VSEBINE KNJIG 2018

PROZA

Nevija Benčina Smotlak: V NAROČJU KOPRSKE ULICE

Prepustite se zgodbam, ki vam bodo na prav poseben način

pričarale podobe nekdanjega Kopra.

Nevija Benčina Smotlak nas s knjigo V naročju koprske ulice

popelje v svet otroških dogodivščin, ki jih je doživljala v

osrčju starega mestnega jedra. Pripoveduje nam o zgodbah,

ki so jo očarale in se ji tako globoko vtisnile v spomin, da

bralca povsem prevzamejo in se morda tudi sam čuti del

njih. Avtorica nas z besedo in tudi fotograf ijo popelje v stari

Koper, ki ga danes predvsem nove generacije ne poznajo.

Cvetka Bevc: DESETKA

Desetka je mladinski roman o desetih prijateljih, ki kljub temu,

da jih v življenju zanimajo različne stvari, skupaj preživljajo

prosti čas.

Desetka je sestavljena iz desetih zgodb desetih prijateljev,

srednješolcev, ki kljub temu, da jih v življenju zanimajo

različne stvari, skupaj preživljajo prosti čas. Tu je Jups, rahlo

neroden fant, ki je zaljubljen v Barbi, pa Petja, ki zase misli,

da ni nič posebnega, Fiksi, ki se mu, nasprotno, zdi Petja

zelo posebna, Roberta, ki jo menda bolj kot vse drugo

zanimajo gore, Riki, ki je glavni frajer, pa še pianistka Aška,

gej Kroki, lepa Barbi, z računalniki obseden Jojo in bodoča

igralka Janča. Roman, ki mu je avtorica dodala tudi slovarček

najpogostejših izrazov internetnega pogovora (lol, <3, XD

itn.), bo najstnikom služil kot všečno branje med dolgimi

počitnicami.

Erika Brajnik: NATUROPATSKI NASVETI IN RECEPTI

Razumljiva predstavitev naturopatije in njenih smernic za

zdravo življenje.

Naturopatski nasveti in recepti je tretja knjiga Erike Brajnik in

je namenjena razlagi njene druge knjige z naslovom

Naturopatski priročnik. V knjigi avtorica utemeljuje f izično,

psihično in emocionalno razlago def icitov organov. Bralec

bo dobil vsakodnevno pomoč pri izbiri hrane, ki je tako

pomembna za naše zdravje, knjiga pa vsebuje še več kot

petdeset receptov za popestritev jedilnikov iz druge knjige.

Predstavlja tudi zbirko avtoričinih nasvetov, ki so bili

objavljeni v zadnjih treh letih v časopisu Novi glas.

Snežana Brumec: CAMINO

Prehodi z mano vseh 883 km.

Camino, pot, na katero se odpravi vsako leto več ljudi, ima

za pohodnike različen pomen, za ene duhoven, za druge

rekreativen. Vsak pohodnik pa po njej s seboj nese svojo

zgodbo. Camino de Santiago ali Jakobova pot, po kateri se

je odpravila Snežana Brumec, se začenja v Franciji, v

mestecu Saint-Jean-Pied-de-Port. Za nekatere se konča v

Composteli, druge pa vodi na »konec sveta«, v Fisterro v

Španiji. Snežana je s svojo sestro prehodila celo pot, na njej

spoznala vrsto romarjev, obilico zgodb in čudovito

pokrajino. Vse to je na koncu strnila v čudovito pripoved. Kot

nas avtorica že na začetku knjige povabi, z njo prehodimo

vseh 883 km.

Ivan Cankar: PODOBE IZ SANJ

O vojnih grozotah in slutnji lastnega konca.

Knjiga je avtorjevo zadnje delo, izdana je bila še za časa

njegovega življenja in je vrhunec avtorjevega simbolizma.

Gre za zbirko tridesetih črtic s temačnim pridihom, v katerih

zaznamo občutek pomanjkanja ljubezni, krivde in strahu

pred smrtjo. V ospredje so postavljene groteskne podobe

vojne in človekovega moralnega ponižanja.

Aleš Debeljak: TUKAJ, ZATE, TAM

Izbrana esejistika in poezija uglednega slovenskega literata za

melanholičen čas s kratkimi dnevi in dolgimi večeri.

Če slučajno doma (še) nimate nobene knjige pesnika,

predavatelja in esejista Aleša Debeljaka (1961–2016), potem

je Tukaj, zate, tam več kot primerna za to, saj z njo

dobivamo vsebinsko relevanten vpogled v Debeljakovo

ustvarjanje. Knjiga je razdeljena na dva dela: v prvem je

predstavljen reprezentativen izbor Debeljakovih pesmi iz

vseh njegovih pesniških zbirk, v drugem delu pa je nanizanih

nekaj najboljših Debeljakovih esejev, v katerih se avtor

pokaže kot eruditski mislec, ki zna osebno izkušnjo

sugestivno in nostalgično povezovati z najrazličnejšimi

kulturnimi, zgodovinskimi in družbeno angažiranimi

tematikami.

Brane Dolinar: DVOJNE POČITNICE

Napeta zabavna mladinska pripoved dvojčkov Boža in Braca

Markiča.

Navihana dvojčka Božo in Braco odhajata na morje k stari

mami na počitnice. Dvojčka sta si zelo podobna, zato si letos

privoščita prav posebne počitnice. Brez težav pretentata

staro mamo in starega svetilničarja barba Vaneta, da je na

morje prišel le en deček, drugi pa je ostal doma bolan. Tako

se začnejo njune dvojne počitnice, en dan pri stari mami, en

dan pri barbi Vanetu. Vendar njun načrt ni popoln. Zaradi

neprevidnosti se velikokrat znajdeta v zagati. Prvo prevaro

spregleda sestrična Mara. Zaplete pa se, ko Braca z jadrnico

ugrabita nevarna roparja.

Evald Flisar: ZBIRALEC SANJ

Hotel je ustvariti abecedo otrok, ki bi jim življenje lahko

zrežiral v sanje.

Na jesen življenja se John Gray oziroma Johannes Grach

oziroma Janez Grah vrne v domači gerlinski gozd, da bi se

lahko povezal s svojim otroštvom in kjer je kot šolarček,

imenovan f ižolček, v drevesa vrezoval začetnice imen

prebežnikov, ki jim je pomagal priti čez mejo. Vendar pa v

gozdu ne najde zgolj vrezanih začetnic prebežnikov, ampak

kar celo abecedo, vseh 25 črk. Za vsako črko se razkriva

nova zgodba, življenje ljudi, ki so tako povezani, da se

njihove usode neprestano prepletajo, istočasno pa tako

daleč, da se prepleta lastnih usod niti ne zavedajo. Prav ta

abeceda življenja ga sooči z vprašanji, na katere je iskal

odgovore vse življenje.

Branko Gradišnik: ISKANJE IZGUBLJENEGA ZDRAVJA

Humorni priročnik, kako se znebiti bolezni telesa in tudi duha.

