z uživanjem raznovrstne hrane, uživanjem prehranskih dopolnil, z minerali obogateno hrano (obogatena med postopkom priprave) ali pa s hrano pripravljene iz rastlin, ki so obogatene s potrebnimi minerali. Na dostopnost mineralov pa lahko v vsakdanjem življenju s postopki pred in med pripravo živil vplivamo tudi sami. Dostopnost mineralov se lahko povečuje s pomočjo termalne obdelave živil, mikrobne fermentacije ali mehanskih postopkov (npr. mletje in tolčenja) in pa tudi s kalitvijo.

Za boljšo prehrano uživajmo kalčke

Med naštetimi postopki postaja ravno kalitev v zadnjih letih vse bolj zanimiv postopek za povečanje dostopnosti mineralov. Med kalitvijo v zrnu namreč potekajo pomembne biokemijske spremembe, ki omogočajo mladi rastlinici preživetje v prvih dneh njenega življenja in tudi omogočajo encimatsko razgradnjo vezi med minerali in fitinsko kislino. V kalicah oz. t.i. kalčkih se v primerjavi z izvornimi zrni koncentracije mineralov povečajo kot se tudi poveča vsebnost vlaknin, proteinov, antioksidantov in antioksidativne aktivnosti. Skaljena semena in kalčki so zato idealen vir hranilnih substanc predvsem v zimskem času, ko je sveža zelenjava težje dostopna in precej draga. Zaradi velike raznolikosti semen in zrn, ki so na voljo za vzgojo kalčkov, si lahko zagotavljamo tudi raznolike okuse in barve, ki povečujejo tako gurmansko kot vizualno pestrost naših jedi. Uživamo jih na sto in en način. Najbolj zdravi so kar surovi v solati ali sendviču, lahko pa jih dodajamo tudi pri kuhanju na primer juh in rižot. Kalčki so tudi varno živilo, saj za njihovo vzgojo ne potrebujemo gnojil, pesticidov in herbicidov, le pri vzgoji moramo nadzorovati količino vlage v kateri kalčki uspevajo, da se ne razvije plesen. Seveda pa je hranilna vrednost kalčov odvisno od vrste zrna, zunanjih dejavnikov (predvsem mineralne kvalitete vode) in časa kalitve oz. razvoja kalic. Z vzgojo kalčkov v mineralno bogati vodi lahko na primer povečamo koncentracijo nekaterih mineralov in tudi zagotovimo njihovo večjo antioksidativno aktivnost.

Pšenični kalčki oz. pšenična travaPšenični kalčki so odličen vir vlaknin, vitaminov in mineralov in imajo visoko antioksidativno aktivnost. Prav zaradi velike vsebnosti vlaknin je njihovo presno uživanje manj prijetno, se pa odlično obnese v sokovih, ki jim dajejo svetlo zeleno barvo.

24

VRT

Kalčki ajdeKalčke ajde tradicionalno uživajo na Japonskem in v Koreji. V zadnjem času so pritegnili veliko pozornosti, daj so zelo dober vir proteinov in lipidov, antioksidantov (rutina, kvercetina in kvercitrina), katehinov, vitaminov in mineralov. Hranilna vrednost kalčkov ajde dopolnjujejo njene antioksidativne in protivnetne učinkovine. Pomemben je vpliv flavonoida rutina na uravnavanje krvnega tlaka in zniževanja holesterola.

Najbolj kavalitetni so sedem dni stari ajdovi kalčki.Poleg tega ajda ne vsebuje glutena in je kot taka primerno živilo v prehrani ljudi s celiakijo. Poznamo dve vrsti ajde, ki se ju komercialno prideluje in se ju lahko uporablja tudi za proizvodnjo kalčkov in sicer tatarsko ajda in navadno ajdo. Tatarska ajda vsebuje večje količine rutina, ima večjo antioksidatvno aktivnost in vsebuje večje količine mineralov kot navadna ajda.

25

VRT

Morda smo navajeni, da cvetoče čebulnice opazujemo na naših okrasnih vrtovih, vendar lahko številne med njimi najdemo tudi v naravi.

Domace lepoticeˇ

26

VRT

Prekrasne perunikeRod perunik je svoje znanstveno ime (Iris) dobil po grški besedi za mavrico, s čimer je nakazana široka paleta barv cvetov, ki jih lahko najdemo med predstavniki skupine rastlin. Poleg nemške perunike (I. germanica), ki je pri nas verjetno podivjana okrasna rastlina in sibirske perunike (I. sibirica), ki ju pogosto najdemo tudi na okrasnih vrtovih, lahko v naravi srečamo še nekatere druge predstavnike perunik. V pozno pomladnem času lahko opazujemo živahne cvetove vodne perunike (I. pseudacorus), ki popestrijo močvirja, vodne jarke in robove ribnikov ter potokov. Čeprav je vodna perunika verjetno najbolj opazna in razširjena pa še zdaleč ni edina vrsta perunike, ki jo lahko opazimo v naravi. Precej zanimiva je tudi travnolistna perunika (I. graminea), ki požene prekrasne temno vijoličaste cvetove. Cvetovi se odprejo skoraj pri tleh in jih je skoraj premalo za veliko količino listov, ki jih obdajajo. Kljub temu pa se splača skloniti k njim, da se naužijete njihove čudovite arome. Na vrtu jo zaradi nizkih cvetov postavite v ospredje grede. Posadite jo med rožnato cvetoče nageljčke (Dianthus) ali mlečka Euphorbia rigida.

