vstop hrvaške v evropsko unijo - ooz...
TRANSCRIPT
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Vstop Hrvaške v
Evropsko unijo Poslovanje s Hrvaško
Edina Zejnić
27.6.2013
2
Kazalo
Uvod ........................................................................................................................................................ 6
1 Predstavitev Hrvaške ............................................................................................................................ 7
1.1 Osnovni podatki ............................................................................................................................ 7
1.2 Politični sistem .............................................................................................................................. 7
1.3 Gospodarstvo ................................................................................................................................. 7
2 Pregled gospodarskih gibanj ................................................................................................................ 8
2.1 BDP, gospodarska rast in struktura potrošnje ............................................................................... 8
2.2 Gospodarska politika vlade ........................................................................................................... 9
3 Gospodarske panoge ............................................................................................................................. 9
3.1 Živilska industrija .......................................................................................................................... 9
3.2 Industrija nafte in plina ................................................................................................................ 10
4 Zunanja trgovina................................................................................................................................. 11
5 Tuje neposredne investicije ................................................................................................................ 12
5.1 Stanje vhodnih TNI na Hrvaškem 2010 - 2013 (grafični prikaz) ................................................ 12
5.2 Struktura stanja vhodnih TNI v letu 2010 po državah (v mlrd EUR) ......................................... 12
5.3 Struktura stanja vhodnih TNI v letu 2010 po panogah (v mlrd EUR)......................................... 12
5.4 Najpomembnejši tuji investitorji ................................................................................................. 13
6 Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo .......................................................................................... 13
6.1 Blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško 2006–2012 ......................................................... 13
6.2 Slovenski izvoz na Hrvaško v letu 2011 po skupinah proizvodov .............................................. 14
6.3 Pomembni sporazumi .................................................................................................................. 15
7 Poslovanje v Republiki Hrvaški ......................................................................................................... 16
7.1 Investicije .................................................................................................................................... 16
7.2 Spodbujanje podjetništva ............................................................................................................ 16
7.2.1 Podjetniške cone ................................................................................................................... 17
7.2.2 Proste cone ........................................................................................................................... 17
7.3 Zaposlovanje ............................................................................................................................... 17
7.3.1 Prost pretok delavcev ........................................................................................................... 17
7.3.2 Koordinacija socialne varnosti ............................................................................................. 18
7.3.3 Hrvaška se bo pridružila tudi omrežju EURES .................................................................... 18
7.3.4 Delovno dovoljenje .............................................................................................................. 19
7.5 Dajatve ........................................................................................................................................ 20
3
7.6 Dobave blaga davčnim zavezancem na Hrvaško ........................................................................ 23
7.7 Opravljanje storitev ..................................................................................................................... 23
7.8 Prodaja na daljavo končnim potrošnikom, fizičnim osebam ....................................................... 24
7.9 Intrastat – poročanje o blagovni menjavi med državami EU ...................................................... 24
7.10 Gotovinsko poslovanje .............................................................................................................. 24
7.11 Devizno poslovanje .................................................................................................................. 24
8 Ustanovitev podjetja na Hrvaškem ..................................................................................................... 25
9 Carina ................................................................................................................................................. 27
9.1 Spremembe za občane ................................................................................................................. 28
9.1.1 Potovanje na Hrvaško ........................................................................................................... 28
9.1.2 Nakupi .................................................................................................................................. 28
9.1.3 Vračilo DDV ........................................................................................................................ 28
9.1.4 Potovanje v Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro ..................................................... 28
9.1.5 Trošarinski izdelki ................................................................................................................ 29
9.1.6 Vozila ................................................................................................................................... 29
9.1.7 Dokončni uvoz ..................................................................................................................... 29
9.1.8 Zaključek začasnega uvoza .................................................................................................. 30
9.1.9 Carinski status plovil ............................................................................................................ 30
9.1.10 Carinski mobilni oddelki .................................................................................................... 30
9.2 Spremembe za podjetja ............................................................................................................... 31
9.2.1 Carinjenje blaga iz tretjih držav (npr. iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore,
Makedonije) ................................................................................................................................... 31
9.2.2 Uvoz blaga v Slovenijo ........................................................................................................ 31
9.2.3 Izvoz blaga iz Slovenije ........................................................................................................ 31
9.2.4 Trošarinski izdelki ................................................................................................................ 32
9.2.5 Odlog plačila trošarine ......................................................................................................... 32
9.2.6 Sprostitev v porabo ............................................................................................................... 32
9.2.7 Prevoz blaga ......................................................................................................................... 33
9.2.8 Prevoz potnikov .................................................................................................................... 33
9.2.9 Poreklo blaga ........................................................................................................................ 34
9.2.10 Ribiški proizvodi ................................................................................................................ 34
9.2.11 Carinski postopki ................................................................................................................ 34
9.2.12 Vpliv na izvajanje carinskih postopkov v prehodnem obdobju.......................................... 35
9.2.13 Sprostitev hrvaškega blaga v prost promet ......................................................................... 35
9.2.14 Tranzitni postopek ............................................................................................................. 36
9.2.15 Postopek TIR ...................................................................................................................... 36
4
9.2.16 Izvoz na Hrvaško ............................................................................................................... 36
9.2.17 Zaključek carinskih postopkov z ekonomskim učinkom.................................................... 37
9.2.18 Carinsko skladiščenje ......................................................................................................... 37
9.2.19 Aktivno oplemenitenje ....................................................................................................... 37
9.2.20 Začasni uvoz ....................................................................................................................... 37
9.2.21 Pasivno oplemenitenje ........................................................................................................ 38
9.2.22 Postopek ATA .................................................................................................................... 38
9.2.23 Status blaga ......................................................................................................................... 38
9.2.24 Carinski dolg ...................................................................................................................... 38
9.3 Carinska dovoljenja ..................................................................................................................... 38
9.3.1 Dovoljenja za poenostavljene postopke, vključno s poenostavitvami v tranzitu ................. 38
9.3.2 Dovoljenja za postopek poenostavljene deklaracije v skladu s členom 76/1/b CZ .............. 39
9.3.3 Dovoljenja za hišno carinjenje v skladu s členom 76/1/c CZ ............................................... 39
9.3.4 Dovoljenja za poenostavitve v tranzitnem postopku v skladu s 398. in 406. členom
izvedbene uredbe (status pooblaščenega pošiljatelja in status pooblaščenega prejemnika) .......... 39
9.3.5 Dovoljenja za skupno zavarovanje v tranzitnem postopku .................................................. 39
9.4 Spremembe šifer carinskih uradov .............................................................................................. 40
10 Koristni naslovi in povezave ............................................................................................................ 40
11 Viri in literatura ................................................................................................................................ 47
5
6
Uvod
Hrvaška je s 1. 7. 2013 postala nova članica Evropske unije in del skupnega evropskega trga. Od 1. 7.
2013 dalje bo s Hrvaško vzpostavljen prost pretok blaga, oseb, storitev, kapitala in znanja. Poslovanje
s Hrvaško bo potekalo kot z ostalimi državami v Evropski uniji. Carinskih postopkov za promet blaga
s Hrvaško ne bo več. Veljala bodo enaka pravila za DDV in obveznosti poročanja v Intrastat.
Hrvaškim izvoznikom se z vstopom v Evropsko unijo odpirajo vrata do velikega gospodarskega
območja. Prednosti za Hrvaško bodo zagotovo izraba evropskih sredstev, infrastrukture, stabilizacije
in razvoju notranjega trga. Hrvaški trg bo bolj privlačen za tuje investitorje. Hrvaška bo zavezana k
spoštovanju evropskega notranjega pravnega reda in bo zelo prispevalo k boljšem poslovnem okolju.
Izzivi za Hrvaško ob vstopu v Evropsko unijo so predvsem izguba vodenja samostojne trgovinske
politike. Hrvaška bo morala izstopiti iz CEFTA, kar pomeni manj ugodne pogoje za hrvaško
gospodarstvo od sedanjih na celotnem področju držav omenjenega trgovinskega sporazuma (Srbija,
BiH, Kosovo, Črna Gora, Makedonija, Albanija in Moldavija). Izziv za Hrvaško bo tudi področje
pravosodja, ker se bo morala prilagoditi evropskem pravnem redu. Gospodarstvo pa se bo moralo
soočiti z konkurenčnostjo podjetij iz drugih držav Evropske unije.
7
1 Predstavitev Hrvaške
1.1 Osnovni podatki
Hrvaška je srednje razvita država površine 56.594 kvadratnih
kilometrov ter ima vključno s 718 otoki dobrih 5.800 kilometrov
obale. Ima 4,5 milijona prebivalcev, od tega 89,6 % Hrvatov, 4,5 %
Srbov in 5,9 % ostalih (Čehov, Nemcev, Slovencev, Bosancev,
Slovakov). Po verski pripadnosti je 87,8 % pripadnikov rimsko
katoliške vere, 4,4 % pravoslavcev in 1,3 % muslimanov.
V državi se uporablja metrični sistem, valuta je hrvaška kuna, glavno
mesto pa Zagreb. 57 % prebivalcev živi v mestih.
Hrvaška je članica WTO (World Trade Organization) in IMF
(International Monetary Found) in ima sklenjene bilateralne prosto
trgovinske sporazume z 38 državami, tako da 80 % trgovine poteka
po teh pogojih. 1. julija 2013 bo Hrvaška postala članica EU (vir:
EIU; Factiva, maj 2013).
1.2 Politični sistem
Hrvaška je v političnem smislu predsedniška parlamentarna
demokracija in administrativno je razdeljena na 20 županij. Izvršilno
vejo oblasti predstavlja predsednik, ki je izvoljen za 5 letno obdobje.
Na zadnjih volitvah februarja 2010 je bil izvoljen Ivo Josipović.
Zakonodajno vejo oblasti predstavlja enodomni parlament oz. Sabor
s 153 poslanci, ki so izvoljeni s strankarskih list. Na zadnjih
parlamentarnih volitvah, 4. decembra 2011 je zmagala levosredinska
koalicija Kukuriku (SDP, HNS, IDS in HSU) in osvojila 80
poslanskih mest, HDZ pa jih je dobil 47. Nova levosredinska
koalicija je bila oblikovana 23. decembra 2011, predsednik vlade pa
je postal Zoran Milanović.
Naslednje parlamentarne volitve bodo decembra 2015, predsedniške
pa leta 2015 (vir: EIU; Factiva, maj 2013).
1.3 Gospodarstvo
Kmetijski sektor predstavlja le 5 % BDP , zaposluje pa približno 3 %
aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski pridelki so pšenica, koruza,
sladkorna pesa, sadje, vino in olivno olje. Najpomembnejše
industrijske panoge so tekstilna, lesna, kovinska in živilska industrija.
Uradni naziv
Republika Hrvatska / Republika
Hrvaška
Mednarodna oznaka
HR / HRV
Glavno mesto
Zagreb
Velikost (km2)
56.414
Prebivalci (mio)
4,5 (ocena 2013)
Politični sistem
Predsedniška parlamentarna
demokracija
Uradni jezik
Hrvaški
Vera
Rimskokatoliška 76,5%, pravoslavna
11,1%, muslimani 1,2%, protestanti
0,4%, ostali 10,8%.
BDP na prebivalca
9.984 EUR (2012)
Denarna enota
Hrvaška kuna (HRK)
Čas
Enako kot v Sloveniji
Klicna številka
+ 385
Vir: EIU; Factiva
8
Več kot tretjino hrvaškega ozemlja pokrivajo gozdovi, zato je lesna industrija ena izmed temeljnih
sektorjev gospodarstva. Država ima omejene vire rudnin. Industrijski sektor predstavlja približno
tretjino BDP in zaposluje 30 % vsega aktivnega prebivalstva.
Storitveni sektor prispeva skoraj 70 % BDP in zaposluje približno 65 % aktivnega prebivalstva. V
storitvenem sektorju je najpomembnejši turizem, ki je v polnem razcvetu. Hrvaško na leto obišče
približno 10 milijonov turistov. Po napovedih bo sektor v prihodnjih letih doživel veliko rast, saj
država veliko vlaga v razvoj moderne infrastrukture. Poleg turizma so pomembne storitvene
dejavnosti tudi trgovina, transport in logistika(vir: EIU; Factiva, maj 2013).
2 Pregled gospodarskih gibanj
2.1 BDP, gospodarska rast in struktura potrošnje
Hrvaški BDP je v letu 2012 upadel za 2 %. Za leto 2013 je napovedan 0,3 % upad BDP, v letu 2014
pa je napovedana 1,7 % rast, ki naj bi se v letu 2015 povzpela na 2 %.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Zasebna potrošnja je v letu 2012 upadla za 3 %. V letu 2013 naj bi upadla za 0,4 %. V letu 2014 je
napovedana 1,2 % rast zasebne potrošnje, v letu 2015 pa 1,7 % rast.
Javna potrošnja je v letu 2012 upadla za 0,8 %. V letu 2013 naj bi javna potrošnja upadla za 0,6 %, v
letu 2014 pa zrasla po enaki stopnji. Za leta 2015 napovedujejo 1,4 % rast javne potrošnje.
Investicijska potrošnja je v letu 2012 dosegla 1 % upad. Za leto 2013 napovedujejo porast investicij za
0,1 %, v letih 2014 in 2015 pa naj bi zabeležili rast investicijske potrošnje v povprečni višini 0,9 %
(vir: EIU; Factiva, maj 2013).