Gradišnik se je v toku življenja srečal z mnogimi

zdravstvenimi težavami, ki se jih je potem bolj ali manj znebil

ene za drugo, svoja praktična in teoretična dognanja pa

zbral v knjižni obliki. Posvetil se je človekovim boleznim in

zdravju v najširšem družbenem in v najožjem osebnem

smislu. V svojih ugotovitvah ves čas črpa iz dostopne

strokovne literature in lastnih izkušenj, ki jih neposredno

prevaja v spodbudne zglede. Avtor je prepričan, da so naša

telesa evolucijsko ustvarjena, da skrbijo sama zase in za

svoje zdravje, vendar le, če jih znamo obvarovati pred

potrošništvom, črednostjo in nadzorom.

(Vir: Bukla, št. 140)

Viki Grošelj: MINGMA in še sto drugih

Zbirka kolumn o alpinizmu in drugih življenjskih področjih.

Ob imenu Viki Grošelj skoraj gotovo pomislimo na Himalajo,

saj je Grošelj vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in

gorski vodnik. Poleg številnih vzponov, ki jih je opravil v

domačih in tujih gorah, je tudi športni pedagog ter avtor

petnajstih, soavtor pa več kot dvajsetih knjig s področja

gorništva in alpinizma.

V knjigi Mingma in še sto drugih je zbranih več kot sto že in

tudi še neobjavljenih kolumn, o katerih avtor pravi: »Na neki

način odsevajo moje poglede na svet in dogajanja v njem,

tudi na področjih, ki niso neposredno povezana z

alpinizmom. Ali pač. Saj alpinizem je življenje in življenje je

alpinizem.«

Karel Gržan: 95 TEZ

Petsto let po protestu Martina Lutra je čas za nov protest.

Srčni duhovnik, pronicljiv mislec in čuteč spremljevalec Karel

Gržan v 95 tezah ponuja priložnost za razmislek in obuja

spomin na neizrojeno ekonomijo, katere temeljno

poslanstvo je po krivem zdrsnilo v pozabo. Današnja skrajno

individualistična, potrošniško naravnana družba zanemarja

ekonomijo po meri človekovih potreb in jo izrablja za

pridobivanje preobilja peščice izbrancev. Sleherni med nami

potrebuje moč za predrugačenje krivičnega, zločinskega

hrematizma in pogum za veder vnos pozitivnih družbenih

sprememb.

Mohor Hudej: VLAŽNE DUŠE

Utopični roman o moškem v zrelih letih.

Matjaž, poročeni moški v srednjih letih, je v nenehnem

konfliktu z okoljem in vaškimi šerif i. Spoznanje, da je vsak

boj z njimi vnaprej izgubljen, ga prepriča, da sprejme

ponudbo svojega bangkoškega prijatelja Jacka. Zapusti

domovino in se preseli na majhen odmaknjen tajski otok. Tu

zaživi na novo kot turistični vodnik. Vendar njegova sreča in

mirnost ne trajata dolgo, saj kmalu na tem koščku raja zasliši

slovensko govorico in ugotovi, da se »vlažnim podalpskih

dušam« ne da prav zlahka izogniti.

Miran Ipavec: AVTOŠTOPARSKE ZGODBE

Knjiga za vse štoparje.

Miran Ipavec v 47 zabavnih in mojstrsko napisanih zgodbah

opisuje prvih 29 let svoje štoparske kariere. Zaradi dolgega

»staža«, prevoženih kilometrov in posebnih »rekordov«, ki jih

je naštel na zavihku knjige, mu pravijo avtoštoparski

šampion in tudi slovenska avtoštoparska legenda. Štopati je

začel pri 25 letih, prepotoval pa je 38 držav. Na potovanjih

se je srečeval z zanimivimi ljudmi različnih narodnosti, kultur

in ver. Potoval je z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi,

vozniki in sopotniki. Poleti 2014 je v rodnem Kanalu ob Soči

odprl prvi in edini avtoštoparski muzej v Sloveniji, ki se bo

nekaj let selil po raznih krajih doma in v tujini.

(Vir: Špela Pahor, Dobreknjige.si)

Drago Jančar: IN LJUBEZEN TUDI

Vojna premaga vse, še vse tiste, ki se vojskujejo. In tiste, ki

samo čakajo, da bo minilo.

Roman se dogaja med drugo svetovno vojno, kjer se v

okupiranem Mariboru prepletejo življenja treh ljudi. Sonja in

Valentin sta mlada zaljubljenca, ki sanjata o skupni

prihodnosti. Naraščajoče okupatorjevo nasilje Valentina

primora v odhod med pohorske partizane, kjer v trenutku

šibkosti pade v roke orožnikov ter pristane v mariborskih

zaporih. Sonja, ki skuša trpinčenega fanta rešiti, prosi pomoči

znanca iz otroških let, sedaj zagrizenega SS-ovca Ludwiga

Mischkolniga. Nacista dekletova lepota očara, kar ima zanjo

pogubne posledice. Preko zgodb glavnih junakov Jančar

odstira strašljive podobe vojnega pekla v štajerski prestolnici

in drugje. Vendar v vojni ni zmagovalcev, ostajajo le ljudje z

zlomljenimi dušami, izgubljenim dostojanstvom in kjer se,

kot je zapisali Byron v eni od svojih pesmi, še ljubezen

utrudi.

(Vir: Anica Derganc, Dobreknjige.si)

Berta Jereb: MOJE BAJŽE

Od radovedne bistre deklice do gospe z bogato delovno

preteklostjo na področju otroške onkologije.

Pisateljica, zdravnica ter profesorica je svojo poklicno pot

posvetila onkološkim bolnikom, bila je ena prvih

radioterapevtk pri nas, ki se je pri svojem delu na

Onkološkem inštitutu v Ljubljani ukvarjala predvsem z

otroško onkologijo. V knjigi Moje bajže je zbrala zgodbe

svojega življenja »od radovedne bistre deklice s Črneč na

Koroškem do gospe z bogato delovno preteklostjo«, kot

zapiše Tone Pavček v spremni besedi. Avtorico spremljamo

na vseh postajah njenega šolanja ter v njenih službah. V

zgodbah spoznamo njene sorodnike, še posebej je skrbno

opisan lik njene pogumne in delavne matere.

(Vir: Zdenka Žigon, Dobreknjige.si)

Boris Jukić: UMETNOST LOKOSTRELSTVA

Počasen ritem umiri bralca, dokler ne pride do obrata.

Zbirki kratkih zgodb daje naslov zadnja od štirih. Kratki

naslovi in dolge zgodbe dajejo ob branju občutek

umirjenosti. Kar velja tudi za Jukićev stil pisanja: junaki zgodb

niso kričeči osebki, ampak umirjeni posamezniki, ki se trudijo

izboljšati svoj svet: tečaj karateja in lokostrelstva, obnova

stavbe, f ilozofski pogled na svet, igranje na citre in mila

nežnost med partnerji povzročijo, da tudi mi z umirjenim

branjem spremljamo njihove zgodbe. Dokler ne pride do

obrata, ki pa je precej presenetljiv. Upočasnjenost zgodbe

nas umiri in obrat ima še večji učinek, kot bi ga imel sicer. S

tem avtor ponovno dokazuje, da je primeren za širši krog

bralcev.

