w w w w w w w w w w .?

LIST ZA INTERESE DELAVSXEGA LJUDSTVA.

Stev. w (i>'o. 8). ( 'liijenik ine podpira delavcemaovraztiega lista.

Od blizo in dalec. Angleski delavci so vsem de-

lavcem vsega svcta pokazali edinopravo |K>t, po kateri je treba hoditi,ako se noce v slucaji brezposdlno-sti |>q^in:,tr lakotc.

Sodr. Jack Williams, znamenitljudskr govornik, je dne 6. j ml. t. 1.zvecer z veliko ceto brezposelni'li"dclavcev iz Mryichcstra zasedel nc-olbdeflano zcinljisce, k i jc last mrtveroke duliovnikov. Delavci so pri-nesflii s sabo sotore, posodo za kuboin orpdje. Zetnljo so razdelili v par-cele In pricelii takoj z obdelovanjetn'Delavci so izjavili. ako bi se jib ho-telo oklignati s silo, da bodo zascdli.drmgod neobdelano zemljisce. Intako je prav!!. V Rusiji ne 1k> mini dokiler ne

paiflc autokracija. Tz Sebastopoljaise poroca, da so se dne 10. jjufl. t. 1.

Alfreda Drcyfusa je sod.seepo 1 2. let ill priznalo nodolznim.Marsiknlo se se spominja, kol ko seje govorilo iti pisalo pred leti o1 >rcvfusovi aferi, da so se ministrimenjavali kakor vreme v jeseni, da1) km allu prisilo tivdi do drzavnegapreobrata. Setlaj je ta afera za vse-lej koncana!Mi gotova n smo za Dryfusa .

stotnika. A kot socialist! moramoreei : I'e se konm javno stori kalcs-no krivico, potem se mora to krivi-e tudi javno poravnati.. Se n i dolj^o, ko je oliola nem-

>ka v la-la obljnblla nemskemu na-rodu, da bode kmaln napocil dan,ko se Ixxleta za nem.sk i narod cedi-la mod in mleko. In res je brio mno-go idiotov, ki so verjeli tem obljn-bani \il an 1 e . /Nil i macek ni izostal.Xa Dalnjeni Yztokn je bil fiasko,

v severni Afriki polomi; prislo jepa 1 n < 1

" do vojne v jntgaza'padni A-friki, ki dokazuje, da Nemcija nimane diplomatov, ne vojskovodij, radit ega je Nemcija v svetovni j>olitikizela povsoid fiasko.Da bi vlada- nekoliko prikrila

svoje hibe, je padla ,po pomoznihn«ra>(lnikili v kolonialnem nraidn, ka-terim sedaj vr moralnem oziru citalevite, kakor ce bi iinefla morala kajopraviti s svetovno j>olit ko.Ako bi liotela nemska vladai v

resnici napraviti red v kolonialnemuradu, potem bi se morala sarna u-mnkniti drngim pametnejsim mo-zem.

. V Spanijii, v dezeli svete in-kvizicije je silno narastel strali

pnidruizi-li pimtarskiin vojakom vI'atunut bojni ladiji "Pantelejmon"in "Trijc svetniki".

'Iliwli na vrtu carske palace v Fe-tro^radu so nasli vec bomb. Raditv^a je frozen strali v aaitokraticnihkroj* li. Car, batjuska se je bajc ta-ko ustra-il. ko j*a jc ri njenuii .nasli bankovec za 500pezet in nekaj drobiza. Tani je po-veilal, da je iz Madrkta in da sepise Jose Maria.Da cloveka v Spaniji odzenejo v

spdikamro, zaxlostuje, ako je finodblecen in peticen. ML se takega na-ziranja v [x>!ricajskih glavah le vese-limo in zelimo, da bi se ,]>ovsod takona/iranje preneslo v prakso, j>otembi nyjrda doziveli, dia bi tudi sloven-s-ki "spisarjii" pricdli podpiraitn za-vedne ddiavice v boju proti j>olieiji.. Dezelno sodisce v Hamburgu

je obsodilo uredn'ka strokovnegalista "Dor Hafcn Arbeiter ' na 6mesecev jcce radi luijskanjia k na¬si 1 j u. katerega je zakrivil s priobce-njem vedal to le ne-ninnost : "Xasprotje vied posedu-jocimi in delctvci je iisWarifo le so¬cialisticno casofisje.'' Predlagal jeosem mesecev jcce, alt sod'sce jihje stxir. (ioerlitzu priznalo le sest.

S to obsodbo je bila drzava zopetemkrat resena, ali drzavni pravldntkje z zgoraj omcnjenim stavkom do-kazal, kako na mizki stopinji iz-obrazbe stoji dandanes takozvanamescanska inteligenca.. V Luzeuui v Svic: so se pri-

cele organizirati delavke, ki delajor zelezamali. Ko je dolovodja do-znal, da nanieravajo delavke nMa-noviti svojo strokovno organizacijoi ill je po delopustn pozval v dvo-rano, kjer j in> je mod drugimi con-cani: dejal to-le: "Jaz pri.zivam, dase vsled danasnje draiginje ne moreizliajat s placilom, kakersnega nwplacujemo. Ytfled tega vprasamvsako delavko, predno jo sprejm>emv delo, ako zivi le o tem zasluzku. Ince to potTdi |x>tem jo ne sprejinem."Tako odprto je se malokdo

Sve šume i grme ko divlje mašine, Da često i neznani za život već sv o j; U strašnoj galami sve vcćma ičnjaci išli su za ustanovljenje svoje eksinstencije, iđejalisti ol>et za stvar svoju. Idealisti viđeli su u tom gibanju kulturni rad, kulturno gibanje. Materijalni korrst ujaci pa su videli u tih prilika korist za sebe. Tetlvne misli od dva elementa išli, su napočetku ustanove pa jednom te istom putu, kao braća od jednog otca, koji nikad nesunjana brata. Ali bezobrazni korisbnjaci, koji su imali namer sistemaličkiim putem si osvojiti cjeli plod, te nosi vodu na svoj mlin. sve do kovendjie n Chikagu. na kojoj neispadne po ruci, da dobije eksistenciju, izdadoše njihov rad.

Drugu nam sliku pokazuje ko- veneija u Fiittsburgu.

Vlalstnik Nar. Lista proglasio je, da je bivši blagajnik do kovencije

RADIONA. u Pittsburgu pronadjen krivim — radi blagajne. Dok dotični neroo- gavši opravdati se u listu te ode da traži čast za sdbe kod suda, dok ju i dobiše.

Braćo i drugovi! Tko se sjeća razni sleparija, koje novine dona- šaju dan na dan i mi se tim novostima čiiđtno; zanimaju nas vcli'ke justičkc razprave, znatiželjni smo, šta će bit na kraju, sve nas to jako zanima.

Zato se pitamo, šta se radi med nami, ,pa se niti iveogledatno. Pred tud je prage hadamo smeća gledat, i rado je gledamo, zato jer nezna- mo suditi. Naše pa smeće bezbrižno puštamo pred pragom ! Ni ne- ogledamo se nanj.

Braćo i drugovi! Hoćemo gojiti to smeće i dalje, u kojem se nalaze ti zmutljivci, koji se već toliko puta izdadoše, kao koristnjaci. N e !!

Svaki pošten Hrvat, koji mrzi tiraniju hipolavstvo i luimbitg. dužnost je, da se slože i učine čas. t. j. da obračunamo s tima prcvcjanci- ma. Ne samo socijaliste veže ta sveta dužnost, već i sve, koji ljube pravicu i otvorenost.

Glas naš nek bude u boj za pravednost, slobodomišljeni i blagodat našeg hrv. proletariata.

R.AZNE V I JE S T I .

Revolucionari u državi Mato Grosso zaposjeli su glavni grad, te umorili prezidenta i vladu preuzeli u svoje ruke.

Na 12. pr. mj. izveden je atentat na ruskog admirala Gukniiia. zapovjednika crno-morske mornar- nice. Jeden mornar izpalio je hitrac te je nakon 2 dana umro.