9
2.2 Gospodarska politika vlade
Nova vlada je napovedala bolj prožen pristop k privatizaciji, vključno s prodajo podjetij v državni
lasti, ki niso strateškega pomena. Medtem ko je vlada v veliki meri dosegla makroekonomsko
stabilizacijo, pa strukturne reforme zaostajajo. Hrvaška ima zaradi svetovne finančne krize manjši
izvoz in omejen pritok kapitala. Vlada omejuje javno porabo, februarja 2012 pa je tudi dvignila davek
na dodano vrednost. Prav tako znižujejo plače delavcem v javni upravi (za 3 % v marcu 2013).
Hrvaška je maja 2013 začela izvajati program, v okviru katerega državljanom sofinancira nakupe
novih stanovanj. Tako bo vlada odmrznila prodajo 20.000 novih stanovanj in s tem pomagala
državljanom, gradbincem in državni blagajni.
Hrvaška vlada uvaja tudi nove davke. Aprila 2013 je v sabor poslala predlog zakona o posebnem
davku na kavo in brezalkoholne pijače, s katerim namerava dodatno obdavčiti vode z dodatki sladkorja
in sladil. Hrvaško finančno ministrstvo načrtuje, da bodo od davka na kavo v državno blagajno letos
dobili dodatnih 13,7 milijona EUR, od davka na brezalkoholne pijače pa 28,5 milijona EUR.
Inflacija je v letu 2012 znašala 3,4 %. V letu 2013 naj bi se znižala na 3 % in naj bi ostala na
podobnem nivoju do leta 2015.
Nezaposlenost je v letu 2012 dosegla 19,1 % in naj bi se v letu 2013 še povečala na 20,4 %. Do konca
leta 2015 naj bi se nezaposlenost gibala na nivoju okoli 19 %.
Februarja 2013 je bila povprečna mesečna bruto plača na Hrvaškem 1.038 EUR (719,46 EUR neto), v
istem obdobju leto dni prej pa 1.017 EUR (708,36 EUR neto). Minimalna bruto mesečna plača od
maja 2013 znaša 392,81 EUR (vir: EIU; Factiva, maj 2013).
3 Gospodarske panoge
Hrvaški industrijski sektor predstavlja približno 22 % BDP in zaposluje nekaj več kot 30 % vsega
aktivnega prebivalstva. Najpomembnejše industrijske panoge so tekstilna, lesna, kovinska in živilska
industrija. Več kot tretjino hrvaškega ozemlja pokrivajo gozdovi, zato je lesna industrija ena izmed
temeljnih sektorjev. Ostali pomembni sektorji so še kemična, strojna in papirna industrija, industrija
gradbenega materiala, ladjedelništvo in naftna industrija.
Po dveh zaporednih letih negativne rasti je Hrvaška v letu 2011 beležila skromno, 0,3 % rast
industrijske proizvodnje. Napovedi za leto 2012 so črne, saj analitiki napovedujejo 11 % upad
industrijske proizvodnje. Že v letu 2013 je napovedana visoka, 10,4 % rast industrijske proizvodnje, v
letu 2014 pa celo 22,5 % rast.
3.1 Živilska industrija
Hrvaška živilska industrija letno ustvari preko 4,8 mlrd EUR, zaposluje 47.000 ljudi in predstavlja eno
petino celotne hrvaške industrijske proizvodnje. Prehrambni sektor je vseskozi veliko vlagal v razvoj,
pa tudi lojalnost potrošnikov do domačih blagovnih znamk je visoka. Kljub temu proizvajalce skrbi,
da se bo situacija poslabšala, ko bo Hrvaška izstopila iz Cefte in se priključila EU. Izvozni izdelki v
CEFTO bodo obremenjeni z visokimi carinskimi dajatvami, 40, 50 in celo 100 %. Tržišče CEFTE
10
hrvaški živilski industriji trenutno prinese 492 mio EUR, še posebno pomembna pa je BIH, kamor je
Hrvaška v letu 2011 izvozila za 330,5 mio EUR živilskih izdelkov. Vlada je letos živilsko-
predelovalni industriji že namenila 6,7 mio EUR pomoči.
Kakovost hrvaških živilskih izdelkov večinoma ustreza visokim evropskim standardom. A na
konkurenčnost teh proizvodov na trgih EU vplivajo visoki stroški proizvodnje, pa tudi stroški surovin,
ki so obremenjeni z visokimi carinskimi dajatvami. Med hrvaškimi živilskimi proizvajalci največ
izvažata na trge EU Atlantic grupa in Podravka.
Atlantic Grupa ima svoje proizvodne enote v Sloveniji, Srbiji, BiH, Makedoniji, Nemčiji in na
Hrvaškem. Blagovni znamki Cedevita in Dietpharm sta njegovi edini blagovni znamki, ki sta uspeli na
trgih EU. Atlantik Grupa je v prvih šestih mesecih leta 2010 beležila padec dobička za 55,8 %, ki je v
tem obdobju znašal 1,9 mio EUR. Prihodki so v tem obdobju znašali 318 mio EUR.
Podravka na trge EU izvozi 52 % celotne proizvodnje. Njihova celotna prodaja na tujih trgih je v letu
2011 znašala 255,4 mio EUR. V prvih šestih mesecih leta 2012 je Podravka zabeležila 229,4 mio EUR
prodaje, kar je praktično enako, kot v istem obdobju lani. Dobiček pa se je Podravki v prvih šestih
mesecih leta 2012 znižal za 30 % na 5,2 mio EUR (vir: Factiva, september 2012).
3.2 Industrija nafte in plina
Proizvodnja energije na Hrvaškem pada že od leta 2011. Proizvodnja rafiniranih naftnih proizvodov je
v januarju 2012 padla za 18 %, proizvodnja nafte in plina pa za 9,8 %. Na Hrvaškem so cene plina za
industrijske namene med najvišjimi v Evropi, kar seveda zmanjšuje hrvaško konkurenčnost.
Cene plina za gospodinjstva pa so med najnižjimi v Evropi.
Poraba nafte se bo po napovedih analitikov povečevala v prihodnjih letih in sicer povprečno za 1,5 %
na leto. Po napovedih bo poraba nafte na Hrvaškem v letu 2016 dosegla 108.200 sodčkov na dan. Tudi
uvoz nafte so bo v prihodnjih letih povečeval in naj bi v letu 2016 dosegel 87.100 sodčkov na dan.
Hrvaška bo v letu 2012 predvidoma uvozila za 2,5 mlrd EUR nafte. Do leta 2016 naj bi uvoz nafte
ostal na približno isti ravni, ali pa naj bi se celo za malenkost zmanjšal. Hrvaška je tudi velik uvoznik
plina. V letu 2016 naj bi uvoz nafte in plina skupaj znašal 3,3 mlrd EUR.
Največja hrvaška naftna družba INA je v prvem kvartalu 2012 zabeležila 55,7 mio EUR dobička, kar
je 60 % manj kot v istem obdobju lani. Prihodki so se v prvem kvartalu 2012 povečali za 5 % na 973
mio EUR. Proizvodnja nafte v INI je v tem obdobju padla za 20 % v primerjavi z istim obdobjem lani
in je znašala 12.699 sodčkov na dan. Proizvodnja plina pa se je v prvem kvartalu 2012 znižala za 10
%. INA je imela konec marca 2012 446 bencinskih postaj, kar je 26 manj kot leto poprej. 394
bencinskih postaj ima na Hrvaškem, 45 v BIH, 6 v Sloveniji in 1 v Črni gori. Hrvaška vlada je avgusta
sporočila, da razmišlja, da bi prodala še nadaljnji 19 % delež INE madžarskemu MOLu. MOL ima
trenutno v lasti 47,26 % INE, zainteresiran pa je za še večji, večinski delež. Hrvaška vlada ocenjuje, da
bi s prodajo dodatnega 19 % deleža lahko iztržila 1–1,5 mlrd EUR.
Jadranski Naftovod (Janaf) je v prvem kvartalu 2012 beležil 2 mio EUR dobička, kar je 10 % manj kot
v istem obdobju lani. Prihodki so v tem obdobju znašali 11 mio EUR (vir: Factiva, september 2012.
11
4 Zunanja trgovina
Hrvaški primanjkljaj v blagovni menjavi je v l. 2011 znašal 6,3 mlrd EUR. V l. 2011 je Hrvaška
izvozila za 9,9 mlrd EUR, uvozila pa za 16,2 mlrd EUR. Najpomembnejša trgovinska partnerica za
Hrvaško je Italija. Tja so v letu 2011 izvozili za 15,7 % celotnega izvoza, uvozili pa za 16,4 %
celotnega uvoza. Poleg Italije so pomembni izvozni trgi za Hrvaško še BIH, Nemčija, Slovenija in
Avstrija. V Slovenijo so Hrvati v letu 2011 izvozili za 8,1 % celotnega izvoza. Pri uvozu so poleg
Italije pomembne še Nemčija, Rusija, Kitajska in Slovenija, od koder so v letu 2011 uvozili 6,3 %
celotnega uvoza. Hrvaška največ uvaža mineralna goriva, strojno, električno ter elektronsko opremo in
vozila. Med izvoznimi blagovnimi skupinami so najpomembnejša mineralna goriva, plovila,
električna, elektronska in strojna oprema.
Hrvaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2009 - 2014 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavne izvozne blagovne
skupine 2011 % od celote
Glavne uvozne blagovne
skupine 2011 % od celote
Mineralna goriva 12,3 Mineralna goriva 21,8
Plovila 12,0 Stroji, jedrski reaktorji 9,5
Električna in elektron. oprema 8,3 Električna in elektron. oprema 6,7
Stroji, jedrski reaktorji 8,1 Vozila 5,5
Les in leseni izdelki 4,6 Plastika in izdelki iz plastike 4,2
Vodilni izvozni trgi 2011 % od celote Vodilni uvozni trgi 2011 % od celote
Italija 15,7 Italija 16,4
Bosna in Hercegovina 12,1 Nemčija 12,6
Nemčija 9,9 Rusija 7,8
Slovenija 8,1 Kitajska 7,1
Avstrija 5,6 Slovenija 6,3
Vir: Factiva; ITC, avgust 2012.
12
5 Tuje neposredne investicije
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Hrvaškem so v letu 2010 znašale 25,6 mlrd EUR.
Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2007 je znašala -9,0 %. Celotne izhodne TNI
Hrvaške so v letu 2010 znašale 3,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2007
pa je znašala 2,7 %.
5.1 Stanje vhodnih TNI na Hrvaškem 2010 - 2013 (grafični prikaz)
(*) EIU ocena/napoved.
5.2 Struktura stanja vhodnih TNI v letu 2010 po državah (v mlrd EUR)
Delež EUR Država vlagateljica
29 % 7,3 Avstrija
14 % 3,6 Nemčija
12 % 3,1 Madžarska
11 % 2,8 Nizozemska
6 % 1,5 Luksemburg
5 % 1,2 Francija
5.3 Struktura stanja vhodnih TNI v letu 2010 po panogah (v mlrd EUR)
Delež EUR Panoga
37 % 9,3 Finančne storitve
17 % 4,5 Trgovina na debelo in drobno
9 % 2,2 Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo
8 % 2,1 Poslovne dejavnosti
8 % 2,0 Promet, skladiščenje in komunikacije
4 % 1,1 Nekovinski mineralni izdelki
Vir: Factiva; ITC, avgust 2012.
13
5.4 Najpomembnejši tuji investitorji
Podjetje Država Panoga
Erste Bank Avstrija Finančne storitve
SocieteGenerale (SocGen) Francija Finančne storitve
Europ Invest Belgija Nepremičnine
Deutsche Bahn Nemčija Obnovljivi viri energije
Viking Life-Saving Equipment Danska Industrijski stroji, oprema in orodja
Kardan Group Nizozemska Nepremičnine
Microsoft ZDA Programska oprema in IT storitve
Kaufmann Partner Avstrija Nepremičnine
WYG Engineering Velika Britanija Poslovne storitve
FTMG Avstrija Hoteli in turizem
Vir: FDI Intelligence, avgust 2012.
6 Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo
Slovenija in Hrvaška že tradicionalno dobro sodelujeta na področju gospodarstva. Vse od
samostojnosti obeh držav je zabeležena rast vseh komponent gospodarskega sodelovanja (blagovne in
storitvene menjave, vhodnih oz. izhodnih investicij), ki je bila prekinjena v letu 2009 kot posledica
globalne gospodarske krize.
Hrvaška po izvozu blaga v Slovenijo z 8,1% deležem zaseda 4. mesto, medtem ko po izvozu blaga iz
Slovenije z 6,3% deležem zaseda 5. mesto.
6.1 Blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško 2006–2012
Leto Izvoz Blaga Uvoz blaga
2006 1.464.123.000 € 735.937.000 €
2007 1.569.599.000 € 849.418.000 €
2008 1.693.835.000 € 834.981.000 €
2009 1.253.750.000 € 639.666.000 €
2010 1.236.976.000 € 784.958.000 €
2011 1.403.357.000 € 913.658.000 €
2012* 565.549.000 € 375.967.000 €
14
Opomba: (*) Podatki se nanašajo na obdobje januar–maj.
Opomba: (*) Podatki se nanašajo na obdobje januar–maj.
6.2 Slovenski izvoz na Hrvaško v letu 2011 po skupinah proizvodov
Delež Vrednost Skupine proizvodov
27% 375.205.000€ Mineralna goriva in olja, proizvodi njihove destilacije, bituminozne snovi in
mineralni voski
8% 109.043.000€ Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
7% 100.153.000€ Farmacevtski proizvodi
4% 61.715.000€ Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo
slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
4% 61.185.000€ Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka
in gume
4% 61.124.000€ Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor
Slovenski uvoz iz Hrvaške v letu 2011 po skupinah proizvodov
Delež Vrednost Skupine proizvodov
16% 143.395.000€ Mineralna goriva in olja, proizvodi njihove destilacije, bituminozne snovi in
mineralni voski
8% 75.838.000€ Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor
15
7% 66.124.000€ Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
6% 52.765.000€ Les in lesni izdelki, lesno oglje
5% 47.726.000€ Železo in jeklo
4% 39.363.000€ Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo
slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
Vir: Statistični urad RS; ITC, avgust 2012.