Nikola Kekić: RAK 'N' ROLL

Neposredna izpoved človeka, ki je naletel na velik ovinek v

svojem življenju in ga uspel zvoziti.

Rak je zlo, s katerim smo bili že skoraj vsi v posrednem ali

neposrednem stiku. Nikola svojo izkušnjo opiše na

dramatično-humorističen način. V proceduri zdravljenja se je

vračal nazaj v razne faze svojega življenja. Bil je poškodovan

in zaznamovan, a se je ob vsaki novi težavi, na katero je

naletel na svoji poti, pobral in šel naprej. Napredoval je, a

sam tega ni tako videl, saj je želel živeti tako kot drugi okoli

njega, zdrav in z manj napakami. Dokler se nekega dne ni

dobro pogledal v ogledalo in se odločil živeti tako, kot mu je

ponujeno.

Damjana Kenda Hussu: ADIJO, HOTEL MAMA

Družbeni roman o življenjskih odločitvah in vstopu v svet

odraslih.

Dorjan se odloči vstopiti v svet odraslih. Nič nenavadnega za

32-letnega fanta in skrajni čas, bi lahko rekli. Odraslost

udejanja s selitvijo iz udobnega maminega naročja v

enosobno stanovanjce, svoj novi dom. »Novi dom dobiva

podobo skladišča, prejšnje življenje je v škatlah, ki jih noče

odpreti. Ves čas je v monologu s svojim odnosom do tistega

prej. Skuša se izmakniti še sliki svojega očeta, ki ga lovi s

svojimi nevrednimi geni. Občuduje sestro in mater in išče

njun približek v podobi in karakterju pri novi sosedi.

(Vir: Maša Uran, Dobreknjige.si)

Neli Kodrič Filipič: POVEJ MI PO RESNICI

Pasti virtualnega sveta

Glavna tema romana je zasvojenost z virtualnimi svetovi, ki

je v sodobnem času vedno večji problem mladih. Simon je

bister srednješolec, ki pa cele noči igra nasilne igrice,

podnevi pa spi. Izhaja iz odtujene in razbite družine. Materi

njegovo obnašanje povzroča skrbi in sinu želi pomagati

tako, da poišče sostanovalca, čemur se Simon močno upira.

Kljub temu se s pomočjo prevare na oglas javi srednješolka

Eva in ga odpelje k sebi domov, kjer je trenutno sama, saj so

starši na potovanju. Med njima se razvija simpatija, vendar

Eva ne prodre v njegov svet. Konec zgodbe nam razkrije, ali

mu je uspelo premagati zasvojenost. Roman je mladinski,

vendar je s svojo tematiko namenjen tudi staršem

odraščajočih otrok.

(Vir: Jana Uršič, Dobreknjige.si)

Tina Kolenik: KOŽA KOT KOSTUM: OBLAČENJE IN SLAČENJE

V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU IN UMETNIŠKEM USTVARJANJU

Poglobljena, raznotera, duhovita, provokativna, na trenutke

šokantna študija o oblačilu, ki ga nikoli ne slečemo.

V knjigi, ki je nadgradnja avtoričine magistrske naloge, Tina

Kolenik spregovori o zakrivanju in razkrivanju največjega

človeškega organa = čutila, ki je obenem meja »med

meseno notranjostjo ter naravno in družbeno zunanjostjo«,

površina za »najstarejšo in najpreprostejšo obliko

komunikacije in interakcije«, kar je človeški dotik, tarča

estetskega presojanja in nenehnih posegov v imenu lepote

ali bitke s časom ... In, seveda, koža je tudi kostum.

Mirt Komel: MEDSOČJE

Detektivka, ki bo temačne poti umora pripeljala v "naše" kraje.

Kaj imata skupnega Medsočje in Twin Peaks? Kraja sta

pobratena, njuni prebivalci so sila čudaški, prav tako njihovo

spopadanje z umori. Tudi tokrat je Medsočje neke vrste

prvenec, avtor se je odločil napisati kriminalni roman, še

bolje – detektivko: pričakovano kompleksen lik detektiva nas

pelje po indicih kot skakač pri šahu. Večji del zgodbe mu

sledimo, ko pa tu in tam kaj nehote preskočimo, smo

izgubljeni. Rdeči sled, ki ga je Agatha z velikim veseljem

uporabljala in Hitchcock z velikim veseljem jedel, tudi v

Medsočju meša štrene, hkrati pa obljublja zanimivo branje.

Nataša Konc Lorenzutti: BLIŽINA DALJAVE

Kdor je preživel vojno, za vedno ostane v njej.

Bližina daljave je drugi roman za odrasle pisateljice Nataše

Konc Lorenzutti. Vanj je vtkala resnične dogodke ljudi, ki so ji

tako zaupali, da so prenehali molčati, in jih literarno

obdelala. Anica, prvoosebna pripovedovalka zgodbe, je

morala že kot petletna deklica zapustiti dom in oditi k stricu

in teti. Kljub temu, da je tam bel kruh pomakala v sladko

kavo, je bilo njeno otroštvo grenko. V Aničino odraščanje

zareže še vojna. Po vratih hiše v zakotni vasi izmenjaje se

razbijajo fašisti, nacisti in partizani. Vsak od njih terja svoj

davek, dokler že tako revni družini ne ostane nič, le

pogorišče hiše.

(Vir: Viktorija Kante, Dobreknjige.si)

Borut Korun: ZADNJI INKOVSKI ZAKLAD

Skrbno varovane skrivnosti starodavnih Inkov.

Preplet ljubezni in starodavne skrivnosti, eksotičen košček

zemlje ter želja in hotenje po čustvih in pustolovščini – vse

to v tem romanu popelje glavna protagonista v divje predele

Peruja. Ivan in Juanita sta na poti vsemogočih izzivov, njuno

kljubovanje ima cilj – najti zlati kip sonca – punchao.

Pripoved zajema inkovsko kulturo in zgodovino s čudovitimi

opisi nedotaknjene narave, povezovalna nit pa so viharna

ljubezenska čustva med moškim in žensko.

Tomaž Kosmač: PREKO VODE DO SVOBODE

Trpko-humorni obračun z vojaškim delom osebne zgodovine.

»Preko vode do svobode!« je vzkliknil partizan Boško v

legendarnem f ilmu Bitka na Neretvi, se vrgel v deročo reko

in se utopil. V avtobiografskem romanu Tomaža Kosmača z

istim naslovom se glavni lik ne utopi, pač pa se skuša

osvoboditi travm, povezanih s služenjem vojaškega roka v

JLA. Spomini na tragikomične dogodke med enoletno

vojaščino se prepletajo s turistično-izletniškimi doživljaji, ko

se Kosmač po tridesetih letih vrne v črnogorski Kumbor – na

»kraj zločina«. Ponuja se primerjava z romanom Lojzeta

Kovačiča Resničnost, a ni niti nujna niti neizogibna.