Na 16. srpnja u Parku Pcterhcrfu beše tistrijelcn general Kozlov kod atentatora pronađena je slika generala Tropova, te se kaže, da je bila zamjena izmeđju drivgog. jer beše slični.

LI sjednici Central Federation Union zaključeno je, da se • rađ- ničtvo kod budući izbora baci u izbornu liorbu. kao za sebe političko organizovana stranka. Na programu joj su točke: zakon osamsat- nom radu: zakon o jednoj minimalnoj pkić : zakon protiv kaznio« nićkim proizvodnjama, te zakon, da zdravstveno povjerenstvo točno i sa vješt no nadzire rovove, tunele, radione i stanove.

Petrograd, 15. srp. Ratno je mi- sCarstvo poduzelo opsežne mjere u svim većim gradovima protiv rc- volncijonarnog pokreta- List “ Mi- sla” donosi, da je u Rigi cjela garnizona podijdena u tri divizije, te svaka ima svoje ođređjeno mjesto. Osim U ga pr redjeni su posebni vojni vlakovi pini strojevn ni i običnim tojmvima, da u slučaju potrebe po razlinim strana odjure.

Pittsburg, 15. srpnja. Otac M!- hal Tnšck župnik crkve sv. Nikole na Stanton ulice. M'Ivale. čitao jc danas Jhtžbu božju, u kojtt su ga poticaji uveli kroz vićucu svjetinu. A sam taj sluga botžji, držuć u jednoj ruci križ boga. a u drugoj re- volover (to beše blagoslove1) sakriven pod revremlotn te ga napokon izutče, da pricti narodu. Policija tjerala je bijesan narod batinama. Shiga božji unišao je u crkvu te sakrivivši opet (božji blagoslov: op. ut.) svoje sjajno oru

žje |kx! teverendu, doćim je narodvičuć ostao vani.

Ljepi sluga božji, koji pase ovce sa revoloveriina.

Satno Ijcpe primjere nam đava- ju naši hrv. popovi u Americi.

Na mjesičlni.• _____

(Nastavak).

Njezino lice nije više bilo blijedo, i onaj pramen nije bio na svome mjestu.

— Znaš li, zašto je palma tužna? — zapitah.

— Zašto?— ( )kob nje trče mali nestašni

puteljci i zovu je nuka bude vesela s njima. Iz gredica zove je cvijeće, neka |xxligne krunu i neka nm hitile kraljica. Ali ona ostaje tužna, znaš zašto?

— Zašto?— Zato. što u nje ima stotinu

dječice male, a sunca nema toliko, da h ugrije, da sazru. 1 svako veće, kad dodje vjetrić s mora otim- lje, jednu |>o jednu datulju s nje, zelenu i trpku, a palma nema nade, da će oj jedna ostati i sazreti na njoj. Zato je objesila grane i čezne za Sahanom.

< »pazili, da joj se sviclja onako pripovijedanje, 11a koje me je doveo nešto malo arapski tip njezina lica.

Drugu večer nastavit ostajanje. I'r povi jedan sam joj o lavu i to sve jednostavnim bezbojnim stilom. jer '.1111 čuo majku, gdje je kazala za nju, da je 011a jedina iznimka u onoj familiji u rokoko- stiht.

— Znaš. lav ustane jnonosit. ohol : gladan, a tiza-nj se protegne la- v-ica i oštrini, žutim zubima očešlja mu g r .vit. lađa lav pogleda niz pustaru. A pod njim se provija put: iz daleka ide i daleko vodi. Lav krvne prema njemu. Ide odvažilo i mirno, a pred njim stupa tavica, v tka i mršava, odskaču joj lsikovi: a nna ide plaiho i oprezno i na svaki šum 11 pijesku zaustavlja se. zaustavlja tava i zvjerka svojim okruglim sijcrini očima okolo sebe. Skiju na put, a jiokraj njega, međju pijeskom leži velika tamno-žuta s f ’nga. Mjesec joj je rasvijctljio tjeme, a ona sakuplja oko sohe crni plašt sjene. Lcgaše pod nju. Lav prigne glavu k zemlji. osluškuje; iz daleka se čuje to- |H>t karavane. A lavu se griva jxv tako kostritši, miriše krv: a tavica se 11 je./i okolo njega i baci mu oltje prve noge okolo vrata i zagrli ga preko grive. Tada lav (»ogleda na nju 7. visoka, pa spusti glavu na njezine jake grudi i za(»očne milovanje.

Trđći jnit sam pripovijedao, kako

AFOR1ZMI O RUSK1 REiVO-LUCIJI.

Karl Linhart v "Nasih Zapiskili"."Bodocnost je v sacia-lizmui; on nosi kali novega zivljenja . .

Aleks. Herzen.I.

Gcnij zdruzuj-e dve nasprotji:anarhijo kot edino ahsoluttvo svo-bodo in absolutno tiranijo. Napo¬leon je zapovedal hladnokrvno :**. les aristocrats a la lanteme" ;

in ventlar si je posadil ta sin revo-htcije satn imperatorno krono naglavo. Veliki car ruski Peter I. jcodprl drzaiva zapadtii kmlturi. fran-caskem brezverstvu, anglctski de-mokraciji, neniskemu modroslovju ;obcnem pa je dal< ostrici s si;lo ru-skemit muziku brado in odrezatipla-sc. . bil je oce absolutizma: znogo je iwlaril ob tla in Petrogradje moral zras-ti iz mocvirja kot vec-no znamenje absolutne volje ge¬nialnega duha . . . Nasprotja se do-tikajo: brezmcjnost, vecni vzotsvobodnih dus koraka roko v rokiz nas ljetn, ki tava v rekaih cloves-ke krvi . . . In zgodovina prizna tavecni zakon genialnosti, . Sv. He,lena je (lanes bozjipot pred geni-jem se klaniajooih narodov, kakorje to Heine prorokoval.A genij je osam'jen otok v mo-

rju s*oletij. Solnce zahaja in sledimh* ck>lga ncc: Sokrat izpije casostrnpa in clovestvo divja v blaznemplesu do Golgote; Kristus mure nakriz.ii in narodi tavajo brez solticaskozi temo, katero razsvetljijo selcplamcni Lnthrovih kmetskill pun-tov in Hnsova grmada. I>olga sto-letja locijo genij od genija ... Intako patscajo ti dnsevni velikanrsvojo dedscino v slabih rcikah.

Gorje, ako oskrbuje dedscino ge¬nija surov ipuistolovec ! Greh semascuje krvavo in zgodovina rti-skega absolutizma nam to doka-zuje.

Pri^najmo sans phrases: Petrovahsoliuizem jc bil kfnltnren. ker jestal v shtzbi knit lire. A njegovi na-sledniki so delali s tem neprecenlji-vim bogastvom kakor krscanski po-pi z Jezusovim krscanstvom. Ti soizluscili iz naukov nacaren-vkegapuntarja edino-le forme in dogme;visoka pesem strasne clovecansketragedije. nasilje jim je ostalo sve-

. to in princip: "Ljnbite se men se-boj !" so ikvminirali z inkvizic:jski-n>i grmadami. Slicno so postopalinasledniki Petra Yelikega: to sobili kozaski j>oglavarj', korjx>rali. analfabetje in babje fnrije, .le krnto nasilje jim je otstalo od ziv-Ijenskega dela Petrovega. Pest jczopet triumfirala nad duhem ! Da,priznajma sans phrases: Petrovadesetletja naj bi Ixla istoletja inRusija bi imcla danes (trt*gaciw>oblicje . . .A nasilje v rokr genija in nasi¬

lje barbarskega kozaka sta dve raz-licni cvetlici.Tako se# ie razvila bestija abso-

lutnega cariizma.*

. . . Mirno lezi tiger v solncnatempesku pMscavc. Tvojc po lepoti lirepenece oka obcudujc mojstrskospojenc barve tcga velicastnegavlactarskqga tr.ipla, . nje^ovomoc, ki imponira v -svoji naravninagoti ... A bestialnost tigra ne ti-

ci v teh barvah, ampak v kremp-lji'h, v zobeh, ki> so raztrgali ze to-liko bitij . . . Citaj sibirske statisti-ke in pozafoii bodes imperatorskokraisoto, ki omamlja duha muziko-vega, kakor omamlja vatikatiskamitra vernega kaitolicana. Zlata for¬ma dviga fantazijo in vicloveski na-turi tici snznost, moKti hocemopred bogom, akoravno ga ni naslaastronomija, tiogo i>oljuil>njemo pa-pciai, akoravno je to le sivolas star.cek, na trebmhu lezimo pred car-jem, akoravno razmesari bomiba tu-di to kakor visako drugo truplo.Yajeni smo beraske kocc in zlatapalaca vzbttja naso fantazijo, dai nccittimo: da kreniplji ostanejo ved-lio morilno orodjc . . .

