€¦ · web viewv Šolskem letu 2008/2009 september 2009 kazalo 1 uvod 4 2 podatki o Šoli in...

OSNOVNA ŠOLA DRSKAUlica Slavka Gruma 638000 Novo mestotel.: 07/ 39 35 860 fax: 07/ 39 35 876e-mail: [email protected]

________________________________________________________________________

PREDLOG

POROČILO O

VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEM DELU

V ŠOLSKEM LETU 2008/2009

SEPTEMBER 2009

KAZALO

1 UVOD......................................................................................................................................42 PODATKI O ŠOLI IN UČENCIH......................................................................................4

2.1 ŠOLSKI OKOLIŠ.............................................................................................................42.2 REALIZACIJA POUKA..................................................................................................42.3 UČENCI..........................................................................................................................102.4 UČNI USPEH OB KONCU ŠOLSKEGA LETA..........................................................112. 5 BOLNIŠNIČNA ŠOLA.................................................................................................112. 6 PRIZNANJA, NAGRADE, POHVALE........................................................................112. 7 VZGOJNI UKREPI......................................................................................................12

3 VSEBINA IN ORGANIZACIJA........................................................................................12VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA DELA..........................................................................12

3. 1 ŠOLSKI KOLEDAR.....................................................................................................123. 2 ZAČETEK IN TRAJANJE POUKA............................................................................123. 3 PREDMETNI IN POPRAVNI IZPITI..........................................................................133. 4 NACIONALNI PREIZKUS ZNANJA V 6. in 9. RAZREDU......................................133. 5 NIVOJSKI POUK..........................................................................................................143. 6 IZBIRNI PREDMETI....................................................................................................143. 7 POROČILO BOLNIŠNIČNE ŠOLE.............................................................................143. 8 DOPOLNILNI IN DODATNI POUK..........................................................................153. 9 DODATNA STROKOVNA POMOČ ZA UČENCE TUJCE.......................................173. 10 FAKULTATIVNI POUK IN TEČAJ TUJEGA JEZIKA..........................................173. 11 INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ............................................................183.12 DODATNA STROKOVNA POMOČ..........................................................................183. 13 DEJAVNOSTI OB POUKU........................................................................................19

3. 13. 1 INTERESNE DEJAVNOSTI..............................................................................19INTERESNE DEJAVNOSTI- RAZREDNA STOPNJA.........................................................20INTERESNE DEJAVNOSTI – PREDMETNA STOPNJA.....................................................21

3. 13. 2 DNEVI DEJAVNOSTI........................................................................................213. 13. 3 ŠOLSKI PROJEKTI...........................................................................................25

3. 14 EKSKURZIJE.............................................................................................................273. 15 ŠOLA V NARAVI.......................................................................................................273. 16 TEČAJNE OBLIKE DELA.........................................................................................273. 17 JUTRANJE VARSTVO UČENCEV........................................................................293. 18 PODALJŠANO BIVANJE.......................................................................................293. 19 ŠOLSKA PREHRANA...............................................................................................303. 20 ŠOLSKI PARLAMENT.............................................................................................30

4 DELO UČITELJSKEGA ZBORA................................................................................314. 1 UČITELJSKE KONFERENCE.....................................................................................314.2 HOSPITACIJE................................................................................................................324. 3 PEDAGOŠKA PRAKSA...............................................................................................334. 4 STROKOVNI ORGANI ŠOLE (razredni in predmetni aktivi)....................................34

4. 5 DELO V PROJEKTIH IN RAZISKAVAH DRUGIH STROKOVNIH INSTITUCIJ...................................................................................................................................................354. 6 DELO ŠOLSKE KNJIŽNICE........................................................................................374. 7 DELO ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE..................................................................37

4. 8 DEŽURSTVO................................................................................................................384. 9 KADRI...........................................................................................................................38

2

4. 10 USPOSABLJANJE, IZOBRAŽEVANJE, SPOPOLNJEVANJE...............................385 VARNOST, VARSTVO UČENCEV..................................................................................39

5. 1 PROMETNA VARNOST..............................................................................................395. 2 ZDRAVSTVENO VARSTVO......................................................................................395. 3 VARSTVO UČENCEV VOZAČEV IN UČENCEV V ČASU PROSTIH UR............395. 4 PRAVILA VARNOSTI IN VARNOSTNI UKREPI ZA UČENCE.............................395. 5 POŽARNA VARNOST IN VARNOST V OKVIRU CIVILNE ZAŠČITE.................40

6 SODELOVANJE ŠOLE Z OKOLJEM...........................................................................406. 1 SODELOVANJE MED ŠOLO IN STARŠI.................................................................406. 2 SODELOVANJE Z DRUGIMI ŠOLAMI IN INSTITUCIJAMI, ZUNANJIMI SODELAVCI, KRAJEVNO SKUPNOSTJO IN OBČINO.................................................41

7 PROSTORSKI POGOJI....................................................................................................437. 1 SPLOŠNO......................................................................................................................437. 2 UČNA SREDSTVA IN DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI...............................................437. 3 ŠOLSKI SKLAD..........................................................................................................43

8 ZAKLJUČEK......................................................................................................................44

3

1 UVOD

Delo v šolskem letu 2008/09 je v Osnovni šoli Drska potekalo v skladu z Letnim delovnim načrtom. Realizirane so bile zastavljene vsebine, ki so bile sicer podrejene temeljnim nalogam šole in so konkretizirale vizijo šole: »ŠOLA, ODPRTA ZA ZNANJE, RAZVIJA ČUT DO OKOLJA, KREPI OSEBNOSTNO RAST IN SPREJEMA RAZLIČNOST (I).«

Izvajanje LDN sta vodila, povezovala in usklajevala ravnateljica Nevenka Kulovec in pomočnik ravnateljice Roman Judež.

2 PODATKI O ŠOLI IN UČENCIH

2.1 ŠOLSKI OKOLIŠŠolski okoliš ostaja nespremenjen.

2.2 REALIZACIJA POUKA

ted. nač. real. % ur nač. real. % ur1.A SLO 6 210 210 100,00% 0 KD 20 20 100,00% 0

MAT 4 140 140 100,00% 0 ND 15 15 100,00% 0LVZ 2 70 70 100,00% 0 TD 15 15 100,00% 0GVZ 2 70 70 100,00% 0 ŠD 25 25 100,00% 0SPO 3 105 105 100,00% 0 75 75 100,00% 0ŠVZ 3 105 105 100,00% 0

20 700 700 100,00% 0

ted. nač. real. % ur nač. real. % ur1.B SLO 6 210 210 100,00% 0 KD 20 20 100,00% 0


20 700 700 100,00% 0

ted. nač. real. % ur nač. real. % ur2.A SLO 7 245 245 100,00% 0 KD 20 20 100,00% 0


21 735 735 100,00% 0

ted. nač. real. % ur nač. real. % ur2.B SLO 7 245 245 100,00% 0 KD 20 20 100,00% 0


21 735 736 100,14% 1

ted. nač. real. % ur nač. real. % ur3.A SLO 7 245 245 100,00% 0 KD 20 18 90,00% -2

MAT 5 175 176 100,57% 1 ND 15 15 100,00% 0TJA 2 70 75 107,14% 5 TD 15 15 100,00% 0LVZ 2 70 71 101,43% 1 ŠD 25 25 100,00% 0GVZ 2 70 71 101,43% 1 75 73 97,33% -2SPO 3 105 108 102,86% 3ŠVZ 3 105 113 107,62% 8

24 840 859 102,26% 19

ted. nač. real. % ur nač. real. % urSLO 7 245 245 100,00% 0 KD 20 18 90,00% -2

3.B MAT 5 175 176 100,57% 1 ND 15 15 100,00% 0TJA 2 70 74 105,71% 4 TD 15 15 100,00% 0LVZ 2 70 70 100,00% 0 ŠD 25 25 100,00% 0GVZ 2 70 72 102,86% 2 75 73 97,33% -2SPO 3 105 107 101,90% 2ŠVZ 3 105 114 108,57% 9

24 840 858 102,14% 18

ted. nač. real. % ur nač. real. % urSLO 5 175 176 100,57% 1 KD 15 15 100,00% 0MAT 5 175 175 100,00% 0 ND 15 15 100,00% 0

4.A TJA 2 70 70 100,00% 0 TD 20 20 100,00% 0LVZ 2 70 71 101,43% 1 ŠD 25 25 100,00% 0GVZ 1,5 52,5 53 100,95% 0,5 75 75 100,00% 0DRU 2 70 70 100,00% 0NIT 3 105 105 100,00% 0 RU 17,5 20 114,29% 2,5ŠVZ 3 105 106 100,95% 1

24 822,5 826 100,43% 3,5


4.B TJA 2 70 70 100,00% 0 TD 20 20 100,00% 0LVZ 2 70 70 100,00% 0 ŠD 25 25 100,00% 0GVZ 1,5 52,5 52,5 100,00% 0 75 75 100,00% 0DRU 2 70 70 100,00% 0NIT 3 105 105 100,00% 0 RU 17,5 18 102,86% 0,5ŠVZ 3 105 105 100,00% 0

24 822,5 822,5 100,00% 0


5.A TJA 3 105 100 95,24% -5 TD 20 20 100,00% 0LVZ 2 70 73 104,29% 3 ŠD 25 25 100,00% 0GVZ 1,5 52,5 53 100,95% 0,5 75 75 100,00% 0DRU 3 105 105 100,00% 0NIT 3 105 105 100,00% 0 RU 17,5 19 108,57% 1,5GOS 1 35 35 100,00% 0ŠVZ 3 105 103 98,10% -2

5

26 892,5 889 99,61% -3,5

ted. nač. real. % ur nač. real. % urSLO 5 175 175 100,00% 0 KD NAČ REAL % URMAT 4 140 140 100,00% 0 ND 15 15 100,00% 0

5.B TJA 3 105 105 100,00% 0 TD 15 15 100,00% 0LVZ 2 70 72 102,86% 2 ŠD 20 20 100,00% 0GVZ 1,5 52,5 54 102,86% 1,5 25 25 100,00% 0DRU 3 105 105 100,00% 0 75 75 100,00% 0NIT 3 105 105 100,00% 0GOS 1 35 35 100,00% 0 RU 17,5 21 120,00% 3,5ŠVZ 3 105 105 100,00% 0

26 892,5 896 100,39% 3,5

ted. nač. real. % ur nač. real. % urSLO 5 175 173 98,86% -2 KD 15 15 100,00% 0MAT 4 140 141 100,71% 1 ND 15 15 100,00% 0

6.A TJA 4 140 137 97,86% -3 TD 20 20 100,00% 0LVZ 1 35 35 100,00% 0 ŠD 25 25 100,00% 0GVZ 1 35 35 100,00% 0 75 75 100,00% 0GEO 1 35 35 100,00% 0ZGO 1 35 35 100,00% 0 RU 17,5 30 171,43% 12,5NAR 2 70 70 100,00% 0TIT 2 70 70 100,00% 0GOS 1,5 52,5 57 108,57% 4,5ŠVZ 3 105 107 101,90% 2

26 892,5 895 100,28% 2,5

ted. nač. real. % ur nač. real. % urSLO 5 175 175 100,00% 0 KD 15 15 100,00% 0MAT 4 140 138 98,57% -2 ND 15 15 100,00% 0

6.B TJA 4 140 141 100,71% 1 TD 20 20 100,00% 0LVZ 1 35 35 100,00% 0 ŠD 25 25 100,00% 0GVZ 1 35 34 97,14% -1 75 75 100,00% 0GEO 1 35 36 102,86% 1ZGO 1 35 35 100,00% 0 RU 17,5 20 114,29% 2,5NAR 2 70 71 101,43% 1TIT 2 70 70 100,00% 0GOS 1,5 52,5 54 102,86% 1,5ŠVZ 3 105 104 99,05% -1

26 892,5 893 100,06% 0,5


7.A TJA 4 140 140 100,00% 0 TD 20 20 100,00% 0LVZ 1 35 35 100,00% 0 ŠD 25 25 100,00% 0GVZ 1 35 35 100,00% 0 75 75 100,00% 0GEO 2 70 70 100,00% 0ZGO 2 70 73 104,29% 3 RU 17,5 25 142,86% 7,5DIE 1 35 37 105,71% 2NAR 3 105 110 104,76% 5TIT 1 35 35 100,00% 0ŠVZ 2 70 76 108,57% 6

6

25,5 875 895 102,29% 20


7.B TJA 4 140 140 100,00% 0 TD 20 20 100,00% 0LVZ 1 35 35 100,00% 0 ŠD 25 25 100,00% 0GVZ 1 35 37 105,71% 2 75 75 100,00% 0GEO 2 70 73 104,29% 3ZGO 2 70 73 104,29% 3 RU 17,5 29 165,71% 11,5DIE 1 35 36 102,86% 1NAR 3 105 110 104,76% 5TIT 1 35 36 102,86% 1ŠVZ 2 70 75 107,14% 5

25,5 875 900 102,86% 25

ted. nač. real. % ur nač. real. % urSLO 3,5 122,5 126 102,86% 3,5 KD 15 20 133,33% 5MAT 4 140 138 98,57% -2 ND 5 5 100,00% 0

8.A TJA 3 105 104 99,05% -1 TD 10 10 100,00% 0LVZ 1 35 36 102,86% 1 ŠD 25 25 100,00% 0GVZ 1 35 36 102,86% 1 55 60 109,09% 5GEO 1,5 52,5 52 99,05% -0,5ZGO 2 70 73 104,29% 3 RU 17,5 23 131,43% 5,5DIE 1 35 34 97,14% -1FIZ 2 70 71 101,43% 1KEM 2 70 69 98,57% -1BIO 1,5 52,5 56 106,67% 3,5TIT 1 35 40 114,29% 5GOS 0,57 20 20 100,00% 0ŠVZ 2 70 70 100,00% 0

26,07 912,5 925 101,37% 12,5

ted. nač. real. % ur nač. real. % urSLO 3,5 122,5 123 100,41% 0,5 KD 15 15 100,00% 0MAT 4 140 136 97,14% -4 ND 5 5 100,00% 0

8.B TJA 3 105 104 99,05% -1 TD 10 10 100,00% 0LVZ 1 35 34 97,14% -1 ŠD 25 25 100,00% 0GVZ 1 35 36 102,86% 1 55 55 100,00% 0GEO 1,5 52,5 52 99,05% -0,5ZGO 2 70 71 101,43% 1 RU 17,5 25 142,86% 7,5DIE 1 35 34 97,14% -1FIZ 2 70 72 102,86% 2KEM 2 70 73 104,29% 3BIO 1,5 52,5 51 97,14% -1,5TIT 1 35 36 102,86% 1GOS 0,57 20 20 100,00% 0ŠVZ 2 70 70 100,00% 0

26,07 912,5 912 99,95% -0,5

ted. nač. real. % ur nač. real. % urSLO 4,5 144 151 104,86% 7 KD 15 15 100,00% 0MAT 4 128 130 101,56% 2 ND 5 5 100,00% 0