6.3 Pomembni sporazumi
Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama:
Uredba o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o
vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama
Uredba o ratifikaciji Protokola o načinu delovanja na meji med Republiko Slovenijo in
Republiko Hrvaško za sprostitev prometa in izboljšanje sodelovanja v boju proti carinskim
goljufijam
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške
o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah (BHRPCZ)
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju
dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja
(BHRIDO)
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške
o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v cestnem in železniškem prometu (BHREMK)
Zakon o ratifikaciji sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Republiko Slovenijo in
Republiko Hrvaško (BHRGS)
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške
o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij (BHRSZI)
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške
o veterinarskem sodelovanju (BHRVS)
Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o
morskem ribolovu (BHRMR)
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške
o trgovinsko-gospodarskih odnosih in sodelovanju (BHRTGO)
Uredba o ratifikaciji Dogovora o sodelovanju med Ministrstvom za ekonomske odnose in r,
azvoj Re, publike Slovenije in Državnim zavodom za standardizacijo in meroslovje Republike Hr,
vaške pri izmenjavi podatkov o tehničnih lastnostih izdelkov in opravljenih postopkih ugotavljanja
skladnosti izdelkov, ki so predmet medsebojne blagovne menjave med pravnimi in fizičnimi
osebami s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma Republiki Hrvaški
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške
o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju (ZHRZTS)
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju v kulturi in izobraževanju med Vlado
Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške
16
Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o
urejanju vodnogospodarskih razmerij (BHRUVR)
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške
o zaposlovanju (BHRZ)
Sklep o potrditvi Zapisnika XVIII. zasedanja Stalne mešane komisije (po Sporazumu med
Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju), ki je potekalo 18.
maja 2010 v Zagrebu
Zakon o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado
Republike Hrvaške (BHRAS)
Uredba o ratifikaciji Protokola med Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Republike Slovenije, Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije in Ministrstvom za
znanost, izobraževanje in šport Republike Hrvaške o sodelovanju na področju izobraževanj.
Vir: IUS-INFO Register predpisov RS, avgust 2012.
7 Poslovanje v Republiki Hrvaški
7.1 Investicije
Tuje naložbe na Hrvaškem ureja Zakon o trgovinskih družbah, tuji vlagatelji pa so glede pravic,
obveznosti in pravnega položaja v trgovinski družbi pod pogojem vzajemnosti izenačeni z domačimi
osebami, hkrati pa imajo še pravico do dodatnih jamstev, ki jih domači vlagatelji nimajo. Hrvati med
prednostmi vlaganj navajajo geostrateški položaj oziroma dostop do trgov nekdanje Jugoslavije,
izobraženo delovno silo ter usmerjenost v EU.
7.2 Olajšave za vlagatelje
Spodbujevalni ukrepi, ki jih ureja Zakon o spodbujanju naložb se uporabljajo za investicijske projekte
in dejavnosti v:
proizvodnem sektorju,
tehnoloških centrih,
strateških poslovnih storitvah.
Prejemniki spodbujevalnih ukrepov morajo ohraniti svoj status upravičenosti in ohranjanja naložb in
novih delovnih mest, povezanih z naložbami v obdobju najmanj 5 let, ki ne sme biti krajše od obdobja,
v katerem se uporabljajo spodbujevalni ukrepi.
7.3 Spodbujanje podjetništva
V Republiki Hrvaški obstaja dobro razvita podjetniška mreža, ki jo sestavljajo mreža tako imenovanih
podjetniških in prostih območij.
Hrvaški strateški okvir za obdobje 2006-2013 izpostavlja pomen razvoja visoko razvitih intenzivnih
panog. Zato je pristopila k ustanavljanju znanstvenih in tehnoloških parkov kot tudi podjetniških
17
inkubatorjev ter s tem omogočila razvoj novoustanovljenih podjetij ter spodbujanje novih naložb na
Hrvaškem.
Poslovni inovacijski center Hrvaške (BICRO), ustanovljen s strani Ministrstva za znanost, šolstvo in
šport ponuja različne programe: RAZUM, TEHCRO, VENCRO, IRCRO in KONCRO, s katerimi
ponujajo privlačne sheme financiranja za novoustanovljena podjetja.
7.3.1 Podjetniške cone
Podjetniške cone so v pristojnosti lokalne samouprave in so namenjene razvoju podjetništva na lokalni
ravni. Le te lokalna samouprava sama regulira in jim lahko nudi posamezne ugodnosti (infrastruktura,
zemljišče).
7.3.2 Proste cone
Proste cone so v pristojnosti države, so ograjene v njih veljajo posebni pogoji z davčnimi in carinskimi
ugodnostmi. Na Hrvaškem je 13 prostih con s popolno infrastrukturo in ugodnostmi za (tuje)
vlagatelje.
Podjetja s sedežem v prostih conah plačajo 50% manj od rednih stopenj dobička. Podjetje, ki v prosto
ceno vlaga več kot 1 milijon HRK (približno 135.000 €) je oproščen plačila davka na dobiček v letu
vlaganja in v naslednjih 5 letih. Podjetja v prostih conah v Vukovarski in Sremski občini ne plačajo
davka na dobiček v obdobju od 2005 do 2014. Poleg tega za vsa živila, ki se nahajajo oz. uporabljajo v
conah se ne obračunavajo carine ali DDV (spletna stran Izvoznookno, 2013).
7.4 Zaposlovanje
7.4.1 Prost pretok delavcev
Vlada Republike Slovenije je 6. junija 2013 sprejela odločitev, da se uveljavi 2-letno prehodno
obdobje za zaposlovanje in delo hrvaških državljanov v Sloveniji po vstopu Hrvaške v EU. Ravno
tako je bil potrjen predlog zakona za uveljavitev 2-letnega prehodnega obdobja od 1. julija 2013 do 30.
junija 2015.
Ministrstvo za delo je v obrazložitvi predloga zakona zapisalo, da so omejitve za delo državljanov
Hrvaške potrebne zaradi zaščite slovenskega trga dela. V skladu z gospodarskimi napovedmi Urada za
makroekonomske analize in razvoj (UMAR-ja) se bodo namreč razmere glede zaposlovanja letos še
zaostrile, nadaljnje zmanjšanje zaposlenosti pa se pričakuje tudi v prihodnjem letu.
Tako se bodo državljani Republike Hrvaške tudi po vstopu v EU zaposlovali ali delali v Sloveniji na
podlagi določb nacionalne zakonodaje s področja zaposlovanja in dela, ki velja za državljane tretjih
držav. To pomeni, da bodo hrvaški državljani za zaposlitev ali delo v Sloveniji, razen v zakonsko
določenih primerih, še naprej potrebovali delovno dovoljenje.
Slovenija lahko, tako kot druge države EU, uveljavlja prehodno obdobje za zaposlovanje hrvaških
državljanov kar sedem let. Za prvih pet let, najprej dve in potem še tri leta, ni omejitev, zadnji dve leti
prehodnega obdobja pa lahko sedanje države članice uporabljajo svojo nacionalno zakonodajo le v
primeru resnih motenj ali groženj na trgu dela.
18
7.4.2 Koordinacija socialne varnosti
S 1. julijem bodo pravila koordinacije socialne varnosti v EU veljala tudi za državljane Hrvaške.
Določbe EU o koordinaciji socialne varnosti ne nadomeščajo nacionalnih sistemov socialne varnosti z
enotnim evropskim sistemom, pač pa zagotavljajo njihovo koordinacijo. Edini namen je zaščita
evropskih državljanov, ki delajo ali bivajo v drugi državi članici. Pravila koordinacije socialne
varnosti omogočajo osebam, da pri uveljavljanju pravic do gibanja in bivanja v Evropi niso v slabšem
položaju kot osebe, ki že živijo in delajo v državi članici.
Podlagi za ohranjanje pravic med državami članicami EU sta Uredbi 883/2004 in 987/2009, ki sta se
začeli uporabljati 1. maja 2010 in sta nasledili Uredbo 1408/71. Posodobljeni uredbi prinašata tudi
nove obrazce. Prenosljivi dokumenti nadomeščajo eObrazce. Za primer brezposelnosti se uporabljajo
prenosljivi dokumenti U (prej obrazci E300).
Na Hrvaškem so za svoje državljane pripravili brošuro Hrvaška v EU: Svobodno gibanje delavcev in
pravila socialne varnosti.
7.4.3 Hrvaška se bo pridružila tudi omrežju EURES
Hrvaška bo z vstopom v EU postala tudi članica omrežja EURES. Tako bodo na Hrvaškem delovali
svetovalci EURES, ki bodo zagotavljali informiranje in svetovanje glede možnosti zaposlovanja
hrvaških državljanov v drugih državah članicah EU, EGP ali v Švici in tudi glede
zaposlovanja evropskih državljanov na Hrvaškem. Hrvaška bo kot članica omrežja EURES
izmenjavala podatke o prostih delovnih mestih ter podatke o trgu dela na Hrvaškem, ki bodo
objavljeni na Evropskem zaposlitvenem portalu.
Na Hrvaškem so delovna razmerja urejena z zakoni, individualnimi in kolektivnimi pogodbami ter
pravilniki, katere pripravi delodajalec. Zakon o delu predpisuje:
pravno osnovo delovnega razmerja,
delovni čas (40 ur na teden), čas za odmor in dopust (najmanj 18 dni na leto), oblike zaščite v
primeru materinstva in oblike zaščite tistih delojemalcev, ki so delno ali popolno nesposobni
za delo,
plače (delodajalec ne sme izplačevati nižje plače kot je določena s kolektivno pogodbo),
postopek za prenehanje dela,
pravice zaposlenih pri odločanju o njihovih gospodarskih in socialnih pravicah in interesih.
Zaposlovanje tujcev na Hrvaškem ureja Zakon o tujcih. Tujci se lahko na Hrvaškem zaposlijo le, če
imajo veljavno delovno dovoljenje.
Za delo v Republiki hrvaški potrebujejo tujci:
- delovno dovoljenje,
- poslovno dovoljenje (spl. stran Zavod za zaposlovanje, 2013)
19
7.4.4 Delovno dovoljenje
Slovenski državljan se lahko zaposli na Hrvaškem na podlagi delovnega ali poslovnega dovoljenja, kot
to določa Zakon o tujcih (Zakon o strancima, Narodne novine 153/05). Zahtevo za izdajo delovnega
dovoljenja (Obrazec 9A) poda delodajalec pri pristojni policijski upravi / postaji glede na sedež
podjetja. Delodajalec mora zahtevi priložiti:
• podatke o tujcu, s katerim namerava skleniti pogodbo o zaposlitvi;
• podatke o delovnem mestu ali vrsti dela ter delovnih pogojih;
• dokazilo o registraciji podjetja, predstavništva ali obrti;
• dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih in prispevkih;
• obrazložitev utemeljenosti zaposlovanja tujca (v obliki dopisa).
V primeru podaljšanja delovnega dovoljenja je poleg zgoraj navedenega potrebno priložiti še kopijo
prejšnjega delovnega dovoljenja, pogodbe o zaposlitvi ter kopijo delovne knjižice. Zahteva za
podaljšanje delovnega dovoljena mora delodajalec vložiti najkasneje 45 dni pred iztekom veljavnosti
izdanega delovnega dovoljenja. Delovno dovoljenje se izda za določen čas, ki je enak trajanju
pogodbe o zaposlitvi, vendar največ za obdobje dveh let.
7.4.5 Poslovno dovoljenje
Poslovna viza se izda tujcu, ki ima registrirano obrt ali z obrtjo izenačeno dejavnost ali svobodni
poklic, vodi posle v registriranem lastnem podjetju ali pravni osebi, v kateri ima večinski delež ali
tujcu, ki nudi storitve v imenu tujega delodajalca. Zahtevo za izdajo poslovnega dovoljenja (Obrazec
1A) tujec poda pri pristojnem organu (policijska uprava / postaja) v kraju bivanja. Tujec mora zahtevi
priložiti tudi razna dokazila.
7.4.6 Delo brez delovnega dovoljenja
V Zakonu o tujcih (Zakon o strancima) so predvidene tudi kategorije oseb, ki lahko, pod posebnimi
pogoji, delajo v Republiki Hrvaški tudi brez delovnega dovoljenja, kar je opredeljeno s 95. členom
Zakona o tujcih.
7.5 Bivanje tujcev na Hrvaškem
7.5.1 Bivanje do 90
Imenuje se tudi tako imenovano turistično bivanje. Tujci, ki ne potrebujejo vize lahko v Republiki
Hrvaški bivajo največ 90 dni v obdobju 6 mesecev.
7.5.2 Začasno prebivališče
Odobritev za začasno prebivališče morajo pridobiti tujci, ki nameravajo bivati na Hrvaškem dlje časa
ali v druge namene za katere je bila izdana viza; tujci, ki ne potrebujejo vize, vendar bodo tam
stanovali za dlje časa in tisti, ki lahko delajo brez delovnega dovoljenja, bodo pa bivali na Hrvaškem
dlje od 30 dni. Zahtevek za izdajo odobritve za začasno prebivališče (Obrazec 1a Pravilnika o statusu
tujcev ) se poda na Konzulatu Republike Hrvaške. Tujec, ki ne potrebuje vize za vstop pa lahko prvi
zahtevek za začasno prebivališče poda na policijski upravi.