In kremplji mvskega carizma neprizatrasajo nikomnr. Ko so vrgliMaks'ma Gorkega v jeco, je zasu-melo po evropskem casopisju. Invendar ne bi carizem storil nic no-vt'ga, ko bi jxxlarft Gorkemu mestolovorik . vislice. Pred 80 leti zeje nnrrl pesnik Rilejev 11a vislicah.In 1. je pricel svoj kriicev potpo Sbiriji najvzsenejst genij ru-ski, Dostojevski ... ah da, v mo-rilc.n je nasel Dostojevski svetloiskro clovecantstva.. Raskolmkov jepadel 11a kolena pred mirnimi nankievamgelija, katere nut je citala 11a-vadna prostitutka ... A car >zcm i-tna tigersko srce in clovecatistvomil je tnj pojem. To je razumel pi-satelj Mihajlov, ko je nastopil 1.1861. svojo 12-letno sibirsko ka-zen, kerje izdal "manifest za mla-dino". Iti leto |>ozneje mu je sledilgenialni Cernicevski. nesmrtni dnh,katerega delo bode zivelo. ko se bo-do poznejsi rodovi spom tijali ca¬rizma le pribli'zno tako. kakor semi s|>ominjamo spaniske inkvizici-je . . . Bestija carizma nibija nepre-misljeno . vsak ndarec nirllc.

Pravijo, da nam Tolstoj dokazu-je nasprotno. Kdo bi pozttal ?tra?t-nejsega obtozitelja carizma kot jeTolstoj in vendar zivi stancek sevedr.o v. svoji Jasnajd Poljani?! Aliimponira carjiir res ta visoki krscan-ski dull, ki cita tnirno ob kmetskfmizi v bibliji svete ljubezni ? . . . Ci-tal sem svoje dni v "Soc. Monat-shefte'*) ostal velemoc,predno je slutila btfstija njegovonevarnost. Zdaj je Tolstoj i>ogn-mcn krotilec zveri in z bicem pre-maguje krvolocnega tigra. Mordapride trenirtek. ko zdinja stara tiger^ika kri, in ponosni krotilec booblezal razmesarjeti na tleli . . .A nazaj k stvari ! V zverin-skem

inst'nktu je ostatlo ruskini carjemrz od zivljenskega dela Petra Ve-likega le nasilje. In nasilje je ro-dilo odoor.

II.

Tako sta si stala liipno dva bo-rilca nasproti: absolmtize.m in revolucija. In pricela je tragedija, kate-re zadnje dcjanje je ravnokar na-pocilo.Naravnost divne momente obse-

ga zgodovina nuske revokieije. Kr-vavo i.gro priccnjaj ustaja dekabri-stov (26. deccmbra 1825). Ustajani izbuknila v pravem hipai, punta-rje so postrclili carjevi krvniki inpet voditcljev je koncalo na visli-

*) "See. Monatstyefte" 1. 1900.

cah. A ta nesrecna orstaja je dalasignal revoluci jiskemu gibanju.2e v 60. letih «e je pricelo giba-nje "inteWgence". Akademiki, mels-cani, delavci, castniki in ivc telji sopriceli ustanovljati tajna druistvajkxI imenom "Veliki Rus", "Mla-da* Rusija' , "Zemlja in svoboda'*itd. \ ohuni carizma tolikotnpljenja . . . Kajti "-belt teror" izzirmske palace je stopil v arono tegavelikarkskega dvdboja.

Zob za zob, . "beletnu terorju"je od^ovarjal "rdcci teror"; I. 1878

je strcljala mladenka Vjera Sa-.sulic na generate Trepova . . .

Revolucionarci tpr»sel carizem do besede in ffov»

(Madaljevanje na 5. strani.)

'PROLETAREC'List za interese delavskegu ljudstva.

Izhaja enkrat v mesecu.Izdajatelj:

Jueoslovanska socialistidna Zvezav Am«riki.

Narodnina za celo leto v Ameriki. . .50cZa Avstrijo 3 krone

Naslov: "PROLETAREC",683 Loom is St., Chicago, 111.

'PROLETAREC'Devoted to the interests of the

Laboring classes.Published monthly by the "Slovenian

Socialist Association of America,"at b83 Loom is St., Chicago, 111.Subscribtion rates 50c a year.Advertisements on agreemont.

Kntcred as stvoud-ulas.s mattrr January 1 1that the Post Ottloe at Chiungo. III., under the act ofCongress of March 187a.

KJE SO VZROKl?

/. Z.k.

V porocilui kom'sarja Watchornao izselj-evanjn v Ameriko citamo z

due 10. julija t. 1., dai se jc v Amcriko izs>elilo> v letosnjicm racunskemlet-u 850,000 oseb. In sicer iz Au-stro-C^rske 275,693, iz italijc 221.-479, iz Rusije 184,897, iz An^lije1 37,057. iz Skand navije 60,625 o-aeb itd. Tekom 6 let je Italija prviena drugem mcstu, Avstro-Ogrskapa marsira; sedaj na prveni mcstnTo govori jastio in dolocno o mi-

zeriji v Avstriji, to povc odprto, danarocli v Avstriji stradajo, da poca-si lakote um rajo in da avstrijskinarodi hite v Atncriko, da hi se iz-ogti 1: pocasni sinrti lakote.Mi priztiamo, da Amerika ni dc-

zela, v katetri se cedita tried in mle-ko, da je vsakonnir trcba le stetgni-ti rciko in ze nalx're poltto pest ban-kovcev. Xe! \* Amcriki je treba tu-di delati in se trdb delati, ako hocedelav.ee prez veti sebe in svojee.Ali priznat pa nwraino, ce clovekv Anieriki dela, vsaj tudi toliko za¬sluzi, da se laliko do sitega naje, datudi druy.insikim ocetom in njih dc-c tii treba stradat". In ce je elovekpriskocijo 11a pomoc, za toliko casa,slucajno brez dela, mu tudi bliznjiroj-aki ali nacelni somiisljeniki radida si zoipct optxmore.Yse drmgace je v star: domovini.

Navadni delavec zasluzi 1.20.2.00krone (24.40 am. centov), rokodeJec pa 2.40.4.00 krone (4.8.80am. centov) na dan. In ta zasluzekse zplaca delavcu se le po 10. 11dielu, na dezeli pa po delu odzore do mraka.