9.A TJA 3 96 96 100,00% 0 TD 10 10 100,00% 0

7

LVZ 1 32 32 100,00% 0 ŠD 25 25 100,00% 0GVZ 1 32 35 109,38% 3 55 55 100,00% 0GEO 2 64 69 107,81% 5ZGO 2 64 69 107,81% 5 RU 17,5 24 137,14% 6,5FIZ 2 64 66 103,13% 2KEM 2 64 68 106,25% 4BIO 2 64 72 112,50% 8GOS 0,57 20 20 100,00% 0ŠVZ 2 64 69 107,81% 5

26 836 877 104,90% 41

ted. nač. real. % ur nač. real. % urSLO 4,5 144 151 104,86% 7 KD 15 15 100,00% 0MAT 4 128 130 101,56% 2 ND 5 5 100,00% 0

9.B TJA 3 96 96 100,00% 0 TD 10 10 100,00% 0LVZ 1 32 35 109,38% 3 ŠD 25 25 100,00% 0GVZ 1 32 36 112,50% 4 55 55 100,00% 0GEO 2 64 64 100,00% 0ZGO 2 64 67 104,69% 3 RU 17,5 30 171,43% 12,5FIZ 2 64 67 104,69% 3KEM 2 64 65 101,56% 1BIO 2 64 65 101,56% 1GOS 0,57 20 20 100,00% 0ŠVZ 2 64 68 106,25% 4

26 836 864 103,35% 28


BO1 TJA 0,29 10 11 108,37% 0,85 TD 25 25 100,00% 0LVZ 4 140 140 100,00% 0 70 70 100,00% 0GVZ 1 35 36 102,86% 1

DRU 1,23 43 43 99,88%-

0,05

SPO 1,49 52 52 99,71%-

0,15NIT 1,2 42 42 100,00% 0PSD 5,9 207 206 99,76% -0,5

25,11 879 880 100,13% 1,15

ted. nač. real. % ur nač. real. % urSLO 7,18 251 251 99,88% -0,3 KD 30 30 100,00% 0MAT 4,58 160 160 99,81% -0,3 ND 15 15 100,00% 0

BO2 TJA 2,06 72 72 99,86% -0,1 TD 25 25 100,00% 0LVZ 4,8 168 168 100,00% 0 70 70 100,00% 0

GVZ 0,95 33 33 99,25%-

0,25DRU 0,48 17 17 101,19% 0,2

GEO 1,83 64 64 99,92%-

0,05ZGO 1,14 40 40 100,25% 0,1KEM 0,4 14 14 100,00% 0BIO 0,78 27 27 98,90% -0,3NAR 1 35 35 100,00% 0

25,2 882 881 99,89% -1

8

ted. nač. real. % urIZBIRNIRNI PREDMETI NI1 2 70 70 100,00% 0

NI2 2 70 70 100,00% 0NI3 2 64 64 100,00% 0LS1 1 35 34 97,14% -1LS2 1 35 35 100,00% 0LS3 1 32 32 100,00% 0TVE 1 35 35 100,00% 0UBE 1 35 35 100,00% 0MME 1 35 35 100,00% 0ROM 1 32 32 100,00% 0OGL 1 35 35 100,00% 0OGU 1 35 35 100,00% 0ŠSP1 1 35 35 100,00% 0ŠSP2 1 35 35 100,00% 0ŠZZ1 1 35 35 100,00% 0ŠZZ2 1 35 35 100,00% 0IŠP1 1 32 32 100,00% 0IŠP2 1 35 35 100,00% 0SPH1 1 35 35 100,00% 0SPH2 1 35 35 100,00% 0RET 1 32 32 100,00% 0

24 822 821 99,88% -1

CELA ŠOLAPOUK NAČ REAL %BO 1761 1761 100,01% 0,2I. tri 4550 4588 100,84% 38,0II.tri 5215 5221,5 100,12% 6,5III.tri 5247 5373 102,40% 126,0izbirni 822 821 99,88% -1,0dejavn. 1270 1271 100,08% 1,0

RU 210 284 135,24% 74,0

skupaj 19074,85 19320 101,28% 244,7

Pouk je bil realiziran v celoti v okviru 35 tednov, (9.r 32), v 3 tednih pa so bile izvedene kulturne, naravoslovne, tehnične in športne dejavnosti. Bilo je 190 dni pouka.

2.3 UČENCIV vse oddelke je bilo na začetku šolskega leta 2008/2009 vključeno 357 učencev, od tega 31 v prvem razredu devetletke. Na našo šolo so se med šolskim letom vpisali 3 učenci, tako da je bilo stanje ob zaključku šolskega leta naslednje:

V 18 oddelkih je bilo vključenih 357 učencev:- 32 učencev v 1. razredu devetletke,- 1. triada: 124 učencev

9

- 2. triada: 124 učencev- 3. triada: 109 učencev

DEVETLETNI PROGRAMRazred Število učencev Število učencev/oddelek

1. 32 162. 53 26,53. 39 19,54. 39 19,55. 43 21,56. 42 217. 41 20,58. 34 179. 34 17SKUPAJ 357 19,8

Ob koncu šolskega leta ugotavljamo, da napreduje 351 učencev, 1 učenka je umrla, 2 učenca na razredni stopnji ponavljata 3. razred, 1 učenec na predmetni stopnji ponavlja 6. razred, 3 učenci, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost v 8 razredu, niso bili uspešni.

Osnovnošolsko obveznost je izpolnilo 37 učencev. 3 učenci so zaključili osnovnošolsko obveznost v nižjih razredih. Vsi omenjeni učenci so se vključili v nadaljnje izobraževanje.

2.4 UČNI USPEH OB KONCU ŠOLSKEGA LETA V 1. triadi devetletke je pouk obiskovalo 124 učencev: ( 6 oddelkov)

Opisno ocenjeni 124Napreduje 121

V 2. triadi devetletke je pouk obiskovalo 124 učencev: ( 6 oddelkov). Učni uspeh se ne ocenjuje. Napreduje 123 učencev

10

V 3. triadi devetletke je pouk obiskovalo 109 učencev (6 oddelkov. Učni uspeh se ne ocenjuje.

2. 5 BOLNIŠNIČNA ŠOLAV letošnjem šolskem letu sta na Otroškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto delovala 2 oddelka bolnišnične šole, ki sta ju vodili učiteljici Irena Grum Kulovec in Zdenka Cimermančič. V bolnišnični šoli se je v šolskih dneh zvrstilo 143 učencev predmetne stopnje in 217 učencev razredne stopnje.

2. 6 PRIZNANJA, NAGRADE, POHVALE

V skladu s Pravilnikom o podelitvi pohval, priznanj in nagrad učencem šole je bilo učencem podeljeno:

Število pohval, priznanj in nagrad

Ime pohvale, priznanja in nagrade

2 Nagradi šole – grafika Janka Orača: Rok Zupančič, Ines Kastelic6 Praktična nagrada športnikom šole 5 Knjižna nagrada za odličnost24 Šolska priznanja za izjemno uspešno delo, za uspešno delo na več področjih

PREGLEDNICA DOSEŽENIH PRIZNANJ NA TEKMOVANJIH IZ ZNANJA

Zap. št. Vrsta priznanja Bronasto;regijsko; I.

Srebrno;področno; II.

Zlato;državno;III.

Mentor

1. Matematika - Vegovo priznanje

76 3 Mateja Grahek

2. Fizika - Stefanovo 4 3 Damir Pirc3. Sladkorna bolezen 8 1 2 Mateja Stariha4. Kemija - Preglovo priz. 4 Darja Kavšek5. Zgodovina 2 1 Janja Bukovec6. Slovenščina -

Cankarjevo priz.36 3 Lidija Skube

7. Angleščina 5 Tina Šenica8. BZ - slovenska 285 Učitelji SLJ9. BZ - angleška (13) (9) Tina Šenica10. BZ - nemška (10) Irena Šega11. Zlati bralec 18 Judita Hrovat12. Kaj veš o prometu 1 Roman Judež13. Biologija - Proteusovo

priz.1 Darja Kavšek

14. Geografija 4 3 Katja Medle15. Konstruktorstvo in

tehnologija obdelav6 6 Ankica Milošević

16. Računalništvo 1 Ankica Milošević17. Logika 15 1 2 Katja Pečaver18. Geografija - ekipno 219. Kaj veš o prometu-

ekipno2

Skupaj 184 (285) 16+(23) 10+(9)

11

ORGANIZACIJA IN UDELEŽBA NA TEKMOVANJIHNaši učenci so se udeležili 13 šolskih, 6 regijskih in 12 državnih tekmovanj. Na šoli pa smo organizirali državno tekmovanje iz angleščine in državno tekmovanje iz matematike.

ŠPORTNE DEJAVNOSTINa šoli je delovalo več športnih aktivnosti, kjer so si učenci krepili moč, sproščali energijo in obenem koristno preživljali svoj prosti čas. Znanja so pridobivali od učiteljev športne vzgoje in od zunanjih mentorjev. Sodelovalo so na številnih tekmovanjih in dosegli vidne rezultate pri košarki, baseballu in namiznem tenisu. Z doseženim številom točk so športniki šole osvojili 5. mesto med šolskimi športnimi društvi osnovnih šol v Mestni občini Novo mesto. Uspehi in rezultati so zbrani v Poročilu šolskega športnega društva.

2. 7 VZGOJNI UKREPIV šolskem letu 2008/2009 je bilo izrečenih 16 vzgojnih ukrepov po Pravilniku o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli. Od tega je bilo 12 ustnih opominov razrednika, 2 pisna opomina in 2 stroga opomina razrednika. Ob izreku ukrepa so se razredniki obračali na šolsko svetovalno delavko. Skupaj ali posamično so se pogovorili z učenci in starši o prekršku, skupaj poiskali pot reševanja konflikta in izpolnili predpisano dokumentacijo.

3 VSEBINA IN ORGANIZACIJAVZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA DELA

3. 1 ŠOLSKI KOLEDARDelo smo izvajali po šolskem koledarju in v dveh ocenjevalnih obdobjih realizirali vse šolske dneve (190). Zaradi nekaterih dejavnosti in prireditev (naravoslovni dan, Nagradimo uspeh in druge prireditve za starše) je dejavnost učencev potekala tudi v popoldanskem času.

3. 2 ZAČETEK IN TRAJANJE POUKAOcenjujemo, da je bila časovna razporeditev pouka primerna. V preduri (7.05 do 7.50) so potekale razredne ure, izbirni predmeti in individualna pomoč.

3. 3 PREDMETNI IN POPRAVNI IZPITIOb zaključku pouka je bilo 9 učencev neuspešnih, in sicer1 iz 9. razreda, 1 iz 8. razreda, 3 v 7. razredu in 2 iz 6. razreda. Popravne izpite so imeli iz fizike (2), matematike (1), angleščine (3), iz zgodovine (1) in iz naravoslovja (1). 1 učenec je imel 2 popravna izpita, ostali enega. Učenci so izpite opravljali v junijskem in v avgustovskem roku. Obakrat so imeli organizirano dopolnilno pomoč. Vsi učenci so bili na popravnih izpitih uspešni.

12

3. 4 NACIONALNI PREIZKUS ZNANJA V 6. in 9. RAZREDU1. Organizacija in izvedba NPZ2. Dosežki šole v primerjavi s povprečnimi dosežki v državi3. Predlogi izboljšav

1. Organizacija in izvedbaNacionalno preverjanje znanja je potekalo v skladu z izvedbenim načrtom, ki ga je oblikovala ravnateljica v februarju 2009 in sprejel učiteljski zbor 12. 2. 2009. Z namenom in cilji preverjanja ter pomembnimi roki so razredniki seznanili učence na razrednih urah in starše na roditeljskem sestanku v februarju. Prijave učencev na NPZ so potekale preko RIC-a po objavljenem koledarju. V marcu je minister objavil državljanstvo in domovinsko vzgojo ter etiko kot tretji predmet preverjanja, ravnateljica pa je imenovala učitelje za vrednotenje nalog in seznam posredovala Zavodu RS za šolstvo. V aprilu so bili pripravljeni razporedi učencev in v začetku maja določeni nadzorni učitelji za redni rok NPZ. Redni rok pisanja je bil za 9. razred: MAT- 5. 5. 2009, SLO- 6. 5. 2009 in DDE- 11. 5. 2009 in za 6. razred poleg SLO IN MAT ( isti rok kot 9. razred) še TJA- 12. 5. 2009. Na rednem roku so pisali vsi devetošolci (34), in sicer: SLO: 32, DDE: 34 in MAT: 34, 2 učenki sta pisali SLO na naknadnem roku 29. 5. 2009; šestošolci (30- 71%), in sicer: SLO: 15, TJA: 15, MAT: 15, 12 učencev se ni prijavilo za NPZ.Samo preverjanje je potekalo nemoteno, v skladu s predpisanimi pravili, saj so vsi delavci šole sprejeli nalogo zelo odgovorno. Učitelji preverjanih predmetov so v rednih urah pouka, pa tudi dodatno pri urah dopolnilnega in dodatnega pouka učence seznanjali z načinom zunanjega preverjanja, s tipi nalog, z namenom samega preverjanja.

Po vrnitvi ovrednotenih nalog smo v šoli organizirali vpogled v naloge, in sicer so učeči učitelji z učenci pregledali naloge v rednem pouku, popoldan pa smo pozvali na ogled tudi starše.Starši učencev šestega razreda so opravili poizvedbo: 5 iz TJA, 6 MAT, 6 SLO, na zavodu za šolstvo OE Novo mesto smo opravili poizvedbo za učence devetega razreda: 14 za MAT, 9 za SLO in 11 za DDE. Večina pripomb je bilo upravičenih in rezultati so bili ustrezno popravljeni.

Pri vpisu dosežkov v spričevala ni bilo ugovorov.

2. Dosežki šole v primerjavi s povprečnimi dosežki v državi in predlogi izboljšav.S slovenskim povprečjem so primerljivi dosežki devetošolcev, saj je bila v NPZ udeležena vsa generacija:PREDMET SLOVENIJA OŠ DRSKASlovenščina 56,09 (pov. št. točk) 65,78Matematika 51,33 52,94Državljanska in domovinska vzgoja ter etika 68,23 73,46Analize doseženih rezultatov so bile narejene znotraj strokovnih aktivov matematike, slovenščine in zgodovine. (Poročila so shranjena v arhivu šole.)

3. 5 NIVOJSKI POUKNivojski pouk je potekal v skladu z načrtom v 4. razredu pri SLO in v 5. razredu pri MAT in SLO , v 7., 8. in 9. razredu pa pri MAT, SLO in TJA. Analizo in oceno nivojskega pouka, ki so jo pripravili strokovni aktivi učiteljev matematike, slovenščine, tujega jezika in aktiv 2.

13

triade, je obravnaval in sprejel svet staršev na svoji seji 8. 6. 2009 (Zapisniki aktivov, v katerih so podane ocene, so hranjeni v arhivu šole.) Svet staršev je sprejel tudi predlog organizacije nivojskega pouka v šolskem letu 2009/10.

3. 6 IZBIRNI PREDMETIV šolskem letu 2008/09 smo ponudili 27 izbirnih predmetov. Dovoljenih je bilo 17 skupin izbirnih predmetov. Pri štirih izbirnih predmetih smo imeli delitev učencev zaradi št. in normativa (IŠP, ŠZZ, ŠSP, SPH).