20
7.5.3 Stalno prebivališče
Zahtevek za odobritev stalnega prebivališča se poda na policijski upravi, vendar o odobritvi odloča
Ministrstvo za notranje zadeve republike Hrvaške. Stalno prebivališče se odobri tujcem, ki so imeli 5
let neprekinjeno začasno prebivališče v Republiki Hrvaški ali je 3 leta poročen z hrvaškim
državljanom ali tujcem z odobrenim začasnim bivanje v Republiki Hrvaški.
7.5.4 Prijava in odjava tujcev
Bivanje do 90 dni in kratkoročno bivanje ter spremembe morajo tujci prijaviti v roku 3 dni od vstopa v
Republiki Hrvaški, stalno prebivališče in spremembe pa je potrebno prijaviti v roku 8 dni.
7.6 Dajatve
Hrvaški davčni sistem se je večkrat spreminjal zaradi podpiranja naložb tujih vlagateljev. Davčni
sistem velja za prebivalce in nerezidente v državi. Hrvaška je podpisala pogodbe o izogibanju
dvojnega obdavčevanja z 38 različnimi državami, med drugimi tudi s Slovenijo.
Osnovni davki v davčnem sistemu Republike Hrvaške:
Več informacij o davčnem sistemu najdete na spletni strani Davčne uprave Republike Hrvaške.
7.6.1 Davek na dobiček
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dobiček je bil objavljen v NN 57/2006.
Stopnja davka na dobiček znaša 20 odstotkov.
Zavezanci za plačilo davka na dobiček so:
Družba ali druga pravna ali fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Hrvaška, ki opravlja
gospodarsko dejavnost, za namen, ki izhajajo iz dobička, dohodka ali prihodkov.
21
Podjetnik - fizična oseba, če je realizacija:
skupnih prihodkov v preteklem finančnem obdobju presežena za HRK 2,000,000,00 ali
skupnih prihodkov v preteklem finančnem obdobju presežena za HRK 400,000,00 ali
je vrednost dolgoročnih sredstev presežena za HRK 2.000,000,00 in
če zaposluje več kot 15 zaposlenih v primerjavi s preteklim davčnim obdobjem.
Vir: The Croatian tax system.
Hrvaška je zagotovila davčne olajšave za vlagatelje, ki so pripravljeni vlagati in zaposlovati nove
delavce. Davek na dobiček pravnih oseb varira, kar je razvidno iz priložene preglednice.
7.6.2 Davek na dohodek
Zavezanec za plačilo davka ne dohodek je domača ali tuja fizična oseba, ki ustvari obdavčljiv dohodek.
Domačemu davčnemu zavezancu se obdavči dohodek ustvarjen doma ali v tujini zmanjšan za osebne
davčne olajšave. Tuji davčni zavezanec plača samo davek na dohodek ustvarjen na Hrvaškem, zmanjšan
za davčne olajšave (ki znašajo 1250 KN mesečno). Dohodek je razlika med prihodki in stroški
ustvarjenimi v davčnem obdobju (tj. Koledarsko leto).
Davek se plača na dohodek od:
dela (plača ali pokojnina)
samostojne dejavnosti (obrt, kmetijstvo in gozdarstvo)
premoženja in premoženjskih pravic (zakup, najem ali prodaja nepremičnine, avtorske pravice
in pravice industrijske lastnine)
kapitala (dividende, deleža v dobičku)
zavarovanja (premije izplačane pri zavarovanju)
Davek na dohodek (dohodnina) se plačuje progresivno in se giblje med 15 % in 45%.
22
7.6.3 Davek na dodano vrednost
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost je bil objavljen v NN 90/05.
Zavezanec za plačilo DDV je podjetnik, ki opravlja dejavnost, za katero je predpisano plačevanje
davka na dodano vrednost. Podjetnik je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost z
namenom ustvarjanja prihodkov. Obračunsko obdobje za prijavo davka je 30 dni. Za podjetja, katerih
vrednost prometa vključno z DDV je v predhodnem koledarskem letu znašala 300.000 HRK pa tri
mesece. Podjetja, katerih promet je nižji od 85.000 HRK letno, se lahko za vstop v sistem DDV
odločijo sama.
Hrvaška vlada je med ukrepi za prevladanje gospodarske in proračunske krize sprejela zakon s katerim
spreminja stopnjo davka na dodano vrednost. Dosedanjo stopnjo davka je dvignila na 25% (velja s
01.03.2012). Čistopis Zakona o davku na dodano vrednost je objavljen na http://mfin.hr/. Stopnja
davka na dodano vrednost 0% je na Hrvaškem v veljavi za kruh, mleko, določene knjige in zdravila,
storitve javnega prikazovanja filmov, znanstvene časopise in proizvode, ki se kirurško vgrajujejo v
človeško telo. Po stopnji 10% so obdavčene turistične storitve, od 1. avgusta 2007 pa so po tej stopnji
obdavčene tudi revije in časopise, ki izhajajo dnevno in periodično.
Davka je/so oproščeni:
najem stanovanjskih prostorov
storitve bank, hranilnic, hranilno-kreditnih organizacij, zavarovalnic
zdravstvene storitve v zdravstvenih ustanovah
storitve kulturnih organizacij in organizacij za socialno in otroško skrb, učence, študente kot
tudi verske skupnosti
storitve šolskih ustanov
Plačila DDV je oproščeno tudi blago, uvoženo v humanitarne namene ali prejeto kot donacija, vendar
pa je iz te oprostitve izključeno fiskalno najzanimivejše blago, kot so nafta in naftni derivati, tobak in
tobačni izdelki ter alkohol in alkoholne pijače.
Oprostitev od plačila DDV (pa tudi carine) velja tudi pri ponovnem uvozu blaga, ki ga v
nespremenjenem stanju uvozi ista oseba, kot ga je izvozila. Oprostitev plačila DDV pa se ne nanaša na
ponovni uvoz blaga, ki se izvozi zaradi dodelave in oplemenitenja. V tem primeru se plača DDV,
davčna osnova pa je vrednost plačila za oplemenitenje oz. dodelavo.
23
Plačila DDV so oproščene vse izvozne dobave vključno s transportnimi storitvami, dobave blaga v
proste cone in in carinska skladišča, dobave diplomatskim predstavništvom, storitve domačih
podjetjih, opravljene na Hrvaškem tujim morskim, zračnim in rečnim prevoznikom, dobave domačim
neprofitnim organizacijam, ki se plačajo iz dobljenih tujih donacij (tudi tu so izvzeti nafta in naftni
derivati, tobak in tobačni izdelki ter alkohol in alkoholne pijače).
Davčna uprava in Finančna policija lahko od sredine leta 2004 davčnemu zavezancu, ki bodisi ne
obračunava bodisi ne plačuje DDV, s sklepom začasno prepovejo nadaljnjo opravljanje dejavnosti.
Poleg opisanih davkov na Hrvaškem poznajo še:
posebne davke (za naftne derivate, tobačne izdelke, pivo, brezalkoholne pijače, alkohol in
alkoholne pijače, osebne avtomobile, luksuzne izdelke, zavarovanje avtomobilske odgovornosti)
davek na nepremičnine
davek na igre na srečo
davke glede na predpise lokalne samouprave in uprave (to so različni županski, občinski in
mestni davki), (spl. stran Izvoznookno.si).
7.7 Dobave blaga davčnim zavezancem na Hrvaško
Do 1.7. se dobava blaga na Hrvaško šteje za izvoz blaga. Po 1.7. pa dobava blaga šteje za dobavo
znotraj EU in je oproščena DDV po 1. točki 46. člena ZDDV-1 . Vrednost te dobave se vpisuje v
davčni obračun DDV-O v posebno rubriko, te dobave se tudi poročajo v rekapitulacijskem poročilu.
Če ste za dobavo blaga prejeli avans pred 1. 7., sama dobava blaga pa je bila opravljena po 1. 7., se to
šteje za dobavo blaga v EU ne glede na prejeti avans.
Podobno se tudi nabava blaga iz Hrvaške po 1.7. šteje za pridobitev blaga iz EU in ne več kot uvoz
blaga.
7.8 Opravljanje storitev
Pri opravljanju storitev ni sprememb. Glede obračunavanja DDV še vedno velja oprostitev po
splošnem pravilu iz 25. člena in posebna pravila iz 26. – 30.e člena ZDDV-1.
Za transakcije, ki se poročajo v rekapitulacijskem poročilu je potrebno imeti pravilno DDV številko
hrvaškega kupca. Rok oddaje tega poročila je 20. v mesecu za pretekli mesec (!). Vsi ki boste imeli
take transakcije boste avtomatično postali mesečni DDV zavezanec.
Vsi tisti, ki niste identificirani za DDV (mali davčni zavezanci), se boste morali obvezno registrirati za
DDV v naslednjih primerih:
- če pridobitve blaga iz Hrvaške v tekočem in preteklem letu presežejo 10.000 eur;
- če boste opravili storitev davčnemu zavezancu s sedežem v drugi članici EU, torej tudi na Hrvaškem;
- če boste prejeli storitev od davčnega zavezanca iz države članice EU, torej tudi iz Hrvaške.
24
Davčna administracija se bo zaradi poslovanja s Hrvaško za nekatere nekoliko povečala.
7.9 Prodaja na daljavo končnim potrošnikom, fizičnim osebam
Do 1.7. se je prodaja fizičnim osebam na Hrvaško (prevoz, pošiljanje) štelo za izvoz blaga. Po 1.7. se
to šteje za "prodajo na daljavo". Če skupna vrednost dobav na Hrvaško ne presega določenega limita
(ki za Hrvaško še ni določen), potem dobavitelj obračuna slovenski DDV. Če ta limit preseže, pa se
mora na Hrvaškem registrirati za DDV in obračunavati hrvaški ddv. (ta limit se po državah EU giblje
med 35.000 – 100.000 eur)
7.10 Intrastat – poročanje o blagovni menjavi med državami EU
Če dobavljate ali prejemate blago iz Hrvaške v večjem obsegu in do sedaj niste bili obvezniki
poročanja Intrastat, je verjetno da boste to postali z naslednjim letom. Če boste namreč letos dobavili
blago na Hrvaško v skupni vrednosti nad 200.000 eur, ali prejeli blago iz Hrvaške v skupni vrednosti
nad 120.000 eur, boste od 1.1.2014 zavezanci za poročanje Intrastat.
7.11 Gotovinsko poslovanje
S 1.1.2013 je v veljavo stopil Zakon o fiskalizaciji u prometu gotovinom (Narodne novine 133/12), ki
ureja gotovinsko poslovanje in bo implementiran v treh fazah. Natančnejša postopna uveljavitev
zakona je vsebovana v 39. členu zakona.
7.12 Devizno poslovanje
Devizni režim ureja Zakon o deviznem poslovanju, ki loči:
domače osebe oziroma rezidente (pravne osebe s sedežem v Republiki Hrvaški in fizične
osebe s prebivališčem v Republiki Hrvaški); in
tuje osebe oziroma nerezidente (pravne osebe s sedežem v tujini in fizične osebe s
prebivališčem v tujini).
Za obrtnike in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost s samostojnim delom, ter za podjetnike
posameznike pri opravljanju njihove dejavnosti veljajo določila Deviznega zakona, ki se nanašajo na
pravne osebe.
Transakcije s tujino se delijo na tekoče in kapitalske. Tekoče transakcije so izvoz in uvoz blaga in
storitev (transport, zavarovanje in drugo). Kapitalske transakcije so zasebne dolgoročne investicije,
zasebne kratkoročne transakcije in drugo.
Tuje osebe na Hrvaškem lahko za svoje transakcije uporabljajo tudi svoje terjatve v domači valuti, v
kunah. Vodijo se na računih hrvaških bank, pooblaščenih za poslovanje s tujino, in z njimi se lahko
izvršijo plačila na Hrvaškem, dajejo posojila domačim osebam, lahko se prenašajo na istovrstni račun
druge tuje osebe na Hrvaškem in transferirajo v tujino. Pred njihovim transferom v tujino se
konvertirajo v konvertibilno valuto.
25
Devize se kupujejo in prodajajo na deviznem trgu, to pa vključuje nakup oziroma prodajo deviz
opravljeno med pooblaščenimi bankami in centralno banko (Hrvatska narodna banka) ali med
pooblaščenimi bankami in drugimi osebami. Na Hrvaškem ni dovoljen nakup, prodaja ali posojilo
deviz (niti posredovanje pri teh poslih) med domačimi (fizičnimi in pravnimi) osebami kot tudi med
domačimi in tujimi osebami, razen v primerih, ki jih predvideva Devizni zakon. S tem se poudarja
prednost nacionalne valute – kune. Devizni trg sestavljajo tudi vsi nakupi in prodaje efektivnega
tujega denarja, ki jih opravljajo pooblaščene banke in tudi druge domače banke, ki te posle opravljajo
v skladu z Deviznim zakonom. Devize se lahko kupujejo na deviznem trgu promptno in na rok. Tečaj
domače valute do tujih valut se oblikuje na deviznem trgu v skladu s ponudbo deviz in
povpraševanjem po njih.
8 Ustanovitev podjetja na Hrvaškem
Postopek ustanovitve d.o.o.