Manca Košir: ČLOVEŠKA LJUBEZEN

Iskreno pisanje, ki odstira zgodbe o zorenju in poslanstvu,

odkrivanju lepote v majhnih stvareh, sreče v drobnih

trenutkih.

Manca Košir je velika ljubiteljica knjig, publicistka in TV-

voditeljica. V knjigi pisem Človeška ljubezen si dopisuje s

štirimi slovenskimi psihoterapevti. Prvi dopisovalec je Izidor

Gašperlin, fotograf in terapevt, ki ga je spoznala na postnem

vikendu. Gabi Čačinovič Vogrinčič, klinična psihologinja in

družinska terapevtka, je Mančina stara prijateljica, s katero se

borita za drugačen svet. Miran Možina, psihiater in

psihoterapevt, je človek, ki ga pozna že dolgo, a vendar z

njim dolgo ni stkala prave zveze. Tomaž Flajs, geštalt

psihoterapevt, je Manco pritegnil s svojo milino, mehkimi

besedami in zadržanostjo, ki sicer, kot pravi avtorica, izginja

iz sveta, ki kriči jaz, jaz ...

Matej Krajnc: LADO – ENA SAMA LJUBEZEN

Pravijo, da ljubezen mine, in s tem se dokazano strinjam.

Lado Leskovar je na slovenskem glasbenem področju

prisoten že šestdeset let in ob tej obletnici je izšla

avtorizirana biograf ija, katero je po Ladovi pripovedi zapisal

Matej Kranjc. V knjigi lahko preberemo mnoge anekdote,

pogled na spreminjajoči se svet ter seznam njegovih

stvaritev in koncertov. Seznani nas tudi z razvojem slovenske

popularne glasbe, festivala Slovenska popevka ter razmislek

o sami kakovosti glasbenih besedil. Ladovo uspešno pevsko

kariero je spremljalo tudi zanimivo zasebno življenje, saj je

veliko potoval in nastopal tudi po Rusiji ter se kar štirikrat

poročil.

e* Zofka Kveder: MISTERIJ ŽENE

Naturalistično slikanje ženskih usod, brez najmanjšega studa

ali olepševanja.

Misterij žene je prvo delo Zofke Kvedrove, ki je izšlo v Pragi

leta 1900. Zbirka drobnih črtic, v katerih pripoveduje o

bolečinah kmečkih, delavskih in meščanskih žena, ki so bile

sužnje očetom, bratom, možem in otrokom, zapostavljene

in podrejene v družini in družbi. Prizadete izpovedi in

odločen protest proti položaju ženske v družbi so bile v

takratnem času deležne večinoma ostrih kritik. Eden redkih,

ki je njeno delo v celoti pozitivno ocenil, pa je bil Ivan

Cankar, ki je dotedanjo žensko literaturo sicer zavračal.

Jedrt Lapuh Maležič: BOJNE BARVE

Ljubezen je v vseh oblikah zagatna in neobstojna.

Druga zbirka kratkih zgodb Jedrt Lapuh Maležič se podaja

na področje istospolne ljubezni. V ospredju je dvojna vloga

protagonistk, ki so sicer že prepoznale svojo lezbičnost,

čeprav še čakajo, da jo javno objavijo, da z njo pridejo na

plan. Pri zgodbah poudarek ni toliko na osrednjem

dogodku, pač pa na intimnih trkih med različnimi

protagonisti na gejevski in lezbični sceni, so pa vse prežete z

neposrednim jezikom in s humorjem, ki nam glavne like

približata kot povsem vsakdanje in prepričljive modele.

Davorin Lenko: BELA PRITLIKAVKA

Totalna ljubezen, ki absorbira vse, kar ji pride na pot.

Drugi roman kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka z

naslovom Bela pritlikavka je predvsem dialoška pripoved,

osredotočena na telo, s številnimi izseki iz glasbenega in

f ilmskega sveta. V močvirju Louisiane v Ameriki se naključno

srečata propadla pop zvezda Maria, pol Slovenka in pol

Nemka, ter od družbe odmaknjen Američan Louis. Usodna

privlačnost ju združi in po nekajmesečnem skupnem bivanju

se boleče razideta, toda totalnost njune ljubezni očitno vodi

v neizbežno, silovito ponovno srečanje. Bela pritlikavka je

astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali

srednjo težo umre.

Mirana Likar: BABUŠKIN KOVČEK

Zgodba ne odkriva stvari, ampak pomaga, da jih odkrijemo

sami.

Štiri generacije, štiri ženske, štiri zgodbe v petih delih.

Družinska saga zajame osebno in zgodovinsko obdobje

skoraj celega zadnjega stoletja. Spoznavamo glavne

junakinje in odkrivamo, katere poteze Magdalene je

nasledila njena hči Bibi, ki je kot najstnica odšla od doma in

se vrnila šele, ko je bila mama na smrtni postelji. In kateri

obraz najstarejše, Sof ije, ki je po svojih najboljših močeh

prebrodila drugo svetovno vojno, lahko uzremo v najmlajši

junakinji romana, študentki prava, Miji? Na vprašanje, če so

štiri generacije dovolj, da se osvobodimo prtljage

nerazrešljivih konfliktov, ali pa frustracije ne izginejo, temveč

se skrijejo pod krinko, si bo bralec odgovoril vsak sam/zase.

Danilo Lokar: LETO OSEMNAJSTO

Memoarski roman, postavljen v čas prve svetovne vojne.

Leto osemnajsto predstavlja pisateljeve spomine na mladost

v goriških gimnazijskih in dunajskih visokošolskih letih ter na

dogodke pred 1. svetovno vojno, med vojno in ob njenem

koncu. Lokarjeva vojna proza tako ostaja dosledno zavezana

humanističnemu poslanstvu. Obravnava neokrnjenega

človeka v vojnem času, celo erotika s poudarjenim

občutkom za žensko lepoto ohranja pri pisatelju

pomembno mesto.

Za mlade je Lokarjevo delo še relativno težko. A mnogi, ki

ga vzamejo v roke, ugotavljajo, da je bil sodoben pisatelj,

svež in aktualen, saj so teme njegovih del univerzalne in

večne.

Saša Martelanc: SREČANJA ZA SPOMIN

Zbirka črtic s poudarkom na spominih in doživetjih tržaškega

avtorja.

Kratke zgodbe Srečanja za spomin so napisane z miselnimi

poudarki, a ne čisto brez hudomušnih zasukov. So branje, ki

ga zapolnjujeta nostalgija po nekdanjih časih, ki se nadaljuje

v sedanjost, in sočutje do ljudi. Čustveno izražene pripovedi

lahko bralec sprejema, kot da je posamezne dogodke sam

doživel in jih podoživlja. Gre za utrinke preteklih časov in

krajev, pretežno iz primorskega in tržaškega okolja. Zgodbe

so uravnane univerzalno, čeprav so njihova prizorišča

povsem konkretna in segajo od Ljubljane do Gorenjske,

Krasa, Trsta, Benečije in Rima. Nekatera izmed šestnajstih

besedil so zgolj vinjete, druga se raztezajo v razmišljanja in

načenjajo moralna vprašanja.