In tudi zivila so v stari domovinimnngo drazja kakor v Ameriki. 13.14 funtov sveze sianine stane vAmeriki po zim: $1.00; torej 5.85.6.30 kilogramov stane le 5 kron, vstari domovini pa stane 1 kilogramsveze slanine 1.90.2.00 krone. Vistem razmerju so skoro tudi ceneza driflpo meso, perutnina, jajca,moka itd.Ako k tern pristeiemo se place

ameriskih delaveev, se le opazimorazliko. Navadni delavec zasluzi po$1.50.2.00 na dan; rokodelavci paod $1.75 do 4.00 ali se vec tolarjevpri oscm, devet in deset urnem de¬lu ra dan. V Avstriji ne zasluzi na-va Ini delavec toliko dnevno, da bikupil en kilogram slanine, ameris-ki pa toliko, da lahko kupi 5.85 ki-

loj^r. in mu se nekaj centov ostane.Kje so torcj vzrok.? Ali morda

Avstri'ja niina roaravnih zakladov.ki hi hili prilagodni za industrijo fAli inia s!al>o geografiono lego zaeksport ? Ali v Avstrij- ni naravnihf»tl, ki bi se dale izkorisoati v koristimlustrije? Ali Avstrija morda ni-ma zemlje, na kateri bi lahko vspes-110 evetela poljedelstvo?Vse ima Avstrija: berate narav-

ne zaklade, izborno geograficno le¬go za ek sport na Palnji Vztok inAfrko, deroce rcke, kojili sila bise dala izprcmeniti v clcktricno intml'i za vino»gradnistvo, perutninarstvo. mlekarstvo, z'.vinorejo in sa-djarstvo so v Avstriji zelo ngodrierazmere.

Ali kje so vzrok i, da so gospo-darske razmere v Avstriji tako za-lostnc? Ali so morda narodi leni innocejo delati? Ne! Prav delavniso!!!Vzroki zalostirh gospodarskih

razmcr ticijo v avstrijskem ziste-nui. ki se malo ali prav nic ne lociod rnskega.V Avstriji zivc narodi s svojimi

znlji in nmom ccsarja, cclo drnlialnjegovli lenih. klioticni'li sorodni-kov, nebroj grofov in baronov, klzavzcmajo visja uradniska drzavnain dezelna nrcsta ali zivc na fidej--koniisnih poscstvMi. to je na avstrij-skim narodom ukradeni zemlji;prezivljajo tndi drnlial len'li redov-nikov in redovnic, drnlial nepo-trebnih generalov in dru-i^ih visjilivoiaskih castnikov itd. itd.

Ysi zakoni v Avstriji glede raz-voja obrti so pa se srednjeveski, kionemogocujejo vsaki razvoj in pro-siti za konccsijo za iz>vrsevanje obrtinri gosposk!, katcri je razvoj in-dustrije Archimedova toeka, ali papri mojstrskili zadrugab. ki izgoljo?ebnega koristolovstva otezkocu-jejo razvoj indnstrije. \ail>olisi in-dnstrijelni talenti so v Avstriji vbi-ti! .

Sedaj . ko to pisem. se priprav-lja avstrijski proletariat za splosnostavko zavoljo volilne pravicc. Za¬kaj samo zavoljo volilne pravicc?

Zakaj ne za vsc. zakaj ne prottcclemn avstrijskemn s'stemn. ki ka-kor mora tlaci vse avstrij skc naro-de?Ako mescanskim strankam pr>

manjkiije smisla za to. potem najprevzame zavedni avstrijski prole¬tariat to nalogo in naj jo izvede dozadnje tocke.

C.ospodarske razmere v Avstrijiso se slabcjse. kakor v nazadnjaski" Knsiji. Cenni torcj cakati, konarodi1 v Rusiji kazejo not. po kate-ri jc treba lioditi, ako se je trebaotresti trotov in indnstrijo v mejahdanasnje cloveske dni7.be postavitina kolikor mogoca boljsa tla.^Proc s troti v Avstriji, proc z av¬strij skim zistemom, to bi moral bit iklic. od Sudetov do sinje Adrije. orttirclskih alp pa do bukovinske mc-je. ako hacejo avstrijski narodi se-b

'

in svojim |X)tomceni nstvaritiboljk) bodocnost.

V PRE/VDAREK./. Z.

I."Wika je Wallstreet, ulica ban-

kirjev v New Yorku, :n zvezni se-nat jc tijc prcrok. Tr> je vera vla-(htjocih politicarjcv v Washingto-nu. Ljwljc morajo nekaj verovati,radi tega imajo tudi mescanski po-

litikarji svojo poscbno vero. Politi-kar mora imeti vir prave politicnesile, da se sam tern lozje zdruzi znjo. In ta sila zivi (kandaijes v se-natu, ki sc |am pojavlja mocnejse,kakor v kateri si txxli delu narod ruevlade. Bis t roumen moz, ki je.prebo-dil \\rasliin j^ton , da bi nasel vir pra¬ve pol'ticne silo, jo bode zaman is-'kal, di 'Icier so lie l>o ustavil v dvo~rani sonata, kjer mu pa Ixxle vroce|K>stalo. Tarn bode nasel nekaj, karv navadnem zivljenju imenujemo"kseft" ali "business". On ne bodenasel najsvetejse; vendar je pa topretvor 'kupcije, v katerem je pre-cej dinamicne sile. Za temi casti-vrodnimi gospodi, ki sede na stolih,jo gotovo kje sk«r!ta prava silav.Tako pise znam satirikar Ernst

Crosby v "Cosmopolitan "-u. In resje senat svetisce: Bog. katerega sctam moli, so iinonmje zlato tele, nje-

visji dubovjiiki so pa senatorji,katere jo poslalo amervsko ljudstvovseli narodov, da mu sl-uzijo in si>ol.njujejo njegove zapovedi. Pravirospodarji tell gresnib visjih du-hovnikov pa sede v Wallstreetu, vNow Yorku. < )d tod dobivajo zako-v. lajalci svoja narocila, od tod set i-d i vlada.

In kaj jo pa z ljudstvom, s suve-ronim ljudstvom, cigar sluzabnikiso baje senatorj:?? Eh, kdo se nekizmoni v W'alstreetu ali Washingto-nu. ce ljudstvo strada, ce se oblaciv ounjo. ce stanujo v bisah, ki so|>o ! bne zverskini berlogom. Ro-p:ir>ki vitezi v Wallstreetu zapove-dujejo, oprodje v Wasbingtonu pa\ 1) gajo . ljudstvo pa dela, redimodoruo \ bar/.ini in svilo obleceneklativitozo in molci .. .

II.

Xe mine dan, da ne hi bil v ka-kem vecjem aincr'skcm podjetju.tvornici, rudo- ali premogokopukak delavec vbit ali pohabljcn. Tu-(1: zelcznicc pomore in jx>habijovsaki dan nebroj ljntaro in obrabljeno saro.

In delavci? No. delavci pa topogledajo te mr.o^oumore, ki se vsakidan zvrsujejo v imenu zlatega ma-

"Ameriski Slovcnci so nasli zad-njih par let veliko milost v kulturi,b:la so dobra, obrodna leta . . Ta-ko bi lahko rekel kak lojalen gos-pod, ki ima nalogo beleziti kudturnejK)javc v splosnem, recimo iz prakticnega stalisca. Teoretiki . in teh,hvalla bogu, d& je tako. siccr bi sene belezi lo nic o kulturi . np tnno-go na ten* furjoznem planetui . bipa rekli. da se lojalna gospoda moti,in sicer korenito. Prakticna gospo-da !»e pa nece blamirati in vsled te-ga prkte kar s fakti na dan in predteoretiki stoji nagromaden kupkulturnih proizvodov, ki so jih pri-nesla dobra leta ... En dnevnik . . .drugi dnevnik. .. eden, dva, tri je,stirji tednikr. .. Teoretiku se za-blisne pred octni in miscl se uzge:iiKigoce da izhaja se kje kak skri-ven tednik, mogoce dnevnik! vide-ti ga sicer se ni. pa ker so dobraleta, se zna vsak cas pokazati naj>ovrsje se tretji; mogoce postane-jo vsi dnevjiiki . . . Tako bi' biloprav, kajti stem bi izsginil vsestran-ski napirh in kultnra bi se potiso-cerila.