Ustanovitev in vpis se opravita pri pristojnem gospodarskem sodišču. Cena ustanovitve je odvisna
predvsem od višine osnovnega kapitala, ki ne sme biti nižji od 20.000,00 HRK; večji kot je osnovni
kapital, višja je cena. Kar zadeva število ustanoviteljev, je razlika v ceni približno 50,00 HRK na
ustanovitelja. Osnovni vložek, ki se lahko vplača v denarju ali pa prispeva kot stvarni vložek, se položi
na račun pri banki, potrdilo o pologu pa se predloži ob vpisu družbe. Račune odprejo in vodijo
poslovne banke.
Ustanovitelj, ki je fizična oseba, potrebuje veljavno osebno izkaznico ali potni list, če gre za tujca.
Pri pravni osebi so potrebne osebne izkaznice vseh članov uprave družbe oziroma potni listi, če gre za
tujce. Če gre za tujo pravno osebo, je potreben tudi izpisek iz sodnega registra za zadevno pravno
osebo, ki ga overi in prevede pooblaščen sodni tolmač, pri čemer ne sme biti starejši od 30 dni od
dneva predložitve prijave v sodni register.
Priporočljivo je, da ime podjetja predhodno preverite in rezervirate pri Gospodarskem sodišču v
Zagrebu (Amruševa 2/II.). Ime podjetja se mora razlikovati od obstoječih podjetij, vsebuje pa lahko
hrvaške ali latinske besede oziroma priimek ustanovitelja.
Družba z omejeno odgovornostjo se ustanovi na podlagi akta o ustanovitvi (če družbo ustanovi le ena
oseba) ali družbene pogodbe (kadar je ustanoviteljev več). Z navedeno listino se določijo ime in sedež
podjetja, dejavnosti, pravice in obveznosti družbenikov, organi družbe (uprava, nadzorni svet itd.) ter
drugi elementi, pomembni za delovanje družbe. Vse listine morajo biti overjene s strani notarja.
Akt o ustanovitvi se sestavi pri notarju, nato pa sledijo vpisi pri:
gospodarskem sodišču,
hrvaškem uradu za statistiko,
davčni upravi,
carinski upravi (če dejavnost vključuje mednarodno trgovino),
hrvaškem zavodu za pokojninsko zavarovanje,
hrvaškem zavodu za zdravstveno zavarovanje.
26
Vpis pri gospodarskem sodišču
Vpis v celoti opravi notarska pisarna, ki pridobi tudi vso dokumentacijo, potrebno za vpis. Poleg
notarskih stroškov je treba upoštevati tudi stroške sodne takse za vpis družbe, ki so odvisni od števila
dejavnosti, ki jih družba prijavi.
Objava v uradnem listu Republike Hrvaške Narodne novine in dnevnem tisku
Po vpisu v sodni register je treba podatke o vpisu objaviti v Narodnih novinah.
Izdelava žiga
Ob naročilu se priloži kopija sklepa o vpisu v gospodarski register. Na žigu mora biti navedeno ime
podjetja.
Določitev matične številke
Določi jo Državni zavod za statistiko (Ilica 3, Zagreb) na podlagi Nacionalne klasifikacije dejavnosti v
15 dneh od dneva prejema sklepa o vpisu v gospodarski register. Listina se imenuje Obvestilo o
razvrstitvi poslovnega subjekta (Obavijest o razvrstavanju poslovnog subjekta).
K vlogi se priloži:
kopija sklepa o vpisu v gospodarski register,
obrazec RPS-1 (na voljo v knjigarnah Narodnih novin),
kopija odrezka položnice o plačilu takse.
Prijava v sistem zavezancev za davek od dobička in prijava v sistem DDV
Opravi se pri izpostavi Davčne uprave glede na sedež družbe. Predložiti je treba kopijo:
vseh sklepov o vpisu pri gospodarskem sodišču,
obvestila Državnega zavoda za statistiko o razvrstitvi poslovnega subjekta,
podpisnega kartona žiroračuna,
pogodbe o najemu poslovnega prostora (če družba v danem trenutku nima najetega ali
lastnega poslovnega prostora, bo referent zahteval izjavo o tem),
pogodbe o računovodskih storitvah (sklenjene z računovodskim podjetjem) ali izjave, da bo
družba opravljala računovodstvo znotraj lastnega računovodskega oddelka,
če družba želi vstopiti v sistem DDV in če izpolnjuje pogoje, je treba izpolniti obrazec P-PDV
1.
Določitev carinske številke
Če se želite ukvarjati tudi z mednarodno trgovino, se vloga predloži Carinski upravi, k njej pa je treba
priložiti:
kopijo sklepa o vpisu v gospodarski register,
obvestilo o razvrstitvi poslovnega subjekta,
27
kopijo odrezka položnice o plačilu upravne takse.
Prijava v pokojninsko zavarovanje (PIZ)
Predloži se v 15 dneh od dneva začetka poslovanja. Potrebni so naslednji obrazci:
prijava M-11 P o začetku poslovanja zavezanca za plačilo prispevkov (gospodarske družbe) –
(NE izpolnjujte ob predložitvi!).
K prijavi je treba priložiti:
sklep o vpisu v gospodarski register,
obvestilo o razvrstitvi poslovnega subjekta.
Prijava v zdravstveno zavarovanje (ZZ)
Predloži se v 15 dneh od dneva začetka poslovanja. Potrebni so naslednji obrazci (na voljo v
knjigarnah Narodnih novin):
obrazec 1 – prijava zavezanca za plačilo prispevkov (gospodarske družbe).
Skupaj z obrazcem je treba obvezno predložiti:
sklep o vpisu v gospodarski register,
obvestilo o razvrstitvi poslovnega subjekta,
prijavo pri Hrvaškem zavodu za pokojninsko zavarovanje (kopijo M-11P).
Odločba o izpolnjevanju minimalnih tehničnih pogojev
Gospodarska družba lahko začne opravljati svojo dejavnost šele, ko gospodarskemu sodišču predloži
odločbo pristojne županijske službe za gospodarstvo urada državne uprave (glede na sedež družbe), ki
potrjuje, da so izpolnjeni vsi pogoji, predpisani za opravljanje zadevne dejavnosti (Spl. stran Unija.si,
2013)
9 Carina
Carinska služba se 1. julija 2013 umika z mejnih prehodov s Hrvaško. To bo velika sprememba za
občane in podjetja. Carinska kontrola na meji med Hrvaško in Slovenijo bo popolnoma odpravljena,
tudi v notranjosti Slovenije ne bo blagovnega carinjenja za blago, ki prihaja iz Hrvaške v Slovenijo ali
obratno. Blago za osebne potrebe in komercialno blago podjetij bo lahko potovalo popolnoma prosto.
Spremembe zaradi vstopa Hrvaške v EU ne bodo imele bistvenega vpliva na delovna področja
slovenske carine. Njena glavna področja dela bodo tudi po 1. juliju 2013 ostala:
• odmera, obračun in pobiranje trošarin in okoljskih dajatev, uvoznih, izvoznih in drugih dajatev;
• carinski in trošarinski nadzor nad blagom ter carinjenje blaga;
• inšpekcijski pregledi, predhodne in naknadne kontrole v podjetjih, udeleženih v carinskih postopkih;
• preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj;
• izvršba denarnih davčnih in nedavčnih terjatev;
28
• kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov
varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne
dediščine ali varstva intelektualne lastnine;
• zbiranje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami EU.
9.1 Spremembe za občane
Po 1. juliju 2013 se potniki in vozniki, ki bodo potovali prek mejnih prehodov na slovensko-hrvaški
kopenski meji, ne bodo več srečevali z uslužbenci v zelenih uniformah z napisom CARINA. Na
mejnem prehodu ne bo več slišati vprašanj, kaj imate za prijavo carinski kontroli, koliko denarja nosite
s seboj, ali imate ustrezne dovolilnice za vozila in dokumente za blago, ki ga prenašate ali prevažate.
Ne bo več pregleda vozil, prtljage, dokumentov in blaga, zaradi česar je morda kdo izgubil dragoceni
čas, moral dodatno urediti dokumente ali celo plačati globo zaradi carinskega prekrška.
Za potnike in voznike bo veljala le skupna slovensko-hrvaška policijska kontrola; schengenska meja
se namreč še ne bo premaknila.
Spremembe za občane ob vstopu Hrvaške v EU 1. julija 2013 (178 KB)
9.1.1 Potovanje na Hrvaško
Zaradi odprave carinskih formalnosti pri prestopu slovensko-hrvaške meje bo potovanje na Hrvaško
močno olajšano.
9.1.2 Nakupi
Potniki bodo blago, kupljeno na Hrvaškem, prinašali v Slovenijo in ostale države članice EU brez
plačila dajatev (z nekaterimi omejitvami za trošarinske izdelke). Enako bo veljalo tudi v obratni smeri.
Ob prehodu meje s Hrvaško potnikom ne bo več treba prijaviti gotovine in drugih plačilnih sredstev,
prav tako ne bo več nadzora nad prenosom hišnih živali, rastlin, živil ipd. Kljub temu bo na potovanju
treba upoštevati prepovedi in omejitve glede posesti in prenosa drog, psihotropnih snovi, orožja,
streliva, pirotehničnih sredstev in predmetov kulturne dediščine.
9.1.3 Vračilo DDV
Potniki s prebivališčem v EU ob nakupu blaga na Hrvaškem ne bodo več upravičeni do vračila DDV,
enaka ugodnost pa bo prenehala veljati tudi za prebivalce Hrvaške ob nakupu blaga v ostalih državah
članicah EU.
9.1.4 Potovanje v Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro
1. julija 2013 bo meja Hrvaške z Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro postala zunanja meja EU.
Na njej se bodo opravljale vse formalnosti, povezane z vnosom in iznosom blaga v EU in iz nje.
Režim ob prestopu te meje bo podoben režimu, kakršen bo do 1. julija 2013 veljal na slovensko-
hrvaški meji.
29
9.1.5 Trošarinski izdelki
Pri vnosu trošarinskih izdelkov v Slovenijo iz Hrvaške (ali katerekoli druge članice EU) se trošarina
ne bo plačala za določene količine trošarinskih izdelkov, če jih bo prevažala fizična oseba in bodo
namenjeni njeni lastni uporabi.
Največje količine trošarinskih izdelkov za oprostitev, vnesene iz Hrvaške v EU po 1. juliju 2013:
• 800 kosov cigaret,
• 400 kosov cigarilosov,
• 200 kosov cigar,
• 1 kg drobno rezanega tobaka ali drugega tobaka za kajenje,
• 10 litrov žganja,
• 20 litrov vmesnih pijač,
• 90 litrov vina, vključno z največ 60 litri penečega vina,
• 110 litrov piva.
Pri opredelitvi, ali so trošarinski izdelki namenjeni lastni uporabi fizične osebe, se upoštevajo:
• status osebe, ki razpolaga s trošarinskimi izdelki,
• namembni kraj in oblika prevoza trošarinskih izdelkov,
• dokumenti, ki se nanašajo na trošarinske izdelke,
• narava in količina izdelkov.
9.1.6 Gorivo
Za energente, nabavljene na Hrvaškem (oziroma v katerikoli drugi državi članici EU) in tam že
sproščene v porabo, bo treba plačati trošarino v Sloveniji. Izjema je pogonsko gorivo v rezervoarjih
vozil ali gorivo do 10 litrov v ustreznih prenosnih posodah za rezervno gorivo. Za to gorivo ni treba
plačati trošarine.
Nekatere vrste goriva imajo na Hrvaškem ugodnejšo davčno obravnavo (npr. nižjo trošarino), zato so
označene z evromarkerjem, ki vsebuje indikator. To sta plinsko olje za ogrevanje (lož ulje ekstra lako)
in plinsko olje za uporabo v kmetijstvu in ribištvu (plavi dizel). V Sloveniji teh označenih vrst goriva
ni dovoljeno točiti v rezervoarje motornih vozil in jih uporabljati za njihov pogon. To sicer velja tudi
za goriva, ki so zaradi ugodnejše davčne obravnave označena v drugih državah EU.
9.1.7 Vozila
Po vstopu Hrvaške v EU za vožnjo v Sloveniji s prevoznimi sredstvi s hrvaško registracijo ne bo treba
plačati nobenih carinskih dajatev. Tudi davkov ne bo treba plačati, ker se odobri oprostitev (za največ
šest mesecev, če ima posameznik običajno prebivališče v drugi državi članici in uporablja to prevozno
sredstvo za zasebno rabo).
9.1.8 Dokončni uvoz
Za registracijo vozil v Sloveniji ne bo treba opraviti postopka sprostitve v prost promet in plačati
carinskih dajatev. Kadar pa bo oseba želela v Sloveniji registrirati vozilo, kupljeno oz. registrirano na
Hrvaškem, bo še vedno treba plačati nekatere davke:
• za novo vozilo DDV, davek na motorna vozila in okoljsko dajatev,
30
• za rabljeno vozilo davek na motorna vozila in okoljsko dajatev.
9.1.9 Počitniške prikolice in plovila
Za slovenske državljane – lastnike registriranega prevoznega sredstva (počitniško prikolico, plovilo,
avtomobil), ki je bilo na hrvaško ozemlje vneseno pred 1. Julijem 2013, je pomembno, da imajo za
prevozno sredstvo urejen carinski status EU.
Tako prevozno sredstvo je na Hrvaškem v carinskem postopku začasnega uvoza. To pomeni, da bo
treba po vstopu Hrvaške v EU zanj zaključiti postopek:
• za avtomobil oz. počitniško prikolico v roku šestih mesecev,
• za plovilo v roku 18 mesecev.