Izvajali smo naslednje izbirne predmete: - družboslovno – humanistične (8): nemščina 1 (16 učencev), nemščina 2 (11), nemščina 3 (11), likovno snovanje 1 (16) in likovno snovanje 2 (13), likovno snovanje 3 (22), retorika (8), vzgoja za medije- televizija (6).

- naravoslovno – tehnične (9): obdelava gradiv les (13 učencev), obdelava gradiv umetne snovi (11), urejanje besedil (12), multimedija (11), računalniška omrežja (8), šport za sprostitev (22, delitev), šport za zdravje (26, delitev) in izbrani šport odbojka (25, delitev), sodobna priprava hrane (27, delitev).

3. 7 POROČILO BOLNIŠNIČNE ŠOLEV tem šolskem letu je v okviru OŠ Drska drugo leto delovala tudi bolnišnična šola, in sicer z dvema oddelkoma, v katerih sta poučevali Irena Grum Kulovec in Zdenka Cimermančič. Pouk je potekal na Otroškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Vsi osnovnošolci so se lahko vključili v delo. Največ je bilo bolnikov s kratko ležalno dobo, kar pomeni, da skupina otrok ni bila dalj časa stalna, zato smo morali delo sproti prilagajati vsakodnevni situaciji. Vedno je bilo potrebno upoštevati otrokove specifične potrebe, individualne značilnosti in trenutno zdravstveno stanje otroka. Šolska ura pogosto ni trajala 45 minut, saj so otrokovo delo zmotile razne terapije in pregledi. Dejavnosti so se vrstile preko vsega dopoldneva s krajšimi premori.Pouk je slonel največ na individualnih oblikah dela. Veliko dela je potekalo v bolniških sobah. Skupinsko delo je bilo možno pri raznih ustvarjalnih delavnicah, projektih, prireditvah in oblikah druženja v igralnici. Učenci so lahko izrazili svoje želje, dajali pobude za delo in se vključevali v dejavnosti glede na svoje interese. Vse aktivnosti so se nanašale na vsebine razreda, ki ga je otrok sicer obiskoval. Tako so se otroci kasneje (po odhodu domov) lažje vključili v šolsko delo.Obe učiteljici ugotavljava, da sva lahko hitreje zaposlili učence razredne stopnje, saj sva lažje ugotovili, katere vsebine predelujejo v matični šoli. Hiter pristop k delu pa je bil potreben zaradi kratkega bivanja v bolnišnici. V vse ostale dejavnosti pa so se aktivno vključevali prav vsi osnovnošolci.Na oddelku za šolske otroke ni svojega prostora. Prostor, kjer se zbiramo, je večnamenski (vrtec, igralnica, otroci in starši, ki prihajajo na terapijo,…), kar je večkrat oviralo delo in odvračalo otrokovo pozornost. Takrat je otrokom popustila koncentracija in potrebna je bila ponovna motivacija.Večina staršev je zadovoljna z bolnišnično šolo. Tudi otroci so se dobro počutili, kar so zapisali v anketah. Meniva, da je bolnišnična šola velika pridobitev za bolne otroke, zato predlagava, da tudi v bodoče deluje.

14

3. 8 DOPOLNILNI IN DODATNI POUK

DOPOLNILNI POUK

RAZRED 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. SKUPAJŠT. UČ. 6 15 7 5 10 12 12 13 12 92

Dopolnilni pouk na razredni stopnji je potekal pri matematiki in slovenščini. Obiskovalo ga je 43 učencev razredne stopnje. Nekateri med njimi so dopolnilni pouk obiskovali samo občasno. Dopolnilni pouk so izvajale učiteljice razredničarke v matičnih oddelkih. Tudi učenci 4. in 5. razreda so obiskovali dopolnilni pouk iz matematike in slovenščine pri svojih razredničarkah.

Za dopolnilni pouk je bilo načrtovanih 175 ur, realizirane pa so bile 202 ure, to je 115,42%. Večji delež ur je bil v drugem razredu zaradi spoznavanja novih slovenskih pojmov učencev tujcev in zaradi velikega števila učencev v oddelkih.

PredmetnaSt.

Ure Učenci Ure Učenci Ure Učenci Ure Učenci Ure Učenci

Razred 6. 7. 8. 9. Skupaj SkupajMAT 7 15 13 8 19 11 15 8 54 42SLO 11 7 12 7 35 8 13 5 71 27TJA 14 12 15 11 4 8 3 5 36 36Skupaj 32 34 40 26 58 27 31 18 161 105

Dopolnilni pouk na predmetni stopnji je potekal pri matematiki, slovenščini in angleščini. Izvajali so ga učitelji: Skube, Kastelic, Grahek in Šenica. Obiskovalo ga je 105 učencev. Nekateri med njimi so dopolnilni pouk obiskovali samo občasno ali pa so obiskovali dopolnilni pouk pri več predmetih hkrati. Ker je bilo potrebno določenim učencem nuditi dopolnilni pouk iz vseh treh predmetov, so se izvajalci dopolnilnega pouka timsko, v sodelovanju z učenci in njihovimi starši, dogovarjali za organizacijo le-tega. Največkrat je pouk potekal strnjeno v fazah utrjevanja in preverjanja.

Za dopolnilni pouk je bilo načrtovanih 158 ur, realiziranih je bilo 161 ur oz. 101,89%.

DODATNI POUK

RAZRED 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. SKUPAJŠT. UČ. 13 25 21 22 25 0 0 10 20 136

Dodatni pouk na razredni stopnji je potekal pri matematiki in slovenščini. Obiskovalo ga je 136 učencev. Nekateri učenci so obiskovali pouk iz več predmetov. V prvi triadi so dodatni

15

pouk izvajale učiteljice razredničarke v matičnih oddelkih, v 4. in 5. razredu pa so se učenci obeh oddelkov združili v skupino za slovenščino in v drugo skupino za matematiko. Učenci 4. in 5. razreda so obiskovali dodatni pouk iz matematike pri učiteljicah Novak in Golić, dodatni pouk slovenščine pa pri učiteljicah Barun Čop in Mirtič.

Za dodatni pouk na razredni stopnji je bilo načrtovanih 175 ur, realiziranih je bilo 194,5 ure oz. 111,14%.

PredmetnaSt.

Ure Učenci Ure Učenci Ure Učenci Ure Učenci Ure Učenci

Razred 6. 7. 8. 9. Skupaj SkupajMAT 0 0 0 0 15 7 0 0 15 7SLO 0 0 0 0 17 5 18 13 35 18TJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0KEM 0 0 0 0 17 6 18 14 35 20ZGO 0 0 0 0 18 4 17 6 35 10FIZ 0 0 0 0 17 5 17 8 34 13

Skupaj 0 0 0 0 84 27 70 41 154 68

Dodatni pouk na predmetni stopnji je potekal pri matematiki, slovenščini, kemiji, zgodovini in fiziki. Večina učencev je bilo vključenih v dodatni pouk pri več predmetih. Dodatni pouk so izvajale predmetne učiteljice: Mateja Grahek, Lidija Skube, Darja Kavšek, Janja Bukovec in Katja Pečaver.

Za dodatni pouk na predmetni stopnji je bilo načrtovanih 158 ur, realizirano je bilo 154 ur oz. 97,46%.

55,18% otrok je s pomočjo ur dopolnilnega pouka dopolnjevalo vrzeli v znanju in dodatno utrjevalo znanja, predpisana z učnim načrtom, in tako doseglo minimalne standarde znanj,57,14 % otrok pa je v urah dodatnega pouka nadgrajevalo svoja znanja, predpisana z učnim načrtom, se pripravljalo na razna tekmovanja iz znanj, kar jim je omogočilo tekmovanja na regijskih, področnih in državnih tekmovanjih in jim prineslo srebrna in zlata priznanja.

3. 9 DODATNA STROKOVNA POMOČ ZA UČENCE TUJCEV letošnjem šolskem letu je bila organizirana dodatna strokovna pomoč enajstim učencem tujcem (iz Kosova, Makedonije, Srbije) predvsem za učenje slovenskega jezika. Vsi učenci so bili zelo motivirani za učenje slovenskega jezika. Ministrstvo za šolstvo in šport nam je odobrilo 60 ur dodatne pomoči, sami pa smo dodali še 289 ur pomoči. Ob tako organizirani pomoči so učenci pridobili osnovno besedišče za sporazumevanje v vsakodnevnih situacijah ter razvili in poglobili so sporazumevalne zmožnosti za delo pri pouku.

16

3. 10 FAKULTATIVNI POUK IN TEČAJ TUJEGA JEZIKAGlede na razpravo o učenju tujih jezikov na OŠ Drska na svetu staršev smo z anketo »zmerili« želje in potrebe učencev po učenju tujih jezikov na šoli. Anketa in rezultati so bili objavljeni na spletni strani šole. Poleg že ustaljene fakultativne ponudbe učenja angleščine v 1. in 2. triadi ter nemščine in francoščine smo organizirali tečajno obliko učenja še iz španščine. Žal je bil interes za pouk hrvaščine izražen samo v anketi, konkretnih prijav za obiskovanje pouka pa ni bilo.

Angleščina v 1. triadi:Pouk angleščine je potekal dvakrat tedensko v dveh skupinah za učence 1. in 2. razreda ( 50 ur), in sicer v organizaciji jezikovne šole Čenča (Andreja Lukanič Janežič). Osnovna metoda zgodnjega učenja angleškega jezika je bila igra, obogatena z gibom, glasbo, plesom in likovnim izražanjem. Ob zaključku uspešnega tečaja so se tečajniki s programom predstavili staršem.

Angleščina v 3. razredu:Vsi učenci 3. razreda so se vključili v pouk angleščine, ki ga je izvajala Damjana Tramte. Program je obsegal 2 uri tedensko in ga je financirala MO Novo mesto. Realizacija je bila 100%. Nove besede in stavke so učenci spoznavali s pomočjo slikovnega in drugega grafičnega materiala, preko pesmi in dramatizacije. Učne vsebine so se navezovale na učno snov 4. razreda, ko bo angleščina reden učni predmet. Celotno usvojeno snov so učenci predstavili na zaključni prireditvi za starše.

NemščinaUčencem 6. razreda smo omogočili učenje nemščine v okviru interesne dejavnosti ( 30 ur). Obiskovalo jo je 15 učencev. 5 učencev 9. razreda je obiskovalo 10-urni tečaj nemščine kot pripravo na tekmovanje. Pouk je izvajala Irena Šega.

FrancoščinaPouk francoščine je potekal v dveh stopnjah, in sicer kot začetni (30 ur) in kot nadaljevalni (30 ur) tečaj. Začetni tečaj je obiskovalo 5 deklet 9. razreda, 6 učencev pa je obiskovalo nadaljevalni tečaj. Pouk je izvajala učiteljica Tina Šenica. Pouk je potekal nemoteno, vsebinsko ustrezno zahtevno.

ŠpanščinaPouk španščine v tečajni obliki je obiskovalo osem učencev od 5. do 9. razreda. Izpeljanih je bilo 30 ur. Pouk je izvajala zunanja sodelavka Cristina Arenas Sarrion. Zaradi mešane skupine (učenci različnih starosti) in manjše motivacije za »resnejše« delo je bila podana vsebina le prvo srečanje s španščino. S poukom bomo nadaljevali, če bo interes za delo s strani učencev večji.

17

3. 11 INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČV okviru sistemiziranih ur individualne in skupinske pomoči (9 ur na teden) smo organizirali pomoč učno šibkejšim učencem in nadarjenim učencem na razredni in predmetni stopnji.

Individualna in skupinska pomoč

Št. vključenih učencev

Planirano št. ur

Realizirano št. ur

%

Učno šibki učenci

RS: 7PS: 14

103,5 132 127,5

Nadarjeni učenci

RS: 25 PS: 64

192,5 200 104

SKUPAJ 110 296 332 112,1

V oblike dela z učenci z učnimi težavami in učnim primanjkljajem smo vključili 7 učencev razredne stopnje in 14 učencev predmetne stopnje. Pomoč so redno izvajali: 3 učiteljice razredne stopnje, 3 učitelji predmetne stopnje. Svoje delo s posameznimi učenci so redno načrtovali in usklajevali s posameznimi učečimi učitelji in razredniki teh učencev. Uspehi dela so bili vidni pri večini učencev, ki so ponujeno pomoč sprejeli. Rezultate smo preverjali sproti, celovitejše ob ocenjevalnih konferencah.

Druga oblika nudenja pomoči je bilo organizirano delo z nadarjenimi učenci. Na razredni stopnji so pomoč izvajale 3 učiteljice, in sicer 25 učencem 5. razreda. Delo je potekalo v sklopu naravoslovnih in družboslovnih dejavnosti, ki so temeljile na vsebinah, ki jih učenci obravnavajo pri rednem pouku. Poudarek je bil tudi na pripravah za tekmovanji iz logike in slovenskega jezika (Cankarjevo tekmovanje). Učenci so bili pri dejavnostih aktivni in samostojni, iskali in urejali so podatke, eksperimentirali, napovedovali izide, podajali svoja razmišljanja in iskali različne poti do rešitve. Pri matematičnih vsebinah so se urili predvsem v nalogah iz logike. Pri družboslovnih temah so se pripravljali za vodenje ogledov po Novem mestu in krajih zaključne ekskurzije ter izdelali plakate o življenju vrstnikov v različnih deželah. Svoje delo so nato predstavili sošolcem.

Na predmetni stopnji so 4 učitelji nadgrajevali delo s 64 učenci na področju kemije, biologije, matematike, logike, matematičnih iger in angleščine. Učitelji izvajalci ugotavljajo, da je bila odzivnost učencev pri teh vsebinah dobra. S tem so bili doseženi cilji poglobiti znanja in sprejeti modele reševanja problemskih nalog, razvijati lastna razmišljanja in iskati različne poti reševanja problemov. V okviru naravoslovja so se pripravljali na tekmovanje za Proteusovo priznanje. Veliko učencev je sodelovalo v pripravah pri matematiki za Vegovo priznanje in za tekmovanje iz logike ter pri angleškem jeziku za tekmovanje iz znanja le-tega.

3.12 DODATNA STROKOVNA POMOČV letošnjem šolskem letu smo v skladu z odločbami organizirali 12 učencem dodatno strokovno pomoč. 2 učenca sta težje gibalno ovirana, 2 učenca sta dolgotrajno bolna, en učenec pa ima več motenj. Ostali imajo primanjkljaj na področju učenja in druge učne težave. Domači učitelji (10) so nudili pomoč pri matematiki, slovenščini, angleščini in po potrebi tudi pri drugih predmetih. V letošnjem šolskem letu smo imeli 3 zunanje strokovne sodelavce iz osnovne šole s prilagojenim programom (OŠ Dragotina Ketteja), ki so nudili specialno pomoč.

Dva učenca, težje gibalno ovirana, sta imela ob sebi spremljevalca. En učenec je potreboval pomoč pri osebni higieni, zagotavljala mu jo je vzgojiteljica 1. razreda.

Delo je potekalo v skladu z izdelanimi individualnimi načrti, ki so bili pod vodstvom razrednikov in strokovnih komisij, izdelani, redno spremljani in po potrebi sproti dopolnjevani. Sodelovanje staršev je bilo aktivno, redno in plodno. Učenci so dosegli pričakovane učne in vzgojne rezultate, nadgradili so svoja znanja in sposobnosti po individualnih močeh. Dva učenca kljub dodatni strokovni pomoči nista dosegla minimalnih standardov znanja in ne napredujeta v višji razred. En učenec je pomoč dobil šele v drugi polovici šolskega leta, drugi pa je izpolnil svojo osnovnošolsko obveznost in izgubil vso motivacijo za delo, zato osnovno šolo zapušča.

