vzdrŽevanje visokonapetostne stikalne opreme v … · 2018-05-18 · loenega sistema za napenjanje...
TRANSCRIPT
ICES
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Program: elektroenergetika
VZDRŽEVANJE VISOKONAPETOSTNE
STIKALNE OPREME V PRENOSNEM
PODJETJU
Mentor: mag. Drago Bokal, univ. dipl .inž. el. Kandidat: Sandi Juren
Lektorica: Ljudmila Bokal, prof. slov.
Ljubljana, marec 2013
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju mag. Dragu Bokalu za pomoč in vodenje pri izdelavi
diplomskega dela.
Hvala tudi mentorju v podjetju ELES RTP Divača Petru Petarosu in vsem
sodelavcem za pomoč in korekten odnos.
Zahvaljujem se tudi lektorici Ljudmili Bokal, prof. slov., ki je mojo diplomsko nalogo
jezikovno pregledala.
IZJAVA
Študent Sandi Juren izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga
napisal pod mentorstvom mag. Draga Bokal, univ. dipl. inž. el.
Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.
Dne _____________ Podpis: __________________
POVZETEK
Nemoten prenos električne energije je za državo in končne uporabnike velikega
pomena, zato morajo biti prenosne poti in naprave brezhibne. Da bi to dosegli,
morajo prenosna podjetja nenehno skrbeti in investirati v naprave ter usposabljati
svoj kader. V javnih obvestilih se bere in sliši o raznih izpadih prenosnih poti
(daljnovoda) in naprav (RTP-jev), nikdar pa se ne izve za izpade, ki so bili izvedeni
pod delovanjem zaščite in jih uporabniki niso opazili predvsem zaradi hitrega in
kakovostnega delovanja stikalne opreme ter njenega ustreznega in pravočasnega
vzdrževanja.
Diplomska naloga bo razčlenila visokonapetostno (VN) stikalno opremo v
prenosnem podjetju (PP) na napetostnih nivojih (110 kV, 220 kV, 400 kV) ter
vzdrževanje te opreme (pregled, revizija, remont). Bolj podrobno bo diplomska
naloga razčlenila remont odklopnika 400 kV, obdelali bomo tudi varnost in zdravje
pri delu med opravljanjem vzdrževalnih del. Na koncu bo pripravljena ocena
stroškov pri vzdrževanju stikalnih naprav.
KLJUČNE BESEDE
stikalne naprave,
vzdrževanje,
varnost in zdravje pri delu,
ocena stroškov.
ABSTRACT
Undisturbed transmission of electricity is of great importance for the country, its
economy and final users, the main condition for this is that distribution devices and
transmission are in perfect order. Distribution companies must in order to achieve
this aim constantly maintain and invest in devices, big importance has also training
of their professional staff.
We read in public media about different outage of transmission paths (lines) and
devices, but we are rarely informed about outages, which were carried out under the
protection of operation. Final users never notice them mainly because of rapid and
high-quality operation of switching equipment and its appropriate and timely
maintenance.
The thesis presents a high-voltage (HV) switchgear equipment in distribution
enterprises (DE) in multiple voltage levels (110 kV, 220 kV, 499 kV) and
maintenance of this equipment (review, audit, overhaul). In more details is
presented the outage 400kV circuit breaker and also safety and health at work in the
execution of maintenance work. Finally is prepared the review of the assessment of
the costs for maintaining of switchgear devices.
KEYWORDS
Switchgear
Maintenance
Safety and Health at Work
Cost estimate
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................... 1 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA ......................................................................... 1 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................... 1 1.4 METODE DELA ......................................................................................... 1
2 VISOKONAPETOSTNA STIKALNA OPREMA V POSTROJIH PRENOSNIH PODJETIJ ................................................................................................................ 2
2.1 PREDSTAVITEV OPREME IN PARAMETRI ............................................. 2 2.1.1 ODKLOPNIKI ...................................................................................... 2 2.1.2 LOČILNIKI .............................................................................................. 6 2.1.3 MERILNI TRANSFORMATORJI ......................................................... 8
3 VZDR EVANJE VN STIKALNE OPREME V POSTROJIH PRENOSNIH PODJETIJ .............................................................................................................. 12
3.1 VZDR EVANJE ....................................................................................... 12 3.2 VZDR EVALNA DELA ............................................................................. 19 3.3 REMONT 400 kV ODKLOPNIKA (podrobno) ........................................... 25
4. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU OB VZDR EVALNIH DELIH ................... 35 4.1 NEVARNOSTI PRI DELU V BREZNAPETOSTNEM STANJU IN V BLI INI DELOV POD NAPETOSTJO .............................................................................. 35 4.2 VARNOSTNE RAZDALJE (110 kV, 220 kV, 400 Kv) ............................... 38 4.3 DOKUMENTI ZA VARNO DELO PRI VZDR EVALNIH DELIH ................ 39
5 O ENA STROŠKOV VZDR EVANJA VN STIKALNE OPREME ................... 43 5.1 PREGLED ................................................................................................ 43 5.2 REVIZIJA ................................................................................................. 43 5.3 REMONT ................................................................................................. 44
6 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 46 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 47
KAZALO SLIK ..................................................................................................... 47 KAZALO TABEL ................................................................................................. 48 POJMOVNIK ...................................................................................................... 48 KRATICE IN AKRONIMI ..................................................................................... 49
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 1 od 49
1 UVOD Diplomska naloga ima namen prikazati vzdrževanje visokonapetostne stikalne
opreme v prenosnem podjetju. Naloga bo zajemala napetostne nivoje (110 kV, 220
kV in 400 kV), varstvo in zdravje pri delu in oceno stroškov vzdrževanja.
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA
Zanesljivost in varnost obratovanja visokonapetostne stikalne opreme je v bistvu
odvisna od brezhibnosti le-te, ki pa jo dosežemo lahko le s stalnim in kakovostnim
vzdrževanjem. Če pride do okvare pri stikalni opremi, se to odrazi pri prenosu
energije in posredno trpi tudi prihodek prenosnih podjetij. Večji problemi se
pojavljajo pri starejši stikalni opremi, zanesljivost procentualno pade v primerjavi z
novo in avtomatsko se poveča potreba po vzdrževanju.
1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA
RTP Divača je bil osnovan kmalu po drugi svetovni vojni, ker je najbližja RTP
postaja ostala v Italiji in je to kraško-primorsko območje ostalo brez nje. Kot
najprimernejši kraj se je pokazala okolica Divače in tako smo dobili RTP, ki je s
časom in razvojem zrastel v postajo z več napetostnimi nivoji (10 kV, 35 kV, 110 kV,
220 kV, 400 kV) in več transformatorji (35/110 kV, 110/220 kV, 110/400 kV in prečni
transformator 400/400 kV). Pri podjetju stremimo za tem, da je vzdrževanje
vrhunsko, da je čim manj izpadov in okvar ter da se navzven ne občutijo prekinitve
prenosa energije.
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
S praktičnega vidika se je pokazalo, da je treba vzdrževati tudi nove stikalne
naprave. V kolikor tega ne delamo, se pri starejših stikalnih napravah pojavijo veliko
večji problemi kot običajno.
Kot omejitve pri vzdrževanju stikalnih naprav lahko štejemo minimalne izklope, ker
so finančno pogojeni, ter vremenske nevšečnosti, ki nas omejujejo pri vzdrževanju
stikalnih naprav.