Todai kaj mar lojalno gospodonapuh in nevoscljivost ter druiganecednost, ki ne spadajo semkaj.( )na belezi samo kulturo, samo ti-sto kar v:di. pa se za dru^o ne bri-ga. Ampak teoretiki, ki vklijo tudi,kaj pride jutri in drirgo leto, misli-jo druigace, aiamrec : da docakamo,ko pride vsako u«ro sveza izdaja zvelikimi rdecimi crkami na celu .in takrat o Hearst, kralj pomorskihkac in studencnih .polipov, ime klse razlega ^d atlantika pa do paci-ficne^a obrezja . takrat bo Tvojeslave konec ; krona pre'de na vecjezasltiznike kot si Ti . . . Lojalnagospoda ima prav; ni se blamirala.

Zal>elezilo se je samo tisto, karse je zabeleziti imelo in zabelezititnoralo : "ameriski Slovenci so zelokulturen narod" . . .

Tesko je govoriti s prakticnimfljudmi. ki dajo na zunanjost vse,11a kakovost, vsebino, nic. Doklergovoris o lupini te poslusajo pazno,kar zijajo; kakor hitro pa se dotak-nes jedra, se pa na kremzijo inpravijo, da j

ni za narod . . . Samo lupina sluzivcstno kulturi, sicer hi narod kul-ture ne poznal ; all pa je mogocegovoriti o kulturi, ce jo narod nepozna? . Lupina, ki ni za nic, .ki jo je >pa treba vseeno imeti, za-vofjlo jedra . naj bo posvecenakulturi, jedro pa ostane v hisi, keinarochi skodi . . .Tako se je govorila in potrdilo v

zacetkw "kulture" in lupina je po-stala simbol naisc poplavnc "kultu¬re", ki se ji ne more ocitati, da negoji svojega zapocetega dela vspes-nc. Jedrn te "kulture" pa je ostalov h:s: sred'stva. provzrociteljev po-plavne "kulture' v amer. Sloven-cih. Narod je sedaj srecen, ko jeizpoznal po prakticnih statistih kul¬ture velik svoj naprede-k v lupini,gospodje provzrocitelji "kulturne-ga" poplava pa so tudi zadovoljnls svojim jedrom v svoji liisi . . .

D.r.

Iz 3. strani..ril grozno; 21 zarotnikov je bilolobesenih; par mesecev pozneje solobesili se dijaka Rosovskega, kcr.so nasli |>r i njem oklic centralnegaodbora . . . Nalo je dobila besedorevoliicija: 1. 1881. padc Alksan-der II. pod bombami, ka'tere je izu-m:l edino v to srvrlvo kemik KibaU«cic. V odgovor je esit i 'iia-slednik carja Aleksamler III. pet.zarotnikov : genialnega pesniika Se-Ijabova, dijaka Kibalcica, delavcaiMihajlova, pesnika Risakova in vc-liko Sof jo Perovskajo . . . Alek-fandmi III. pa je stralh presinjalcarske kost:ril svet in vse,kar vidimo.

Edino, najbol? verojetnejse nazi-ranje je, da ie pfibanje imanentnain prvotna laskiost substance. karia^tm kot beli dan dokazuje sam za-kon substance.Mi dandanes dobro vemo, spiral

=mio prenricatvi. da ie v vsemiru namil! ione svetov. ki so iz iste tvari-nc, knkor nasa zemlia, solnce in vsiplaneti nasecra solncnetja sistema:.rr da so nekateri teh svetov se le vrazvoiu. 7. razniimf instrument! tu¬di labko dokazemo daliavo stain ibzvezd od nasc zemlje. S temi ano-stronomicn:mi instrument! tirdi spo-znavamo kretanie kometov. zvezdi-nih utrinkov in tnkozvan:b mejyle-

madezev.AT i tudi dandanes vetrto. da se

tiri. pr» katerib se ijibaio svetovi.snreminja'o. "NT? smo find? spozna-1: nlbceiT za1l:beralci", kiib vsaki priilikii povdarjajo, da so

brezverci, in da bi svoje brezverstvodokazali, pa vlacijo nmazano periloduhcrvnrkov. ki nima z verskimhum'biigom nc opravirti, nadan. Alice je treba nosiiti kako bandero priprocesiji, ali oe se ci«ta kaka masazadusnica za kakega cesa-rja, alidruzega bogatega tolovaja-postopa-ca, |>otem se ti brezverci prepirajo,kdo bode prvi nosil bandero. a>K paoctpeval duhovntku pri verski "ko-medii ji v cerkvi.

Tn zakaj ? Tndi te ljudje radi zi¬vijo udobno zivljenje na -tern svetu. na drugem ga prepuscajo vrab-cem radi tega se nocejo ocitno za-meriti svojemu tajnemu zavezniku. duthovniku, ker bi si s taiko za-mero pokvarili svoi "kseft" in udob_no zivljenje bi slo rakom zvizga

GO S.

Spisal Josip Rcgali.Pocasi se je zibala na kratk h, o

kovnih nogah, stopicajoca gosjacreda ; bi'.o je vklcti skoro kot bi seplazila po zemlji. Sprcdaj se jc ma-ja! tezak gosjak, koscat in ploscat,stegiiil je dolgi vrat ter neusmilje-no zagagal, za njim so se pomikalezastavne gosi oprezno, da bi clovekmislH, da se vsak hip usede katerana tla, . zadej za temi pa je vodila bilj na strani stara gos svoj za-rod : petorico cedno belih mladicev,katermi se je med srebrno-belimperjem rmenil titpatam se nezenmah. Bili so ze cisto godni, vendarpa so se zalctavali lahkomiselno o-koli starke ter odptrali zvedavo vos-cenormene kljume. In naenkrat jezopet zagagal gosjak, mocno in za-tegnjeno, in secVaj so se oglasile vsegosi in goske, ena za drugo ter nihotelo bili getanja in crvljanja kon-ca ni kraja . . .

Tedaj stoprav je opaz 1 Sitar go¬si. Pagledal je med vrbami in ne-hote je zavil po stezi, mesto da bise! okoli po cesti proti Klemenove-mu domovanju. Skocil je cez jarekob ve'.iki senozeti, katera se je dr-zala vrta ob dolgi, enonadstropnah:si. Steza je bila dobro shojena.kajti svet je namakala obsezna luzasredi travnika in zato so se poznalestopinje, ce je le kdo stopil; Kle-men je namrec redil gosi in race teije napeljal na mocvirni travnik sestudenec tako, da je imel bajar zaperotnino. Tenke bilke so gletlalepri kraju lz vode in ce je potegni-1vetcr, zazibala se je povrsina nalabko, kakor bi zatrepetala od ve-selja in radosti ter bi sc razlil cez

*njo poreden smeh.Ciosi so zavile po travnlku naprej

in se pribtizale bajarju. Ko so za-gledale blesteco se vodo, so zopetzagnale krik. Razkropile so se ir»nekatere so zagazile proti mlaki te:zacenjale razpenjati peruti in maha-ti z hjimi. P!c so vodo, stegajocvratove kvisku, r.ekaj pa jib je is-ka!o po mladi, sveH travi hrane,brskale so s sirokimi kljuni po viaz-nem bregu in cofedrale so in stre-sale s plavutastimi noi'cami. Hipo-ma pa so pricele zopet kricati in ga-gania in gegetanja ni hotelo biti nekonca ne kraja in med tern se jespust 1 gosjak prvi v vodo ter maje-sticr.o plaval prot sredini, a gosi soostale blizje brega ter pocasi vesla-le po mlaki in vtikavale glave v vo¬do. Stara gos z m'.adici je ostala vtravi.

Sitar je mala postal. Gosice natravi so se pripasle prav do njega.Ogledoval jih je ter jih zacel steti,ces, koliko bodo vrgle Klemenu, cejih proda. Nastel j h je do trideset,ali se ni vstel nekaterih, ki so se po-izgubile med rrizkim bicjem na na-sprotnem bregu. In koliko ima Kle-men sc druge perutn'ne! Kokositoliko, da kar gnete po dvoriscu, inpuranov z dolg mi, modrordecimipodbradki. In golobnjaki so pointgolobov, ki grulijo eel dan po na-streskih in pomolih pri svislih. Nastrani za vrtom stoji hlev, pokrit zrdeco opeko, dol# in visdk kot kaks-na; pataca, in v njem stoji debelo-glava goveda , z velikimi rogovi, vdveh vrstah : skoro toliko zivine i-ma Klemen, kot vsa ostala vas, obpotoku pod bregom, skupaj.