Ocenjujemo, da je individualni način dela in pomoči zelo dober za večino učencev. Učenci napredujejo učno in osebnostno, pridobijo na samozavesti, pridobijo socialne veščine, ki so pomembne in potrebne za delo in za življenje.

3. 13 DEJAVNOSTI OB POUKU

3. 13. 1 INTERESNE DEJAVNOSTIUčenci so imeli možnost obiskovati interesne dejavnosti z vseh področij – jezikoslovno-umetniškega, tehniškega, naravoslovnega in športnega. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (1.,2., in 3. razred) smo izvajali 16 interesnih dejavnosti, v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (4., 5., in 6. razred) 20 in v tretjem obdobju (7., 8. in 9. razred) 17 interesnih dejavnosti. V dejavnosti je bilo vključenih 424 učencev v prvem obdobju, 401 učencev v dejavnosti drugega obdobja in 191 učenca tretjega obdobja, kar pomeni, da so učenci obiskovali dve in več interesnih dejavnosti. Večina v začetku leta vpisanih učencev je dejavnosti obiskovalo celo leto. V načrtovanju interesnih dejavnosti smo izhajali iz prejšnjih izkušenj in interese učencev skušali prilagoditi kadrovskim, materialnim in prostorskim možnostim šole. Interese učencev smo skušali ujeti ob evalvacijah programov znotraj posameznih dejavnosti ob zaključku prejšnjega šolskega leta in na začetku šolskega leta, ko so razredniki predstavili na razrednih urah posamezne dejavnosti. Starši so bili seznanjeni s ponudbo na prvih roditeljskih sestankih in preko šolske publikacije. Glede na starost učencev so bile interesne dejavnosti izvajane najpogosteje v heterogenih skupinah, ki so jih tvorili učenci iz različnih razredov.

Interesne dejavnosti so vodili učitelji na šoli (24), 1 delavec šole in član PGD Šmihel in 2 zunanja mentorja (nogomet, šah).

Ocenjujemo, da pomenijo v šoli organizirane interesne dejavnosti koristna zaposlitev učencev v njihovem prostem času, zelo pomembno spodbujanje razvijanja interesov in znanja, pomembno poglabljanje učnih vsebin iz posameznih učnih načrtov osnovne šole, pomembno medpredmetno povezovanje, zelo pomembno razvijanje ustvarjalnosti in pomemben dvig učenčeve samopodobe.

19

Prevladovale so dejavnosti jezikovno- kulturnega področja, ki pomenijo v šoli že kar tradicijo, predvsem bralna značka in glasbene dejavnosti. Nadgradili smo delo z mlado folklorno skupino, ki je med letom opravila tudi vrsto nastopov. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom smo okrepili ponudbo dejavnosti naravoslovnega – tehničnega področja, saj smo ocenjevali, da je potrebno vzpodbuditi zanimanje za raziskovanje, opazovanje, ustvarjanje in eksperimentiranje. Zanimanje je bilo veliko in tudi zadovoljstvo nad opravljenim delom. Športne dejavnosti v organizaciji naših učiteljev so potekale v prvem in drugem obdobju. Športnim dejavnostim v drugem obdobju bomo namenili več pozornosti v prihodnjem šolskem letu. Pregled vseh dejavnosti je razviden iz tabele.

Športne interesne dejavnosti so izvajali delavci šole in zunanji športni klubi in društva, ki so ob sodelovanju s starši prevzela strokovno izvajanje športnih dejavnosti v celoti in skrb za varnost otrok. Šola pa je omogočila brezplačen najem prostorov. Tako so bile izvedene naslednje dejavnosti:

- nogomet dečki- 1. in 2. razred – Nogometni klub Portoval (Andrej Primc),- košarka – deklice - Ženski košarkarski klub Novo mesto (Miran Jerman),- odbojka – deklice, dečki- Moški odbojkarski klub Novo mesto (Sebastjan Mikša),- baseball – deklice, dečki – Krpan Little lige (Matjaž Rogelj),- odbojka – deklice – Ženski odbojkarski klub TVP (Hlača),- badminton – deklice, dečki – Badminton klub (Luka Balabanič)- atletika – deklice, dečki – Agencija za šport ( Slavko Malnar)- rokomet – dečki – Rokometna šola Uroša Zormana (Branka Mijatović)

Interesne dejavnosti v izvedbi domačih strokovnih delavcev so bile izvedene v celoti, in sicer v preseženem planiranem in s strani ministrstva za šolstvo financiranem obsegu (planirano 1100 ur – realizirano 1205 ur).

INTERESNE DEJAVNOSTI- RAZREDNA STOPNJA Št. DEJAVNOST VI OBDOBJE

(učenci)MENTOR PLAN.

URREAL.UR

1. Otroški pevski zbor I. (48) Božidarja Štukelj 70 702. Ročne spretnosti I., II.(9+1) Barbara Žura 20 253. Oblikovalni krožek I. (9) Renata Golić 20 204. Novinarski krožek II. (26) Mojca Kadivnik 35 355. Mali folklorist I., II. (21+5) Majda Nemanič 30 356. Likovni krožek I. (18) Darja Banovec 20 207. Mali raziskovalec I. (15) Barbara Mirtič 30 308. Športne igre I.(14) Marjeta Simončič 30 309. Športne igre I. (14) Olga Jenič 30 30

10. Eko krožek I. (12) Zdenka Humek 30 3011. Mladi gasilec* I.,II.,III. (11 +1 + 2) Matjaž Kavšek 30 3012. V svet naravoslovja z National G. II.(28) Natalija Novak 30 3013. Kolesarski k. II. (43 ) Roman Judež 40 4214. Lutkovni krožek I., II. (5+7) Erik Staniša 25 2515. Mladi planinec I.,II.(5+9) Majda Nemanič 50 50

16. Atletika I., II. (6 + 10 ) Roman Judež 30 28

Mini odbojka II (13) Liljana Barun Čop 30 3017. ŠKL I., II. (27+33) Andreja Burger Muhič, Barbara

Mirtič, Zdenka Humek30 30

18. Nogomet (Portovald) I. Andrej Primc - -

20

SKUPAJ I. (214), II.(177), III. ( 2)

580 590101. 72%

INTERESNE DEJAVNOSTI – PREDMETNA STOPNJA Št. DEJAVNOST VI OBDOBJE

(učenci)MENTOR PLAN.

URREAL.UR

1. Mladinski pevski zbor II.,III. (17+18) Diana Dronjak 70 702. Vokalna skupina III. (8) Diana Dronjak 40 403. Orffov instrumentarij II., III. (14+3) Diana Dronjak 40 404. Šolski radio III. (5) Mojca Mežik 40 405. Nemščina II., III (15 + 5 ) Irena Šega 30 406. Bralna značka SLO 50

ANG, NEM 20

I., II.,III.(110+106+59)(16 + 9)II.,III. ( 15 + 5 )

Judita Hrovat + raz. učit., učit. slov.Tina Šenica, Irena Šega

50

20

50

20

7. Biološki krožek III.(13) Mateja Stariha 30 30

8. Tehnični krožek (modelarstvo, konstruktorstvo)

II., III.(8 + 12) Ankica Milošević 30 + 25 45+25

9. Fotografija III (2 + 7) Ankica Milošević 25 3010. Robotika,

ROBOsled 2009 – Robotski izzivIII. (5) Ankica Milošević 0 20

11. Šah II., III. (11 + 2) Andrej Jakobčič* 30 23

12. Igre z žogo (košarka, nogomet, odbojka)

III. (13) Roman Judež 20 25

13. Filatelija II., III. (4 + 1) Judita Hrovat 20 2014. Prostovoljno delo II., III (2 + 18) Tina Močnik Pučinskas 20 3715. Likovni krožek II., III. (14 + 6) Katja Medle 40 60

SKUPAJ I. (110), II. (224), III. (189)

530 615116%

3. 13. 2 DNEVI DEJAVNOSTIPosamezni dnevi dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni, tehnični, gospodinjski in delovni dnevi ) so potekali v skladu z Letnim delovnim načrtom in so glede na razpoloženo število ur v celoti realizirani. Načrtovani, pripravljeni in izvedeni so bili v okviru strokovnih aktivov. Posamezne vsebine so bile (zlasti pri športnih dneh) v skladu z LDN konkretizirane kasneje med letom glede na vsebinsko ustreznejšo in najugodnejšo ponudbo. O poteku in izvedbi posameznega dne so se izrekli tudi učenci v uri evalvacije, ko so strnili svoje vtise tudi v pisni obliki. Ravno te sprotne analize in ocene so nam bile in so tudi za naslednje leto pomembne usmeritve. V okviru naravoslovnih in tehniških dni so potekali tudi gospodinjski dnevi v 8. in 9. razredu. Podrobnejše poročilo o realizaciji dnevov dejavnosti so v posebni prilogi poročila.

Poročilo o delu šolskega kulturnega društva

V tem šolskem letu je bilo delo na področju kulturnih dejavnosti zelo bogato in raznoliko. Učenci razredne in predmetne stopnje so razvijali sposobnosti na umetnostnem področju, in sicer na kulturnih dnevih, na šolskih prireditvah, med obiskovanjem kulturnih ustanov v

21

Novem mestu in izven njega. Udeležili so se gledaliških, lutkovnih, filmskih in glasbenih predstav. Učenci 1. triade so bili vključeni v lutkovni abonma. Na šoli so bili učenci vključeni v interesne dejavnosti s področja kulture, sodelovali so na literarnih in likovnih natečajih. Izšlo je šolsko glasilo Iskrice, ki je bilo zaradi bogate vsebine hitro razprodano. Učenci 1. triade so sodelovali v projektu Bralni nahrbtnik, učenci 7. razreda so sodelovali v projektu Rastem s knjigo, učenci 6. a in 6. b so izpeljali razredni projekt Več glav več ve in se z zaključno prireditvijo predstavili staršem. Z glasbenimi točkami so sodelovali na svečani akademiji Nagradimo uspeh, kjer je bil gost vsestranski kulturni ustvarjalec Gojmir Lešnjak Gojc. V knjižnici je potekalo pestro kulturno dogajanje, saj je bilo pripravljenih več knjižnih razstav, učenci so sodelovali v knjižnem MEGA kvizu, izdelovali voščilnice, brali svoje literarne izdelke v bralnem maratonu, izbirali so knjigo meseca v okviru projekta Moja najljubša knjiga.Na prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika z naslovom Roko roki so sodelovali učenci cele šole. Program se je navezoval na vsebine šolskega projekta Za strpno in socialno sožitje vseh generacij. Na popoldanski prireditvi za KS Drska so se predstavili predstavniki krajanov, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo, v šolskih prostorih se je z razstavo predstavil likovni ustvarjalec Zdravko Červ.Učenci so se aktivno vključili tudi v kulturno življenje izven šole, saj so s programom sodelovali z Domom starejših občanov, z Društvom upokojencev Novo mesto, z organizacijo rdečega križa, z bolnišničnim oddelkom za otroke Splošne bolnišnice Novo mesto, s tovarno Adria Mobil. Predlog, da na skupni kulturni prireditvi za učence od 1. do 9. razreda sodelujejo vsi, smo uspešno realizirali, saj je bila vključena večina učencev naše šole. Tudi v naslednjem šolskem letu bomo načrtovali skupno kulturno prireditev, ki bo povezovala učence, delavce šole in starše.

KULTURNE DEJAVNOSTI17. september - začetek bralne značke in bralni maraton 29. september – sodelovanje v projektu Teden Pavčkove poezije15. oktober - dan šole, pohod s kulturnim programom na Gorjancih12. december - zaključek predstavitve oddelkov in prireditev Ob novoletni jelki23. december – novoletni program za krajane pred trgovino Tuš4. februar – kulturni dan za učence 1.-9. razreda in prireditev v počastitev državnega praznika z naslovom Roko roki5. februar – prireditev ob kulturnem prazniku za krajane KS Drska in likovna razstava Zdravka Červa v prostorih šole26. februar – kulturni maraton v knjižnici2. april – Andersenovi dnevi, pravljične ure in ogledi filmov v knjižnici23. april – podelitev bralne značke za učence 1.-8. razreda z gostjo Melito Osojnik28. maj – kulturna prireditev za bodoče prvošolce26. maj – prireditev Nagradimo uspeh10. junij - valeta 12. junij – zbor učencev in predstavitev programa 9. razreda in predaja ključa 8. razredu

Poročilo o delu s tehničnega področja Pouk tehnike in tehnologije v 6., 7., in 8. razredu je potekal po veljavnem učnemu načrtu. Učne vsebine so bile realizirane. Težave smo še vedno imeli pri izvedbi praktičnega dela

22

pouka, zaradi števila učencev v oddelkih - 7. a (20 učencev) ter 8.b – (20 učencev). Bilo je potrebno vložiti ogromno napora in organizacijskih sposobnosti. Predlog svetovalca za tehniko in tehnologijo g. Gorazda Fišerja: zaprositi Ministrstvo za šolstvo in šport za obvezno delitev pouka. Pri praktičnem pouku so učenci bili zelo motivirani in ustvarjalni, nastali so zanimivi in uporabni izdelki. V redni pouk tehnike in tehnologije sem vključevala vsebine, ki so bile načrtovane za nadarjene učence, npr: vključevanje učencev v celoten proces od načrtovanja in konstruiranja do vrednotenja rezultatov dela ter razvijanje inventivnih sposobnosti – odkrivanje problemov in iskanje lastnih rešitev. Izdelke, ki so nastali pri pouku, smo fotografirali ter jih poslali na natečaj Naj izdelek.

Izbirna predmeta OGL in OGU sta potekala po veljavnem učnem načrtu. Učenci so spoznavali teoretična in praktična znanja o lesu in umetnih snoveh. Ob praktičnem delu so se učenci navajali na delo v skupini, upoštevali so ukrepe za varno delo, razvijali so ročne spretnosti in sposobnosti. Cilji in vsebine so se povezovale s cilji in vsebinami tehničnih in naravoslovnih dni. V pouk so bile vključene vsebine organizacije dela, planiranja in ekonomike. Posebna pozornost je bila namenjena ekologiji oz. varstvu pri delu ter ekološkem ravnanju z odpadki (umetne snovi).

Izbirna predmeta Računalništvo – Urejanje besedil in Multimedija sta potekala po veljavnem učnem načrtu. Delo je potekalo v računalniški učilnici, pojavljale so težave s strojno in programsko podporo – nezadostno število računalnikov, ki bi mogli brezhibno delovati, glede na število učencev. Zahtevnejših nalog, npr: animacije, glasbena podpora pri izdelavi projektne naloge, delo z internetom (težave s povezavo) ter vključevanje filmov in lastnih fotografij nismo mogli koristiti v zadostnem obsegu pri izdelavi projektne naloge.