1.4 METODE DELA
Pri izdelavi diplomske naloge so upoštevana dognanja v literaturi, obstoječa navodila o vzdrževanju prenosnih naprav, navodila proizvajalcev posamezne opreme, izkušnje pri opravljanju tovrstnih del ter obstoječa dokumentacija o vzdrževanju.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 2 od 49
2 VISOKONAPETOSTNA STIKALNA OPREMA V POSTROJIH PRENOSNIH PODJETIJ
2.1 PREDSTAVITEV OPREME IN PARAMETRI
2.1.1 ODKLOPNIKI
Kaj je odklopnik
Odklopnik je element, ki zazna preobremenitev ali kratek stik v električnem
tokokrogu in prekine tokokrog. Odklopnik opravlja enako funkcijo kot talilna
varovalka s to razliko, da je odklopnik za razliko od varovalke po prekinitvi tokokroga
in odpravi okvare mogoče ponovno vključiti. Odklopniki, pri katerih je zahtevana
večja stopnja zaščite, imajo vgrajenih več zaščit (nadtokovna zaščita,
podnapetostna zaščita, avtomatski ponovni vklop APV).
Delovanje odklopnika
Vsi odklopniki delujejo na podoben način, glede na vrsto, namen in
napetostno/tokovno zmogljivost se spreminja izvedba posameznih delov odklopnika.
Odklopnik zazna okvaro v električnem tokokrogu; ta okvara je največkrat
preobremenitev ali kratek stik. Enostavnejši odklopniki (za manjše moči) imajo
potrebne mehanizme za to vgrajene že v ohišju odklopnika, pri večjih odklopnikih
gre lahko za ločene elemente. Za pojav kratkega stika je navadno vgrajen
elektromagnetni sprožnik, kjer je elektromagnet dimenzioniran tako, da ob zadosti
velikem nadtoku pritegne kotvo z dovolj veliko silo, da pride do proženja mehanizma
in odpiranja kontaktov. Posebnost elektromagnetnega sprožnika je, da omogoča
praktično trenuten izklop.
Odklopnik uporablja detekcijo toka preko tokovnih transformatorjev, proženje pa
uravnavajo elektronski zaščitni elementi. Pri nekaterih odklopnikih so vrednosti
prožilnih tokov fiksno določene, nekje imajo možnost nastavitve toka proženja (tako
za preobremenitev in tudi za kratek stik) in nastavitve dolžine zakasnitve izklopa, kar
se uporablja za selektivno delovanje večjega števila odklopnikov v neki veji
omrežja.
V primeru proženja je treba zagotoviti čim hitrejši razmik kontaktov in prekinitev
toka. Hitro odpiranje kontaktov zagotavljajo vzmeti, ki so izbrane tako, da so kontakti
med obratovanjem stisnjeni z dovolj veliko silo, da ne pride do pregrevanja
kontaktnih površin ter prevelikega odbijanja in posledičnega zvarjenja kontaktov ob
preklopih. Deloma pa se lahko koristi tudi elektrodinamična sila, ki nastane kot
posledica zadosti visokega toka skozi prevodne dele.
Ob prekinitvi tokokroga, ki ima tudi induktivni ali kapacitivni karakter, ob razpiranju
kontaktov pride med kontakti tudi do električnega obloka, ki razvije visoko
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 3 od 49
temperaturo, poškoduje kontaktne površine in poveča prevodnost okoliškega medija
do te mere, da kljub razprtim kontaktom tok teče dalje, kar ima lahko za posledico
eksplozijo odklopnika in poškodbo opreme. Zato je treba zagotoviti, da oblok čim
hitreje ugasne, kar se izvaja na različne načine:
Odpiranje kontaktov v trenutku, ko tok doseže vrednost nič (v primeru
izmeničnega toka) omogoča, da ob razpiranju kontaktov tok ne teče, s tem
pa tudi ni nevarnosti električnega obloka. Pri omrežni frekvenci 50 Hz tok
prečka ničlo vsakih 10 ms.
Delitev obloka na več delnih oblokov se uporablja zaradi dejstva, da je
napetost obloka približno konstantna ne glede na dolžino obloka. Če se
oblok razdeli na več delnih oblokov, je skupna napetost obloka enaka vsoti
napetosti delnih oblokov. Vsota napetosti delnih oblokov predstavlja
protinapetost pritisnjeni omrežni napetosti, kar ima za posledico omejitev
toka in hitrejšo ugasnitev obloka. Oblok se na več delnih oblokov razbije z
uporabo obločnih komor, ki so sestavljene iz medsebojno izoliranih
vzporedno položenih kovinskih lamel, katerih število je tolikšno, da je vsota
napetosti delnih oblokov zadosti visoka (teoretično vsaj toliko, kot je
pritisnjena omrežna napetost, ali več). Zasnova kontaktov omogoča, da
oblok zaradi magnetne sile zapusti kontaktno mesto in se usmeri v obločno
komoro, kjer razpade na več delnih oblokov, s čimer se oblok raztegne in
ohladi.
Hlajenje in razpihovanje obloka z zračnim curkom se uporablja zaradi
njegove hitrejše ugasnitve.
Tudi magnetno polje se uporablja za podaljšanje obloka, zaradi česar se
oblok lažje ohladi in hitreje ugasne.
Nadomestitev zraka z drugim medijem (vakuum, olje, SF6, idr.), ki otežijo
nastanek obloka oz. ga hladijo, če do njega pride.
Vse te tehnike pa nastanka obloka ne morejo popolnoma odpraviti, kar omeji
življenjsko dobo kontaktov. Pri večjih odklopnikih je obrabljene kontaktne površine
mogoče zamenjati, pri manjših odklopnikih pa je na koncu življenjske dobe treba
zamenjati celoten odklopnik.
Vrste odklopnikov
Nizkonapetostni odklopniki
Nizkonapetostni odklopniki se uporabljajo do napetosti 1000 V, medij okrog
kontaktov je zrak. Delijo se na:
Miniaturne odklopnike (angl. Miniature ircuit Breaker MCB), ki se
uporabljajo za nazivne toke do približno 100 A, zmožni pa so izklopiti toke do
10 kA (odvisno od izvedbe). Prožilni tok teh odklopnikov je po navadi fiksno
določen in se ne da spreminjati. Sem sodijo npr. inštalacijski odklopniki,
znani tudi pod domačim izrazom avtomatske varovalke. Delujejo na principu
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 4 od 49
bimetalnega in elektromagnetnega sprožila, vgrajenega v samo ohišje
odklopnika, elektronske izvedbe so manj pogoste.
Kompaktne odklopnike (angl. Moulded ase ircuit Breaker MCCB) z
nazivnim tokom do nekaj kA, sposobni so izklopiti toke več 10 kA. Njihovo
prožilno karakteristiko je mogoče nastaviti v precej širokih mejah, poleg tega
pa nekatere vrste nudijo tudi druge možnosti zaščite (npr. podnapetostna
zaščita, zemeljskostična zaščita). Ker zahtevajo močnejše kontaktne sile, so
največji kompaktni odklopniki opremljeni tudi z ločenim mehanizmom (na
ročni ali motorni pogon) za napenjanje pogona kontaktov.
Standardi, ki urejajo lastnosti in delovanje nizkonapetostnih odklopnikov, so IEC/EN
60947-2 (za nizkonapetostne industrijske odklopnike) in IEC/EN 60898 (za
miniaturne odklopnike v gospodinjstvih).
Srednjenapetostni odklopniki
Srednjenapetostni odklopniki so namenjeni za napetosti med 1 in 35 kV. V tem
območju so zračni odklopniki primerni za nižje napetosti, bolj pogosti pa so
malooljni, vakuumski ali SF6-odklopniki (GIS). Ti odklopniki za izklop ob okvari ne
uporabljajo vgrajenih sprožnikov, temveč so slednji največkrat nameščeni ločeno.