Miha Mazzini: ZVEZDE VABIJO

Zvezde vabijo je mladinski roman o virtualnih prijateljstvih

med mladimi.

Zmagovalni roman natečaja Modra ptica 2016 je letos

podpisal Miha Mazzini, priljubljeni kolumnist, scenarist in

pisatelj, ki je sicer bolj znan po svojih romanih za odrasle, a

je zelo aktualno temo, sovpadanje virtualnih in realnih

svetov, v svojem drugem mladinskem romanu napisal tako,

da ga zlahka berejo tudi starejši bralci. Kaja in Ana se

prijavita na tekmovanje pevskih talentov, in čeprav je Kaja

odlična pevka, jo skušajo nekateri »prijatelji« in virtualni fant

od tega odvrniti. Zato se prijateljica Ana s pomočjo Kajinega

brata odloči ugotoviti, kakšni so resnični nameni Kajinih

prijateljev, predvsem pa to, kdo se skriva za vsem tem.

Milena Miklavčič: OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE:

BABICE, HČERE, VNUKINJE

Tudi v drugem delu knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače:

Babice, hčere, vnukinje so zbrane resnične zgodbe žensk (tudi

nekaterih moških).

To je ena redkih knjig, ki bi jo morale brati vse generacije. V

knjigi so med drugim zbrani tudi »vzorci«, ki nam otežujejo

življenje in ki se prenašajo iz generacije v generacijo.

Zgodbe junakinj Milene Miklavčič so drugačne, trpke in

mučne, brez literarnih preobratov, kdaj utihnejo nekje na

sredi, bralno nikakor niso v slast. Toda pripovedujejo skrito

zgodovino nacionalne psihopatologije več generacij, ki pa

ostaja presenetljivo nespremenljiva slika žensko-moškega

brez-odnosa.

Jolka Milič: O PREVAJANJU IN POEZIJI IN ŠE O MARSIČEM

(KRAMLJANJA)

Jaz, ki se postavim vedno na stran zgubašev in preganjanih,

sem pri priči naredila eksperiment.

Knjiga ni znanstvena študija o prevajanju poezije. Obsega 20

poglavij, ki so za Revijo Srp nastajali postopoma, sočasno ob

prevajanju in branju. V knjigi tako mednarodno zaslužna

razširjevalka slovenske poezije, ambasadorka slovenske

književnosti in jezika (tako avtorica spremne besede Tatjana

Pregl Kobe) razmišlja o prevajanju poezije, pri čemer imajo

pomembno mesto postavitev besed, zvočnost, ujemanje …

Čisto na koncu knjige je poglavje z naslovom Literarni

cikcak, v katerem avtorica spregovori o sebi na njej lasten,

duhovit način.

Vinko Möderndorfer: KIT NA PLAŽI

Mladinski družbeni roman o odraščanju in prijateljstvu.

Kit na plaži je Möderndorferjev drugi roman za mladino.

Nika je najboljša učenka v razredu. Tekoče govori francosko,

saj je na novo šolo prišla iz Francije. Hiti iz tečaja španščine

na nemščino, od tam k uram klavirja, sabljanja in joge.

Obkrožena je s prijatelji, malo je zaljubljena v sošolca,

kateremu pomaga pri učenju. Nihče pa ne ve, kje Nika

stanuje. Sošolcem se na poti iz šole izmika z novimi in

novimi izgovori. Nika ima skrivnost. Nekega dne, ko pride

domov, jo v dnevni sobi čakajo na obisku sošolci. Skrivnost

pride na dan in spremeni življenje vsem okrog nje.

(Vir: Viktorija Kante, Dobreknjige.si)

Anja Mugerli: SPOVIN

Spovin je roman z izvrstno oblikovanimi liki ter z dramatičnim

stopnjevanjem dogodkov.

Avtorica zgodbo položi v usta Domenisa, vinogradnika sredi

tridesetih let, ki se po tragičnem dogodku iz mesta preseli v

rodno vas. S prijateljem Matejem na novo zaorje v zemljo

vinogradov, ki jih je zasadil že njegov oče. A ta zemlja je

posejana s spomini in, kot se izkaže kasneje, tudi s krvjo. Ne

le spomin, tudi sedanjost Domenisu ne pusti spati. Razžira

ga od skrbi za njegovo najstniško nemo hčerko Arno, ki

najde edino veselje v glasbi. Jo bo ta lahko rešila okov, v

katere je vpeta? Bo Domenis kos preteklosti ter bo okolici in

tudi samemu sebi zmožen naliti čistega vina?

Roman Spovin skozi zgodbo z izvrstno oblikovanimi liki ter

z dramatičnim stopnjevanjem dogodkov počasi odkriva vse

svoje adute in jih postopoma zlaga v zmagovalne

kombinacije.

Katarina Nadrag: POSLUŠAJ ME, TEBI POJEM

Iz razbitih koščkov lahko vedno nastane kaj novega, še

lepšega ...

Knjiga opisuje življenje odrasle ženske Polone, ki je v

otroštvu doživela preveč ponižanj, selitev in krivic. Svojega

življenja nikakor ne more spraviti v red, nenehno jo

preganjajo spomini iz otroštva, počuti se nemočno in

manjvredno in ko ji prijateljica zapusti svojega otroka,

pristane čisto na dnu. In šele sedaj se prične dolga pot

navzgor, pot osebnostne rasti. Ob pomoči prijaznega

soseda in majhne prijateljice se življenje lahko odvije povsem

drugače.

(Vir: Vesna Dobnik, Dobreknjige.si)

Meta Osredkar: ZLOČIN V STARI FUŽINI

Humorna detektivka, ki se giblje med grotesko, parodijo in

zajedljivostjo.

Inšpektor Bojan Kos, policist Simon Kovačič in psiholog Edi

Čeh, ki smo jih spoznali že v Umoru v Šmihelski vasi, so

tokrat ob Bohinjskem jezeru, v času Triatlona jeklenih. Skupaj

s pisano druščino sodelujočih bivajo v družinskem penzionu,

kjer pride do povoda za preiskavo, saj eden od tekmovalcev

doživi kolaps, ki je posledica zastrupitve. Trojica se tako

znajde v funkciji policistov, saj bodo umor preiskovali kolegi

iz Kranja, oni pa bodo zraven bolj kot ne za lastno veselje.

Vzporedno z raziskovanjem zločina pa poteka še

nerazrešena zgodba iz preteklosti o nacističnem zakladu na

dnu Bohinjskega jezera.

Tone Partljič: LJUDJE IZ MARIBORA

To so moji besi in moja vojna in mir ...

»Pri zgodbah gre za preplet f ikcije in fakcije, ustvarjen tako

spretno, da bralec ne ve natančno, kje se končajo stvarni

podatki in kje dobi krila pisateljeva domišljija. A ta razmejitev

je pravzaprav nepomembna in bralčeva naloga je le, da se

prepusti bralnemu užitku. Ena takšnih zgodb je tista o

nekdanji knjižničarki iz Univerzitetne knjižnice Maribor.