TEHNIŠKI DNEVIa) Tehniški dnevi za 6., 7., 8. in 9. razred so bili načrtovani na strokovnem aktivu junija

in avgusta 2008 v okviru letnega načrta šole in v skladu s predmetnikom 9-letne osnovne šole.

b) Na tehniške dneve so se učenci pripravljali pri urah tehnike in tehnologije, fizike, naravoslovja, likovnega pouka, razrednih urah ter v sodelovanju s knjižnico.

c) Tehnične dneve smo večinoma realizirali v šoli. Nastali so zanimivi izdelki, ki so popestrili prostore naše šole. Ob tehniškem dnevu so učenci 6. razreda izdelali voščilnice, ki so jih podarili šoli.

d) Načrtovanje, organizacija in izvedba dejavnosti so bili tudi vezani na okolje, v katerem deluje naša šola, npr. sodelovanje s Šolskim centrom Novo mesto (Srednja strojna šola ter Srednja elektro šola in tehnična gimnazija) ter Ekonomsko šolo Novo mesto. Učenci 8. in 9. razreda so spoznavali in odkrivali lastne interese in sposobnosti ter se poklicno usmerjali.

e) Sodelovali smo tudi s podjetjem POLITEHNA, d.o.o. pri izvedbi tehniškega dneva za 6. razred.

f) Učenci so bili na tehničnih dejavnostih aktivni, delovni in ustvarjalni. Med najpomembnejši strategiji, ki sta to omogočali, sta bili konstrukcijska in delovna naloga. Vsebine so bile za učence primerne, vedenjskih težav nismo imeli, ker so na delo bili pripravljeni.

g) Za varnost učencev je bilo poskrbljeno (velikost skupin, uporaba zaščitnih sredstev, ustrezno število mentorjev in spremljevalcev).

23

h) Zunanji izvajalci oz. vodje delavnic so bili z delom in disciplino zelo zadovoljni (velika motivacija, delavnost, ustvarjalnost, vztrajnost, spoštljivost vseh učencev, majhne skupine, zaradi česar je delo bilo lažje).

i) Učenci so v analizah zapisali, da so jim delavnice bile zanimive, poučne, predvsem praktično delo na Šolskem centru Novo mesto. Vsak učenec 8. razreda je naredil svoj izdelek – utripalnik in s tem dosegel uspeh, na katerega je bil ponosen.

TEKMOVANJA : Organizacija in izvedba šolskih, področnih in državnih tekmovanj.

ŠOLSKO TEKMOVANJE:

o TEHNOLOGIJE OBDELAV MATERIALOV (6. razred)Dosežki: 3 učenci so osvojili bronasta priznanja, 2 sta se uvrstila na državno tekmovanje.

o KONSTRUKTORSTVO – Izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije z računalniškim orodjem CAD: Dosežki: 3 učenci so osvojili bronasta priznanja, 2 sta se uvrstila na državno tekmovanje.

PODROČNO TEKMOVANJE:o ROBOTIKA – ROBOsled – izdelava mobilnega robota: 5 učencev se je udeležilo

regijskega tekmovanja, Dosežki: 1 učenec je osvojil bronasto priznanje in se uvrstil na državno tekmovanje.

DRŽAVNO TEKMOVANJE:

o TEHNOLOGIJE OBDELAV MATERIALOV (6. razred)Dosežki: 2 ZLATI PRIZNANJI

o KONSTRUKTORSTVO – Izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije z računalniškim orodjem CADDosežki: 2 ZLATI PRIZNANJI

o KONSTRUKTORSTVO - Reševanje tehničnih problemov s konstrukcijsko zbirko:Dosežki: 2 učenca sta se brez predtekmovanja uvrstila na državno tekmovanje ter osvojila ZLATO PRIZNANJE.

o RAČUNALNIŠTVO – DIGITALANA FOTOGRAFIJA: Dosežki: 1 učenec se je udeležil državnega tekmovanje ter osvojil SREBRNO PRIZNANJE.

K6)

NATEČAJI, na katerih smo sodelovali: - OSVOJIMO VESOLJE, ki ga je razpisala Tehnična založba.- NAJ IZDELEK, ki ga je razpisala založba IZOTECH.

Njihovi izdelki bodo predstavljeni oktobra na tehnično-tehnološkem seminarju v Sevnici.

24

FOTO NATEČAJI: - Fotografska izkušnja - ROKODELSTVO, ki ga je razpisal Lokal Patriot.

FOTO RAZSTAVE:- Na šoli smo tudi postavili razstavo fotografij naših treh učencev.

Tema razstave: MOJ SVET in MOJE MESTO. Avtorji razstave so bili: Ines Kastelic, Urška Kerin in Vito Žmavčič.

- Z ekipo naših učencev fotografov smo fotografirali produkte podjetja ADRIA MOBIL, d.o.o. in 16. KOLESARSKO DIRKO PO SLOVENIJI ter v prostorih Adrie Mobil postavili foto razstavo. Tema razstave: ŽIVLJENJE V GIBANJU.Avtorji razstave so: Ines Kastelic, Urška Kerin, Vito Žmavčič, Tjaša Potočar in Hana Fabjan.

Poročilo o delu s športnega področja je podano v posebne poročilu Šolskega športnega društva in športnega aktiva, ki je priloga k temu poročilu.

3. 13. 3 ŠOLSKI PROJEKTIZ omenjenimi projekti smo sodelovali na javnih razpisih občine in države, pritegnili k sodelovanju starše in drugo strokovno javnost. Ob zaključkih projektov smo poskrbeli za javno predstavitev vseh sodelujočih in na tak način sledili cilju šole krepiti samozavest vsakega posameznika.

1. Šolski časopis Iskrice : Izdali smo novo številko šolskega glasila Iskrice, ki je v svoji bogati vsebini zajela dejavnosti celega šolskega leta in pomeni bogato kroniko šolskega leta. Mentor: Mojca Kadivnik

2. Več glav več ve: Učenci 6. razreda so v celoletnem projektu razvijali ustvarjalnosti na več področjih (S pesmijo in plesom do bogato obložene in aranžirane mize). Razvijali so ročne spretnosti, se navajali na timsko delo, medpredmetno povezovali vsebine, uporabljali pridobljena znanja v praksi. Koordinatorica: Mateja Stariha

3. Za strpno in socialno sožitje več generacij: V celoletnem projektu so delovali vsi učenci od 1. do 9. razreda s ciljem vzpostaviti dobro sodelovanje, razvijati medsebojno spoštovanje, krepiti solidarnost med mlajšimi in starejšimi, vzpostaviti vzgojo za strpnost, razvijati pozitivno podobo do starejših članov družbe. V pestri vsebini in številnih nalogah so sodelovali zunanji sodelavci, društva in organizacije. Delo pa je koordinirala mentorica Damjana Tramte.

4. Ko nas učijo starši: Z namenom spoznavati različne vloge, ki jih imamo v življenju, vživljati se v vlogo drugega, učiti se različnih spretnosti, razvijati ustvarjalnost skozi igro, pesem in ples, aktivneje pritegniti v oddelčno skupnost tudi starše, razvijati vzajemni odnos otrok- starš je uspešno potekal celoletni projekt v 2. razredu pod vodstvom razredničark Andreje Burger Muhič in Barbare Žura.

5. Puhičine dogodivščine: so dvoletni projekt 2. b, ki je ob pisnem in likovnem ustvarjanju povezal šolo in dom, na spontan in prijazen način gradil bralno pismenost

25

in povezoval otroke med seboj. S tiskano publikacijo bodo imeli učenci trajen spomin na prvošolska leta. Mentorica Barbara Žura.

6. Pozdrav pomladi: Pomlad je lepša z igro, plesom, petjem so rekli učenci od 2. do 7. razreda in pod vodstvom svojih razrednikov in staršev (zunanji sodelavci) izvedli projekt kratkih kulturnih predstavitev in družabnih srečanj. Učenci so presenečali v izvirnosti, domiselnosti in živosti samih predstavitev ter veliko spretnosti pri organizaciji srečanj. Projekte je ob poročilih razrednikov povzela Natalija Novak.

7. Zdravo življenje (Zdrav duh v zdravem telesu). Projekt, ki ga je koordinirala mentorica Zdenka Humek je izhajal iz javnega razpisa Ekošola kot način življenja. Začel se je ob svetovnem dnevu hrane in trajal vse leto z osvojitvijo eko zastave. Organizirali smo zdrav zajtrk, posadili drevesa, urejali gredice in šolsko zelenico, posadili zelišča, spoznavali prehransko piramido, spoznavali, kuhali in uživali čaje in zelišča itd. Skozi vse leto smo zbirali odpadni papir, kartuše, baterije.

8. Moj mali in moj veliki prijatelj (Sklepanje novih prijateljstev) je bil projekt, ki ga je vodila in usklajevala Suzana Praznik, povezoval je učence od 1. do 9. razreda. Imel je namen ustvarjati in krepiti duh sporazumevanja med učenci cele šole, kar nam je ob skrbnem načrtovanju in odlično izvedenih aktivnostih v celoti uspelo. Zlasti smo ponosni na naslednje aktivnosti: S krajani peš po šolskem okolišu, Mali in veliki prijatelj na orientacijskem pohodu od Krvavega kamna do Trdinovega vrha, Pohod po Novem mestu z OŠ Grm in Vrtcema Pedenjped in Ciciban, Slovo od devetošolcev, Športni dan majhni in veliki razgrajači in druga medoddelčna sodelovanja.

9. Praznik slovenske kulture : S prireditvijo Roko roki smo pod vodstvom mentoric Janje Bukovec in Darje Banovec organizirali tradicionalno srečanje krajanov Drske ob kulturnem prazniku. V kulturnem programu so poleg učencev sodelovali tudi krajani MePZ Društva upokojencev Novo mesto, Ciril Strasberger, Rozalija Henigman, Anica Bukovec in likovni ustvarjalec Zdravko Červ, ki je v avli šole pripravil lastno razstavo.

10. Pomladni dan: Pod naslovom tega projekta se skrivajo vsebine, s katerimi so se učenci skozi vse leto posvečali Evropski uniji, in sicer pri urah zgodovine in DDE.

Že v jeseni so nas obiskali prostovoljci mednarodne organizacije EuroPEER. Na zabaven način so predstavili članice EU, z učenci razpravljali o njihovih značilnostih,

o pozitivnih in negativnih doživljanjih EU. Na koncu so učenci ustvarjali na temo EU. Zadovoljni smo bili predvsem z likovnimi izdelki.

Na sam dan Evrope so posamezniki 8. in 9. razreda pripravili predstavitve držav Evropske unije v svojih oddelkih in uredili stenčas na šolskem hodniku. Glede na to, da že poznajo zakonitosti demokracije, so se seznanili tudi z delovanjem organov EU, o njihovih pooblastilih, o naših evroposlancih in vlogi EU v svetu. Učenci so bili v razpravi zelo kritični. Dotaknili so se predvsem problema zaposlovanja, izobraževanja in ekologije. Učence je najbolj zanimala možnost študija v državah EU.

Kar nekaj manjših projektov je bilo izvedenih znotraj posameznih razredov oz. oddelkov, o čemer so poročali oddelki v svojih poročilih ob zaključku pouka.

26

3. 14 EKSKURZIJEEkskurzije so potekale po zastavljenem programu brez nevšečnosti. Učenci so bili za pot dobro pripravljeni, kar se je kazalo v dobri motivaciji in odgovornem obnašanju na sami ekskurziji.Predlog ekskurzij je bil izdelan na strokovnih aktivih na podlagi ocen posameznih ekskurzij. Tako je bil sprejet predlog učiteljic 1. triade, da gredo vsi učenci 1. triade na skupno pot. Odločitev se je potrdila kot dobra.

1., 2., 3. : Pastirski dan v Vačah (Vače) 4. : Viteški dan (Unec) 5. : Viteški dan (Unec) 6. : Kropa, Radovljica, Blejski vintgar 7. : Piran, Hrastovlje, Luka Koper 8. : Pivovarna Laško, Velenjski grad, rudnik Velenje 9. : Tehniški muzej Bistra, Škocjanske jame

Poleg resnih priprav na samo ekskurzijo je po vsaki izvedbi sledila tudi analiza poti, vsebine izleta in ocena medsebojnih odnosov udeležencev, ki so jo opravili učenci, vodja ekskurzije in spremljevalci.

3. 15 ŠOLA V NARAVIŠola v naravi je potekala po zastavljenem programu. Prijave so potekale pravočasno in ustrezno, sama izvedba je bila odlična v Centrih za šolske in obšolske dejavnosti. Učenci, učitelji izvajalci in starši so izvedbo pozitivno ocenili.

3. razred: Dom Kurent, Ptuj (šola plavanja); 22. 09. 2008 – 26. 09. 20087. razred: Dom Planinka, Slivniško Pohorje (nar.-družb. vsebine); 08. 12. 2008 – 12. 12. 20088. razred: Po poteh kulturne dediščine (Čopova hiša v Žirovnici); 06. 04.2009

Šole v naravi se zaradi zdravstvenih razlogov ni udeležil 1 učenec 7. razreda. 5 učencev 3. razreda je imelo v celoti subvencionirane stroške šole s strani ministrstva, z razliko sredstev MŠŠ za subvencijo smo zmanjšali stroške šole v naravi 11 učencem 7. razreda. 11 učencev je imelo dodatno znižane stroške na račun zbranih donacij (Krka) in prispevkov rdečega križa (KORK Drska). Učenci 8. razreda so opravili strokovno ekskurzijo po poteh kulturne dediščine slovenskih besednih ustvarjalcev, ki so jo pripravili naši mentorji v sodelovanju s centrom za šolske dejavnosti.

3. 16 TEČAJNE OBLIKE DELA

PLAVALNI TEČAJ IN PREIZKUSI PLAVANJA

27

Poročilo o 10- urnem tečaju plavanja za učence 1. razredaTečaj je potekal na OŠ Grm od 9.3. do 20.3.2009, dvakrat po 5 dni (10 ur). Učenci so se na plavanje vozili z lokalnim avtobusom. Izvajalci 15- urnega tečaja so bili izmenično, Olga Jenič (vodja 1.a), Damjana Tramte (vodja 1.b), Judež Roman, Božidarja Štukelj in Zdenka Humek.

Poročilo o 15- urnem tečaju plavanja za učence predmetne stopnjeTečaj je poteka v OŠ Grm od 12.1. do 16.1.2009. Prvi dan smo preverili znanje plavanja 21 učenk in učencev, za katere nismo imeli informacij o znanju plavanja (manjkali na preverjanjih plavanja) ali smo imeli podatke, da so neplavalci. Ugotovili smo, da je 8 učencev zares neplavalcev in za njih smo organizirali tečaj. Plavalni tečaj je izvajal učitelj plavanja Roman Judež. Učenci so se učili tehnike plavanja ter prilagajanja na vodo. Veliko učnega procesa je potekalo preko iger v vodi. Na zaključnem preverjanju plavalnega tečaja je 6 učencev osvojilo normo bronastega delfina (plavalci), dva učenca (tujca) pa sta bila neuspešna. Tudi v šolskem letu 09/10 bomo organizirali 15- urni tečaj za učence neplavalce, saj težimo k temu, da vsi učenci zapustijo osnovno šolo z uspešnim znanjem plavanja.

