WhPoli? i;p YU-61240 Kamnik telefon X lax /06!) 832-S75

ctr 1R 17 1R A C M I I T C I f Prednostne liste prosilcev sir. I O , i / , i o U O P I U i C I V z a solidarnostna stanovanja v kranjski občini

h a Š T I R I H K O L E S I H

! ! l l s K a b a n « * K-an.

Mir hočemo, ne pekla Morda se šele danes zavedamo, da smo konec

Preteklega tedna stali na njegovem pragu in da Je do tistega najhujšega manjkal samo en korak. Avtorji rušenja slovenske oblasti, njihovo stalno Prebivališče je v Beogradu, v Sloveniji pa ne "Mnjka pokornih igralcev, tudi uvoženih za ta Primer, so naklepali tudi hojo v pekel. Ne, tega Slovenci nočemo, saj veliko damo nase, na svojo samostojnost, pa tudi trop zbeganih ovac nismo,

bi jih lahko katerikoli pastir strpal v ogrado. Našo hojo k osamosvojitvi so omadeževala deja­nja, ki niti sredi vojne niso v čast resničnim vojš-c<*kom, na mariborskih ulicah je umrl človek, na nedolžne ljudi so bile izstreljene krogle, vendar S e nismo razbežali, ampak smo razumno in po­gumno preprečili še hujše ter dali prav naši °J>lasti, kije uspela pravočasno analizirati polo-ZaJ in predvideti ukrepe ter ustaviti stroj, kije bil Pripravljen v imenu pravnega reda, preživelih ju-8°slovanskih iluzij in bahave moči zmleti voljo 'n oblast neke republike. Sedaj Slovenci resni-cno vemo, s kom imamo še opravka v Jugoslavi­ja kdo govori iskreno in kdo ne, komu lahko ver­jamemo in komu ne in kdo je v državi ustvaril kaos, da bi lahko s silo urejal stvari. Zgodovina *° sodila, kdo je in kdo ravna sedaj prav. Ven-aarje del sodbe mogoče izreči že danes: ukrepa­nje vojaških oblasti predvsem v Mariboru je med Slovence vneslo nemir, škodo in madež krivega Pa bo nosil tisti, ki je izbral tanke, specialce in

ugrabitelje za rešitelje enotne Jugoslavije. Jugo­slovanska ljudska armada je tokrat med Sloven­ci, in ne samo med njimi, zapravila veliko svoje­ga ugleda. Ne smemo vseh njegovih delov metati v isti koš, vendar je padla senca na njeno celotno organizacijo in strukturo.

Človek se zgrozi ob cinizmu, da se skoraj hkrati, ko v Mariboru ljudje za ceno življenja ustavljajo oklopnike in branijo svojo vojsko, ko je pod gosenicami umrl človek, sredi Pariza smehlja zvezni premier Markovič in hvali svojo vizijo enotne Jugoslavije in demokratičnega raz­pleta krize, v Beogradu pa Miloševič in Jovič za­gotavljata, da Srbija nima nič zoper osamosva­janje Slovenije. Armada, čeprav je še pred krat­kim zagotavljala, da se ne bo vmešavala v politi­čne inačice razrešitve državne krize, vlada in tu­di nam skuša vladati po za nas nesprejemljivih merilih.

Slovenci želimo mir in dobesedno žaljive so besede, ki jih je za beograjsko televizijo izrekel delegat armade v slovenski skupščini, da mi želi­mo pekel, da bomo lahko uresničili svoje cilje. Mi želimo mir in srčno ga privoščimo tudi dru­gim. Politika, ki terja samo eno življenje, ne za­služi več tega imena. Sledovi take politike pa ni­so več zaznamovani samo v Srbiji, na Kosovi in na Hrvaškem, ampak tudi v Sloveniji. Ker takih madežev nočemo več, bomo ravnali tako, kot smo doslej. • J . Košnjek

U gotovitve koordinacijske skupine republiških organov

P r o v o k a c i j a j e b i l a n a č r t o v a n a v B e o g r a d u

0 r

n f o "naciji , ki sta jo v imenu koordinacijske skupine republiških sanov podpisala ministra Janez Janša in Igor Bavčar, je rečeno,

0 s

, n , a Slovenija pripravljene ukrepe za primer novega ogrožanja 4m<>svajanja Slovenije.

zbijana, 26. maja - Zamisel o , e Pih proti Sloveniji in za pra-

tcije cinik

Mariboru je oblikoval • generalštaba Jugoslo-

PoU ' J u d s k c armade general-l o 'kovnik Blagoje Adžič, navodi­l i 1 1 je bilo 16. maja posredova­li n e kuter im poveljstvom J L A v d e i V f n ' J ' - Operativni načrt je iz-Vivi V a r n o s t n a služba J L A pod Vi , S , l V o r n polkovnika Emina C k ° č a iz 14. (ljubljanskega) !(., P U s a ter podpolkovnika Rat-k 0 r

l a l i r » e iz 31. (mariborskega) Vali S a : Neposredno so sodelo-

' l u d i nekateri visoki oficirji, gra*° Pred akcijo prispeli iz Beo-hjj Poveljujoči starešina pa je i e r

8 e r>eral major Mićo Delič, po-i|Jn>k 31. korpusa. Akcija je bi-i ^ k ° ^ e n a m ' m o poveljstva 5. vo-

e8« obm očja. ki je bilo o V> : i ; n ° s l 'h obveščeno naknadno

Mariboru je armada

i I 3 l a z a t o - d a b i s e - ' i n u d c ~ l u d i predstavnik republiške­mu

ga vodstva, ki bi ga ugrabili in obtožili nespoštovanja zveznih predpisov. V Maribor je prišlo več enot J L A za posebne name­ne, sestavljenih iz poklicnih voja­kov oziroma enonacionalnih enot iz Srbije. Te enote so še ved­no v Mariboru, prav tako tudi nekatere manjše enote, čeprav je zvezni sekretariat 21. maja oblju­bi l , da bodo demobilizirane. Za­radi slovenskih protiukrepov, od­pora učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah. protesta Ma­riborčanov in kritike mednarod­ne javnosti je generalštab v sobo­to ukazal ustavitev ofenzivnih aktivnosti ter terjal podrobno analizo. Informacija razkriva še nekatera ozadja dejanj, ki niso spoštovala nobenih pravil, tudi mednarodnopravnih ne. Izurjena je bila posebna enota za nevtrali-zacijo republiškega vodstva, sle­dila bi blokada mednarodnih me­ja Slovenije ter procesa sloven-

Javna

okrogla miza

Gorenjskega glasa

skega osamosvajanja. Slovenija bi bila prisiljena prositi za posre­dovanje zvezno predsedstvo. Sr­bija bi ga dovolila, mi pa bi pri­stali, da bi bil Bajramovič s Koso­va novi član predsedstva in koor­dinator z nekaterimi pooblastli predsednika, umiritev razmer pa naj bi bila trenutna. V nedeljo zvečer je na Brniku pristal voja­ški transporter s posebno enoto, ki je bila nameščena v eni izmed ljubljanskih vojašnic.

Koordinacijska skupina bo v kratkem objavila seznam tistih pripadnikov JLA, predvsem pa službe varnosti, ki se najbolj izpo­stavljajo pri nezakonitih dejanjih zoper civilno oblast in državljane Republike Slovenije. Pristojni slo­venski organi so podali oziroma pripravili kazensko ovadbo zoper nekatere oficirje 31. korpusa (omenjeni so general Delić, pol­kovnik Upnik in podpolkovnik Katalina), zbirajo pa tudi podatke za vložitev kazenskih ovadb proti stoprilcem kaznivih dejanj strelja­nja na civilista na Ptuju, umora ter poškodbe civilista v Mariboru in protipravnega odvzema prosto­sti dvema civilistoma v Ratečah. • J . Košnjek

Brnik, 27. maja - Danes je na brniško letališče prispelo 220 otrok iz Ukrajine in Belorusije, ki so bili prizadeti ob katastrofi v Černobilu in jim je enomesečno bivanje v Sloveniji omogočilo skupno priza­devanje Zelenih Slovenije, Rdečega križa, podjetja Smel t in slovenske vlade. Glavnina černobilskih otrok bo mesec dni letovala v počitniškem domu Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču, 60 beloru­skih otrok, gostov slovenske vlade, bo prva dva tedna preživelo v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Slovenije v Gorjah, druga dva pa ob morju v Nerezinah, medtem ko je Smelt 30 otrokom omo­gočil oddih v ortopedski bolnišnici v Valdoltri. Otroke sta na brniškem letališču sprejela tudi Dušan Plut in Vane Gošnik, predstavnika Zelenih Slovenije, pozdravili pa so jih še vrstniki iz osnovne šole Prežihovega Voranca iz Ljubljane. - Foto: G . Šinik

P e t e r l e z m i n i s t r i

o b i s k a l j e s e n i š k o o b č i n o

Jesenice, 23. maja - Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je z ministri (Maks Bastl, Miha Jazbinšek, Jožica Puhar, Ingo Paš, Izidor Rejc jn namestnik Peter Marn) obiskal jeseniško obči­no. V jeseniški Železarni so si ogledali hladno jeklarno in proiz­vodnjo surovega jekla, se nato ustavili v osnovno šoli Poldeta Stra-žišarja, popoldne so se v hotelu Špik v Gozd Martuljku pogovarjali z jeseniškimi politiki in gospodarstveniki. Tem jim seveda ni manj­kalo, saj je na Jesenicah vrsta problemov, ki niso samo naši, kakor je rekla predsednica jeseniške vlade Rina Klinar, beseda je seveda tekla predvsem o podržavljeni Železarni, odprtju predora in izgrad­nji avtoceste do Vrbe ter o vse večji brezposelnosti in socialni stiski, ki Jesenice spreminja v socialno bombo na vratih Evrope, zažigalno vrvico pa so z objavo seznama 640 odvečnih delavcev v Železarni nemara že prižgali. (Več na 10. strani) • M . V., foto: J . Cigler

S L O V E N S K A V O J S K A

I N J U G O S L O V A N S K A

L J U D S K A A R M A D A V b p ^ i n e e S ' 2 8 ' m a J a ' o b , 8 - u r i b o v d v o r a n i kranjske obč inske h^SkA i / a ^ n a o k r o 8 l a m i z a Gorenjskega glasa na temo S L O -b K sen , J S K A , N J U G O S L O V A N S K A L J U D S K A A R M A -Q K V a h i l i i A ' ,

1 ? v a n J u n a okrogl i miz i , ki bo odprta za javnost, smo r ^ b o E Z A J A N š C % r epub l i škega sekretarja za ljudsko

• Po lkovn ika J A N E Z A S L A P A R J A , vršilca do lžnos t i Teritorialne obrambe Slovenije, S T A N I S L A V A

V Sloveniji vaja vojnega letalstva

N o v p r i t i s k

n a S l o v e n i j o

Ljubljana, 28. maja - Re­publiški sekretariat za ljud­sko obrambo je posredoval protest zoper vajo vojnega letalstva in protizračne obrambe Jugoslovanske ljudske armade na področju Republike Slovenije. Vaja naj bi se začela včeraj (27, maja) iu končala v petek, 31. maja, največ preletov letal in vojaških helikopterjev pa naj bi bilo danes in jutri nad južnim, osrednjim in jugoza­hodnim delom Slovenije. Za­radi dogodkov v Mariboru, pravi sekretariat, in drugih pritiskov J L A na državljane tn legalne organe oblasti v Sloveniji je nastal v naši re­publiki izredno zaostren po­ložaj, napovedana vaja pa ga bo še zaostrila, pomeni pa nov pritisk na Republiko Slovenijo. Sekretariat zahte­va od poveljstva 5- korpusa vojnega letalstva in protizra-tric obrambe preklic ali pre­stavitev vaje na kasnejši čas, v sodelovanju z legalnimi oblastmi Republike Sloveni­je. • J . Košnjek

Jkfcini sekretarja sekretariata za ljudsko obrambo kranjske \ & P R E D S T A V N I K A J U G O S L O V A N S K E L J U D S K E AR-ta Od Predstavnika organizacije Zveze borcev Slovenije, ene-

, U p O K O J E N I H S L O V E N S K I H G E N E R A L O V . ^ i X S ° o k r o g l o mizo bosta vodi la novinarja Gorenjskega

Predstavniki devetnajstih socialdemokratskih strank iz vzhodne in srednje>£m* so minuli konec tedna v Preddvoru na drug, konfe-

» ^ i " " M O g l u l l l l / .U UUJtcI vuv i l iu J ° Ž E K O Š N J E K in S T O J A N S A J E .

Sprejeli narodov do samoodločbe in o Kosovu. - C. Z . , foto: J . Cigler

7. junija ob 20. uri, v hotelu Creina

G L A S O V A P R E J A

Vitomir Gros in Jožef Školč voditeljica

Ljerka Bizilj

Z U N A N J E P O L I T I Č N I K O M E N T A R

M I H A N A G L I C

Indija Mrtvogandija "Zgodovina zahodne Evrope se dogaja hoteno, indijska pa kot nepred­vidljiva usoda." Tako je zapisal Osnald Spenglcr (J880-1936), eden najvidnejših premišljevalcev zgodovine, v svojem delu Zaton Zaho­da. Nasilna in nepredvidljiva smrt. ki je pa M aha t mi (194H). "veliki duši" nenasilnega kljubovanja nasilju, in IncTiri (1984), zdaj doletela Še Radživa Gandhija, je priložnost za ponovni premislek navedene trditve.

Dejstvo je sledeče: Evropa je s posredovan/eni britanskega go­spostva že zgodaj hoteno in nasilno posegla v nepredvidljivo dogaja­nje indijske usode. Družbeni ustroj Indije pred tem je temeljil na va­ški skupnosti in na organski enotnosti kmetijstva in obrti. "Vendar ne smemo pozabiti, da so te idilične vaške skupnosti, najsi je njih videz še tako nedoločen, bile od nekdaj trden temelj orientalskega despotiz-ma, da so človeškemu duhu kar najbolj omejevale obzorje, ko so ga spreminjale v neodporno orodje praznoverja in v sužnja ukoreninjenih navad ter ga oropale vsake veličine in zgodovinske energije. Ne smemo pozabiti barbarskega egoizma, kije, priklenjen na ničvredno krpo zem­lje, mirno opazoval, kako so propadali celi imperiji, kako so se dogaja­le nepopisne grozovitosti in kako so klali prebivalce velikih mest. Ni bil sposoben videti v vsem tem kaj drugega ko naravne dogodke, saj je bil sam nemočen plen vsakega napadalca, ki se mu je zljubilo, da je vrgel nenj svoj pogled. Ne smemo pozabiti, da je to nečastno, negibno, vege­tativno življenje, da je ta pasivna eksistenca na drugi strani zbujala kot reakcijo divje, brezsmotrne, neobrzdane, razdiralne sile, ki so v Hindu-stanu samem spremenile moritve v verski obred. Ne smemo pozabiti, da je te majhne skupnosti razjedala ločitev na kaste in suženjstvo, da so po­nižale človeka v predmet zunanjih okoliščin, ko bi ga bile morale po­vzdigniti za njih gospodarja." Tako drzno in zgovorno pa je o stari In­diji pisal Kari Marx (1853). In odobraval početje Britancev, ki so z železnico in parnim strojem vdrli v primitivno in stereotipno idiliko -da bi jo evropeizirali!? Poslanstvo Britancev v Indiji je bilo po njego­vem dvojno: destruktivno - uničenje azijskega despotizma in kreati­vno - polaganje temeljev za sodobno družbeno organizacijo...

Več kot dve stoletji po začetku britanske "evropeizacije" lahko zapišemo, da so se njihova hotenja uresničila le napol, usoda Indije pa ostaja nepredvidljiva. Železnice so predhodnica moderne indu­striji1, je pisal Mar.\. In res: v Indiji premorejo tchnološko-industrij-ske "lokomotive", ki so že zapeljale v 21. stoletje! Na drugi strani pa je velikansko, zaostalo in obubožano podeželje, ki ga nikakor ne morejo potegniti za seboj. Tu gospodari tradicija, ljudje pa se ravna­jo po gospodarskem nauk Mahatme Gandija, ki sestoji iz kolovrata, preje in domačih živali. Gospodarsko in socialno neuravnoteženost zapletajo še politične, etnične, verske in kulturne razlike, in vse sku­paj tvorijo nepredvidljivo, z nasiljem prežeto vzdušje, v katerem tudi dobia, gandijevska hotenja ne dosegajo hotenih rezultatov. - Sicer pa: jih dosegamo pri nas, na pragu zahodne Evrope, v razmerah, ki postajajo vse bolj nepredvidljive? Indija in Jugoslavija imata, poleg neuvrščenosti, skupnega še nekaj: obe sta "enotni zvezni državi", ki hočeta na silo obvladati tisto, kar "pokrivata". Mrtvi Gandhiji in brezštevilni "mali" ljudje so le najvidnejši del cene, ki jo je treba pla­čevati za ta "pokroviteljska" hotenja.

Res nenavadna in nepredvidljiva je velika in daljna Indija. Go­tovo pa je. da še dolgo ne bo (in bogve, če je sploh kdaj bila) tisto, za kar so jo imele naše babice - dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je vse dobro: Indija Koromandija!?

J u t r i z a s e d a t r ž i š k a s k u p š č i n a Tržič, maja - Jutri, v sredo, 29. maja, bo na svoji 13. seji zasedala tr­žiška občinska skupščina. Med najpomembnejšimi točkami bo ned­vomno socialni program občine.

Odborniki bodo seznanjeni s poročili o delu inšpekcijskih služb za Gorenjsko v tržiški občini v lanskem letu. sprejemali bo­do lovsko-gospodarski načrt za vse tržiške lovske družine, sezna­njeni pa bodo tudi o problematiki in organizaciji zdravstva v obči­n i : razprava bo tekla o potrebni medicinski opremi njihovega zdravstvenega doma in o vzdrževanju objekta v letu 1991. za kar se bo sredstva moralo najti v občinskem proračunu. Vsi trije zbori bodo podrobno obdelali socialni program, ki ga je pripravil odde­lek za gospodarstvo in družbene dejavnosti in ga predlaga v spre­jem. Posebej bodo seznanjeni z razpisom javnih del v Sloveniji in v Tržiču, s katerimi bi vsaj malo ublažili brezposelnost. Odborniki bodo dobili v obravnavo in sprejem odlok o spremembah in dopol­nitvah odloka o pogrebnih svečanostih v občini Tržič, dokončno pa bodo tudi sklepali o prenehanju Sveta za L O in DS, informirani pa bodo tudi o izvedeni sistematizaciji delovnih mest v upravnih organih občine Tržič. Tokrat so odgovorni odgovorili tudi na celo vrsto na prejšnjih sejah skupščine postavljenih delegatskih vpra­šanj, med drugim zakaj sodišča tako počasi rešujejo zadeve, kako bo s popravilom ceste Kovor - Brezje - Leše in s finansiranjem in­frastrukturnih objektov v demografsko ogroženih krajevnih skup­nostih, kdaj bo narejen ureditveni načrt za krajevno skupnost Bi­strica, kako poostriti nadzor nad stanjem javnega reda in miru v KS Bistrica in podobno. • D. Dolenc

Zasedanje kranjskega parlamenta

G L A S

Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI G L A S . M o š e Pijadeja I. KKIIIJ

( rrdnisku politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poliednik s pou­darkom n.i dogajanjih n.i Gorenjskem

Predsednik Č a s o p i s n e g a svela: Ivan Bizjak

Direktor Č P Glas in glavni urednik: Marko Valjavec

Odgovorna ured n i č a : Lcopoldina Bogataj

Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovcan. J o ž e K o š n j e k . Lea Mencin­ger. Stojan Saje. Darinka Sedcj. Vilma Stanovnik. Marija V o l č j a k . Cveto /aplotnik. Danica Z a v r l - Ž l e h i i . Andrej Zalar, Š t e f a n ž a t j f j

Oblikovanje: Itu-r Pokorn

1 ehnicno urejanje: Ivo Sekne Mirjana Draksler. N.nl.i Prevc

lektoriranje: Marjeta V o z l i č : Fotografija: Gora /d Sinik

Tisk: Podjetje D H . O 1 Č R Tisk časop isov in revij. Ljubljana

U r e d n i š t v o : M o š c Pijadeja I. telefon: 211-860, : i I-M35. tclefax: 213-1 (»3

N a r o č n i n e , uprava, propaganda, oglasi: Cesta J L A ((•64) 211-835

16. telefon: 2IK-463. lclefax:

Mal i oglasi: telefon: 217-960 avtomatskem odzivniku: u (Cesta J L A 16).

— sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na radne ure: vsak dan 7 - 13.30. ob sredah do 16.30

Č a s o p i s izhaja ob torkih in petkih Cena izvoda 17.00 din N a r o č n i n a : t r i m e s e č n i o b r a č u n : z.i drugo t r i m e s e č j e 1991 412.50 din (popust individualnim n a r o č n i k o m za p l a č a n o n a r o č n i n o do 25. 5 1991: 20%). N a r o č n i n a za tujino: 140 D L M oz., pre­r a č u n v ostale valute, o b r a č u n enkral letno. Oglasne storitve: po ceniku Č P . O p r o š č e n o p l a č i l a prometnega davka l i r . L. RS 7/91)

Z d r a v s t v o s e j e p r e b i l o , s k l a d

s t a v b n i h z e m l j i š č o b t i č a l Kranj, 23. maja - Po seji, polni razprav, lahko potegnemo črto pod skupni račun in seštevek je naslednji: predlog odloka o prispevku za zdravstveno varstvo je bil sprejet - z amandmaji, poročilo o poslovanju in zaključni račun za leto 1990 ter program nalog, finančni načrt in vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1991, sklada stavbnih zemljišč pa poslanci niso spreje­li. Pač pa so sprejeli sklep, da se do naslednje skupščine pripravijo do­polnitve, ki so jih zahtevali. Obe točki dnevnega reda, ki sta obravnavali preteklo in prihodnje delo Sklada stavbnih zemljišč sta bili po sklepu poslancev prestavljeni na prihodnjo skupščino.

Bojazni nekaterih, da skupna četrtkova seja vseh treh zborov kranjskega parlamenta sploh ne bo mogoča, zaradi nesklepčnosti posameznih zborov, se ni uresni­čila. Poslancev je bilo dovolj. Pr­ve pripombe so letele že na zapis­nik ene prejšnjih skupnih sej, saj je poslanec Niko Slapar iz zbora združenega dela, sicer predstav­nik osnovnih šol v tem zboru, zahteval dopolnitev zapisnika. Meni l je. da je bil zapisnik me­stoma preskop, in zahteval, da se vanj naknadno vnese tudi njego­va razprava na temo ustanavlja­nja srednje gospodinjske šole v Adergasu. "Najprej je potrebno poskrbeli za osnovne in srednje šole. ki so že in za vse tiste otro­ke v Kranju, ki so še danes brez telovadnic. Šele nato lahko na­menjamo sredstva za ustanavlja­nje nove srednje šole, ki je sicer v pristojnosti republike", je svojo zahtevo utemeljil poslanec Sla­par. Član predsedstva skupščine Branko Gr ims je pojasnil, da so se želeli s takšnim zapisnikom, kot so ga izdelali predvsem pri­bližati zapisnikom republiškega parlamenta. Vendar pa je po nje­govih besedah mogoče zapisnik vedno dopolnjevati na željo posa­meznih razpravljalcev. Dopol­njeni zapisnik so poslanci potrdi­l i .

Predlog odloka o prispevku za zdravstveno varstvo so poslanci po razpravi in predlaganih amandmajih sprejeli, s tremi amandmaji, ki so j ih predlagali, so točneje opredelili datum, s ka­terim se za leto 1991 določa stop­nja prispevka za izvajanje pro­grama zdravstvenega varstva (od 1. junija dalje). Prispevek za zdravstveno varstvo se po predlo­gu odloka plačuje po stopnji 0.66

odstotka. Z drugim amandmajem pa so predlagali, da se za isti pro­gram zdravstvenega varstva na­menijo tudi sredstva zbrana ja­nuarja po prispevni stopnji 0,49 odstotka in sredstva iz februarja po prispevni stopnji 0,30 odstot­ka. S tretjim amandmajem so iz odloka črtali četrti člen. ker je bil po dopolnilu drugega člena nepo­treben. Odlok katerega predlog so poslanci sprejeli, začne veljati dan po tem, ko bo objavljen v Uradnem listu Republike Slove­nije. Republiška administracija pa je po mnenju poslanca iz DPZ Rastka Tepine povzročila mestu Kranju in njegovemu par­lamentu ogromno škode z nepra­vi lnimi objavami v Uradnem l i ­stu. Zato je bil dodaten sklep par­lamenta, zahteva po priznanju osebne odgovornosti republišl<e administracije na Upravi za družbene prihodke.

Razprava o obeh točkah, ki sta

obravnavali Sklad stavbnih zem­ljišč, jc bila izredno burna in iz­črpna. Predvsem poslanci zbora krajevnih skupnosti so imeli veli­ko pripomb o splošni, predvsem infrastrukturni urejenosti posa­meznih naselij in krajevnih skupnosti. Kot je poudaril dele­gat tega zbora, Košnjek, ki pred­stavlja KS Zlato polje, je pri nas praksa graditve posameznih na­selij v popolnem nasprotju s prakso drugod po svetu. Pri nas namreč najprej naselimo prebi­valce v nova naselja, šele nato pa začnemo urejati infrastrukturne objekte. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno najprej poskrbeti za infrastrukturo, šele nato nase­ljevati. Drugi poslanci, tako npr. Vreček iz zbora združenega dela in Kristan iz družbenopoli t ičnega zbora pa so bil i mnenja, da se mora sistem dela Sklada stavbnih zemljišč temeljito spremeniti, ker se že leta ponavljajo stare in vedno iste napake. Najbolj pa so poslance vseh zborov "zbodle" bi­stveno višji stroški dela Sklada stavbnih zemljišč, kot so bili v preteklosti in kot so bili v pogod­bi predvideni. Zato so zahtevali obrazložitev, ki naj bi jo pripra­vi l i na skladu do prihodnje skup­ščine. Predstavnik Sklada stavb­nih zemljišč je apeliral na parla­ment, naj vendarle sprejmejo po-

I

Delegati DO Sava so na & danju parlamenta marca p« lagali, da bi se, tako kot U F spremenil delovni čas f /*» meznih delovnih organizacij spremenil tudi v upravnih on nih občine Kranj. Tako bi U*# občani večje možnosti za urej nje svojih osebnih zadev pri' • organih. Njihov predlog tu sprejet, saj člani izvršnega s\ menijo, da je sedanja raiP" ditev uradnih ur oba*** Upravnih organov povsem -dovoljiva. Predvsem pa so P darili, da je občina Kranj m redkimi, če ne celo edina v J veniji, ki ima uradne ure V dni v tednu. Kljub uvedbi etrof skega delovnega časa vposa" zne delovne organizacije to r po mnenju sekretariata ta upravo, dosedanja razpore^ uradnih ur upravnih oru popolnoma zadosti vsem po bam občanov. (M. P-)

raču" natf da d*

Eno izmed delegatskih vprašanj je poseglo tudi na področje osebnih dohodkov občinskih uslužbencev (članov IS, občinskih funkcionarjev, predstojnikov upravnih organov in drugega administrativnega osebja v občinski upravi). Višina "neto" osebnih dohodkov občinskih uslužben­cev je bila marca (tudi januarja in februarja) takšnale (brez upošteva­nja delovne dobe):

18.023,00 din 16.688,00 din 15.734,00 din

predsednik IS član IS predstojnik (JO samostojni svetovalec upravni referent finančni referent administrator snažilka

10.817,00 din 8.358,00 din 5.751,00 din 5.670,00 din 3.114,00 din

Povprečni "neto" osebni dohodek delavcev uprave in funkcionarjev ob­čine Kranj znaša za prve tri mesece letošnjega leta 9.380,00 din, naj­nižji "neto" osebni dohodek pa je bil izplačan marca letos in sicer 3.575,40 din. (M. P.)

ročilo o delu, zaključni program dela in finančni vse to zato, kot je p o j a s n . n 0 . lo sklada ne bi bilo bW» i Vendar so poslanci ostali n ni in bodo .šele na naslednji j ščini o tej zadevi odločali m |

Naslednja točka dnevnega da, pri kateri naj bi s P ^ f d liste poslanci izvolil i K»?»J*j dišča združenega dela. Ki ^ . . ^ delovnem razmerju pr> s t

M|„o je bila zaradi suma o n e P r

k o r l i i O sklicani seji komisije za za ^ delovanje parlamenta ^7Kjm poslanca Savica ( D P ~ . j e n a z

član te komisije), umakni dnevnega reda seje. Ker s JJVJ

razpravi, ki je sledila, kij«ij> da je bila točka že umaknJ dnevnega reda. izkazalo, na A tem v zvezi še kup nejasne^jj predsednik parlamenta ^ . Gros predlagal sestanek K * ^ in predsedstva skupščine. , naj bi proučila celoten F ^ j točka pa je bila nato do«J umaknjena. Tako je kranjs" ». lameqt edini od vseh g ° r e n j p p / ki po navedbah P 0 S . l a " f l j j J Markoviča. ni potrdil p r t

nih neprofesionalnih sodu Sklep o prenehanju delo Sveta za ljudsko obrarn' ^ družbeno samozaščito S 0 £ ^ ci sprejeli soglasno temelj

Mojca

Program prvega Svetovnega slovenskega kongresa je določen

L j u b l j a n i č a s t s r e d i š č a s l o v e n s t v a Ni bilo malo zagovornikov ideje, da bi moral biti prvi Svetovni slovenski kongres izven Slovenije, v tujini, saj je bilo pred meseci, kljub spreme­njenim političnim razmeram pri nas, do nas še precej nezaupanja. Ven­dar je prevladalo prepričanje, da je treba braniti slovenstvo in slovensko državo v središču, v Ljubljani.

Ljubljana, 23. maja - Bojan Brezigar, predsednik osrednjega iniciativnega odbora je sloven­skim časnikarjem naštel štiri gla­vne činitelje Svetovnega sloven­skega kongresa: pripadnost iste­mu narodu, sklicevanje na skup­no državo, ki ima suverenost, ozemlje in ljudstvo, čeprav raz­deljeno, vendar s trdnimi vezmi z domovino, skupno zgodovino in skupno kulturo, pri čemer je malo narodov na oboje tako po­nosnih kot slovenski, ter potreba po vzajemnosti in sodelovanju, da se bo slovenstvo lahko uvelja­vilo v svoji državi in drugod po svetu. Iniciativni odbor je nastal septembra leta 1989 na Opčinah pri Trstu, pobuda je rasla in da­nes ima Svetovni slovenski kon­gres konference za Republiko Slovenijo, za Koroško, za Furla-nijo in Julijsko Krajino, za Zve­zno republiko Nemčijo, Francijo,

Veliko Britanijo, Skandinavijo, Avstrijo, Argentino, Kanado in Avstralijo. Te konference so že izvolile delegate za kongres, v Ljubljano pa bodo prišli tudi predstavniki Slovencev iz Zdru­ženih držav Amerike, Švice, Bel­gije in Italije ter delegacija Po-rabskih Slovencev. Organizatorji si za poseben uspeh kongresa šte­jejo udeležbo iz 18 držav, mar­sikje pa so priprave na kongres premostile globoke prepade med posameznimi deli in generacija­mi Slovencev po svetu. V Argen­tini so na primer po štirih deset­letjih sedli za skupno mizo pred­stavniki pred tem hudo razdelje­nih Slovencev in oblikovali skup­no predstavništvo na kongresu.

Slovenski kongres skuša biti v svojem ravnanju nadstrankarska, nevladna in nepolitična organiza­cija. Zato se do posameznih do­godkov v Sloveniji ni politično

Začetek 27. junija Prvi Svetovni slovenski kongres se bo začel v četrtek, 27. ju"1./ • tgjjjb uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Potekal bo do sobote, * K.^ 0 ko bo ob 17. uri slovesen zaključek kongresa. V nedeljo, 30. j nmft& 11. uri pa bo v Narodnem domu v Celju seja novih organov H ^ Delo bo potekalo vsak od od dopoldneva do večera, v pe,e* fo^^ delegati in gostje, ki ne bodo zaposleni v komisijah, obiske^ $/f v Italiji, Avstriji in na Madžarskem in s tem poudarili celovi venskega narodnega ozemlja.

Kongres ne bremeni proračuna Bojan Brezigar in Spomenka Hribar sta povedala, da ostaja kongres na liniji nepolitičnosti in nadstrankarstva in se zato ne želi vezati na nikogar, ne na vlado, ne na parlament. Tudi proračun republike niso prosili za pomoč, vendar to ne pomeni, da kongres ni vezan na Slove­nijo. Predstavnike kongresa so že sprejeli Kučan, Bučar in Peterle, vsi pa so obljubili tudi svojo udeležbo na kongresu. Denar za kongres pri­spevajo razni sponzorji, ki kažejo velik interes, v blagajno pride del de­narja od prodaje slovenskega tolarja, sponzorji so tudi po svetu in v zamejstvu, sicer pa bo bivanje plačal vsak delegat sam, razen tega pa ho prispeval kot kotizacijo 200 ameriških dolarjev.

Poseben status Slovencev Kongres naj bi sprejel stališča o posebnem statusu Slovencev po svetu. Ker vse države, kjer žive Slovenci, ne dovoljujejo dvojne­ga državljanstva (nekateri Slo­venci bi to želeli), bi bil posebni status nadomestilo za to v dolo­čenih primerih. Na primer, po­sebni status bi omogočal Slo­vencem na tujem posedovanje nepremičnin v domovini, kar je sicer prepovedano, nakup sta­novanja ali popravilo rojstne hiše.

slanico mednarodni J a V

n'jje 1

de osamosvojitve Slov ^1 njenega mednarodnega nja. ^ gjr

Slovenija z a g o t a v l j a j J ležencem kongresa " ^ v * 1

svobodo gibanja, kar je " :enC.i''

opredeljevala. Izjema je bila poli­tična izjava pred slovenskim ple­biscitom. Tudi na Svetovnem slo­venskem kongresu, ki jc zasno­van kol izredno delovno sreča­nje, ne bo sprejetih veliko politi­čnih dokumentov. Razen progra­ma in statuta bodo sprejeli Stališ­ča o posebnem statusu Slovencev po svetu in j ih posredovali vod­stvu Republike Slovenije, ter po-

med Slovenci v ou u 0

krajih povzročalo, f J

gre*> J mov. Organizatorji k°'?sW't

j ih med svojimi potovanj ^ n prepričati (očitno so J' ' a m njihov strah odveč. Si«*' r . ^ izvoljenimi

delegati n' ^ od tistih sedmih, ki Vrfagfi1

rodno pravo še vedno r>r vojna hudodelstva. ^

Ideja Svetovnega s J ^ j c 4 kongresa jc torej d o z o r L „ f f f f

povedala predsednica *^{i\,»< za Slovenijo S p o m e n k « g in bila ideja dana že leta

• A di kasneje, prejšnji °V, " n ^ v V ta za pobudo ni z m e n i j j i je bolj naklonjena. ^ moremo trditi, da ' -oV« 2 slovenski kongres nifestacija. ampak bo ^ ska, saj se je večina »^„,11 političnih strank že kongres. • J . KosnjeK

"orek, 28. maja 1991 N O V I C E I N D O G O D K I 3 . STRAN mmmJ^iOlLAS

S T R A N K A R S K E N O V I C E S T R A N K A R S K E N O V I C E

Druga konferenca konfederacije socialdemokratskih strank vzhodne in srednje Evrope

R a z m e j e v a n j e n a l e v o i n n a d e s n o Socialdemokrati nasprotujejo, da bi na ruševinah komunizma nastal zgodnji kapitalizem.

Preddvor, 26. maja - Predstavniki devetnajstih socialdemokratskih strank iz držav vzhodne in srednje Evrope so v soboto in nedeljo na dru-8' konferenci (lani ustanovljene) konfederacije obravnavali vlogo soci-»Idemokracije v vzhodni in srednji Evropi, privatizacijo družbene (drža­je) lastnine in druge gospodarske probleme ter vprašanje novega ev­ropskega reda. Na konferenci so sprejeli v konfederacijo številne nove članice (v prihodnje pričakujejo še članstvo Poljske) pa tudi več resolu­cij in deklaracij - o pravici narodov do samoodločbe, o položaju v balti­ških državah, o Kosovu in o Moldaviji ter sporazum o izmenjavi infor­macij med strankami in spremenjeni statut. "Konferenca je bila uspe­šna, postavili smo temelje za sodelovanje socialdemokratskih strank," J« v imenu organizatorja, Socialdemokratske stranke Slovenije, dejal "jen predsednik dr. Jože Pučnik in poudaril, da so posamezne članice konfederacije v zelo različnem mednarodnem pravnem položaju pa tudi Slede možnosti, kako brez fundamentalizma in ideologije preiti iz real-socialistične ekonomije v učinkovito gospodarstvo.

K o j e dr. Pučnik govoril o vlo-?' socialdemokracije v vzhodni l n srednji Evropi, je dejal, da je 2 a vse nove socialdemokratske franke značilno, da so nastale ali bile obnovljene na ruševinah ko­munizma in da odpor ali celo so­vraštvo državljanov do vsega, kar J'h spominja na desetletja traja­jočo diktaturo, zahteva od social­demokratskih strank, da se opre­delijo na levo in na desno. Za mnoge ideje in izraze, ki so na­stali v evropski socialdemokraci-JJ; a j ih je komunizem tako izra­b i , da so v očeh volilcev kom­promitirani za vrsto let. bo treba n a j l i druge izraze. "Po zlomu ko-[fiinuzma v srednji in vzhodni

cialdemokracije. so prisiljene, da se zdaj nenehno razmejujejo tudi od strank, s katerimi so sodelova­le ali še sodelujejo. Prav zaradi sodelovanja s temi. po klasičnimi razdelitvi bolj ali manj "desnimi strankami", pa j im nekdanje ko­munistične stranke in tudi neka­teri socialdemokrati z Zahoda očitajo, da so preveč "desno".

Ev ropi so komunist ične partije Praviloma spremenile ime in se n a hitro razglasile za "prenovi-*'jske". "reformne" ali celo za socialdemokratske" stranke, in

s'eer zato. ker so se hotele v klju­čni v družbo evropskih demokra-''čnih strank in se otresti komu­nistične preteklosti. Nekatere se nočejo zares spremeniti ali so se * e Spremenile, mnoge pa so za­

menjale le svoje ime in sprejele nov program, sicer pa so ostale takšne, kot so bile pod komuni­stičnim imenom." je dejal dr. Pu­čnik in poudaril, da je za vse te stranke značilno poudarjanje, da so "leve stranke". "Mnogi pred­stavniki zahodnih socialdemo-kracij ne razumejo, da so bili ko­munistični režimi v vzhodni Ev­ropi praviloma tako daleč na "le­vic i" , da so se obnašali kot skraj­na desnica, ki je kazala mnogo več podobnosti s srednjeameri­škimi diktaturami kakor pa z le­vo socialdemokratsko tradicijo zahodne Evrope. Zato tudi priha­ja do dobro znanih nasvetov, "da naj se vsa levica združi". Takšni nasveti so sicer dobronamerni, kažejo pa na nerazumevanje ko­munizma in notranjepolitičnega položaja v posameznih deželah nekdanjega komunizma."

Ker so se vse nove socialde­mokratske stranke v vzhodni in srednji Evropi v boju proti ko­munizmu povezovale z drugimi polit ičnimi strankami, ki so pro­gramsko precej oddaljene od so-

Socialdemokrati vzhodne in srednje Evrope so v deklara­cijo o pravici narodov do sa­moodločbe med drugim zapi­sali, da nasprotujejo vsake­mu nasilnemu vmešavanju v osamosvojitvene procese, če­mur smo zadnje čase priča v Evropi, in da podpirajo vsa tista prizadevanja za neod­visnost, kjer se je ljudstvo z referendumom ali kako dru­gače demokratično odločilo, da želi živeti v samostojni in neodvisni državi.

Kot je dejal dr. Pučnik, je gla­vni problem držav, ki so odpravi­le komunizem, kako ob katastro­falni dediščini realsocializma (upadanje proizvodnje, bankroti­ranje podjetij, povečevanje brez­poselnosti, zniževanje življenj­skega standarda itd.) ustvariti učinkovit gospodarski sistem. So­cialdemokrati nasprotujejo temu. da bi na ruševinah komunizma nastal zgodnji kapitalizem, ka­kršnega je zahodna Evropa po­znala v 19. stoletju; podpirajo privatizacijo družbene lastnine in se zavzemajo za učinkovito

sindikalno organizacijo, ki bo za­ščitila pravice delojemalcev pred lastniki in managerji. za ohrani­tev socialne mreže, ki jo je razvil socializem ("bolje je. da znižamo plače in pokojnine, kot da zmanjšamo obseg socialnih pra­vic").

Socialdemokratske stranke vzhodne in srednje Evrope so ve­činoma majhne in mlade stran­ke, ki kažejo še velike šibkosti na organizacijskem in kadrovskem področju in j im še precej manj­ka, da bi postale "sodobna podje­tja za uveljavljanje politične vo­lje". "Naši odnosi do velikih soci­aldemokratskih strank v Zahodni Evropi se razvijajo zelo počasi, z velikimi težavami in tudi z ob­časnimi motnjami, tudi zato. ker mnogi socialdemokrati na Zaho­du ne razumejo, da so naše soci­alne, zgodovinske in kulturne razmere bistveno različne od nji­hovih." je dejal dr. Jože Pučnik in poudaril, da se to kaže pred­vsem v razumevanju nacionalne­ga vprašanja in v odnosu do ne­kdanjih komunist ičnih strank.

Čeprav imajo socialdemokratske stranke vzhodne in srednje Evro­pe veliko skupnega (delujejo v nekdanjih komunis t ičnih deže­lah, kjer poskušajo na ruševinah komunizma uveljaviti socialde­mokratski program), odklanjajo organiziranje v internacionalo. ki bi poskušala iz centra usmerja­ti socialdemokratsko gibanje, že­lijo že naprej ostati samostojne in delovati v konfederaciji kot mestu za posvetovanje ter za iz­menjavo informacij in izku­šenj • C. Zaplotnik

Občni zbor radovljiških krščanskih demokratov

G r o ž n j e z o r o ž j e m n e b o d o z a u s t a v i l e o s a m o s v a j a n j a

B | «d, 25. maja - Povabilo na občni zbor krščanskih demokratov rado-v|j>ške občine je obetalo, da bo zbor tudi zanimiva javna tribuna o aktu­alnih političnih in gospodarskih razmerah v Sloveniji, o železarstvu in tekstilni industriji ter o socialnih problemih, vendar gostov, ki so ju pri­čakovali (predsednika vlade Lojzeta Peterleta in ministra za gradbeni-s t v « in industrijo Izidorja Rejca) zaradi nujne zadržanosti ni bilo.