Govora je o ruski emigrantki, kneginji Elizabeti Obolenski, ki

je na begu pred oktobrsko revolucijo končala v Mariboru

oziroma je bila to ena njenih vmesnih postaj. Ta zgodba ni

edina, ki bralca pritegne, osupne in tudi nekoliko intrigira, v

zbirki jih je devet in prav vsaka s svojo pripovedno močjo

omreži bralca.«

(Vir: Jasna Mlakar, Dobreknjige.si)

Lara Paukovič: POLETJE V GOSTILNI

Poletje v gostilni je roman o odraščanju, o izkušnjah, ki

zamajejo naše predstave o svetu.

Zgodbo romana Poletje v gostilni pripoveduje Nastja,

nadebudna študentka slovenščine in sociologije, ki se nerada

zaposli v srbski gostilni na obrobju Ljubljane. Tam se znajde v

središču vsega, kar jo na tem svetu moti: od narobe izpisanih

imen vin na meniju do mehkih ć-jev in trdih l-jev v govoru

zaposlenih. Da je mera polna, si mora priznati, da se je,

vsem svojim načelom navkljub, zagledala v enega od

natakarjev. Poletje v gostilni je roman o odraščanju ter o

trenutkih spoznanja, Nastja na koncu ugotovi sama: Vse

skupaj je navadno sranje. Kup stereotipov, okoli katerih je

lahko biti pameten, dokler se sam ne ujameš v njihove

zanke.

Milan Petek Levokov: VROČICA

Živemu človeku se marsikaj lahko zgodi, ko je vroče.

Ker avtorja poznamo celo kot pisatelja otroških slikanic, nas

tokratni stil pisanja, kjer avtor uporabi kar precej profan jezik,

kar malce preseneti. Začetno ogorčenje le preide v dvom, ali

ni mogoče vročica prevzela tudi avtorja, kot je prevzela

same like v zgodbi. Roman je razdrobljen in deluje bolj kot

zbirka kratkih zgodb. Spanec je skoraj nemogoč, v napol

snu pa možgani delajo svoje, misli blodijo po vročini in

včasih pridejo do najčudnejših zaključkov. A okrutnost Psa,

Bajsija in Črnega nam deluje skorajda razumljivo ... vročica

pač ... Občutek Trainspottinga, ko se nam zdi, da vemo, kaj

se dogaja, ampak ne čisto, je ravno prav vznemirjajoč, da

nam ostane v spominu ravno tak, kot je: čisto pravi urbani

roman.

Matjaž Pikalo: RDEČA RAKETA

Fant, ki se je smejal življenju.

Vedno nasmejani Jan gleda na življenje z velikanskim

zanimanjem in navdušenjem. Že od malih nog ga žene

radovednost, raziskovanje in ustvarjalnost. Najbolj se

navdušuje nad hitrimi avtomobili in sanjari o karieri voznika

formule ena. Zgodba nas popelje na Kras, kjer se Janu in

njunima prijateljema Ani in Petru življenje v najstniških letih

popolnoma spremeni, od prepirov v družini do

nezadovoljnih staršev, ločitve in zlorab. Po incidentu z

vaščani se trije prijatelji končno odločijo, da se v Janovi

»Rdeči raketi«, ki jo je sam sestavil, odpeljejo v Francijo na

festival Le Mans. Zgodbo je navdahnilo življenje Karla

Laginje, 16-letnega konstruktorja, ki je tudi sam preizkušal

svobodo do skrajnih meja.

Veronika Podgoršek: LJUBEZEN NA TERAPIJI

Vodnik po odnosih in ljubezni.

Vodnik po ljubezni je avtorica, znana psihoterapevtka,

specializirana za partnersko svetovanje, napisala na osnovi

svoje dolgoletne terapevtske prakse. Knjiga je namenjena

vsem, ki si želijo biti srečni v ljubezni in partnerstvu ali se

želijo poglobiti v globino svoje duše. Bralcu s razumljivim

jezikom pomaga odkriti težave v odnosih. S pomočjo

konkretnih primerov in nasvetov bralca usmerja k spoznanju,

da sta za dober odnos v partnerstvu vedno potrebna dva.

Poudarja, da sta bistveni sestavini vsakega odnosa intimnost

in komunikacija. Nikoli ni prepozno za spremembe pri sebi

in v partnerstvu.

Alojz Rebula: KORINTSKI STEBER

Vojna vedno zamegli črte med dobrim in zlim.

Ideologija in optimizem knjižnega junaka Stanka Kamnikarja

nas zvabita v obdobje, o katerem vsi »vse vemo«. Predelano

je v šolskih učbenikih, ob šankih in včasih celo v parlamentu.

A le redko se še zgodi, da slišimo ali beremo glas nekoga, ki

je ta čas tudi doživel. Roman je f iktiven, a vendar veje iz

njega resničnost. Izjave, kot so »Do jeseni bomo verjetno že

na oblasti [...]« ,nas spominjajo na pisma angleških vojakov,

ki so prvo leto vojne svojim ženam v pismih obljubljali, da

bodo do božiča nazaj. Roman je zgodovinski, dogaja se v

preteklem času, ki pa še ni čisto izpet. Ideja, da če želiš kaj

spremeniti, si moraš tudi umazati roke, velja še danes.

Nekateri s puško, drugi s politiko.

Miha Remec: IKSION

Iskanje resnice in človečnosti v antiutopičnem svetu

prihodnosti, kjer je čustvovanje izbrisano.

Izrazito žanrsko delo staroste slovenske znanstvene

fantastike se odvija na Zemlji, na kateri po veliki zamračitvi

oziroma mrču ni več moč živeti. Ljudje, kar jih je še

preostalo, živijo v umetno vzdrževanih naselbinah. Njihova

življenja so nadzorovana, telesa zmanipulirana, čustva

odstranjena, nasprotno pa imajo močno poudarjen nagon

po spolnosti, ki se pri nekaterih stopnjuje do obsesije. Edini,

ki ohranijo vse človeške značilnosti, so senzorji. Nekoč pa

dva senzorja začneta dvomiti o pravilnosti ureditve,

resničnosti mrča in smislu njihovih odprav, posledice pa so

nepričakovane ...

(Vir: Nastja Hafnar, Dobreknjige.si)

Renata Salecl: TEK NA MESTU

Ideologija neoliberalizma žre naša življenja in kako deluje ta

svet.

Renata Salecl je slovenska f ilozof inja, sociologinja in pravna

teoretičarka. Tek na mestu je sklop esejev, ki jih je objavljala v

Sobotni prilogi Dela, napisanih kot prijazno intelektualno

kramljanje o zelo resnih temah. Dotakne se družbenih razlik,

tiranije izbire in samocenzure sodobnega človeka ...

Neomejeno potrošništvo in neoliberalni kapitalizem razlaga

kot glavna vzroka za pojav agresivnosti, sovražnega govora,

tesnobe, populizma, depresije, samomorilnosti, pohlepa in

nepravične porazdelitve dobrin vsepovsod. Vedno se

sprašuje, kako družbene spremembe vplivajo na

posameznika in obratno.