Poročilo o 20-urnem plavalnem tečaju za 3. razred Od 22.9. do 26.9.2008 smo v Termah Ptuj organizirali 20- urni plavalni tečaj v okviru šole v naravi. Obiskovalo ga je 39 učencev 3.a in 3.b. (razredničarki Božidarja Štukelj in Zdenka Humek). Nastanitev učencev je bila v CŠOD Kurent na Ptuju. Za prevoz od doma Kurent do bazena smo najeli avtobus. Bazen je od doma oddaljen približno 2 km. Učitelji, ki so poučevali plavanje, so bili Roman Judež (vodja plavalnega tečaja), Damjana Tramte, Zdenka Humek in Božidarja Štukelj. Vsi učitelji so usposobljeni za plavalne učitelje s pripadajočim certifikatom. S prostorskimi pogoji smo bili zadovoljni, saj smo imeli na razpolago 25 metrski notranji bazen (3 proge) ter mali prenovljeni bazen. Vodne aktivnosti smo popestrili z atraktivnim vodnim toboganom. Tako so učenci hitreje osvajali znanja in veščine plavanja ter aktivnosti v vodi. Pouk plavanja je potekal po didaktičnih merilih ter ustreznih metodičnih enotah. Na končnem preverjanju plavanja so 3 učenci osvojili normo za zlatega delfina, 6 za srebrnega, 25 za bronastega ter 4 za diplomo konjiček.V šolskem letu 09/10 so kapacitete CŠOD Kurent premajhne (57 učencev), zato bo 20 urni tečaj organiziran v Termah Snovik v Kamniku.

Preverjanje znanja plavanja 6. razredUčenci 6. razredov so imeli v torek, 5.5.2009, obvezno preverjanje znanja plavanja. Udeležilo se ga je 36 učenk in učencev. Šest učencev je manjkalo. Rezultati: štirje učenci in tri učenke niso opravili naloge za bronastega delfina (neplavalci), medtem ko je 14 dečkov in 15 deklic uspešno opravilo zahteve za bronastega delfina.Vse manjkajoče in učence neplavalce bomo preverili naslednje šolsko leto ter neuspešne povabili na 15 urni plavalni tečaj za predmetno stopnjo. Preverjanje so izvajali učitelji plavanja Judež, Praznik in Tramte.

KOLESARSKI IZPIT Tečaj kolesarskega izpita (praktično vožnjo po spretnostnem poligonu in na cesti) je pod vodstvom mentorja Romana Judeža opravljajo 42 učencev 5. razreda. Teoretični del izpita so opravili pri razredničarkah ( Mirtič, Golić). Vsi učenci, ki so po uspešnem teoretičnem delu pristopili k praktičnemu delu, so opravili kolesarski izpit in prejeli kolesarske izkaznice. Kolesarsko izkaznico je dobil tudi učenec na invalidskem vozičku.

28

3. 17 JUTRANJE VARSTVO UČENCEV- V šol. letu 2008/9 smo realizirali zastavljene cilje JV.- JV je potekalo v treh skupinah. Skupine smo sestavili glede na čas prihoda učencev in starost. - Med učenci so se razvili prijetni socialni stiki, medgeneracijsko druženje in sprejemanje. V JV so učenci radi prihajali.- Prijetni stiki in lepi odnosi so se vzpostavili tudi med učenci in vodji skupin, ker so bile v oddelkih stalne osebe.- Učencem smo omogočili različne dejavnosti, program je bil pester.

3. 18 PODALJŠANO BIVANJEPodaljšano bivanje je potekalo v sedmih skupinah v skladu z načrtovano organizacijo in načrtovano vsebino. Trajalo je od 11. 30 do 16.00.Vodili so ga:

1. skupina: Daliborka Aleksić, 1. a, 1. b ( 29 učencev, s soglasjem),2. skupina: Damjana Tramte, 1. a, 1.b, 2.a, 2.b (24 učencev ),3. skupina: Majda Nemanič, Darja Banovec, Anica Klobučar, 2.a, 2. b (27 učencev)4. skupina: Mojca Mežik, 2. a, 3. a ( 23 ),5. skupina: Mojca Kadivnik, Jožica Muhič, 3. b in 4. a (24 učencev ),6. skupina: Ankica Milošević, Mateja Stariha, Anica Klobučar, 4.a, 4.b (20 učencev) 7. skupina: Zdenka Cimermančič, 4. b, 5. a, 5.b ( 18 učencev)

Izvajalci podaljšanega bivanja, katerih vodja je bila Damjana Tramte, so svoje delo načrtovali in usklajevali v okviru svojega strokovnega aktiva in v okviru strokovnega aktiva 1. triade ter o svojem delu in problemih seznanjali celoten učiteljski zbor ( ob 1. ocenjevalni konferenci). Zastavljeni delovni načrti so bili uresničeni v celoti, obogateni z izvajanjem določenih projektov. Strokovni aktiv ugotavlja, da v primerjavi s prejšnjimi leti ni bilo stalnih zamudnikov med starši, ki bi prihajali po otroka po 16. uri, zato ni bilo potrebno zaračunavati zamud ( sklep sveta šole).Izvajalke so kritično ocenile prehranjevanje otrok v OPB ( kultura prehranjevanja, načini hranjenja, zelenjava, higiena, sortiranje odpadkov,…), zato v naslednjem letu velja usmeriti pozornost v izboljšavo le-tega. Poudarile so pomembnost sprostitvenih dejavnost, zato predlagajo več prostih terminov telovadnici za OPB.

29

3. 19 ŠOLSKA PREHRANA

Regresirana prehranaOdobreno smo imeli 101 regresirano šolsko malico. Starši so izpolnili vloge ter priložili fotokopijo odločbe o otroškem dodatku ali o denarni socialni pomoči ali potrdila o brezposelnosti. V Odločbi o otroškem dodatku so razvidni vsi dohodki družine ter višina dohodka na posameznega družinskega člana. Dokončen izbor je bil opravljen na podlagi pridobljenih podatkov. V letošnjem letu smo odobrili vsem prosilcem. Regres pa je znašal 50%ali 100% cene malice.

Kar nekaj potreb po pomoči se je pokazalo med šolskim letom, ko so starši ostajali brez zaposlitve.

Kriteriji za dodelitev regresirane malice: višina dohodka na posameznega družinske člana; socialno ogrožene družine, en ali oba starša brez zaposlitve; posebne razmere v družini: daljša bolezen, otroci s težjimi motnjami v razvoju, sezonski delavci, družine z več otroki, katerih starši so brezposelni oz. so njihovi dohodki nizki eno-starševske družine brez rednih dohodkov ali z zelo nizkimi dohodki;

Mestna občina Novo mesto nam je odobrila 10 šolskih kosil za učence, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin.

3. 20 ŠOLSKI PARLAMENTUčenci so bili v minulem šolskem letu organizirani v skladu s Pravilnikom o pravicah in dolžnostih učencev na šoli v 18 oddelčnih skupnostih. Prek svojih predstavnikov so se povezovali v šolsko skupnost, in sicer operativno skozi šolski parlament kot izvršilni organ skupnosti. Celotni zbor skupnosti se je sestal dvakrat v letu, in sicer ob prireditvi ob dnevu šole v septembru in v juniju, ob slovesu devetošolcev in ob predaji petice osmošolcem. Sicer so bili med letom preko oddelčnih skupnosti v obravnavo vsebin šolskega parlamenta vključeni vsi učenci, ki so izvajali ob pomoči razrednikov in svojih predstavnikov v šolskem parlamentu okrogle mize in druge diskusije o šolski problematiki.

Sam šolski parlament je pod mentorstvom ravnateljice Nevenke Kulovec vodila predstavnica 9. razreda Ines Kastelic in njena namestnica, učenka 9. razreda, Urša Štangelj. Osrednje teme šolskih parlamentov, ki jo je razpisala Zveza prijateljev mladine Slovenije LJUBEZEN IN PROSTI ČAS smo se lotevali po sklopih. Učenci 5. in 6. razreda so razpravljali na temo Družinski odnosi, 7. in 8. razred na temo Ljubezen fant - dekle, medvrstniški odnosi, učenci 9. razreda na temo Ljubezen in spolnost, temo Vpliv medijev na in družbe na spolno opredelitev smo obravnavali v 8. razredu in v skupini izbirnega predmeta Vzgoja za medije s pomočjo študentke fakultete za komunikologijo. Vse oddelčne skupnosti so razpravljale na izbrane teme in predstavniki so stališča prenesli na šolski parlament. Le- tega so na 18. občinskem otroškem parlamentu zastopali predstavnici Ines Kastelic in Urša Štangelj.

Šolski parlament je deloval po programu, ki ga je oblikoval in sprejel konec septembra. Najbolj odmevne teme in akcije so bile: priprave na Teden otroka in na sprejem pri županu MO Novo mesto Alojziju Muhiču, počastitev 6. rojstnega dne šole, zasaditev dreves pred učilnicami druge triade v sodelovanju z lokalnimi društvi in krajevno skupnostjo, izvedba pohoda zbiranje starega papirja, spremljanje in uresničevanje nalog iz EKO programa in projekta Medgeneracijsko sodelovanje (pohod v krajevni skupnosti, orientacijski pohod na Gorjancih, 9. maj – dan gibanja treh generacij), novoletni koncert za krajane Drske in počastitev kulturnega praznika s krajani Drska, očiščevalna akcija v krajevni skupnosti Drska ob dnevu Zemlje je zaradi dežja odpadla, oblikovanje predlogov za podelitev nagrade šole, priznanj in pohval, oblikovanje programa in izvedba zaključka šole, drugo.

Skozi delo smo skušali uresničevati na prvem sestanku zastavljene cilje: povezati oddelčne skupnosti, vplivati in pomagati pri delu in življenju na šoli, obogatiti življenje na šoli z različnimi akcijami, razvijati prijaznejše odnose med učenci, med učenci in učitelji, delavci šole in do soljudi na splošno, spoznavati odnose med ljudmi in sprejemati drugačnost, spremljati dogodke okoli nas, skozi šolski parlament izražati svoj odnos in svoja razmišljanja, razvijati strpen dialog, promovirati šolo. Skozi razprave na oddelčnih skupnostih smo oblikovali vzgojni načrt šole.

Kot mentorica in ravnateljica ocenjujem, da so bili cilji doseženi, da so učenci pokazali izredno spretnost razpravljanja, zlasti mlajši učenci, da so skozi izpostavljene teme dokazovali, da želijo aktivno oblikovati šolski prostor in da so pri tem dovolj zreli in odgovorni.

4 DELO UČITELJSKEGA ZBORA

Učiteljski zbor vse bolj uveljavlja timski način dela. Na razrednih in strokovnih aktivih so se učitelji strokovno usklajevali in načrtovali tekoče vzgojno-izobraževalno delo. Izkazalo se je, da te oblike dela, dopolnjene z vsebinami rednega zasedanja učiteljskega zbora, zadostujejo tudi za realizacijo nalog, ki smo si jih zadali v LDN.

4. 1 UČITELJSKE KONFERENCENa dveh ocenjevalnih konferencah je učiteljski zbor analiziral vzgojno - izobraževalno delo in sprejemal usmeritve za izboljšanje le-tega, zasedal je tudi posamezni oddelčni zbor (8. a, 8. b, 7. b) in obravnaval učno in vzgojno problematiko posameznih učencev in oddelkov kot celote.

Redno tedensko se je učiteljski zbor srečeval na delovnih konferencah( 21), kjer je obravnaval tekočo problematiko, načrtoval tedenske aktivnosti in sprejemal posamezna poročila o opravljenih aktivnostih. Na tematskih študijskih konferencah pa so učitelji (tudi drugi strokovni delavci) obravnavali in oblikovali: vzgojni načrt šole ( izobraževanje Supra, izdelava Pravil šolskega reda, oblikovanje predloga vzgojnega načrta, oblikovanje akcijskega načrta za realizacijo vzgojnega načrta), preko Šole za ravnatelje smo izvedli aktivnosti 1. faze projekta Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v VIZ, spoznali coaching kot orodje za učinkovito sodelovanje s starši, se vključili v razpravo Kakšno šolo hočemo in kaj lahko sami naredimo za boljšo šolo. Z obiskom likovne razstave Slovenski impresionisti v Narodni galeriji Ljubljana in z ogledom razstave Arheološka dediščina Novega mesta v Dolenjskem muzeju ter s strokovno ekskurzijo v Prekmurje smo vsi strokovni delavci nadgradili svoja duhovna in kulturna spoznanja.

31

Svoje strokovno znanje so strokovni delavci nadgrajevali tudi preko tematskih roditeljskih sestankov, kjer so predavali zunanji strokovnjaki: Irena Mohorovič: Skrb za duševno zdravje otroka, Mateja Petric: Kdaj otroci najbolj potrebujejo svoje starše, Alenka Knez: Ustvarimo otrokom varno gnezdo.S pomočjo svetovalne delavke Tine Močnik so se seznanjali s postopki vpisa v srednjo šolo in nadgrajevali svoje znanje z oblikovanjem programa dela z nadarjenimi učenci.

4.2 HOSPITACIJE Hospitacije so potekale po zastavljenem programu od oktobra do marca.Načrtovanih je bilo 33 hospitacij, realiziranih 34 ( 103%), od tega 10 hospitacij pri dveh pripravnicah.

Hospitacije je izvajala ravnateljica N. Kulovec. Pri pripravnicah za strokovni izpit sta sodelovali mentorici Olga Jenič in Lidija Skube.

Ob redni hospitaciji so učitelji predložili v vpogled:1. dnevnik z redovalnico:

UGOTOVITEV: Dokumentacija je ustrezno vodena, zapisi v redovalnico so bili opravljeni v skladu s pravili sproti in javno pred učenci.

2. dnevna priprava na pouk: UGOTOVITEV: Predložene priprave so ustrezne, usklajene z letno delovno pripravo in z učnim načrtom, vključujejo tudi dnevno evalvacijo, iz katere so razvidni učinki vzgojnega delovanja šole v konkretnih situacijah.

Doseganje zastavljenih ciljev hospitacij:Poleg že omenjenega pregleda šolske dokumentacije je bil namen hospitacij: spremljanje elementov vzgojnega dela pri rednih urah pouka, pri kulturnem dnevu, športnem dnevu, naravoslovnem in tehniškem dnevu in pri načrtovanih razrednih urah, praktična usposobljenost učitelja pripravnika.

Individualna analiza posameznega nastopa je hranjena v arhivu šole.

1. PRAKTIČNA USPOSOBLJENOST UČITELJA PRIPRAVNIKAObe pripravnici sta v nastopih prikazali ustrezen pristop k učni snovi, ustrezno didaktično-metodično pripravljenost, dober nastop, ustvarili sta prijetno klimo v razredu, dobro upoštevali specifike oddelkov in učencev posameznikov. Ob ustreznem vodenju mentoric sta v letu uspešno opravili strokovni izpit.

2. ELEMENTI VZGOJNEGA DELA SKOZI NAČRTOVANE DNEVE DEJAVNOSTISpremljava posameznih dni dejavnosti tako v 1. kot v 2. in v 3. triadi dokazuje, da učitelji skrbno pristopajo k načrtovanju posameznih dni dejavnosti. Tudi pisne priprave dokazujejo, da skrbno načrtujejo tako cilje dneva, kot samo izvedbo, in evalvacijo ob zaključku dneva. V zastavljanju ciljev in pri izbiri vsebin sledijo viziji šole, tako da zagotovijo aktivno udeležbo vsem udeležencem, upoštevajoč posebnosti posameznikov, nadgrajujejo v učnih načrtih predpisano vsebino, razvijajo čut za okolje in razvijajo medsebojno spoštovanje. Vsebine so pestre, zabavne, pri realizaciji učenci medsebojno sodelujejo, krepijo solidarnost med mlajšimi in starejšimi, navezujejo stike z zunanjimi sodelavci in rojevajo nove ideje.