Po uvodnem prepevanju žen-s

R

kega pevskega zbora Vezenine °'ed je Aldo Jovan, predsednik radovljiškega odbora S K D . pred-H u v i | delo j n dosežke stranke od jklanovitve 3. februarja lani do d a nes. V stranki si štejejo za ASPeri- da je njihov član Vladimir S rne predsednik občinske skup­i n e in dr. Avgust Mencinger po­sla "ec radovljiške občine \ zboru

č>n republiške skupščine, daje , e d 24 Demosovimi poslanci v "cinski skupščini sedem krščan-

K | n demokratov, da sta dva čla-. ; 1 (Jože Cvetek in Janko Jan) v Z* r»nem svetu, da ima stranka L £rajevnih odborov (Radovlji-

B | e d z okolico. Dobrava. Les-

merah. kakršne so. je ena temelj­nih nalog stranke, da med ljudmi - ne da bi j im zastirala realnost -seje upanje." je dejal gost občne­ga zbora, član izvršnega odbora S K D in predsednik zbora občin republiške skupščine Ivo Bizjak in poudaril, da se Slovenija želi osamosvojiti po pravni poti. predvsem pa na miren in spora­zumen način, in da za dogovarja­nje tanki in oklepna vozila niso najprimernejši . " N i k o l i nismo ra­čunali , da bo osamosvajanje po­tekalo brez težav, zato nas tudi zadnji dogodki v Mariboru ne morejo in ne smejo vznemiriti, čeprav moramo hkrati obžalova-

da je prišlo do smrtne žrtve." . - " - u / O K O I I C O . uonrava. L e s - • • • ,.•>' , r • i • ; , r . . , ; i n n n .

S ' n Bohinjska Bistrica), da zelo j« dejal Ivo B.zjak ,n u r a * J Jf h ro deluje kulturna komisija, "je, da bo razum prevlada tud,

J.? vodi dr. Poženelova... J L A . Nace Polajnar, predsednik seh dogodkih in v raz- poslanskega kluba S K D . je dejal. Ob

da je zadnje čase lepo sedeti v slovenskem parlamentu, ne samo zaradi "zgodovinskega časa", am­pak tudi zato. ker so vse stranke spoznale, da zdaj ni časa za stran­karski boj in da je treba čimprej sprejeti osamosvojitvene zakone. Vlada se bo po osamosvojitvi mo­rala lotiti tudi zakonodaje, ki bo v temeljih, ne samo materialno, ampak tudi duhovno spremenila položaj slovenske družine. Mar­ko krem/ar. predstavnik argen­tinskih Slovencev, je dejal da "iz daljne perspektive občudujejo ljudi, ki so lotili političnega dela. ko je bilo to še nevarno". Dr. Av­gust Mencinger je dejal, da ima radovljiška občina ob vsem naj­večjo perspektivo v turizmu, si­cer pa je izpostavil dva proble­ma. K o s o Bohinjci hoteli ustano­viti ribiško družino, so ugotovili, da z bohinjskmi vodami upravlja "Ljubljana" in da formalno sploh nimajo voda, v katerih bi lovil i , ln drugi problem: čeprav vsi na Kopriv niku in v Gorjušah vedo. da sta vasi demografsko ogrože­ni, pa formalno (po odloku) ni-

Na občnem zboru so sprejeli izjavo, s katero dajejo vso podporo predsedstvu Republi­ke Slovenije, republiški skup­ščini in vladi pri njihovih na­porih za tocsničitev na plebi­scitu izražene volje slovenske­ga naroda, in odklanjajo vsa­ko reakcionarno delovanje -,od zanikanja pravic do gro­ženj s silo, še posebej pa vsa nasilna dejanja, ki jih izvaja­jo institucije preživele jugoslo­vanske federacije, še zlasti JLA. Oklepni transporterji in grožnje s strelnim orožjem ne bodo zaustavili demokrati­čnih, miroljubnih procesov in osamosvajanja, so pa žalostni izraz miselnosti, da je moč svobodoljubno ljudstvo ustra­hovati z orožjem.

sta. ker statistično sliko kazijo počitniške hišice na Pokljuki in njihovi "stalni prebivalci". • C. Zaplotnik

liberalci na obisku pri rojakih v Z D A in Kanadi

N a š e s p r e m e m b e n i s o p r e p r i č l j i v e

|L 23. maja - Kot je postala že li« a \ 8 0 n a s >z Liberalne stran-0 j , l u d i tokrat po seji glavnega f e - - ° r a ' Povabili na tiskovno kon zveznih j^nco, na kateri so za javnost

p P o r oči l i nekatera svoja stališča. 0 v e d a | i so. da pozdravljajo spre-"emhe v slovenski vladi, k i bo. n e , ° U N « . začela hitreje reševati jpatera odprta vprašanja na po­lu '.'h privatizacije, denaciona-^, , l ci .ie in gospodarskih vprašanj. L V 2*tnajo se za spremembo za-p?. n a o delovnih razmerjih, po-j '"Orna nesprejemljiv se j im zdi N n " 0 P r o m e t n e m davku, tudi ^.Predpisi jc potrebno onemogo-

1 lako zlorabljeno tajnost plač.

na pripravah za osamosvojitev Slovenije, pa je delo potrehno maksimalno pospešiti. Sprejem zveznih zakonov na področju obrambe j ih prepričuje, kako prav so imeli s svojimi predlogi slovenski skupščini (o tem smo že poročali), ki žal v celoti niso bili sprejeti, saj bi pravočasen od­poklic naših delegatov onemogo­čil ta sprejem. Zato bodo s svoji­mi predlogi o odpoklicu delegacij v zvezni skupščini ter smoterne-mu prevzemu nekaterih zveznih predpisov v zakonodajo RS. s či­mer bi odpravili veliko zakono­dajno zmedo dveh sistemov od­pravili, vztrajali.

Obiske delegacije Liberalne stranke pri Slovencih v Z D A in Kanadi, kljub predčasnem za­ključku, ocenjujejo kot uspešne. Poseben pomen imajo pred Sve­tovnim slovenskim kongresom, saj so bili pripadniki povojne po­litične emigracije, po njihovem mnenju, potisnjeni na rob doga­janja v Republiki Sloveniji. Zelo jasno jc čutiti nezaupanje v drža-vno-pravno. gospodarsko in poli­tično preobrazbo Slovenije, k če­mur so pripomogli tudi sicer po­gosti obiski delegacij iz Sloveni­je, ki v svojih poročilih, ocenah in predlogih niso bile dovolj real­ne. Prav stvarne ocene in predlo­

gi za sodelovanje pa, saj gre za zelo izkušene in v poslovnem svetu uveljavljene ljudi, lahko zgradi potrebno zaupanje in s tem podlago novim odnosom.

Za dogodke v Mariboru so iz­vedeli na sami seji, zato so ob po­manjkanju informacij izobliko­vali naslednje načelno stališče: Ravnanje JLA je akt okupatorske­ga nasilja, ki se mu mora Sloveni­ja najodločneje upreti. Neodločno ravnanje Hrvaške kaže, da neodlo­čnost vodi v pat položaj. Tudi z oboroženim odporom je potrebno preprečiti uveljavitev navidezno le­galnih zveznih vojaških zakonov. • S. ž.

KRANJ, CANKARJEVA 4

T i k p r e d u s t a n o v i t v i j o

n o v e o r g a n i z a c i j e

R o k ( hvvatal, p redsednik i n i c i a t i v n e g a o d b o r a MLD v K r a n j u preds tavl ja de lo b o d o č e o r g a n i z a c i j e . Kranj, 24.maja - Nedavnega ptujskega festivala Mladih liberalnih demokratov Slovenije se je udeležil tudi predsednik iniciativnega odbora M L D iz Kranja. Rok Chvvatal, ki je tudi član Izvršnega od­bora republiške organizacije M L D . Z 21-letnim študentom Fakul­tete za organizacijske vede v Kranju, bodočim kadrovikom. smo se pogovarjali predvsem zaradi bližnje ustanovitve organizacije M l a ­dih liberalnih demokratov v Kranju.

Republiška organizacija M L D je bila ustanovljena februarja letos in je popolnoma avtonomna organizacija, kljub temu da fi­nančna sredstva dobiva od L D S .

"Treba je poudariti predvsem, da M L D ni stranka, ampak or­ganizacija, ki bo zapolnila prazen prostor, ki ga je za seboj pustila L D S . ko seje iz mladinske organizacije Z S M S prelevila v politično stranko. Tako L D S kot stranka in M L D kot organizacija pa teme­ljita na načelih liberalizma in je zato tudi njun program v nekate­rih osnovah soroden." je pojasnjeval status nove organizacije Rok Chvvatal.

Ustanovna skupščina kranjske organizacije M L D naj bi bila v začetku junija, ko bo sklicana ustanovna skupščina. Mladi do 28. leta pa se že sedaj lahko včlanijo, s tem. da se v prostorih L D S v Kranju vrišejo v knjigo članstva.

"Spodnja starost pri vključevanju v to organizacijo sicer ni določena, vendar se v nepolnoletno mladino ne "vtikamo". Že tako nam v zvezi s problematiko zaključnega izpita očitajo manipulaci­jo z mladimi. Dejansko pa smo ves čas samo podpirali odločitve mladih in se nismo vmešavali v že nastali spor". Tako Rok Cbvva-tal o tem. Kakšen pa bo oz. je program nove organizacije v Kranju?

• Mojca Peternelj

Pospešeno delo slovenske vlade

P r i p r a v l j e n i p r e d l o g i

o s a m o s v o j i t v e n i h z a k o n o v Ljubljana, 24. maja - Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije se je danes sestal kar na dveh sejah. Glavna pozornost je bila si­cer dana dogodkom, ki so do skrajnosti zaostrili odnose z JLA, vendar je vlada kljub temu opravila še eno zelo pomembno delo: obravnavala je in sprejela predloge dvanajstih zakonov, ki uteme­ljujejo pravni red v samostojni državi Sloveniji ter hkrati pomeni­jo osnovo za nov monetarni in bančni sistem. Poročali smo že. da se je Skupščina Republike Slovenije odloči­la, da paket tako imenovanih 12 osamosvojitvenih zakonov sprejema po skrajšanem postopku. Prvi dve fazi. ki so j ih zdru­žili v en postopek, sta bili v preteklih 14 dneh v skupščini opra­vljeni in naloga vlade je bila. da po pripombah iz teh obravnav pripravi predloge zakonov. Slovenska vlada je danes to delo tu­di opravila na dveh sejah, ko je na dopoldanski obravnavala se­dem, na večerni (nočni) pa še preostalih pet zakonskih predlo­gov. Obremenjenost z aktualnimi dogodki v Mariboru na eni strani, in kot smo slišali na tiskovni konferenci, zelo kvalitetna priprava gradiv, na drugi strani, sta omogočili, da jc bilo delo hitro opravljeno. Vlada se sicer očitno zanaša tudi na obrav na-ve teh zakonskih tekstov v odborih in komisijah skupščine, da pa ti predlogi niso tako "nedolžni", nam pričajo reakcije v Ju­goslaviji (na zakon o carinski službi, na zakon o potnih listi­nah, itd.), ki šele sedaj spoznava, da z osamosvojitvijo mislimo resno. O dopolnitvah zakonov v fazi predlogov bomo poročali, ko bodo v obravnavi v slovenskem parlamentu, predvidoma prihodnji teden. • Š. Ž.

P o z i v

Skupščini Republike Slovenije za sprejetje zakona o javnosti plač v podjetjih z družbenim in mešanim kapitalom. Koalicija Demos Kranj je na svoji 17. redni seji dne. 22. maja 1991, obravnavala problem javnosti plač v podjetjih z družbenim in mešanim kapitalom. Sprejet je bil sklep: Zaradi zaščite slovenskega narodnega premoženja, koalicija De­mosa Kranj zahteva, da se v podjetjih z družbenim in mešanim ka­pitalom uvedejo javne plače.

za Demos Kranj: Socialidemokratska stranka Slovenije Slovenska demokratična zveza Slovenski krščanski demokrati Liberalna stranka Slovenska kmečka zveza - LS Zeleni Slovenije

Učiteljske plače v vladi

S t a v k a l i l e L o č a n i Kranj, 27. maja - Gorenjski siednjcšolski učitelji danes ne

štrajkajo. Zadnjo uro so odpovedali pouk le osnovnošolski v škof­jeloški občini, v znak solidarnosti in podpore republiškemu odbo­ru sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. Njihov občinski odbor sindikata osnovnih .šol zahteva in pričakuje sistem­sko ureditev nakopičenih težav v osnovnem šolstvu do konca šol­skega leta. Kot lahko zaslutimo iz njihovega sporočila, pa so pušči­ce naperjene tudi v škofjeloški izvršni svet. ki osnovnim šolam reže (pre)tanek kos kruha.

Sicer pa je problematiko osebnih dohodkov v srednjem šol­stvu v soboto obravnavala slovenska vlada. Šolsko ministrstvo je zadolžila, naj takoj pripravi selektivno reševanje osebnih dohod­kov, in to v skladu z zakonskimi možnostmi. Glede na to je šolsko ministrstvo predlagalo učiteljem, naj se stavki odpovedo.

Učitelji, združeni v slovenskem stanovskem sindikatu, zahte­vajo od republiške vlade oziroma šolskega ministra čimprejšen podpis splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo, zagotovitev obravnave predloga šolskega zakona pred počitnicami, tekoče us­klajevanje plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju z rastjo plač v gospodarstvu skladno z veljavno metodologijo primerjanja (osno­vne šole indeks 119, srednje 138), izplačilo regresa v celoti v mese­cu juniju, dodajajo pa še, naj v primeru sprejemanja zakonske re­gulative osebnih dohodkov le-ta velja za vse negospodarske dejav­nosti.

Aleksander Klinar je strpnost gorenjskih učiteljev utemeljil z informacijo, da dr. Peter Vencelj pripravlja zakon o plačah, da je pred podpisom kolektivna pogodba, v kateri so nasprotja že uskla­jena, da se pripravlja šolska zakonodaja, sam materialni položaj v šolstvu pa je začasno vendarle rahlo izboljšan. • H . J .

G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E U R E J A : A N D R E J Ž A L A R

T r e t j i d e l s a m o p r i s p e v k a Kamna Gorica, 27. maja - Po izgradnji mrliških vežic in sofinancira­nju nabave gasilskega avtomobila so v krajevni skupnosti Kamna Go­rica v radovljiški občini zdaj iz samoprispevka, za katerega so se kra­jani na referendumu odločili pred dobrimi tremi leti, začeli uresniče­vati tretji del referendumskega programa: obnova lokalne ceste skozi Kamno Gorico.

Akcija, ki jo vodi član sveta krajevne skupnosti Jože Košir, se je začela minuli teden v petek, ko so na odseku od "vhoda" v Kam­no Gorico do mostu (Skalarjev most) najprej odstranili stari asfalt, nato pa začeli poglabljati cestišče na nekdanjo raven spodnjega ustroja. Na približno 150 metrov dolgem odseku pri delih sodeluje­jo tudi krajani tega dela Kamne Gorice, ki bodo pripravili cestišče (z odvodnjavanjem) za asfaltiranje. "Ocenjujemo, da bomo s temi deli končali in odsek asfaltirali nekako v treh tednih. Poleti namera­vamo potem z deli podobno nadaljevati na drugem 250 metrov dol­gem odseku od mostu do trgovine. Računamo, da nam bo to uspelo, odvisno pa bo nadaljevanje od 240 tisoč dinarjev, ki naj bi jih dobili iz občinskega proračuna za komunalno dejavnost. Ta znesek imamo nekako zagotovljen, predstavlja pa 40 odstotkov celotnega projekta za asfalt. Za jesen pa bi nam po takšni finančni konstrukciji in pred­vsem ob lastnem samoprispevku in delu ostal še 250 metrov dolg od­sek od trgovine do konca vasi," sta med petkovo akcijo povedala predsednik sveta KS Janez Cengle in vodja akcije Jože Košir. Vzpo­redno pa naj bi se z zbranim denarjem od samoprispevka, ki ga zdaj plačujejo že četrto leto začelo tudi obnavljanje opornih zidov proti cerkvi oziroma pokopališču. Tudi pri tej akciji pa v vodstvu krajevne skupnosti računajo na sodelovanje krajanov tudi pri de­lu • A. Žalar

Zavlačevanje in konec Če bi oh zadnjem zboru krajanov v krajevni skupnosti

Ljubno prištet še vse tiste, ki so se ob nedavni anketi opredelje­vali glede pokopališča, mrliške vežice in glede tega, kako se loti­ti programa, hi bila dvorana doma TVD Partizan najbrž pre­majhna. Sicer pa udeležba na zboru ni bila tolikšna, da dvorana ne bi sprejela še kar lepega števila krajanov. Pa bi udeležbo, ka­kršna je že bila. lahko opredelili morda tudi kot odgovor, da se o tem, o čemer so se brez različnih mnenj in takšnih ali druga­čnih gledanj lahko odločili doma. ne gre še enkrat utrujajoče in morda celo nestrpno prepričevati v dvorani. Izkušnje izpred treh let, ko je zadeva o istih vprašanjih obtičala na mrtvi točki, je najbrž marsikoga napeljala na odločitev, da se tako ali drugače ne bo več razburjal, prepričeval, sc na to ali ono stran "zame­ni".... posebej šc, ker je problem (tako je moč vsaj sklepati iz od­govora) v anketi) za precejšnjo večino jasen: pokopališče je tre­ba razširili, tudi mrliške vežice naj bi gradili in to na lokaciji, ki jo jc potrdila kot primerno tudi stroka, gradili pa naj bi z denar­jem, delom in materialom.

Ocena, da jc svet prvo leto mandatnega obdobja dobro de­lal in si prizadeval za uresničitev programa (kar je veljalo tudi za prejšnje obdobje) je bila med krajani na zboru nesporna. Gle­de pokopališča in razmišljali j v zvezi z njim pa bi se mnenja spel skoraj lako "zakresala". da bi bil, če bi bilo to pred nekaj leti, najbrž izid podoben, kol jc takrat ludi bil. Pa seje tokrat zasu­kalo. Kaže. daje čas pripomogel, da je poslal problem "zrelejši" in rešitev neodložljiva. Zdaj ima posebna komisija še dva mese­ca časa. da bo odločitev o prostoru znana ali potrjena.

Spominjam sc, da jc pred približno petnajstimi leti nekdo, ko je v neki krajevni skupnosti na zboru krajanov predlagal gradnjo mrliških vežic, "sprožil" takšno negodovanje in nasprot-vanje. da je moral odstopili. Deset let po tem so krajani izgrad­njo vežic podprli kol glavno nalogo. Zdaj vežice že nekaj let sto­jijo... • A. Zalar

Z n a n j e i n u s p o s o b l j e n o s t Skofja Loka - Pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d.

d Območne enote Kranj je bilo v soboto pri gasilskem domu na Trati v Škofji Loki občinsko tekmovanje gasilskih enot. Tekmova­lo je 133 ekip \/ 30 gasilskih društev v občini. Poleg krajanov so si tekmovanje, ki je t rajalo ves dan. ogledali tudi predsednik škofje­loške občinske skupščine Peter Havvlina. predstavniki posameznih občinskih služb in gostje z občinske gasilske zveze Kranj. Predsed­nik občinske gasilske zveze Škofja Loka Rudi Zadnik je povedal, da je letošnje tekmovanje uspelo in da so vse ekipe pokazale dobro znanje in usposobljenost. Najboljše po posameznih kategorijah pa so bile naslednje ekipe: pionirke (7 ekip) - 1. G D Dobračeva. pio­nirji (24 ekip) - 1. G D Poljane, mladinke (I 1 ekip) - 1. Virmaše -Sv. Duh (II. ekipa), mladinci (24 ekip) - 1. G D Virmaše - Sv. Duh. članice A (3 ekipe) - I. G D Dobračeva. članice B (3 ekipe) - I. G D Bukovica, članice A 7 (3 ekipe) - 1. G D Selca, članice B 7 (2 ekipi) - 1. G D Alples. člani A (32 ekip) - 1. G D Godešič, člani B (12 ekip) - 1. G D Alples. veteranke - 1. G D Dobračeva, veterani (5 ekip) - I. G D Dobračeva. Gasilsko društvo Dobračeva je osvojilo tudi prvo nagrado televizor s plaverjem. • A. Ž.

Akci ja Jezerjanov, ki simbolizira še druge načrte

Č i š č e n j e p l a n i n e z a g a r d e r o b e š p o r t n i k o v Janez Smrtnik je vprašal za nasvet predsednika sveta krajevne skupnosti Milana Kocjana. In tako je nastala akcija, ko bo planina s pašo bogatejša za dva hektara, člani Športnega društva pa bodo lažje zgradili garderobe in sanitarije. Jezersko, 27. maja - V planini Žlebina, kakšnih tisoč metrov nad mor­jem, na Jezerskem, se je v soboto že drugič ta teden zbralo skoraj 20 Je­zerjanov. Z Janezom Smrtnikom, ki se je usmeril v živinorejo in gospo­darjenje na domačiji, so čistili planino. "Fant tega sam ne bi zmogel. Pa smo se dogovorili, da bo z lesom pomagal Športnemu društvu in tako je prišlo do skupne aklcije," je v planini med odmorom, ko so sekali po­drast in les, povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Kocjan.

V krajevni skupnosti Jezersko so zadnja leta znani po tem, da se odločajo za nenavadne akcije. Tako so pred leti na primer zgra­dil i vodovod, elektrificirali doli­no Dol , zgradili dvorano in obno­vil i Korotan.

"Sem član sveta krajevne skup­nosti Jezersko in predsednika Mi­lana sem ob neki priložnosti prosil za nasvet, kako bi očistil okrog dva hektara planine in jo uredil za pašo. Ni dolgo trajalo, da smo se potem dogovorili za akcijo. V za­meno za delo pa bom prispeval ne­kaj lesa za Športno društvo," je v soboto zadovoljen v planini ra­zlagal 26-letni Janez Smrtnik.

"Rekreacija in tudi tekmovalni šport sta v Športnem društvu Je­zersko precej živahna. Zato smo ob igrišču za tenis, košarko, roko­met načrtovali objekt z garderoba­mi in sanitarije. Iz sredstev za te­lesno kulturo v občini pričakuje­mo 50 tisoč dinarjev. Razliko pa si moramo "zaslužiti" oziroma dobi­ti sami. In tako smo zdaj tukaj v planini z Janezom Smrtnikom," pojasnjuje skupno odločitev

predsednik Športnega društva Je­zersko Vinko Tepina.

Ob tem, ko bo v nekaj letih Ja­nez Smrtnik planino za pašo po­večal na kakšnih pet hektarov in za dve do tri glave več na paši. pa v krajevni skupnosti potekajo tu­di druge akcije iz letošnjega pro­grama krajevne skupnosti.

"Letos smo že imeli očiščevalno akcijo, nabavili smo cisterno za odvoz fekalij, mrliški voziček in deloma izvedli akcijo za čiščenje usedalnika pri Jezeru. Krajevna skupnost se je prijavila tudi na na­tečaj za ureditev in asfaltiranje okrog tisoč metrov cest in okolice Korotana. Načrtujemo izgradnjo garaž za strojni park in nakup ce-pilnika za drva. V okviru krajevne skupnosti pa zdaj zelo dobro dela tudi vodovodna zadruga."

Predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Kocjan pa razla­ga, da imajo letos v krajevni skupnosti še druge načrte. Tako bodo na primer skupaj z društvi na Jezerskem in Živili pripravili letošnjo Planšarsko noč. Denar

1 Vinko Tepina

od prireditve pa bo šel v skupno blagajno; saj na primer vzdrževa­nje Korotana ni poceni. Kraje­vna skupnost bo prihodnji teden v okviru Sejma sredstev in opre­me civilne zaščite v Kranju tudi prireditelj Kinološke vaje na Je­zerskem. Pripravljajo pa se tudi na nastop in predstavitev Jezer­skega z vsemi društvi oziroma dejavnostmi na Planinskem sej­mu v Mariboru; na katerem se bodo menda prvič skupno pred­stavili.

Janez Smrtnik

Kaj pa Jezersko holding?-sku' šamo zvedeti od Milana Kocjan^

"V krajevni skupnosti nas ca še več akcij. Glede na geograf ogroženo območje računam« republiška sredstva. V misli" P imamo pridobitev krajinske ^ " . j , ve kraja, enega ali dveh kniec, ^ turizmov, drobno obrt... Za zdaj lahko rekel le to, da je v " s t a . n J vijanju samostojno podjetje, k' združevalo turizem, gostins v > drobno gospodarstvo in km« > stvo..." • A. Žalar

Kamp Smlednik v Dragočajni

T u d i i z l e t i , p i k n i k i , t e n i s . M l a d i u s t v a r j a m o . . .

Radovljica - Na osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v R a <^_ vljici bo v četrtek. 30. maja. "dan odprtih vrat", na katerem bodo g tos učenci (drugače kot doslej) matične in podružničnih šol P 0 ' 4 3 ? ' ] ! svojo ustvarjalnost in se predstavili. Najprej bodo ob 16. uri pOVjJ starše v učilnice. Sledila bo predstavitev naravoslovnih in šport n

dejavnosti, v kulturnem programu pa se bodo predstavili pevski ž-b." gledališčniki, šolski radijski delavci, plesalke ročk skupine in učen ki so se predstavili tudi že izven šole (v Piranu...).

Dragočajna - Turist ično društvo Dragočajna, ki s kampom Smlednik v Dragočajni uspešno deluje že trideset let, je v zadnjih le­tih z obogateno ponudbo v kampu, ki sodi v tretjo kategorijo, postalo znano ne le med tujimi prehodnimi gosti, marveč tudi doma. Odkar so lani uredili dve igrišči za tenis, dve okrepčevalnici v kampu in tik ob kampu tudi samopostrežno trgovino, beležijo ob tujih gostih ved­no pogostejše domače izletnike.

Kamp. v katerem lahko izletniki prirejajo tudi piknike, dobijo dovolilnice za ribolov v Savi.... je postal še posebej zanimiv za ljubi­telje tenisa. Obe igrišči sta odprti vsak dan od 8. do 22. ure, po dogo­voru pa tudi izven tega časa (igrišči sta osvetljeni). Načrtujejo tudi te­čaje oziroma šolo tenisa. Medtem ko v okrepčevalnici Vilja Ambroža gostje dobijo osvežilne pijače, sadne kupe, sladolede, popoldne pa tu­di jedi na žaru. pa je trgovina Cekin odprta vsak dan in tudi ob nede­ljah dopoldne in popoldne.

Turistični delavci v Dragočajni so povedali, da so za zdaj (od 1. maja naprej) ob nekaj prehodnih gostih predvsem opazili, da so lepo urejen kamp z možnostmi tudi samo za popoldanski ali kratek oddih v njem, "odkri l i" domači izletniki iz različnih krajev. Niso redki, ki imajo zdaj v kampu ves čas svoje počitniške prikolice. Še posebej pa svetujejo ljubiteljem tenisa, da si v recepciji kampa med 8. in 22. uro pravočasno (lahko tudi po telefonu 061/627-002) rezervirajo čas za igranje. Od 1. junija naprej bodo dopoldanske ure za igranje tenisa cenejše. 9 A. Z.

K a n a l A Kranj - Novi T V program Kanal A, ki ga lastniki T V apara­

tov lahko spremljajo preko oddajnika Krim na 55 kanalu, je, kot kaže, tudi na Gorenjskem vzbudil precejšnje zanimanje. Zato smo povprašali Marjana Lukeža, ki ima servis RTV aparatov in naprav na Titovem trgu 12 v Kranju (in tudi sicer glede nasvetov in razlag občasno sodelujemo z njim), kakšne so možnost i za spremljanje tega programa. Povedal nam je, da vsi, ki že imajo antenski sistem z napojno napetostjo 12 voltov, lahko z doda­tnim ojačevalcem (v njegovi obratovalnici je že v prodaji) zagoto­vijo sprejem tudi tega novega programa. Strošek je med 700 do 1.000 dinarjev. • (až)

V razmislek Kranj - V glasilu kranjske Save sem prebral članek z na­

slovom Priznanje za pomoč . Kadrovski službi v Savi predla­gam, da Gasilski zvezi Slovenije predlaga Milana Šifrerja in Toma Sekneta (čeprav nista člana gasilskega društva v Savi) za posebno gasilso odlikovanje, ko sta, čeprav sta bila poškodo­vana med velikim požarom, reševala svoje sodelavce. Mislim, da jima poleg nagrade pripada tudi gasilsko odlikovanje.

(Ivan Petrič)

Č e t r t k o v v e č e r n a P r i m s k o v e m noto..'.

ačib Primskovo - V zadružnem domu na Primskovem bo junija, ob 20. uri snemanje radijske oddaje Četrtkov večer dom pesmi in napevov. Nastopili bodo ansambli Lipa iz Cerkelj. ^ Klinca z Dolenjskega. Vil i ja Petriča iz Ljubljane. Lojzeta Slaka s'» v

ti s Praprotna in drugi. Prireditev so žej)odprl i nekateri zasebni* . krajevni skupnosti. Vstopnice za prireditev so v predprodaji v Ujr ni Živila na Primskovem in v pisarni krajevne skupnosti. • ( a Z '

Z l a t a p o r o k a D o l e n č e v i h

Tisto jesen sta se nameravala poročiti, šest let sta ze - ^ e

la", vojna pa je vse skupaj pospeši la . Vse težave se v dvoje y

prenaša, sta si dejala Trpinova Marica iz Besnice in Bošt a > Francelj iz Stražišča, ko sta se lepe majske nedelje vrača' breških šmarnic in se še isti teden, 25. maja 1941, poročila v

a s ita. Francelj, ki j e b i l j o g ^ niči. Nič jima ni bilo hudega, pravita.

trdne Boštarjeve kmetije, je dobil za doto hišico, Marica J e |C, prinesla nekaj bale in pridne roke, pa jima ni prav nič maflJ Povrhu vsega sta imela še to srečo, da se je Francelj kot o e - e V i gasilec v Intexu izognil vpoklicu v nemško vojsko. Bost U jj fantje so bili namreč vsi znani gasilci. Francelj je bil ustano Gasilskega društva Intex in dolga leta gospodar Gasilskega a . štva Stražišče. Štirinajst otrok je bilo pri hiši, vsi fantje so silci. Ničkolikokrat so pognali v dir Boštarjeve konje in P°^ t arih valno gasili ognjenega petelina, ki je tako rad izbruhnil v <j lesenih sitarskih hišah, kmečkih seni kih, v kranjskih tovarn««--^ let je delal v Intexu, najprej kot tkalec, nazadnje je bil p°"? 0t>3 mojstra. Mama Marica pa je delala dvanajst let v Jugočešk' * y sta sodelovala v tekstilnem štrajku 1936. leta - kasneje P a j^kn dvanajst let delala v stražiški šoli. Dve hčerki imata, enega ( 0 . in enega pravnuka. Skromno so živeli z delavskima P ' . a^. a nJ sak£' da v njuni hiši je bilo doma zadovoljstvo. Še danes veje l Z . e l T l sc

ga kotička. Srečna in zadovoljna sta, pravita, tudi z ^ ^ ^ j h l f 1 1

lahko pohvalita. Da bi le bilo še tako naprej, si želita. P1"1 j^el' v Lajšah so se dobili prejšnjo soboto in nadvse lepo so S;c .j $ Vse lepo, zdravja in še mnogo zdravih let jima že l imo tudi D. Dolenc

G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E U R E J A : D A N I C A Z A V R L Ž L E B I R

Odkup družbenega stanovanja?

U g o d n o , v e n d a r z a m n o g e n e d o s t o p n o Po novem stanovanjskem zakonu, ki bo sprejet predvidoma poleti, bo mogoče pod ugodnimi pogoji odkupiti stanovanje. Popusti in odpravnine.

črti strošek na položnici pa je bil nazadnje i900 dinarjev.«

Osnovni pogoji odkupa so ljudem znani že od prej: imetnik stanovanj­ske pravice ima pri odkupu 30-odstotni popust, od vrednosti stanovanja se odšteje tudi morebitna lastna udeležba in vlaganja. 15 odstotkov kup­one poravna v 60 dneh od sklenitve pogodbe, ostalo pa v 20 letih, kaj­pada v valoriziranih obrokih. Po novem pa je še nekaj novih ugodnosti.

Če se bo dosedanji nosilec sta­novanjske pravice in jutrišnji 'ust n i k odločil stanovanje odpla­čati takoj, se pravi, da bi vso kup­nino poravnal v 60 dneh, bo imel Pravico do popusta v višini 60 od­stotkov od vrednosti stanovanja. Popust si lahko obetajo tudi tisti kupci, ki bi radi odplačali dolg Prej kot v 20 letih, in sicer se j im bo pogodbena cena stanovanja za vsako leto zmanjšala za 1,5 od­stotka. Kdor bo denimo odplačal stanovanje v 10 namesto v 20 le­tih, ga bo dobil še za 15 odsto­tkov ceneje. Največji možni do­datni popust pri odplačevanju na obroke pa je 28,5 odstotka.

Kdor pa stanovanja ne bo od­kupil, pač pa ga bo prepustil last­niku in se odselil, bo od lastnika (podjetja) prejel 30-odstotno od­pravnino. Slednja mu pripada tu­di, če bo zamenjal stanovanje za manjše, tedaj bo odpravnino do­bil od razlike vrednosti enega in drugega stanovanja.

Kljub zelo ugodnim pogojem P'' po sprejetju zakona ni priča­kovati velikega navala na kupo­vanje stanovanj. Kot je v pogovo-r u o tovrstni problematiki že Pred časom ocenil trnest Mikole-jJC iz kranjskega Domplana, se bo kakih 10 ali 15 odstotkov se­danjih nosilcev stanovanjske pra-V |ce odločilo za odkup. Tudi naša anketa med naključnimi stano­valci družbenih stanovanj je po­kazala, da si bo večina celo ugo­den nakup težko privoščila. Dra-E» Gorenc: »Stanujem na Plani­ni, vendar v lastnem stanovanju. Leta 1979 sem si ga kupil s polo­vico svojega denarja in polovico Posojila. Vesel sem. ker sem na s v ojem. čeprav imamo lastniki s stanovanji precejšnje stroške, t l a k o kot najemniki plačujemo °grevanje, poleg tega pa precej 2 n ese tudi vzdrževanje, občasna Popravila, posodabljanje. Mese-

Primerjava cen štirih različno starih stanovanj

Primer

starost, stan. št. točk vrednost točke velikost stan. vrednost stan. pogodbena cena ob 30-odstotnem popustu

novo 340

40 din 57 m'

775.200,00

10 let 300

40 din 57 m*

684.000.00

30 let 247

40 din 57 m1

563.160.00

60 let 200

57 m1

456.000.00

542.640,00 478.S00.00 394.212.00 319.200,00

Dragica Bubaš: »Ce bi mi dali posojilo, bi najbrž lahko odkupi­la dvosobno družbeno stanova­nje, ki ga je mož dobil v Iskri. Pogoji odkupa so vabljivi, takih možnosti najbrž ne bo nikoli več. toda kje naj vzamem 150 mil i ­jard, kolikor je treba položiti v dveh mesecih!«

jetje ali banka omogočila kredit in če bi bilo potlej stanovanje na­pisano name, bi bilo seveda dru­gače. Zdaj smo nosilci stanovanj­ske pravice, za kar mesečno od­štejemo okoli 3000 dinarjev.«

Marija Šermak: »Družbenega stanovanja, v katerem živim, ver­jetno ne bom mogla odkupiti. Ži­vim namreč od pokojnine, kup­nina pa bo kljub vsem ugodno­stim kar velik zalogaj. Tako bom ostala kar v starem najemnem razmerju, kajti za odkup nimam možnosti .« Marija Cerv: »Z odkupom naše­ga dvosobnega družbenega stano­vanja bolj slabo kaže. Če živiš le od dveh nizkih plač. za kaj take­ga pač ni denarja. Če bi mi pod-

Družine z veliko otroki: Joštovi iz Strahinja

D e v e t e r i c a o k o l i k m e č k e p e č i Strahinj, 19. maja - Družino, ki kakor Joštova iz Strahinja, šteje devet članov, je prava umetnost ujeti v polni postavi. Zato smo se k njim od­pravili po nedeljskem kosilu, ko jih zanesljivo vstane izza mize vseh de-vct. Joštovi so prvi iz serije družin z veliko otroki, ki smo jih pred časom Povabili k sodelovanju, ostale bomo bralcem predstavljali tja do jeseni, k o jih bomo odpeljali na poseben izlet Gorenjskega glasa.

Joštovima Francki in Janezu J e njunih sedmero otrok prihaja-1 0 Po temle vrstnem redu: 1968 :LeJe rodila Ana, 1970 Tina. 1971 ' ° m a ž , 1973 Jana, 1977 dvojčka ^arko in Marjeta ter 1980 Maja.

rvi ( r j j e so zdaj že pri kruhu. i n a je kot tekstilni tehnik zapo­

slena v Triglav konfekciji v Kra­nju. Frizerka Tina v svoji stroki n ' našla dela, zato se je zaposlila

nakelskem vrtcu. Podobno seje Sodilo Tomažu, ki ima poklic trojnega ključavničarja, dela pa

, 'ovarni Sava. Jana se šola za uharico na srednji gostinski šo-

Marko • Krar

in Marjeta se vozita nj- kjer obiskujeta Prešerno-

, 0 solo, najmlajša pa je še učen­ca Podružnične šole v 'Naklem. fi

t a r S a sta kmeta. Francka, prej ^s t inka , je to postala po sili raz-l " (

e r - Potem ko je Janez pred 20 ča" ž a r a c ! ' prometne nesreče lep de! ^ r e m ' v bolnišnici in ostal . 'm invalid. Zaradi tega se je ružina težko prebijala, najtežje

tedaj, ko so bili otroci majhni. Polnih 14 let in pol so se v njiho­vem pralnem stroku vrtele pleni­ce, tako da je res odslužil svoj vek, se spominja mama Francka. Oče Janez pa, da ju je v preteklo­sti večkrat bolela glava, kako bo­sta vzredila vseh sedem. Nekaj časa so bili za otroke deležni tudi nekakšnega kmečkega otroškega dodatka, toda ko j im je katastrski dohodek pokazal le odstotek nad dovoljenim, so bili obnje. Pa bi j i m v času šolanja prav prišla vsaj brezplačna malica, kane ka­plja grenkobe v očetove spomine. Tudi otroci najbrž pestujejo kak grenak spomin na šolska leta, ko so vrstniki prihajali v šolo lepo oblečeni in z žepnino, oni pa utrujeni od kmečkega dela. Toda preglasi j ih obilo prijetnih, od gneče za kmečko pečjo, igre z mladimi muckami, do ponosnega navdušenja, ko so brez očetove pomoči smeli voziti domači trak­tor. Starša j ih pohvalita, da so de­

lavni, pridni, ubogljivi, čeprav so zdaj v letih, ko j ih že malo »fe-der daje«, kot pravi ata. O prid­nosti Joštove devetčlanske druži­ne priča tudi pred tremi leti ob­novljena hiša, ki so jo postavili tako rekoč z lastnimi rokami. Tu­di zaradi gradnje v času odrašča­nja Joštovih otrok pri hiši ni bilo denarja. Včasih so po trije, štirje hkrati prišli k meni po denar za

Franc Ban: »O odkupu občinske­ga stanovanja, kjer je nosilka sta­novanjske parvice mama, za zdaj ne razmišljam. Tu namreč stanu­jem šele nekaj mesecev, vpraša­nje pa je tudi, ali bi si pri današ­nji draginji lahko privoščil od­kup. Stroški bivanja v stanova­nju, velikem 32 kvadratnih me­trov, se mu zaenkrat zdijo kar znosni, torej mi je dobro tako, kot je.« • D. Z . Zlebir, Foto: G. Šinik

malico ali izlet, kako naj j im do-povem, da nimam banke doma. pripoveduje oče. Pa so se starejši vendarle izšolali, tudi mlajši bo­do prišli do poklica, to sta j i m starša sklenila omogočiti. Kdo bo ostal na kmetiji, zdaj še ne raz­mišljajo, starša pri Abrahamovih letih je vendarle še ne mislita da­ti iz rok. Le Marko je napovedal, da »jaz pa ne bom komet«, ko še prav govoriti ni znal.

Pri Joštovih je prijetno, ko se vsi zberejo okoli domače peči. Le da so taki trenutki vse bolj redki, saj j ih šola in služba razkrope na vse strani. • D. Z . Žlebir

V o d s t v o R d e č e g a k r i ž a p r i d r . P u č n i k u Ljubljana, 23. maja - Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik je sprejel predsednika R K Slovenije Jureta Gartnerja, podpredsednico A n k o Tominšek in sekretarja M i r k a Jeleniča. Govor i l i so o pripravah na sprejem novega zakona o R K S , ki bo opredelil vlogo te humanitarne organizacije v samostojni Sloveniji, s programi na zdravstvenem, so­cialnem in ekološkem področju, s programi pomoči poplavljencem v Sloveniji in s sodelovanjem s Karitas in drugimi dobrodelnimi insti­tucijami.

Dr. Pučnik je zagotovil, da se bo zavzel za status in položaj R K , kakršen izhaja iz mednarodnih obveznosti, k i j i h sprejema republika Slovenija in kot ga ima R K v drugih evropskih državah. Temu pri­merno bodo nudili tudi materialne pogoje za opravljanje nalog R K , zlasti še na področju krvodajalstva.

Škofja Loka, 25. maja - V soboto so se v Centru slepih in slabovid­nih v Škofji Loki srečali radioamaterji z motnjami vida. Po kultur­nem programu, ki so ga oblikovale učenke srednje šole, in poročilu o delu sekcij radioamaterjev z motnjami vida, so se radioamaterji predstavili s »packet radiom«. Za udeležence so naposled priredili tudi družabno srečanje. - Foto: G . Šinik

Akcija Rdečega križa Slovenije

O b l a č i l a , p o s t e l j n i n a , u p o r a b n i p r e d m e t i V četrtek, 30. maja. bo povsod po Sloveniji tradicionalna akcija zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in drugih uporabnih predme­tov. Predmete, zvezane v svežnje, naj ljudje oddajo na zbirna me­sta od 17. do 19. ure. kjer j ih bodo sprejeli aktivisti R K .

Iz občinskih organizacij R K Škofja Loka in Radovljica so nam sporočili, na katerih zbirnih mestih lahko oddate svežnje da­rovanih predmetov. V Škofji Loki so po posameznih krajih nasled­nja: na Bukovici pred trgovino in Jankovi hiši na Bukovščici. ki-nodvorana Šečnjica. osnovna šola Davča, prostori KS Godešič. T V D Partizan Gorenja vas, zadružni dom Hotavlje, na Javorjah pri Justini Peternelj, na Kamnitniku na tržnici Šolska ulica, reše­valna postaja in minimarket Pod Plevno, trgovina Zgornja Luša za Lenart in Lušo, za Log pred trgovino, kulturni dom Poljane, kul­turni dom Reteče. osnovna šola Selca, trgovina pri Rezki Sovo-denj. Stara Loka Podlubnik pri trgovini Podlubnik, pred gasilskim domom in Groharjevo naselje, kulturni dom Sv. Duh. za Škofjo Loko mesto pa Puštalski grad, občina, tržnica na Spodnjem trgu in vrtec Novi svet, za Trato pred osnovno šolo in gasilskim domom, osnovna šola Trebija, kulturni dom Železniki in kinodvorana Žiri ter"Selo pri Ravnikarju.