Nastavitvenih parametrov (prožilni tokovi, zakasnilni časi) je precej in se dajo
nastavljati v širokem obsegu. Pogon teh odklopnikov je izveden izključno preko
ločenega sistema za napenjanje mehanizma.
Visokonapetostni odklopniki
Visokonapetostni odklopniki se uporabljajo za napetosti nad 35 kV in so namenjeni
zaščiti visokonapetostnih električnih daljnovodov. Izvedbe in lastnosti so podobni kot
pri srednjenapetostnih odklopnikih, zaradi velikosti pa so največkrat namenjeni
montaži na prostem.
(Vir: Lasten)
Slika 1: SF6 plinski odklopnik 110 k
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 5 od 49
Slika 2: SF6 plinski odklopnik 400 kV (Vir: Lasten)
Slika 3: Oljni odklopnik 220 kV (Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 6 od 49
2.1.2 LOČILNIKI
Kaj je ločilnik
Ločilnik je aparat, ki ga uporabljamo za vidno prekinitev tokokroga in s tem za
izoliranje določenih delov stikalnih naprav od napetosti, torej za zaščito osebja,
nadalje pa še za preklapljanje porabnikov na različne sisteme. Ne smemo pa z njim
vklapljati ali izklapljati moči. Ločilnik namreč nima niti gasilne niti obločne komore in
če bi izklapljali z njim moč, oblok med kontaktnimi deli ne bi ugasnil, kontakti bi
izgoreli, razen tega pa bi nastal zaradi ioniziranega zraka med posameznimi poli,
med katerimi so medfazne napetosti, kratek stik.
Omenili smo že, da z ločilnikom ne smemo vklapljati ali izklapljati bremena. Če z
njim prekinemo ali vklopimo tok, ne sme biti niti pred manipulacijo niti po njej
napetostna razlika med kontaktnima deloma istega pola. Če pa je pred manipulacijo
ali po njej napetostna razlika med kontaktnima deloma, ne sme teči v času
manipulacije skozi ločilnik noben tok. Moč je namreč produkt toka in napetosti in če
je eden od obeh faktorjev nič, je vrednost produkta nič.
Da bi se izognili napačnim manipulacijam in tovrstnim nesrečam, moramo vedno
upoštevati osnovno pravilo, ki pravi, da smemo ločilnik vklapljati ali izklapljati le
takrat, ko je pripadajoči odklopnik izklopljen. Izjemoma pa smemo z ločilnikom
vklapljati oziroma izklapljati zelo majhna bremena. Pogoj za to pa je, da
manipulacijo izvedemo naglo; od hitrosti kontaktnih nožev je namreč odvisna
izklopna zmogljivost.
Za vsak napetostni nivo potrebujemo drugačen ločilnik, ker smo vezani na nazivno
napetost in varnostno razdaljo, saj ne sme priti do preboja električne napetosti.
.
(Vir: Lasten)
Slika 4: Ločilnik 110 kV
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 7 od 49
Slika 5: Ločilnik 220 kV (Vir: Lasten)
Slika 6: Ločilnik 400 kV (Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 8 od 49
2.1.3 MERILNI TRANSFORMATORJI
Kaj je merilni transformator
To so naprave, ki se uporabljajo za kazalne instrumente, za meritve in za zaščitne
naprave, ki krmilijo odklopnike. Ločimo več vrst merilnih transformatorjev:
napetostni, tokovni in kombinirani.
Tokovni merilni transformatorji
Imenujemo jih tudi tokovniki. Njihova naloga je dvojna: omogočajo pretvorbo velikih
tokov na njihovo tipizirano vrednost, ki so 5 A ali 1 A in ločijo merilne tokokroge teh
instrumentov (ampermetri, tokovni priključki wattmetrov, števcev, relejev, merilnih
pretvornikov) od visokih napetosti primarnih tokokrogov, tako da so napetosti v
sekundarnih tokokrogih tokovnika majhne (velikostnega reda nekaj voltov – odvisno
od njegove nazivne moči in obremenitve).
Na sekundarno stran tokovnika smemo priključiti samo take porabnike, ki imajo
minimalno upornost, tako da je sekundarno navitje praktično v kratkem stiku. Zato
teče vedno tak sekundarni tok, ki kompenzira amperske ovoje primarnega toka, torej
je sekundarni tok vedno sorazmeren primarnemu toku, fluks v jedru pa je minimalen
(skoraj nič). Če je upornost priključenih porabnikov (bremen) na sekundarni strani
prevelika, je potreben prevelik fluks v jedru, da se inducira ustrezno velika napetost,
ki poganja tok skozi porabnike s preveliko upornostjo. Prestavno razmerje ni več
točno, železno jedro tokovnika se preveč greje, ker ni dimenzionirano za prevelik
fluks. Nikakor pa ne sme priti do prekinitve sekundarnega tokokroga (niti za
trenutek). V tem primeru bi se zaradi velikega fluksa, ki ga sedaj ne kompenzira več
sekundarni tok, inducirala velika napetost v sekundarnem tokokrogu, ki lahko
povzroči preboje (tudi nasproti primarnemu navitju). Zaradi fluksa pa bi se tokovnik
prekomerno grel, kar bi mu porušilo izolacijsko trdnost med primarnim in
sekundarnim navitjem. Prišlo je že do smrtne nesreče, ko je bil med obratovanjem
prekinjen tokokrog in je bil sekundarni tokokrog sklenjen preko telesa.
Pogosto uporabljamo tokovnike z več jedri. Če katero od sekundarnih navitij ne
uporabljamo, ga moramo obvezno kratko skleniti in ozemljiti. V sekundarne
tokokroge tokovnikov ne smemo nikoli vgraditi varovalk.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 9 od 49
Slika 7: Tokovni mer. tr. 110 kV (Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 10 od 49
Kombinirani merilni transformatorji
Te transformatorje uporabljamo, kjer ni prostora, da bi namestili tokovni in
napetostni merilni transformator posebej. Kombinirani merilni transformator ima
tokovni in napetostni del v enem ohišju.
Slika 8: Kombinirani mer. tr. 220 kV (Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 11 od 49
Napetostni merilni transformatorji
Napetostni merilni transformator ima v svojem jedru konstantni izmenični fluks, ki
drži ravnotežje pritisnjeni napetosti, zato se v sekundarnem navitju inducira
napetost, ki je sorazmerna primarni (pritisnjeni) napetosti. Na sekundarno navitje
smemo priključiti samo take porabnike, ki imajo zelo veliko notranjo upornost
(voltmetre, napetostne priključke merilnih instrumentov in relejev). Vse porabnike
(bremena) vežemo paralelno. V tokokrog smemo vgraditi varovalke. Sekundarne
sponke smejo ostati odprte. Običajne prestave so take, da imamo na sekundarni
strani v merilnih tokokrogih napetost 100 V.
Slika 9: Napetostni mer. tr. 400 kV (Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 12 od 49
3 VZDRŽEVANJE VN STIKALNE OPREME V
POSTROJIH PRENOSNIH PODJETIJ
3.1 VZDRŽEVANJE Vzdrževalne postopke prenosnih podjetij določa predpis, ki opisuje postopke
opravljanja posameznih delovnih nalog v procesu načrtovanega in nenačrtovanega
vzdrževanja elektroenergetskih naprav. Prenosna podjetja upoštevajo pri svojem
delu poleg sistema kakovosti tudi sistem ravnanja z okoljem in varovanja informacij.
Vzdrževalna dela v prenosnih podjetjih so informacijsko podprtja z uporabo
računalniškega programa, ki zagotavlja enoten pristop ter podatke, ki omogočajo
kakovostno vodenje, nadzor in analitiko vzdrževalnih procesov.