32

3. VZGOJNO DELO V ODDELČNI SKUPNOSTIV prvi triadi predmetnik ne načrtuje samostojnih razrednikovih ur, zato elemente vzgojnega dela vključujejo vsi hospitirani učitelji prve triade v redne oblike dela. Najpogostejše teme so zlasti s področja socializacije (družina, skupnost, soseščina, posameznik in kolektiv, sodelovanje, razvijanje pozitivnih odnosov, medsebojna pomoč, prijateljstvo, strpnost, sprejemanje drugačnih, preprečevanje nasilja, ustvarjalno preživljanje prostega časa, odgovornost za lastna ravnanja, privajanje delovnih navad in discipline, športno obnašanje), prometne vzgoje (varno obnašanje v prometu, upoštevanje pravil), zdravstvene vzgoje (kultura prehranjevanja, osebna higiena, pravilna drža telesa pri sedenju), varstvo okolja ( poskrbimo za red, pravilen odnos do šolskega inventarja, skrb za Zemljo). Ob posameznih praznikih in slovesnostih na šoli poudarjajo elemente domovinske in kulturne vzgoje ( spoznavanje šeg in navad Slovencev in drugih narodov, smisel osebnih praznovanj, vljudnosti izrazi, izrazi spoštovanja, obdarovanje in radodarnost, voščila in čestitke.) Skozi uporabo različnih socialnih iger je izražena skrb za osebnostni razvoj (razvijanje pozitivne samopodobe, kako izražam čustva, kako postanem redoljuben).V drugi triadi učitelji vzgojne elemente ravno tako izvajajo ob izobraževalnih vsebinah, še posebej pa načrtujejo vzgojno delo v okviru načrtovanih razrednikovih urah, ki jih določa predmetnik. Bolj sistematično so pristopili k obravnavi hišnega reda in k obravnavi pravil šolskega reda. Vključevali so se v delo šolskega parlamenta, ustvarjali pozitivne medsebojne odnose, določali meje sprejemljivega, poudarjali pomen druženja, razvijali skupinsko delo in medgeneracijsko sodelovanje, se vključevali v humanitarno delo, razvijali ekološko osveščenost in nadgrajevali vsebine, s katerimi so se srečevali že v prvi triadi. Usmeritve dela v prvi triadi na področju razvijanja pestre ustvarjalnosti in javnega nastopanja vsakega posameznika in nadaljevanje dela na tem področju so na drugi stopnji že pokazale rezultate. Učenci so samoiniciativno, samostojno pripravljali pestre, žive, zanimive prireditve za starše ob prazničnih dogodkih, zlasti pa ob zaključku šolskega leta.V tretji triadi je potreba po samostojnih razrednikovih urah gotovo večja, kot jo predvideva predmetnik. Ker je razrednik pomemben koordinator dela drugih učiteljev z učenci enega oddelka, je večina razrednikovih ur vsebinsko namenjenih tem opravilom. Hospitirane ure so bile seveda načrtovane, zato so bile tudi predstavljene vsebine tematske, vzete iz načrta vzgojnega dela v oddelku: vživljanje v lastnosti in značilnosti vedenja drugega, prepoznavanje pozitivnih lastnosti sošolca, pozitivna naravnanost, kakovostni odnosi v skupini in človekova individualnost, reševanje konfliktov na strpen način, medsebojna učna pomoč, sprejemamo novega sošolca, medsebojni odnosi, odnosi med spoloma, kako se učiti, zdravo živim, šport je za vsakega, predstavitev zanimivega poklica, negativna izkušnja kot izziv, povezovanje oddelkov, projekt Moj mali prijatelj, …

ZAKLJUČNE UGOTOVITVE:Minulo šolsko leto je bilo zaradi oblikovanja vzgojnega načrta, ki ga po novem zahteva šolska zakonodaja, prepleteno z razmišljanji o vzgojnih aktivnostih šole. Opravljene hospitacije potrjujejo, da je na naši šolo pri vseh strokovnih delavcih vzgojno delo razumljeno kot nekaj, kar se ne da ločiti od izobraževalne funkcije šole in ga vsak posameznik razume kot svoje poslanstvo. Veljalo pa bi se dodatno strokovno usposobiti za razvijanje kompetenc učenca in razvijanje le-teh sistemsko vgraditi v vzgojni načrt šole, in sicer v posameznem razredu znotraj programa dela oddelčne skupnosti.

33

4. 3 PEDAGOŠKA PRAKSAŠtudentke Pedagoške fakultete Ljubljana in Filozofske fakultete Ljubljana ( 5: Jožica Cimermančič, Špela Mrvar, Tamara Irt, Anja Komes, Darja Juršič; 1: Nuša Šimec) so pod vodstvo mentoric ( 5: Katje Pečaver, Barbare Žura, Božidarje Štukelj, Andreje Burger Muhič, Mateje Grahek in Ankice Milošević ter Jožice M. Simončič ) izvajale redno pedagoško prakso. Iz Pedagoške fakultete Maribor je opravljala prakso 1 študentka: Špela Novak pri mentorici Tini Močnik. Pod vodstvom Zdenke Cimermančič pa je izkušnje v praksi pridobivala Veronika Tambolaš, soc. pedagoginja (1). Študentke so se vestno vključile v delo šole in uspešno opravile svojo nalogo. Poleg pouka so se vključevale tudi v druge oblike dela na šoli in bile tudi spremljevalke otrok pri raznih dejavnostih.

Pod vodstvom mentoric: Lidije Skube in Olge Jenič sta priprave na strokovni izpit opravljali: Mojca Mežik in Tina Murn in v letu obe uspešno opravili strokovni izpit.

4. 4 STROKOVNI ORGANI ŠOLE (razredni in predmetni aktivi)Znotraj razrednih aktivov so učitelji med letom operacionalizirali načrte posameznih dejavnosti, zastavljali organizacijo izvedbe posameznih dejavnosti, obravnavali aktualno pedagoško problematiko, načrtovali sodelovanje s starši in izvedbo posameznih roditeljskih sestankov, spremljali izvedbo nivojskega pouka in predlagali vključitev učencev v posamezne nivoje, med letom pa prehode učencev med nivoji, analizirali ponudbo izbirnih vsebin in oblikovali predloge ponudb za novo šolsko leto, oblikovali predloge za priznanja in pohvale ter nagrado šole najprizadevnejšim učencem, obravnavali so posamezno vzgojno problematiko, organizacijo dopolnilnega in dodatnega pouka ter oblike individualne pomoči, spremljali so uporabo učbenikov in delovnih zvezkov ter oblikovali predlog uporabe učbenikov in delovnih zvezkov za novo šolsko leto, načrtovali in organizirali so medoddelčne oblike sodelovanja, skupne projekte in drugo aktualno pedagoško delo. Aktiv učiteljev jutranjega varstva in podaljšanega bivanja je oblikoval predlog dela v vseh skupinah ter usklajeval redno sodelovanje z učiteljicami razredničarkami učencev, vključenih v jutranje varstvo ali v oddelke podaljšanega bivanja. Tako so poskrbeli za povezanost rednega dela v šolskem urniku z delom učencev v jutranjem varstvu in v popoldanskem času. Z bogatim projektnim delom so nadgradili redno delo šole in prispevali k dobri socialni klimi na šoli.

Na predmetni stopnji so učitelji poleg razrednega aktiva združeni tudi znotraj posameznih strok: matematika, slovenščina, angleščina. Tako so strokovna vprašanja, vezana zlasti na pouk( načrtovanje pouka, usklajevanje kriterijev ocenjevanja znanja, spremljanje in vrednotenje pisnih nalog preverjanja in ocenjevanja, organizacija pomoči učencem, evidentiranje in nadaljnje delo z nadarjenimi učenci, nacionalno preverjanje znanja, medpredmetna povezava) reševali sproti skozi celo leto. Nov in velik strokovni izziv je to šolsko leto nosil aktiv slovenščine, ki se je zaradi uvedbe novega pristopa k tekmovanju iz materinščine (Cankarjevo priznanje) vertikalno povezal z učiteljicami slovenščine na razredni stopnji in uspešno izpeljal priprave in samo Cankarjevo tekmovanje.

Zapisniki posameznih srečanj so hranjeni v arhivu šole.

Znotraj strokovnih aktivov (1. triada, 2. triada, 3. triada: naravoslovno- matematična skupina, družboslovno- jezikovna in umetnostna skupina in športno vzgojna skupina) so učitelji skrbeli za večjo medsebojno povezanost in medpredmetno sodelovanje. Poskrbeli so za medsebojno pomoč in svetovanje (pomoč učiteljicam začetnicam), načrtovali dneve dejavnosti, šolske projekte, ekskurzije, sodelovanje s šolsko knjižnico (učbeniki in učbeniški sklad, bralna

34

značka) in šolsko svetovalno službo (projekti, sodelovanje s starši, svetovanje učencem v težavah, poklicno usmerjanje), načrtovali uporabo in nabavo šolskih potrebščin, organizirali šolska tekmovanja iz različnih področij znanj, izpeljali nacionalno preverjanje znanja in evalvacijo ob rezultatih preverjanja. Redna je bila izmenjava idej za dobro prakso in krepitev timskega dela, zlasti pri ustvarjanju elementov vzgojnega načrta in podobe šole navzven. Zapisniki posameznih srečanj so hranjeni v arhivu šole.

Aktivi so izvajali tudi s strani vodstva določene aktivnosti, ki so bile skupne celotnemu strokovnemu timu šole, zato je potekalo načrtovanje, usklajevanje, izvedba in evalvacija posameznih aktivnosti na nivoju učiteljskih konferenc ali na nivoju razrednih aktivov.

4. 5 DELO V PROJEKTIH IN RAZISKAVAH DRUGIH STROKOVNIH INSTITUCIJ

SODELOVANJE NA JAVNIH RAZPISIH

1. Natečaj za sofinanciranje računalniške strojne in programske opreme za 2008 in 2009 (razpisuje Ministrstvo za šolstvo in šport).Skozi natečaj smo posodobili računalniško tehnologijo (1 prenosni računalnik in 10 računalnikov) Skupni znesek: 9. 450,00; Znesek zavoda: 4.725,00; Znesek MŠŠ: 4.725,00.

2. ComeniusSkupaj s partnerji iz 16 evropskih držav smo oblikovali projekt na temo »VODA«. Javili smo se na razpis za dodelitev evropskih sredstev preko Comeniusa- šolska partnerstva. V mesecu juliju smo dobili obvestilo, da je projekt odobren . Na omenjeni razpis smo kandidirali že lansko šolsko leto, vendar naš projekt na temo »Kulturna dediščina« ni bil odobren. Vodja projekta: Tina Močnik

3. ACES- Akademmy of central European Schools – projekti šolskih partnerstevV želji po okrepitvi medkulturnega dialoga in izmenjav med osnovnimi in srednjimi šolami v Srednji Evropi smo se v aprilu 2009 javili na 3. natečaj za izbor šolskih partnerstev. Na razpisu sodelujejo srednje in osnovne šole iz Albanije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Kosova, Madžarske, Makedonije, Moldavije, Romunije, Slovaške, Slovenije in Srbije, ki prijavijo projekt partnerstva z eno izmed šol iz naštetih držav. V projektu, ki se bo izvajal med septembrom 2009 in marcem 2010, sodelujejo učitelji skupaj z učenci v starosti od 12 do 17 let. V prijavi 30. aprila 2009 smo vstopili v partnerstvo z osnovno šolo iz Bolgarije ( Osnovno uchilishte »Sveti Kiril i Metodiy«, Strashilir 37, 6300 Haskovo). V juniju 2009 smo prejeli informacijo, da projekt ni potrjen in ne gre v realizacijo. Priprave na projekt je vodila: Damjana Tramte

4. Sodelovanje na 9. Festivalu za tretje življenjsko obdobjeSkupaj z Društvom upokojencev Novo mesto smo se prijavili z aktivno udeležbo na 9. festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki bo potekalo 2. oktobra 2009 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Udeležba pomeni pomembno vsebinsko nadgradnjo naših aktivnosti v razvijanju medgeneracijskega sodelovanja. Z udeležbo so povezani finančni stroški, za katere organizator festivala ne prispeva, ampak jih mora zagotoviti šola sama.Projekt izvajajo: učenci 1. triade, vodja: Damjana Tramte

5. Usposabljanje strokovnih delavcev za uspešno vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v vzgojo in izobraževanje v letih 2008, 2009, 2010 in 2011.

35

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«Udeležba na izobraževanju je brezplačna, bivanje in stroške prevoza v času izobraževanja krije šola.V programu sodelujeta 2 naši sodelavki: Zdenka Humek in Božidarja Štukelj.

6. Sofinanciranje profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v VIZ 2008-2011; projekt ESS izvaja Šola za ravnatelje.V triletnem projektu bomo razvijali dodatna znanja in spretnosti, ki jih potrebujemo za uspešen profesionalni razvoj v šolah, saj je le-ta ključni dejavnik uspešnosti delovanja vzgojno-izobraževalnega zavoda: pomen profesionalnega razvoja in zakonodajne rešitve, razvojno načrtovanje, listovnik v procesu profesionalnega razvoja; redni letni razgovor; motivacija za uvajanje sprememb; spremljanje in vrednotenje učinkov sprememb; izmenjava izkušenj in dobre prakse.Udeležba na izobraževanju je brezplačna, bivanje in stroške prevoza v času izobraževanja krije šola.V programu sodelujeta ravnateljica Nevenka Kulovec, pomočnik ravnateljice Roman Judež in 3 sodelavke: Katja Pečaver, Liljana Barun Čop in Andreja Burger Muhič.

36

4. 6 DELO ŠOLSKE KNJIŽNICEŠolsko knjižnico je vodila knjižničarka Judita Hrovat po zastavljenem programu dela knjižnice. (Poročilo priloženo!)

4. 7 DELO ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBESvetovalno delo je opravljala Tina Močnik, univerzitetna dipl. socialna delavka, v skladu z načrtom dela šolske svetovalne službe. (Poročilo priloženo!)

4. 8 DEŽURSTVORazporejanje dežurnih učiteljev je opravljal pomočnik ravnateljice Roman Judež.

Dežurstvo učiteljev:Učitelj so pričeli z dežurstvom ob 7.00 uri s tem, da so preverili prisotnost dežurnih učencev, jim izročili ključ glavnih vrat ter dežurni list. Med odmori so opravljali dežurstvo na hodnikih in jedilnici ter skrbeli za red in disciplino (naloge dežurnih učiteljev). Dežurstvo so zaključili ob 14.00 uri.Učitelji 3. triade so dežurali na določen dan v tednu celo šolsko leto, po dogovorjenem razporedu (razpored se je menjal štirikrat v letu), učiteljice 1. triade so dežurale tedensko na hodniku 1. triade. Učiteljice 4. in 5. razreda so dežurale v svojih oddelkih skozi vse leto.