Za Radovljico pa veljajo naslednja zbirna mesta: gasilski dom Bled. dom kulture Bohinjska Bela, za Gorje pri Slavki Zalokar. Spodnje Gorje 100 in T V D Partizan Gorje, osnovna šola Bohinj­ska Bistrica, kulturni dom v Zasipu, dom kulture Brezje, sindikal­ni dom Kropa in pošta Kamna Gorica.

V Kranju letos zbiralne akcije ne bo. pač pa lahko ljudje pri­našajo darovano na sedež Rdečega križa (Cesta J L A 16) in v cen­tralno skladišče (stara šola) v Predoslje v četrtek med 17. in 19. uro. • D. Ž .

V E S T I

S r e č a n j e s p o b r a t i m i Društvo invalidov Kranj organizira v soboto. 29. junija, sre­

čanje invalidov Kranja s pobratenim društvom v Mariboru. Sreča­nje bo v Majdičevem logu. v prostorih Gorenjskega sejma, začelo pa se bo ob 10. uri. Prijave z vplačilom 130 dinarjev (za topli obrok) že sprejemajo v pisarni društva v Kranju. Begunjska 10. ali neposredno pri poverjeniku na terenu. Sprejemali j ih bodo do 20. junija.

Izlet na V i š a r j e Društvo invalidov Kranj obvešča svoje člane, da bo enodnev ni iz­let v Trbiž in na Višarje v četrtek. 27. junija, in ne 14. junija, kot je bilo v programu. Do spremembe je prišlo, ker gondola na Višarje tiste dni ne obratuje. Cena izleta je 250 dinarjev, prevoz z gondolo pa plača vsak sam.

N O V O i B l e d IN SPREMENJENO

N O V O !

N O V O !

trgovski center, Ljubljanska 4

NAJVEČJA in zelo ugodna ponudba na severu Gorenjske!

nogavice za vse od 24 din dalje spodnje perilo (7) kosov

161 din dalje letne majice od 149 din dalje moške srajce od 232 din dalje

Podoben program imamo

za Vas in tudi na Jesenicah!

H I Š A V A Š E G A NAKUPA

Zdaj že Slovenci za Slovence

R a č u n a l n i k i z a i n v a l i d e Kranj, 28. maja - Za prihodnjo soboto, 6. junija, je Družba C C huma­nitarni programi iz. Kranja načrtovala na Šmarjetni gori veliko hu­manitarno prireditev, katere čisti izkupiček naj bi namenili nakupu računalnikov za invalide. Poimenovali sojo »Gorenjci Goren jcem«, vendar je že v fazi priprav prerasla gorenjske okvire, saj je zanima­nje za prireditev širše slovenska.

Pokrovitelj prireditve, ki se bo na Šmarjetni gori začela ob 15. uri . je Nedeljski dnevnik, nastopala pa bo ekipa Moped shovva s To-fom, Simono Vodopivec, Dušanom Ur.šičem. Mart inom Zvelcem, Francem in Tatjano Košir. Nastopili bosta tudi glasbeni skupini A l ­batros in Tantadruj, sodelovanje pa obljublja še nekaj drugih znanih imen.

Vstopnice po 70 dinarjev (vsaka je tudi darilni bon in ima kupon za žrebanje) lahko dobite v hotelu na Šmarjetni gori, prodajali j ih bodo sindikati, ponje pa se lahko obrnete tudi na Družbo C C , Poslo­vni center Planina 3 (ob ponedeljkih od 15. do 16. ure in ob četrtkih od 11. do 12.), soba 68, telefon 325-733.

O D M E V I

ameriških kongresnikov ter slo­venskih predstavnikov v tujini kot odposlanci Svetovnega slo­venskega kongresa pa tudi niko­mur ne zamerimo, ker vsakogar kljub drugačnemu mnenju spo­štujemo. Bilo hi pa kljub vsemu primerno, da bi gospa Hribarje­va pojasnila, kar je obljubila v Argentini.

Gospod Jenšterle, med nama pa je nesporazum le zato, ker pri branju mojega sestavka niste bi­li dovolj pozorni. Sploh nisem govoril o tem, koliko ljudi je izgi­nilo med represijo v Argentini. Tudi nikdar nisem izrazil nobe­nega dvoma, da se je to zgodilo. Napisal sem le, da so „v zadnjih letih odkrili, da je na Majskem trgu demonstrirala cela skupina ultralevičarskih mater, ki naj bi

jim vojska zaprla ali pobila sino­ve, pa so jih kasneje našli kot komunistične gverilce v raznih krajih sveta. Nekatere teh žensk celo otrok niso nikdar imele, ne­katere so bile za te manifestacije celo plačane, ln to je tisto, kar je v očeh argentinske javnosti kom­promitiralo sicer plemenito giba­nje Mater z Majskega trga. ln zaradi te zlorabe ne bi nihče smel primerjati dogajanj v Slo­veniji z dogajanji na Majskem trgu. Razen seveda, če kdo ne misli, da se tudi pri nas dogaja podobna zloraba.

Vem, da se je pri nas o arhi­tektu Viktorju Sulčiču nekaj pi­salo in tudi bral sem te članke, vendar mislim, da premalo, zla­sti v Gorenjskem glasu. Zato sem predlagal, da bi Vi, gospod Jenšterle, kot Glasov novinar, kaj več napisali o njem.

Upam, da se naša polemika približuje zaključku in Vaju lepo pozdravljam.

Vitomir Gros, dipl. inž.

N a d a l j e v a n k a o

o b i s k u v A r g e n t i n i Počasi prihajamo v mirnejše

vode in tako postajajo reakcije obeh mojih kritikov g. Marka Jenšterla in g. Spominke Hribar prijaznejše, natančnejše in za kanček bolj objektivne. Za to se obema zahvaljujem.

Nista pa še povsem prenehala zamenjavati moje trditve in nju­ne svojevoljne razlage mojih tr­ditev, ter g. Hribarjeva sofisti-čnega pisateljevanja o nekaterih mojih povsem stvarnih trditvah.

Že v prvem odgovoru sem na­pisal, da je najbolje, da sestavek gospe Hribarjeve bralci presodi­jo sami. To menim tudi za njen drugi odgovor in zato tudi na nesmiselna in razvlečena paber­kovanja v njenem drugem odgo­voru ne bom obširno odgovarjal. Seveda je podtikanje njene trdi­tev o razdoru med g. Hribarjevo in argentinskimi Slovenci. Ne ujema se njeno razpravljanje o narodnem izdajstvu z njeno izja­vo o kolaboracionalizmu domo­branstva. Smešno in znanje ža­ljivo je v najino polemiko vpleta­ti dr. Jožeta Pučnika, Viktorja Blažiča in Franca Miklavčiča. Primerno bi bilo, da ne bi zapi­sala zadnjega stavka, ampak bi se raje po njem ravnala. Pojas­nim naj še, da prejšnjemu reži­mu nisem nasprotoval tiho (kot mi očita g. Hribarjeva), temveč javno in zares in sem za to nosil tudi posledice, le pisati se o tem ni smelo, pa tudi za narodno spravo sem tako jaz kot Liberal­na stranka zelo zelo zares. Seve­da pri tem ne uporabljamo »zna­nja iz samoupravljanja s temelji marksizma in družbene ureditve SFRJ« in tudi ne' ocenjujemo

Anketa

M a r i b o r s k i d o g o d k i š e o d m e v a j o . . .

Maribor, demilitarizacija Slovenije. Kran j , 27. maja - M i n u l i konec tedna smo žal moral i zabeleži t i tudi prvo c iv i lno žrtev, ki je preminula pod ruš i lno moč jo tan­ka. Po zadnjih dogodkih na Š ta je r skem, tudi Slovenija ni več tisti mirni kot iček , edina oaza miru v Jugoslaviji . Sedaj vre in se zapleta tudi pri nas. Ka j o mariborskih dogodkih in demi l i ­tarizaciji Slovenije misli jo nak l jučn i m i m o i d o č i , ki smo j i h v Kranju povpra ša l i za mnenje?

Janez Eržen, Hrastje: "Mislim, da je vedno več in preveč vmešavanja v Slovenijo. Same provokacije, s katerimi ho­čejo preprečiti osamosvojitev in demokratiza­cijo v Sloveniji. Demilitarizacija? Prav je, da Janša organizira svojo vojsko, da se zavaruje­mo. Trenutno. Sicer pa mislim, da bi bilo bo­lje brez vojske."

Žika Vukašinov, Kranj: "Sem vojaška oseba v pokoju. Povedal vam bom, kaj mislim. Zelo objektivno. Vse skupaj je izredno pretiravanje. Niti novinarji niti te­levizija tam niso imeli kaj početi in snemati. Zaradi svetovne javnosti ne. O demilitarizaci­ji težko kaj rečem. Najbolje bi bilo, da bi vsi ostali skupaj."

Gregor Cepič, Ljubljana: "Za vsem tem je bil skrit cilj, ozadje vsega je destabilizacija, kaljenje miru v Sloveniji. Edi­no pri nas je bil še mir. Mislim, da je to lahko tudi neposreden odgovor na odločitev sloven­ske skupščine, ki ni ratificirala zakona o voja­ških obveznikih. Demilitarizacija je dobra stvar, vendar je to dolgotrajen proces. Demili­tarizacija se ne more razglasiti kar od danes do jutri."

Neva Marušič, Ljubljana: "Mislim, da bi se morali še malo "nazaj dr­žat", ne se obešat na tanke. Morali bi se zgle­dovati po Hrvatih, oni se "držijo nazaj". Tudi mi bi morali še malo potrpeti, da ne bi bilo nepotrebnih žrtev. Demilitarizaciji Slovenije ostro nasprotujem. Ne moremo se mi, edini, v Sloveniji razoroževati, medtem ko se ves osta­li Balkan do zob oborožuje."

I-rida Knez, Kranj: "Bila sem zelo "zaprepaščena". Skrbi me za­radi teh dogodkov. Kako se bo to vse razvijalo naprej? Tudi nedolžna žrtev, to je popolnoma nezaslišano in mislim, da se ne more reči, da je bil sam kriv. Z demilitarizacijo sem bila si­cer seznanjena, vendar se ne morem odločiti ne za ne proti." <§ Mojca Peternelj, foto: Go­ra/d Šinik

Dogodki v Mariboru pretresli vso Slovenijo

C i v i l i z i r a n d o g o v o r l e i l u z i j a ? Po vsem, kar se je ob koncu preteklega tedna dogajalo v Sloveniji, zlasti pa v Mariboru, lahko samo razoča­rano ugotovimo, da nam s silo očitno ne bo prizaneseno. Skrajno necivilizirane metode, ki jih je uporabila J L A , pa nas odločno silijo k ugotovitvi, da ni več jugoslovanska (vsaj ne slovenska), niti ljudska.

je kasneje izvedelo, profesionalni vojski policisti, uporabili reševal­na vozila z mednarodno oznako

Maribor, Ljubljana, 23. in 24. maja - Novice, da je JLA obkolila učni center slovenske Teritorialne obrambe, je v začetku četrtkovega popol­dneva kot blisk spremenila v pepel vsa pričakovanja, da se bomo v Slo­veniji v svojih osamosvojitvenih težnjah uspeli z ostalimi jugoslovanski­mi narodi, pa tudi z praktično edino operativno zvezno institucijo -JLA, doseči civiliziran in korekten dogovor o novih odnosih. Dogodki v Mariboru, pa tudi v Ljubljani nas žal potiskajo v močvirje plemenskih spopadov, s katerimi seveda ne bo nič rešeno. Reakcije v Jugoslaviji zelo jasno kažejo, da ne gre za naključne incidente, enako prepričanje pa utrjuje tudi pregled minulih vsega, kar se je zgodilo:

Četrtek, 23. maja 7 in 30 min.: Dva občana obvesti­ta Učni center za obrambno usposabljanje Pekre pri Maribo­ru, da sta v bližini centra opazila dve vojaški oboroženi osebi; 7 in 45 min.: Trije pripadniki Te­ritorialne obrambe nalete na ofi­cirja in vojaka J L A v maskirnih uniformah neposredno ob ograji učnega centra in ju razorožijo ter privedejo v center; 8 in 15 min.: Po ugotovitvi identi­tete in izjavi, da sta bila na orien­tacijskem pohodu ( sseboj sta imela tudi radijsko postajo in hrano za več dni) j ima postrežejo kavo in odslove; 8 in 20 min.: Občani obveste, da so videli bežati proti pohorski vzpenjači še tri vojake; 12 in 15 min.: Enota J L A s tanki, oklopnimi trasporterji in drugim težkim orožjem obkoli Učni cen­ter Pekre, v katerem se poskusno od 15. maja usposablja (služi vo­jaški rok) 120 mladih slovenskih nabornikov. Poveljnik enote zah­teva takojšnjo izročitev ujetih pripadnikov J L A in zapiske z njunega zaslišanja; 15 in 35 min.: Poveljnik zahteva izročitev treh pripadnikov re­zervnega sestava T O (ta varuje učni center), ki so prijeli in pri­vedli vojaka J L A . Po odklonitvi se sporazumejo za rekonstrukcijo dogodka na mestu dogodka, ven­dar je ta nenadoma (po navodi­lih, ki j ih je dobil poveljujoči J L A po radijski zvezi) prekinje­na. Medtem se začno zbirati lju­dje z zastavami, prispe specialna enota policije v bojni opremi; 16 in 10 min.: Z juga se približa pribl ižno deset transportnih vo­z i l , ki j ih ljudje ustavijo. Učni center je popolnoma obkoljen, cevi lahkega in težkega orožja so uperjene v center; 16 in 30 min.: Popolna blokada učnega centra prepreči tudi obisk občinske, delegacije. Šele po eno-urnem čakanju delegacijo spusti­jo v center. V Mariboru se pred

• V V

vojašnicami začno zbirati ljudje, ki protestirajo in blokirajo pro­met vojaških vozi l ; 19. ura: V stavbi občinske skup­ščine se prično pogajanja na nev­tralnem terenu. Sodelujejo župa­nja Majda Tovornik, poveljnik T O vzhodne Slovenije Vladimir Miloševič, vodja učnega centra Andrej Kocbek, predsednik ma­riborske vlade Tone Rous ter M i -čo Delič, komandant mariborske­ga korpusa z nekaj vojaškimi sta­rešinami. Po 20 minutah so poga­janja prekinjena, saj pripadniki zahtevajo nadaljevanje v vojašni­ci. Pri tem vztrajajo na enaki se­stavi pogajalskih delegacij, torej tudi na tem, da pripadnika T O prideta v vojašnico kar republi­ško vodstvo ne dovoli. 22. ura: Na novinarski konferen­ci sporoče, da sporazuma o nada­ljevanju pogajanj ni, in da si ma­riborsko vodstvo zelo prizadeva za nadaljevanje.

Že tako vznemirjeno Sloveni­jo je v četrtek pretresla še ena žalostna novica. Iz vojašnice v Vukovarju so sporočili, da je v nesreči umrl 19 letni vojak Matjaž Urh doma iz Zgornjih Gorij pri Bledu. Po uradnih tolmačenjih je prišlo do nesre­če pri manevriranju oklopnih vozil, ki so ga tako težko po­škodovale, da je poškodbam med prevozom v bolnišnico podlegel.

Rdečega križa: 2 in 15 min.: Blokada in obkoli-tev učnega centra v Pekrah pre­neha. Vozila in vojska se začne vračati v vojašnice v Maribor. Prestrašeni ljudje, ki so vso noč čakali na razplet, kolono začasno ustavijo:

Zgodaj zjutraj se je sestalo razšir­jeno Predsedstvo Republike Slo­venije, ki je dogodke v Mariboru ocenilo kot grobo demonstracijo sile in skrajno necivilizacijsko teptanje osnovnih mednarodno veljavnih načel in konvencij (ugrabitev pogajalcev, zloraba oznak Rdečega križa). Republi­ška sekretariata za ljudsko obrambo in za notranje zadeve sporočita, da bo do izpustitve vseh ugrabljenih prekinjena možnost dobave električne ener­gije vsem vojaškim (razen medi­cinskim in stanovanjskim) objek­tom ter blokirane ptt linije;

Dopoldan se začne seznanjanje mednarodne javnosti z dogodki v Sloveniji in zlasti kršitvami voja­ških in moralnih norm. ki niso dopustne niti v vojni; Po 13. uri se izve za poskus, da bi odpeljali ugrabljene na vojaško sodišče v Zagreb. Razburjeni pre­bivalci Maribora blokirajo izho­de iz vojašnice, v kateri so zaprti: Ob 16. uri stražar ptujske vojaš­nice brez opozorila strelja na de­lavce Elektro Maribor, ki so od­klapljali električni tok. Elektri-karju Borisu Frasu prestreli kole­no:

Sobota, 25. maja Mariborčani se zbirajo na

mestu smrtne nesreče Josef Sim-čik in s prižiganjem sveč in pola­ganjem cvetja izražajo svojo ža­lost in spoštovanje prvi žrtvi vo­jaškega brezumja. V parku p>'ed

spomenikom generalu M-aistru začno s podpisovanjem peticije, s katero obsojajo ravnanje arma­de. Koordinacijska skupina repu­bliških organov (podpisana »j« ministra Igor Bavčar. Janez Janša in komandant slovenske TO J * nez Slapar) izdajo javno zahvalo vsem državl janom, zlasti mešča­nom Mribora. pripadnikom " n

delavcem organov za notranje za­deve, T O in podjetjem za pokon­čnost, odločnost in pripravlje­nost, da zavarujejo suverenost RS. V zahvali izražajo prepriča­nje, da so dogodki potrdili dej­stvo, da se v Sloveniji ne morejc

utrditi scenariji, ki smo jim ' zadnjih mesecih bi l i tako pogos'0

priča pri razpletu jugoslovans*6

krize.

Na tiskovni konferenci je minister za obrambo Janez J a n s a

povedal, da se je zaostritev odno­sov javno najbolj manifestiral prav v Mariboru, da pa je bilo teh dneh veliko premikov voja­ških enot. ki bi lahko resno za­pletli položaj tudi drugod (We0

drugim je bil najavljen tudi P r e ' mik oklopne enote iz Vrhnil\ e

Dodal je tud>-dkih v na-

Slo-prott Ljubljani) da bodo po teh dogo daljnjih pogajanjih o J L A veniji postavili trše pogoje. ^» ^

eliko pove že dejstvo. slovenski"

po sebi v preteklih dneh iz -pušk ni bil iztreljen niti en n boj. kar nasprotna stran. ne.m1

trditi.

Nedelja 26. maja V Mariboru

podpisovanje peticije pro 1 ^ ^ se nadaljuj'

ra v

Petek, 24. maja 1 in 15 min.: Pogajanja se v stav­bi občinske skupščine nadaljuje­j o 1 in 45 min.: V sobo planejo voja­ški specialci, ki grozeč z orožjem ugrabijo pogajalca na strani T O Slovenije Vladimirja Miloševiča in M i l k a Ozmeca ter dva var­nostnika. Za prihod in kasneje umik (z ugrabljenimi) so. kot se

16 in 30 min.: Iz vojašnice Vojvo­de Mišića v Mariboru izpuste Vladimirja Miloševiča in M i l k a Ozmenca. Miloševič pozneje po­ve, da so. razen ob ugrabitvi, z njim ravnali korektno. Po osami­tvi pod oboroženo stražo, k i je trajala skoraj 12 ur, ga je zaslišal vojaški preiskovalni sodnik in ugotovil, da ni osnov za kazenski pregon. Izrazil je tudi svoje mne­nje, da je bil ukaz za njegovo are­tacijo izdan v Beogradu: Ob 19. uri pride do tragične ne- pela Alenka Pinterič. Zupani' 1^, sreče: skrajno ogorčeni Maribor­čani še vedno protestirajo pred vojašnicami in ne dovolijo pre­mikov vojaških (zlasti oklopnih) vozil . Pri premiku oklopnika pod co mariborski škof dr kolesi umre Josef Simčik star 52 Kramberger bral mašo za m let.

U R I J E „1 mirov*1

la m nanju armade. Ob 2 na Rotovškem trgu shod. na katerem je govori riborska županja Nagda T<V0-nik. nekaj mirovnih pesmi p^ z . £

za pomiritev z J L A odločno * tevala pisno opravičilo in Z i i ^ 0

n C

vilo. da se podobni dogodki . red stol"

i« ponove. Po shodu je pre

domovino. • Š. Žargi

S t a l i š č a i n o d m e v i n a d o g o d k e v M a r i b o r u

Skupščina občine Kranj zahteva prenehanje premeščanja enot iz drugih republik

Delegati Skupščine občine Kranj smo ogorčeni zaradi manifestacije sile, ki jo predstavlja obkolitev Centra za usposabljanje slovenske te­ritorialne obrambe v Mariboru s strani J L A . Dejanje, ki dokazuje ne­priznavanje suverenosti Republike Slovenije in s tem nepriznavanje jasno izražene volje slovenskega naroda, obsojamo. Obenem poudar­jamo, da bomo brezpogojno spoštovali plebiscitno odločitev in storili vse, kar je v naši moči, da postane Republika Slovenija, najkasneje do 26. junija 1991 samostojna in neodvisna država. Od republiškega parlamenta, republiške vlade in Predsedstva Republike Slovenije pri­čakujemo odločno in odgovorno ravnanje in j im dajemo polno pod­poro pri doslednem uresničevanju plebiscitne odločitve in zaščiti slo­venskih vojakov.

Slovenska demokratična zveza Dogodki v Mariboru kažejo skrajno zahrbtnost in hinavstvo vojaških organov. S tem so v očeh slovenske in svetovne javnosti popolnoma razvrednotili že tako precej omajan ugled armade, ki j i pripadajo. S D Z podpira odločne ukrepe slovenskih oblasti, saj bi vsaka naj­manjša neodločnost pomenila začetek konca mlade slovenske demo­kracije in slovenske državne neodvisnosti. S D Z stoji z vsemi svojimi potenciali na razpolago in obenem meni, da so za obrambo neodvis­nosti slovenske države legalna in legitimna vsa razpoložljiva sred­stva, vključno z oboroženim odporom.

Stranka demokratične prenove Slovenije Teroris t ično početje mariborskega poveljstva J L A in lahkomiselno napenjanje mišic ogroža življenja. Podpiramo zahteve staršev mladih vojakov v J L A in slovenski T O , da se preneha poslavljati mlade ljudi z orožjem v rokah drugega proti drugenu. Vojska naj ostane v vojaš­nicah!

Predsedstvo Republike Slovenije Identificiranje vojaških oseb ob Centru za obrambno usposabljanje v Pekrah je le povod za že v naprej pripravljeno široko akcijo grobe de­monstracije sile proti slovenski T O in legalnim organom RS v času prizadevanj za mirno in sporazumno rešitev poti v osamosvojitev Slovenije. Groba prevara z ugrabitvijo kaže protislovensko usmerje­nost vodstva J L A . ki je ne bo mogoče šteti tudi za slovensko armado, če se za to teptanje osnovnih načel civiliziranega ravnanja, ne opravi­či. Poseg v Mariboru je dokaz, da se armada ne namerava odreči po­seganja v politično življenje, z izzivanjem konfliktov pa želi destabi­lizirati RS in s tem dobiti pretvezo za izredne razmere. Predsedstvo

S l o v e ^ zagotovitev varnosti slovenskih vojakov in njihov pravočasni 0 ^p-Preprečijo naj se tragični dogodki, kot je smrt Matjaža ^ r n a ' os3' vljani RS ne bodo nasedli provokacijam, ki žele otežiti slovensk mosvajanje. o dogodkih pa bo obvestilo tudi mednarodno j a v n

Komisija za mir pri Slovenski škofovski konferenc' Najodločneje obsojamo zadnje posege jugoslovanske armade, očiten napad na suverenost Republike Slovenije. Z njimi P° . u | crf mada povzročiti nemire in s tem opravičiti morebitne nadaljnje ^ pe. na katere se je očitno pripravila, da bi uvedla izredno sta iL^, nasilno preprečila osamosvojitev Slovenije. Kar se je zgodilo * . ) ( 1

boru, je vredno še posebne obsodbe. Armada je zlorabila zaup11 ,Kce, med pogajanji v prostorih civilne oblasti ugrabila nekatere po& vj ga Torej so bila pogajanja le pretveza za ugrabitev. To je cinizem- ^ . je treba odločno obsoditi. Ruši medsebojno zaupanje in o t e , li avlja' daljnje demokra t ično in nenasilno urejevanje odnosov. Vse dr - 0

ne Slovenije pozivamo, da se ob tem vedejo mirno in dostojan* Izogibajo naj se dejanj, ki bi lahko služila za povod novim " ^ . ^ t i armadnim dejanjem, in naj upoštevajo navodila slovenskih °

Liberalno demokratska stranka ,, J L A je ponovno in to z nasilnim dejanjem pokazala in d o k ^ 3 ' ^ ^ ' j i ni za sporazumno reševanje usode jugoslovanske države. A bitve v prostorih civi lnih oblasti si ne moremo tolmačiti 0 r U £ popolno ignoranco legalnih in legitimnih organov v Republik' ,^0 niji. Zgražamo se nad dejstvom, daje vojaško poveljstvo v ^! a . a n tn i 1

za vojaške posege uporabilo bolniška vozila, kar pomeni ekla ^ kršenje mednarodnih konvencij. Predlagamo sprožitev u s i r c Z ' a n3-1

stopkov pred Mednarodnim Rdečim križem, slovenske oblasti p» c Y

raziščejo možnosti za internacionalizacijo konflikta med J L * ^ vilno slovensko oblastjo. Predlagamo, da Predsedstvo povabi valce zainteresiranih držav. Združenih narodov in Evropske s sti.

< Socialdemokratska unija Slovenije J r,-S provokacijo mariborskega korpusa se začenja perfidno P r ' P r , d

l V ^ načrt za strahovanje Slovenije očitnim prekoračenjem u ^ j o 5* pooblastil je armada osramotila sebe, maloštevilne zmerneže. ^^tf verjeli v možnosti razuma, pa osmešila. Reagirajmo odločno ^{k, pazimo, da se nova slovenska država vendarle ne bo rodila v ^ grozi. Poveljstvo, ki želi preko vojaške pokorščine s p r e m i n j a t i ^ ^ odrasle fante v zatiralce svojih rojakov, si zasluži prezir in ]7:°^o-armada, ki jo vodi, pa razpad. Na njem je. da dokaže, da m

K U L T U R A U R E J A : L E A M E N C I N G E R

Tridnevni sejem umetnin

M E D S P L O Š N O I N T R Ž N O

K U L T U R O Ljubljana - V prostorih Gospodarskega razstavišča seje minuli konec tedna, natančneje tri dni, vselil prvi jugoslovanski sejem sodobne umetnosti in antikvitet. Srečanje umetnostnega tržišča starejših in sodobnih umetniških del s področja likovne umetnosti in občinstva je

bilo vsekakor nova izkušnja, k i jo kaže naslednje leto ponoviti.

Prvi vtis obiskovalca na sej­mu, ki se s kratico A A F , vsaj "pati je tako, tudi vpisuje med tradicionalne sejemske priredi­tve Gospodarskega razs tavišča , je vsekakor kratko trajanje sej­ma. Sicer je s p ioni rsk imi kora­ki skoraj vedno tako, da so pre­vidni , in zato morda organiza­tor ni tvegal še kakšnega dneva več ali morda celega tedna. Drugi vtis, ki ga je obiskovalec prvega jugoslovanskega sejma sodobne umetnosti in starin dobil na svojem obhodu po razstavnih prostorih je ta, da sejem seveda ni jugoslovanski . Morda ne kaže pri tem biti ta­ko n a t a n č e n , toda v teh čas ih si kompletne u d e l e ž b e na t akšn ih prireditvah ni m o g o č e zagoto­viti . Resda gre za prvi sejem ta ke vrste v državi in marsikateri galerist predvsem z vzhodnega dela d ržave ima ob tem vrsto takih ali d r u g a č n i h pomisle­kov. Toda že pred tem je b i l or­ganizator na t a k š n o pičlejšo ude ležbo iz drugih republik Pripravljen. Vsekakor pa je tre­ba pritrdit i , da ta jugoslovanski sejem vsekakor ni samo sloven­ski, saj je med 54 galerijami, ki so sodelovale, tudi več hrva­ških in tudi bosanskih. M o r d a se bodo časi spremenil i , saj ne­kompletni sejem n ikomur ne ustreza.

Tretji vtis obiskovalca je vse­kakor nenavadnost, da umetni­ne srečuje v prostorih, kjer obi ­čajno razstavljajo avtomobile, konfekcijo ali poh i š tvo . Ven­dar pa poznavalci pravijo, da so b i l i enako šok i ran i tudi obi ­skovalci prvega evropskega sej-

Jožef Muhovič , Risba (mešana tehnika na papir), 1990

ma umetnin, ki sta ga leta 1970 v Baslu organizirala galerista Trud i Bruckner in Balz Hi l t . O d tedaj je poteklo že mnogo vode, ki je odnesla tudi ob iča j ­ne predsodke, na katere navad­no trkajo t a k š n e novosti. Č e je torej Evropa zače la posnemati podjetna švicarska galerista, njuna zamisel - sejem Art je da­nes na jug ledne jše mednarodno srečanje galeristov in graf ičnih za ložn ikov - posnemovalci pa so se namnož i l i od New Y o r k a do T o k i a , je res nesmiselno, da bi zdaj sejem na naših tleh sprejemali s kakšn imi predsod­k i . N i n a m r e č ravno veliko pri­ložnos t i , da se postavijo druga ob drugi znane in manj znane galerije in na kol ikor to l iko pr iv lačen nač in predstavijo in ponudijo svojo u m e t n i š k o po­nudbo. N e k a k š e n razstavni se­jem bi bi la lahko oznaka te raz-

A N T O N I O Ž I V K O V I Č Razstava Antonia Živkoviča v Galer i j i Prešernove hiše je del

Prizadevanj Gorenjskega muzeja in Kabineta slovenske fotografije, ki želita spremljati tudi aktualna dogajanja na področju mlade

slovenske fotografije.

An ton io Ž ivkovič objektiv svojega fotografskega aparata "srnerja k l judem, zato ciklus fotografij, s katerimi se predstavlja n a prvi samostojni razstavi, nosi zgovoren naslov » L I F E « . D o ­godkov in motivov svojih fotografij si ne izmišlja, ti obstajajo. .'eme samo po i šče in j i h s fotografskim aparatom ujame, tako da J ' n tako r ekoč iztrga iz oblasti nekega bežečega trenutka v real-5 e m prostoru življenja. Fotograf - zapisovalec, kak r šen Anton io .-ivkovič tudi je, je v nekem smislu pasiven, introvertiran, ker ne •zbere akcije, ampak je za akcijo izbran.

Svojo pozornost An ton io Ž ivkovič usmerja na minl j iva, be­žna in vendarle invenzivna r azpo ložen ja , zato se zd i , da so njego-v> fotograjski teksti zgrajeni na s rečnih nakl jučj ih fotografove Prisotnosti prav tam in prav takrat. A l i pa tudi ne, saj sam pri­znava, da je njegov ustvarjalni č r e d o na j lepše formuliran v zna­meniti misl i enega izmed botrov fotografije » d o k u m e n t a r n e g a « •Pa Henrija Cart iera - Bressona; v prizadevanju za č im večjo in-

n z ' v n o s t posnetka »ujet i« o d l o č i l n e na jus t reznejše trenutke.

kot Živkovičeve fotografije so sledi oseb, predmetov in stanj,

.. '» so se ob avtorjevi prisotnosti zgodi l i tisti za vedno minul i n ' P - Na njih ni n ičesar , kar bi avtor namerno spreminjal, kompo-n ' r a l ali dodajal. N i t i ni na njih z a b e l e ž e n o n ičesar takega, kar b i * e dalo ponovi t i , al i se bo samo od sebe ponovi lo na enak nač in . N i » občut l j ivo emulzi jo filma in na ploskev fotografskega papirja

uJeti delci , vtisi in odrazi realnosti predstavljajo že d o k o n č n o v i ­t a l n o s p o r o č i l o , k i ima največjo izpovedno vrednost takrat, ko J e 'zbrana vsebina tudi in prav v Z ivkov ičevem primeru v pravem ^ d o k u m e n t a r n e m « smislu brez ostankov pretopljena v fotograf-s k o formo. Estetsko komponento, k i je sicer podrejena izpovedi , F»a predstavlja neki bolj instinktiven kot pa premiš l jen izbor npr. zornega kota snemanja in » o d l o č i l n e g a « momenta za pritisk na JProžilec fotografskega aparata. Ž ivkovič izbere tak trenutek v ^ t e r e m so vsi elementi slike v medsebojnem ravnovesju. Le tako l a r>ko njegove fotografije, č e p r a v ima gola resnica prednost pred ^ m i š l j e n o sintezo, delujejo tudi kot urejeni in prepričl j ivi l iko-V r " organizmi. Damir Globočnik

Foto: Gorazd Sin ik

stave tn ponudbe obenem, saj so b i la razstavljena dela seveda tudi naprodaj.biskovalci so se­veda bi l i tako kupci kot opazo­valc i , ki so brez dvoma uživali ob bronastih ž ivalskih podo­bah Janez Boljke, postali pred s l ikami M a r c a Chagala , Salva-dorja Dal i ja , Genera l ica , Fran­ca Mihe l iča , Zorana Muš iča in cele palete mlajših tudi uvelja­vljenih imen. T o d a vse to je v i ­deti in je na voljo tudi v galeri­jah. Vendar je na sejmu učin­kovalo povsem d r u g a č e . Nekaj tudi zaradi o b č u t k a n e k a k š n e k o n k u r e n č n o s t i . K o n č n o ni kar tako, če galeriji druga drugi ob boku razstavljata in ponujata v nakup recimo Tisnikarja po o b č u t n o raz l ičnih cenah.

Sejem Ars - Antiqui tas - F l o ­ra je na ta nač in odvzel nekaj

misterija, ki ob i ča jno zavija odloč i tev vsakega izmed nas ob nakupu umetnine. Č e si še tako izbijamo iz glave, tudi umetnina - l ikovna ali katera ko l i druga, je vsekakor tudi blago. Dobro blago ponujati v ogromnih sejemskih prostorih je k o n č n o korak k realnemu umetnostnemu trgu. R o k o na srce. doslej se je umetnostni trg gibal na dokaj negotovem, vse­kakor pa neurejenem, nelogi­čnost i in eklatantnih prostislo-vij polnem področ ju , kot je v spremnem katalogu k sejmu zapisal umetnostni kritik Brane K o v i c .

Nekateri učinki t a k š n e g a na­čina gledanja na umetnost kot na dobro blago so b i l i v idni že na tem prvem sejmu A A F , saj so bile slike, k i p i , grafike, razl i­č n o unikatno izdelano blago od nakita do antikvitet napro­daj po razmeroma sprejemlji­v ih cenah. Marsikatero delo je zamikalo kupce in verjetno je b i lo nakupov več kot na prvi slovenski umetn i šk i razstavi le­ta 1990, ko so slovenske impre­sioniste še obkladal i s " šp ina -čar j i" in je le malokdo in še to za malo denarja upak kupi t i k a k š n o njihovo delo. Toda da­nes vemo, da sta ume tn i ška in t ržna vrednost kljub o b č a s n i m in z a č a s n i m pomotam v nekem trdnem razmerju, le da se pra­va cena pogosto obotavlja, kot je v svojem uvodnem nagovoru na sejmu med drugim rekel tu­di dr. Ma t j až K m e c l . • Lea Mencinger

Avstrijski kulturni festival

P R O D O R K U L T U R E Mesto Celovec in O R F Koroška prirejata letos v juniju že 22.

kulturni festival, k i so ga naslovili Tedni srečanja v Celovcu. Čeprav že poprej festival ni bil namenjen zgolj domačemu občinstvu, k i od 10. do 30. junija vsekakor uživa v celi vrsti

prireditev, pa je letošnji festival še zanimivejši zaradi svojega odpiranja v prostor Alpe - Jadran.

M e d prireditve tako l ikovne umetnosti, filma, umetne obrt i , artistike, literature, glasbe, igre, teatra in videa, so organizatorji letos povabi l i znane d o m a č e , mednarodne skupine in skupine iz sosednjih dežel . Ne nazadnje na ta način vabijo tudi obiskovalce iz sosednjih deže l , zato so tudi v teh dneh razen v Ljubljani prire­ditev predstavljali na t iskovnih konferencah tudi v ostalih deže­lah v okviru A lpe Jadran.

Ob pisani paleti kulturnih dogajanj na pr izor išč ih od Celov­ca pa do Vrbskega jezera, je zanimivo vsekakor tudi to, da so pri­reditve pravi loma b rezp l ačne , le za nekaj izjemnih je treba p lača­ti vstopnino. Za mlajše obč ins tvo bodo vsekakor najbolj zan imi­ve glasbene prireditve, ki j i h je vse težko naš te t i , omeniti je treba le nekaj imen, kot so Luther A l l i s o n Band, Markus Petek, Ph i l l Edvvards in drugi. Jugoslovanski prispevek bosta nastopa lju­bljanske skupine Mi l ado jka Youneed in zag rebška mult imedial-na predstava Kug la . Večina prireditev se bo dogajala pod šotor i postavljenimi na pr izor išču Evropski park ob Vrbskem jezeru, pa tudi v samem Ce lovcu , kjer bodo ob zakl jučku podel i l i zdaj že zelo znano literarno nagrado Ingeborg Bachmann. M e d celo vr­sto prireditev pa ne bi našli prireditve s k las ično glasbo ali s fol­k lo rn imi nastopi: te prireditve so n a m r e č vkl jučene v okvi r K o r o ­škega poletja, ki se takoj zatem začenja na Osojah. # L . M .

K O N C E R T S L O V E N S K E G A

O K T E T A

Kranj - V kranjski župni jski cerkvi organizira Glasbena šola Kranj koncert Slovenskega okteta. Prireditev bo v če t r tek , 30. maja, ob 20.30. Slovenski oktet, k i v tem letu praznuje š t i r ideset-letnico nastopanja, je za kranjski nastop izbral program s sklad­bami r enesančn ih , klasičnih in r o m a n t i č n i h skladateljev ter pr i ­redbe č rnsk ih duhovnih pesmi. Koncert pa seveda ne bo min i l tudi brez skladb Jakoba Ga l lusa .

P E V C I I Z A R G E N T I N E

Bled - Jutr i , v sredo, ob 20. uri bo v blejski župni j sk i cerkvi nasto­pil pevski zbor argentinskih Slovencev Ga l lus iz Buenos Airesa . Pevci , k i j ih vodi A n k a Savell i - Gaser, so imel i pred kratkim prvi koncertni nastop tudi v Kran ju , na pevski turneji pa nastopajo po razl ičnih krajih Slovenije. Naši rojaki, med katerimi je večina prvikrat na obisku v Slovenij i , bodo pred koncertom obiskali tu­di Vrbo, Blejski grad in otok, skratka simbole Slovenije, s kateri­mi se identificirajo v daljni tujini. Pevsko turnejo zbora Ga l lu s po Sloveniji je pripravila slovenska Glasbena matica.

K U L T U R N I K O M E N T A R

L E A M E N C I N G E R

D O B E R D A N , O R O Ž J E ,

Z B O G O M , M U Z E Z ljudmi je bilo od nekdaj tako: najprej so se vojskovali,

doživljali k r i in solze od bl izu , šele nato so sedli in napisali knjigo, kot je na primer Zbogom, orožje a l i katero drugo, s

podobnim protivojnim sporoči lom.

N ihče ne dvomi , da tudi današn j i generali, čeprav še niso n iko l i na svoji lastni koži občut i l i vojne ali kakšnega d r u g a č n e ­ga stanja, ki ga spremlja govorica orožja , niso prebirali He-mingvvavja. Le obnaša jo se tako, kot da bi skupaj z današn j imi pol i t ik i ob p o m o č i amnezije zbrisali vse, kar se v šoli in življe­nju č lovek nauč i iz kulturne zgodovine. T o sicer samo po sebi še ne bi b i lo nič tako s t r a šnega , ljudi z amnezijo je p a č najti povsod naoko l i : toda kaj, ko le-to povzroča tisto neznosno in za evropske razmere na pragu enaindvajsetega stoletja nespre­jemlj ivo stanje strahu. K a k o naj ljudje berejo knjige, hodijo na koncerte, ko pa pred vrati r opoče jo tanki, ok lepn ik i pa gazijo po c ivi l i s t ih . Medtem ko v tišini svojega doma komu še uspeva prebirati literaturo, pa koncerti in druge kulturne prireditve počas i že postajajo izraz nekega bednega po l i t i čnega stanja. Ne samo zato, ker ljudje ob koncu tedna, ko je sicer največ kul turnih prireditev, p a r a n o i č n o pr ičakuje jo ponav l j a joče se "v ikend - incidente", kar je skoraj vse, kar d ržava v razsulu sploh še lahko daje. Bedno stanje se kaže tudi v tem, da kot po t e k o č e m traku odpovedujejo nastope pri nas priznani umetni­k i mednarodnega slovesa: to pa je b i l vedno izraz ne bojazni za lastno življenje, pač pa njihovega odkloni lnega odnosa do urejanja stvari z rožl janjem orož ja .

Kaj sploh lahko uspeva v senci tankov? N i posebej to laž i lna misel , da se, kadar govori o rož je , tako kot je to zdaj pri nas, muzam zadrgnejo grla. Toda , vsi ljudje dobre volje vedo, da so muze na tem svetu nekaj najbolj t rdož ivega in po t rpež l j ivega : ko j i m milejše sape spet sprostijo grla, znova zaživi umetnost. Č a s je morda res tak, da je sedenje pri knjigah, pos lušan je koncertov, uživanje ob l ikovn i umetnosti skoraj nekaj para­doksalnega: pa ni - je le izraz najbolj elementarne potrebe po duhovnem preživet ju. Č e kje, potem zagotovo ne v pol i t ik i ne v vojni ni nobene poezije; je pa res, da so lahko tudi pol i t ik i pesniki , pa tudi generali in sploh ljudje vseh m o g o č i h in nemo­goč ih poklicev - če le verjamejo, da duhovna ustvarjalnost p a č n iko l i ne zaide.