Glavni cilj v prenosnem podjetju je organizirati in voditi vzdrževalna dela na
elektroenergetskih napravah:
področje DV
področje RTP (osredotočili se bomo na vzdrževanje VN opreme).
Vzdrževalna dela je treba organizirati in voditi tako, da je zagotovljeno varstvo in
zdravje pri delu ter čim večja obratovalna zanesljivost in čim daljša življenjska doba
naprav ob čim manjših stroških vzdrževanja. Poleg teh dejavnosti se izvajajo tudi
administrativni, kadrovski, finančno-računovodski postopki, postopki skladiščnega
poslovanja ter splošno vzdrževanje.
Vodja vzdrževanja RTP in vodja vzdrževanja DV sta odgovorna vodji vzdrževanja za
strokovno izvajanje vseh vzdrževalnih postopkov v posameznem prenosnem
podjetju.
Dejavnost prenosnih podjetij vključuje tudi aktivnosti, ki zagotavljajo varno in urejeno
delovno okolje za čim bolj kakovostno izvajanje nalog. Pri določenih dejavnostih
prenosnih podjetij je posebna pozornost namenjena spremljanju vplivov na okolje.
NAČRTOVANJE VZDRŽEVALNIH DEL
V prenosnem podjetju delavci iz priprave del izdelajo mesečni načrt vzdrževanja,
katerega odobri vodja vzdrževanja. V načrtih so opredeljena vzdrževalna dela
ločeno po nalogih za delo, iz katerih so razvidne vrste vzdrževanja (preventivno,
kurativno). Mesečni načrti so osnova za načrtovana vzdrževalna dela in se izdelajo
v zadnjem tednu preteklega meseca.
Vhodni podatki za pripravo mesečnega načrta vzdrževanja so:
potrjen letni plan stroškov,
elektroenergetska bilanca,
pravilnik o vzdrževanju EEN,
zbirna poročila o pregledih VN naprav,
mesečna realizacija PP,
letni načrt diagnostike,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 13 od 49
inšpekcijske odločbe,
neskladja.
PRIPRAVA VZDRŽEVALNIH DEL Za dela, pri katerih je treba zagotoviti izklop naprav, oseba odgovorna za nadzor
vseh RTP v PP najavi izklop z obrazcem ter ta dokument posreduje odgovornim za
usklajevanje na rednih dispečerskih sestankih za določeno časovno obdobje. Pred
vsakim konkretnim izklopom, oseba odgovorna za nadzor vseh RTP, v skladu z
določili SONPO poda področnemu operaterju EES zahtevo za izklop (depeša), ta pa
jo v sodelovanju z odgovornim operaterjem EES odobri ali argumentirano zavrne.
Priprava dokumentacije za izvedbo del obsega Nalog za delo, opis zahtevanih del
ter ostale tehnične podloge. Tehnični del naloga za delo zajema opravila v skladu s
Pravilnikom o vzdrževanju EE prenosnih naprav in z navodili proizvajalcev opreme
ter ostalo tehnično dokumentacijo.
Nalog za delo z vsemi tehničnimi in preostalimi prilogami, oseba odgovorna za
pripravo del, preda vodji vzdrževanja RTP in osebi, odgovorni za nadzor vseh RTP.
Obe osebi potrdita s podpisom v Nalog za delo.
Dela lahko izvajajo tudi zunanji izvajalci po predhodni izdaji naročila oz. sklenitvi
pogodbe in s podpisom varnostne izjave, ki jo v skladu z določili Varstvenih pravil za
delo na EE objektih pripravi oseba, pooblaščena za VZD v PP.
Nenačrtovana vzdrževalna dela so posledica:
havarije ali okvare,
zahteve v odločbi inšpekcijskih služb po takojšnji odpravi nepravilnosti,
nujne odprave nepravilnosti, ugotovljene pri preventivnih pregledih naprav,
rezultata diagnostične meritve, ki zahteva takojšnje ukrepanje.
Nenačrtovana vzdrževalna dela se izvedejo po enakem postopku kot načrtovana.
NADZOR NAD IZVEDBO IN PREVZEM DEL
Nadzor med izvedbo del izvajajo osebe, odgovorne za nadzor vseh RTP v PP,
osebe odgovorne za nadzor posameznih RTP in vodja vzdrževanja DV.
Pravilnost in kakovost uspešno opravljenega dela s podpisom Naloga za delo potrdi
in prevzame v primeru del v RTP oseba, odgovorna za nadzor vseh RTP, ali oseba,
odgovorna za nadzor posameznega RTP. O zaključku del po posameznem Nalogu
za delo je seznanjen vodja vzdrževanja, kar potrdi s podpisom.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 14 od 49
Pri nepravilnem ali nekakovostno opravljenem delu se proces vrne v točko priprave
vzdrževalnih del ter se ugotovijo in odpravijo vzroki za neuspešno izvedbo.
Vsa dokumentacija o opravljenem delu (Nalog za delo z vsemi tehničnimi in
preostalimi prilogami) se za področje RTP-jev v pisni obliki arhivira v dosjeje naprav
za posamezni RTP.
NAVODILA VZDRŽEVANJA
Tabela 1: Vzdrževanje instrumentnih transformatorjev (Vir: Navodilo o vzdrževanju ELES, 2011, str. 27)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 15 od 49
Tabela 2: Vzdrževanje odklopnikov (Vir: Navodilo o vzdrževanju ELES, 2011, str. 34)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 16 od 49
Tabela 3: Vzdrževanje ločilnikov (Vir: Navodilo o vzdrževanju ELES, 2011, str. 40)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 17 od 49
Tabela 4: Vzdrževanje odvodnikov prenapetosti (Vir: Navodilo o vzdrževanju ELES, 2011, str. 42)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 18 od 49
Tabela 5: Vzdrževanje zbiralk in primarnih vezi (Vir: Navodilo o vzdrževanju ELES, 2011, str. 44)
Tabela 6: Vzdrževanje ozemljitev (Vir: Navodilo o vzdrževanju ELES, 2011, str. 45)
Za tabele od 1 do 6 veljajo oznake rokov: M-mesečno, L-letno, PP-po potrebi.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 19 od 49
3.2 VZDRŽEVALNA DELA Vzdrževalna dela lahko razdelimo na štiri večje skupine:
Pregled je delo na elektroenergetskih napravah, ki se opravlja pred
nastankom okvare na elementih postroja ali voda z namenom, da se ohrani
življenjska doba naprave. Pri tem je obseg del minimalen in se opravlja med
normalnih obratovanjem elementa, postroja ali voda.
Revizija je podrobnejši pregled elektroenergetskih naprav ter odprava
pomanjkljivosti ugotovljenih pri pregledih, preizkusih in kontrolnih meritvah.
To so tudi dela, ki se opravljajo v skladu z navodili proizvajalcev opreme, v
skladu z ugotovitvami diagnostike in v rokih, določenih v priloženih tabelah
(tabele od 1 do 6). Pri revizijah se izvajajo preizkusi in kontrolne meritve, ki
jih opravlja vzdrževalno osebje oziroma zunanji izvajalci na napravah v
skladu z zahtevami proizvajalca opreme oziroma z zahtevami tehničnih
predpisov. Naprava ali del postroja sta pri opravljanju revizijskih del v
breznapetostnem stanju. Pri reviziji se opravljajo vsa dela, ki so predvidena
tudi pri pregledu.