Dežurstvo učencevUčenci so dežurali pri vhodu v šolo. Dežurstvo so opravljali učenci od 6. do 9 razreda. Glavni dežurni učenci so bili učenci 9 in 8. razredov, pomočniki dežurnega so bili praviloma učenci 6. in 7. razreda.

Dežurni razredDežurni oddelek je bil določen 1 teden. Zadolžen je bil za čiščenje šolske okolice in pripravo jedilnice za prireditve. Prva triada ni dežurala.

4. 9 KADRIMed učitelji med šolskim letom ni prihajalo do večjih sprememb. Bolniške odsotnosti smo pokrivali z medsebojnim nadomeščanjem. Ob zaključku šolskega leta se je z dolgotrajne bolniške odsotnosti (nega) vrnila Jožica Muhič, na porodniški dopust je v juniju odšla Mojca Kadivnik. Dodatna strokovna pomoč je bila pripravnica Tina Murn, ki je uspešno opravila celoletno pripravništvo.

Darinka Glavan in Sonja Mrvar (kuharici na porodniškem dopustu) sta se vrnili na delovno mesto, zato sta odšla delavca, zaposlena za določen čas Jože Kukman in Nataša Rauh.

4. 10 USPOSABLJANJE, IZOBRAŽEVANJE, SPOPOLNJEVANJEVodstvo šole, učitelji in drugi strokovni delavci so se izobraževali v skladu z načrtom. Udeleževali so se študijskih srečanj v okviru mentorskih šol, in sicer na teme: posodobitev učnih načrtov – vsebinske in didaktične novosti, individualizacija in diferenciacija; nacionalno preverjanje znanja, metode in tehnike uvajanja kroskurikularnih vsebin s poudarkom na medpredmetnim povezovanjem. Študijska srečanja za svetovalno delo so potekala na naši šoli pod vodstvom naše svetovalne delavke Tine Močnik. Svoje teoretično znanje so strokovni in tehnični delavci nadgrajevali na tematskih in študijskih konferencah na šoli in individualno na posameznih seminarjih po Sloveniji.

Vsi udeleženci procesa, tudi delavci za določen čas, so skozi šolsko leto izpopolnjevali svoja pedagoška, psihološka in didaktično-metodična znanja na tematskih konferencah: Vzgojni načrt šole (Supra), Coaching kot učinkovito orodje pri sodelovanju s starši. Z organiziranim ogledom kulturnih prireditev so širili svoje kulturno in duhovno plat: Slovenski impresionisti

– ogled razstave v Ljubljani; Arheološka dediščina Novega mesta v Dolenjskem muzeju Novo mesto; Slovenci v Pomurju- strokovna ekskurzija.

Na individualnih seminarjih, z več kot 45 različnimi temami, je sodelovalo: 22 delavcev je obiskalo enodnevni seminar, 27 delavcev dvodnevni, 11 delavk tridnevni seminar, 2 delavki sta uspešno opravili strokovni izpit, za kar sta bili na 5 dnevnem izobraževanju.

V skladu z LDN so strokovni delavci nadaljevali z aktivnostjo Več lastnega branja leposlovne in strokovne literature. Izmenjavali so si »prebrano dobro knjigo«, med strokovnimi temami pa so posegali po temah, vezanih na vzgojni načrt, vodenje razreda, šolske mediacije in vzpodbujanja h kritičnemu razmišljanju, postavljanju vprašanj in izražanju dvomom. (Podrobnejši pregled udeležbe na posameznih oblikah strokovnega usposabljanja je hranjen v arhivu šole.)

5 VARNOST, VARSTVO UČENCEV

5. 1 PROMETNA VARNOSTKomisija za prometno varnost je spremljala prometno varnostno situacijo v šolskem okolišu. Delovala je v skladu s sprejetim Prometno varnostnim načrtom. Izpeljane so bile vse načrtovane aktivnosti.

5. 2 ZDRAVSTVENO VARSTVOV sodelovanju z Zdravstvenim domom Novo mesto so bili izpeljani načrtovani sistematski zdravstveni pregledi učencev in zobna preventiva na razredni stopnji.

5. 3 VARSTVO UČENCEV VOZAČEV IN UČENCEV V ČASU PROSTIH URZa varnost učencev vozačev je bilo poskrbljeno v okviru nalog dežurnih učiteljev. Učenci so počakali na pouk v jedilnici ali v knjižnici, prav tako po pouku.

5. 4 PRAVILA VARNOSTI IN VARNOSTNI UKREPI ZA UČENCEPreko razrednikov in učiteljev posameznih predmetov in dejavnosti ( športna vzgoja, kemija, fizika, tehnika, gospodinjstvo, določeni izbirni predmeti) so bili učenci posebej seznanjeni s pravili varnega obnašanja in z ukrepi iz Izjave o varnosti z oceno tveganja. Še posebej so bili opozorjeni pred eksurzijami in dnevi dejavnostmi. Skozi šolsko leto so na razrednikovih urah oblikovali nov šolski red in s tem tudi sami določali pravila varnega obnašanja.

39

5. 5 POŽARNA VARNOST IN VARNOST V OKVIRU CIVILNE ZAŠČITEV mesecu požarne varnosti so na posebnih razrednikovih urah učenci govorili na temo Kako ravnati v primeru požara v šoli. Posamezni učenci so se urili kot mladi gasilci v krožku Mladi gasilec, s prispevki so se vključili v literarni natečaj Gasilske zveze Novo mesto.

6 SODELOVANJE ŠOLE Z OKOLJEM

6. 1 SODELOVANJE MED ŠOLO IN STARŠI

Ocenjujemo, da je bilo sodelovanje med starši in šolo dobro. Redne oblike govorilih ur enkrat mesečno v popoldanskem času so bile zadovoljivo obiskane, vsi učitelji in drugi delavci šole so bili na voljo tudi v dopoldanskem času. Tematski roditeljski sestanki, ki so jih izvajali zunanji strokovnjaki Posvetovalnice za učence in starše, so bili manj obiskani, kot smo pričakovali, kljub temu da smo jih ob ponudbi določenemu razredu ponudili vsem staršem šole. Obravnavane teme so bile: Skrb za duševno zdravje otroka (Irena Mohorovič), Kdaj otroci najbolj potrebujejo svoje starše (Mateja Petric), Ustvarimo otrokom varno gnezdo (Alenka Knez), Poklicna orientacija in postopek vpisa v srednjo šolo (Tina Močnik).

Na samostojnih roditeljskih sestankih pa so razredniki seznanjali starše z novostmi devetletnega programa, s šolo v naravi, o delu z nadarjenimi, o nacionalnem preverjanju znanja, in sicer v vseh oddelkih, kjer so se omenjene aktivnosti izvajale. Dobro sprejeto je bilo tudi srečanje staršev bodočih prvošolcev, ko smo jim predstavili šolo, učiteljici in vzgojiteljici pa program dela prvega razreda ter sestanek s starši nadarjenih otrok, ko so posamezni učitelji izvajalci predstavili konkretne aktivnosti v delu z nadarjenimi učenci. Ugotavljamo, da so srečanja s starši, kjer le-ti niso samo poslušalci, ampak so aktivni udeleženci, zelo koristna za dvig medsebojnega zaupanja, zato bomo z njimi nadaljevali. Druge oblike srečanj (pikniki, športna srečanja, izleti, obiski na domu,…) zaživijo v posameznih oddelkih, kjer obstaja volja in interes med starši, otroki in razredničarko, zato bodo tudi v bodoče v domeni le-teh.

V letu je bilo izvedenih več šolski prireditev (tudi javnih), na katerih je bil velik obisk staršev in starih staršev. Leto so še posebej zaznamovala zaključna srečanja učencev s starši, saj so bila organizirana, pripravljena in izvedena na pobudo samih učencev. Učenci so pokazali veliko domiselnosti, izvirnosti in samozavestnega nastopa.

6. 2 SODELOVANJE Z DRUGIMI ŠOLAMI IN INSTITUCIJAMI, ZUNANJIMI SODELAVCI, KRAJEVNO SKUPNOSTJO IN OBČINO

V okviru mentorskih šol (Semič, Črnomelj, Metlika, Center, Dolenjske Toplice, Grm) smo izmenjali izkušnje pri uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno delo. Ker smo tudi sami mentorska šola za svetovalno delo, so nas ob aktivnostih te skupine obiskovali predstavniki šol iz celotnega območja Zavoda za šolstvo Novo mesto. Skozi udeležbo na raznih tekmovanjih iz znanj smo sodelovali s šolami Dolenjske in Bele krajine. Stalne stike smo imeli s sosednjim vrtcem Pedenjped pri pripravi šolskih novincev, pri organizaciji dela vrtca Ostržek v naših prostorih, prav tako z OŠ Bršljin in s Fakulteto za strojništvo Ljubljana.

Pri izvajanju interesnih dejavnosti so sodelovali zunanji mentorji, predvsem na področju športa, v projektnem delu so sodelovali posamezniki in institucije ( Glej posebno poročilo!). Ob vsebinah varnega, zdravega življenja in pomoči drugemu smo se vključevali v akcije Rdečega križa, Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Centra za socialno delo NM, Komunale Novo mesto in Zdravstvenega doma Novo mesto ter z Zavodom za zdravstveno varstvo Novo mesto.

Nadaljevali smo z dobrim sodelovanjem s KS Drska na vseh področjih. Krajane Drske smo vključevali v dneve dejavnosti, organizirali smo večerno prireditev ob kulturnem prazniku, omogočili družabno srečanje starostnikov. Sodelovali smo z znanimi krajani in meščani: Ciril Strasberger, Rozalija Henigman, Zdravko Červ.

Vključevali smo se v akcije, ki jih je vodila Mestna občina Novo mesto, Agencija za šport, Društvo prijateljev mladine Mojca, Srečanje z županom, Policijska postaja Novo mesto, Teden mobilnosti, Svet za preventivo v cestnem prometu, Območno združenje RK Novo mesto in KO RK Drska, Društvo za prostovoljno delo, Komunala Novo mesto, Dolenjski muzej, Kulturni center Janeza Trdine, Študijska knjižnica Mirana Jarca, Planinsko društvo Novo mesto, Društvo upokojencev Novo mesto, Strelsko društvo Gorjanci, Društvo gojiteljev malih pasemskih živali, Dom starejših občanov Novo mesto, Združenje borcev za vrednote NOB KS Drska, Nacionalna koordinatorka ekošol Slovenije.

Pri organizaciji dodatne strokovne pomoči so nam tudi letos pomagali strokovni sodelavci iz sosednje osnovne šole s prilagojenim programom OŠ Dragotina Ketteja, Šolski center Novo mesto in druge srednje šole iz Novega mesta pri izvedbi tehničnih in naravoslovnih dni. Naši strokovni delavci pa so aktivno delovali tako z vrtcem Pedenjped, z vrtcem Ostržek, kot s Splošno bolnišnico Novo mesto in Osnovno šolo Bršljin.

Sodelovanje širše: Ekološko kulturno društvo Za boljši svet, Društvo Srečanje (Las), Zavod ŠKL Ljubljana, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (folklora), Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, 9.Festival za tretje življenjsko obdobje, Teniški klub Portoval, Adria Mobil, d.o.o in drugi.

Pri spremljanju šolskega dela in izvajanju izboljšav, izvajanju študentske prakse in poklicnega usmerjanja smo sodelovali s strokovnimi inštitucijami: Posvetovalnica za učence in starše, Zavod za zaposlovanje NM, Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik,

srednje šole v Novem mestu, Šola za ravnatelje, Zavod za šolstvo Slovenije OE Novo mesto, Pedagoška fakulteta Maribor, Pedagoška fakulteta Ljubljana, Fakulteta za strojništvo Ljubljana, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, SAZU in Filozofska fakulteta, Fakulteta za managment Koper, Urad vlade za komuniciranje, Ministrstvo za šolstvo in šport in z vrsto študentov diplomantov ( 5).

42

7 PROSTORSKI POGOJI

7. 1 SPLOŠNO Proste šolske prostore (2 učilnici in kabinet) smo tudi letos ponudili v uporabo Visoki strojni šoli Ljubljana. Kapacitete telovadnic, plesne dvorane in računalniške učilnice smo ravno tako nudili v uporabo zunanjim uporabnikom. V sodelovanju s Hop klubom pa smo nudili krajanom Drske tudi aktivno rekreacijo na zunanjih šolskih površinah.

7. 2 UČNA SREDSTVA IN DIDAKTIČNI PRIPOMOČKIV okviru finančnih možnosti smo v tem šolskem letu nabavljali učila in opremo za pouk, in sicer v okviru sredstev MŠŠ: prenosni računalnik, antivirusni program F-Secure, programska oprema geografija Slovenije in kovček z orodjem za pouk naravoslovja in tehnike. V okviru lastnih sredstev pa smo nabavili: pohištvo- mize in stoli za eno učilnico, 20 folklornih oblek, 2 prenosna računalnika, projektor Acer, računalniški program za DSP, Usb-diski, prenosni radio za bolnišnično šolo, lupe, valji za pouk kemije, razredni komplet nemih globusov, karta Slovenija, stenski zemljevid Novega mesta, zbirka kamnov mineralov, 12 žog za odbojko, aparat za plastificiranje. Iz namenskih sponzorskih sredstev smo nakupili nekaj drobne športne opreme, na reverz pa prejeli v uporabo 3 fotoaparate.

7. 3 ŠOLSKI SKLADŠolski sklad je deloval v okviru Načrta dela za šolsko leto 2008/09. Poročilo o delu Šolskega sklada za leto 2008 je objavljeno na spletnih straneh šole in v Publikaciji šole za leto 2009/10.

8 ZAKLJUČEKOb zaključku tudi letos lahko ugotavljamo, da je bilo minulo šolsko leto pestro, zahtevno, vsebinsko bogato. Na šoli smo gostilni vrsto tekmovanj in srečanj. Precej težav smo imeli z materialnimi stroški, ker jih ustanovitelj MO Novo mesto ni pokrivala v zadostni meri, zlasti v letu 2008, ko smo že tako zmanjšana sredstva dobivali z večmesečno zamudo. S finančnimi težavami smo seznanjali tudi svet staršev in svet zavoda. Člani obeh organov so se aktivno vključili v dialog z županom MO Novo mesto za redno in ustrezno zagotavljanje materialnih sredstev. Kljub temu v rebalansu proračuna MO Novo mesto za leto 2009 ni bilo zagotovljenih zadostnih sredstev, zato pričakujemo v jeseni leta 2009 še večje likvidnostne težave.

Ob dobrih medsebojnih odnosih, ki smo jih uspeli v teh letih delovanja stkati med učenci, strokovnimi delavci, starši in zunanjimi dejavniki, smo uspešni. Svoje delo bomo v naslednjih letih nadgrajevali.

Poročilo pripravila s sodelavci:Nevenka Kulovec, ravnateljica

Roman Judež, pomočnik ravnateljice

Obravnaval svet staršev na svoji seji dne: ______________Podpis predsednika/-ce sveta staršev:_________________________

Obravnaval svet šole na svoji seji dne: ________________Podpis predsednika sveta šole:___________________________

€¦ · web viewv Šolskem letu 2008/2009 september 2009 kazalo 1 uvod 4 2 podatki o Šoli in...

Documents