K U L T U R N I K O L E D A R

K R A N J - V Prešernovi hiši je na ogled razstava fotografij iz c i ­klusa Life Antonia Živkoviča. sA80Y galeriji Mestne hiše razsta­vlja akad. slikar Janez Hafner. V galeriji Bevisa je še do konca maja na ogled razstava slik Jožeta Ciuhe. J E S E N I C E - V razstavnem salonu D o l i k razstavljajo učenci je­seniških osnovnih šol. R A D O V L J I C A - V dvorani radovl j i ške knj ižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dr. Janez Marolt, docent za a n t i č n o zgodovino iz M a r i b o r a predaval o zgodovini naših krajev v 3. in 4. stoletju. V čet r tek, ob 17. uri bo v knjižnici za otroke na sporedu pravlji­ca, ki j o bodo upr izor i l i otroci iz leškega vrtca z vzgojiteljico Dragico Č e r n e j e v o . N a osnovni šoli A . T. Linhart bo v čet r tek, 30. maja, ob 16. uri dan odprtih vrat, program predstavitve šolskih dejavnosti so pr ipravi l i učenci na nižji in višji stopnji. V avli o b č i n e Rado­vlj ica so na ogled fotografije Petra Paula Miplingerja. K R O P A - V Bertoncljevi sobi K o v a š k e g a muzeja bo v če t r tek . 30. maja, ob 19. uri dr. Cene Avguš t in ob d iapozi t iv ih predaval o umetnostno zgodovinskih vrednotah Krope in sorodnih krajev. Š K O F J A L O K A - V Groharjevi galeriji razstavlja akad. sl ikar Marij Vrenko. V mini galeriji s k u p š č i n e o b č i n e Škofja L o k a razstavlja akvarele Evgen Guštin z Jesenic. V galeriji Fara raz­stavlja likovna skupina Iskra. ŽELEZNIKI - Muzejska zbi rka je odprta vsak dan, razen po­nedeljka, od 9. do 13. ure. O b nedeljah in izven omenjenega časa je ogled m o ž e n za najavljene skupine. Nas lov : Muzejska zbi rka Že lezn ik i , N a Plavžu 58, 64228 Železn ik i . T R Ž I Č - V Pavil jonu N O B je na ogled l ikovna razstava Stavb­na dediščina Tržiča in Velenja. V K u r n i k o v i hiši je do 2. juni ja odprta razstava domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja K o ­smača . K A M N I K - V razs tavišču Veron ika je na ogled razstava Narod­na čitalnica v Kamniku.

L I T E R A R N I V E Č E R V

G I M N A Z I J I

Kranj - V knjižnici Gimnazi je bodo v čet r tek, 30. maja, ob 17. uri v literarnem večeru predstavili knjižico sodobnih britan­skih novel pod skupnim naslovom Intenzivnost. Knjižico so prevedle štiri dijakinje iz prevajalske sekcije gimnazijskega l i ­terarnega krožka . O prevedeni literaturi bo na literarnem veče­ru govori l dr. Tone Pretnar, ki bo tudi ocenil delo mladih pre­vajalk. Izid knjižice sodi v okvi r slovesnosti ob jubileju kranj­ske gimnazije.

O " AVTO ŠOLA »VIC« MLADI VOZNIK d. o. o Zlato polje 1 64000 Kranj

ZAČETEK TEČAJA 3. 6. 1991 ob 17. uri

INFORMACIJE: 213-619 in 328-602

RENT a CAR

' O

G O S P O D A R S T V O U R E J A : M A R I J A VOLČJAK

G O S P O D A R S K I K O M E N T A R

MARIJA VOLČJAK

Šihtarji Jesenice s 600-lefno železarsko tradicijo so bile nekdaj sim­

bol trde delavske roke. danes so socialna bomba na vratih Evro­pe, ki so ji zažigalno vrvico z odpusti v Železarni nemara že pri­žgali. Kakšna ironija, ko bodo čez nekaj dni vrata (predor) v Evropo odprli, se bodo spraševali, kaj so izgubili, ne kaj so prido­bili. Jezili se bodo nad hrumečimi tovornjaki in se pritoževali, ka­ko draga je predornina. na stežaj odprta vrata v Evropo bodo za­nje ostala dejansko zaprta. Morda bo kdo le dobil delo onstran Karavank in bo pot na delo lažja, če se bo uspel izogniti plačilu predornine. toda. tam ne čakajo odprtih rok, zlasti pa ne na f.r., kakor smo nekdaj šaljivo pravili navadnim delavcem, ki so tru-moma prihajali z juga.

Zahodna Evropa se je namreč že petnajst, dvajset let pred nami gospodarsko prestrukturirala, razvoj je zahteval predvsem znanje kot najpomembnejši produkcijski faktor in množice prise­ljenih šihtarjev so poslale odveč, v Nemčiji so s pomočjo denarja tok obrnili nazaj. Dobili so odpravnine, tudi države, kamor so se vračali, saj so Nemci pač priznali, da je bila to resnično najbolj poceni delovna sila, dobili so mlade ljudi, ki jih niso stali niti marke, odhajali so po desetih, dvajsetih letih trdega dela, z obe­tom, da bodo doma lahko odprli delavnico, barko za prevažanje turistov med jadranskimi otoki itd.

Boleč problem Jesenic so predvsem šihtarji, ki postajajo od­več, leta in leta so bili navajeni na delo od šestih do dveh, zato ni moč pričakovati, da bodo čez noč postali podjetniki. Domačini imajo pri tem vsaj nekaj prednosti, saj imajo nemara primeren prostor ali lažje pridejo do njega in odpro kaj svojega, vsaj takšni si bodo lahko pomagali s podjetniškim informativnim centrom, ki so ga na Jesenicah že odprli, tam pa bodo podeljevali tudi posoji­la, nemara bo kakšno kanilo tudi iz Brezarjevega ministrstva za drobno gospodarstvo.

Kdor nima nič in živi v družbenem stanovanju, si s takšno pomočjo ne more kaj prida pomagati, takšnih pa je na Jesenicah veliko, saj jih kar polovica živi v družbenih stanovanjih, v Sloveni­

ji v povprečju 30 odstotkov. Praviloma so v tej množici prav prise­ljenci, ki v tovarnah postajajo odveč. Ne le na Jesenicah, tudi v drugih industrijskih krajih, saj denimo v stečaj pahnjenem trži-škem BPT pravijo, da je med delavci 70 odstotkov priseljencev z juga. podobno je tudi v kranjskem Tekstilindusu, ki mu kot vse kaze, tudi ni rešitve.

V ta problem, ki je ob slovenskem osamosvajanju toliko bolj občutljiv, noče dregniti nihče, čeprav to ne pomeni nič drugega kot njegovo odlaganje. Med ljudmi pa vse pogosteje slišimo pri­pombo, zakaj ne gre nihče nazaj, če ni dela za vse. Nedvomno se nova oblast zaveda, da jih ne moremo preprosto nagnati, denarja pa manjka na vseh koncih in krajih, zato je težko razmišljati o odpravninah. Vendar bo treba, tudi na Gorenjskem, predvsem pa izkoristiti možnosti, kijih ponujajo novi zakoni. Tako bo novi sta­novanjski zakon kot vse kaže prinesel odpravnino za izselitev iz družbenega stanovanja v višini 30 odstotkov od vrednosti stano­vanja. V Velenju so menda že pohiteli in beležijo že 300 odselitev.

P r v a o b l e t n i c a » K l u b a D v o r « Preddvor, 23. maja - Direktorj i precejšnjega števila gorenj­

skih podjetij ter z njimi tudi iz nekaterih l jubljanskih, medvo-ških, celjskih in drugih firm so se pred letom dni organiziral i v managerski » K l u b D v o r « , ki ima sedež v istoimenskem hotelu v Preddvoru.

Prejšnji teden je gorenjski managerski klub obeleži l prvo obletnico delovanja. V tem obdobju je b i l klub izredno uspe­šen, saj so se na rednih m e s e č n i h s rečanj ih direktorji pogovar­ja l i s kl jučnimi predstavniki na jodgovorne j š ih d r u ž b e n i h funk­cij (npr. iz zvezne in slovenske vlade, bančn i š tva , itd.). K l u b s k i nač in delovanja je omogoč i l neposredno izmenjavo informacij ter izkušenj , kar je v obdobju d i n a m i č n i h sprememb d r u ž b e n o ­ekonomskega sistema še kako pomembno. Poleg tega so v K l u ­bu Dvor člani vsakokrat izvedeli nekaj več o posameznem podjetju, katerega managerji so člani k luba, kratke predstavi­tve pa so namenjene bo l j šemu medsebojnemu poznavanju in poglabljanju poslovnih vezi.

Najbolj razveseljivo je, da se č l ans tvo v managerskem K l u b u Dvor poveču je ter da se program dela gorenjske veje K l u b a Manager bogati. V naslednjem letu bo K l u b u Dvor predsedovala Kr is t ina K o b a l , organizacijske zadeve pa bo opravljala L judmi la Pintar. N a naslednjem klubskem srečanju sredi junija bodo člani K l u b a D v o r v razgovoru z r epub l i šk im sekretarjem za varstvo o k o l j a , M i h o m J a z b i n š k o m , o b r a v n a v a l i novo slovensko stanovanjsko zakonodajo in predvidene za­konske rešitve na p o d r o č j u varstva okolja .

M . Va.

S G P T R Ž I Č Blejska c. 8 64290 Trž ič

Razpisna komisija delavskega sveta Sp lošnega gradbenega podjetja Tržič v skladu z 42. č l e n o m Statuta razpisuje prosta dela in naloge

D I R E K T O R J A P O D J E T J A

Pogoji : - da ima višjo ali srednjo šo l sko izobrazbo gradbene smeri, - da ima 5 let delovnih izkušenj na del ih vodenja v gradbeni­

štvu, oz. sorodni panogi, - da pr ipravi program razvoja podjetja najmanj za eno man­

datno obdobje, - da ima sposobnosti za u s p e š n o gospodarjenje in organiza­

cijske sposobnosti razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Mandat direktorja traja 4 leta. Objava razpisa ni v smislu reelekcije. Kand ida t i pošl je jo pisne prijave z dokazi l i o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici o znako » Z a razpisno komisi jo -direktorja - na naslov S G P Tržič , Blejska cesta 8, 64290 Tr­žič v 15 dneh po objavi razpisa. O iz idu razpisa bodo kandi­dati obveščen i v 30 dneh po opravljeni izb i r i .

Vladna delegacija s predsednikom Peterletom obiskala jeseniško občino

N a J e s e n i c a h p r i ž g a n a

v r v i c a s o c i a l n e b o m b e ? Jesenice so urbanistično zgrešeno naselje, kjer tovornjaki izpodrivajo otroke. Gozd Martuljek, 23. maja - Po obisku Železarne in osnovne šole s prilagojenim programom se je vladna delegacija s predsednikom Lojzetom Peterletom na čelu popoldne v hotelu Špik pogovarjala s politiki in gospodarstveniki o perečih problemih jeseniške občine. Obisk je potekal v senci mariborskih dogodkov, predsednik Peterle je moral sestanek zapustiti pred koncem, zato so na vprašanja od­govarjali predvsem ministri.

do 1. maja, vendar upravni od­bor slovenskih že lezarn še ni izbral ene od štirih različic sa­nacije, na Jesenicah pa seveda od loč i tev nestrpno pr ičakuje jo .

nekol i nove oblike dela, saj je upokojevanje najdražja oblika razreševanje tega problema. Kakšen bo ta vir, še ni poveda­la, dala pa je vedeti, da iščejo tudi možnos t i financiranja tu­j i h partnerjev, kakor tudi mož­nosti zaposlovanja onstran me­je. V občini pa naj bi razmislil" tudi o javnih del ih .

Pozimi po dveh pasovih^ Pro računsk i denar ne omo­

goča d o k o n č a n j a odseka avto­ceste Hruš i ca - Vrba v roku, za­to iščejo možnos t i premostitve­nega posoji la, da ne bi bistve­no zmanjša l i hitrosti izgradnje, je povedal Peter M a r n . P ° s K U . " s i l i pa bodo promet po dve" pasovih spustiti že pred zimo.

Predsednika Peterleta so na obisku v jeseniški občini spremljali ministri za trg in ce­ne M a k s Bastl , za varstvo oko­lja in urejanje prostora M i h a J azb inšek , za delo Jožica Pu-har, za turizem Ingo Paš in za industrijo Izidor Rejc ter na­mestnik ministra za ceste Peter M a r n .

Brezposelnost se pr ib l ižu je 10 odstotkom

Rina K l i n a r , predsednica je­sen iške vlade, k i je Jesenice označ i l a kot u r b a n i s t i č n o zgre­š e n o naselje, kjer tovornjaki iz­podrivajo otroke. Socialna sti­ska je vse večja, trenutno je brez dela 1.335 ljudi in brezpo­selnost se pr ibl ižuje 10 odstot­kom. D o konca leta bo brez de­la ostalo še 600 do 800 l judi , iz šol pa bo pr iš lo 440 mladih , ve­l iko j ih bo t ežko dobi lo delo. Brezposelnost se utegne konec leta pr ibl ižat i 20 odstotkom. Zaposlenost pa ne upada le v gospodarstvu, t e m v e č tudi dru­god. Še leta 1986 je imelo v je­seniški občini delo p r ib l i žno 15 t i soč l judi , konec le tošnjega le­ta verjetno le še 10 t isoč.

Groz l j iv je podatek, da je 79 odstotkov delavcev zaposlenih v podjetjih z izgubo, k i je lani znaša l a 681 mil i jonov dinarjev, 85 odstotkov jo je odpadlo na Ž e l e z a r n o , izguba pa je b i la 63-krat večja od akumulacije. Dohodek na zaposlenega v go­spodarstvu znaša le tretjino slovenskega povpreč j a .

Socialno p o m o č je že lani prejemal vsak četr t i , v primer­javi z letom poprej so se te po­večale za 31 odstotkov. Z a jese­n iško o b č i n o pa je znač i l no , da polovica ljudi živi v d r u ž b e n i h

stanovanjih (v Slovenij i 30 od­stotkov), v d r u ž b e n i lasti je na Jesenicah 5.560 stanovanj, ima­jo le 157 e tažn ih lastnikov.

Vrsto problemov imamo, ki niso samo naš i , je dejala R ina K l i n a r in ministrom zastavila vp rašan ja , ki so se n a n a š a l a na sanacijo Ž e l e z a r n e , izgradnjo avtoceste, varovanje okolja in turizem ter zak l juč i l a : Jesenice so socialna bomba na vratih Evrope, naj ne eksplodira.

Boje se očitkov, da so udarili le po ljudeh

V Železarn i so pred dnevi objavil i seznam 640 o d v e č n i h delavcev, za razreš i tev teh pre­sežkov bodo potrebovali 8,5 mil i jona dinarjev. Boris Bre-gant, direktor Ž e l e z a r n e , je de­ja l , da gradijo na kvaliteti in vrednosti izdelkov, s t roške bi moral i zmanjša t i 5 do 10 odsto­tkov, nizka je produktivnost , ponekod celo polovico nižja od svetovne, težave imajo zara­di sp lo šne nel ikvidnost i , zato tudi sami ne p lačuje jo prispev­kov, elektrike, p l ina . Z a medle poteze ni več časa , je dejal Bre-gant, najbolj nas skrbi , da bo­mo o d l o č n o začeli reševat i pre­sežke delavcev, ne bo pa vzpo­rednih potez in bomo doživel i kr i t iko , da smo udari l i le po ljudeh, ter se v p r a š a l : smo z objavo seznama zaž iga lno vrvi­co na jesen išk i socialni bombi že pr ižga l i?

V Že leza rn i , k i je bi la letos pod ržav l j ena , zato pr ičakuje jo predvsem d r ž a v n o zagotovilo, bo sanirana ali ne, pri č e m e r seveda ne pomeni nič drugega kot s tečaj . Odgovora pa še n i , jesenišk i ž u p a n Bož ida r Brudar je dejal, da so ga pr ičakova l i

V zaključnem koraku do popolne osamosvojitve smo, je dej Lojze Peterle, tega ne želimo pospeševati, vendar pa zadnji ao godki lahko vplivajo na dinamiko. Ne bo pa enostavno, ker zv zne oblasti slovenske odločitve o osamosvojitvi ne jemljejo resno-Sicer pa takšne odločitve nikjer po svetu ne potekajo enostavno, še v Nemčiji z milijardami mark podpore ne. Hkrati postavlja"1

nov gospodarski in družbeni red, morda je to tudi srečna oko • ščina, saj je bilo doslej nesmiselno zastaviti gospodarsko Pre°_ brazho, ker je imela zvezna oblast v roka osnovne vzvode ek nomske politike. Vlada je že pripravila zadnji paket osamosvoji venih zakonov, ki se nanašajo na jinančno prestrukturiran) podjetij, sanacijo bank in privatizacijo, skupščina jih 'aa sprejme. V tujini smo dobili zagotovila, je še dejal Peterle. , nihče ne bo oviral gospodarskega sodelovanja in nas tako ka­nova!, v ospredje pa prihajajo tudi ocene, da poudarjanje e n <

nosti Jugoslavije za vsako ceno ne vodi nikamor, na prvo m e s , poslavljajo demokracijo in pravico do samoodločbe. To kar lamo, je v gospodarskem smislu že dejanje samoobrambe. S J smo tik pred ponovnim izbruhom hiperinflacije. skrajni Čas J > da se odlepimo. Seveda pa se z Jugoslavijo do konca skusOf" sporazumeti, vendar pa pogajanca ne moreš postaviti za mi­če tega noče.

Vsak po svoje dobro misli

Dileme, kako sanirati slo­venske že leza rne , oč i tno še n i ­so razč iščene , saj je minister Izidor Rejc dejal, da je b i la od loč i t ev o d l o ž e n a (rok je b i l 10. maj) tudi zaradi zamenjave finančnega ministra, vendar pa v upravnem odboru "vsak po svoje dobro m i s l i " . Organigra-mi za posamezne že leza rne so izdelani , jasna je zdaj tudi s l ika vhodno- izhodnih materialov (na Jesenicah ploščat i pro­gram), izjasnile so se tudi ban­ke, d r žava naj bi prevzela 70 odstotkov odp lač i l tujih poso­j i l . Skratka stvari so tako da leč , da bomo po podržav l jen ju že­lezarn lahko zastavili drugo fa­zo ukrepov.

Min i s t r i ca Jož ica Puharjeva je dejala, da p o s p e š e n o iščejo nov vir namenskega denarja za razreševanje p re sežkov delav­cev, predvsem v smislu kakrš -

da bi s tem omi l i l i zimski tur^ stični promet skozi Jesenic • cesta pa bi bi la nato v celo nared do prihodnje poletne r is t ične sezone. - e

Z a z a č a s n o prepoved voznj s tovornjaki, kar so P r e d . ^ g u e . J e sen i čan i , se po Marnovih o sedah niso odloči l i , ker bistve­nega prit iska tovornjakov zime še ne bo, saj dotlej tudi p avstrijski strani cesta do B<• U' ka še ne bo d o k o n č a n a . Če d r u g a č e , se bodo z Avstrijci t j koj sestali in j i m pon ustrezne ukrepe.

Predvidena tunelnina dinarjev ozi roma 90 ši l ingov, eno smer) je po vrednosti kop ja avstrijske, po razmerju na : kar pomeni , da bistveno o ^ obremenjuje tovornjake kot ^ turski avtocesti, hkrati p a

upoš teva l i avstrijsko Pr. 0 . kjer so že pred leti uk in i l ' P vratne karte in druge P°P.V S |^ je povedal M a r n . # M . v

jak

*- .«• lud«1'

(200

Sprejet predsanacijski program v Iskri - Instrumenti - Otoče program je že sedaj e k o l o g čist, zaposluje precej z e J J ; r 3 -

R e š e v a n j e a l i s a m o p o s k u s o d l o g a ? Vodilni delavci Iskre na Otočah so skupaj z ljubljanskim podjetjem VIS-A-VIS, ki je poskušalo reševati Tekstilindus in uspelo vsaj del­no rešiti Alples, pripravili predsanacijski program za Iskro - In­strumenti.

Otoče , 24. maja - Po besedah v. d. direktorja Iskre O toče , I l i ­ja S t ipanov iča , so firmo V I S - A -V I povabi l i k sodelovanju predvsem zato, ker sami, kljub temu da poznajo svoje š ibke točke in vedo, da so njihovi problemi predvsem » n o t r a n j i « , ne morejo presekati gordijske-ga vozla svoji težavi . Podjetje V I S - A - V I S iz Ljubljane je v preteklosti že imelo nekaj uspeha pri sanaciji problemati­čn ih podjetij in tako si tudi v Iskri O toče obetajo boljše čase . Vendar v to niso vsi tako trdno p rep r i čan i kot vod i ln i delavci .

Prvi korak predsanacijskega programa v Iskri O toče bo ustanovitev treh novih delov­nih organizacij , tako imenova­nih h č e r a : Orodjarne, Inžen i ­ringa in Ga lvan ike . Te tri nove organizacije naj bi zaposlile 40 delavcev. K r o v n o podjetje, Iskra O t o č e , bo lastnik vseh sredstev, k i j i h bo svojim hče­ram dalo le v najem. Vse tri no­ve organizacije bodo pravne osebe in bodo tako tudi poslo­vale.

Ostal i del Iskre O t o č e naj bi se razdelil na dva dela - na dva

profitna centra: profitni center Mehanike , kjer bi izvajali klasi­čen program proizvodnje in profitni center Elektronike. O b a profitna centra se bosta od treh hče ra , novih delovnih organizacij , raz l ikovala po tem, da ne bosta pravni osebi. V pr i ­hodnosti pa ni izkl jučena mož­nost, da se tudi ta dva profitna centra reorganizirata v delovni organizacij i . Vseh pet novih delov kakovost in strategija prodaje in razvoja. T a k š n a or­ganizacija o m o g o č a lastninje­nje na ravni krovnega podjetja.

Z a tak predsanacijski pro­gram, ki ga je sprejel Upravn i odbor Iskre O t o č e , so se odlo­čili predvsem zaradi notranjih težav podjetja: močne zadolže­nosti, prevel ikih fiksnih stro­škov, neugodnega razmerja 3 : 1 v korist režijskih delavcev, razpada jugoslovanskega trga, prevel ikih pro izvodnih kapaci­tet, predvsem elektronskih pro­gramov, k i še niso prav zažive­l i , in se še niso prebil i na zuna­nji trg (izvoz).

Predvsem bo potrebno, kot sta poudar i la v. d. direktorja Ilija S t i p a n o v i č in v. d. vodje

s p l o š n o - k a d r o v s k e g a oddelka M i r o A l b i n i n i , izkoristi t i svoje notranje rezerve. Tu pa niso mišl jena finančna sredstva in velike investicije, t emveč pove­čanje produktivnosti (sedanja izkor i ščenos t je 60-odstotna), pridobitev kadra s p o d r o č j a fi­nanc in ekonomike. Iskra Oto­če ima velik kapital že na ložen v trenutni strukturi zaposlenih, saj ima kar 50 ljudi z visoko in višjo izobrazbo in 140 ljudi s srednjo izobrazbo, od skupno 460 zaposlenih. Nekaj težav povz roča tudi spec i f ično vaško okolje, v katerem se nahaja to­varna.

In nenazadnje: proizvodni

program je že sedaj ekolo- ,^ čist, zaposluje precej žens je na do ločen i tehnološki ^ vni . Del programa je * f J *L . zno orientiran. Z njim o os*z jo evropske cene in kvali Izvedba sanacije naj bi D l l a ' - ^ V t

zagotovil ih njegovih a v t o r j '

m o ž n a brez dodatnih i n v e S

s e b -seveda pa bo potrebna P c . na p o m o č in razumevanje bljanske banke in občine dovlj ica pri servisiranju k tov, k i j i h že ima Iskra Oto

Prvi del predsanacijske^ programa že teče . Tren u t e

prizadevajo registrirati tn ^ d. o. S profi tnimi centri P a

A | j bi začeli že meseca J u n ! j a

a sa-bodo reševali in rešili ah IP mo podal jševal i ž iv l jenjsK^ | , r e

bo sedanje organizacije O t o č e , pa bo pokazal Jas-. ,j

Mojca r e , t

P O P R A V E K S K U P Š Č I N A O B Č I N E K R A N J Izvršni svet

rat>e

N a podlagi 22. č lena zakona o financiranju javne po (Uradn i list R S , št. 48/90) je Izvršni svet S k u p š č i n e obe Kranj na 44. seji dne 15. 5. 1991 sprejel

PRAVILNIK O D O D E L J E V A N J U S R E D S T E V ZA O D P I R A N J E N O V I H D E L O V N I H M E S T V OBCII^'

K R A N J

Pri objavi v petek, 24. maja, na 24. strani je pr iš lo do neljf^ napake. Z a alinejo b v če t r t em č lenu je izpadel z a P ' e V je č len , k i se z a č n e s s tavkom: V l o g i za dodelitev sredst treba predloži t i . . . Sicer je tekst v celoti točen . ^

Torek, 28. maja 1991 9. STRAN mimi&3WMGLAS

K d a j p o n o v n o

a v t o m o b i l s k i t r g Stanje, k a k r š n o vlada na jugoslovanskem in slovenskem av­

tomobilskem trgu od zače tka leta, je v minu l ih dneh postavilo na t r dna tla še tiste "zmerne" optimiste, ki so p r i čakova l i , da se bo V saj pr ib l ižno ponovi l lanskoletni av tomobi l i s t i čn i raj, ko smo se P° zaslugi š tevi lnih trgovcev z uvožen imi avtomobi l i , s h i t r imi , rnorda celo prehitrimi koraki bližali Ev rop i . Sedaj je n a m r e č po­cen i jasno, da bomo do dobr ih avtomobilov še nekaj let hodi l i Po stranski poti .

Verjetno ni treba posebej ponavljati , da se je uvoz konku­renčnih tujih vozi l skorajda zaustavil , najprej zaradi pomanjka­nja deviz. K l jub temu da so se nekateri trgovci hitro znašli s po­niranjem deviznih vplači l in uvozom na fizične osebe, je prodaja v prvih treh mesecih precej upadla. Drugi udarec, k i so ga zvezne oblasti, vemo pod vp l ivom koga, zadale t ržn im zakonitost im, so omejitvene kvote za japonska vozi la , ki so bi la zaradi sodobne iz­delave in ugodnih cen tudi najbolj iskana, da ne govorimo o tem, koliko so pr idobi la ugleda pri d o m a č i h kupc ih . In spet smo tam, ko se v tej državi ne ve, kaj se bo zgodi lo čez noč , kajti komaj so S e dobro začele ustanavljati m e š a n a podjetja, bodo tista, ki so nameravala uvažat i japonske avtomobile, imela silne težave s Preživetjem.

Pri vsem tem ne gre prezreti, da je na sosednjem H r v a š k e m ves ta čas vladal avtomobilski raj, ki so ga obi lno izkorist i l i tudi slovenski kupc i , č ep rav so v večini primerov žrtvovali servisno garancijo za svoje jeklene konj ičke . T u d i tam sedaj primanjkuje Japoncev, saj je za ind iv idualn i uvoz potrebno posebno soglasje Pristojnih zveznih organov, tako da j i h kupujejo tudi v Slovenij i .

K a k š n e bodo razmere na slovenskem avtomobilskem trgu P° osamosvojitvi, je za sedaj še t ežko napovedovati , oč i tno pa je, daje slovenska vlada, namesto da bi pomagala d o m a č i m proda­jalcem, raje o b d r ž a l a iste d a v č n e in carinske stopnje, ter napolni­la žepe h rvašk im trgovcem. Zato se zastavlja vprašan je , ali v bliž­nji prihodnosti lahko p r i č a k u j e m o obču tne j š e znižanje dajatev. >eprav se šušlja, naj bi tudi za Zastavo veljale carinske omejitve,

oč i tno , da se bosta pri vladi za svoj tržni de lež bori la novome­ški Revoz in koprski C imos . D o takrat pa se bomo z naš imi v Povprečju skoraj deset let starimi avtomobi l i v Evropo vozi l i po obvoznici.. . • M . Gregorič

Kakšen bencin točiti, če avtomobil nima katalizatorja

D i l e m e l a s t n i k o v

u v o ž e n i h

a v t o m o b i l o v Kljub temu da je tudi pri nas vse več avtomobilov z vgrajenimi kata-''-atorji in da ta naprava ni več nič novega, je o tem, kako deluje, kako je narejena in kakšne rezultate daje, še vedno veliko neznane-

Predvsem so v zagatah vozniki, ki so kupili nov uvožen avtomo-"}J, ki ima vgrajen katalizator, pa ne vedo, kakšen bencin smejo 1o-c , t ' . kakšnega ne, zakaj ne, ali ima katalizator pri nas sploh kakšno Vr?dnost...

Kaj sploh je katalizator? T o je naprava v i z p u š n e m sistemu v ° z i l a , k i pri v isoki temperatu­ri, zaradi sestave svoje prevleke (Platina, rodi)...), spreminja škodljive i n za č loveka strupe­ne snovi, k i se sp rošča jo pri iz­gorevanju, v neškodl j ive spoji­ne.

Spojine, k i nastanejo pr i zgorevanju in so strupene, so •Bljikov monoksid ali C O , Ogljikovodiki C H , dušikova ok-? , da N O in N02, ki ju skupno 'rnenujemo N O , žveplov dioksid

in sajasti delci. Z a najbolj C 1 ° v e k u nevarne se štejejo prve tri, torej C O , C H in N O . Seve-°a ne smemo pozabit i še svin-C e v i h spojin, k i so j i h včas ih ^zg laševa l i za na jneva rne j še , Oanes pa j i h je v bencinu le še * . e l ° malo (v tistem, k i ga pro­d a j o v tujini).

Katalizator je zgrajen iz več Oelov. Ohiš je je narejeno iz je-* l a< ki j e odporno na udarce in J emperaturo. Vložek kataliza-

0 r J a , k i j e tudi najvažnejš i del , D a sestavlja k e r a m i č n o satovje,

1 p r ev lečeno s tankim slo-dragih kov in , kot so rodij .

* l je p r ev l ečeno s tankim slo-J ern dragih kov in , kot so rodij , M a t i j in plat ina. K o torej iz­pušni p l in i zapustijo motor, Sredo skozi katalizator, tam pa n a l o v st iku z mikroskopsko m a . i h n i m i delci dragih kov in ^ a g i r a j o do k o n č n i h spojin L ° 2 , H 2 0 in N 2 , k i so okol ju n e nevarne .

.Najbolj uč inkovi t i so triste-* n i katalizatorji, k i delujejo na v . S e tri navedene strupene spo-J l n e . Uč inkov i tos t se j im dodat-[J9 Poveča z vgradnjo t . i . Lunb-a a - sonde , ki je n a m e š č e n a ne­v r e d n o pred katalizator in 2 b ' r a podatke o vsebnosti k i s i ­

ka v i zpušn ih p l in ih . Č e sonda zazna, da je k is ika p reveč , je zmes prebogata in r a čuna ln ik bo poveča l dotok goriva oziro­ma obratno. Tako poskrbi , da je zmes goriva v valjih vedno opt imalna. Katal izator najbolje deluje pri 500 do 600 stopinjah Celz i ja , zato je njegova u č i n k o ­vitost največja šele, ko motor doseže delovno temperaturo.

In zakaj je pravzaprav po­trebno pri avtomobi l ih z vgra­jenimi katalizatorji uporabljati samo neosv inčen bencin? Stvar je preprosta. Katal izator svinca n a m r e č ne more "predelati" , zato se le-ta nabira na stenah satovja in počasi prepreči pretok izpušnih plinov skozi kataliza­tor. Včasih je za to dovolj le eno polnjenje posode za gorivo z o sv inčen im bencinom, pose­bej še pri nas, kjer bencin vse­buje ogromno svinca. Lastniki t akšn ih avtomobilov morajo to­rej pazit i , k a k š e n bencin toči jo.

Bolj nenevarno je t a k š n o počet je pri avtomobi lu , ki kata­lizatorja nima. Č e se vam po nakl jučju zgodi , da boste nato­čili neosv inčen bencin s 95 ok-tani, je treba le ustrezno prila­godit i vžig motorja, pri super plus n e o s v i n č e n e m pa niti tega ne, saj ima 98 oktanov. Znan­stveniki sicer pravijo, da je uporaba neosv inčenega benci­na v avtomobi l ih brez kataliza­torja povsem enako škodl j iva za okolje kot uporaba osvinče-nega bencina, vendar je t a k š n o mnenje lahko merodajno le v razvitih zahodnih deže l ah , kjer je dovoljeno bencinu dodati le 0,15 grama svinca za povečan je oktanskega števila. Pri nas je ta številka še vedno vel ika, kap0,5

R E N A U L T

Avtomobi l i

S e r v i s

P R E Š A I V A N

Cesta Toneta Fajfarja 9 - 7 Cerklje, tel., fax 064/42-259

URADNI

ZASTOPNIK

ZA VOZILA

REVOZ • servisiranje in popravila vseh

vozil znamke RENAULT • rezervni deli • dodatna oprema • vlečna služba

Odprto od 7. do 15. ure, ob torkih od 7. do 17. ure.

prodaja uvoženih

Likozarjeva 1/a,

K R A N J

PRODAJA

NOVIH AVTOMOBILOV ZNAMKE RENAULT (tudi CLIO), SUZUKI, PEUGEOT, FORD in OPEL

Pokličite nas po telefonu 064/212-591 Prodaja vseh rezervnih delov po naročilu! Odprto imamo od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.

VELIKA IZBIRA

RABLJENIH

AVTOMOBILOV! Pri nas dobite pogodbe, preizkusne tablice, lahko skle­nete tudi kasko zavarovanje! Pokličite nas po telefonu 064/325-981 Odprto imamo od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure1

Obiščite nas!

grama. Poleg tega pa pri upo­rabi n e o s v i n č e n e g a bencina pride do manjše obrabe motor­ja , poda l j ša se življenjska doba svečk, ker se na njih ne nabira­jo usedline, dlje pa traja tudi i zpušna cev, ker v i zpušn ih p l i ­nih ni več klora , ki bi se vezal z vodo in povz roča l rjavenje.

Č e vaš avtomobil ne potre­buje večjega oktanskega števila kot 95 ( takšen je v glavnem na­prodaj pri nas), lahko brez ne­varnosti za motor in okolje uporabljate neosv inčen bencin, če pa potujete v tujino, lahko mirno na toč i t e neosv inčen ben­cin v svoj avtomobil , saj ima tam neosv inčen i bencin super plus 98 oktanov. Tako boste lahko tudi pr ihrani l i kak dinar, saj je neosv inčen bencin cenej­ši.

Z a lastnike takšn ih "č i s t ih"

avtomobilov, bo koristen tudi podatek, da p o v p r e č e n katali­zator (vložek) zdrži med 60 000 in 80 000 ki lometr i , potem ga je treba zamenjati. Cena novega vložka se giblje med 100 in 1000 dolarj i , odvisno seveda od tipa katalizatorja. Tis t i , ki pa j i m je katalizator kljub vse­mu o d v e č in b i ga radi odstra­n i l i , bodo veseli podatka, da bo njihov motor pr idobi l na moči med 3 in 5 odstotki, odvi­sno od prostornine in moči mo­torja. D a pa t a k š n o počet je le ne bi postalo m n o ž i č n o , bi mo­rala poskrbeti na ša vlada, ki se tako trudi vstopiti v Evropo. Eden od n a č i n o v za to je prav gotovo tudi predpis o obvezni uporabi katalizatorjev, seveda povezan s car inskimi in davčn i ­mi o la j šavami za t akšne ekolo­ško čistejše avtomobile. • Matjaž Korošak

ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA Podružnica Škofja Loka

Naše združenje je zamenjalo prostore za informativne ure. Od 29. 5. 1991 bodo odslej vsako sredo od 16.00 do 17.30 ure v sejni dvorani občinske skupščine, Poljanska 2 v Škofji Loki.

m p $ Hotel M i i i i n mM

VABIMO VAS v SOBOTO, 1.6., ob 20. uri

na SREČANJE N E K D A N J I H

M A T U R A N T O V .

IGRA ANSAMBEL U R A

REZERVACIJE M 213-650

I m e n a n a g r a j e n c e v

v nagradni igri Teden MERKURJA v blagovnici GLOBUS

V petek, 24. maja, so ob 18. uri z ž r e b a n j e m l i s t i č e v kupcev MER­K U R J A v blagovnici G L O B U S z a k l j u č i l i Teden Merkurja.

Objavljamo imena nagrajencev: Tereza Dolar, Gorenjskega odreda 20, Kranj - kotni brusilnik KB 69 E Andreja Rupnik, Rožna ul. 15, Šenčur - lakirna pištola PL 112 Rozalija Vehar, Kal inškova 5, Kranj - elektr ični izvijač IZ 105 Francka Kern, Preddvor 98, Preddvor - elektr ični izvijač IZ 105 Marija Jeraj, Vod iška 47, Vodice nad Ljubljano - kosilnica GR 410 J o ž e Čebašek , Trboje 89, Kranj - večnamensko navpično stojalo D 2035 Jernej Škof, C .JLA 37 c , Tržič - vbodna žaga P 44 - 02 Ivana Lukanc, Žiganja vas 52, Duplje - mobihel reparatura za osebna vozila (3 x 0,9 kg) Nada Bubulj, Tomšičeva 18, Kranj - tesarol (3 kg) Alenka Košen ina , Sv. Duh 37, Skorja Loka - domal (14 kg) Franc Kalan, Drolčeva 31, Kranj - lazurol eho (3 kg) Angelca Sajovic, Jezerska c. 124/h, Kranj - lazurol rustikalni (2,4 kg) Metka Šl ibar, Temniška 16, Naklo - cvrtnik KG 05 Zdenka Marin, Zg. Sorica 14, Sorica - likalnik LR 08 Roman Fi l ip ič , Hraše 45, Smlednik - plinski žar Janez Eržen, Koroška 61 a, Kranj - vok

Vse nagrajence o b v e š č a m o , da darila lahko prevzamejo v n a š i prodajalni G L O B U S Kranj, K o r o š k a cesta 4, tel.: 214-151, pri vodji prodajalne vsak dan od 9. do 18. ure in sicer do 10. junija 1991.

«

V T O M A R K E

Š e j e p r i l o ž n o s t , d a k u p i t e

a v t o T 0 Y 0 T A k l j u b » z a p o r i

p r i u v o z u .

N a š a p o n u d b a : T O Y O T A S T A R L E T X L I , 3 vrata s katalizatorjem, 1296 cem, 75 KS za 364.240,00 din - brez prometnega davka T O Y O T A C O R O L L A XL I H A T C H B A C K . 5 vrat s kataliza­torjem, 1296 cem, 75 KS za 392.270,00 din - brez promet­nega davka T O Y O T A C A R I N A X L I , 16 C A R A T LIMUZINA, kataliza­tor, 1587 cem, 105 K S , el. p o m i č n a streha, centralno za­klepanje, el. dvig stekel, servo volan za 519.630,00 din -brez prometnega davka

Izjemna kvaliteta, poraba goriva do 6 litrov na 100 km/h pri 90 km/h. Vsi avtomobili so metalne barve. K o l i č i n e omejene. M o g o č a zamenjava po sistemu » s t a r o za n o v o « . Dobava 10 dni po p l a č i l u . T u d i i z j e m n a p r i l o ž n o s t : Nakup avtomobila iz zaloge: R E N A U L T E X P R E S S : Dostavni avto - kombi, GTD dizel, 1595 cem, 55 K S , rde­č e barve, poraba 5 I /90 h, za 360.000,00 din, brez pro­metnega davka podjetja (tudi zasebna) p l a č a j o samo 3 % davka! F I A T : Uno, Tipo, Tempra tudi prodaja iz zaloge - konku­r e n č n e cene! Trgovski center Č r n u č e , A V T O M A R K E T , Titova 393, vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto intormacije od 8. do 13. ure, tel.: 371-176, 374-964, h. c. 372-383. Teletekst 455.04, 455.05.

CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913 • NADOMESTNI DEL! • SERVIS • DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL

VSESKOZI PONUDBE POSEBNIH MODELOV IN RAZSTAVNIH VOZIL WIESNER

G L A S 10. STRAN H A Š T I R I H Test: ford fiesta 1.4i CLX

M l a d o s t n i š k a

s v e ž i n a Ford fiesta z 1.4 litrskim motorjem je že drugi avto s tem imenom, ki smo ga preizkušali na naši testni vožnji. Gre za drugega iz palete štirih motorjev od 1.1 do 1.6 litrskih bencinskih in 1.8 litrskega die-selskega. ki jih je Ford pred nedavnim ponudil v svojem najmanjšem modelu, ki pa je še vseeno dovolj velik, da seje zasidral v vrhu nižje­ga srednjega razreda. Testno vožnjo smo pripravili s pomočjo kranj­skega podjetja VIKTORIJA.

Na prvi pogled se fiesta C L X od na josnovne j še različi­ce C razlikuje po tem, da ima namesto treh, lahko tudi pet vrat. Sicer pa je, kot smo že večkrat zapisal i , njena zaoblje­na ob l ika še najbolj podobna Renaultovemu c l iu . Prednji del je spuščen dokaj nizko in sku­paj z a s i m e t r i č n o ob l ikovanimi ža rome t i , ki so vdelani v karo­serijo skupaj s smernimi kazal­c i , ter p o l o ž n i m nad režami za zrak zaobljenim pokrovom mo­torja, deluje malce š p o r t n o . Bočni stranici prehajata v zna­čilen kombi l imuzinski zadek s povsem nepravilno obl iko luči

in zadnjimi vrati, ki so prireza-na malce nad o d b i j a č e m . Tu se tudi skriva napis C L X , ki po­meni predvsem več notranjega udobja kot v osnovni različici , opazno bol jša pa je tudi opremljenost. Fiesta na pogled sicer ni velik avto, oč i t no pa so se pri Fordu odloč i l i do največ­je m o ž n e mere izkoristi t i notra­njost. Prednja sedeža sta izde­lana sicer dobro, nudita sol id­no b o č n o oprijemljivost, lahko pa bi b i la za spoznanje t rša . V fiesti skoraj ni m o ž n o dobit i o b č u t k a utesnjenosti, ker je do­volj prostora tudi za potnike na zadnji na eno ali dve tretjini

zložljivi k lop i . Tako nastane zadovolj ivo velik prt l jažni pro­stor, ki je ob normalnem polo­žaju kar malce tesen. K dobre­mu počut ju voznika in potni­kov sodi tudi dobra kl imatiza­cija. Fiesta ima tristopenjski ventilator, ki po potrebi v kabi­ni naredi pravi vihar, vendar utegne biti tudi precej hrupen, kar pa boste z veseljem pozabi­li v h l adne j š ih dneh, ko se fie­sta izkaže z uč inkov i t im ogre­vanjem. Vozn ikov delovni pro­stor je prostoren, s primerno razporeditvijo pedalov in neko­l iko prenizkim volanskim obro­čem. T u d i volan se vam bo pri­merno o d k u p i l : je dobro oblo­žen in izredno lahko vrtljiv. Pri različici C L X so namestili ne­ko l iko bolje obl ikovano presta­vno roč ico , vsaj obču t i pa se tu­di mehke j še prestavljanje. A r ­maturna p lošča je poleg domi ­selne in l ične obl ike izredno dobro pregledna. Konstruktor­j i so v sredino namestili meril­nik hitrosti, na levo stran meril­nik vrtljajev vgrajen v izrez če­trtine kroga, k a k r š n a sta v po­man j šan i ob l ik i tudi meri ln ika kol ič ine goriva in temperature motorja. Seveda ni šlo brez ne­katerih napak: ročica smernih kazalcev in luči je prekratka, in ker je na njej tudi stikalo sire-

N

0

V

0

N I S S A N

• PRODAJA NOVIH VOZIL • SERVIS - KLEPARSTVO - L IČANJE • NADOMESTNI DELI

A V T O H I Š A M A G I S T E R A i b s e n i s n o In trgovsko podjetje d. o. o.