Remont je delo, ko se z večjih popravilom in zamenjavo obrabljenih delov
vzdržuje tehnično brezhibno stanje elektroenergetskih naprav. Opravlja se v
skladu z navodili proizvajalcev opreme in v skladu z ugotovitvami
diagnostike. Po opravljenem remontu je treba izvesti preizkuse in kontrolne
meritve, ki jih opravlja vzdrževalno osebje oziroma zunanji izvajalci na
napravah v skladu z zahtevami proizvajalca opreme oziroma z zahtevami
tehničnih predpisov. Naprava ali del postroja pa sta pri opravljanju remontnih
del v breznapetostnem stanju. Pri remontu se opravljajo vsa dela, ki so
predvidena pri pregledu in reviziji.
Obnova (novogradnja) pride v poštev, kadar z nobenim prijemom ne
moremo prenosne naprave obdržati v obratovanju in so stroški vzdrževanja
preveliki.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 20 od 49
MERILNI TRANSFORMATOR (pregled, revizija, remont)
Slika 10; Kombinirani merilni TR (Vir: Lasten)
Pregled (naprava je v obratovanju) merilnega TR zajema vizualni ogled naprave, pri
katerem ugotovimo: zunanje poškodbe, korozijo železnih delov, puščanje olja,
Priključna sponka
Priključni omarici
Izolator
KOMBINIRANI MERILNI TR
Oljna membrana
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 21 od 49
neustrezno višino membrane, odvitost vijakov na primarnih sponkah, pritrjenost
merilnega TR na konstrukcijo in stanje ozemljitev.
Revizija (naprava je izklopljena in ozemljena) merilnega TR obsega: popravilo
ugotovljenih pomanjkljivosti pri pregledu, meritve merilnega TR, preizkus privitosti
vijakov na primarni in sekundarni strani (tudi v priključnih omaricah), čiščenje
izolatorja, pregled termografskega posnetka (če se opazi napaka odprava le-te),
natančen pregled naprave in priključnih žic (od blizu).
Remont (naprava je izklopljena in ozemljena) merilnega TR na terenu se ne izvaja.
Če je potreben remont, se merilni TR zamenja in pošlje v tovarno na popravilo.
LOČILNIK (pregled, revizija, remont)
Slika 11: Ločilnik (Vir: Lasten)
Glavni kontakt
Podnožje
Izolator
Priključna sponka
Vrtljivi kontakt
Drsni ležaji pogonskih
drogov
LOČILNIK
Vrtljivi ležaj izolatorja
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 22 od 49
Pregled ločilnika zajema vizualni ogled naprave, pri katerem ugotovimo: zunanje
poškodbe, korozijo jeklenih delov, zatrditev vrtljivih kontaktov, odvitost vijakov na
priključnih sponkah, pritrjenost ločilnika na konstrukcijo, stanje ozemljitev, stanje
pogona in delovanje grelca (naprava je v obratovanju).
Revizija ločilnika obsega: popravilo ugotovljenih pomanjklivosti pri pregledu,
meritve prehodne upornosti na vseh VN kontaktih, preizkus privitosti vijakov na
priključnih sponkah, čiščenje izolatorja, pregled termografskega posnetka (če se
opazi pomanjkljivost, odprava le-te), pregled pogona in ločilnika ter preizkus
delovanja z blokadami, preizkus grelca (naprava je izklopljena in ozemljena).
Remont ločilnika obsega splošno kontrolo (korozija, barva, pregrevanje, splošni
videz), preverjanje grelca in zatesnjenost omarice pogona, pregled kontaktov (glavni
in vrtljivi), merjenje prehodne upornosti na VN kontaktih (če so kontakti slabi, se
zamenjajo), preverjanje stanje vijačenih delov (omarica, podnožje), pregled
termografskega posnetka (če se opazi pomanjkljivost, odprava le-te), preverjanje
sekundarne povezave in delovanje relejev (naprava je izklopljena in ozemljena).
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 23 od 49
ODKLOPNIK (pregled, revizija, remont)
Slika 12: Odklopni (Vir: Lasten)
Pregled stikala zajema vizualni ogled naprave, pri katerem ugotovimo: zunanje
poškodbe, korozijo jeklenih delov, odvitost vijakov na priključnih sponkah, pritrjenost
ODKLOPNIK Priključna sponka
Ločilna komora plin SF6
Podporni in prevodni izolator plin/pogon.drog
Pogon odklopnika
Pokazatelj vklop/izklop
Pokazatelj vzmeti navita/nenavita
Pokazatelj plina
Podnožje odklopnika
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 24 od 49
stikala na konstrukcijo, stanje ozemljitev, stanje pogona in delovanje grelca ter
pritisk plina (manometer) ali nivo olja (oljekaz) v odklopniku.
Med potekom pregleda je odklopnik v obratovanju.
Revizija odklopnika obsega popravilo ugotovljenih napak pri pregledu, meritve
prehodne upornosti na vseh VN kontaktih, meritve sočasnosti kontaktov, meritve
prebojne trdnosti olja, preizkus privitosti vijakov na priključnih sponkah, čiščenje
izolatorja, pregled termografskega posnetka (če se opazi pomanjkljivost, odprava le-
te), pregled pogona in stikala ter preizkus delovanja z blokadami, preizkus grelca,
popis števca in preizkus delovanja zaščite.
Pred pričetkom izvajana revizije odklopnik nekajkrat vklopimo in izklopimo; tako se
prepričamo, če odklopnik deluje. Med potekom revizije je odklopnik izklopljen in
ozemljen.
Remont odklopnika obsega: splošno kontrolo (korozija, barva, splošni videz),
preverjanje grelca in zatesnjenost omarice pogona, odpiranje komor in pregled
kontaktov (če so kontakti slabi, potrebna zamenjava kontaktov ali celega ločilnega
dela), meritve prehodne upornosti na VN kontaktih, meritve sočasnosti kontaktov,
preizkus manometra (signal, blokada), preverjanje stanja privitih delov (omarica,
podnožje), preverjanje sekundarnih povezav, delovanje relejev, preizkus delovanja
odklopnika in blokade, pregled termografskega posnetka (če se opazi
pomanjkljivost, odprava le-te), preizkus grelca, popis števca izklopov in preizkus
delovanja zaščite.
Pred pričetkom izvajana remonta odklopnik nekajkrat vklopimo in izklopimo, tako se
prepričamo, če deluje. Med potekom remonta je odklopnik izklopljen in ozemljen.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 25 od 49
3.3 REMONT 400 kV ODKLOPNIKA (PODROBNO) Po navodilih proizvajalca je treba izvesti remont odklopnika po 20 letih ali 3000
izklopih. Remont odklopnika obsega: splošno kontrolo korozije, barve, pregrevanja,
splošni videz, preverjanje grelca in zatesnjenost omarice pogona, odpiranje komor
in pregled kontaktov, meritve prehodne upornosti na VN poteh in sočasnost
kontaktov, preizkus manometra, preverjanje stanja privitih delov, preverjanje
sekundarnih povezav, delovanje relejev, preizkus delovanja odklopnika in blokad,
pregled termografskega posnetka, popis števca izklopov in preizkus delovanja
zaščite.
Slika 13: Odklopnik 400 kV (Vir: Lasten)
Ločilni mesti s kontakti
Podporni izolator s pogonskim drogom
Omarica z vzmetnim pogonom
Jekleno pocinkano podnožje
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 26 od 49
Pred pričetkom remonta na odklopniku je treba izvesti vsaj 2 x CO (vklop-izklop)
operaciji in s tem preveriti delovanje odklopnika in pripadajočih povezav. Izvesti je
treba splošno kontrolo odklopnika: pregled korozije, pregled stanja barve, splošni
videz, pregled tlaka SF6, pregled termovizijskih posnetkov in ugotavljanje
pregrevanja odklopnika, preverjanje stanja vijakov, ki niso pod tlakom (podnožje,
omarica).