In tedaj so zagagahe mlade gosl

ta&o nenadoma, da je razdrazilo Sitarja. Nehate se je sklonil ter za-grabil najblizjo za peruti in gos:caje takoj utihnila, ko jo je vzdignilkvrsk.u- Tako bela je bila, kot sre-bro se ji je svetilo mlado perje, sko-ro tako perje je imela kot gos svMartina v farni cerk\-i; pa takogladka je in tako prijetna mehka,da bi jo kar gladi) in pri mini jekot bi se potuhnila. Sitar je kar nimogel izpust li iz rok. ko jo je tis-cal z dlanmi za zivot.

Pogledal je gori proti hisi. Oknav nadstropju so zaprta in vse iemirno, kakor da ni nikogar doma.Po stezi se je videlo naravnost predzeleno i>obarvana vezna vrata intibdi ta so bila zaprta. Klcmen se jeodpeljal gotovo kam {>o kirpciji. Da¬nes ga ne dobi, da bi se zmenila, ceimi pusti se eno leto njivo v naje-mu.Goska pa kar ni hotela stran. ka-

kor b bila h rokam priras^ena. Si-tar se ie ozrl se enkrat po stezi innapel oci. Yse je zaprto. Danes poj-de domu, pa pride jutri.H poma je zapazil, da ima gos

pod pazduho in sam ni vedel, kedaijo je prelozil. Pa skoro ganila scni, samo vrat je iztegovala. kot biga prigatijala, naj gre. Posvetilo semu je. Kaij, ko bi jo vzel seboj ?Dobro bi se podala med tistih parrac. ki letajo okoli ogla. Nezi po-rece, da mu jo je podaril Klemen.Na jesen. ko bo zrastla ter se bozredila. da bo okrogla kot meh, od-seka ji na kladi glavo in mast se bocedila po ponvi od nje. disalo 1>o f>ovezi in vsi hisi, sumelo in cvrcalokot ob zegnanjtf na fari . . .V tem je bi! Sitar ze za vrbami

na poti ter korncil proti selu, cetrtivre hoda od Klemenovine. ki je sta-!a na samoti. Nebo je bilo cisto mo-dro. Ie nekaj sivkastobelih oblakovje oblivalo solnce; jxi vrbafo ob do!-gi, izvozeni cesti je pihal spomla-danski veter ter vpogiba'l sibke, soc-ne mladike z rmenozelenimr listiei.Pri starem, trhlem storu. iz kojegaje sitlilo nekaj sib, po'.ozil je gos natla in potqgnil' veliko, ndeco ruto ifckamizole. Poigledal je okoli. ako kdoprihaja, jx>tem pa je privezal gos,da je samo kljtin gledail iz rule, navrlui pa je napravil vozel, da je mo-gel drzati svezenj. Iiil si je v svesti,da ga nihce ni vidi ter je m'slilzopet na njivo, ki jo hoce v najemccl Klemena. V desnici je nesel zve-zano gos.

Ali je napravi-1 kaj napacnega?K'emcm ima toliko gosi, da se muena popolnoma nic ne pozna ; keljih ne bo najbrz tako kmathi, in raditega jih tiiVli pogresal ne bo. Dosti/kokos: in gosi mn pofoere lisica, i*>-grabijo jih potepuhi in saj mu tulil Sitar. To je ¦drugace : psenicane raste tebi ni£, meni1 nic. Kdor

orje. seje in zanje, tvsti zasrtuzi z to.delal je. sam je pripomoged, da jcozclenilo, sWasilo in dozorelo. Tep-ko je treba vsa*Hti, obvezovati, darodi sad. Ce bi ne bilo oraca hi sejavca. ce bi nihce ne visajal dreves,b" ne bile kasce ]*V.ne iita in shram-be ne polne sadja. Ali b". pa ne bi;0gosi, te majhne goske, ceprav bi nebflo Kdemena? Vseeno bi bila. Kle¬men ni ganil prsta pri vsem. Gosiimajo svoja gnazida, ki jih Klemenniktlar nc j>ogleda, gosi in njegovamnogostevilna perotnma si ik:chrane po senozetih in po mlaki, ncda bi se brigal Klemen za to. Ahmn je torej stori'l kaksno krivico?Na koncu vrb konca'a se je pot

ter se strnila s siroko. belo, g!a\nocesto. S tar jescl na drugo stran nastezo, 'katera je vodila v vas.grrcti' se je izmcd' starih, cast .tlji\ihHp, ki so ravno dobro zbrs!e v ostrih-obrisih iz jaisnega svo-da. Pod gnicem so se tiscale vaskestrelie in med zacrneflo slamo so Vi ¬la v'.deti cvetoca drevesa kot veli-kaitski sopki belo-ndecih cvetk.

Cios je v riKi postajala ved-nobolj nemirna ; kolikor dalje je prise!Sitar. toliko bo!j se je rata zatego-vala. Stegati je zacela g'lavo ter prc-igibati noge in adelo se je, kakor biposknsala raztegovati nidi perivti.

S'tarjn je bilo tesno; potresel je.par-kra^ sveienj. iti? Kakor da lioceravno od niega proc, kakor da nizadovcfrjna. da jo nosi ravno on.

Steza se je priblizala potoku, kise ie v'l pod vasjo in izmed nizke-ga jelsevja pokaeala se je lena voda, katera se je komaj pregibala teise je zlivala v sirok tolrmvn, cegarig!n»dina je bila temnozelena in v nilso se .zrcarili befli kopicasti oblaki,ki so priplivli od vzhoda. Iz vode jevstaja! hiad. Ko je uzrla gos potok.zaigagala je na glas.

Star se je zdramil. Gos je zace¬la postajali se bolj nemirna, pravkakor bi hotela razpeti pernti terodfncati . . . Ciwlno je postalo Sitarju in bojazen se mn je dvigni'la vfhrsi : bilo nin je kot da ima madei11 a sebi. Obli'la ga je rdecica. Presi-nlo ga je: in ce izve Klemen? Tatbi mn rekel in s tatom bi ga nazvalimescani.. Toda Klemen se vendarni nic t-rudil, Klemen nima nicesariskati in se pritozevati, ker 11* oralin sejal. tiidi zeti nima pravice.

(^oska je zagagala ti^je, skorojokajdee. Sitarja je vprasal nektglas . "Kafksna pa je tvoja pravica?Ako Klemen ni orai, tildi ti nisi oralmi sejal. Ce mislis, da Kilemcn nimapravice do nje, ali1 jo imas mordati? Kdo ti jo je dal, Wje si jo do-4>3?"

Sitar se je spdznal. Nihce n» oralin nihce jc ni za&luzil dl> vrocemsolncu v potu svojega cbraza in tu-

*li nihce ne smc imeti od nje koristi.Ce ni Kiemenova, jc nj-qgova se ve-l ko manj. Kdo ima pravica ubitf.skrjaoca, ki zvrgofli v zgodnjem ju»bnii nad poljcm, in kdo ima pravicovjeti silavca. ki poje mehko zvecerv grmovjti in lji mogel reci, da jestoril posteno orila kakih 200inoz brojeca ceta vstasev v gorovjunad Mclinjem. Ystasi so lc/.ali vskurpinah okoli veselo prasketajocihoignjev, 11a katerih so pekli janjee,ki so jim bili za zajuterk, kosilo invecerjo.

Xekateri so spali, kor so bili trucUni od ponocne straze. drugi so zo-pct prij>ovedovali o slavni zc zdav-nej minoti slavni, iunaski dobi. koso so njrh prade

kor jim drago,” je poluglasno dejal Ive, potem pa pr stavil glasneje. “ čas bo prišel, ko se bode to izdajstvo kruto maščevalo nad njimi in njihovimi potomci."