R a d o v l j i c a , P r e š e r n o v a 2 1

Tehnični podatki: komhili-muzina s štirivaljnim prečno postavljenim motorjem, z elektronskim vbrizgavanjem goriva. Menjalnik: petsto­penjski, sinkroniziran. Pro­stornina motorja: 1392 cem. Moč: 52 kW/71 KM. Mere in teže: dolžina 3743 mm, vi­šina 1389 mm. širina 1606 mm. Teža praznega vozila 840 kg, dovoljena obležilev 435 kg. Največja hitrost 164 km/h, poraba goriva po ECE normah: 5.6/ 7,3/ 8,8 litra neosvinčenega bencina na 100 km. Posoda za gori­vo: 42 litrov.

ne, se le-ta lahko po nepotreb­nem sprož i . Preveč kompl ic i ra ­no je tudi volansko stikalo za vklop brisalnikov vetrobran-skega in zadnjega stekla. M o ­tor z direktnim elektronskim vbrizgavanjem goriva je ubo­gljiv in se vrti zelo lahkotno. Pri vožnji je povsem d r u g a č e n kot v precej težjem or ionu, kjer

je, kot smo zapisal i v testu, zelo slaboten. Pri nižjih vrtljajih se o b n a š a mirno, pri večji obre­menitvi stopalke za pl in pa je zelo p o s k o č e n , kar je posledica dobro in do četr te hitrosti na kratko p r e r a č u n a n e g a prestav­nega razmerja. Preglednost je zaradi vel ik ih steklenih površ in in od znotraj nastavljivih ogle­dal tudi za manjše voznike po­vsem n e p r o b l e m a t i č n a , več de­la pa zahteva obvladovanje vo­zi la v ov ink ih . Nekaj težav se n a m r e č pojavlja pri legi na ce­

sti. Av tomob i l a sicer ne za" . skoraj neprestano pa pop) e S > prelahek zadek, zato ga J e " trebno "k ro t i t i " z v o l a n , ^ i i Komentar pod čr to bi se g ' nekako takole: fiesta C L * ^ svež, mladosten avto, d ° . \ i n l

bro opremljen. Všeč bo tis"' • k i imajo radi pr id ih š p o r t n o ^ elegance in udobja, če so . drobnih napakah pripravile nekol iko zamiža t i na eno o K '

• Matjaž Gre goric, foto J u f " Cigler

P o m l a d in polet je - č a s iz le tov in d o p u s t o v , s t em pa tud i č a s , ko b o s t e z av tomobi­l o m v e č n a c e s t i , torej v e č p r i l o ž n o s t i , d a s e v a m z g o d i kaj nepr i je tnega: okva ra na v o z i l u aH p r o m e t n a n e s r e č a . Venda r , č e s te č l a n A M D , ne bos t e p r e p u š č e n i s amemu s e b i - d e l a v c i A M Z S v a m b o d o p o m a g a l i r e š i t i v a š e t e ž a v e .

Ka j v a m p r i n a š a č l a n s t v o v A M D S l u ž b a - P o m o č - i n f o r m a c i j e « deluje v 12 tehničnih bazah v Stoveniji neprekinjeno vse dni v letu - tudi ob nedeljah in praznikih, tudi ponoči . M a n j š e okvare na vozilu č lanom AMD odpravijo brezplačno, č e pa je okvara večja , vozilo tudi brezplačno odpeljejo do najbližje*} servisa Skupna relacija b r e z p l a č n e g a prevoza je omejena - 80 km č e pa boste doživeli prometno nezgodo in bo vaš avto nevozen, VB članstvo v AMD zagotavlja b rezp lačen prevoz na območju vse Jugoslavije, pa tudi iz krajev v zamejstvu, ki so od d ržavne meie s Sloveni)0

oddaljeni do 100km. .. A da ne bi prišlo do težav med vožn)0, je treba avto redno vzdrževat i Mehaniki AMZS na vozilih članov AMD brezplačno nastavip ž a r o m e t e , preskusijo delovanje zavor in pregledajo hladilno tekočino, pri različnih testiranjih in nastavitvah pa veljajo nižje, č lanske cen Druge č lanske ugodnosti pa so 10% popust pri kasko zavarovanju, popusti v avtokampih doma in v tujini, brezplačni pravni nasve f inančna p o m o č v primeru invalidnosti ali smrti, knjižica za touring p o m o č v tujini, brezplačno prejemanje Motorevije in še marsikaj Prepr ičaj te se sami - pri najbl iž jem AMD ali kar pri AMZS, Ljubljana, Titova 138, in seveda po telefonu 061/342-66T. Lahko se včlanit tudi, tako da izpolnite in pošl jete pr i loženo prijavnico

In ne pozabite -

člani AMD potujejo ceneje in varneje!

Pristopna izjava za vpis v članstvo AMD

Priimek in ime:

Ulica in hišna št.:

Kraj: ^

Žel im postati član AMD

PTT št.

Letna članarina za člane-avtomobil iste je 450,00 din. č lanar ino in stroške poštnine bom poravnal po povzetju.

dne Podpis: T P R I P O R O Č A

S i n t s c h n i g CELOVEC Sudbahngiirtel 8 Telefon: 9943/463-32144 (Blizu glavne železniške postaje)

Tekoča dobava FIESTA, ESC0RT, 0RI0N modelov. Naročite tudi vi pravočasno želeni model.

NA ZALOGI SIERRA 1.8 TURBO DIESEL GL SAPHIR (serijsko s servo volanom, pomično streho, radio, centr. zaklepanje, el, pomik stekel itd.

V ZALOGI TRANSIT, KASTENWAGEN, KOMBIJI (vsi z motorjem 2.5 diesel)

• CELOVŠKI GLAVNI ZASTOPNIK ZA FORD • VEDNO VELIKA ZALOGA VOZIL • ZELO VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV • BOGATA IZBIRA DODATNE OPREME, denimo:

avtoradiji, zvočniki (z montažo), spojlerji, sončne strehe, sedežne prevleke, preproge, prtljažniki za smuči, okrasne črte, meglenke, aluminijasta platišča, notranja dodatna oprema...

• VREDNO SE JE POTRUDITI ZA VAŠ AVTO • NUDIMO VAM TUDI SERVIS IN RAZNOVRSTNA POPRAVILA • NA VOLJO VAM JE TUDI NAJMODERNEJŠA KAR0SERIJSKA DELAVNICA,

KJER NAREDIMO VSE Z ORIGINALNIMI NADOMESTNIMI DELI IN Z GARANCIJO:

• VELIKA IZBIRA GUM VSEH VRST IN DIMENZIJ ZA VSE MODELE (Michelin, Semperit in druge...)

V e č n a š i h s o d e l a v c e v g o v o r i S L O V E N S K O . V e s e l i m o s e v a š e g a o b i s k a , t u d i č e j e s a m o i n f o r m a t i v e n .

Test: škoda favorit 135 LS

O d z a č e t k a i n

n a p r e j V češkoslovaški avtomobilski tovarni Škoda so pred leti nekaj pre­nehali z izdelovanjem avtomobilov iz sedaj že skoraj legendarne se­rije 100. Kmalu zatem so s pomočjo italijanskega oblikovalca Ber-toneja zasnovali novo vozilo in ga označili z zvenečim imenom Fa­vorit. Prvi modeli so lani zapeljali tudi po naših cestah, pred nekaj dnevi pa so avtomobile škoda favorit in forman začeli prodajati tudi pri kranjskem podjetju Alpetour Remont, kjer so nam tudi odstopili avto za našo preizkušnjo.

Favoritova ob l ika sicer ni nič revolucionarnega, je pa vseeno dovolj sodobna, da je na oko pr iv l ačna in kombi l i -muzinsko pripravna. N a po­gled je favorit še najbolj podo­ben " p o v e č a n e m u " citroenu v i ­sa, čeprav je nekol iko bolj oko­ren. Konstruktorj i so pri ob l i ­kovanju karoserije ostali zvesti nekoliko bolj oglatim robo­vom. V notranjosti čaka vozni­ka in potnike predvsem vel iko plastike. P las t ične so obloge na vratih, povsem p las t i čna pa je tudi armaturna p lošča . Po dru­gi strani ne gre zanemariti do­brih lastnosti v notranjosti: udobni sedeži (prednja s pov­p rečno dobro b o č n o oprijemlji­vostjo), vel iko prostora za no­ge, naslonjala za glavo in var­

nostni pasovi tudi na zadnjtb sedež ih . Prednja sedeža sta ne­ko l iko prenizka, tako da je voz­nikovemu očesu sprednji desni kot vozi la skrit.

Pred kratkim so se v tovarni Škoda v Mladi Boleslavi mudi­li tudi strokovnjaki Remonta. Po njihovih besedah so raz­mere v tovarni, odkar ima 40-odstotni delež Volksvvva-gen, povsem drugačne. Delo nadzorujejo Volksvvagnovi strokovnjaki. Sestavljanje ka­roserij je robotizirano, proiz­vodni proces pa je v vmesnih fazah kontroliran, tako da sko­raj ne pride do napak.

modela 120. Moto r , ki teče si­cer mirno je v višjih vrtljajih si lno hrupen, ne more pa se tu­di pohvali t i s pretirano ekono­mičnos t jo . Pri hladnem zaga-njanju steče nekol iko obota­vljajoče, pri v r o č e m pa je po­trebno za vžig nekol iko odlo­čneje stopiti na pedal za pl in . Pospešk i so p o v p r e č n o dobri , treba pa je tudi omenit i , da je v nižjih prestavah sorazmerno lahko prignati motor v prepo­vedano o b m o č j e vrtljajev. G l e ­dano v celoti je favorit v pri­merjavi z dosedanjimi škodin i -mi modeli precej n a t a n č n o iz­delano vozi lo , čeprav se mu po drugi strani v id i še nekaj okor­nih potez, k i pa j i h bodo v to­varni po vsem s o d e č kmalu po­pravi l i . Pohvalno je tudi , da v tovarni niso skopari l i z opre­mo, saj k izvedbi L S spadajo meglenke, zadnji brisalec, de­sno b o č n o ogledalo, izbol jšana tapeciranost in še nekaj drugih podrobnost i , ki favorita zlahka uvrščajo ob bok na primer kra-gujevški stoenki.

Tehnični podatki: Motor: 1296 cem, 43 kW(izvedba 136 L. ki ni pripravljena za katalizator 46 kW), 5 prestav, največja hitrost 140 km/h. poraba po ECE nor­mah: 5.8/ 7,9/ 9.01/100 km.

CENE ZA VOZILA ŠKODA: (tovarni­ške cene) Favorit 135 L 178.000,00 + 33,5 % Favorit 135 LS 194.000,00 + 33,5 % Favorit 136 L 178.000,00 + 33,5 % Forman (karavan)

212.000,00 + 33,5% Prodaja: REMONT Kranj, DE Labore (servis osebnih vozil) Ljubljanska c. 22. Telefoni: 218-266 (vodja DE), 211-296 (h. c), 213-276 (avtosalon)

M . Gregor ič , foto J . C ig le r

Vozn ikovo delovno okolje je sicer l ično, vendar bi b i lo ve­l iko bolj prijazno, če ne bi bi lo " o k r a š e n o " z vel iko, seveda p las t i čno armaturno p loščo . V o z n i k u so na razpolago in­strumenti za merjenje hitrosti, vrtljajev, ko l ič ine goriva in temperature motorja. Ostali prostor je namenjen števi lnim kontroln im l u č k a m in stika­lom. S tem v zvezi je potrebno povedati , da je treba luči vkla-pljati z dvema st ikaloma, naj­prej parkirne, nato pa šele za­s e n č e n e . Verjetno bo marsika­terega voznika moti l tudi si lno neprijeten zvok avtomata smer­nih kazalcev, al i pa precej trda volanska stikala. Ve l iko bolje se favorit izkaže pri voznih

lastnostih. Posebno vozn ikom, ki imajo raje mehke j še avtomo­bile, bo verjetno všeč lahkot­nost volana, mehka sklopka in nasploh dokaj lahka vodljivost vozi la . Pohvale vredna je tudi lega vozi la . Pri normalnih po­gojih vožnje se v ostrejših ovin­k ih vozi lo sicer nekol iko pre­več nagne, ni pa potrebno vel i­ko dela, da voz i lo obd rž i smer. Zasluge za to imajo tudi dobre gume Barum ( k a k r š n e je imelo testno vozilo) , ki so precej po­dobne michel inkam ali pa no­vim savskim exact.

Žal se pri snovanju favorita niso dovolj posvetil i motorju, saj so z manjš imi predelavami namestili vodno hlajeni štiri-valjnik, ki ga poznamo že iz

V O Z I L A F O R D P O S I S T E M U

P L A Č A J - O D P E L J I

N O V O - P R O G R A M V O Z I L O P E L VIKTORIJA d. o. o., K R A N J , Skalica 1, tel.: 064/324-734

FORD FIESTA 1.1 i C kat FORD ESCORT karavan 1.61 CLX kat FORD ORION 1.6 i CLX kat FORD ESCORT SPORT 1.6 i S kat OPEL VECTRA 1.6 i GL OPEL KADET 1.4 i, 3 vrata OPEL KADET 1.7 D FUN

93.564 ATS + 158.769 din 129.284 ATS + 213.885 din 125.198 ATS -I- 207.561 din 130.482 ATS + 215.734 din 149.891 ATS + 245.532 din 108.710 ATS + 182.031 din 122.313 ATS + 203.007 din

V Kranju imamo v posredniški prodaji v zalogi takoj dobavljiva vozila fie­sta 1.1 i C, eseort 1.6 i sport, eseort karavan, orion 1.6 i CLX. Za vozila opel zelo kratki dobavni roki.

ALPETOUR M e h a n i č n e d e l a v n i c e

Š k o f j a L o k a , K i d r i č e v a c . 5 0

O b v e š č a m o c e n j e n e s t r a n k e , d a s m o v Š k o f j i Loki

(na Tra t i ) u v e d l i z a vse v rs te m o t o r n i h v o z i l

R E D N E T E H N I Č N E P R E G L E D E

IN R E G I S T R A C I J O M O T O R N I H V O Z I L

V p o d j e t j u je u r e j e n o t u d i p o p r a v i l o z a vsa v o z i l a , z a ka ­

t e r a se b o na t e h n i č n e m p r e g l e d u u g o t o v i l o , d a n iso

b r e z h i b n a .

SPECIFIKACIJA PONUDBE STORITEV • servisiranje osebnih avtobusov, tovornih vozil in kombijev vseh t i­

pov • generalna obnova motorjev, menjalnikov, diferencialov in ostalih

sklopov vseh tipov • kleparska in ličarska dela za tovorna, osebna vozila in avtobuse • generalna obnova karoserij • rezkanje in brušenje zavornih bobnov za vsa motorna vozila • menjava gum, centriranje ter nastavitev izteka koles z najsodob­

nejšimi stroji • izdelava delovnih miz in ogrodja kovinske galanterije • mizarska dela vseh vrst • izvajanje preventivnih tehničnih pregledov za vsa motorna vozila

in prikolice • vseh vrst varjenja • prodaja obnovljenih sklopov in avtomateriala • popravilo viličarjev • pranje in čiščenje vozil • menjava olj • servisiranje kmetijskih strojev in naprav • intervencijska služba

S t o r i t v e i z v a j a m o k v a l i t e t n o i n p o k o n k u r e n č n i h c e n a h

D e l o v n i č a s o d 6 . 3 0 - 2 0 . 0 0 u r e

o b s o b o t a h o d 6 . 3 0 - 1 2 . 3 0 u r e

I n f o r m a c i j e p o t e l . 6 3 2 - 1 2 1

6 3 2 - 7 3 0 , 6 3 2 - 3 9 7

Z 4 I T A V A A V T O

LJUBLJANA Celovška 150 po.

Y U G O 45, 55 PO ZAJAMČENIH CENAH

LADA S 15 % popustom rok dobave 3 mesece

PO ZAJAMČENIH CENAH z 10 % POPUSTOM informativni rok dobave 9 mesecev

DODATNA PONUDBA:

• PRODAJA VOZIL PO SISTEMU STARO ZA NOVO -ZA VSE MODELE

• POSREDNIŠKA PRODAJA • TAKOJŠNJE IZPLAČILO 70 % VREDNOSTI PRI OD­

KUPU RABLJENEGA AVTOMOBILA NE GLEDE NA ROK LASTNIŠTVA

• PRODAJA AVTOMOBILA PO SEJEMSKEM SISTEMU avto je pri nas na ogled in če se v določenem času ne proda ter ga želi prodajalec prodati na avto sejmu -poravna ležarino in avto lahko odpelje

• NA ZALOGI IMAMO IZDELKE flO P I O I M e G J R '

V naših prodajalnah v Kranju in Jesenicah nudimo široko izbiro originalnih delov Zastavinih avtomobilov in dodat­ne opreme tudi za druga vozila

NAŠE POSLOVALNICE: KRANJ, Cesta JLA 10, tel.: 064/211-553 ter 064/216-563 JESENICE, Cesta M. Tita 18, tel.: 064/81-989

mm AUTOHAUS SLJDRING jg Aspermg C E L O V E C , S U D R I N G 3 3 2 , Tel.: 9 9 4 3 - 4 6 3 - 3 7 2 3 8

fn T POSEBNI MODELI: OPEL KADETT FUN od ATS 121.553.- neto ali DEM 17.616,- neto • VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV

IN DODATNE OPREME • HITER IN TEHNIČNO BREZHIBEN SERVIS

Poletna sezona se bliža

P r i p r a v a

a v t o m o b i l a z a

d a l j š o v o ž n j o Poletni meseci so doba potovanj z avtomobilom in zato je koristno, če pred daljšim potovanjem voznik pregleda svoje vozilo. Manjše preglede lahko opravi vsak voznik, ki mu tehnika ni čisto tuja. Na ta način se lahko izognete prevelikim in nepotrebnim izdatkom, ki jih bo na dopustu še preveč.

Najprej je treba preveriti, ali imamo v avtu stvari, k i j i h predpisuje že zakon : komplet rezervnih ža rn ic , če je kakšna več, ne bo nič narobe, zatem varnostni tr ikotnik, komplet prve p o m o č i , v lečna vrv, dv i ­galka in seveda rezervno kolo . ki ga ne smemo pozabiti pre­gledati. Poleg te standardne opreme vam p r i p o r o č a m o , da imate v avtu še aparat za gaše­

nje p o ž a r a , (vsaj) liter olja, tri litre destilirane vode, atestira­no petlitrsko ročko za gorivo in rezervno z r ačn i co , če seveda nimate pnevmatik brez z račn ic (tubeless). Verjetno tudi ni tre­ba posebej poudarjati, da je koristno imeti v avtu tudi nekaj orodja, vsaj na jnujnejšega . S seboj vzemite tudi kakšen re­zervni del , ki pri vašem vozi lu pogosteje odpoveduje. Pri Z a -

Zavarovalnica Triglav d.d. Lju bljana Območna enota Kranj svetuje

Z a t o ,

k e r i m a t e

a v t o r a d i Saj poznate tisti, za voznike pogo­sto zelo "sporen" izrek,... da cesta ni nikdar kriva... Ali pa pripovedo­vanje o vozniku, ki je avto redno vozil na "zdravniške" (tehnične in vzdrževalne) preglede, pri tem pa nase in na avto pozabil, ko je odpi­ral garažna vrata... Tako je; avto je tako pomemben del vsakodnevne­ga življenja, dogajanja in nenazad­nje standarda, da številni nepredvi­deni dogodki, med katerimi smo vsak dan, lahko v trenutku vred­nost ter z njo stanje in položaj spremenijo po Murphvijevem zako­nu na slabše...

Tokral vas pred poletjem, izle­ti, dopusti, počitnicami in "zelo povečanim vsakodnevnim doga­janjem" na cestah ne bi spomi­njali na obvezno avtomobilsko zavarovanje. Morda le toliko o tem zavarovanju, da imajo dobri vozniki v Triglavu pri plačilu premije popust in sicer od 10 do 50 odstotkov (glede na leta). Vsem tistim, ki v petih letih niso povzročili nesreče, pa Triglav do-d.i poleg 50-odstotnega popusta tudi brezplačno zakonsko določe­no zavarovalno vsoto.

Naj vas raje najprej spomni­mo, ali je vaš avto tehnično brez­hiben. Ne gre le za zavore, luči. metlice za čiščenje stekel...: po­membni pri tej brezhibnosti so tudi varnostni pasovi, vzglavniki, gume. prva pomoč, rezervne žar­nice, varovalke, morda žepna

svetilka, mala bombica (aparat) za gašenje požara...

V tovrstno brezhibnost pa vse bolj sodi tudi tako imenovano ka-sko zavarovanje. Polno kasko za­varovanje krije škode, ki nasta­nejo zaradi prometne nesreče (prevmitev, trčenje, udarec ali strmoglavljenje avtomobila, pa­dec, udarec predmeta, požar ali eksplozijo, vihar, poplavo, točo. snežni plaž, padec zračnega vozi­la, poškodbe ob manifestacijah ali demonstracijah, tatvine, rop... skratka vse. kar lahko poškoduje vaš avto.

Poleg polnega kaska pa omogo­ča zavarovanje tudi različne vrste delnega kaska. 2e nekaj časa je na primer /nana H kombinacija za zavarovanje avtomobila na parkirišču, proti snežnim plazo­vom, ledenim svečam, ki lahko padejo s strehe... A l i pa I kombi­nacija, s katero si zagotovite na­jem nadomestnega avtomobila, če je bilo vaše vozilo uničeno, po­škodovano.. . Posebnost pri kasko zavarovanju pa je v Triglavu že precej uveljavljeno skupinsko za­varovanje polnega ali delnega ka­ska vozil.e Sklenejo ga lahko za­varovanci v organiziranih skupi­nah po podjetjih, organizacijah ali zavodih. Edini pogoj za tovrstno zavarovanje je, da se zanj odloči najmanj šest lastnikov avtomobi­lov. Prednost tega zavarovanja pa je, da letno premijo lahko plačajo v desetih mesečnih obrokih (na primer ob izplačilu osebnega do­hodka). Pri tovrstnem zavarovanju imate tudi 10-odstotni popust, pri čemer pa veljajo tudi popusti iz obveznega zavarovanja (zaradi do­bre vožnje). Dodatni 10-odstotni popust pa imate tudi, če je vaš av­tomobil starejši kot 6 let.

Pred počitnicami, izleti, dopu­sti pa bi vas radi še posebej spom­nili na zavarovanje mopedov ozi­roma motorjev, kmetovalce pa na zavarovanje traktorjev. Naj vas ne preseneti, da bi se z obve­zno nezavarovanim mopedom vi .

stavinih voz i l ih pride v poš tev vsaj klinasti jermen (rad poči tisti, ki poganja alternator in vodno č r p a l k o , p ločev inka z W D 40, k i vam bo pomagala zagnati vašo stoenko ali jugo, ko se bo ustavil v dežju, ko vla­ga prodre v razdelilec vžiga) , jeklena pletenica sklopke, kak­šna svečka in razdelilec vžiga. Te dele je m o ž n o vgraditi z ma­lo spretnosti in brez (p redra ­gega strokovnjaka. Potrebno je malo dobre volje, nekaj orodja in nekaj zares osnovnih znanj.

K o ste svoj avto opremil i , ga je potrebno še pregledati, preden se z njim odpravite na težko pr i s lužen dopust. Prva stvar, ki jo morate preveriti , so t ekoč ine v avtomobi lu . Pri kon­troli olja, nivo, ki ga odč i t a t e na meri lni pal ič ic i , mora biti malo nad minimumom. Pri tem je dobro, če avto pred tem ne­kaj ur stoji na ravnem mestu. Č e se odpravljate na daljše po­tovanje, dolijte olje do nekaj milimetrov pod maksimumom, tako boste motorju olajšali hla­jenje. Izredno pomembna za varnost je tudi zamenjava za-

POROCILO O PROMETNI NEZGODI c™...,«.,, u

ali vaš mladoletni član družine, zaleteli na primer v avtomobil; in da je nesreča še hujša, da avto potem zleti s ceste. Z obveznim zavarovanjem mopeda se boste izognili pravdanju in plačevanju odškodnine vozniku avtomobi­la...

Številnih neprijetnosti, težav pa vas "reši" tudi turistično zava­rovanje, ki so ga v Triglavu uve­ljavili lani in ima med vozniki že zdaj kar lepo število "privržen­cev" tega zavarovanja. In nena­zadnje je poleg obveznega zava­rovanja ( A O plus), ki vključuje poleg avtomobila tudi voznika oziroma lastnika avtomobila pro­ti telesnim poškodbam pri pro­metni nesreči, vse bolj pogosto tudi nezgodno zavarovanje, ki je namenjeno vozniku in potnikom za nezgode, ki so povezane z av­tomobilom (nesreča namreč ne počiva na nrimer tudi pri menja­vi gume, popravilu avtomobi­la...).

Razmislite torej o naštetih za­varovanjih. Verjamemo, da ste do­ber voznik, vendar vsi vedno in vsak trenutek vendarle niso... In še eno zlato pravilo: Imejte v avto­mobilu vedno pri roki Evropsko poročilo o prometni nezgodi, pri katerem sta najpomembnejši za hitro reševanje škode predvsem 14. in 15. točka...

vorne tekočine. Strokovnjaki so ugotovi l i , da pri normalni ali recimo raje pri p o v p r e č n i upo­rabi avtomobila , zavorna teko­č ina v enem letu izgubi 25 od­stotkov viskoznosti pri tempe­raturi -40 stopinj, kar seveda bistveno vpl iva na hitrost rea­giranja zavor. Zato je potrebno menjati in ne dolivati zavorno t e k o č i n o enkrat letno. Pri nas je naprodaj dokaj kvalitetna te­koč ina I N A U K A - 2 in kvalitet­nejša I N A U K A - 4 . Vsaj pri varnosti voznik i ne bi smeli gledati na vsak dinar. In če smo že pri zavorah - preglejte tudi zavorne obloge, če imajo še dovolj "mesa". V vročih po­letnih dneh hlapi tudi kis l ina iz akumulatorja, zato je treba tu­di vanj dol i t i nekaj destilirane

vode. Najbolje je, če je nivo elektrolita (kisline) 1 do 1,5 centimetra nad celicami. Ute­gne se zgodit i , da bo motor va­šega avtomobila v teh pogojih potreboval tudi več hladilne te­koč ine , zato ne pozabite pogle­dati, ko l iko jo je v ekspanzijski posodi . Preglejte še " p l j u č a " vašega avtomobila ali filter za zrak in če je zares že p r a šen , oljnat, poln mrčesa, . . . ga zame­njajte. P resenečen i boste, kako p o s k o č e n bo naenkrat vaš štiri-kolesnik. O d važnejš ih stvari vam ostane samo še kontrola

pritiska v pnevmatikah, ta ne bi smel biti višji od predpisane­ga, tudi če boste ob ložen i , saj se pri vožnji zrak v gumah se­greje in zato razšir i . Le če boste zares " p o l n i " , povišaj te tlak za desetinko ali dve (bara). Bodite previdni tudi pri nalaganju stvari, ki j i h boste potrebovali , saj ima vaš avto omejeno nosil­nost, ki je ni p r iporoč l j ivo pre­korači t i . To posebej velja za pr t l jažn ike , ki jih pr i t rdimo na streho, ker imajo relativno majhno nosilnost, v povpreč ju nekje okol i 50 ki logramov. To­vora na s t r e šnem pr t l jažniku ne pozabite dobro pri trdit i , da ne boste ob koncu poti p re seneče ­no zr l i v prazen pr t l jažnik . Stvari, ki bodo na strehi, je do­bro tudi zaščitit i pred dež jem, ki vas lahko preseneti na poti .

K o ste vse to opravi l i , lahko mnogo mirneje sedete za volan iri se odpravite na pot. Še prej pa poskrbite zase in za sopotni­ke. Pred vožnjo se dobro naspi-te, pred vožn jo nikar ne utru­jajte ž e l o d c a z ob i ln im obro­kom, pijte precej vode, ki jo te­lo pri naporu, kot je vožnja po­trebuje. Predvsem pa ne preti­ravajte z nepretrgano vožnjo (strokovnjaki p r i p o r o č a j o po­stanek vsaj na vsaki dve uri), kajti še vedno velja, da se poča ­si da l eč pride. Pa s rečno vož­njo! • Matjaž Korošak

/ u s p e š e n * ™ posel propagandna M

I O B J A V A

%v Goreniskem g l a s u ^

^ Pokličite 0f

, P E T R O L L j u b l j a n a

P E T R O L T O E K R A N J

O B V E S T I L O V O Z N I K O M ! Cenjene pot rošn ike obveščamo, da postopoma prehajamo na prodajo neosv inčenega navadnega bencina 91 oktanov. Od 24. 5. 91 se z navadnim neosvinčenim bencinom 91 oktanov že lahko oskrbite na naslednj ih bencinskih servisih na Gorenj­skem:

VOKLO I, VOKLO I I , TRŽIČ II , KOROŠKA BELA, JESENICE II , PODKOREN

Z neosvinčenim super bencinom 95 okta­nov pa se lahko oskrbite na naslednjih ben­cinskih servis ih: Voklo I, Voklo II, Zlato polje 1, Labore II, Primskovo I, Škofja Loka I, Železniki , Žiri, Medvode II, Medvo­de III, Tržič II, Radovljica I, Lesce, Bled I, Bohinj, Jesenice I, Kranjska Gora II, Podkoren

V naših bencinskih servisih in trgovinah vas čaka bogata ponudba avtomobilskega pot rošnega bla­ga, delov, dodatne opreme, vse za motorizirane popotnike in še marsikaj.

OBIŠČITE NAS!

ŽELIMO VAM SREČNO VOŽNJO!

218-463 .

Pojdite z nami na vzhodno obalo Istre, kjer vas čaka vrsta turistični" objektov v RABCU. V zalivu Maslinica, prav v bližini peščene P l a*^ so trije hoteli B kategorije - MIMOSA, HEDERA in NARCIS. Ojo hotelih so številni športni objekti, veliko je priložnosti za sprehod in zabavo. Morda še to, v hotelu HEDERA je pokrit bazen s s l a d * vodo in trim kabinetom, v hotelu MIMOSA pa pokrit bazen z morsK vodo.

V v s e h ho te l ih s o n a d v s e u g o d n i t e d e n s k i a ranžr r t a j j ;

Cene polpenzionov v sobah 1/2 za eno osebo na dan: MIMOSA in HEDERA

junij julij/avgust september 270-347 din 456-568 din 324-416 din

NARCIS

junij 237-281 din

julij/avgust 403-489 din

september 284-337 din

Posebni tedenski aranžmaji tudi za upokojence: polni penzion z° eno osebo na dan: junij 1/1 310 din 1/2 260 din

informacije in rezervacije: telefon: 05Z'872-226,872-206

telex: 25347 yu rabac

KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK

Franci Gaber, kmet iz Gosteč

N i k d a r n i s e m r a z m i š l j a l ,

d a b i s e o d r e k e l k m e t i j i " O k o l i š č i n e s o n a n e s l e , d a j e F r a n c i m o r a l ž e z e l o z g o d a j ( s k u p a j z -

b r a t o m a ) p r e v z e t i v r o k e v a j e t i s r e d n j e v e l i k e k m e t i j e .

Eno od priznanj škofjeloške kmetijske zadruge je prejel tudi Franci Jjaber, ki kmetuje na srednje veliki kmetiji z nekaj več kot sedmimi nektarji obdelovalne zemlje. Redi osemnajst do dvajset glav živine, •ned katerimi je šest krav, ostalo pa so biki in "podmladek". Na le­to odda v zadrugo okrog 13 tisoč litrov mleka, štiri do šest bikov ter J° 80 ton krompirja. Pred dvema letoma je z melioracijami izbolj­šal tri hektarje zemljišč, bil pa je tudi med "glavnimi" pri regulaci­ji hudournikov na gosteškem polju. Največ dohodka dajeta kmetiji sivina in krompir, gozda je bolj malo (okrog šest hektarjev), tako <•» letni posek zadošča predvsem za domačo uporabo, občasno pa Judi za prodajo. Franci je tudi prevoznik mleka, vsak dan ga odpe-'je okrog 1200 litrov iz Gosteč, Drage, Pungarta in Stare Loke v Škofjeloško mlekarno, s svojim tovornjakom pa "naredi" kakšno v °znjo tudi v Ljubljano, kamor pelje sir in skuto.

Komu vračati krivično odv­zeto zemljo - vsem vse v na­ravi (kjer je to še mogoče) ali le nekaterim F "Jaz zagovarjam stališče, da bi nekdanjim lastnikom vrni­li v naravi vse, kar bi bilo mogoče, brez izjem in neod­visno od tega, ali gre za kmete ali nekmete; država pa naj z ustreznimi ukrepi poskrbi, da bo zemlja dobro obdelana. Če bi vrnili samo nekaterim, bi bilo veliko pre­pirov. Že tako jih bo dovolj."

Okoliščine so hotele, da ste mo­rali zelo zgodaj, še kot fantič, po­prijeti za kmečko delo.

"1972. leta je umrla mama, dve leti kasneje se je pri nesreči s traktorjem smrtno pones reč i l še oče. D o m a smo ostali trije bratje: jaz kot najstarejši sem irnei dobrih dvanajst let in po l , druga dva sta bi la še mlajša . Nekaj let so na kmetiji poma­gali sorodniki , vaščan i , skrbnik •z Žabnice . . . Po k o n č a n i osno­vni šoli mi ni kazalo drugega, kot da sem ostal doma. Dve, tri ' e ' a nam je še pomagal skrb­nik; ko pa sem bi l star sedem­najst let, smo začeli v glavnem s ami kmetovati in gospodarit i .

Služenje vo jaškega roka sem odloži l za dve leti, da sta brata še nekol iko odrasla, potem pa smo šli k vojakom drug za dru­gim. Uradno sem kmetijo prev­zel 1983. leta, k o j e mlajši brat dopo ln i l osemnajst let. K e r se je pridelava v tem Času precej zmanjša la in je tudi kmetija razvojno zastala, so b i l i potreb­ni vel iki napori , da smo nadok­nadil i zamujeno. Najprej smo nakupi l i stroje, preuredili hlev..."

Ste tedaj, ko ste bili stari sedem­najst, osemnajst let kdaj pomiš­ljali, da se ne bi ukvarjali s kme­tijstvom ?

Res je bi lo t ežko , vendar sem imel voljo in nisem nikdar razmišl jal o tem, da bi se odre­kel kmeti j i . K o sem kup i l en stroj, sem že misl i l o drugem..."

Koliko vas je zdaj za delo F "Jaz, žena , k i je zaposlena v

škofjeloški Je lovic i , pa brat, k i je šofer in je dosti zdoma. Ob ve l ik ih del ih (spravilo krompir­j a , siliranje koruze itd.) nam prideta pomagat oba brata pa še kateri od prijateljev."

Kakšno je stanje gospodarskih objektov?

" H l e v in garaže so sicer no­ve, vendar smo prostorsko na tesnem, zato razmiš l j amo tudi o tem, da bi kmetijo (hlev in h i ­šo) preselil i drugam. K e r pa tu­di nadomestna lokacija ni po­sebno vel ika , se n i lahko odlo­čiti. E n i strokovnjaki svetujejo tako, drugi d r u g a č e , vsi pa mi pravijo, da se moram odloč i t i sam."

Ukvarjate se z živinorejo - s pri­rejo mleka in mesa pa tudi s pri­delovanjem krompirja. Katera dejavnost je dohodkovno najbolj zanimiva?

"Pridelovanje krompirja ima to prednost, da je obrat ka­pitala precej hitrejši kot, deni­mo, pri pitanju b ikov ; doho­dek pa je vel iko odvisen od le­tine ter razmerja med ponudbo in p o v p r a š e v a n j e m . Lan i je b i ­lo dokaj dobro; zdi pa se m i , da bo že letos s labše , ker je po­vrš in , zasajenih s krompir jem, precej več kot lani . Č e bo še le­tina dobra, bodo s prodajo še problemi ." • C . Zaplotnik, sli­ka: G. Šinik

Kmečka zveza in razlaščeni o denacionalizaciji in privatizaciji

Z a k o n o d e n a c i o n a l i z a c i j i n a j z a j a m e t u d i a r o n d a c i j e

Ljubljana, 23. maja - "Stališča Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke in Združenja lastni­kov razlaščenega premoženja Slovenije o denacionalizaciji in privatizaciji so si zelo sorodna," je "a novinarski konferenci, ki je bila v četrtek po skupni seji vodstev obeh organizacij, dejal pod­predsednik SKZ-LS Marjan Podobnik.

. 'n kakšna so ta stališča? Denacionaliza­cija ne sme povzročiti novih krivic in gospo­darske škode, spodbuditi mora ekonomski S^OJ (sicer je to treba zagotoviti z davčnimi

krepi), f inančno ne sme obremenjevati ružbe (proračuna) in tistih občanov, ki j ih

'^nacionalizacija ne zadeva, izenačiti mora l s ' c . ki naj bi prejeli odvzeto premoženje v

t i ! l r a v ' . ' z onimi, ki bodo upravičeni le do od-°dnine. Zakon o denacionalizaciji naj zaja-

l ( - e . l u d i arondacije kmetijskih zemljišč, veli-1 zemljiški kompleksi ne morejo biti zašči-

j . . n i - ker sicer zakonska načela niso uresnič­ljiva. Vse odvzeto premoženje naj se vrne v

aravi in le v primerih, kjer to ni mogoče. aj se izplača odškodnina. Koncept privati-

c ' je ne sme omejevati denacionalizacije. - riutek zakona o denacionalizaciji je v osno-

d ° h e r , treba bi ga bilo le malo popraviti... J , ,^ r - Ludvik Toplak, sicer predsednik . "žbenopolitičnega zbora republiške skup­a j 1 6 ' je dejal, da je denacionalizacija pravno

e t Hl iva , ekonomsko je spodbuda razvoju.

Kot smo slišali na novinarski konferen­ci, so si kmetje iz Šentjerneja, že nestrp­ni zaradi zavlačevanj pri sprejemanju zakona o denacionalizaciji, sami vzeli pravico in so preorali svoje nekdanje, a zdaj še vedno zadružne njive. Marjan Podobnik je dejal, da se v kmečki zvezi ne strinjajo s takšnim ravnanjem, tudi zato ne, ker bi lahko povzročilo verižno reakcijo po vsej Sloveniji.

socialno jamstvo za gospodarsko stabilnost, moralno pa zadoščenje za storjene krivice. Edo Pirkmajer iz Združenja lastnikov razlaš­čenega premoženja je poudaril, da je Men­cingerjev koncept privatizacije z rezervacija­mi zadovoljivo reševal probleme denaciona­lizacije, da bomo podaljševali gospodarsko neučinkovitost in dopuščali možnosti za špe­kulacije in zlorabe, če ne bomo kmalu spre­

jel i zakonov o denacionalizaciji in privatiza­ciji , in da Sachsov nasvet, naj se odpovemo vračanju premoženja v naravi, pomeni pri­tisk na vrednostne papirje, odškodnine in s tem na družbene sklade. Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke, je dejal, da v stranki vse bolj z začudenjem opažajo, da je kmečka zveza zdaj domala edina stranka, ki vztraja na tem. da se povojne krivice popravijo, če­prav so pred volitvami to obljubljale domala vse stranke. Kmečka zveza in združenje ra­zlaščenih vztrajata pri tem, naj se vsem vrne v naravi, kar je le mogoče (zemljo kmetom in nekmetom), država pa naj z ustreznimi predpisi in ukrepi zagotovi, da bo uporaba lastnine gospodarsko učinkovita. Franc Iz-goršek, predsednik Združenja lastnikov ra­zlaščenega premoženja, je dejal, da se zdru­ženje že vse od ustanovitve zavzema za strp­no, mirno in legalno reševanje problemov, da pa vsak dan dobi nekaj pisem ali pozivov za bolj agresivno delovanje, za organiziranje javnih shodov in podobno. Združenje za zdaj še uspešno miri razlaščence; kolikor bolj pa se bo vračanje premoženja in plačilo odškod­nine zavlačevalo, toliko bolj bodo nemirni. • C . Zaplotnik

ejeli smo

D a n e b i b i l o d v o m o v , k a m j e š e l d e n a r

doli m . e n t a r m n e s r e ^ ' ' ki je prizadela prebivalce zgornje Savinjske &ta&t i e s v o J ° moralno in materialno dolžnost izpolnila tudi po-fetralr " ljudska stranka Cerklje, ki obsega naselje župnij Šenčur ' a ^ e g a r a z u m e v a n J a P" navajamo) Cerklje, Velesovo in

r J r u ?

e , 1 r a v s o c , a n i odbora po- gospodarska poslopja z V e " p e slovenske k m e č k e novanjske hiše . Odbor ke v e i " k ' J e pobira l i prispev- pravo posledic elementarne ne-k r r i e f i , n e ' c a t e r . i h vaseh le pri s reče , k i ga vodi tamkajšnj i g. so,., 1, " č l an ih k m e č k e zveze, ž u p n i k , je predlagal , da bi pre-obiajA • 1 7 2 9 4 0 dinarjev. Po- ostali znesek 52.960 dinarjev k l j a r ) predstavniki cer- namenil i za gradnjo manjš ih Predb A ^ m e i ^ e zveze so (po medsosedskih mostov na prito

u n o d n e m n « « w . n M n ; „ , v\h Savinip ker le-teh ni nikiei

ali sta­za od-

0 ( J , posvetovanju . borom za odpravo posledic

n e n v f n t a r n e n e s r e č e v L J u b -brvr d e n a r odnesli osebno naj-

°]J Prizadetim. Li , K e t o m : F r a n c u Z a g o ž n u iz JUbnega 6 so dali 30.000 d i -

t o n ' P r a v t o l i k o P a t u d i A n " k , . , u Plešcu iz Ljubnega 43, v "dnu Pečnik iz Planine 21 in

Pušniku iz Savine pri ; J U b . nem 75. T o so štirje kmeti

' Ki H m it. : i . _ J

k ih Savinje, ker le-teh ni nikjer v programu za dodelitev sred­stev iz r epub l i šk ih a l i krajevnih virov. Zbrana sredstva so tako priš la r e sn i čno v prave roke.