Vzmetni pogon
Slika 14: Omarica z vzmetnim pogonom (zunanji videz) (Vir: Lasten)
Pred pričetkom del na pogonu je treba sprostiti napetost vzmeti, da ne bi prišlo do
poškodb. Izvesti je treba zunanji pregled mehanskega pogona ter odpraviti
ugotovljene pomanjkljivosti, odčitati števec, pregled puščanja omarice in vrat (če so
tesnila slaba, jih je treba zamenjati).
Pokazatelj vklopa vklop-izklop
Pokazatelj vzmeti navita-nenavita
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 27 od 49
Deli vzmetnega pogona
Glavni pogonski vzvod (1) je preko cilindra (2) povezan na pol odklopnika.
Na vzvod pogonske ročice (32) je priključen tudi amortizer (4).
Pogonski vzvod (1) je v vklopljenem položaju odklopnika preko posebnega vzvoda
(5) blokiran na izklopnem sprožilu (6).
V izklopljenem položaju vzvod z valjčki (11) leži na vklopnem odmičnem disku (10).
Izklopna vzmet (3) sproži ročico (33) s pomočjo verige (34). Ta vzmet je tlačnega
tipa.
OPOMBA : Vzvodi (5)-(11)-(32) (33) so izdelani kot en sam vzvod.
Na osi za vklop (7) se nahajajo: pogonski vztrajnik (8), vklopni odmični disk (10),
disk (26), ki aktivira končno stikalo (17) motorja (12), vklopna vzmet (9) preko
verižnega prenosa aktivira pogonski vztrajnik (8) s pomočjo verige (15). Ta vzmet je
tlačnega tipa.
Vrtilni moment, ki ga na pogonskem vztrajniku (8) povzroči napeta vklopna vzmet
(9), je uravnotežen preko vklopnega sprožila (14) in valjčkov (16).
Slika 15: Vzmetnim pogonom (notranji videz) (Vir: Navodilo o vzdrževanju AREVA)
Preveriti stanje amortizerja (puščanje), preveriti delovanja grelca, pregled celotnega
pogona, mazanje vseh premičnih delov, zamenjava ležajev, preveriti delovanje
sprožil, pregledati električni del pogona (motor, tuljave, potiskanje sekundarnih
povezav), preveriti delovanje alarmnih signalov, presostata in jih nastaviti. To
izvedemo tako, da odvijemo presostat, priklopimo na vir tlaka in z nižanjem le-tega
izmerimo delovanje stikal za signalizacijo in blokado
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 28 od 49
.Podporni izolator in izklopni komori
Slika 16: Potrebna dela pred odpiranjem odklopnika 400 kV
(Vir: Lasten)
Preden se odklopnik odpre, ga je treba izklopiti, sprostiti vzmeti v pogonu in
izprazniti (prečrpati) plin SF6 v jeklenke (pred praznjenjem je treba preveriti
puščanje plina na prirobnicah izolatorjev z merilnikom za SF6).
Odklopna komora je zasnovana iz materialov, ki omogočajo visoko mehansko
odpornost in majhno obrabo vseh sestavnih delov, ki pridejo v stik z električnim oblokom
v plinu SF6. Vsi aktivni deli so nameščeni v zatesnjeni keramični komori, ki omogoča
Preveriti puščanje plina SF6 na spojih
Sprostiti vzmeti v pogonski omarici
Prečrpati plin SF6 v jeklenke
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 29 od 49
zadostno izolacijo med vhodnim in izhodnim delom komore. Komoro sestavljajo
naslednji elementi: 1. porcelanast izolator, 2. fiksni kontakt, 3. pomični kontakt.
Slika 17: Odklopna komora odklopnika 400 kV (Vir: Navodilo o vzdrževanju AREVA)
Pri pregledu kontaktov je treba odviti nepomični kontakt na izklopni komori in ga
odstraniti, da lahko vidimo premikajoči kontakt. Če so kontakti slabi, se zamenja
celotna gasilna komora z izolatorjem. Če kontakti niso slabi, se gasilna komora
očisti (odstrani prah, ki nastane pri obloku), sestavi kontakte, zamenja molekularno
sito z reagentom za izboljšanje plina in absorbcijo vlage in zapre komoro. Pri
zapiranju komore je treba zamenjati tesnila in upoštevati tabelo pritrdilnih momentov
pri privijanju vijakov (tabela 7).
Potrebno je odviti vijake, da se izvleče kontakt
3 2 1
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 30 od 49
Tabela 7: Pritrdilni momenti vijakov (Vir: Splošna navodila za montažo AREVA, 2004, str. 3/4)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 31 od 49
Slika 18: Podporni izolator odklopnika 400 kV (Vir: Lasten)
Če pri pregledu podpornih izolatorjev ugotovimo pomanjkljivosti na izolatorju,
prirobnici (puščanje, slab cement, okrušen izolator) in pogonski palici, je treba
izolatorje razstaviti, zamenjati izolator, palico ali tesnilo. Pred razstavljanjem
podpornega izolatorja je treba odstraniti ločilni komori, ki sta horizontalno nameščeni
na podporni izolator. Pred sestavljanjem je treba vse dele očistiti, namazati na
mestih za mazanje in podporni izolator s pogonsko palico sestaviti. Ko je stikalo
sestavljeno ga je treba vakuumirati, da izsesamo vlago iz stikala in ga napolniti z
plinom SF6 (stikalo ne sme obratovati brez plina, tudi kadar je v breznapetostnem
stanju).
Podporni izolator s pogonskim drogom
v notranjosti
Prirobnice podpornih izolatorjev s tesnili
Izklopni komori
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 32 od 49
Komandna omarica
Slika 19: Glavna omarica odklopnika 400 kV (Vir: Lasten)
Preveriti tesnost vrat in stranskih plošč s streho, pritrjenost sekundarnih povezav,
delovanje grelca in luči, preizkusiti delovanje relejev.
Zaščitna stikala
Tipki vklop-izklop
Stikalo daljinsko-lokalno
Releji
Sponke sekundarnih povezav
Časovna releja
Grelci
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 33 od 49
Meritve in končna dela na odklopniku
Po opravljenih delih na odklopniku, pogonski omarici in glavni omarici sledijo
preizkusi. Preizkusiti je treba delovanje in blokade odklopnika.
Po preizkusih je treba izmeriti: upornosti tokovne poti in priključnih sponk, čase
delovanja odklopnika (simetrijo polov) in preizkusiti funkcionalno delovanje
odklopnika z zaščito. Po zaključenih delih je treba narediti zapisnik in odklopnik gre
lahko v obratovanje.
Slika 20: Meritve prehodnih upornosti VN poti odklopnika 400 kV (Vir: Navodila za uporabo mikro ohm metra VAREG)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 34 od 49
Slika 21: Meritve asimetrije odklopnika 400 kV (Vir: Navodila za uporabo MT1600 PROGRAMMA)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 35 od 49
4. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU OB
VZDRŽEVALNIH DELIH V podjetju je vrednotenje nevarnosti opravljeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Posamezne delovne naloge določenega delovnega procesa se izvajajo vsebinsko,
krajevno in časovno zelo različno. Nekatere naloge se izvajajo vsak dan ves delovni
čas (npr. obhodi, kontrole). Posamezne naloge se izvajajo redno na različnih krajih
in različni opremi (npr. vzdrževanje opreme), nekatere druge pa občasno in redko
ob izrednih dogodkih (ob havarijah in okvarah).
Na primeru treh delovnih procesov bomo predstavili nevarnosti pri delu oz.
ovrednotili nevarnosti pri delu v breznapetostnem stanju, delu blizu naprav pod
napetostjo in pri izrednih dogodkih, kot so havarije in okvare.