“ Ivo, resnica je ," je rekel Jožo. “ Ali vsled njih izdajstva bodo trpeli vsi, tudi nedolžni Hercegovci, ki se bojujejo sedaj za svobodo. . ."

“ Naj žvižga j>o njih hrbtih suženjski bič." je naglo vmes segel I-vo, “ saj sami to hočejo. Jaz bodem ostal svoboden, ker grem rajši v smrt kakor v suženjstvo."

“ Jaz tudi — ”"Kapitan, kapitan,” je od daleč

klical visok Hercegovce, zarjovelo- ga obraza, iz katerega je gledalo dvoje sokolovih oči predrzrto v svet. “Avstrijci se bližajo po dolini. Pro- viantna kolona je, katero varuje kakih 400— 500 vojakov,” je nadaljeval došlec, ko se je Jožu približal do kakih 5 korakov.

“ Dobro, tem bodemo posvetili,” je spregovoril Jožo. “ Ivo, vzemi s sabo 100 sokolov in zasedi ž njimi levi breg Bistrice, tam kjer Bistrica naredi prvi ovinek. Ko jxx i prva puška na desnem bregu, tedaj sproži kamenje, potem streljaj in ko bode zmešnjava največja, pa napadi z handžarjem. Mi bodemo tudi na mestu." .

Po teh besedah je takoj prišlo življenje v vstavški tal»or. Ivo je takoj odrinil s svojo četo na od- kazano mesto. Juzo je odredil, da naj se ognja .|>ogase, da ne bi dim opozoril Avstrijce na pretečo nevarnost. potem je pa tudi odšel na desni breg Bistrice, kjer je hitro razpostavil potrebne straže.

Sam je vstopi! s tremi vstaši na veliko skalo, odkoder se mu je odpiral pogled na dolino.

Avstrijska pred st raža je zavila v dolino. N'ji je sledila dolga vrst voz, ob katerih so korakali vojaki z nasajenimi bajoneti. Kake tri mi

. mite kasneje bilo je videti vso pro- viantno kolono, prav j k k ! vstaši, ki so ležali v zasedi. Sedaj se je zravnal Jožo, potegnil je samokres in sprožil. Strel je votlo odmeval od bližnjih in daljnih skal in ojHjzoril Avstrijce na pretečo nevarnost.

Prepozno!Na levi strani je zagrmelo kame

nje, ki se je kakor sneženi plaz vsulo nad preplašene vojake, vse vni- čnjoč in potepiajoč. Predno so sc vojaki sploh zavedli, kaj se vrši, sc je vsula toča krogelj iz vstaških pušk, noseč gorje in smrt med nje.

"Smrt: ali svoboda," je viknil Jožo, potegnivši handžar izza pasa in planivšt nad iznenađene vojake.

"Smrt ali svoboda,” je zagrmelo iz stotero grl in vstaši so vdrli za svojini vodjem, kakor ob nevihti narastli hudournik, komur se ne more nič vstaviti.

Odpor vojakov je slab. Kdorkoli je mogel, je bežal. Sedaj se začuje glas vojaške trobente. Vstaš, ki je ostal na straži, je prinesel vest, da sc bliža močna avstrijska četa, katero je ne mogoče pregledati.

“ Dobro," je odgovoril Jožo. "T u di to poženemo v lxg , ali pa uinr- jemo. Bolje smrt kakor suženjstvo."

“ Smrt ali svoboda," so odgovarjali vstaši, ki so se zbrali okoli svojega! vodje.

S-s-s-zz—ii— so odgovorile prve h rogi j e iz vojaških pušk na vstaški bojni klic. Temu žvižganju krogelj se je pa pridružili bas topov, ki so

pošiljali šrarpnele iz svojih žrelov v hrabro vstaško četo.

\ staši so odgovarjali s puškami, njih četa se je krčila čimdalje bolj in bolj.

Vojaška črta strelcev z nasajenimi bajoneti se je približala do kakih 150 korakov.

Sedaj je planil kviške Jožo, držeč gol hanđžar v roki in s klicem “ smrt ati svoboda" vdrl jiroti sovražni strelski črti.

Njemu so sledili vsi d rig i še nc- raujeni vstaši.

Sprejela jih je satva, ki je zopet skrčila njih vrste, potem druga, tretja . . .

Jožo z desdtorico svojih je prodrl strelsko črto.

/.v je mislil, da je na varnem, kar mn zabl snejo zopet bajoneti nasproti.

“ Vdajte se, vsak odpetr z Vaše strani je odveč," je zaklical mlad časnik. “ Obkoljeni ste."

Jožo je sprožil samokres, in častnik se je zgrudil na tla. Zdaj je zo- |x-t zagrmela salva in hrabre vstaš-ke čete ni bilo več.-----------

• • •Drugi dan so pa meščanski listi

prinesli dolga mrzojavna poročila, da se je hrabremu polkovniku N. N. posrečilo vničiti po hudi bitki roparsko druhal, katero je vodil znameniti hajduk Jožo, ker je neki domači ogleduh obvestil polkovnika, da vstaši nameravajo napasti pro- v jatno kolono, katero sta varovali dve lovski stotniji. Žal, da ni bilo mogoče pravočasno dospeti na bojišče in obvarovati obe lovski stotniji vničenja.

M O ČVA RA .*)

I’očerkom ovc godine izašao je u Ne\v Vorku jedan roman "The Jun- gle", pisac Vpton Sinklar, u kojem velike i grozne tajnosti od dneviii dogasljaja on chicažki klaonica pro- uašo, tako da država moraše svoje komisare slati, za iztraživanje tih neuzdrživi okolnosti.

Već na svršetku špansko-ameri- kanskog rata, bese velike tužbe protiv Beef-trust podignute. Stotine vojnika umreše od (okvaTenog jela kutij mesa ( Biksenfleisch) a mnogo njih zadobrše teške lo lesti; ali onda se to dalo lahko zatajiti; samo da ek>|x)rt Američkog niesa ne padne.

Ali drugačije leži danas ta stvar, čim je izašo Sinklar roman eksport mesa u Europu — osobito u Englesku u glavno trgovište padoše skoro na ništnicu.

Pisac radio je u klaonici i videv- š , kako krave u pravo na vremenu telenja čije me>o zato kao hranrivo. je škodJivo, licše klane, za vreme dok je “ bos" sa prisustvujučim kcvili :sh roni u govoru bio a u večer, kad već ne beše prisutan ranjene / votirtj* su se klale i sa zdravima zamjenik", koje je komisar već pregledao.

Rogato blago čije truplo sa me- z lov ima puno beše — potajno se klale, te se dogadjalo do dotičnom mesaru presmrdlivi gnoj u lice špri- cao kaci je sa nožem životinju nbo; zatajiti se moglo nije jer njegove ruke i ramena sa gnojem pokrite bese, od tog se pravio, I. gualitet (embalmed bief) u kutija meso ko

*) U njemačkom jeziku zadobit v New Yorker Volkszeitung.

ji je više vojnički stojao nego kugle Španjolaca.

Sta se sve ne uporabi za kobasice, ima mnogo parcova i miševa, koje sa otrovnim hlebom naumiše unštit, i tako se dogadjaše, da meso, parcovi, otrovni hleb u Haik mašinu dodje, i sa krupi rovom meljom đometne. brei kobasice postavljaju, ktjje se još Chemikalen farbaju (mjesta sušenja) i sa drugim Chemikalen tečne načine i tako kao I. gualitet suhe kabanice (gerauhrte Wiirste) upromet razštlja.

Kad ovih malo primjera imamo dosta.