9.1.10 Zaključek začasnega uvoza
Postopek začasnega uvoza lahko lastnik zaključi z vrnitvijo počitniške prikolice ali plovila v
Slovenijo. Če je prevozno sredstvo registrirano v Sloveniji, lastniku ob prihodu v Slovenijo ni treba
urejati carinskega statusa.
Če bosta počitniška prikolica ali plovilo ostala na Hrvaškem, mora lastnik vložiti carinsko deklaracijo
za sprostitev v prost promet pri hrvaški carini.
Za morebitno oprostitev plačila DDV mora lastnik carinskemu organu dokazati, da je bil DDV že
plačan v Sloveniji ali v eni izmed držav članic EU. Če pa je bil DDV povrnjen, plovilo ne more biti
oproščeno DDV.
9.1.11 Carinski status plovil
Po 1. juliju 2013 bo slovenski lastnik plovila s carinskim statusom EU v postopku začasnega uvoza na
Hrvaškem lahko pri vložitvi carinske deklaracije za sprostitev v prost promet uveljavljal oprostitev
plačila uvoznih dajatev in DDV tudi brez predložitve dokazila o carinskem statusu EU. Pri tem bo
moral carinskemu organu dokazati, da je od začetka prve uporabe plovila do dneva vstopa Hrvaške v
EU preteklo več kot osem let.
Dodatne informacije o ureditvi carinskega statusa plovil, ki nimajo carinskega statusa EU
9.1.12 Carinski mobilni oddelki
Carinski mobilni oddelki lahko kjerkoli v Sloveniji ustavijo vaše vozilo, ga preiščejo, vas legitimirajo,
pregledajo blago in dokumente, preverijo gorivo, vinjeto na vašem vozilu (če vozite po cestninskih
cestah) ali opravijo osebni pregled.
Po 1. juliju 2013 bodo mobilni oddelki kadrovsko močno okrepljeni. Tako bodo učinkovito
preprečevali nezakonita ravnanja v notranjosti Slovenije in hkrati ščitili državljane pred vnosom
škodljivih ali zdravju nevarnih snovi.
31
Carinska uprava RS si bo pri svojem delu še naprej prizadevala za hitrost, učinkovitost, korektnost,
strokovnost in zakonitost. Pri tem nam boste pomagali tudi vi, saj boste sebi in carinikom na terenu
olajšali delo predvsem s svojim razumevanjem in sodelovanjem v postopkih.
9.2 Spremembe za podjetja
Po vstopu Hrvaške v EU slovensko-hrvaška meje ne bo več zunanja meja carinskega območja EU. To
pomeni, da bo čez slovensko-hrvaško mejo pretok blaga prost, brez carinskih formalnosti.
To pa nikakor ne pomeni, da na carinskem območju ne bo več nadzora nad tihotapljenjem blaga ali
drugimi nezakonitimi ravnanji.
Spremembe za podjetja ob vstopu Hrvaške v EU 1. julija 2013 (191 KB)
9.2.1 Carinjenje blaga iz tretjih držav (npr. iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore,
Makedonije)
Meja carinskega območja EU se bo premaknila s slovensko-hrvaške meje na mejo med Hrvaško in
Srbijo, med Hrvaško in Bosno in Hercegovino ter med Hrvaško in Črno goro. Pri vnosu blaga iz tretjih
držav (tudi iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije) v EU oz. iznosu iz EU se bodo
carinske formalnosti izvajale tudi po 1. juliju 2013.
9.2.2 Uvoz blaga v Slovenijo
Blago, ki bo po pristopu Hrvaške vstopilo v EU preko srbsko-hrvaške meje oz. meje med Bosno in
Hercegovino in Hrvaško ali meje med Črno goro in Hrvaško, se bo lahko sprostilo v prost promet:
• na Hrvaškem (na meji oz. v notranjih blagovnih izpostavah) ali
• v Sloveniji oz. katerikoli drugi državi članici EU.
Če se blago ne bo sprostilo v prost promet na meji, se bo moral prevoz do končnega cilja (npr.
Izpostave Terminal Ljubljana) opraviti pod carinskim nadzorom, na zunanji meji EU pa bo treba
vložiti carinsko deklaracijo za tranzitni postopek.
9.2.3 Izvoz blaga iz Slovenije
Izvoz blaga iz Slovenije v tretje države (tudi v Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo)
se bo opravil tako, da se bo blago dalo v izvozni postopek pri pristojni carinski izpostavi v Sloveniji
glede na sedež podjetja. Postopek izvoza se bo zaključil z izstopom blaga na zunanji meji EU (npr. na
meji med Hrvaško in Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro).
Za blago do vrednosti 3.000 evrov se bo lahko izvozni postopek v celoti opravil pri carinski izpostavi
izstopa iz EU (npr. na meji med Hrvaško in Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro).
32
Izvozni postopki, začeti pred pristopom Hrvaške v EU, za prejemnike blaga na Hrvaškem, katerih
blago bo prestopilo slovensko-hrvaško mejo po 1. juliju 2013, se bodo morali ustrezno zaključiti. Zato
bo treba carinski izpostavi izvoza predložiti dokazilo o iznosu blaga na Hrvaško.
Če bo hrvaško blago na Hrvaškem dano v tranzitni postopek za prejemnika v EU pred 1. julijem 2013,
bo moral biti ta postopek ustrezno zaključen, tudi če bo blago prispelo k namembni carinski izpostavi
po tem datumu. Po vstopu Hrvaške v EU se za hrvaško blago ne bo več zahteval tranzitni postopek, saj
bo to blago samodejno dobilo status skupnostnega blaga.
Slovenska carina bo nadzirala vstop blaga iz tretjih držav v EU oz. izstop iz EU v tretje države v luki
Koper, na letališču Jožeta Pučnika na Brniku in Pošti Slovenije. Blagovno carinjenje bo potekalo
enako kot doslej.
9.2.4 Trošarinski izdelki
Slovenska podjetja se morajo odločiti, na kakšen način bodo poslovala s hrvaškimi podjetji. Gibanje
trošarinskih izdelkov lahko poteka v režimu odloga plačila trošarine ali kot gibanje trošarinskih
izdelkov, sproščenih v porabo (trošarina plačana že v državi odpreme).
Carinske postopke ter nadzor nad uvozom in izvozom trošarinskih izdelkov bodo nadomestili
postopki, povezani z gibanjem (vnosom in iznosom) trošarinskih izdelkov med državami članicami
EU.
9.2.5 Odlog plačila trošarine
Pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine med Slovenijo in Hrvaško bodo
morali udeleženci uporabljati elektronski trošarinski dokument na podlagi računalniškega sistema
EMCS. Pred tem bodo morali pridobiti ustrezno dovoljenje, na primer:
• trošarinsko dovoljenje za odpremo, skladiščenje in prejem trošarinskih izdelkov v režimu odloga
plačila;
• dovoljenje za pooblaščenega oziroma začasno pooblaščenega prejemnika za prejem trošarinskih
izdelkov v režimu odloga plačila;
• dovoljenje za pooblaščenega uvoznika za odpremo trošarinskih izdelkov v drugo državo članico
takoj po sprostitvi teh v prost promet.
Z dovoljenjem se dodeli t. i. trošarinska številka kot identifikacijska oznaka za sodelovanje v sistemu
EMCS. Uporabnik iz gospodarstva mora pred začetkom uporabe EMCS skleniti tudi dogovor o
uporabi informacijskega sistema za elektronsko poslovanje s Carinsko upravo RS in pridobiti ustrezno
kvalificirano digitalno potrdilo.
9.2.6 Sprostitev v porabo
Za gibanje trošarinskih izdelkov, že sproščenih v porabo med Slovenijo in Hrvaško, bo treba
upoštevati postopkovna pravila obeh nacionalnih zakonodaj, ki temeljijo na evropski direktivi: najava
pošiljke, uporaba poenostavljenega trošarinskega dokumenta, ki spremlja pošiljko, predložitev
instrumenta zavarovanja plačila trošarine in plačilo trošarine v namembni državi članici. Ob pravilno
33
opravljenih postopkih in plačilu trošarine v namembni državi članici EU je mogoče uveljavljati vračilo
trošarine v državi članici odpreme.
9.2.7 Prevoz blaga
9.2.7.1 Licence in dovolilnice
Prevozniki s sedežem v Sloveniji ali drugih državah članicah EU bodo lahko po 1. juliju 2013
opravljali mednarodni prevoz blaga iz Slovenije in drugih držav članic EU na Hrvaško in obratno na
podlagi licence EU. Tudi prevozniki s sedežem na Hrvaškem bodo lahko opravljali mednarodni
prevoz blaga med Hrvaško in drugimi državami članicami EU in med državami članicami EU na
podlagi licence EU.
Prevozniki s sedežem v Sloveniji bodo opravljali prevoz v tretje države in iz tretjih držav na območju
Hrvaške na podlagi dvostranskega sporazuma o cestnem prometu med Slovenijo in Hrvaško. Tudi
prevozniki s sedežem na Hrvaškem bodo opravljali prevoz v tretje države in iz tretjih držav na
območju Slovenije na podlagi dvostranskega sporazuma o cestnem prometu med Slovenijo in
Hrvaško. Tak prevoz bo potekal na podlagi izmenjanih dovolilnic ali dovolilnic CEMT.
9.2.7.2 Kabotaža
Kabotaža je vsak prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v Sloveniji, ki ga opravlja
prevoznik EU ali tuji prevoznik, oziroma prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v drugi
državi, ki ga opravlja prevoznik s sedežem v Sloveniji.
Prevozniki s sedežem na Hrvaškem v obdobju dveh let po pristopu Hrvaške k EU ne bodo opravljali
kabotaže v drugih državah članicah EU. Države članice se lahko kadarkoli v obdobju dveh let
dogovorijo, da bodo dovolile izvajanje kabotaže prevoznikom iz Hrvaške na podlagi recipročnosti.
9.2.8 Prevoz potnikov
9.2.8.1 Licence in dovolilnice
Prevozniki držav članic EU lahko opravljajo mednarodni avtobusni prevoz potnikov na podlagi
licence EU.
Linijski prevoz potnikov med državami članicami EU ali med državo članico EU in tretjimi državami
poteka na podlagi dovoljenj oziroma dvostranskega sporazuma med državo članico in tretjo državo.
Posebni linijski prevoz (prevoz delavcev med domom in službo, prevoz učencev in študentov do
izobraževalne ustanove in nazaj) se lahko opravlja brez dovoljenja, če je sklenjena pogodba med
organizatorjem in prevoznikom.
Občasni prevoz med državami članicami EU se opravlja brez dovoljenj na podlagi potniške spremnice
EU, v tretje države in iz tretjih držav pa na podlagi potniške spremnice Interbus.
9.2.8.2 Kabotaža
34
Pri prevozu potnikov za prevoznike iz drugih držav članic EU ni omejitev za opravljanje kabotaže,
zato jih tudi ne bo več za hrvaške prevoznike. Kabotaža je dovoljena za:
• posebni linijski prevoz, če je zanj sklenjena pogodba med organizatorjem in prevoznikom;
• občasni prevoz;
• linijski prevoz, ki ga izvaja prevoznik nerezident države članice gostiteljice v okviru mednarodnega
linijskega prevoza, razen prevoznih storitev za potrebe mestnega središča ali urbane aglomeracije, ali
potrebe po prevozu med središčem in okoliškimi območji.
Prevozniki potnikov, ki niso rezidenti Slovenije, so dolžni obračunavati in plačevati DDV od storitev
vseh vrst prevoza potnikov v mednarodnem cestnem potniškem prometu.
Več informacij o nadzoru nad prevozom potnikov
9.2.9 Poreklo blaga
Hrvaška bo z dnem vstopa v EU začela uporabljati vse obstoječe sporazume o prosti trgovini, ki jih
ima EU sklenjene s posameznimi državami ali skupinami držav partneric, ter enostransko sprejete
preferencialne tarifne ukrepe.
Dosedanja dokazila o poreklu (potrdilo o gibanju blaga EUR. 1, izjava na računu, izjava
pooblaščenega izvoznika), ki so se uporabljala pri trgovanju s Hrvaško, bo nadomestila izjava
dobavitelja, ki se uporablja na notranjem trgu EU, če je blago namenjeno izvozu iz EU.
Več informacij o izjavi dobavitelja
9.2.10 Ribiški proizvodi
Za ribiške proizvode, ulovljene s plovili, ki plujejo pod zastavo Hrvaške, ne bo več treba priložiti
potrdila o ulovu. Izjema bo le, če se bodo ribiški proizvodi, ulovljeni s plovili pod zastavo Hrvaške,
izvozili na predelavo iz EU in se po predelavi ponovno uvozili v EU. V tem primeru bo moral
izvoznik pred izvozom pridobi potrdilo o ulovu, saj se sicer predelani proizvodi ne bodo mogli
ponovno uvoziti v EU.
9.2.11 Carinski postopki
Republika Hrvaška bo 1. 7. 2013 postala članica Evropske unije (akt o pristopu, UL EU L 112, 24. 4.
2012). V zvezi s širitvijo je Evropska komisija pripravila in objavila neformalni dokument
TAXUD/A2/SPE/2013/058-EN, ki je namenjen carinskim upravam, gospodarskim subjektom in
ostalim zainteresiranim stranem. Namen dokumenta je informiranje o posledicah širitve EU na
področju carinske zakonodaje. Poglavitno načelo pri širitvi EU je, da je blago, ki se v trenutku pristopa
nahaja v prostem prometu v novi članici (Hrvaška) in starih članicah, v prostem prometu tudi v
razširjeni EU.