4.1 NEVARNOSTI PRI DELU V BREZNAPETOSTNEM STANJU IN V BLIŽINI DELOV POD NAPETOSTJO
Dela v breznapetostnem stanju (Pravilnik, 1992, 5. člen) so dela v prostoru ali na
prostem, ki se opravljajo na elektroenergetskem postroju, električni napravi,
električni opremi ter električni instalaciji, v katerih je iz vseh električno vodljivih
delov, tudi iz kabelskih in zračnih vodov, izklopljena napetost, pred pričetkom dela
pa so izvedeni predpisani varstveni ukrepi.
Zelo je pomembno, da znamo razlikovati med pojmoma »delom« in »posluževanje«
ter da razlikujemo delo na napravah NN (do 1000 V) in VN (nad 1 kV), saj je od tega
odvisna organizacija dela, število izvajalcev, ustni ali pisni dogovor o delu in drugo.
Zelo natančno opredelimo definiciji pojmov »delo« in »posluževanje« in določimo
razliko med njima (Pravilnik, 1992, 5. člen):
Dela na elektroenergetskih objektih, elektroenergetskih postrojih, električnih
napravah, električni opremi in električnih instalacijah obsegajo: vzdrževanje,
rekonstrukcijo, razširitev, preizkušanje in zagone.
Posluževanje zajema manipulacijo in nadzorstvo nad obratovanjem
električnega postroja, električne naprave, električne opreme in električne
instalacije.
Delavec mora biti sposoben prepoznati nevarnosti. Da delavec lahko samostojno
dela, vodi ali nadzoruje dela, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali
zdravstvene okvare, mora:
biti starejši od 18 let,
imeti predpisano strokovno izobrazbo in delovne izkušnje za zahtevano
področje dela,
imeti uspešno opravljen preizkus znanja iz varnosti in zdravja pri delu,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 36 od 49
dobro poznati nevarnosti in varnostne ukrepe,
biti zdravstveno sposoben za opravljanje del,
imeti mora pooblastilo za delo.
Dela na elektroenergetskih objektih in elektroenergetskih postrojih ter električnih
napravah in opremi se izvajajo samo na osnovi predhodno izdanih dokumentov za
varno delo. Ti dokumenti so pisni akti, ki določajo pripravo ali izvedbo del. Vsak
dokument za varno delo mora vsebovati vse podatke, izpolnjen mora biti tako, da je
skupini in posamezniku, ki ga prejme, razumljiv. Dokumenti se praviloma izdajajo
pisno z določenim obrazcem, ustno, če obstaja možnost snemanja pogovora ali pa
preko govornih telekomunikacijskih zvez z vpisovanjem in preverjanjem teksta ali
telefaksom. Dokumenti za varno delo so:
delovni program,
delovni nalog,
dovoljenje za delo,
obvestilo o prenehanju dela,
depeša (fonogram).
Pred začetkom dela v breznapetostnem stanju in v bližini delov pod napetostjo se
mora zavarovati mesto dela z uporabo petih varnostnih pravil (pet zlatih pravil) po
naslednjem vrstnem redu:
1. izklopiti in vidno ločiti naprave od napetosti z vseh strani,
2. preprečiti ponovni vklop,
3. ugotoviti breznapetostno stanje,
4. ozemljiti in kratkostično povezati izklopljene naprave,
5. ograditi mesto dela od delov, ki so pod napetostjo.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 37 od 49
Slika 22: Pet varnostnih pravil (Vir: Varovanje okolja in varstvo pri delu-Lovrenčič)
V praksi dejansko prihaja do odstopanja in opuščanja izvedbe zahtevanih pravil in
ker se nevarnosti ne odpravijo, prihaja do hudih delovnih nezgod pri delu, ki se žal
končajo tudi s smrtjo. Nemalokrat v praksi prihaja do nedovoljenega izvajanja dela
pod napetostjo na nizkonapetostnih inštalacijah in napravah (v procesni industriji je
to pogosta nedovoljena praksa z izgovorom, da se ne sme motiti proizvodnega
procesa zaradi drobnih vzdrževalnih del).
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 38 od 49
4.2 VARNOSTNE RAZDALJE (110 KV, 220 KV, 400 KV)
(a)m (b)m
110 kV 1,15 2
220 kV 2,3 3
400 kV 3,3 4
Tabela 8: Varnostne razdalje
(Vir: Lasten)
(a) Pri delih, ki se izvajajo v bližini nezavarovanih delov elektroenergetskih
objektov in postrojev električnih naprav in opreme pod visoko napetostjo,
mora biti zagotovljena ustrezna varnostna razdalja.
(b) Če pri delu uporabljamo večje predmete, lestve in transportna sredstva,
mora biti varnostna razdalja večja.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 39 od 49
4.3 DOKUMENTI ZA VARNO DELO PRI VZDRŽEVALNIH DELIH
Tabela 9: Delovni program (obrazec) (Vir: Interni dokumenti ELES)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 40 od 49
Tabela 10: Delovni nalog (obrazec) (Vir: Interni dokumenti ELES)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 41 od 49
Tabela 11: Nalog za delo (obrazec) (Vir: Interni dokumenti ELES)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 42 od 49
Tabela 12: Dovoljenje za delo in obvestilo o prenehanju dela (obrazec) (Vir: Interni dokumenti ELES)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 43 od 49
5 OCENA STROŠKOV VZDRŽEVANJA VN STIKALNE
OPREME
5.1 PREGLED
Pregled je delo na elektroenergetski napravi, ki se opravlja pred nastankom okvare
na elementih postroja, da se ohrani življenjska doba naprave. Pri tem je obseg del
minimalen in se opravlja med normalnim obratovanjem elementa ali postroja.
Pregled se izvaja mesečno. Stroški bodo podani v tabeli spodaj.
EUR/h ČAS/PREG./min EUR/ODVOD
PREGLED 30,00 15 7,50
Tabela 13: Pregled DV ali TR polja (Vir: Lasten)
5.2 REVIZIJA
Revizija je podrobnejši pregled elektroenergetskih naprav ter odprava
pomanjkljivosti, ugotovljenih pri pregledih, preizkusih in kontrolnih meritvah. To so
tudi redna dela, ki se opravljajo v skladu z navodili proizvajalcev opreme, v skladu z
ugotovitvami diagnostike in v rokih, določenih v navodilu o vzdrževanju. Naprava ali
del postroja sta pri opravljanju revizijskih del v breznapetostnem stanju. Revizija se
opravlja letno.
110 kV EUR/ODVOD EUR/LOČ. EUR/ODKL.
DELO 3500,00 875,00 875,00
MATERIAL 100,00 25,00 25,00
ORODJA 40,00 10,00 10,00
ZAŠČITA 225,00 225,00
SKUPAJ 3865,00 910,00 1135,00
Tabela 14: Revizija DV ali TR polja 110 kV (Vir: Lasten)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 44 od 49
220 kV EUR/ODVOD EUR/LOČ. EUR/ODKL.
DELO 4000,00 1000,00 1000,00
MATERIAL 120,00 30,00 30,00
ORODJA 120,00 30,00 30,00
ZAŠČITA 225,00 225,00
SKUPAJ 4465,00 1060,00 1285,00
Tabela 15: Revizija DV ali TR polja 220 kV (Vir: Lasten)
400 kV EUR/ODVOD EUR/LOČ. EUR/ODKL.