27

VRT

Pasji zobV Sloveniji (in tudi Evropi) lahko v naravi najdemo eno samo vrsto pasjega zoba – Erythronium dens-canis. Evropsku vrtnarji so tako že od 17. stoletja naprej v vrtove vnašali številne predstavnike pasjih zobov iz drugih kontinentov, zaradi česar pri nas avtohtone vrste na okrasnih vrtovih praktično sploh ne vidimo. Naš domači pasji zob požene prekrasne pegaste liste, ki so skoraj tako pomemben del okrasa kot sam cvet. Slednji požene na koncu cvetnega stebla obarvan v belkasto-rožnate odtenke. Na cvetu boste hitro opazili značilno nazaj zavihane cvetne liste in vijoličaste prašnike, ki cvet dodatno popestrijo. Poleg botanične vrste so vrtnarji vzgojili tudi različne sorte kot je npr. ‘Old Aberdeen’ s cvetovi v barvi ciklam. S slednjimi lahko pasji zob kombinirate tudi na gredi, vendar morate paziti, da ciklame ne prerastejo počasneje rastoči pasji zob. Veliki ljubitelj rastlin Christopher Lloyd je na svojem vrtu pasje zobe gojil v družbi nizkih rumeno cvetočih narcis Narcissus minor. Za to barvno kontrastno kombinacijo posadite rastline čebulice 10 cm globoko, med njimi pa pustite tudi približno 10 cm prostora.

28

VRT

Čudovite ciklameČeprav lahko ciklame najdemo vse do Črnega morja in Libanona, je njihova osrednja domovina Balkanski polotok. Med ciklamami najdemo dva vrhova cvetenja. Pri zgodaj cvetoči pomladni ciklami (Cyclamen coum) boste cvetove lahko opazovali že v pomladnem času, nasprotno pa bodo jeseni cvetoče ciklame zacvetele po močnejšem dežju ob koncu poletja. Pri nas najdemo eno samo vrsto ciklame – C. purpurascens, ki jo boste opazili v številnih listnatih in mešanih gozdovih. Spada med jeseni cvetoče predstavnike. Pod zemljo skriva vozličast okrogel gomolj, ki se precej razlikuje od ploščatih gomoljev nekaterih drugih vrst ciklam. Listi so bolj ali manj zimzeleni in posejani s svetlimi pegami ter podobno kot pri pasjem zobu v dodaten okras rastline. Ciklame se najbolje počutijo na apnenčastih tleh in prekrite s krošnjami dreves in grmovnic. Podobno mesto jim najdite tudi na svojem vrtu, pri čemer je potrebno opozoriti, da je naša domača ciklama nekoliko muhasta in je ni tako enostavno zadovoljiti kot manj zahtevno bršljanovolistno ciklamo (C. hederifolium). Poskusite jo posaditi na rastišče z veliko listnega opada, ki ga prekrivajo visoka drevesa in ji dajte nekoliko časa, da se na novem rastišču počuti doma. Vaš trud vam bo z veseljem poplačala s svojimi prekrasnimi cvetovi.

29

VRT

Jesenski podlesekPoleg ciklame jesenski čas popestri še ena domača čebulnic – jesenski podlesek (Colchicum autumnale). Svoje znanstveno ime je dobil po bajeslovnem kraljestvu, kjer so iz kapljic čarobnega zvarka čarovnice Medeje, vzklile prve cvetlice. Podobno kot v legendi, iz jesenskih tal vzklijejo cvetovi jesenskega podleska, obarvani v sijajne rožnato-vijoličaste tone. Jesenski podlesek je odličen za naturaliziranje na trati, ki so jo v pomladnem času že popestrili žafrani. Rastlina je precej robustna, zaradi česar se bodo cvetovi prebili tudi skozi pokrovnice kot je npr. zimzelen (Vinca minor). Liste bodo jesenski podleski pognali kot večina drugih rastlin v pomladnem času, vendar bodo listi propadli še pred cvetenjem (nekje konec junija). Za dodatno kombiniranje poskusite jesenske podleske zasaditi skupaj z jeseni cvetočimi žafrani vrste Crocus speciosus.

RadičVRedNosT: vir folične kisline, vitaminov B in K ter kalcija. Bogat je tudi z luteinom (antioksidant).

KaKo JIH goJIMo: posejte jih na sončno gredo, kjer bodo veselo uspevali, saj imajo le malo škodljivcev. Paziti morate le, da so dobro zaliti, saj lahko v nasprotnem primeru pobegnejo v cvet.

NabIRaNJe: Naberite celo glavo rastline in odstranite zunanje liste, ki so preveč grenkega okusa.

Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov DecSetev

Pobiranje

razmik setev ↓ 1 cm globoko Končni razmik ↔ 30 cm med rastlinami in vrstami

Svežeiz vrtaČeprav so radiči na pogled zelo različni - vse od elegantno nežno zelenih torpedov pa do zelju podobnih rdečih krogel - so vsi enako odličnega okusa