G l o b o k o pretreseni nad ne­s rečo l judi smo se vračal i red­kobesedni domov. Vsak pa je pri sebi mis l i l , da bi morda ak­cijo zbiranja sredstev lahko še bolje izvedl i , če bi obiskoval i vse kmetije na o b m o č j u n a š e

več sredstev za p o n e s r e č e n c e ob Savinji - ne le iz usmiljenja do t rpeč ih , ampak z zavestjo, da se vsakomur kaj podobnega lahko pripeti . Odbor p o d r u ž n i ­ce Cerklje se zgraža nad zlona­mernimi p r ipombami , k i j i h ne­kateri brezvestni kmetje, ki n i ­so n ič prispevali za ponesre­čence ob Savinji , širijo za »šan-k i« , č e š : » K a m je šel denar za p o n e s r e č e n c e ? « kot pred deset­letji, ko je krožil v ic : » K a m je šel denar, ki smo ga namenil i od potresa p o r u š e n e m u Skop­j u ? «

Takemu, ki ne v id i soseda v

nesreči in mu ni pripravljen pomagati , ampak se mu š k o d o ­žel jno posmehuje, pa prav res ni p o m o č i v njegovi duševn i revščini , ampak je pomilovanja vreden in mu ne gre niti odgo­varjati. K e r pa vsa zadeva le zahteva javno obraz lož i tev po­teka akcije, naj tale zapis od­pravi dvome pri dobronamer­nih o b č a n i h , ki bi morda nase­dal i govoricam brezves tnežev . Sicer pa je vsa dokumentacija vsakomur na vpogled. Dejstvo je tudi , da so v tej humani akci ­j i cerkljanske k m e č k e zveze p i ­sali Kmečk i glas, Slovenske brazde in Gorenjski glas.

Za podružnico: Ivan Blaž

Jaka Jenkar Lojze Kalinšek

Jim je hudournik odnesel p o d r u ž n i c e ter tako zbral i še

S A L O N P O H I Š T V A K R A N J , Gorenjski sejem tel.; 216-276

Nove krivice Slovenska oblast si po eni strani prizadeva, da bi z de­

nacionalizacijo in drugimi ukrepi popravila stare krivice, po drugi - hote ali nehote - povzroča nove.

Za kaj gre? Republiška skupščina je namreč ob koncu minulega leta

sprejela zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji, republiški izvršni svet pa na podlagi tega zakona odlok o območjih, ki se v obdobju 1991-93 štejejo za demografsko ogrožena. Po zakonu sodijo med ogrožena širša strnjena območja, v katerih rast stalnega prebivalstva ne pre­sega 25 odstotkov povprečne rasti prebivalstva v Sloveniji od 1981. leta dalje, in kjer se prebivalstvo stara za najmanj četr­tino hitreje od slovenskega povprečja, krajevne skupnosti, kjer

je prebivalstvo od 1981. leta dalje številčno nazadovalo za najmanj enak odstotek, kot se je v istem obdobju v Sloveniji povečalo, in pod določenimi pogoji tudi krajevne skupnosti in deli naselij v desetkilometrskem mejnem pasu ter območja, ki jih izvršni svet opredeli kot gorsko oz. višinsko območje z ome­jenimi možnostmi za kmetovanje.

V nekaterih vaseh jeseniške in radovljiške občine, kjer ljudem ni treba s številkami dokazovati, da je navček pogo­stejši od otroškega joka. ampak to preprosto vedo in občutijo, so bili nemalo presenečeni, ko so spoznali, da jih odlok ne za­jema. Ko so preverjali, kako se je to moglo zgoditi, so ugotovi­li, da še kako velja trditev, da je "statistika največja laž na svetu". Ker so odlok pripravljali v pisarnah, na podlagi razli­čnih statističnih podatkov, so med stalne prebivalce zajeli tudi "vikendaše", ki so se iz različnih razlogov (tudi zaradi davčnih obveznosti) za stalno prijavili v svoje počitniške hišice na Po­kljuki in drugod na Gorenjskem. In ker so te hišice s svojimi prebivalci del Gorjuš, Koprivnika, Zgornje Radovne, Plavške-ga in Jeseniškega rov t a in drugih naselij, nekoliko izkrivljajo realno sliko o demografsko ogroženih območjih. Vasi (in kme­tije), ki so zaradi tega ob možnost, da kandidirajo na nateča­

ju za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih, to občutijo kot novo krivico, ponekod govorijo celo o prevari. • C . Za­plotnik

| M E Š E T A R Po ko l iko so kmetijski stroji v ke v Hrastju?

poslovnem centru Agromehani-

vrsta stroja (priključka) cena (\ din)

vrtna kosi lnica Panonija rotacijska kosi ln ica I M T 175 samohodna kosi lnica I M T o b r a č a l n i k sena Panonija 180 ob rača ln ik sena Panonija 200 ob rača ln ik sena Panonija 220 pr iko l ica I M T , 3,5 tone avtomobilska pr ikol ica traktor I M T 539097. brez kabine traktor T V 821 šk rop i ln ica A G 220 P R 3 A šk rop i ln i ca A G 340 r o č n a prevozna šk rop i ln i ca , 90 litrov izkopa ln ik krompir ja (uvoz s Poljske) garnitura G M za šk rop i ln i co akumulator 12/97 akumulator 12/110 akumulator 6/140 akumulator 12/36 vi t la , 6 t, T O M vi t la , 4 t, T O M dvobrazdni plug I M T

6.930,00 31.500,00 26.900,00 13.580,00 14.952,00 15.447,00 41.412,00

7.958,70 126.765,00 75.683,30

9.077,00 11.841,00 13.123,00 48.586,00

3.652,00 1.580,00 1.720,00 1.000,00

550,00 20.755,00 13.770,00 11.720,00

O p o z o r i l o ! V cene ni v r a č u n a n 3-odstotni prometni davek.

P P 9 0 d.o.o. trgovina - posredništvo -marketing Delavska 11, 64270 JESENICE Telefon: 85-049 Podjetje, kjer člani zadrug z naročilnico dobijo vso željeno blago po konkurenčnih cenah, dostava brezplačna na dom.

S T A L N O I M A M O N A Z A L O G I veliko izbiro pralnih praškov, ter ostalih čistil po tovarniških cenah... posebno ugoden nakup za sindikate!

Na razpolago smo vam vsak dan od 7.-15. ure, ob sredah pa od 7.-17. ure.

Vabimo vse občane, ustanove, podjetja, zadružnike, da se prepričajo o vaši bogati ponudbi.

ŽELEZARNA CENTER JESENICE

PP 90

KR. GORA

Vrnitev alpinis t ične odprave K A N Č 91

Visoka cena za uspehe Brnik, 25. maja - Alpinistična odprava, ki se je začela in nadaljevala s številnimi uspehi in se nato žalostno in tragično končala z izgubo dveh tovarišev, se je v soboto zvečer vrnila v domovino.

Južni vrh Kančendzenge. ki sta ga dosegla Štremfclj in Prezelj. je najpomembnejši vzpon na celot­no Kanžendzengo z juga. vse od prvega vzpona (I. 1953) na glavni vrh. To je edina smer. ki od vznožja do vrha poteka povsem samostojno. Tone Škarja. kot vodja odprave K A N C 91. jo je označil kot veliko novo smer. Bri-Ijunten dosežek odprave je solo vzpeti Uroša Rupar ja. brez kisi­ka, na srednji vrh Kangžendzen-ge. Božič in Grošelj sta bila 99. in 100. človek na glavnem vrhu Kančendzenge. Zal pa se na tem mestu začne tudi tragična bilanca odprave. Marija Frantar je bila

prva ženska na svetu, ki seje resno približala glavnemu vrhu Kan­čendzenge. hkrati pa tudi prva ženska, ki je gora ni več spustila iz svojega ledenega objema. Frantarjeva in Rozman sta 23. in 24. žr­tev glavnega vrha Kančendzenge.

Nesrečnega dne ob 15.40 se je Jože Rozman prvič oglasil po radiu in povedal, da sta različnih mnenj o nadaljevanju, da sta 150 metrov pod vrhom, daje zelo mraz. daje kisika v edini jeklenki že zmanjkalo in nas prosil za naše mnenje. Govor i l i smo z obema in rekli, da morata nazaj, če hočeta ostati živa. Odgovor je bi l , da je to enkratna priložnost in da bi bil sicer ves trud zaman. Vzela sta si deset minut časa za premislek, vendar že po petih minutah odgo­vorila, da bosta obrnila, da ima Frantarjeva težave z očmi - nekaj snežne slepote. Čez kaki dve uri sta se spet oglasila^ vendar sta tež­ko ravnala z radijem in bila sta - po govoru sodeč - zelo utrujena... Morala sta biti še vedno na snežiščih in skalah desno zgoraj nad kuloarjem. Nihče ni imel več upanja v njuno vrnitev in Rozmano­ve skrajno nepovezane besede, ko sc je ob 19. uri oglasil tretjič, da ne vesta, ne kje sta in ne kam naj gresta, so to dokončno potrdile. Potem ni bilo nobenega znaka več in tudi baterijski signali iz T3 niso pomagali .« je v svojem poročilu zapisal in tudi na tiskovni konferneet prebral vodja odprave Tone Škarja.

Izjava Andreja Štremflja ob prihodu na Brniško letališče: Za večino je bila tO super uspešna odprava. Splezali smo hitro, veliko, težko.... Škoda je obeh žrtev. Sam še nisem splezal pomembnejše in težje smeri v Himalaji. Nisem porabil vse energije samo za vzpon na vrh. kar pa mi je zelo koristilo pri sestopu, ki je trajal osem ur in pol. Skupaj z Markimi Prezljem sva opravila 650 metrov prvenstvenega sesto­pa, pri katerem nama je pomagal tudi Uroš Rupar S svetlobno signalizacijo. Baterije v svetilki in radiu so nama odpovedale. 650 metrov prvenstvene smeri pri sestopu, ocena 45 do 60 stopinj naklona, težavnostna stopnja med ocenama 3 in 4. brez vrvi in ponoči. Ob 1.30 (zjutraj! sva uspela priti v tabor.

S četrtim majem so naši alpinisti prekinili odpravo in začeli z »odstopnim maršem«. Pred vzponom na glavni vrh sta bila še Dr­žan in Juhant. ostali pa niso imeli več načrtov za vzpone.

Poleg že naštetih osvojenih vrhov se med uspehe odprave, na katere meče žalostno senco izguba dveh naših izjemno uspešnih al­pinistov, je lep uspeh, čeprav se ni končal z osvojenim vrhom, tudi poskus Vanje Furlana in Bojana Počkarja. ki sta prva skušala pre­plezati vzhodno steno Jannuja. Njun poskus se je končal na višini 7050 metrov, zadnji del vzpona pa j ima je preprečilo izredno slabo vreme. In seveda Talung. ki pomeni lepo novo smer. ki stajo v na­vezi preplezala Prezelj in Slremfelj. zaradi aklimatizacije in ogle­da. Podobno velja tudi za Boktoh, kjer je bil z njima tudi Rupar.

Mojca Peternelj

K r o s t r e h d e ž e l Kranjska Gora, 23. maja - SKI T O U R 3 Podklošter in Turistična društva Trbiž, Rateče in Kranjska Gora so razpisali 3. kros treh de­žel.

Skupinski start krosa bo v nedeljo. 9. junija, ob 10. uri pri go­stilni Moj mir v Ratečah, proga pa bo vodila iz Rateč čez jugoslo­vansko - italijansko mejo mimo Bele peči. Pred Trbižem bodo te­kači zavrli po dolini proti Podkloštru. kjer bo cilj . Proga je dolga 20 kilometrov, tekači pa jo bodo morali preteči v štirih urah. Kro­sa se lahko udeležijo ženske in moški stari nad 18 let. prijavnino. 200 dinarjev, pa morajo vplačati do 3. junija na naslov Turist ično društvo Kranjska Gora. 64280 Kranjska Gora s poštno nakaznico ali pri blagajni društva ob delavnikih od 8. do 14. ure. Poleg naslo­va je treba napisati tudi letnico rojstva. Organizator si bo s prijav­nino pokril del skupnih stroškov organizacije, ceno štartnega ma­teriala (etui za potni list. š tar tno številko, vrečo za obleko), okrep-čilo ob progi, malico na cilju in avtobusni prevoz od Pod kloštra nazaj do Rateč. Udeleženci bodo dvignili štartni material na startu v Ratečah med 8.30 in 9.45 uro. Ob prevzemu morajo predložiti doka/i lo 0 vplačani šlartnini. Vsi udeleženci pa bodo dobili tudi darilo organizatorja. Pri sebi morajo imeli veljavni potni list ali prepustnico obešeno okoli vratu. Razglastitev rezultatov bo na dan tekmovanja, v nedeljo. 9. junija, ob 15. uri na cilju v Podkloštru. Dodatne informacije dajejo v Turist ičnem društvu Kranjska Gora (tel. 064/88-768) ali osebno ob delavnikih od 8. do 14. ure. Vsi ude­leženci tekmujejo na lastno odgovornost, organizatorji pa j im želi­jo tekmovalni uspeh in mnogo športnega užitka. # V . S.

S e j a p l a n i n s k i h d r u š t e v Kranj, 25. maja - Meddrušiveni odbor planinskih društev Go­

renjske ima danes, v torek. 28. maja. ob 17. uri v prostorih Planin­skega društva Kranj sejo. Govor i l i bodo o davčni polit iki, ki zade­va planinsko gospodarstvo, o varstvu narave v gorskem svetu in o gradivu za sejo upravnega odbora PZS. y g_

H G O Z D N O G O S P O D A R S T V O B L E D Ljubljanska c. 19 Bled

G o z d n o gospodarstvo Bled bo na javni d ražb i dne 30. 5. 1991 v prostorih Avtoparka na Rečici pri Bledu prodalo av­tobus T A M 130, letnik izdelave 1985, p r evožen ih 85.600 km. Izklicna cena je 150.000,00 d in . Pred d r a ž b o morajo kupci plačat i va ršč ino v višini 10 % iz­klicne cene. Ogled je m o ž e n vsak dan v dopoldanskih urah. Informacije po telefonu 77-313.

Š P O R T I N R E K R E A C I J A U R E J A : V I L M A S T A N O V N I K

Kolesarski praznik v Škofji Lok i

Z m a g a M a r t i n a H v a s t j a , S a v č a n i s o l i d n i Kolesarsko dirko "Po ulicah Škofje Loke" si je ogledalo več kot tri tisoč ljubiteljev športa in Škof­je Loke in okolice, ki so uživali v atraktivnih bojih po krožni progi med Namo in Novim svetom -Dirka je štela v točkovanju za kriterij slovenskih mest.

Škofja Loka , 24. maja - Lepo sončno vreme, pa tudi sloves atrakti­vne dirke za kolesarski kriterij slovenskih mest, sta v Škofjo Loko konec tedna privabila številne kolesarje in ljubitelje tega lepega in hkrati ga ra škega špor ta . Tudi domači kolesarji, kolesarji kranjske Save, s Škof je ločanom Igorjem Bertoncljem, k i je v petek prazno­val tudi dvajseti rojstni dan, so bi l i dobro razpoloženi . D i r k o je or­ganiziral Kolesarski klub Sava Kranj skupaj s špor tnimi delavci Škofje Loke in domačim Kolesarskim klubom Janez Peternelj.

Obetala se je lepa di rka , na kateri so prvič sodelovali tudi d o m a č i pionirj i za o b č i n s k o pr­venstvo. T i so tekmovanje tudi začel i . M e d učenci petih in še­stih razredov je zmagal Mate j Korenčič, pred Alojzem Avscem in Urošem Razpetom. Pri pio­nirjih sedmega in osmega ra­zreda je bi l najhitrejši P r imož Miha l i č , pred Urbanom O m a ­nom, Petrom Kalanom, Goraz-dom Tuškom in Matejem G a l o -fom. Z a n i m i v i so b i l i boji pri pionir j ih , kjer je zmagal Igor Fratnik ( S O Č A Kobar id ) , pred M i h o m Ž o h a r j e m ( K K Ptuj) in P r imožem G a b r i č e m (Videm Krško) . Najboljš i med Gorenj­ci je bi l M i h a Moze t i č ( K K Bled) na devetem mestu. Prvič letos so v škofjeloškem kriteriju slovenskih mest nastopile tudi

ženske, med njimi pa je zmagala domač inka M a r i j a Logonder ( A S Ljubljana), 19 točk, pred M e l i t o Podgornik, 14 točk, in Mar i jo Trobec, 13 točk, (obe S O Č A Kobar id ) . Pri mlajših mladinc ih je bi l najboljši Z o ­ran K l e m e n č i č ( R O G ) , 19 točk , pred Andrejem Lebanom ( H I T Č A S I N O ) . 13 točk , in Sašom Zupanom (Sava Kranj), 7 točk. P r i s tarejš ih mladincih je slavil Boštjan Mervar ( K r k a Novo mesto) 28 točk, pred Urošem Kosmačem (Sava Kranj) 18 točk , in Tomasom Pastijem ( C O C A - C O L A ) Beljak.

Najzan imive jš i boji pa so se obetali med č lan i , kjer je v mo­čni konkurenci naš ih kolesar­jev najbolje vozi l Rogovec M a r t i n Hvastja, ki se ni pustil izr ini t i s prvega mesta najbolj­

š e m u S a v č a n u Alešu Pagonu, ki je b i l na koncu (po sedemdese­tih 700-metrskih krogih) drugi. Mar t in Hvastja je dobi l 58 točk, Aleš Pagon 48, tretji. Bra­ne U g r e n o v i č (Merx) pa 39. M e d Savčani so točke dobi l i še Franci P i l a r (27) za če t r to me­sto, Igor BertoncelJ (5) za osmo mesto in Tadej Zumer (I) za trinajsto mesto. Eno t o č k o pa si je pr ibor i l tudi T o m a ž Roter

( K K Bled) za št i r inajsto mesto-. Kolesarski praznik v SkoU1

L o k i seje konča l na tržici, P r e.° o k r e p č e v a l n i c o Mornar , kjer/ mlad im spregovoril loški * u ' pan Peter Havvlina. poleg P r l ' znanj in pokalov pa so kolesa'" j i dob i l i vrsto prakt ičn ih in d e ' narnih nagrad, ki so j ih večin" darovala loška in podjetja ter zasebniki. Stanovnik

Si v Kranju žel imo vaterpolskega prvol igaša?

Z m a g a v v o d i j e p r e m a l o Kranj , 24. maja - Vaterpolist i kranjskega Triglava so ob začetku letošnje sezone, ko so nastopali v 1. B zvezni vaterpolski l igi skleni­l i , da je njihov cil j igrati med najboljšimi. N a č r t j im je uspel, ven­dar pa j im je na pragu priprav za novo sezono ta status prej breme, kot veselje. Pa ne zato, da ne bi znali in hoteli igrati med najboljši­mi. . . Zmaga v vodi je namreč za prvol igaški status premalo.

"Vse, kar nas teži , ima skup­ni imenovalec - finančne teža­ve. Ž e l . B liga, ki smo jo pred kratkim konča l i , je b i la strahot­no draga, bi la pa je tudi cela v tem letu. Prva l iga, ki jo zače­njamo jeseni, pa je spet v tem koledarskem letu, mi pa smo p r a k t i č n o brez denarja. Č e pa hočeš nastopiti kot prvo l igaš , m o r a š temu pri lagodit i delo, status igralcev in vse ostalo. Zato je predpogoj za našo od loč i tev , da bomo nastopali v

tej konkurenci , da se finančne stvari uredijo. Tis t i , ki delamo v k lubu zaenkrat ne v id imo re­alne m o ž n o s t i , da bi to naredil i sami, posebej ne v temu mestu in gospodarskem stanju, kakr­šno je. Zato smo se obrni l i na izvršni svet o b č i n e Kranj in jih poprosi l i za mnenje, kakšen odnos ima mesto do našega kluba in vrhunskega špor t a na­sploh. Obl jub i l i so, da bodo do s k u p š č i n e da l i odgovor. Ta bo v vel ik i meri od loč i l en pri tem,

kakšna bo usoda vaterpola v Kran ju . Z a izvedbo programa nam n a m r e č manjka p r ib l i žno tretjina denarja, zato pr ičaku je ­mo ali " f i n a n č n o injekcijo" al i pa, da nam bodo pomagal i , da bi sami lahko kaj dodatno za­služi l i ," pravi sekretar Vaterpo­lo kluba Triglav M a t j a ž Br ino­vec.

K l jub temu da zaenkrat še ni sprememb glede organizirano­sti jugoslovanske vaterpolske lige, pa je eden izmed predlo­gov, da bi se razdeli la na dve skupini - zahodno in vzhodno, kar bo vsekakor z m a n j š a l o pot­ne s t roške , ki sedaj k lubom (tu­di Triglavu) poberejo največ denarja. K e r pa bo denarja

Ta četrtek. 30. maja ob | 9

uri. Vaterpolo klub TrigW vabi na redno progrartirtj' volilno skupščino kluba, bo v konferenčni dvora* Gimnazije v Kranju. P°'e^ poročil in planov bodo obfđ? navali tudi aktualno pr<>b'c' matiko v klubu vezano na voligaški status članske eki­pe.

kljub morebitni p o m o č i obč^ in sponzorjev (dotacije z a

sezono so v glavnem že p° f

bljene) še vedno premalo, P so se v klubu odloči l i sodeK>> ti tudi pri organizaciji t o m ^ (skupaj s košarkar j i , Brdoni Krajevnima skupnostima » 5 in Preddvor). Tombola j*j J junija . Ko t je povedal nik V K Triglav M a r k o I " pan, bodo p r iv lačne nag'*1

od petih avtomobilov do nja, traktorja.. • V . Stan«*"

I z l e t n a K o č e v s k o Kranj , 27. maja - Planinsko d ruš tvo Kranj pripravlja to so­

boto, 1. juni ja , izlet na G o t e n š k i Snežnik in Kočevsko Reko. S posebnim avtobusom se bodo planinci ob 6. uri odpeljali izpred Cre ine proti Kočevju v doslej zaprto ozemlje Kočevske Reke. V o d n i k i , T o m a ž Planina, Igor K l o a r in Rud i Burgar p r i p o r o č a j o opremo za sredogorje in prehrano iz nahrbtnika. Hoje po brez-potnem gozdu in strmih stezicah je za okol i pet ur, kar bodo lah­ko nekateri skrajšali z avtobusom. Z a izlet se lahko prijavite do 29. maja na P D Kranj in po telefonu 212-823 do zasedbe mest v avtobusu. • V . S.

P o l a n c i n B e r t o n c e l j p o A v s t r i j i Kranj , 27. maja - Potem ko so kolesarji konec tedna vozi l i

d i rko po ulicah Škofje Loke in cestno di rko v Zagrebu za vel iko nagrado Metal iacomerce, bo jutr i naša ekipa kolesarjev odpoto­vala na pomembno dirko oko l i Avstrije. V ekip i bosta tudi dva kolesarja kranjske Save M a r k o Polac in Igor Bertoncelj, poleg njiju pa bodo po Avstri j i voz i l i še : P remuž ič in Miškul in (oba Rog) ter Bonča in Šmerc (oba Merx) . • V . S.

Kranj , 26. maja - Konec tedna je Kranj gostil več kot tristo » v in atletinj, k i so se merili za naslove pokalnih prvakov Slove" J^j, ekipni konkurenci so se najbolje izkazal i atleti in a t , e t ! n ; L $ Olimpi je , v troskoku pa je bi l najboljši Triglavan Kramp 1 <" ki) . Foto: J . Cigler

U s p e h b l e j s k e g a d v o j c a Duisburg, 26. maja - N a regati v Duisburgu , ki je bi la ena najpo­m e m b n e j š i h p re izkušen j pred le tošnj im svetovnim prvenstvom na Dunaju, sta lep uspeh zabelež i la mlada blejska ves lača , Iztok Č o p in Denis Žvegel j . M e d dvojci brez krmarja sta se uvrstila na o d l i č n o drugo mesto za č o l n o m Vel ike Britanije. • V . S.

A m e r i c a n r o u n d n a B r d u Brdo pri Kranju, 25. maja - N a sobotnem turnirju Amer ican Ro­und na Brdu je med 80 lokostrelci iz šestnajs t in slovenskih k lu­bov lep uspeh dosegla ekipa č lanov šenču r j anskega kluba, ki so osvoji l i več ino kolajn. Zmagovalc i : č lani , compound : Sitar (Šenč) , prosto: M . Podrža j (Šenč) , inst inkt ivno: Letnar ( K a m ­nik), č lanice compound : Rosa (Ankaran) , prosto: K . Podrža j (Šen. ) , mlad inc i prosto: K o p r i v n i k a r ( M B ) , inst ikt ivno: Lužnik (Jesenice), c o m p o u n d : Cel igoj (Post), pionirj i prosto: Iskra (Šenč) , ins t ikt ivno: Krumpestar ( K amnik ) , veterani prosto: Č u š (Škofja Loka) , inst ikt ivno: K r a m a r (Šenčur ) . • V . S.

Tenis

T r i g l a v d v a k r a t p o r a ž e n kot

Zagreb, 26. maja slovenski predstavniki uvrstili v 1. zvezno t en i ško l i g 0

konec tedna prvič nastopili v Zagrebu. Oslabl jeni , saj so boljši na služenju vojaškega roka, so doživel i dva visok E k i p a H T K Zagreb j i h je premagala z rezultatom 7 pa z rezultatom 8 : 1. • V . S.

iii' Ten isač i Tr ig lava , ki so se l a n i ^ " ^ j n ^

trije'

2, M ' a d

Z m a g a Ž i v i l - N a k l a Nak lo , 26.maja - N o g o m e t a š i Živil - N a k l a so v i ( J g|

ski nogometni ligi doma gostili ekipo Ingrad Klad iva y gali z rezultatom 3 : 1 (2 : 0). Strelci za d o m a č i n e so p Hr ibar in Bohinc , za gos tu jočo ekipo pa je dal gol Bev -^\c so se naklanski n o g o m e t a š i povzpel i na če t r to mes devetindvajsetimi t o č k a m i . # V . S.

Torek, 28. maja 1991

K R O N I K A U R E J A : H E L E N A J E L O V Č A N 15. STRAN m m m s m m L A S

S četrtega tekmovanja osmošolcev Tomos za varnejšo vožnjo

Moped za Kranjčane v roke Šenčurjanom Kranj, 27. maja - V petek dopoldne so se na Gorenjskem sejmu v cestnoprometni teoriji in spretnostni vožnji z mopedi pomerili go­renjski osmošolci za tri vabljive in uporabne nagrade: Tomosov moped s čelado, videorekorder in kolo. Od 30 osnovnih šol z Go­renjske, katerih učenci so pred tem že dokazovali teoretično znanje, sole pa dejavnost na področju prometne vzgoje mladih, se je petko­vega tekmovanja udeležilo 21 ekip. Prireditev so s privlačnimi

ekshibicijskimi" nastopi popestrili kadeti na motorjih, športni ko­lesarji, motokrosist, gasilci, policijski reševalci s helikopterjem, zdravstveni s kombijem.

O cil j ih tekmovanja, tokrat Že četr tega, Tomos za va rne j šo vožnjo je povedal nekaj besed Predstavnik koordinacijskega odbora obč insk ih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem Prometu Gorenjske Stane Bo­žič. »Ugotoviti želimo predvsem, kakšno je znanje osmošolcev v poznavanju cestnoprometnih Predpisov in kako spretni so v vožnji z mopedi, kaj in kako v posameznih šolah delajo na po­dročju prometne vzgoje, hkrati Pa bi tudi radi spodbudili šole, da se postopno opremljajo z mo­pedi. Sicer pa je naš cilj dela z mladimi širši; ko otrok zapusti

četrti razred osnovne šole, naj bi znal voziti kolo, ko zapusti osmega, naj bi obvladal moped in ko pride iz srednje šole, naj bi bil voznik. Seveda tega ni mogo­če uresničiti naenkrat, v nekaj letih pa bi lahko, če bodo v šo­lah za to. V občinskih svetih imajo vsekakor zaveznike, mi jih iščemo tudi zunaj šol. Tomo-su, ki ta program podpira, je uspelo povezati republiški svet za preventivo in vzgojo v cest­nem prometu, občinske svete, zavarovalnice, policijo in šole. Program je za zdaj še eksperi­mentalen. V šolah niso bili naj­bolj zadovoljni s tekmovanjem

Kdo bo spretnejši med ovirami?

H A L O , 9 3 Kranj, 27. maja - V petek je kranjskim poklicnim gasilcem kar trikrat pozvonil alarm k požaru."Najprej so pohiteli v "križišče Pri Iskri, kjer je gorel avto 126 P (ogenj so ljudje sami pogasi­li), nato so gasili požar v divji smetiščni jami v brniškem goz­du, zatem pa še dimniški požar v Kajuhovi ulici. V soboto je sPet zagorelo staro gospodarsko poslopje Marije Rozman v Zg. Bitnjah 44. Vžgalo se je seno, na srečo tudi tokrat ni bilo omembe vredne škode. Vzrok požara je neznan, domnevajo, da je po sredi otroška igra. V petek so gasilce klicali tudi k A l -Petouru na Primskovo. kjer je iz avtobusa steklo olje in popa­ckalo okrog 80 kvadratov ceste. Razen tega so imeli gasilci še nekaj opravkov z vodo iz puščajočih hidrantov, v Exotermu so Pomagali pri meritvah dimnih plinov, postavljali na "noge" Prevrnjene avtomobile in j ih vozil i k mehanikom. • H . J .

Izmišljeno posilstvo Vo&ii' maia ' P°sebno slano šalo sije v sredo zvečerpri-

Sci'a ena od gojenk dijaškega doma v Kranju. Potem koje v

mudila določeno uro, ko morajo biti gojenci v domu, je tJPjiteljici "priznala", da sta jo posilila dva moška. Vzgoji-^Jtca je kajpak verjela in poklicala policijo. Na kraju dom-

Vr,ega posilstva ni bilo vidnih nikakršnih sledov preriva­nj?' P° ve'ikjh mukah je osemnajstletnica le priznala, da ni nQ

Q Vsiljena, ampak je bila s svojim prijateljem. Neprespa-lje 7?»' PaJe bila koristna vsaj v nečem; policisti so v "posi-rt/1 , Prepoznali tatico, ki je 16. maja ukradla denar svoji ^»tski kolegici. • H . J .

Policijski motor - tiha želja marsikaterega najstnika.

Kaj veš o prometu, zato na Go­renjskem iščemo privlačnejši, sodobnejši nadomestek, zato je udeležba na našem regijskem tekmovanju tudi mnogo bolj množična kot drugod po Slove­niji. Če nam bo uspelo, bodo vzorec posneli tudi drugi,« je povedal Stane Božič.

D r u g a č e n vrhunec prometne vzgoje mladih se na Gorenj­skem že potrjuje. Po štirih letih so mentorji prometne vzgoje in tudi ravnatelji v osnovnih šo­lah bistveno bolj naklonjeni tekmovanju Tomos za varne j šo vožn jo , kar ne nazadnje potrju­je tudi sama u d e l e ž b a . V "pred-tekmovanju", kjer se je t očko-

Reševalni helikopter R S N Z , to­krat brez klica na pomoč.

valo znanje o s m o š o l c e v v teori­j i in razvejanost prometne vzgoje v posameznih šo lah , je letos sodelovalo že 27 šol od 30, ko l ikor j i h je na Gorenj­skem ("odpovedale" so šole iz Lesc, z Bleda in iz Podlubni -ka), medtem ko j i h je b i lo lani samo dvajset.

In še nekaj besed o rezulta-g t ih petkovega tekmovanja. Po

preverjanju t eo re t i čnega zna­nja so se v nadaljevanje, preiz­kus v spretnostni vožnji z mo­pedi , uvrstili o smošo lc i iz po dveh šol iz vsake o b č i n e , in si­cer iz Gorenjskega odreda Ži­rovnica, Toneta Cufarja Jeseni­ce, A . T. Linhar ta Radovl j ica , Bratov Ž v a n Gorje, Cvetka Golar ja Trata, P re še rnove br i ­gade Železn ik i , Heroja Bračiča Trž ič . K o k r š k e g a odreda Kr iže , Franceta P re še rna Kranj in J . in S. Mlakar ja Šenčur . Prva tri mesta pa so v k o n č n e m seštev­ku osvojile ekipe iz kranjske P re še rnove šole , iz Šenčur ja in iz G o r i j . G lede na pravi lo, da ekipa, k i je enkrat že osvojila moped, ob ponovni zmagi "ko­n j i čka" prepusti drugi najbolj­ši, so tokrat moped odpeljali Šenčur jan i . Kran j čan i so dob i l i videorekorder, Gor jan i pa ko­lo. • H . Jelovčan, foto: G. Ši­nik

KRIMINAL

P o s k u s u m o r a Kranj, 23. maja - Dejanje, ki ga je zagrešil 31-letni Rahman H. iz Šenčurja, so kriminalisti okvalificirali kot poskus umora. Rahman. ki v Šenčurju živi v zunajzakonski zvezi z Azemino K., je v torek zvečer prišel pijan domov. Azemino K je začel pretepati, najprej s pestmi in z nogami, nato je pograbil še kol in z njim udrihal po ne­močni ženski, zraven pa ji grozil, da jo bo ubil s sekiro. Res je ne­kaj kasneje odšel v spalnico, vzel sekiro in z rezilom udaril po njeni glavi. Ona je izgubila zavest, padla na tla. on pa ji je medtem ste­kel okrvavljena oblačila, s plenicami pobrisal kri in sploh zabrisal sledi nasilnega dejanja. O svojem početju in ranjeni Azemini ni ni­komur povedal. Včeraj je ranjeno Azemino opazila patronažna se­stra, ko je prišla na obisk k majhnemu otroku. Prišli so reševalci, ki so ranjenko odpeljali v jeseniško bolnišnico, za njimi pa tudi kriminalisti. Proti Rahmanu H., ki se je že večkrat "izkazal" s pre­krški proti javnemu redu in mini ter z nasiljem, so napisali kazen­sko ovadbo. Azemina K. ni v življenjski nevarnosti. • H. J .

Tatovi trije mladoletniki

Ciborij in monstranca izginila Dor" ' m a J a " kriminalisti U N Z Kranj so s pomočjo jeseniških j ''c,stov razkrili tatove dragocene pozlačene monstrance in cibori-

' ki sta v noči na 1. maj izginila iz taborna kija cerkve sv. Ingenui-, a , r ' Albuina na Koroški Beli. njih • \ c e r k e v s o v ' o m i l i trije mladoletniki z Jesenic, eden od I4 J e ž e dober znanec polici je . D v a , k i so j u v noči med 13. i n irn- t

m a j e r n dobi l i na vožnji z ukradenim avtom, na "vesti" pa ata tudi tri popre j šn je poskuse odvzema avtomobilov, sta v

n i v

P ° r U Z a mladoletnike. Kr imina l i s t i so zaradi p o m o č i pri kaz-Kot™ d e j a n J u velike tatvine ovadi l i toži ls tvu tudi A . Š. iz Ra teč . d o e

S 0 n a m r e č v preiskavi povedal i mladole tn ik i , so se z A . Š. kol i ° r ' ' ' ' d a - l ' m k ° P ° dvanajst mark za gram odkupi l kakr šen-zlat 1 P r e d m e t , ob tem pa j i m je tudi namigni l , da je na jveč n o

l a v cerkvah. Kr imina l i s t i so dob i l i tudi voznika , k i je ukrade-dal m ° n š t r a n c o in ciborij peljal v Kranjsko G o r o , kjer j u je od­rto i m e d ! e m k o A . Š., k i so ga izpust i l i iz pr ipora , t rdi , da s tatvi­na l n . t a t i č i nima nič. Žal sta monstranca in cibori j , ki ju cenijo • H ^ j " 3 " ^ 2 0 0 t i s o č d i n a r J e v , izgin i la , najverjetneje prek meje.

V o ž n j a s p o n a r e j e n i m i d o k u m e n t i Kranj, 27. maja - Pred dnevi so jeseniški prometni policisti ustavili Šefi-ka B.. roj. 1968. iz Suhe Reke, s fordom švicarske registracije. Natan­čnejši pogled v njegove dokumente je pokazal, da so ponarejeni. Šefik B. jc bil zaposlen v Švici, lani mu je pretekla delovna viza. Zaradi tega tam ni mogel registrirati avta. Kljub temu ga je kupil, v prometno do­voljenje pa poleg podatkov o prejšnjem lastniku vpisal še svoje. Kupil je rudi švicarsko vozniško dovoljenje in ga "popravil" s svojo sliko in podatki. • H . J .

P r o p a g i r a l a v s t r i j s k o z a v a r o v a l n i c o Kranj, 27. maja - Kriminalis t i U N Z Kranj so Braneta B., zastopnika zavarovalnice Triglav v Kranju, ovadili tožilstvu kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe (člen 133 KZS). Namesto za domačo zavarovalnico, kjer je bil zadolžen za sklepanje življenj­skih zavarovanj, je Brane B. novačil ljudi za avstrijsko NVienner Sta-disehe bodisi kot potencialne agente, bodisi kot zavarovance. Šel je celo tako daleč, da je nekatere zavarovance Triglava pregovoril, da so prekinili zavarovanje in nadaljevali pri dunajski. Pri Triglavu, kjer j ih je oškodoval za dohodek in dobro ime, so mu že odpovedali delo­vno razmerje. • H . J .

S k r i t o s t r e l i v o Kranj, 27. maja - Car in ik i in policisti so 21. maja popoldne na mejnem prehodu Korensko sedlo pri pregledu avtomobila 29-let-neija Ljuba Č., k i začasno stanuje na Goln iku , našli skritih 2635 nabojev različnih kalibrov za pištole in sto nabojev za p u š k o . « H. J .

J e s e n i d e r a t i z a c i j a Škofja Loka, 27. maja - Obč insk i izvršni svet je na pobudo sa­nitarnega inšpektor ja Franja Jurmana sprejel sklep o jesenski deratizaciji v mestu Škofja L o k a . Pri rednih pregledih objektov v mestu inšpekci ja ugotavlja porast števila glodalcev, zlasti v objektih ob obeh Sorah in ob potokih . V občini sicer o b č a s n o deratizirajo posamezne industrijske in druge, predvsem živil­ske, objekte, vendar je za temeljito un ičen je živali potrebna si­stemska deratizacija. • H . J .

S e j e m V a r o v a n j e - S e c u r i t y Ljubljana, 27. maja - V hali A na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo jutri, v torek, ob 11. uri republiški sekretar za no­tranje zadeve Igor Bavčar odprl sejem Varovanje - Securitv. Na sejmu, ki bo odprt do vključno 1. junija, se bo predstavilo 48 raz-stavljalcev s področja varovanja premoženja.

Varovanje p r e m o ž e n j a i n osebne varnosti ljudi je po­membna dejavnost vsake pravne d ržave . Pri nas je varnostna kultura, ža l , še premalo razvita. Sejem Varovanje - Securitv, k i ima že nekajletne korenine v razstavi Varovanje našega premo­ženja , ima zato dvojno poslanstvo; osvešča t i . l jud i o nujnosti zavarovanja sebe, zasebnega in d r u ž b e n e g a p r e m o ž e n j a , ter predstaviti na j sodobne j še varovalne metode in tehnike iz širše­ga evropskega prostora.

N a prireditvi bodo predstavljeni zava rova ln i šk i pogoji za vse vrste zavarovanja, preventivno delo polici je, kodeks Z d r u ­ženja fizičnega in t e h n i č n e g a varovanja ter fizična, mehanska in elektronska zašči ta . Posebna zanimivost sejma bosta dve okrogl i miz i , in sicer v sredo ob 11. uri na temo Varovanje s poudarkom na prihodnji aktivnosti in ureditvi zakonodaje s te­ga p o d r o č j a , zavarova ln i š tva in podobno, v če t r tek ob 11. uri pa bo okrogla miza na temo Spo ln i napadi na otroke - kako in kje poiskati p o m o č . Hkra t i bodo predstavili dve preventivni b rošu r i z naslovom Spoln i napad na otroka in N i oprav ič i l a , n i k o l i .

Sejem bo za obiskovalce odprt do 1. junija vsak dan od 10. do 19. ure. • H . J .

N E S R E Č E Na gorenjskih cestah ima letos smrt obilnejšo žetev kot lani. Do­slej je v prometnih nezgodah umrlo že petnajst ljudi; dva minuli konec tedna.

Z a v t o m v k o l e s a r j a V četrtek, 23. maja, ob 22.25 je na cesti Kranj - Škofja Loka

med Iskro in Savo na Laborah Lovrenc Mi l an Homan. star 55 let. iz Škofje Loke z Z 101 dohitel kolesarja. 40-letnega Janeza Dolen­ca iz Zg. Bitenj. k i je vozil pravilno ob desnem robu ceste. Homan gaje zbil od zadaj, hudo ranjen kolesarje drsel še pribl ižno 30 me­trov po cesti, nato pa obležal. Ponoči ob pol dveh je v U K C umrl. Za voznika Homana. ki mu je alkotest pozelenel nad polovico, so odredili natančnejšo analizo krvi .

U m r l p o š e s t i h d n e h 22. maja ponoči pa je v U K C zaradi posledic prometne nezgo­

de umrl 21-letni Peter Hudovernik s Poljšice pri Gorjah, ki ga je 16. maja na Boh. Beli z motorjem vrglo s ceste.

D r u g i k o l e s a r n a L a b o r a h Cesta od delavskega mostu proti Škofji Loki očitno postaj,

past za kolesarje. V soboto, 25. maja, ob 17.50 je 52-letni Frar Jenko iz Kranja kolesaril od Save proti delavskemu mostu, in sice po levi kolesarski stezi. V križišču magistralke z regionalko mu j izsil i l prednosi 40-letni Franc Grosar iz Kranja. V nezgodi je bi kolesar huje ranjen.

" N a s a d i l " a v t o p r e d s e b o j 48-letni Roman Rečnik iz Ljubljane je v nedeljo pol ure po

polnoči s passatom drvel po avto cesti od Kranja - zahod proti Lju bljani. Blizu viadukta Rupovščica je dohitel golfa, ki ga je vozii Nusret Ademi . roj. 1964. iz VuČitrna. Namesto da bi ga prehitel, se je Rečnik od zadaj zaletel v golfa. Tega je odneslo na nasprotni vo­zni pas, trčil je v travnati odsek, se prevračal in obstal na desnem boku, Rečnikov passat pa se je ustavil na cesti šele po 70 metrih. Za Rečnika, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti. so odredili analizo krvi . V nezgodi je bil huje ranjen eden od sopotnikov v golfu, Osmani Skender. roj. 1966. iz Prištine. • H . J .

S m r t a l p i n i s t a Radovljica, 27. maja - V soboto, 25. maja, se je pri vzponu na Rjavino smrtno ponesrečil član alpinističnega odseka P D Ra­dovljica Dušan Skočir, star 20 let. iz Radovljice, študent bio­tehnične fakultete. Skočir se je usodnega dne okrog petih zju­traj z M i h o Neč imrom iz Vintgarja napotil na zimski vzpon iz Kota prek Pekla na Rjavino. da bi se nato z vrha Pekla s smuč­mi spustila v dolino. Pri vzponu na Rjavino nista bila v navezi. Skočir je pod strmim delom hodil približno .50 metrov pred Nečimrom. ko mu je iz neznanega vzroka nenadoma spodrsni­lo. Padel je na hrbet in začel drseti proti skalnemu pragu. Po 50 metrih drsenja po snežišču. med katerim se ni skušal ustavi­ti s cepinom, je omahnil pribl ižno 150 metrov v globino in obležal. • H . J .