V nadaljevanju so okvirne informacije za postopanje v primerih, ko so carinski postopki začeti pred
pristopom Hrvaške k EU in se ne končajo oziroma zaključijo do dne pristopa, ter druge informacije,
pomembne za carinjenje blaga po tem datumu. Ne glede na to, da se po 1. 7. 2013 na meji s Hrvaško
carinske formalnosti ne bodo več izvajale, se bodo morali začeti carinski postopki ustrezno končati
oziroma zaključiti.
35
9.2.12 Vpliv na izvajanje carinskih postopkov v prehodnem obdobju
Začasna hramba in carinski postopki iz člena 4(16)(b) do (h) uredbe Sveta št. 2913/92 (v nadaljevanju:
CZ): tranzit, carinsko skladiščenje, aktivno oplemenitenje, predelava pod carinskim nadzorom, začasni
uvoz, pasivno oplemenitenje in izvoz, ki so se začeli pred pristopom, se zaključijo ali opravijo pod
pogoji iz zakonodaje EU (13. točka priloge IV akta o pristopu).
Blago, ki je na dan pristopa v razširjeni EU:
• v začasni hrambi ali carinski rabi in
• v postopkih iz členov 4(15)(b) in 4(16)(b) do (h) CZ
• ali se prevaža v razširjeni EU po opravljenih izvoznih formalnostih,
je ob deklaraciji za sprostitev v prost promet v razširjeni EU oproščeno carin in drugih carinskih
ukrepov, če se predloži eno izmed naslednjih dokazil:
• dokazilo o preferencialnem poreklu, ki je bilo ustrezno izdano ali sestavljeno pred dnem pristopa v
skladu s SPS (Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med EU in HR) – dokument o preferencialnem
poreklu se obravnava kot dokazilo o statusu in ne kot dokazilo o poreklu;
• katerokoli dokazilo o carinskem statusu EU iz 314.c člena uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (v
nadaljevanju: izvedbena uredba);
Za dokazilo o statusu EU se šteje naslednje:
– T2L dokument ali komercialni dokument (315. do 317.b izvedbene uredbe);
– zvezek TIR ali ATA z oznako ''T2L'' (319. člen izvedbene uredbe);
– registrske tablice in prometni dokumenti motornih vozil, registriranih v državi članici, nedvoumno
dokazujejo njihov skupnostni status (320. člen izvedbene uredbe);
– številka in oznaka lastništva (kratica) vagonov, ki pripadajo železniški družbi države članice in
nedvoumno dokazujeta status blaga EU (321. člen izvedbene uredbe);
– deklariranje embalaže, ki pripada osebi s sedežem v državi članici, kot blaga EU in ni dvoma o
verodostojnosti take deklaracije (322. člen izvedbene uredbe);
– deklariranje blaga v spremni potniški prtljagi kot blaga EU in ni dvoma o resničnosti take deklaracije
(323. člen izvedbene uredbe);
– natisnjen elektronski trošarinski (e-TD) ali komercialni dokument, ki vsebuje trošarinsko referenčno
šifro (ARC) iz sistema EMCS v skladu z uredbama 2008/118/ES (člen 216/6) in 684/2009;
– dokument T2M za proizvode morskega ribolova, ki jih je ribiško plovilo Skupnosti ujelo zunaj
teritorialnih voda države ali ozemlja, ki ne spada v carinsko območje Skupnosti (325. člen izvedbene
uredbe);
– poštna nalepka iz člena 462a(2) in priloge 42b izvedbene uredbe;
– potrdilo o skupnostnem statusu blaga v prosti coni tipa I (812. člen in priloga 109 izvedbene uredbe),
če na prošnjo udeleženega carina potrdi status blaga, ki je bilo vneseno v prosto cono ali prosto
skladišče;
– dokument T5 (člen 314c(g) v povezavi z 843. členom izvedbene uredbe).
• zvezek ATA, ki je bil izdan v sedanji državi članici ali na Hrvaškem pred dnem pristopa.
9.2.13 Sprostitev hrvaškega blaga v prost promet
V primeru, ko je uvozna deklaracija za hrvaško blago sprejeta pred pristopom, blago pa se prepusti po
36
pristopu:
• se blago sprosti v prost promet z vložitvijo carinske deklaracije (običajna izpolnitev polj carinske
deklaracije);
• veljajo podlage, ki veljajo na dan sprejema carinske deklaracije;
• se za vse blago obračunajo uvozne in nacionalne dajatve.
Sprostitev v prost promet hrvaškega blaga, ki je na dan pristopa v EU v začasni hrambi ali v enem od
carinskih postopkov iz člena 4(16)(b) do (h) CZ, poteka na naslednji način:
• blago se sprosti v prost promet z vložitvijo carinske deklaracije (običajna izpolnitev polj carinske
deklaracije);
• veljajo pogoji na dan sprejema carinske deklaracije;
• če je za blago predloženo eno od dokazil o carinskem statusu EU, se v polje 44 vpiše šifra tega
dokazila (npr. C622 za potrdilo o carinskem statusu);
• tudi dokazilo o hrvaškem preferencialnem poreklu se šteje za dokazilo o statusu, zato se vpiše šifra
C622 in se ne vpiše šifra dokazila o poreklu (npr. N954 za predloženi EUR. 1) niti šifra preferencialne
ugodnosti v polje 36;
• blago, za katero je predloženo eno od dokazil o carinskem statusu EU, je oproščeno plačila carine. V
polje 37/2 se vpiše šifra (099), obračunajo pa se ustrezne nacionalne dajatve (npr. DDV, trošarina);
• kadar ni priloženo ustrezno dokazilo, se poleg nacionalnih dajatev obračuna tudi carina.
9.2.14 Tranzitni postopek
Blago, ki se na dan pristopa v Skupnosti nahaja v tranzitnem postopku, je ob deklaraciji za sprostitev v
prosti promet v razširjeni EU oproščeno carin in drugih carinskih ukrepov, pod pogojem predložitve
enega izmed prej navedenih dokazil.
Če je kot namembni urad v tranzitni deklaraciji deklarirana carinska izpostava, ki po pristopu nima več
te vloge v NCTS, se pošiljka predloži in tranzitni postopek konča pri drugi carinski izpostavi v skladu
z uredbo o izpostavah.
Skupni tranzitni postopki med EU in Hrvaško, začeti pred pristopom Hrvaške k EU, ki niso končani
oz. zaključeni pred dnevom pristopa, morajo biti vsekakor zaključeni v skladu z veljavno zakonodajo
EU. Če ti skupni tranzitni postopki niso zaključeni ali niso pravilno zaključeni, se uporabljajo predpisi
EU.
9.2.15 Postopek TIR
Za tranzitne postopke z zvezkom TIR veljajo enaka pravila kot za ostale tranzitne postopke. Za razliko
od skupnih tranzitnih postopkov je treba pri postopkih TIR, ki so začeti na Hrvaškem pred pristopom
in se ne končajo do pristopa, po evidentiranju pri namembnem uradu poslati odrezek kupona št. 2
Oddelku za tranzit (CUNG), ki ga posreduje hrvaški carini.
9.2.16 Izvoz na Hrvaško
V primeru, ko se deklaracija za izvozni postopek za prejemnika iz Hrvaške sprejme pred pristopom,
blago pa izstopi po pristopu, carinski urad izvoza zaključi izvozni postopek na osnovi alternativnega
dokazila (glede na to, da carinskega organa na izstopu SI-HR po pristopu ni več).
37
9.2.17 Zaključek carinskih postopkov z ekonomskim učinkom
Ne glede na to, da je lahko blago, ki je dano v postopek z ekonomskim učinkom in izpolnjuje pogoje o
dokazovanju carinskega statusa EU, oproščeno plačila uvoznih dajatev, se mora postopek za blago oz.
pridobljene proizvode v skladu z obveznostmi iz dovoljenja, ustrezno zaključiti z vložitvijo carinske
deklaracije ali določitvijo druge carinsko določene rabe ali uporabe.
9.2.18 Carinsko skladiščenje
Za blago, ki dano v postopek carinskega skladiščenja pred datumom pristopa, se ob sprostitvi v prost
promet lahko uveljavlja oprostitev plačila uvoznih dajatev, če izpolnjuje pogoje o dokazovanju
carinskega statusa EU oz. Hrvaške.
Druge dajatve, ki se plačujejo ob uvozu (DDV, trošarina, takse idr.), se obračunajo in plačajo v skladu
z nacionalno zakonodajo, ki velja na dan sprejema carinske deklaracije za sprostitev v prost promet.
Postopek carinskega skladiščenja (ne glede na tip) se lahko zaključi tudi s ponovnim izvozom blaga v
tretje države ali z dobavo blaga v drugo državo EU na podlagi tranzitne deklaracije T1.
9.2.19 Aktivno oplemenitenje
Za blago, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja pred 1. 7. 2013, se ob sprostitvi v prost
promet lahko uveljavlja oprostitev plačila uvoznih dajatev, če izpolnjuje pogoje o dokazovanju
carinskega statusa EU oz. Hrvaške.
Ob vložitvi deklaracije za sprostitev v prost promet se uporabijo podlage, ki so veljale na dan vnosa v
postopek aktivnega oplemenitenja.
Postopek aktivnega oplemenitenja, ki se je začel pred pristopom, se lahko poleg sprostitve v prost
promet, zaključi tudi:
• s tranzitno deklaracijo za dobavo blaga v drugo DČ;
• z deklaracijo za ponovni izvoz v tretje države.
9.2.20 Začasni uvoz
Za blago, ki je dano v postopek začasnega uvoza pred pristopom in za katero deklarant lahko dokaže
carinski status blaga EU oz. iz Hrvaške, se postopek zaključi na naslednji način:
• Za blago, ki je začasno uvoženo iz Hrvaške z delno oprostitvijo se vloži deklaracija za sprostitev v
prost promet in obračunajo dajatve, dolgovane za obdobje od dneva vnosa blaga v postopek do
vključno 1. 7. 2013. Kompenzacijske obresti se ne obračunajo. Blago se vrne na Hrvaško pošiljatelju.
• Za blago, ki je začasno uvoženo iz Hrvaške s popolno oprostitvijo, se postopek zaključi z vložitvijo
deklaracije za sprostitev v prost promet, pri čemer je deklarant oproščen plačila uvoznih dajatev
(ustrezno dokazilo o statusu oz. poreklu), DDV in morebitnih drugih nacionalnih dajatev. Blago se
vrne na Hrvaško pošiljatelju.
38
Postopek začasnega uvoza se lahko zaključi tudi z vložitvijo tranzitne deklaracije ali z deklaracijo za
ponovni izvoz v tretje države.
9.2.21 Pasivno oplemenitenje
Za blago, ki je pred 1. 7. 2013 začasno izvoženo na oplemenitenje na Hrvaško, se lahko postopek
zaključi v državi, v kateri se izvaja oplemenitenje.
V primeru, da se po dnevu pristopa pridobljeni proizvodi vrnejo v Slovenijo v tranzitnem postopku
(tranzitna deklaracija T1), se zanje vloži deklaracija za sprostitev v prost promet, pri čemer je
deklarant oproščen plačila uvoznih dajatev, če je za blago dokazan status EU oz. Hrvaške.
9.2.22 Postopek ATA
Blago, ki se na dan pristopa v Sloveniji nahaja v postopku začasnega uvoza na podlagi zvezka ATA,
je oproščeno plačila uvoznih dajatev in drugih ukrepov trgovinske politike, če se deklaraciji za
sprostitev v prost promet priloži zvezek ATA, izdan na Hrvaškem.
Če blago ostane v Sloveniji oz. se spremeni lastništvo blaga, se z deklaracijo za sprostitev v prost
promet obračunajo DDV in druge nacionalne dajatve.
9.2.23 Status blaga
Pravila potrjevanja dokazil o skupnostnem statusu blaga na naših carinskih izpostavah po vstopu
Hrvaške v EU ostanejo nespremenjena.
Evidentiranje sprejetih dokazil o statusu blaga (npr. obrazci EUL ali komercialni dokumenti iz drugih
držav članic) se po pristopu Hrvaške praviloma izvaja pri Izpostavi pošta, Izpostavi Luka Koper in
Izpostavi Letališče Brnik.
9.2.24 Carinski dolg
Znesek dajatev se za blago iz Hrvaške obračuna tudi po vstopu Hrvaške v EU, če je carinski dolg
nastal pred 1. 7. 2013.
9.3 Carinska dovoljenja
9.3.1 Dovoljenja za poenostavljene postopke, vključno s poenostavitvami v tranzitu
Vstop Hrvaške v EU vpliva na izvajanje poenostavljenih carinskih postopkov in poenostavitev v
tranzitnem postopku.
39
9.3.2 Dovoljenja za postopek poenostavljene deklaracije v skladu s členom 76/1/b CZ
Po 1. 7. 2013 uporaba dovoljenj za postopek poenostavljene deklaracije na hrvaško-slovenski meji ne
bo več mogoča. Tista dovoljenja, ki imajo kot izpostave vložitve poenostavljene deklaracije navedene
samo izpostave na slovensko-hrvaški meji, bodo v enoletnem prehodnem obdobju po uradni dolžnosti
razveljavljena. Postopek poenostavljene deklaracije se bo lahko na nespremenjen način uporabljal le
na zunanjih mejah EU (pri carinskih izpostavah, ki so opredeljene kot mejne izpostave). Blago, ki bo
tudi po 1. 7. 2013 uvoženo ali izvoženo iz tretje države oz. v tretjo državo in se je do sedaj carinilo na
podlagi dovoljenja za postopek poenostavljene deklaracije, bo mogoče po tem datumu v okviru
poenostavljenih postopkov cariniti samo na podlagi dovoljenja za hišno carinjenje v skladu s členom
76/1/c CZ.