DELO 5100,00 1020,00 1020,00
MATERIAL 200,00 40,00 40,00
ORODJA 320,00 64,00 64,00
ZAŠČITA 345,00 345,00
SKUPAJ 5965,00 1124,00 1469,00
Tabela 16: Revizija DV ali TR polja 400 kV (Vir: Lasten)
5.3 REMONT
Remont je delo, ko se z večjim popravilom in zamenjavo obrabljenih delov ohranja
tehnično brezhibnost elektroenergetskih naprav. Opravlja se v skladu z navodili
proizvajalcev opreme in v skladu z ugotovitvami diagnostike. Naprava ali del
postroja sta pri opravljanju remonta v breznapetostnem stanju. Remont se izvaja
(približno) na 20 let ali 3000 izklopov, v glavnem ga izvajamo na odklopnikih. Na
merilnih transformatorjih se ne izvaja remonta na mestu samem, ampak se pošlje k
proizvajalcu. Na ločilnikih izvajamo remont zelo poredko, ker zadostuje že revizija za
normalno obratovanje (razen pri mehanskih ali električnih poškodbah se izvede
zamenjava poškodovanih delov in remont).
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 45 od 49
110 kV EUR/ODKL.
DELO 1000,00
MATERIAL 6000,00
ORODJA 500,00
ZAŠČITA 225,00
SKUPAJ 7725,00
Tabela 17: Remont odklopnika 110 kV (Vir: Lasten)
220 kV EUR/ODKL.
DELO 1000,00
MATERIAL 8000,00
ORODJA 1000,00
ZAŠČITA 225,00
SKUPAJ 10225,00
Tabela 18: Remont odklopnika 220 kV
(Vir: Lasten)
400 kV EUR/ODKL.
DELO 2000,00
MATERIAL 10000,00
ORODJA 2000,00
ZAŠČITA 345,00
SKUPAJ 14345,00
Tabela 19: Remont odklopnika 400 kV (Vir: Lasten)
Opozorilo: Vrednost izračunov je približna, ker imamo več napetostnih nivojev
(različna velikost naprav) in različno število naprav na odvodu.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 46 od 49
6 ZAKLJUČEK Kot lahko ugotovimo, je brezhibnost obratovanja prenosnih naprav in poti zelo
pomembna. Če pride do izpada le-teh, nastanejo veliki stroški. Iz tega lahko
sklepamo, da je vzdrževanje stare in nove prenosne opreme zelo pomembno, veliko
pa pridobimo tudi z zamenjavo starih prenosnih naprav z novimi. Nove naprave so
izdelane iz boljših materialov in manj sestavnih delov, kar pomeni daljšo življenjsko
dobo in daljši termini med pregledi, revizijami in remonti ter hkrati razbremenitev
vzdrževalcev.
S tem posegom bi obdržali vzdrževanje na kvalitetnejši ravni, kot je bilo do sedaj in
prenos energije ne bi bil ogrožen.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 47 od 49
LITERATURA IN VIRI Knjige:
Interni dokumenti: ELES (2011) navodilo: Navodilo o vzdrževanju elektroenergetskih prenosnih naprav.
ELES (2012) organizacijski predpis: Vzdrževanje v centrih vzdrževanja.
Interno gradivo:
Bokal, D. (2001). Elementi elektroenergetskih sistemov. Predmet EES.
Učbenik:
Lovrenčič, V. (2009). Varovanje okolja in varstvo pri delu. Ljubljana: Ministrstvo za
šolstvo in šport Republike Slovenije.
Spletne strani:
Prosta enciklopedija:
Wikipedija. Odklopnik. Pridobljeno 3. 2. 2013 z naslova
sl.wikipedija.org/wiki/odklopnik.
KAZALO SLIK
Slika 1: SF6 plinski odklopnik 110 k ......................................................................... 4 Slika 2: SF6 plinski odklopnik 400 kV ....................................................................... 5 Slika 3: Oljni odklopnik 220 kV ................................................................................. 5 Slika 4: Ločilnik 110 kV ............................................................................................ 6 Slika 5: Ločilnik 220 kV ............................................................................................ 7 Slika 6: Ločilnik 400 kV ............................................................................................ 7 Slika 7: Tokovni mer. tr. 110 kV ................................................................................ 9 Slika 8: Kombinirani mer. tr. 220 kV ....................................................................... 10 Slika 9: Napetostni mer. tr. 400 kV ......................................................................... 11 Slika 10; Kombinirani merilni TR ............................................................................. 20 Slika 11: Ločilnik .................................................................................................... 21 Slika 12: Odklopni .................................................................................................. 23 Slika 13: Odklopnik 400 kV ..................................................................................... 25 Slika 14: Omarica z vzmetnim pogonom (zunanji videz) ......................................... 26 Slika 15: Vzmetnim pogonom (notranji videz) ......................................................... 27 Slika 16: Potrebna dela pred odpiranjem odklopnika 400 kV .................................. 28 Slika 17: Odklopna komora odklopnika 400 kV ....................................................... 29 Slika 18: Podporni izolator odklopnika 400 kV ........................................................ 31 Slika 19: Glavna omarica odklopnika 400 kV .......................................................... 32 Slika 20: Meritve prehodnih upornosti VN poti odklopnika 400 kV ....................... 33 Slika 21: Meritve asimetrije odklopnika 400 kV ....................................................... 34 Slika 22: Pet varnostnih pravil ................................................................................ 37
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 48 od 49
KAZALO TABEL
Tabela 1: Vzdrževanje instrumentnih transformatorjev ........................................... 14 Tabela 2: Vzdrževanje odklopnikov ........................................................................ 15 Tabela 3: Vzdrževanje ločilnikov ............................................................................ 16 Tabela 4: Vzdrževanje odvodnikov prenapetosti .................................................... 17 Tabela 5: Vzdrževanje zbiralk in primarnih vezi ...................................................... 18 Tabela 6: Vzdrževanje ozemljitev ........................................................................... 18 Tabela 7: Pritrdilni momenti vijakov ........................................................................ 30 Tabela 8: Varnostne razdalje .................................................................................. 38 Tabela 9: Delovni program (obrazec) ..................................................................... 39 Tabela 10: Delovni nalog (obrazec) ........................................................................ 40 Tabela 11: Nalog za delo (obrazec) ........................................................................ 41 Tabela 12: Dovoljenje za delo in obvestilo o prenehanju dela (obrazec) ................. 42 Tabela 13: Pregled DV ali TR polja .................................................................. 43 Tabela 14: Revizija DV ali TR polja 110 kV .................................................... 43 Tabela 15: Revizija DV ali TR polja 220 kV .................................................... 44 Tabela 16: Revizija DV ali TR polja 400 kV .................................................... 44 Tabela 17: Remont odklopnika 110 kV ................................................................... 45 Tabela 18: Remont odklopnika 220 kV ................................................................... 45 Tabela 19: Remont odklopnika 400 kV ................................................................... 45
POJMOVNIK
fluks: magnetni pretok
vatmeter: merilnik moči
nazivna moč: moč, ki jo naprava prenese brez posledic
analitika: razčlemba
diagnostika: določanje
dispečer: razpošiljalec
depeša: zahteva za izklop naprave
termografija: posnetek toplih mest naprave
presostat. merilnik tlaka
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Sandi Juren: Vzdrževanje visokonapetostne stikalne opreme v prenosnem podjetju stran 49 od 49
KRATICE IN AKRONIMI
kA: kilo amper
kV: kilo volt
DV: daljnovod
RTP: razdelilna transformatorska postaja
GIS: plinsko izoliran sistem
PP: prenosno podjetje
EE: elektroenergetski
EEN: elektroenergetske naprave
EES: elektroenergetski sistem
NN: nizka napetost
VN: visoka napetost
CO: close-open (vklop-izklop)
TR: transformator
SF6: žveplov heksafluorid-gasilni plin
MCB: miniaturni odklopnik
MCCB: kompaktni odklopnik
SONPO: sistemska obratovalna navodila