ISKRA M K D , d. o. o., K R A N J Ljubljanska cesta 24/a

po sklepu Upravnega odbora podjetja razpisuje

J A V N O D R A Ž B O

za prodajo nezasedene p o d s t r e š n e sobe s souporabo W C , v Kran ju , U l i c a Staneta Rozmana 1, št. stanovanja 32, s povr­š ino 16,96 m \ Izkl icna cena znaša 12.117,80 D E M oz. 193.763,20 din . Soba v objektu, k i je b i l zgrajen leta 1961, je bila v uporabi do januarja 1991. Javna d r a ž b a bo dne 12. 6. 1991 ob 16. uri v sejni sobi podje­tja I S K R A M K D na Ljubl janski cesti 24 /a . Ogled sobe bo m o g o č dne 11.6. 1991 med 11. in 15. uro. Ude l eženc i javne d r a ž b e morajo pred z a č e t k o m javne d raž ­be p lača t i kavcijo v višini 10 % izkl icne cene na žiro r ačun podjetja I S K R A M K D , št. 51500-601-16429 ali položi t i na blagajni podjetja. U d e l e ž e n c e m , k i ne bodo kup i l i sobe, bo­mo kavcijo vrni l i v treh dneh po opravljeni d r ažb i , kupcu pa jo bomo vračuna l i v kupnino . Prednost pri nakupu sobe bo imel u d e l e ž e n e c , ki bo ponudi l najvišjo ceno in na jugodne j še p lač i lne pogoje. Pogodbo o prodaji z na jugodne j š im ponudn ikom bomo skleni l i v 30 dneh po izvedeni d ražb i . Z a d r a ž b o in prodajo stanovanja se bodo smiselno upora­bljala do loč i l a Zakona o prometu z n e p r e m i č n i n a m i .

O B Č I N A KRANJ Komisija za solidarnostna stanovanja

K o m i s i j a za solidarnostna stanovanja na podlagi sklepa komisije z dne 21. 5. 1991 in 29. čle­na Pravi ln ika o pogojih in meri l ih za dodeljevanje sol idarnostnih stanovanj in posoj i l (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/89 in Uradn i list R S 13/91) objavlja

Priimek in ime Nas lov Datum rojstva

Zaposlitev Število točk

OSNUTEK prednostne liste prosilcev - upravičencev do solidarnostnih in družbeno najemnih stanovanj, nad

katerimi ima razpolagalno pravico občina Kranj.

Glede na planirana sredstva in razpoložl j iva stanovanja bo za dodelitev na razpolago 23 no­vih stanovanj: — trosobna 3 stanovanja — dvosobna 13 stanovanj — enosobna 5 stanovanj — garsonjera 2 stanovanji

Števi lo razpolož l j iv ih stanovanj se bo delno p o v e č a l o z zamenjavami oz. izpraznjenimi stano­vanji. Vel ikost in vrsta stanovanja se dodeljujeta v skladu z 9. č l e n o m Pravi ln ika o pogojih in me­ri l ih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in posoj i l .

Lastno u d e l e ž b o ob dodel i tvi stanovanja p lača jo up rav i čenc i v skladu s p rav i ln ikom o pogo­j i h in mer i l ih za dodeljevanje sol idarnostnih stanovanj in posoji l .

N a osnutek prednostne liste imajo pravico dati utemeljene pripombe u p r a v i č e n c i , o b č a n i , podjetja, organizacije in ustanove.

Rok za dostavo samo P I S N I H pr ipomb na naslov: O b č i n a Kran j , Komis i j a za solidarnostna stanovanja, Kran j , Cesta J L A 14/1, je do 11.6 .1991.

Po preteku tega roka bo komisi ja za solidarnostna stanovanja obl ikovala prednostno listo in u p r a v i č e n c e m bodo izdane o d l o č b e o uvrstitvi na prednostno l is to: v tem primeru se ta osnutek prednostne liste na podlagi utemeljenih pr ipomb tudi lahko spremeni.

PROSILCI - U P R A V I Č E N C I , KI Ž E L I J O R A Z G O V O R S K O M I S I J O Z A S O L I D A R N O S T N A S T A N O V A N J A , L A H K O T O O P R A V I J O V T O R E K , 4. 6. 1991, M E D 12. IN 14.30 U R O V P R O S T O R I H P O D J E T J A D O M P L A N K R A N J , C E S T A J L A 14/1.

D R U Ž I N E — 5 ali več članov

Priimek in ime Nas lov Datum Zaposli tev Število rojstva točk

i R e d ž a m a t o v i č Ars lan Predoslje 61 A 13.12.1954 pri privat 245 2. Pe t revčič Andreja Grosova 36 3. 11. 1963 Gorenjski tisk 238 3. D i m i č Branko Begunjska 9 7. 2. 1958 Sava K O 238 4. Miš ic Ante L a h o v č e 31 13. 5. 1958 Javno podj. K r . 225 5. Ladan M i l i j a n a Trg P re še rnove b. 8 5. 7. 1963 Iskra 225 6. Rot An ton Planina 1 30. 5. 1954 Živila 225 7. K r i v i c Zeki ja Kranjska 29, Š e n č u r 1.8. 1962 Oljarica 220 8. Šmid Franc Savska 54 26. 2. 1943 nezaposlen 210 9. Lazovič Gre ta Zla to polje 3 D 15. 8. 1963 Triglav konf. 210

10. Ovn iček Janez Lojzeta Hrovata 5 21. 12. 1958 Ikos K r . 210 11. Heg ič Remiza Savska c. 56 6. 5. 1954 Tekst i l indus 205 12. Mul jag ič Šefik D r a ž g o š k a 5 24. 11. 1963 Petrol gostinj. 205 13. Bašič A z e m Zlato polje 2 A 1.9. 1954 Surovina 200 14. Šešič M a r k o Zla to polje 3 20. 4. 1953 Gradb inec 200 15. K a l a b i č V a l i d Veljka Vlahoviča 4 11.7. 1953 Planika 200 16. D a u t o v i č Zuhra Tuga Vidmarja 2 10.6. 1959 Triglav konf. 200 17. G e r i č Da r inka K o r o š k a 49 29 .8 .1962 Nezaposlena 195 18. Jagodic Dar inka Vel jka Vlahoviča 9 17. 11. 1963 Sava Kranj 195 19. H a r a m b a š i č E m i n a S m l e d n i š k a 108 21 .5 . 1947 Tekst i l indus 190 20. Lederer Leon Trg P re še rnove b. 4 11. 12. 1960 Aerodrom 190 21. K o n d i č Borko Jezerska 126 13.9. 1962 Sava Kranj 185 22. S p a h i č Ismeta Trubarjev trg 2 24. 5. 1952 Glasbena šola 185 23. Seferaj A l i j a Zla to polje 2 A 6. 6. 1953 Pekarna 185 24. A g i m N i m a n i Delavska 19 25. 2. 1963 Tekst i l indus 180 25. Lekovič Radis lav Savska cesta 3 15. 12. 1952 Alpe tour 165 26. M u l a l i č Ras ima G o l n i k 46 20. 3. 1959 Inšt i tu t G o l n i k 160 27. Grg ič Ka ta Ljubljanska 6 11.3. 1964 D o m oskrb. Preddvor 160 28. S m o l o v i č Zora Cesta 1. maja 61 8. 4. 1955 Ljubljanska banka 160 29. Vučenov ič Borislav J. G a b r o v š k a 23 3. 3. 1965 Tekst i l indus 158 30. Gaš i Bajram Zla to polje 3 F 3. 3. 1961 Gradb inec 150 31. Ke leman I l inka Rupa 26 24. 8. 1960 Tekst i l indus 145 32. Čeng i j a A n i c a Savska cesta 20 2. 6. 1968 Sava Kranj 140 33. R a d o n č i č Enver Cesta 1. maja 69 13. 1. 1957 Jav. podj. K o m u n a l a 120 34. Shemsi Reč ica Tavčar jeva 9 2 .9 . 1952 nezaposlena 105 35. Joj ič Borislav Mais t rov trg 12 31. 5. 1960 Sava Kranj 85

D R U Ž I N E - 4 člani

Pri imek in ime Nas lov Datum Zaposli tev Število rojstva točk

1. G o l u b Tanja 2. Bened ič i č Mar i j a 3. E rbežn ik Mar i j a 4. Č e r u Boža 5. K o k a l j Andre ja 6. Brce Jož ica 7. Skušek Irena 8. R a d o v a n o v i Č M i l o j e 9. D o k i D u š a n

10. Po točn ik A l e n k a 11. Ananiev Tode 12. O b a d S n e ž a n a 13. A l i b a b i č A i d a 14. H l e b i č V e r a 15. Ropret Aleš 16. Mik lavž i č A n t o n 17. Blažič Slavko 18. R o z m a n D u š a n 19. T o p o r i š - L i k o z a r A lenka 20. Mer lak Mar i j a 21. R e p i č A n a 22. Kran j čan Draga 23. G o r e č a n Aleksander 24. K a s u n i č Jože 25. Sa lmič Franc 26. C e p i n Zdenka 27. Begelj Jože 28. G a v r i č Mano j l a 29. Basta M i l a n ' 30. Ke leman Ž i v k o 31. J u k i č Ž e l j k o 32. Strnad Branko 33. Oblak Janez 34. Š u č u r Radivoj 35. M u š i č Jasmin

Zla to polje 4 Pot na Još ta 40 Zla to polje 8 Janeza Puharja 3 C . 1. maja 65 Planina 4 Š e m p e t e r s k a 28 Ž a b n i c a 52 Gor i ce 17 C . 26. ju l i ja 33 Trboje 3 Ti tov trg 25 Trojarjeva 16 Praše 3 Gor i ce 9 G r a d n i k o v a 4 Zla to polje 3 A G o l n i k 75 Srednja vas 5 F. Rozmana S. 9 Stritarjeva 1 Poženik 14, Cerkl je M l a š k a 95 G o r . odreda 10 Pivka 16, N a k l o Veljka Vlahoviča 9 S m l e d n i š k a 27 Kidr ičeva 17 Tuga Vidmarja 8 Tavčar jeva 29 Kokršk i breg 5 Planina 4

Voglarjeva 6, N a k l o T o n č k a D e ž m a n a 10 Vidmarjeva 12

20. 10. 1961 21.8 . 1964 15. 4. 1961 21. 11. 1957 28. 1. 1959 22.4 . 1966 17. 5. 1963 20. 4. 1953 3. 2. 1958 16. 3. 1966 26. 2. 1958 10. 9. 1966 20. 4. 1966 8. 1. 1959 2. 12. 1966 13. 1. 1961 18. 3. 1957 18. 10. 1952 25. 5. 1964 18. 4. 1965 3. 2. 1953 19. 3. 1961 28. 5. 1967 15. 8. 1960 10. 9. 1953 30. 3. 1962 18. 8. 1961 11.5. 1965 9. 10. 1961 13. 3. 195 28 .9 . 1962 23. 11. 1957 27. 12. 1963 26. 3. 1962 15. 5. 1961

Iskra števci privat A B C L o k a E m o n a Market Planika Iskra števci Planika L T H Šk. L o k a Inš t i tu t G o l n i k G o r . ob lač . P lan ika Inšt . G o l n i k Sava K r . Planika Zvezda K r . Iskra Leta l i šče K r . Alpe tour K Ž K Kmet i j . K o k r a Kranj V V O Kran j K o k r a K r . O b č . Kranj Sava Privat Živi la Iskra Teksti l indus Nezaposl . Živi la Kranj Mleka rna K r . Iskra Sava Sava Cestno podj. K r .

275 265 265 253 250 245 240 235 235 233 230 230 230 230 230 230 230 230 228 228 225 225 223 223 223 220 220 218 218 215 215 215 215 213 210

36. Šerval V e l i m i r 37. Jovč ič Kr i s t ina 38. Buzađ i ja M i l o v a n

39. K n e ž e v i ć M i o d r a g 40. K o v a č e v i č L jubomir 41. N i n i č Dragica 42. Ravn ika r C i r i l 43. Škr l eb Bošt jan 44. Stoimenova Pavl ina 45. Č iko jev ič Radojka 46. Efremov Boro 47. P o p o v i č Radomi r 48. D u r a č a k M e h o

49. Pe t rov ič M i l o r a d 50. Lul ič N u r a 51. Vodop ivec Hermina 52. Če rv insk i A n t o n 53. L i b i č J u s o 54. Ajdovec M o j c a 55. Os to j ič R a m i l o 56. Reš Vesna 57. K l a d n i k Ivan 58. K o r e n Z v o n k a 59. Krek M a r t i n 60. Zako tn ik Boris 61. D e d i č M a r a 62. Gus lov V l a d o 63. Biserčič Borislav 64. M a l i n o v i č M i l a n 65. M e h o d i č Nazi fa 66. R a d o j e v i č M i l o r a d 67. Gajser Tatjana 68. K a p e t a n o v i č K a d a 69. Ga l i č i č Dan ica 70. Ševo M i l a n 71. Br i l ly -Žun Irena

72. H o ž i č Vladeta 73. Tukara M a r i c a 74. Bubul j M i o d r a g 75. Mi l inč ič Drag ica 76. Taskov M i t k o 77. Č a v i č R a d m i l a

78. Nič ič Ivica 79. Boškan Nedel jko 80. Zap lo tn ik Sabina 81. Ba lukč ič Darja 82. Gasser Lota 83. Stubla Ejup 84. T a b a k o v i č A l e n k a 85. J a r o v i č Jazo 86. Ban Mateja 87. Kert Sonja 88. G r m u š a Radojka 89. Mark i š i č H i l m o 90. B o š k a n Rado 91. A n d o n o s k i Rade 92. N i k o l i č G o j k o 93. K a l a č A i d a 94. Ševo M i l a n 95. Z d e š a r Sabina 96. Kol i č A n i t a 97. Koren Rajko 98. Šmajc Irena 99. M l a d e n o v M i l a d i n

100. D imi t rov A n č o 101. D imi t rov Rade 102. S o p r e n i č G o s p o v a 103. K o n d i č Rajko 104. Č e p a r k o v s k a D a n a 105. Pašag ič Fuad 106. Ž d r a l o v i ć Dragica 107. B u r z i č T e h v i d 108. K a p i t a n o v i č D a m i r 109. R e d ž e m a t o v i č Č a z i m 110. K m e t a M i l e n a 111. Vrbanec Janez 112. Borkov ič Lazar 113. Karanf i lovska Stana 114. Stojnic Jelena 115. K o v a č e v i č G o j k o 116. H a j d a r e v i č Hasnija 117. K o s Radenko 118. Č iča Rajko 119. Andresk i Ratko 120. D o b r a š Cvijeta 121. Cv i j anov ič Ilija 122. Mijaj lovič Vukosava 123. Borak Stane 124. K l o b u č a r Romana 125. I l i č M i l e n k o 126. Erak Stoja 127. V u k o v i č Dragica 128. Pe t roš ič Stipo 129. Sukur R u ž a 130. D e d i č Dursuma 131. M l a d e n o v i č Svetislav 132. M a l i - N e z i r o v i č Slavica 133. Bogataj Ma t j až 134. Ilič Branislav 135. S imonsk i Zoran 136. K o n d i č Rade 137. Bešič M e s u d 138. M a n d i č R a d m i l a 139. Jov ič Zoran 140. I l iova S n e ž a n a 141. D r o b i č Ljubo 142. K r a s i č Svetlana 143. Ba t in ič N a t a š a 144. Krumpestar Valent in 145. Shaban Sa l ihu 146. Bojič Branislav 147. K o n d i č Slavko 148. Ris t ić Nedel jka 149. Ševo Jovo 150. Pršič Has im

S t r u ž e v o 2 c 17.1.1958 T o m a ž i č e v a 7 13.8.1961 Pšen ična po l . 21, 17.1.1961 Cerkl je Kokršk i breg 5 8 .10.1962 Š u t n a 23, Ž a b n i c a 9. 1. 1955 Kid r i čeva 2 13.7.1959 Trg P re še rnove b. 6 13. 7. 1956 Jezerska c. 42 29 .9 .1966 Predoslje 61 10.8.1963 M l a š k a 63 10.1.1965 G o l n i k 19 24. 10. 1961 Savska 58 5 .8 .1954 Hafnarjeva pot 22 28. 4. 1965

Tomš ičeva 18 10.5.1958 Delavska 19 14.4.1965 D r a ž g o š k a 5 20 .10.1969 H r a š e 10, Lesce 1.1.1961 Savska 58 13.10. 1963 Zasavska 40 13. 6. 1964 U l . X X X I . d iviz . 48 25. 7. 1955 Tuga Vidmarja 12 8. 1. 1963 Krvavška 25, Cerkl je 12. 4. 1941 Jaka Plat iša 5 31 .12 .1964 Kidr ičeva 33 17.2.1965 Š u t n a 75 5.5.1961 M o š a P i j a d e l 4 23.3 .1967 Predoslje 61 12.3.1963 St rahin j4 6.2.1961 Cesta na Klanec 31 3 .4 .1956 Sejmišče 7 30.10.1951 Delavska 19 29. 1. 1953 Vel jka Vlahoviča 4 8.1.1961 U l . 1. avgusta 1 3 .2 .1954 Lojzeta Hrovata 8 11. 10. 1959 Staretova 15 2 .4 .1965 U l . 4. oktob. 32, 9 .8 .1968 Cerkl je G r a d n i k o v a 4 3.3.1971 S t r u ž e v o 8 7 14.10.1962 T o m š i č e v a 18 23 .9 .1962 Kokršk i breg 5 7 .3 .1965 G o l n i k 19 1.9.1959 Gorenjska c. 8, 10. 9. 1964 N a k l o Savska 38 4 .8 .1956 T o m š i č e v a 18 30. 1.-1955 Janeza Puharja 4 17. 6. 1965 Gor ice 7 28 .7 .1968 S m l e d n i š k a 93 26 .3 .1955 T o n č k a D e ž m a n a 10 1. 5. 1960 T o n č k a D e ž m a n a 2 14. 7. 1967 T o n č k a D e ž m a n a 1027. 10. 1954 V r e č k o v a 3 16.7.1967 Gorenjesavska 22 4. 8. 1964 Tavčar jeva 15 Savska 54 T o m š i č e v a 18 Planina 4 Jenkova 2 Orehovlje 14 Adergas 2 J e l enčeva 28 Vel jka Vlahoviča 4 S m l e d n i š k a 17 Kranjska 2, Šenču r Z a l o g 16 Predoslje 26 H rastje 50 Pot na Još t a 51 Savska 60 Delavska 19 Zla to polje 3 F Delavska 19 Delavska 19 Ljubljanska 1 Savska 58 J. G a b r o v š k a 30 Tuga Vidmarja 4 Strahinj 4 a Delavska 19 Delavska 19 Sr. Bitnje 49 G o l n i k 46 Delavska 19 Delavska 19 Jenkova 8 Savska 42 Delavska 19 G o l n i k 55 Šorl i jeva 16 Fr . St. Rozmana I Orehovlje I Delavska 19 Delavska 19 Orehovlje 7 Stranska pot 8 Delavska 19 Planina 1 Planina 32 T r g R i v o l i 6 S t ruževo 20 Velesovska 89 S t ruževo 59 Huje 1 Okrog lo 17 Savska 65 G o l n i k 46 Hrastje 50 Ti tov trg 14 Stritarjeva 8 S n e d č e v a 6 Delavska c. 19 Br i to f99 Delavska 19 G o l n i k 46 Adergas 2 Cesta 1. maja 61

13.5. 1964 18. 5. 1958 I. 9. 1962 7. 2. 1959 19.5.1955 26. 1. 1968 12. 3. 1955 29.9 . 1961 17. 4. 1963 19. 1. 1964 20. 6. 1964 26. 10. 1961 15. 3. 1962 8. 11. 1958 3.9 . 1954 5.6. 1960 8. 7. 1960 8. 10. 1958 I I . 9. 1966 27. 7. 1960 7 .1 .1966 6. 1. 1963 11.6. 1955 19. 2. 1959 21.4 . 1962 14. 4. 1965 7. 5. 1964 4. 1. 1963 3. 5. 1964 15. 12. 1965 20. 8. 1963 24.8 . 1953 15. 1. 1954 4. I I . 1959 16. 1. 1955 24. 5. 1965 14. 9. 1966 20. 10. 1960 28. 2. 1968 30. 1. 1964 1. 10. 1964 3. 12. 1963 9.4. 1956 5.9. 1949 2. 7. 1966 8.10.1958 20. 6. 1964 19.6. 1966 28. 3. 1963 19. 7. 1964 15. 5. 1960 10. 3. 1959 22. 3. 1963 20. 11. 1964 4. 7. 1966 12. 5. 1961 13. 1. 1966 17.9. 1957 20. 1. 1962 29. 4. 1964 19. 3. 1967 I. I I . 1958 29.11.1959

G r a d . in kom. p. Tekst i l indus nezap.

Sava K r . Termo Šk. L . D U Š Ive Ribar Iskra Š t u d e n t A l b i n a Dro lca Pred. Sava K r . Sava Tekst i l indus Iskra Terminal Ra teče Gradbinec Tekst i l indus Č P Delo Gradbinec Teksti l indus M e r k u r Kran j Gradbinec K r . Iskra Alpe tour Šk. L . Iskra K i b . Iskra S C T L j . Knj ižn ica Gradbinec Jav. podj. K o m u n a l a Alpe tour P lan ika Teksti l indus W O Kranj Iskra T S O Iskra Gorenjski tisk privat

privat Tekst i l indus Sava Kranj Tekst i l indus Teksti l indus Teksti l indus

Tekst i l indus Surovina K r . privat Sava O Š Mat i j a Č o p Sava Iskra Sava V V O Kranj W O Kranj Živila Varnost K r . P lan ika Iskra Sava Tekst i l indus K O G P Kranj Fr iz . sal. K r . K Ž K Kranj Merku r Kmet . zadr. Cerkl je Cest. podj. K r . Teksti l indus Merkator Triglav konf. Tekst i l indus Tekst i l indus Gradbinec Tekst i l indus Tekst i l indus Jelen K r . Teksti l indus Planika Iskra P lan ika Tekst i l indus Tekst i l indus Sava Inš t i tu t G o l n i k Tekst i l indus Sava Sava Tekst i l indus Teksti l indus Inšt i tu t G o l n i k Pekarna Iskra Gradbinec Teksti l indus Tekst i l indus Sava Tekst i l indus Tekst i l indus Lekarna Iskra Iskra Teksti l indus Pekarna Sava Sava Teksti l indus Tekst i l indus Inš t i tu t G o l n i k K Ž K Kranj Iskra Kranj Teksti l indus Letal išče Tekst i l indus Gradb inec Sava K r . Inš t i tu t G o l n i k Sava Sava

210 210 210

210 210 210 210 208 205 205 205 205 205

205 205 205 200 200 200 200 200

160 1f><>

Torek, 28. maja 1991 O B V E S T I L A , O G L A S I 17. STRAN mmmmmsiLAs

Priimek

SI. 52. 53. 54. 55 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. V. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86 87. 88, 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95 96. 97. 98. 99.

200. 201. 202 203'. 204 205' 206'. 207.

Sed la rev ič M i l k a Čul ik Drago Benedik Boris T r i v u n d ž a M i l a n G u t i č Ferka Mura fe rov i č Husein B o g d a n o v i č Slavko Kras ič Zoran G o g i č S lobodanka Kvočka Borka Karav la M i r a Zdelar Biserka M a d ž g a l j Lazar Ke leman M i r e Č e m a n Nur i j a K o n d i č D u r o Djur ič D u š a n k a T u r k a n o v i č A z i z Babic Beba Muš i č Božica M i l o v a n o v i č G o j k o Gaj ič M i l e n k o Pajič D u š a n T u r a n o v i č P a š k o Arsov M a r i j a Salja Z o r i c a M a r č e t a M i l e n a J o v a n o v i č Siniša H a d ž o v i č Kadr i j a Vukič Enisa Š t rbac N e b o j š a K o n d i č Stojanka Bašič Ranko Bešič M e h m e d Kerič M i l a d i n Jovič ič Boško Burn ič Jasmin Kmet Pavo Del janin H e d ž e r a Atanasov M i l e Mark i š i č M a n J o n d r i č Zd ravko Basta Branko Ju lev ič K e m a l Pavlov M i l o r a d Biševac D a n k o Keleman M a r i n k o Mi t rov ič Jadranka Bijelič M a r i c a Rih ta rš ič Angelca Pavleka Azema D i z d a r e v i č Šefika N o v o v i č M i l e n k o Del janin T i m k a M a k s i m o v i č Des imir Zečevič Branislav Pavšič Romana

Nas lov Da tum Zaposli tev Število rojstva točk

Breg ob Savi 60 18. 2. 1962 Tekst i l indus 160 Staneta Žagar ja 36 17. 7. 1966 Sava 160 Š e m p e t e r s k a 41 15. 8. 1966 Kibernet ika 160 Ljubljanska 1 A 25. 5. 1960 Doni t 155 Pozenik 51 12. 3. 1962 O Š Cerklje 155 Škofjeloška 31 22. 4. 1963 Sava 155 Zla to polje 3 10. 10. 1959 Gradbinec 155 G o l n i k 46 17. 11. 1952 Sava 155 Delavska 19 9 .9 . 1963 Teksti l indus 155 Šorl i jeva 33 8.9. 1952 Sava 155 Krajevna pot 4 23.5 .1953 O Š Lucijan Seljak 1.55 Rudi ja Papeža 32 3. 7. 1963 Sava 155 Stara cesta 27 15. 5. 1960 Sava 150 Savska 58 1.2. 1963 Teksti l indus 150 Gor ice 16 2. 1. 1958 Tekst i l indus 150 Delavska 19 21. 5. 1963 Teksti l indus 150 Delavska 19 10. 4. 1960 Tekst i l indus 150 Delavska 19 30. 10. 1957 Teksti l indus 150 Staretova 23 30. 5. 1962 Teksti l indus 145 Ti tov trg 16 3. 1. 1958 Jelen 145 Jenkova 2 14.9. 1959 Sava 145 Delavska 19 2. 11. 1961 Teksti l indus 145 H rastje 50 15. 2. 1956 Mercator kmet. 145 Zasavska 40 6. 4. 1958 Iskra 145 G o l n i k 46 19. 8. 1968 Inšt i tut G o l n i k 145 K o r o š k a 51 7. 10. 1961 Sava 145 Savska loka 10 7.6. 1955 Iskra 145 Lojzeta Hrovata 7 30. 7. 1962 A d r i a Airvvavs 143 Gor i ce 16 20. 3. 1957 Teksti l indus 140 Delavska 19 23. 7. 1962 Teksti l indus 140 Delavska 19 10.3. 1962 Teksti l indus 140 K o r o š k a 49 27. 10. 1962 Planika 140 Savska c. 3 7. 7. 1962 Sava 140 Sp. Besnica 56 3. 9. 1960 Alpetour 138 M r a k o v a 1 18. 2. 1959 Gradbinec 135 Ti tov trg 16 14.11.1961 Jelen 135 Delavska 19 23.4 . 1960 Teksti l indus 135 Savska c. 3 30. 6. 1955 Sava 135 T o n č k a D e ž m a n a 2 22. 4. 1961 G o r . ob lač i la 135 G u b č e v a 6 29. 8. 1961 Sava 133 Ž u p a n č i č e v a 19 14. 3. 1962 Sava 130 G r a d n i k o v a 7 11. 10. 1960 Planika 130 Stara cesta 27 31.7. 1952 Sava 130 S t ruževo 26 20. 11. 1960 L T H Šk. L . 128 Kebetova 35 19. 10. 1960 P T T Šk. L o k a 125 Rudi ja P a p e ž a 30 15. 10. 1955 Sava 125 Savska 1 4. 6. 1958 Sava 120 Vel jka Vlahoviča 8 7. 3. 1964 Živila 120 Planina 2 31. 1. 1965 Sava 115 Planina 7 29. 5. 1960 Inšt . G o l n i k 115 G o l n i k 112 26.11.1954 Teksti l indus 115 G o l n i k 111 5. 7. 1964 Inšt i tut G o l n i k 110 Jaka Plat iše 1 28. 11. 1956 Sava 110 Ljubljanska 6 19. 3. 1966 Servisno podj. 105 Jaka Plat iše 5 27 .3 . 1959 Iskra 95 Lojzeta Hrovata 8 14.3. 1964 Sava 85 Tomš ičeva 28 5. 6. 1966 Arhitekt biro 85

D R U Ž I N E - 3 ČLANI

P r ' i m e k in Nas lov Da tum rojstva Zaposlitev

H u d o b i v n i k Helena G r a š i č Bogomir Menar t L juba

Ž u n M a r i j a

Kavč ič Tatjana

Pave M i l e n a Žvoke l j Jože Basta N e n a d Polajnar-Pucelj Mar i j a Maleš i č Branko Fras-Zavr l V l a d o T a d i č Drag ica K o č a r M a r i j a Zeln ik Tomis lav Č u l o A n t o n Dimi t r i č Dar ja Žiber t Dami jana Capuder Tatjana Pakov ič Vesna Perne M e l i t a Tači Fad i l Pozn ič Z o r a Niko l i č Radisav Počkaj N a t a š a K o s i Dar ja Strniša Branka N e n e z i č Drago Gale Janez

Krme l j M a r i j a Jusufi Skender

Bajželj Jelka Rad i

novic Nede l jko Gende Saša Gojo D i n o Francelj G o r a z d Kranjec Andre j K o t n i k Jasmina Mi lač ič M a r k o M u s i č Skender G a l i č Dobr ivoje Sokolova Si lvana Gaj ič Svetlana Kutnjak Marjeta Božek Tatjana T a d i č S lavko D ž a n a n o v i č Drago Krek M a j d a Gregorc Suzana B o g d a n o v i č V l a d o Pogačn ik V i l i Kljajič D u š a n k a

Luže 51 Predoslje 27 Stara cesta 1 l / a

Cerklje , Praprotna pol ica 21 Val javčeva 3

Z g . Jezersko 7 U l . 31. divizije 12 Vi soko 6 Planina 1 Sp. Besnica 93 U l . 1. avgusta 9 Ljubljanska 5 Ljubljanska l / a Gor ice 10 Levst ikova 1 Šorl i jeva 31 Vel jka Vlahoviča 4 Šorl i jeva 33 Kidr ičeva 18 G r a d n i k o v a 11 Likozarjeva 25 Ž u p a n č i č e v a 33 Pševska 9 G o l n i k 10 b Cesta 1. maja 61 Adergas 36 Planina 38 U l . M l a d i n s k i h brigad 9 Jaka Plat iša 19 Trg P reše rnove brigade 4 H o t e m a ž e 58 Stara cesta 7 T o n č k a D e ž m a n a 8 K o r o š k a 10 Mencingerjeva 5 Staneta Rozmana 7 Veljka Vlahoviča 7 G o l n i k 67 Preddvor 5 Š i škovo naselje 40 Huje 1 G o l n i k 7 Planina 4 Rudija Papeža 34 Šorl i jeva 27 G r a d n i k o v a 1 Janeza Puharja 4 C . 1. maja 22 Predoslje 116 Š m i d o v a 2 Z g . Bitnje 1

6 .4 .1968 Sava Kranj 1.7.1959 E T P 18. 11. 1959 D r ž a v n a za ložba

Slov. 4. 4. 1957 na čakan ju

24. 12. 1957

3. 6. 1960 21. 2. 1957 27. 10. 1962 11.4. 1952 17. 2. 1962 29.7 .1955 8. 10. 1961 30. 11. 1955 30. 1. 1966 2. 5. 1963 25. 3. 1963 22. 8. 1961 15. 7. 1964 4. 10. 1966 15.9. 1967 12. 12.1965 1.6. 1955 6 .3 . 1960 8.9. 1961 6. 4. 1967 12. 6. 1965 10. 7. 1964 5. 9. 1964

O Š Bratstvo in enot. K r . Sava Kranj privat Gradbinec Iskra Varnost R C Ljubljana B G P Kranj O Š France Prešeren Iskra Sava Teksti l indus D o m upok. Kranj Vagabund L J Teksti l indus Peko Tržič Iskra Tel .

Sava Inšti tut G o l n i k Iskra L M Kranj Iskra Iskra

7. 10. 1965 A d r i a Airvvavs 25.11.1952 Sava

29. 5. 1964 23.3 . 1963 14.3.1969 2. 8. 1963 20. 3. 1964 29. 11. 1964 21. L 1970 8. 3. 1965 15.9. 1964 2. 1. 1966 23 . I I . 1961 5. 1. 1964 30. 11. 1969 2. 1. 1968 9. 7. 1965 20.9 . 1960 3. 1.1967 6.4. 1965 1.7. 1964 19. 9. 1969 20. 11. 1960

G Š Bled Teksti l indus Mercator Teksti l indus Iskra — št. Alpetour Iskra J A T Teksti l indus Sava Kranj Merka tor Teksti l indus Iskra nezaposl. Triglav Iskra S O Kranj Teksti l indus Gradbinec Sava Teksti l indus

Število točk

265 265 243

235

233

233 233 230 230 228 228 225 225 225 223 223 220 220 218 218 218 218 218 213 213 213 213 213

213 213

213 210 210 210 208 208 208 208 205 205 205 205 205 205 203 203 205 203 200 200 200

Priimek in ime Naslov Datum Zaposlitev Število rojstva točk

52. Ž leb ič M i r j a m Ž u p a n č i č e v a 12 1.4. 1969 po pog. 198 53. Sušnik Tatjana Janeza Puharja 3 11.9. 1970 Iskra 198 54. Meserko Irena Pot na Još ta 26 28. 9. 1965 W Z 198 55. Dešev i č E k a n Kokršk i breg 3 c 7. 11. 1961 Sava 195 56. Su l janov ič Feriz Br i to f 241 12. 3. 1964 Planika 195 57. Del jan in M u h a m e d Preddvor 8 20. 10. 1964 Teksti l indus 195 58. F i l ipovič M i l o r a d Delavska 19 12. 12. 1956 Tekst i l indus 195 59. M i l a n o v i č Dobrivoje Šenčur , 8. 3. 1955 Tekst i l indus 195 59. M i l a n o v i č Dobrivoje

Beleharjeva 26 60. Nag l i c Roman P r e b a č e v o 8 15.5. 1967 Iskra 195 61. Vojsk Beno Šorl i jeva 8 15. 1. 1963 Iskra 195 62. Polajnar Tadeja Titov trg 25 24. 12. 1965 š tuden t 195 63. Lazar D a r k o Z g . Besnica 102 16. 8. 1965 J P K o m u n a l a 193 64. Ka raman Senada Juleta G a b r o v š k a 2\ 1. 2. 1958 Tekst i l indus 193 65. Kos tov T o š o Vrečkova 7 24. 4. 1967 Sava 193 66. Polajnar Vanda Lojzeta Hrovata

c /11 21. 11. 1964 Temel . sod. K r . 193

67. Rado jč i č Borut 0/ 11. Valjavčeva 9

7. 4. 1965 Sava Kranj 193 68. D o b e r š e k Vojko G o l n i k 55 11. 1. 1967 Planika 193 69. Mi lač i č U r o š G o l n i k 67 8.3. 1965 Iskra 193 70. Zubanj S lobodan Savska 58 9. 6. 1964 Sava 190 71. Jordan Bošt jan U l . 31. divizije 34 16. 1. 1967 Gost . Arvaj 190 72. K e r n M a r i n k a Planina 72 9. 12. 1959 Iskra 190 73. Rupn ik Tadeja K r a š n o v a 16 11. 10. 1971 Agromehanika 188 74. G o j k o v i č Dragana Trojarjeva 41 26. 12. 1969 A d r i a 188 75. M a t o v i n o v i č N a t a š a Val javčeva 14 11.4. 1970 B G P K r . 188 76. Bajželj S imon Cesta 1. maja 67 18.4. 1969 ni zaposl. 188 77. Pe jaš inovič M i l a n Gorenjesavska 61 13. 5. 1965 Teksti l indus 185 78. Pe t rov ič M o m i r D r o l č e v o naselje 18 21.4 . 1963 Sava 185 79. Lulič H a m i d a Delavska 19 26. 11. 1967 Planika 185 80. Georgijev S t a n č o Pot na Još ta 51 21.4 . 1965 Sava 185 81. Prača D u š a n Šorl i jeva 18 3. 4. 1969 Zvezda Kranj 185 82. Rehberger D u š a n Trg Prešer . brigade 1 15. 12. 1962 Hidromet . z. L j . 185 83. Volavšek K a t a Tekst i lna 12 25.4 . 1971 Aerodrom L j . 183 84. Milojč ič D u š i c a Levst ikova 1 10. 2. 1971 Planika 183 85. Stare Tirna Šorl i jeva 21 19.4. 1971 Živila 183 86. Vehar Valeri ja Nazorjeva 6 3.4. 1970 Prešer . gled. 183 87. K r a p e ž M a j d a K o k r a 68 11.4. 1970 Gorenjski tisk 183 88. Pašič E lmez Tomš ičeva 18 11.6. 1961 Oljar ica 180 89. G o l č o v s k i M a r i n G o l n i k 18 2. 2. 1963 Sava 180 90. Z a n k o Zoran C i r i l o v a 3 20. 6. 1966 Jelovica 180 91. Knavs V i n k o Gorenjskega 21. 8. 1966 Iskra 180

odreda 18 92. Franjko Francka Savska cesta 42 31 .3 . 1948 Iskra 180 93. Mihe l č i č R o k U l . 31. divizije 46 26. 4. 1970 Scorpio 178 94. Debeljak Tanja Velesova 63 18. 8. 1971 Iskra 178 95. Cej Nevenka Staneta Rozmana 2 22. 5. 1968 Delo Kranj 178 96. Dermastja Vera Jaka Plat iše 17 9. 10. 1967 Iskra K ibe rn . 178 97. K o r o š e c Bojana Planina 18 9. 10. 1967 El i ta 178 98. Ker ič Romana Val javčeva 13 29. 11. 1966 Iskra 178 99. G a š p e r š i č N a d a Tuga Vidmarja 12 18. 6. 1968 Iskra 178

100. Bukara M i l a d i n Velesovska 89 6. 3. 1962 Gradbinec 175 101. D e j a n o v i č M o m i r Delavska 19 12. 11. 1961 Planika 175 102. Lebar Marjana Sr. Bitnje 46 27.11.1962 Živila Kranj 175 103. Šušnj ica Rosa Staretova 8 19.10.1952 Planika 175 104. Pe t rov ič Stojanka Tuga Vidmar ja 10 13.8.1951 Iskra 175 105. Vranješ M l a d e n k o Velesovska 89 23. 10. 1963 Donit 170 106. M a t i c Ruž ica Jezerska 94 23. 8. 1968 Nezaposl . 170 107. Č e k i č Iša Ti tov trg 14 6 .3 . 1968 Iskra 170 108. K r č m a r M a n d a Huje 12 1.11. 1962 Planika 170 109. D o b r a š Radojka Delavska 19 2. 11. 1966 Tekst i l indus 170 110. M u h a r e m o v i č Šerifa Kebetova 16 2. 2. 1952 G r a d i š 170 111. T o d o r o v i č Ranka Planina 4 22. 11. 1952 Podj. vzdržev. 170 112. Taseva Cveta Delavska 19 27.4 . 1961 Tekst i l indus 170 113. U d o v č M i r a n Savska cesta 20 2. 7. 1960 E R O Iskra 170 114. D jakov ič Drena Staneta Rozmana 1 1 6. 4. 1954 Tekst i l indus 170 115. M a k a r i č Veselica T o n č k a D e ž m a n a 2 22. 3. 1962 Gradb inec 168 116. I k a n o v i č E m i r G o l n i k 48 A 25.9 . 1966 Sava 165 117. Š i m n o v e c Irena Kranjska 2 1.7. 1960 nezaposl. 165 118. Kaj tezovič Ibrahim Šorl i jeva 27 9. 8. 1957 Živila 165 119. MurgiČ Osman Orehovlje 13 4. 10. 1965 Mercator Oljar. 160 120. D u k o v i č Drago S t ruževo 22 27. 9. 1966 G r a d . in komun. 160

121. Arsen ič M i l o r a d podj.

121. Arsen ič M i l o r a d Orehovlje 1 6. 4. 1962 Sava 160 122. K o n d i č Radenka Velesovska 89 3. 5. 1961 Sava 160 123. Dimi t rov Ivan Stritarjeva 5 25 .11 .1956 Varnost 160 124. Knežev ič Obrad Delavska 19 10. 5. 1964 Tekst i l indus 160 125. Tu t i č Zoran G o l n i k 46 27. 6. 1961 Litostroj 160 126. D u š e n o v i č N a d a Delavska 19 15. 8. 1964 Tekst i l indus 160 127. D a m j a n o v i č Sehija Savska c. 2 15.1.1962 Ol jar ica 160 128. G a b u d Mi r j ana Sorska 24 14. 5. 1967 V V O Kranj 160 129. Ker ič M l a d e n Predoslje 116 4. 5. 1963 Tekst i l indus 158 130. S tan ič R a n k a Z g . Bitnje 84 14. 10. 1961 Planika 158 131. Jahir V i soka T o n č k a D e ž m a n a 1022. 2. 1957 Sava 158 132. PopoviČ Radenka Zasavska 10 3. 5. 1965 Alpe tour 158 133. Č iko jev ič Stojko Okrog lo 17 21.9 . 1962 Javno podi . K o m u n . 155 134. Libič M o h a m e d Delavska 19 2. 6. 1961 Tekst i l indus 155 135. M i l i c Mi l i vo j e Cesta 1. maja 63 20 .7 . 1966 Iskra 155 136. H o d i č A v d o Adergas 16 11. 8. 1964 Tekst i l indus 150 137. D ž a k o v i č Brane Sr. Bitnje 14 19. 7. 1964 Nezaposlen 150 138. Ponjevič Šefika Staneta Žagar j a 25 20. 8. 1969 Privat 150 139. M u r a t o v i č Semira G o l n i k 46 13. 3. 1968 G o l n i k 150 140. Kar ič Nas ina Delavska 19 24. 8. 1969 Tekst i l indus 150 141. Vangelo Rade Savska 58 20. L 1960 Cestno podj. 150 142. Križ Dani je la G o l n i k 46 23. 6. 1947 Inš t i tu t G o l n i k 150 143. Koj ič Stojanka Jaka Plat iše 7 2. 1. 1970 D o m oskrb. Preddvor 150 144. N ikočev i č Nizabeta G o l n i k 7 A 1.7. 1966 Iskra 150 145. P o p o v i č Radovan Delavska 19 13.4. 1960 Teksti l indus 150 146. Š tu la r Jana Cesta J L A 6 19. 12. 1966 P T T Kranj 150 147. Kr ičkov ič M i r a Delavska 19 8. 8. 1965 Teksti l indus 147 148. M a č i l o Jasminka Planina 4 29. L 1967 Iskra 145 149. Savič V i d a Gale tova 4 27.4. 1969 L B Kranj 145 150. P r e r a d o v i č M i l o r a d Ljubljanska 3 19. 5. 1961 Gradbinec 145 151. Subaš i č Dragica Pot v Bitnje 13 7. 7. 1964 T T Zvezda 145 152. E rz in Saša Lojzeta Hrovata 7 31. 8. 1971 1B1 145 153. Šar ič Dragan Savska 42 30. 10. 1966 Gradbinec 143 154. T o p a l o v i č M a r a Pot na Još ta 13 20. 1. 1969 O Š L . Seljak 140 155. Kus ič Nevenko Okrog lo 17 10. 7. 1964 Tekst i l indus 140 156. M e š i n o v i č Indira Jenkova 8 12. 5. 1968 G o r . tisk 140 157. Kus ič Slavica G o l n i k 46 1.3. 1963 U K C G o l n i k 140 158. M a k a r i č Veselko Ljubljana 6 17. 2. 1963 Planika 140 159. Ilijevski Dimi t r i j Tomš ičeva 23 24.9 . 1963 Sava 138 160. Kurg ič Tehnida N o v i svet 13, 12. 6. 1968 O Š Mat i ja Č o p 138 160. Kurg ič Tehnida