(Vir: Cveta Hribernik, Dobreknjige.si)

Simona Semenič: ME SLIŠIŠ?

Simona Semenič, dramatičarka, dramaturginja, režiserka,

performerka in samozaposlena v kulturi se predstavi.

Simona Semenič je svoj roman zastavila kot avtobiograf ijo,

ki se prepleta in razpleta z njenimi tremi dramami Jaz, žrtev,

(2007), Še me dej (2009) in Drugič (2014). Je samoironična,

ukvarja se s tem, kako se znajti v tem zbirokratiziranem

sistemu, v katerega je kot umetnica in kulturna delavka

vpeta, pa z zdravstvenim sistemom, od katerega je zaradi

narave svoje bolezni pravzaprav tudi odvisna. Ob vsem tem

pa ostane hudomušna in duhovita in ne nazadnje tudi

pozitivna, vedno v iskanju takšnih in drugačnih rešitev za

izhod iz vsakodnevnih zagat.

(Vir: Zdenka Žigon, Dobreknjige.si)

Slavko Skarlovnik: TO NE

Zgodba o odraščajočem fantu Tonetu s Koroške.

V knjigi nam pisatelj predstavi odraščanje nekoliko

štorastega fanta Toneta s koroškega podeželja. Na humoren

način nam opiše njegove ljubezenske dogodivščine, njegove

vzpone in padce na poti do odraslosti. Se bo junak ustalil in

našel srečo v ljubezni? Zgodba, ki nas bo do konca držala v

napetem pričakovanju.

Andrej Skubic: PERMAFROST

Tisti, ki so vojno doživeli, vedo, da gre za resno, umazano

delo in da so vse tiste smrti velike samo za tistega, ki je bil

ubit.

Naslov knjige je termin iz geologije in pomeni trajno

zamrznjena tla. Delno se to nanaša na okostje človeka iz

bronaste dobe, zakopanega v triglavski ledenik, ki ga je

vojnega leta 1944 našel mladoletni partizanski kurir – eden

od junakov romana, delno pa na ledeno zmrzal, v katero

človeška srca okujejo stiske življenja. In prav za opazovanje

in opisovanje teh je Andrej Skubic mojster. Tokrat je tudi

popotnik v času, saj se zgodba razteza od druge svetovne

vojne pa do konca 21. stoletja.

(Vir: Jasna Mlakar, Dobreknjige.si)

Rado Sluga: V OBJEMU POTI

Avtobiografski, potopisni roman.

Rado Sluga nam v svojem literarnem prvencu odstira

intimno osebno zgodbo, zaznamovano z mnogimi potmi. Z

njim potujemo po Bližnjem vzhodu, Indiji, Južni Ameriki in se

vračamo na rodno Primorsko, v Koper in Trst. Na poteh

Rado Sluga premišlja o sebi. Med potovanji nam razkriva

drobne izseke iz otroštva, ki se na koncu sestavijo v

presunljivo žalostno zgodbo otroka, ki je moral odrasti brez

družine. Rado Sluga je že petkrat po različnih poteh

prehodil tudi pot Camino de Santiago. Na na poteh išče

spravo z očetom, materjo, sestro, s seboj. Poti mu

predstavljajo iskanja in bežanja. Vedno pa puščajo v njem

neko sled.

(Vir: Viktorija Kante, Dobreknjige.si)

Zoran Smiljanič: SPOMINI IN SANJE KRISTINE B.

Strip o usodi Ljubljančanov in ljubljanskih otrok med 2.

svetovno vojno.

11. aprila 1941 so v Ljubljano vkorakali prvi oddelki italijanske

vojske. Na Nebotičniku jih je pričakala bela zastava,

Ljubljančani pa so lahko le nemočno opazovali, kako je nova

oblast vsiljevala svojo kulturo. Dogajanje v teh štirih letih

okupacije pripoveduje štirinajstletna deklica Kristina Babnik.

Kristina sicer ni resnična oseba, vojna, ki se je vrinila v njeno

življenje in v življenje številnih ljubljanskih otrok, pa je

resnična. Pripoved o življenju in dogodkih v okupirani

Ljubljani med letoma '41 in '45 je uprizoril stripar Zoran

Smiljanić po scenariju Blaža Vurnika. Spomini in sanje Kristine

B. so zgodba v stripu, ki ne zajema le subjektivne

pripovedovalkine resnice, temveč tudi resnična dejstva in

zgodovinske podatke.

Sarival Sosič: STAREC IN JAZ

Mladost je norost, čez reko skače ... v ritmu glasbe.

Pripovedovalec, mlad fant, nam skuša na začetku romana

razložiti, kako je on optimistično pesimističen in ljudje, milo

rečeno, nepotrebni. Skozi roman to sivino, hote in tudi

nehote, razblini starec, s katerim fant splete pristen odnos

učenca do učitelja in celo prijatelja. Ostareli učitelj glasbe uči

mladeniča glasbene teorije in igranja na klavir, a nehote

vpliva nanj tudi s svojim obnašanjem, življenjsko f ilozof ijo in

načinom podajanja snovi. Klasična zgodba učenca in učitelja

je v romanu Starec in jaz napisana na pref injen način, bralca

spomni, da obstajajo tudi v njegovem življenju ljudje, ki bi

jim lahko v nekem trenutku življenja dal naziv mentorja.

Leopold Suhadolčan: MORNAR NA KOLESU

Mornar na kolesu je podoben veselemu vetru, ki ima vedno

čas za druge ljudi in prijatelje.

Mornar na kolesu pripoveduje o neimenovanem dečku, ki

doživlja svoja leta podobno kot pisatelj Leopold Suhodolčan.

V ospredju je otroštvo dečka, ki je močno navezan na svoj

svet. Sestavljajo ga dedek, starša, čebelnjak, njegov hrib in

kolo ... Deček je zelo iznajdljiv.

Igor Šinkovec; Žiga Gombač: HLAPEC JERNEJ IN PASJA

PRAVICA

Jernejeva zgodba je le ena izmed mnogih, ki se godijo vsak

dan.

110 let po nastanku Hlapca Jerneja in njegove pravice je

Cankarjeva socialna povest dobila sodobno podobo v obliki

stripa. Hlapec Jernej (iz stripa) je skupaj s starim Sitarjem imel

izvrstno slaščičarno, imenovano Pri slastnem smrčku. Čeprav

je Jernej pri Sitarju delal kot hlapec, ga je ta spoštoval in ga

imel za sebi enakega. Po smrti starega Sitarja je Jernej

prepričan, da zaradi štiridesetletnega vloženega dela

pripada slaščičarna njemu, dobi pa jo gospodarjev najstarejši

sin, ki Jerneja nažene s posestva. Jernej v iskanju pravice

roma od biriča do sodnika, od sodnika do vrhovnega

sodnika, na koncu se obrne na Boga.