Kojim prilikama su radnici podvrženi, grozne nespodobštine kojima ra«l tako razdelen, da mu je nemoguće ni nulo pažnju uzeti na osobnu sigurnost — težke bolesti prelomljene ruku ii nogu, otrovlje- nje krvi itd. su posljedice! Priredba sigurnosti? za kog? da se to pravi? 1 o stoji nas novaca, a ima tol ko radnika (koji ne stoje niš).

1 ako se moglo više put dogodit, da je koji od nesretnika u jedan kotal sa kuhanom mast pao; ali njegov kraj iz ovog svjeta pronadjen je prekasno — dok sve do kostiju razjKvslano beše u daleki svet kao "popreko čista I. gvalitet kuhana mast".

I u mrtvoj saisoni morajo svi radnici u 7 sati tamo bit, i talko može 10 ili 11 sati više put i posle podne, dok se poeme klati; zato vnetne čekaju radnici u jednom prostoriju, u kojem termometar, 20 grad izpod n š pokazuje! i tako se desi, da se radi samo 2 ili 3 sata to znači zaslužba 35 do 50 c.

Dođe li radnik jednu minutu kasno bit će mu cjeli sat od plaće uz- tegnut; ali jer nije dozvoleno u blizistojati i čekat to je primoran da radi bezplatno.

Takodjer na policajsku ide Sinklar na čisto svetio, nepronadjivi su L ikažki Bordeli, igračnice, opium spekulant: a da i sa lopovima stoji u svezi. Čovjek poznaje staru poslovicu "Novac ne smrdi".

Nas ćc predaleko vodit, mi hoćemo u kratko iz tog romana pojedince navesti.

Marija jedna bez roditelja, koja je sa poznatima preko došla cjenio ju Sinklar kao jednu divnu seljanke sva životu vesela pjevajuča i rado radeća, upozna se sa jednim svo- ;'m zemljakom Tomo Kusleita jedan veseo i jak mladić koji si još posle rada, koji dolar zaslužio jet beše jako obljubljeni medj-u zem- ljac.ma radi svoje pjesme, te be2 njega ne beše ni jedne svadbe od njegovi zemljaka, na kojoj ne beše prisutan. Oni se ljubljaše, te očekivaše njihovu sreću. Sa svim naporima boriše se za njihovu budućnost, ali moraše u mejednakim bor- hama podleči. Duboko žalostan je njihov konac. Tomo zadobrše ranu na desnoj ruci te otrovljcnje krvi, ođrežaše mu ruku, nemogavši radit; on neće nikad više iz veselja svoj«? domaće pjesme pjevat, prosjači po Chiikažki ulica, bludi, te pije i pije za zaboravljenje nesreće njegove uvjek niže padao i jedanput nadjo- še ga u malome prolazu u kutu zatvorivši oči za uvjek . . . Ne ljubi li on te zvijezde, drveče i cvječe, te brgove i doline ljudi i životinje, taj dalek i divan sv jet! . . . Sve urobi šc m u ! . . . s v e !. . . Tko ima pravo na to ? ... T k a ? ! . . . (Kapital.)

Marija padaše u prostituciju (dir. ne). I to radostno djete prirode će moguće gde u najtamnijem kutu podleči tlko je njezin ubojica tk o ? ..

Sinklar je najtežo muke pretrpio srušio se na ulici od glada, u zimi bez stana i domovine luda po ulicama. Kod jedne sale vidi skupštinu stupio unutar, da se stopi, i on se bori sa spavanjem, u to zvuči glas govornika kraj ušiju. Druže ako oe te slušati možda će Vas zanimati Druže? — stom Ijepom riječu me taj nazvao. On sluša teg govornika, te ćutje riječi, koje još nije čuo. Čujme, ja govorim sa glasom, oni, za koje je ovaj svjet tamnica. Sa glasom djeteta, koje daleko na ju gu u Tvornic. vune radi, izmučeno u divljem zdvojenju, koje nevidi ni kakove nade već grob. Za one Majke, koje u n.enom siroomaš- nom domu kod lojne sveče prede smrtno žalostno i piačuć, da srce nepukne od tuge što njezina djeca gladuju! Za one muževe, koji cio svoj život radili a sad se u bred- nom stanju smrtno bolestni valjaju i svoojim zadnjim pogledom još bijedu videti mora, koji hranitelj on bese, i čiju bijedu on na svom umirućem času udisati mora. Za svaku nesretnicu djevojku, koja bludi hez sredstva, po ulicama, za koju u danšnjem stanju samo dvie pomoči ima — bordel ili jezero! —

1 ako ima- ljudi, koji sanmom jednako osjećaju?

Sinklar bese usebi uzrujan. On plaće i smije, viče i drhće. Kad govor beše dovršen, pjevaju svi M arl e s u , on mimo sluša bo’ji osjećaji razveselisega, kad pre beše u- tnoran nezadovoljan, sad je opet jak — jer je najpoštenije ljude našo “ Slobodu".

Na zadnji strani knige imazani- m vi govora, u ikojima u ljepa socijalistička pitanja i njegovu knjigu rado uzimamo u našu socialisticku sredinu.

Kn;iga zvoni u- svom pcbjednom glasu. Mi ćemo naše neprijatelj« srušiti — i jedanput će Clvkago bit naš! jedanput će Ch.kago bit n aš!"

____________ M. Hans.

IZ S T R A N K E ._ Glencoe. Ohio. 23. julija.Sa ovijem obveščamo, da ie

Medn. soc. klub v Glencoe, O., držao sjednicu na 22. julija ove. god. Sjednicu je otvorio šodrug Ign. Zlemberger. predsednik M. N. S. K. sa soci;alistckim naadnavom ter je ipreč tao dnevni red.

Posije dnevnog reda izvolili smo rove odborn ke. koji slijede: Ign. Zlenibenger, predsednikom; Luigi Magno. .podpredsednikom; Nick. J Sabalić, tajnikom; Martin P ire ; blagajnikom. Posije izbora se je govor io o naiznih stvara. Od sada u napred, hoče obdržavat M. N. S . K. svoje sjednice svaku drugu i četvrtu neddju u mjesecu,, u kući sudruga Luigi Manjo.

Darovao "Proletarcu” u pođpo- ru Ig. Zlemberger $ 1 ; trimjesečni razračun ict. na svakog čbna 78 ct.. i prodana 1 knjižica “ Naša bogastva" 5c. Skupa $1.83.

Sa cocijolistiokim pozdravom,Nick. I . Sabalić, tajnik.

LISTU V P O D P O R O .Izlet v “ R 'ver Side" $6.75; Ig TO-

c i j Zlemberger, Glencoe, O . : $ 1 ; Socialistični klub v Glencoe, O .: 78c. — Skupaj $8.53. *

(Nadalljevanje iz I. strani.). V Milwaukee sttavka od I.

maja t. '1. 1200 zelezo-vlivarjev. Vmestnem svetu sedi tudi nekaj so-druigov. Le-ti so txxlali v mestnemsvetu resoKicljto, ki je bila so-glasno sj>rejeta rn v kateri se obsojauvoz tujih stavkolomcev, objednemse pa zahteva, da podjetniki takojpripoznajo vise zahteve stavkkijoci'hdeflavcev in tern potom koncajostavko.Kaj sl enega do danes se nismo

i!a katocgoricna izjava na-

pram delodajalcem. DeVxlajalo sotarnali, da 1*> luidic vso obrt vael,ako delavci roe odnehajo. Ali sled-nijic so delodajalci sami rajs: odne-hali in pripoznali vse zahteve de-la'vaev, kakor da bi hudic obrt vzel.

Mi se se toliko bolj veselimo teztnage, ke»r je med delavci s oemen-tom mngo Slovencev, ki so sj>olnoma solidarni z delav¬ci drnzih narodov. Tako bodo slo-venski delavci tudi j>ocasi spoztiali,da le v krepki in moderni delavskiorlganizaciji je sila, pred katero setresejo kapitalisti.

Postna upnrz'a v Chicagu je predkratkem konfiscirala dnevnik "Nep.sova", ki je glasilo ogrskih sodru-gov v Budapesti. Povod konfi