Po 1. 7. 2013 bo na ukinjenih izpostavah še mogoče vložiti dopolnilne deklaracije za predhodno
obračunsko obdobje (tj. mesec junij 2013).
Glede na navedeno lahko imetniki dovoljenj za postopek poenostavljene deklaracije, ki bodo tudi po 1.
7. 2013 uvažali in izvažali iz tretjih držav, vložijo zahtevek za hišno carinjenje. Če ne želijo pridobiti
lastnega dovoljenja za hišno carinjenje, se lahko odločijo tudi za carinjenje preko zastopnika
(špedicijskega podjetja), ki s takim dovoljenjem že razpolaga.
9.3.3 Dovoljenja za hišno carinjenje v skladu s členom 76/1/c CZ
Dovoljenja za hišno carinjenje pri uvozu in izvozu bodo usklajena po uradni dolžnosti v enoletnem
prehodnem obdobju. V teh dovoljenjih bodo brisane vse carinske izpostave, ukinjene 1. 7. 2013. Po
tem datumu na ukinjenih izpostavah ne bo več mogoče vlagati začetnih popolnih deklaracij tipa Z
(A3), mogoče pa bo vložiti dopolnilne deklaracije, s katerimi se bodo zaključili poenostavljeni
postopki, začeti do 30. 6. 2013.
Dovoljenj za hišno carinjenje pri uvozu, ki imajo opredeljeno nacionalno centralizirano carinjenje v
skladu s Pojasnilom o kraju predložitve blaga v primeru, ko je blago predloženo na drugem kraju, kot
je vložena carinska deklaracija, št. 3/2009, prav tako ne bo mogoče več uporabljati na ukinjenih
carinskih izpostavah. Dovoljenja bodo po uradni dolžnosti usklajena v enoletnem prehodnem obdobju.
9.3.4 Dovoljenja za poenostavitve v tranzitnem postopku v skladu s 398. in 406. členom
izvedbene uredbe (status pooblaščenega pošiljatelja in status pooblaščenega prejemnika)
Dovoljenja za status pooblaščenega prejemnika in pooblaščenega pošiljatelja, ki imajo kot urad
odhoda oziroma namembni urad navedene izpostave, ki bodo 1. 7. 2013 ukinjene, bodo po uradni
dolžnosti usklajena v enoletnem prehodnem obdobju. Vlaganje tranzitnih deklaracij po tem datumu pri
teh izpostavah ne bo več mogoče.
9.3.5 Dovoljenja za skupno zavarovanje v tranzitnem postopku
Pristop nima neposrednega vpliva na dovoljenja za uporabo skupnega zavarovanja oziroma opustitev
zavarovanja, saj države članice EU v njih niso navedene.
40
Da bi bila skupna zavarovanja v EU veljavna tudi po pristopu HR, je treba dopolniti izjave garantov
tudi za Hrvaško. Glede na to, da je bila večina instrumentov zavarovanja (SZ) dopolnjenih že ob
pristopu Hrvaške h konvenciji STP, je sprememba oz. dopolnitev instrumentov zavarovanja potrebna
le pri tistih izjavah garantov, katerih veljavnost do zdaj ni bila razširjena na Hrvaško. Ti imetniki bodo
morali poskrbeti za razširitev skupnih zavarovanj na Hrvaško. Velja namreč, da so pri skupnem
zavarovanju lahko izključene države pogodbenice konvencije STP, ni pa možno izključiti posameznih
držav članic EU. Tista skupna zavarovanja, katerih izjave garantov po pristopu ne bodo razširjene na
Hrvaško, po 1. 7. 2013 ne bodo več veljavna.
Potrdila o skupnem zavarovanju TC31/33 morajo po 1. 7. 2013 odražati enako stanje kot pred
pristopom Hrvaške h konvenciji STP. Po vstopu v EU ni več potrebna posebna navedba Hrvaške (prej
pogodbenica konvencije STP) na potrdilih TC31/33. Iz zavarovanja so lahko izključene države
pogodbenice konvencije STP (EFTA + Turčija) ter Andora in San Marino, ki sta v carinski uniji z EU.
9.4 Spremembe šifer carinskih uradov
Po vstopu Hrvaške v EU se bo spremenil šifrant slovenskih, hrvaških in madžarskih carinskih uradov.
V izogib težavam, ki bi lahko nastopile z veljavnostjo novih uradov,
objavljamo seznam (102 KB) slovenskih, hrvaških in madžarskih carinskih uradov in njihovih
vlog, ki bodo veljali od 1. julija 2013. Tranzitne in izvozne deklaracije vložene po 1. juliju 2013
morajo tako vsebovati veljavne carinske urade z ustrezno vlogo, sicer bodo zavrnjene.
Veljavni uradi in njihove vloge od 1. juliju 2013 so že objavljeni v centralnem šifrantu (CS/RD).
Informacije o carinskih uradih in njihovih vlogah si lahko ogledate tudi na spletni strani Generalnega
direktorata za obdavčenje in carinsko unijo Evropske komisije od 1. julija 2013 (Spl. stran Carina.si,
2013)
10 Koristni naslovi in povezave
Agencija za financiranje Republike Hrvaške
Agencija za financiranje Republike (Financijska agencija)
Koturaška 43
10000 ZAGREB
url: www.fina.hr
Agencija za zaščito konkurence
Agencija za zaščito konkurence (Agencija za zaštitu tržišnog natjecanja)
Savska c. 41
10000 ZAGREB
41
Tel: +385 1 6176448
Fax: +385 1 6176450
e-pošta: [email protected]
url: www.aztn.hr
Carinska uprava
url: www.carina.hr
Državna agencija za zavarovanje hranilnih vlog in sanacijo bank Republike Hrvaške
Državna agencija za zavarovanje hranilnih vlog in sanacijo bank Republike
Hrvaške (Državna agencija za osiguranje štednih uloga i sanaciju banaka)
Jurišićeva 1/II
10000 ZAGREB
Tel: +385 1 4813222
Fax: +385 1 4819107
e-pošta: [email protected]
url: www.dab.hr
Državna geodetska uprava Republike Hrvaške
Državna geodetska uprava Republike Hrvaške (Državna geodetska uprava)
Gruška 20
10000 ZAGREB
Tel: +385 1 36 57 390
Fax: +385 1 61 57 389
url: www.dgu.hr
Državna uprava za vodovje Republike Hrvaške
Državna uprava za vodovje Republike Hrvaške (Državna uprava za vode)
Ul. grada Vukovara 220
10000 ZAGREB
Tel: +385 1 6307-333
Fax: +385 1 61 51 821
e-pošta: [email protected]
url: www.duv.hr
Državni inšpektoriat Republike Hrvaške
Državni inšpektoriat Republike Hrvaške (Državni inspektorat)
42
Ul. grada Vukovara 78
10000 ZAGREB
Tel: +385 1 1 61 06 11
Fax: +385 1 61 09 115
url: www.inspektorat.hr
Državni urad za revizijo Republike Hrvaške
Državni urad za revizijo Republike Hrvaške (Državni ured za reviziju)
Tkalčićeva 19
10000 ZAGREB
e-pošta: [email protected]
url: www.revizija.hr
Državni zavod za intelektualno lastnino
Državni zavod za intelektualno lastnino (Državni zavod za intelektualno
vlasništvo)
Ulica grada Vukovara 78
10000 Zagreb
Tel: +385 1 6106-111
Fax: +385 1 6112 017
e-pošta: [email protected]
url: www.dziv.hr
Državni zavod za meroslovje Republike Hrvaške
Državni zavod za meroslovje Republike Hrvaške (Državni zavod za
mjeriteljstvo)
Ul. grada Vukovara 78
10000 Zagreb
Tel: +385 1 61 06 111
Fax: +385 1 61 09 324
e-pošta: [email protected]
url: www.dzm.hr
Državni zavod za statistiko Republike Hrvaške
Državni zavod za statistiko Republike Hrvaške (Državni zavod za
statistiku)
Ilica 3
10000 Zagreb
Tel: +385 1 48 06 111
43
Fax: +385 1 48 17 666
e-pošta: [email protected]
url: www.dzs.hr
Hrvaški parlament
Hrvaški parlament (Hrvatski sabor)
Trg Sv. Marka 6-7
10000 Zagreb
Tel: +385 1 45 69 222
Fax: +385 1 49 20 384
e-pošta: [email protected]
url: www.sabor.hr
Ministrstvo za družino, vojne veterane in medgeneracijsko solidarnost
Ministrstvo za družino, vojne veterane in medgeneracijsko solidarnost
(Ministarstvo obitelji, branitelja i međugeneracijske solidarnosti)
Park Stara Trešnjevka 4
10000 Zagreb
Tel: +385 1 3657 800
Fax: +385 1 3657 852
e-pošta: [email protected]
url: www.mobms.hr
Ministrstvo za finance
Ministrstvo za finance (Ministarstvo financija)
Katančićeva 5
10000 Zagreb
Tel: +385 1 45 91 333
Fax: +385 1 49 22 583
e-pošta: [email protected]
url: www.mfin.hr
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in podjetništvo
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in podjetništvo (Ministarstvo
gospodarstva, rada i poduzetništva)
Ulica grada Vukovara 78
10000 Zagreb
Tel: +385 1 61 06 111
Fax: +385 1 61 09 111
44
e-pošta: [email protected]
url: www.mingorp.hr
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo (Ministarstvo
poljoprivrede, šumarstva i vodnog gospodarstva)
Ul. grada Vukovara 78
10000 Zagreb
Tel: +385 1 61 06 111
Fax: +385 1 61 09 201
e-pošta: [email protected]
url: www.mps.hr
Ministrstvo za kulturo
Ministrstvo za kulturo (Ministarstvo kulture)
Runjaninova ulica br. 2
10000 Zagreb
Tel: +385 1 4866-666
Fax: +385 1 4866-280
e-pošta: [email protected]
url: www.min-kulture.hr
Ministrstvo za morje, turizem, promet in razvoj
Ministrstvo za morje, turizem, promet in razvoj (Ministarstvo mora,
turizma, prometa i razvitka)
Prisavlje 14
10000 Zagreb
url: www.mmtpr.hr
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve (Ministarstvo unutarnjih poslova)
Ulica grada Vukovara 33
10000 Zagreb
Tel: +385 1 61 22 111
Fax: +385 1 61 22 771
e-pošta: [email protected]
url: www.mup.hr
45
Ministrstvo za obrambo
Ministrstvo za obrambo (Ministarstvo obrane)
Sarajevska cesta 7
10000 Zagreb
Tel: +385 1 4567-111
Fax: +385 1 4567-963
e-pošta: [email protected]
url: www.morh.hr
Ministrstvo za pravosodje
Ministrstvo za pravosodje (Ministarstvo pravosuđa)
Dežmanova ulica 6 in 10
10000 Zagreb
Tel: +385 1 3710-601
Fax: +385 1 3710-602
url: www.mprh.hr
Ministrstvo za zaščito okolja, prostorskega urejanja in gradbeništva
Ministrstvo za zaščito okolja, prostorskega urejanja in gradbeništva
(Ministarstvo zaštite okoliša, prostornog uređenja i graditeljstva)
Ul. Republike Austrije 20
10000 ZAGREB
Tel: +385 1 37 82 444
Fax: +385 1 37 72 822
url: www.mzopu.hr
Ministrstvo za zdravje in socialno varnost
Ministrstvo za zdravje in socialno varnost (Ministarstvo zdravstva i
socijalne skrbi)
Ksaver 200 a
10000 Zagreb
Tel: +385 1 46 07 555
Fax: +385 1 46 77 091
url: www.mzss.hr
Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport
46
Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport (Ministarstvo znanosti, obrazovanja
i športa)
Donje Svetice 38
10000 Zagreb
Tel: +385 1 4569 000
Faks: +385 1 4594 30110000 Zagreb
url: www.mzos.hr
Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije
Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije (Ministarstvo
vanjskih poslova i europskih integracija)
Trg N. Š. Zrinskog 7-8
10000 Zagreb
Tel: +385 1 45 69 964
Fax: +385 1 45 51 795
e-pošta: [email protected]
url: www.mvp.hr
Sklad za privatizacijo
Sklad za privatizacijo (Hrvatski fond za privatizaciju)
10000 ZAGREB
Tel: +385 1 4569111
Fax: +385 1 4569290
url: www.hfp.hr
Vlada Republike Hrvatske
Vlada Republike Hrvatske
Trg Sv. Marka 2
10000 Zagreb
Tel: +385 1 45 69 222
Fax: +385 1 63 03 023
url: www.vlada.hr
Vir: Izvoznookno.si, julij 2013
47
11 Viri in literatura
1. EIU, Factiva, Elektronski vir, www.donjowes.com
2. Statistični urad Republike Slovenije, Elektronski vir, www.stat.si (dostop avgust 2012)
3. IUS – INFO, Register predpisov Republike Slovenije, Elektronski vir, www.iusinfo.si (dostop
avgust 2012)
4. Hrvaška, Elektronski vir, www.izvoznookno.si (dostop 27. 6. 2013)
5. Novosti glede zaposlovanja po vstop Hrvaške v EU, Elektronski vir, www.ess.gov.si (dostop
27. 6. 2013)
6. Postopek ustanovitve podjetja na Hrvaškem, Elektronski vir, www.unija.si (dostop 27. 6.
2013)
7. Vstop Hrvaške v EU, Elektronski vir, www.carina.si (dostop 27. 6. 2013)