(Vir: Viktorija Kante, Dobreknjige.si)

Mojca Širok: POGODBA

Fiktivna zgodba, ki sloni na resničnih zgodovinskih dogodkih.

Roman, ki ga preberemo na dah, opisuje italijansko maf ijo in

njeno vraščanje v vse družbene celice. Pred njo nihče ni

varen: vpleta se v politiko, novinarstvo, policijo … Če te

zgrabi, se vrtiš v krogu umorov, izsiljevanj, kraje,

prepovedanih drog in prostitucije. Šibko točko najde v

vsakomur, tudi v še tako nepodkupljivemu človeku. In čeprav

se kriminalka dogaja v Italiji, bi obravnavane tematike lahko

prenesli tudi v slovensko okolje.

Aleš Šteger: NEVEREND

Poetičen in družbenokritičen roman.

Mlada pisateljica premišljuje o preteklosti, svojih občutkih in

svetu, ki nezadržno drsi v kaos. Honorarno vodi delavnico

kreativnega pisanja v zaporu, bere zgodbe o vojni, ki jih

pišejo zaporniki, prebira dopisovanje med Carlom

Linnaeusom in Giovannijem Antonijem Scopolijem; pisma, ki

so v 18. stoletju potovala med Idrijo in Uppsalo. »Poskus

razsvetljencev, da bi ustvarili sistem, ki bi zajemal vse

stvarstvo, je izvirno pesniško dejanje.«

Med drugim tudi sanja. »Kot da je zapor, ki se mi je ob prvih

obiskih pred tremi meseci zdel temačen in omejujoč kraj, v

resnici varno zavetje v primerjavi z vsem, kar nas sedaj

obkroža.«

Zora Tavčar: OB KRESU ŽIVLJENJA

Ohranjanje in iskanje slovenske identitete in etičnih vrednot

človeka.

Knjižno delo je skupek novel, ki ponujajo vpogled v

slovensko družbo. Kratke pripovedi so pristne, zajemajo

tako odrasle različnih poklicev kot tudi mladostnike in

otroke. Avtorica priljudno ubeseduje vrednote in identiteto

posameznikov, geografsko razpršeno nam podaja

potovanje po slovenski etiki in duhovnem svetu.

Agata Tomažič: TIK POD NEBOM

Kaj je pomembnejše: besede ali bitcoini?

V romanu Tik pod nebom spremljamo dva svetova. Metod

živi v svetu tiskane besede na mestu odgovornega urednika

časopisa in vanj še vedno trdno verjame. Ožbej prihaja iz

silicijeve doline, iz sveta bitcoinov. Njuna svetova trčita eden

ob drugega, ko se Metodov časopis znajde v krizi in skuša

preko spletnih akcij pridobiti f inančna sredstva. Ožbej vloži

najvišji možni znesek in za nagrado dobi enodnevno

druženje z odgovornim urednikom časopisa. Tako se

novopečeni lastnik Tesle vrne nazaj domov v Slovenijo, na

segedin k stari mami, z dedkom pa tako kot v starih časih

odigrata partijo šaha. Sreča pa se tudi z Metodom ...

(Vir: Viktorija Kante, Dobreknjige.si)

Suzana Tratnik: TOMBOLA ALI ŽIVLJENJE

Vse, kar narediš, naredi zase.

Šestnajstletna Mija odrašča ujeta v majhnem, dolgočasnem

mestecu, z mamo, ki bi jo po vsej sili rada priklenila v službo,

brez očeta, ki pa se občasno le pojavi in ji glavo polni s

praznimi obljubami ter sanjarjenjem o boljši prihodnosti. V

obdobju, stkanem iz razočaranj – nad šolo, iskanjem poklica,

starši, prijateljico in fanti – mora Mija sama spoznati, katera

pot je zanjo prava in na koga se splača v življenju staviti. Na

težavni poti odraščanja pa Mija najde tudi sebe

(vir: Bukla).

Lida Turk: LE ŠEPET JE, KI GA SLIŠIMO O NJEM

Zbirka 25 črtic podaja avtoričine spomine na osebe in kraje, ki

so zaznamovali njeno otroštvo in zrela leta.

Knjiga predstavlja petindvajset kratkih črtic, spominskih

zapisov o drobnih dogodkih in doživljajih, ki jih pisateljica

opiše z veliko mero občutljivosti, sočutjem za bližnjega in

smislom za religiozni vidik človeške eksistence. Prikazani so

trenutki in osebe, ki so zaznamovali avtoričino rast in

izoblikovali njen odnos do sveta. Skozi lirično prozo

spoznamo drugo plat osebnosti Lide Turk, ki je sicer svoje

osebno in poklicno zanimanje posvetila zbiranju in

ohranjanju spomina na osebe in dogodke iz polpretekle

primorske zgodovine.

Anita Zupanc: KILOGRAM ZAREČENEGA KRUHA, PROSIM!

Še ena v vrsti duhovitih navodil za mlade mamice!

Že sama naslovnica knjige in nato tudi naslov prvega

poglavja nam nakažeta, da bo tole branje polno

pretiravanja. Zgodba o novopečenih starših, z začetkom

devet mesecev prej seveda, se dogaja človeštvu že, milo

rečeno, vrsto let. Bodoča mamica lula na test prehitro,

nosečniški sijaj je bolj švic, previjanje je ženski šport, ki ga

moški (ne)obvladajo, nakup vozička je logistični projekt,

tašča je zmaj, prijateljice dajejo »trapaste« nasvete, splav je

kup lesa ... Zgodba o zanositvi, privajanju na novo vlogo

starša in na otroka, ki se iz štručke spremeni v Rokca, nato

Roka in nazadnje v »Požrl mi boš vse živce, je večna. Tokrat

povedana z obilico humorja.

SLOVENKA: prvi ženski časopis (1897–1902)

Zbornik, posvečen prvi slovenski ženski reviji, njenima

urednicama, sodelavkam in sodelavcem.

Lani je potekala obletnica prvega slovenskega ženskega

časopisa Slovenka, ki je začel izhajati v Trstu na prelomu 19.

in 20. stoletja ter je pomenil mejnik v razvoju ženskega

gibanja na Slovenskem, čeprav doslej ni bil deležen tiste

pozornosti, ki bi si jo zaslužil v okviru zgodovine slovenskega

tiska in novinarstva. Listu in njenim sodelavkam ter

sodelavcem je posvečen zbornik, ki na strokoven, a hkrati

poljuden način prikaže nastanek in razvoj revije, okrog

katere se je zbirala prva generacija v javnosti aktivnih

slovenskih intelektualk.

POEZIJA

Dare Kaurič: Z besedami in prsti

Boris A. Novak: Vrata nepovrata Bivališča duš

Nives Mahne Čehovin: Tu in zdaj

Neža Maurer: Nekaj zelo zelo lepega

Janez Menart: Zadnja pomlad

Ace Mermolja: Čivk duše

Tone Pavček: Meni je lep ta svet

Marcello Potocco: Poznam te črne stvari

Tone Škrjanec: Dihaj

Slepomišnice

Rokerji pojejo pesnike