Šk. L o k a 161. Vuj inovič Nedel jko Cankarjeva 14 17. 7. 1962 Sava 135 162. Mi t rov ič Ivanka G o l n i š k a c. 33 7. 7. 1961 Nezaposlen 135 163. Neš ič-StavanoviČ Li l jana Tuga Vidmarja 8 17.6. 1960 — 135 164. Koš t reš M i r o Škofjeloška 31 a 4. 6. 1961 Tehnik Šk. L . 133 165. Vukojevič G o r a n Delavska 19 30. 8. 1968 Tekst i l indus 130

Priimek in ime Naslov Datum Zaposlitev Število rojstva točk

166. M a k s i m o v i č Svetlana K o r o š k a 53 1.4. 1969 Živila 128 167. G o g i č Zor i ca Jaka Plat iše 7 6.6. 1948 dom oskrbovancev 128 168. Pave Veron ika Praše 30 29. 9. 1960 Planika 123 169. Krstev L jupčo Savska 56 13.9. 1964 Tekst i l indus 120 170. Alagič N a z i f H r i b 5 A 12*. L 1964 Živila 115 171. Gorgijev Blagor Janeza Puharja 2 19. 3. 1954 K o m u n a l a K r . 110 172. Bobo l insk i L jupčo Janeza Puharja 3 18.9. 1965 Pekarna 108 173. Vehovec Rozal i ja Pipanova 45 4 .9 . 1962 O Š F. Prešeren 85 174. N iko l i č Ljubica Zlato polje 3 c 20. 6. 1961 Mercator 80

D R L Ž I N E - 2 člana

Priimek in ime Naslov Datum rojstva Zaposli tev Število

točk

1. Koš i r Veron ika Savska 54 13. 1. 1947 Tekst. tov. Medvode 240 2. Fe ra tov ič Ismeta Kokršk i breg 3 18. 10. 1954 Triglav konf. 235 3. Pogačn ik Mar i j a Zasavska 42 A 29. 4. 1963 Sava 233 4. Turk Renata G r a d 46 6. 6. 1967 Teksti l indus 230 5. Fajfar Barbara Bašelj 37 12. 7. 1966 Iskra Števci 230 6. Č e b u l a r Veronika P reše rnova 4 6. 1. 1947 Gos t i lna Vik to r 230 7. U r h Mateja Šorl i jeva 22/p . 21.4. 1965 Iskra 228 8. Verlak Doroteja Šorl i jeva 31 27. 8. 1963 Gorenjski tisk 228 9. TrogrliČ V i n k o Kajuhova 19 29. 2. 1960 H S L . Hrovata 225

10. Pangrac Urška Vrečkova 3 3.4. 1965 Planika 223 11. K o š n i k M e t k a Ž u p a n č i č e v a 4 6. 1. 1968 Merku r Kranj 223 12. Mavec Vesna Br i tof 74 3. 8. 1970 Gorenjski tisk 220 13. Vodop ivec Renata Janeza Puharja 6 28. 3. 1965 Živila Kranj 218 14. G o l e Zdenka Praše 30 18. 8. 1966 Teksti l indus 208 15. Ker ič Z la tka Val javčeva 13 28. 5. 1962 Sava Kranj 208 16. Štefe Marjeta Gosposvetska 17 19. 1. 1963 nezaposlena 208 17. A r h N a d a Planina 4 2. 11. 1961 Iskra 205 18. Bečan Natal i ja G o l n i k 47/5 29. 4. 1969 nezaposlena 203 19. Puzin Mateja O p r e š n i k o v a 21 5. 6. 1963 Iskra 203 20. Sajovic Darja I lovka 1 26. 5. 1968 T P El i t a 200 21. Unk Barbara Ljubljanska 10 6. 7. 1965 Ratio d.o.o. 200 22. Jenko M i l o š P re še rnova 8, Kranj 3. 10. 1965 Tekst i l ind . 200 23. K n i f i c A n i c a Zg . Besnica 69 5.6. 1964 Iskra E R O 198 24. Kranjec Simona Cesta talcev 73 20. 6. 1971 Iskra 195 25. T o m a ž i n Slavica Bri tof 52 2. 5. 1958 Živila 195 26. Bobnar Rozal i ja N a vasi 17, Voglje 18/6. 1969 Planika 193 27. Smol i č M o j c a G r a d n i k o v a 5 17. 4. 1968 Planika 193 28. Presek Brigita Nazorjeva 8 21.9. 1970 Iskra K i b . 193 29. E l i n g Irena Z g . Bitnje 99 5. 5. 1966 Iskra števci 193 30. K o č a r Tatjana Šorli jeva 20 18. 5. 1965 Iskra 193 31. N i š a n d ž i č Danica Janeza Puharja 1 26. 6. 1954 Teksti l indus 188 32. Po točn ik Suzana Lojzeta Hrovata 7 26. 4. 1967 Planika 188 33. K o ž u h Romana Veljka Vlahoviča 7 26. 2. 1969 Planika 188 34. Pajkič Irena Šorli jeva 13 20. 6. 1958 nezaposl. 188 35. K o n d i č D u š a n k a Kidr ičeva 26 23. 9.1958 Gimnaz i j a Kranj 183 36. Ošt i r Mar i j a Za log 6 17. 4. 1948 Boln ica G o l n i k 183 37. M a r n Zdenka M o š a Pijade 26 15. 4. 1965 Obrtno podj. Kranj 183 38. Zo rman Barbara Hr ib 28, Preddvor 10. 11. 1967 nezap. 183 39. M a r j a n o v i č M i l i j a Partizanska 29 A 10. 1. 1965 L B Kranj 180 40. Pet rovič Kr is t ina Ljubljanska 1 A 25. 1. 1952 D . o. o. Jelen 180 41. J anež i č Majda Savska c. 2 8. 4. 1961 Sava Kranj 180 42. Budna £ r a n k a Zlato polje 3 B 15. 1. 1970 Iskra števci 178 43. G o l u b Stanka U l . Gorenjskega 7. 4. 1968 Kompas Ljubljana 178

odreda 10 44. D a v i d o v i č M i r a Delavska 19 20. 4. 1962 Teksti l indus 175 45. Jamnik S imona Savska loka 5 26. 3. 1971 Iskra Kibernet ika "175 46. Plavc Irena Jaka Plat iše 17 15. 8. 1960 Iskra Te l . 175 47. Ljubeč Tatjana Trg Preše rnove 22. 12. 1954 Iskra Kiber . 173 47. Ljubeč Tatjana

brigade 8 48. Virant S imona Janeza Puharja 2 11.9. 1970 Privat 173 49. Kogoj Suzana Z g . Jezersko 133 18.11.1970 Iskra E R O 173 50. M l a k a r Marjeta Preddvor 25 9. 6. 1967 privat 173 51. Kavkov ič Ramiza Delavska 19 16. 4. 1958 Teksti l indus 170 52. A h l i n Fanika Visoko 96 30. 3. 1968 M e r k u r 170 53. Mihavec Ivka Janeza Puharja 8 3. 8. 1959 Alpe tour — nezap. 168 54. M i l o v a n o v i č Rajko Delavska 19 •12.6. 1963 Teksti l indus 165 55. Bi lanič A n u š a Savska 58 17. 7. 1968 Z a v o d za zaposl. 160 56. Mark i š i č Zofi ja Delavska 19 24. 3. 1956 Teksti l indus 160 5 7 . J o k i č N a d a Tavčar jeva 29 22. 5. 1956 Gorenjski tisk 160 58. Dav tov i č M e d i n a G o l n i k 46 13. 6. 1960 Inšt i tu t G o l n i k 160 59. Jok ič Nevenka Šiškovo naselje 40 18. 11. 1965 Teksti l indus 155 60. Lovč Mir jana M l a š k a 61 29. 6. 1971 D o m upokojencev

V T • 155

61. Bezovšek Mar i j a Cerkl je , C . II. grupe 27.6 . 1964 NT. Ž i to T O Z D 155

62. K a h r i m a n o v i č Šefika odr. 31 M a l o p r o d .

62. K a h r i m a n o v i č Šefika Cesta na Okroglo 4 5. 8. 1957 Skrbiš d.o.o. 153 63. Smole Suzana U l . 1. avgusta 5 27. 8. 1971 Iskra E R O 153 64. Milo jevič G o r d a n a D r o l č e v o naselje 18 1. 8. 1971 privat 150 65. Atanasovski Blagoj Benedikova 2 17. 10. 1962 P T T — nezaposl. 150 66. Kekič Mir jana Delavska 19 24.1.1961 Teksti l indus 150 67. Drobnjak Dragan Trg R i v o l i 3 8. 6. 1966 Iskra 148 68. PopadiC Zora Jezerska 94 2. 3. 1959 O Š L . Seljak 145 69. Š a b a n a g i č Zuhra Delavska 19 1. 1. 1966 Teksti l indus 140 70. Nin ič M i l e n a Delavska 19 20.9. 1963 Teksti l indus 135 71. K i t i c Zora Je l enčeva 28 — 16. 6. 1963 Teksti l indus 130

Pr imskovo 72. Burja L id i j a T. D e ž m a n a 6 23. 4. 1965 T o b a č n a L j . 128 73. K a n o v i č Roza G o l n i k 46 23. 6. 1962 Inšt i tut G o l n i k 115 74. K o n d i č Radovan Pot v Bitnje 13 23. 9. 1965 L T H Šk. L o k a 112 75. Zumer Mar i j a Planina 64 27. 8. 1971 Planika 105

Samski občani

Priimek in ime Nas lov Datum rojstva Zaposli tev Število

točk

1. Kr is tan Marjan G u b č e v a 5 5. 8. 1952 Iskra Kibernet ika 233 2. Ogris Mar i j a Mencingerjeva 3 20. 1. 1952 Iskra T I V 223 3. Kranjc Brane C . 1. maja 65 23. 11. 1955 nezaposlen 223 4. Š k o d l a r Roman Nazorjeva 10 22. 4. 1964 nezaposlen 215 5. P l e m e n i t a š Iztok G u b č e v a 1 4. 12. 1955 G o z d n o gosp. Kranj 206 6. Ce la r Drago Begunjska 9 15. 4. 1961 Servisno podj. Kranj 203 7. Klajder Boris Veljka Vlahoviča 7 13. 10. 1956 Tehtnica Kranj 203 8. Rahne Jože Z g . Bitnje 118 30. 12. 1957 Tekst i l indus 203 9. Porenta Darja Begunjska 13 8. 2. 1965 Iskra števci 203

10. Ž u m e r Zdravko Preddvor 132 9. 5. 1960 Iskra - E R O 201 11. K a b i č M i l a n Hrastje 73 24. K). 1957 nezaposlen 200 12. Dujov ič Mi t ja Valjavčeva 4 27. 11. 1966 Iskra Kranj 198 13. Zabovnik Brane Št i rnova 3 22. 6. 1960 Iskra Kranj 198 14. Zadn ika r Peter N o v a vas 23 2. 11. 1963 nezaposlen 195 15. Kranjc Mir jana Gosposvetska 17

Mlakar jeva 2 17. 2. 1964 Iskra T E L 193

16. Novak Sašo Gosposvetska 17 Mlakar jeva 2 9. 1. 1962 Iskra E R O 188

17 Po točn ik T o m a ž S t ruževo 47 B 3. 10. 1965 Iskra Kibernet ika 188

Priimek in ime Naslov Datum rojstva

Zaposlitev

18. B o l k a Beti Š m i d o v a 14 28.4. 1960 Iskra E R O 19. K o č a r Janez M a č e 6 a 13. 2. 1952 nezaposlen 20. D o v ž a n Vera Šorl i jeva 7 18. 1. 1953 Teksti l indus 21. Fele K lemen U l . Gorenjskega 11.6. 1970 š tuden t

odreda 6 22. Puhalac Ljubo Z g . Bitnje 118 17. 9. 1969 Teksti l indus 23. Sokol Zoran Šorl i jeva 3 27. 8. 1951 K O P 24. K a š t r u n Slavko Ljubljana, M a l n i š k e 8. 5. 1967 Iskra

Čete 3 25. M i i l l e r Zoran Planina 69 12. 7. 1950 nezaposlen 26. Bunjaki Ibrahim C . 1. maja 69 22. 5. 1966 nezaposlen 27. Zabovnik Janez Š t i rnova 3 3. 6. 1964 Iskra 28. Zevnik Andre j Planina 26 6. 1. 1967 Iskra 29. Z r imšek Suzana T o n č k a D e ž m a n a 8 1.6. 1971 Iskra 30. Blatnik Drago Janeza Puharja 10 17.1.1954 Mercator 31. Boš ta r Robert Staneta Rozmana 4 25.12. 1968 K o k r a Kranj 32. Beke Ivo Gorenjskega 14. 8. 1968 Iskra - T E L

odreda 6 33. Kranjc Sabina Gor ice 16 18.12.1970 Gorenjski tisk 34. Tonja Aleš Gorenjskega 20. 11. 1972 š tuden t

odreda 18 35. Mus l i j a Ma jda Delavska 19 25. 7. 1958 Teksti l indus 36. Bojan ič V i d a Planina 4 28. 5. 1961 Iskra - K I B 37. R a d o š e v i č Ve l inka Jezerska c. 7 4. 8. 1956 Avtocommerce 38. Pire Aleš G u b č e v a 4 5.6. 1968 Planika 39. M r d a V ida Delavska 19 23. 6. 1962 Teksti l indus 40. Polajnar Mateja Cerkl je , C . v 6. 9. 1968 Gradbinec

Pol ico 13 41. Č e r o Romana U l . Vel jka 11.11. 1970 Jelovica

Vlahov iča 3 42. Bar ić R u ž a U l . 31. divizije 7 31.8 . 1966 pri v. 43. Rozman Romana Betonova 1 6. 4. 1969 Živila Kranj 44. Pucelj Mateja Planina 1 18. 4. 1972 dijakinja 45. Ščekič Jelka Cesta na Belo 1 4 .9 . 1971 nezaposlena 46. M a t o h A n i c a Jaka Plat iša 3 17.9. 1964 Mercator 47. Marke l j Ivan Ševlje 19 26. 1. 1954 nezaposlen 48. Vu janov ič M i r a Orehovlje 7 27. 5. 1968 Teksti l indus 49. Krsteva Blaga T o n č k a D e ž m a n a 4 22. 11. 1958 Pri Gorjancu 50. Perko T i l k a Nazorjeva 6 12. 3. 1943 B P T Tržič 51. Horvat D u š a n Tavčar jeva 14 11. 12. 1963 Dimnikar sko Tavčar jeva 14

podj. K r . 52. Arda l i č Branko Visoko 56 15. 3. 1963 Jumel Mavč iče 53. Jakovl jev ič M i l a d i n G o l n i š k a 33 3. 5. 1963 nezaposlen 54. Drago l j i č Jovanka Z g . Brn ik i 28 10. 7. 1969 Aerodrom 55. Vuruš ič Suzana Nazorjeva 8 27.9 . 1970 Z D Kranj

Število točk

186 180 180 173

173 173 173

170 168 168 166 165 165 163 163

163 160

155 155 155 151 150 148

148

143 141 138 138 133 130 130 118 115 113

106 105 103 78

U P O K O J E N C I

Priimek in ime Naslov Datum rojstva Zaposli tev

Število točk

I. — 5 članov I. Č o r o v i č Ismet II. - 4 člani 1. Z r i m A n i c a III. — 2 člana 1. Pe tkovič Ugr in 2. R o d e š Mar i j a 3. Č e r n e c Stanislav IV. - 1 član 1. Kržovski Boris 2. Jezeršek Silvestra 3. Č e b u l j Alo jz i ja 4. Rotar Ange lca , ml . 5. K o n d i č Mav i j a 6. Zo rman Rafael 7. T a d i č Ivo 8. Kavaš A n a V. - U P O K O J E N C I , SPIZ 1. Ze ln ik M i h a e l a 2. Tr i l le r Zofi ja

Podbrezje 164

Preddvor 28

K o r o š k a 53 Savska loka 5 Tuga Vidmarja 12

Kal i ška 19 Gorenjskega od. 8 Savska cesta 1 Z g . Besnica 57 Delavska 19 H r i b 28 Ljubljanska c. 5 Z g . Jezersko 139

25. 12. 1930 inval id , upok.

3. 2. 1945 d ruž . upok.

6. 8. 1929 21. 1. 1928 4. 2. 1943

inval id , upok. starost, upok. inval id , upok.

31.8 .1963 inval id , upok. 8.12.1967 inval id , upok. 8. 4. 1906 starost, upok. 24. 10. 1936 starost, upok. 19. 4. 1949 inval id , upok. 1. 10. 1966 inval id , upok. 23. 6. 1952 inval id , upok. 18. 7. 1933 d ruž in , upok.

ki lahko prosijo za dodelitev izpraznjenega stanovanja, kupljenega

Gor ice 10 29. 9. 1944 inval . upok. (2 č l ana ) Ž u p a n č i č e v a 8 27.10.1924 starostna upok.

k i u b 4 ć u k n o s

y TRGOVINA

VSE ZA OTROKE

Trg Rivoli Kranj

22.

IKOS Kranj f*\ Savska c. 22

64000 Kranj

Ikos, Industrija kovinske opreme in strojev, Savska c

Kranj nudi pod ugodnimi pogoji najem P O S L O V N O - P R O I Z V O D N I H P R O S T O R O V v svojem obratu v St ruževem 3, Kranj . ^ Prostori so primerno opremljeni za organiziranje p r 0 ' z ^ nje, ogrevani, z urejenim dovozom in parki rnimi P r o S j ^ : n( Informacije: Ikos Kran j , Savska c. 22, tel.: 064/216-961 60.

K O V I N A R S K A V R H N I K A

U g o d e n n a k u p k o t l o v K T K V zalogi imamo priznane in kakovostne toplovodne kotle KTK. Za vse kupce, ki že uporabljaj

naše peči, nudimo možnost cenejšega nakupa. Za vse podrobnejše informacije se lahko oQ< osebno ali po telefonu (061) 752-423, 752-411.

0%

S A M S U N G Electronics

TV 51 cm, teletekst cena 12.990,00 din

TV 51 cm, scart, 40 progr, cena 11.490,00 din ^

VIDEOREKORDER-3 glave cena 11.490,00 din

VIDE0PLAYER - daljinsko uprav, cena 7.890,00 din

HIFI STOLP-CD-dalj. uprav, cena 11.490,00 din

M O Ž N O S T N A K U P A N A 3 - 1 2 - M E S E Č N O P O S O J I L O !

del čas o d ponedeljKa d 0 P e t o3 ,re

O D | 1 5 1 JranJ CENTER K"* C. Talcev 3 ^ (pri g o s t i l n ' ^

Torek, 28. maja 1991 M A L I O G L A S I , O G L A S I 19. S T R A N d ® m H S S ^ ^ S n G L A S

M U L I O G L A S I

^ 2 1 7 - 9 6 0

Cesta JLfl 16 APARATI STROJI Poceni prodam barvni TV Gorenje, s j a r e j š i . g 218-712 7851 Ugodno prodam VIDEOREKOR­DER Samsung. g 312-329 7856 Prodam KAMEROREKORDER Blaupunkt. Cena ugodna. Najno­vejš i model. g 631-013 7866 Ugodno prodam 380-litrsko zamr­zovalno SKRINJO, g 214-027

GRADBENI MATERIAL U v o ž e n o plastificirano PLUTO, prodam, g 83-727,.po 20. uri 5940 Prodam rabljeno betonsko s t r e š n o OPEKO. Cena 2,00 din za kos. g> 217-510 7872 Prodam 500 kosov o p e č n i h MO-DULARCEV in 1.000 kosov rablje­nih S T R E Š N I K O V Kikinda 272. Bolka, J . M e ž a n a 10. Cerklje 7883

pOPTIKA POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18 nasproti porodnišnice Telefon: 212-196

VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV, STEKEL IN SONČNIH OČAL

PREGLEDI VIDA:

ponedeljek, sreda

od 14. - 15. ure torek od 15. - 17. ure

Odprto:

od 8. - 18. ure sobota od 8. - 12. ure

SE PRIPOROČAMO!

Prodam lesene OBLOGE, za stene 7n L t r o p e' v stanovanju, p r i b l i ž n o l^yjd__m. Kuraltova 14, Š e n č u r Ugodno prodam s t r e š n o OKNO, dim. 105 x 112 cm in 20 kvad. m. UPA2NEGA LESA - l u ž e n hrast. » 57-616 7918

KUPIM Kupim 64-103

smrekove HLODE. g> 7517

Kupim MOTOR za Audi 80, 1.300 2gm, letnik 1975/79. g 217-604

LOKALI Prodam v e č n a m e n s k i LOKAL, 30 n B I ' m - opremljen kot boutiqe, g? nanini III. g 325-349 7901

MOTORJI KOLESA Prodam APN 4. g 622-777, popol-Han_____ 7847 Prodam~Tomos AVTOMATIK. g 6 i ? i 0 9 _ _ _ 7878

Proda m ohranjen MOPED APN 6, Spi* 1 9 8 7 ' a a r a ž i r a n . Cena 600 y f c M . K o v a č e v i č , Podlubnik 8,

7913 * r ; ^uvacevic, Koa š k o f j a Loka, g 621-840

g g E U V A GUMIJASTIH

Priporoča se luđi z drugim graverskimi storitvami GRAVERSTVO Dušan Debevc

Koroška 42 Tržič Tel (064150-680 od 8 -15 ure

OBVESTILA AVTOKLEPARSTVO -Branko Lac-7 ^ n r v , a d o v l J i c a ' Bevkova 37, g v o 0 ' VETERAN l-TOTALKE IN y f H O S j A L O _ _ 5536 r , A . S y E KUTEV vseh balkonov in te-D n A v s a o s t a l a STEKLARSKA ^ ^ » 061/613/067 SERVIS

7549 Š I V A L N I K

p o u č e v a -S T R n f v s e h v r s t

nie ! N u d i r n o t u d ' pouceva In« * a r a v n a n j e s š i v a l n i m strojem -Jj^riacije na g 42-805 7550

t e r i a i^D 1 Z a P n o m i n ostalimi ma-3 2 q I1- p ° c e n i , brez č a k a n j a , g r~-~- -L 7552 U Z V O D N O INSTALACIJO (no-

1 vam naredimo Delamo s stroji,

7577

kvar. Popravila), sta ' t 6 t n o i n h i t r o »en ^ l e i T ^ g 218-427

P r a v i ™ ' V I D E 0 - H I " F I servis! Po-n i - f i n , m ° v s e v r s t e TV- v 'deo in

naprav. g 329-886 7671

I • • i.

* ) ROBINSON \ C l u b TRŽIČ

| T tel.:52-266

četrtek, 30.5., POP DESIGN

petek, 31.5., MIKA,

MODNA REVIJA B0UTI0UA

PRIMA IZ KRANJA

Po k o n k u r e n č n i h cenah nudim M O N T A Ž O in POPRAVILA, cen­tralne in vodovodne instalacije. g 73-186 7586 " E U C O M " Radovljica, Kranjska 13, prodaja š p o r t n e COPATE Reebok. N a r o č i l a sprejemamo na s e d e ž u podjetja ali pri vas doma. g 75-962 ali 75-988, g. Njegovan 7879 RTV servis B a l t i č , Sr. Bitnje 65, Ž a b n i c a ! POPRAVILO vseh vrst TV, VIDEO in RADIJSKIH APARA­TOV. Odprto: pondeljek, torek, č e ­trtek, petek, od 9. do 15. ure in od 17. do 19. ure; sobota, od 9. do 12. ure. 7885

OSTALO O t r o š k o POSTELJICO z jogijem, prodam, g 215-208 7862 Prodam star KOZOLEC, z desetimi okni, g 65-808 7863 Prodam PRODAJNI PULT, d o l ž . 3 m. Informacije na g 83-862, vsak dan, od 19. do 21. ure 7882 Prodam ali zamenjam JAHTO Adriatik, d o l ž . 8 m, 6 l e ž i š č , W C in kuhinja; motor Janhar 60 KS Tur-bodiesel. g 057/86-938 7887 Ugodno prodam GLISER K l i č e k , z motojem T 18 in v l e č n o PRIKOLI-CO za č o l n . 3» 75-614 7899 Ugodno prodam trda m e š a n a DR­VA ter v e č ustrojenih t e l e č j i h K O Ž . g 79-063 7909

POSESTI Prodam PARCELO za vikend. Na­slov v oglasnem oddelku. 7867 Prodam H I Š O , 1.694 kvad. m., pri-merna za razno obrt in gostinstvo. Ogled 1.6. 1991, dopoldan. Smled­n i š k a 2, Kranj 7871

Ugodno prodamo enonadstropno H I Š O pod Krvavcem, s telefonom. Vseljiva! g 061/554-322 7911

ŠOLE, UČITELJI IN UČENCI OBIŠČITE NAS V NAŠEM TABORU V ANKARANU, KO BOSTE POTOVALI NA SLOVENSKO OBALO. DOLGOLETNA TRADICIJA IN SOLIDNE STORITVE, SAJ NAS VENDAR POZNATE. ŠE IMAMO PROSTA MESTA V PREDSEZONI.

ŠTUDENTSKI CENTER V LJUBLJANI

UPRAVA Cesta 27. aprila 31, Ljubljana

telefon in fax:218-156

RAZNO PRODAM Prodam eno m o š k o KOLO in dve ž e n s k i KOLESI ter PRIKOLICO Adria, rabljena dve szoni, izvozni model, g 632-509 7875 Prodam mlado KRAVO, dobra mlekarica, v 7. mesecu brejosti, z drugim teletom, 3 cementna OK­NA, primerna za delavnico ali hlev in v e č starinskih SKRINJ. E r ž e n , Sp. Besnica 187 7889 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, SLAMOREZNICO s puhalnikom in CIRKULAR za o b ž a g o v a n j e lesa. •g 79-416 7900

STANOVANJA Prodam 1 sobno STANOVANJE, 42 kvad. m., na Planini v Kranju. g 323-733 7660

VOZILA Prodam dobro ohranjen J U G O 55 Koral, letnik 1988, 20.000 km. g 311-692 7597 Ugodno prodam DIANO, letnik 1976, v voznem stanju, neregistri­rana ter 9 kg kvalitetnega gosjega PUHA. Cena ugodna, g 323-292 Prodam 126 P, letnik 1981, registri-ran do 9. 6. 1992. Cena 24.000,00 din. Anton T a v ž e l j , P r a p r o č e 5, Podnart, g 79-056 7855 Prodam Z 101, letnik 1987. Stojan Bertoncelj, Kropa 56 7858

Prodam Z 101, letnik 1986, g a r a ž i -rana. Cena 5.000 DEM v dinarski protivrednosti. Informacije na g" 216-734 7859 Prodam ohranjen GOLF diesel, 1. registracija 1988. Š m a r t n o 31, Cer­klje 7860 Prodam R Clio 1.4 GN, letnik 1991, srebrne barve, g 325-171 7861 Prodam R 4, letnik 1979 in rezer­vne DELE, g 64-135 7874 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1980. Cena po dogovoru. A l e š Komr, M e v k u š 229, Zg. Gorje 7880 Prodam Z 750, letnik 1982, registri-rana do konca leta, samo 23.000 km, zelo dobro ohranjena. Enkrat­na p r i l o ž n o s t - 22.000 DEM. g 67-037 7886 CITROEN AX TRE, letnik avgust 1988, sive metalne barve, 5 vrat, prodam. g 802-632, po 19. uri KOMBI Z 850, letnik 1984, prodam. Informacije na g 215-135 7891 Prodam Š K O D O Favorit, letnik 1990. g 216-630 7894 Prodam Z 101 Skala 55, letnik 1988. Franc Š i m e n c , Predoslje 140, Kranj 7897 GOLF 1.6 bencinar, letnik 1987, be­le barve, 65.000 km, z dodatno opremo, ugodno prodam, g 48-687 7902 Prodam J U G O 45, letnik 1989. Baj-ž e l j , Britof 86, Kranj 7903 J U G O 45 Koral, star 2 leti, r d e č , (nekadilec), ugodno prodam, g 40-125 7906 Prodam TOVORNI AVTO Merce des 26-24, kiper, letnik 1971. Cena ugodna, g 1 82-448, po 15. uri 7907 Prodam R 11, letnik 1986. g 621-558 7 q i r >

ZAPOSLITVE Samo s PRODAJO najbolj u s p e š ­nih artiklov na trgu - do res dobre ga z a s l u ž k a , g* 327-058, samo od 19.30 do 21.30 7245 Izkoristite m o ž n o s t honorarnega z a s l u ž k a , ki vam ga s PRODAJO n a j n o v e j š i h p r i r o č n i k o v o m o g o č a DZS. g 75 954 7488

Zaposlim KV MIZARJA, vajenega samostojnih del. Mizarstvo "Si­tar", Velesovska 20, Š e n č u r , g 41-532 7502 Zaposlim KV ZIDARJA, KV TE­S A R J A in PK DELAVCA, g 324-583 7666 Honorarno zaposlim prijetno dekle za DELO v n o č n e m lokalu. Infor­macije na g 329-229 7857 Č e ž e l i t e dodatno Z A S L U Ž I T I in imate svoj prevoz, p o k l i č i t e na g 73-164, od 16. do 19. ure 7892 Potrebujem ž e n s k o za Č I Š Č E N J E stanovanja, 1 x do 2 x tedensko, g 216-028 7893 Fanta za PEKO pizz, honorarno za poslimo. M o ž n o s t p r i u č i t v e . g 52-055 7904 Honorarno delo dobi Š I V I L J A z in-dustrijskim cik - cak strojem, v ob­č i n i T r ž i č , g 50-567 7922 D r u š t v o za p o m o č d u š e v n o priza­detim o b č i n e Š k o f j a Loka zaposli Š O F E R J A z B kategorijo. Zaposli­tev je pogodbena za 3 mesece, z m o ž n o s t j o p o d a l j š e v a n j a istih ro­kov. Z a ž e l e n o je poznavanje tele­sno in d u š e v n o prizadetih oseb in n u đ e n j e prve p o m o č i . Rok za pri­javo je 12. 6. 1991, na naslov: Du-š t v o za p o m o č d u š e v n o prizade­tim, Š k o f j a Loka, p.p. 25 7929

MEHANIKA LANGUS U U B N 0 29, TEL. 70-009

t Popravilo in servis osebnih in terenskih vozil

• Popravilo in servis traktorjev, motokultivatorjev, motornih kosilnic itd.

Delovni č a s od 8. -16. ure

Prodam GOLF diesel, letnik 1985. « Ogled po 15. uri. Zevnik, Partizan ŽIVALI ska 8, Š e n č u r 7917 Prodam Z J U G O Skala, letnik 1989, registriran do maja 1992. Podlubnik 4, Š k o f j a Loka 7919 Prodam J U G O 55 Koral, letnik julij 1988. K r č , Nova vas 9, Preddvor, g 45-166, po 15. uri 7920 Prodam OPEL KADETT, letnik 1989, bele barve, g a r a ž i r a n , dobro ohranjen. Informacije na g 78-665 7923 Z 101, letnik 1986, dobro ohranje-na, registrirana do marca 1992, prodam, g 212-938 7924 Z 128, letnik 1989, malo v o ž e n a , g a r a ž i r a n a , ugodno prodam, g 691-594 7927 Z 101 Skala 55, stara dve leti in pol, v i š n j e v o r d e č e barve, ohranje­na, g a r a ž i r a n a , prodam. Breznik, Podlubnik 65, Š k o f j a Loka, g 621-106 7928 126 P, letnik 1988, prodam, g 217-353 7916

J U G O 55 letnik 85, prodam, g 216-089

Prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, registriran do marca 1992. Marjeta P r i m o ž i č , Selo 43, Ž i r i

Prodam J U G O - Koral, I. 1988, do-bro ohranjen, g 621 -730 doma, s l u ž b a 621-136, torek do 15. ure

Prodam Š K O D O 105 L, letnik 1977 za 1.000 DEM. g 51-672

Prodam 8 mesecev brejo TELICO simnetalko. H r a š e 5, Preddvor Prodam dva K O Z L I Č K A in dve KO-Zl z mlekom. Vinko Novak, Kropa 50/a 7876 Prodam 1 teden dni staro T E L I Č -KO simentalko in 2 meseca stare JARKICE. Suha 5, Kranj 7895 Prodam KOZE - mladice. M l a š k a c. 34, Kranj 7896 Rjave JARKICE ter bele PITANCE, prodam. Stanonik, Log 9, Š k o f j a Loka, g 65-546 7905 Prodam KRAVO po teletu. E r ž e n , Pungart 9, Š k o f j a Loka 7914 Prodam KRAVO simentalko, s te­letom ali brez. Just P o t o č n i k , Stu-dor 7, Gorenja vas 7915 Poceni prodam N E M Š K I O V Č A R -Kl. Stane Dolenc, Praprotno 14, Selca 7921 Prodam dva BIKCA, stara 10 dni. Pregelj, Selo 48, Bled 7925

Z V E Č Z N A N J A D O

V E Č J I H M O Ž N O S T I

Z A P O S L I T V E : - intenzivni strojepisni tečaj

z osnovami računalništva Informacije: Delavska univerza, tel.: 217-481.

Z A H V A L A

O b b o l e č i i z g u b i d r a g e g a m o ž a , o č e t a , s ta rega o č e t a , b r a t a , z e t a , s v a k a i n s t r i ca

F R A N C A JAKOPIČA z B l e d a

se n a j l e p š e z a h v a l j u j e m o s o r o d n i k o m , p r i j a t e l j e m i n z n a n c e m , s t a n o v a l c e m A l p s k e 5, k i ste n a m o b t e ž k i h t r e n u t k i h s ta l i o b s t r a n i , n a m i z r e k l i s o ž a l j e , m u d a r o v a l i cvet je ter g a v t a k o v e l i k e m š t e v i l u p o s p r e m i l i n a n j e g o v i z a d n j i p o t i . H v a l a e k i p i I n te rnega o d d e l k a dr . H r i b e r n i k a b o l n i c e J e s e n i c e . Z a h v a l j u j e m o se s o d e l a v c e m A l p e t o u r j a , k o l e k t i v u V e z e n i n , k o l e k t i v u P e r f t e c h , Z B B l e d in g o v o r n i k u , D r u š t v u u p o k o j e n c e v B l e d ter p e v c e m b ra tov Z u ­p a n . N a j l e p š a h v a l a t ud i g . ž u p n i k u z a l e p o o p r a ­v l j en o b r e d i n p o s l o v i l n e besede . V s e m še enk ra t

h v a l a !

Ž A L U J O Č I : V s i n jegov i

B l e d , 19. m a j a 1991

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi našega sina in brata

B O R I S L A V A STOJČIĆA v petem letu starosti

se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremil i na njegovi zadnji poti, se pok lon i l i njegovemu spominu, nam izrazi l i sožalje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iskre­na hvala osebju O n k o l o š k e g a inš t i tu ta , sodelavcem obra­ta II. Inteks in Merkur ja , o t rokom V V Z Ivo Slavc-Jokl , sosedom ter g. ž u p n i k u za pogrebni obred. Hva la vsem, ki

ste ga imeli rad i !

Ž A L U J O Č I : oče, mami, brata Miroslav in Branislav ter ostalo sorodstvo

Z A H V A L A

O b b o l e č i i z g u b i n a š e d rage m a m e , t a š č e , b a b i c e i n p r a b a b i c e

NEŽKE HOČEVAR-MARČAN

se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m , k i so s o č u s t v o v a l i z n a m i , i z r e k l i p i s n a i n u s t n a s o ž a l j a , j i d a r o v a l i cvet je i n j o p o s p r e m i l i n a n j e n i z a d n j i p o t i . P o s e b ­n a h v a l a g. d e k a n u z a l e p o o p r a v l j e n o b r e d in pev ­

c e m z a z a p e t e ž a l o s t i n k e .

V S I N J E N I

K r a n j , 20 . m a j a 1991

Z A H V A L A

O b i z g u b i n a š e m a m e , t a š č e , b a b i c e i n p r a b a b i c e

V A L E N T I N E H A F N A R Fan tove T i n e

se z a h v a l j u j e m o s o r o d n i k o m , s o s e d o m , p r i j a t e l j e m i n v s e m , k i ste s o č u s t v o v a l i z n a m i , n a m i z r e k l i s o ž a l j e , j i d a r o v a l i cvet je i n j o s p r e m i l i n a n jen i z a d n j i p o t i . P o s e b e j se z a h v a l j u j e m o g. ž u p n i k u z a l e p o o p r a v l j e n o b r e d in p e v c e m i z S t r a ž i š č a , k i so j i

z a p e l i v s l o v o .

V S I N J E N I

Z g . B i t n j e , 2 1 . m a j a 1991

Z A H V A L A Afi več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.

M n o g o prezgodaj smo se po hudi bolezni poslovi l i od ljubljene hče rke , mamice, žene in prijateljice

IRENE JENKO-LELJA z Bleda

Iskreno se zahvaljujemo vsem njenim dobr im sosedom iz Podhoma, sorodnikom, prijateljem, zdravstvenemu oseb­j u in d u h o v š č i n i , ki s o j i pomagali lajšati bo l eč ine v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se g. mn. dr. R u p n i k u za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem, k i ste jo spremili v njen

prerani tihi dom, še enkrat p r i s r čna hvala! Ž A L U J O Č I : Vs i njeni

B led , maja 1991

Z A H V A L A

O b i zgub i n a š e g a dragega m o ž a , ata in starega ata

F R A N C I J A S K O P C A se n a j l e p š e zahva l j u jemo vsem, k i ste ga hote l i r e š i t i p r i ž i v l j e n j u , vsem, k i ste ga nos i l i iz n jegovega n a j l j u b š e g a kra ja v d o l i n o , vsem s o r o d n i k o m in do ­b r im s o s e d o m , za vsa i z r e č e n a s o ž a l j a , p i sna in ustna s o ž a l j a ter za vse podar jeno cvetje. V s e m še enkrat

i sk rena h v a l a !

Ž A L U J O Č I : ž e n a M a r j a n c a in h č e r k a M o j c a z d r u ž i n o

K r a n j , 4 . maja 1991

N O V I C E I N D O G O D K I

Slovenija in svet D r . D i m i t r i j R u p e l z a d o v o l j e n z o b i s k o m

v V e l i k i B r i t a n i j i

Stališča Evrope se počasi mehčajo Brnik, 25. maja - Po vrnitvi sekretarja za mednarodno sodelova­nje Republike Slovenije dr. Dimitrija Rupla smo na tiskovni konferenci izvedeli, da je bil obisk v Londonu uspešen nad priča­kovanji. Razlog, s katerim se je naš zunanji minister podal na pot, je bilo odprtje informativnega centra RS v Londonu, za ka­terega upajo, da bo kmalu postal pravo diplomatsko predstavni­štvo. Obisk pa je izkoristil za številna srečanja z visokimi pred­stavniki angleškega parlamenta in banke, kjer je naletel na veli­ko razumevanje slovenskih prizadevanj.

Tridnevni obisk dr. Dimitri­ja Rupla v Londonu je po­tekal v zelo delovnem ozračju. Poleg predavanja v lordski zbornici in sestanka z zunanjepolit ičnim odbo­rom spodnjega doma angle­škega parlamenta, kjer so predstavljene namere Slo­venije, zlasti pa opis težkih razmer v Jugoslaviji, vzbu­dile veliko zanimanje in ra­zumevanje, se je minister sestal z ministrom za evrop­ska vprašanja v angleškem zunanjem ministrstvu Dou-glasom Hoggom. V razgo-

— v o r u o razmerah v Jugosla­viji mu je, zlasti po naknadnem obvestilu o dogodkih v Mari­boru, angleški minister predlagal, da bi bilo v teh razmerah najbolje povabiti k razreševanju organe Konference evropske varnosti in sodelovanja (KEVSj.in mu zatrdil, da bo V. Britani­ja ponovno proučila svoje odnose do Jugoslavije. Ugledni Lord GrifTith, predsednik centra za politične študije, je po be­sedah dr. Rupla visoko ocenil slovenska prizadevanja za osa­mosvojitev in sprejel pobudo za pripravo posebne evropske konference o ustanavljanju novih držav v Evropi, ki bi naj bila prihodnje leto pri nas. Prijetno presenečenje je bila pripravlje­nost vodstva angleške banke (Bank of England) za ustanovitev in sponzoriranje skupine strokovnjakov, ki bi Slovenji poma­gala pri uvajanju svoje valute in utemeljevanju novega mone­tarnega sistema.

Na novinarsko vprašanje, kako komentira obisk predsedni­ka zvezne vlade Markovića v Franciji, je dr. Dimitrij Rupel de­jal, da Markovič pač v veliki meri izkorišča široko razpredeno jugoslovansko diplomatsko mrežo in nekdanji ugled te države, ki ni več v interesu Slovencev. "Markovič visi na nitih podpore iz tujine, doma pa nima tal pod nogami," je zaključil dr. Dimitrij Rupel. • Š. Ž.

Številni poslušalci so bi l i na našem koncertu izredno zadovoljni

Super koncert na Bledu je uspel

TRGOVINA NA VELIKO IN MALC

Glavni pokrovitelj koncerta na Bledu je bil Gorenjski glas, sodelo­vala pa so tudi nekatera druga gorenjska podjetja.

New swing kvartet je ogrel dlani poslušalcev v sicer hladni blejski športni dvorani.

Ob odlični spremljavi Big banda RTV Slovenija pod vodstvom Jo­žeta Privška je zapel tudi Vice Vukov.

Slavko Mežek se v imenu Kulturnega kluba Bled zahvaljuje nasto­pajočim.

Zdaj se pa res lahko pohvali­mo: Gorenjski glas in Kulturni klub Bled namreč, kajti super koncert z imenitnimi izvajalci jugoslovanske zabavne glasbe, ki smo ga v okviru Rallv Satur-nus shovv pripravili minuli pe­

tek na Bledu, je imenitno uspel. Kako tudi ne, saj smo v goste povabili vse tiste odl ične ansamble in pevce, ki so v za­bavni glasbi najbolj poslušani in najbolje ocenjeni. Poslušal­ci, ki so prišli od blizu in daleč, so tako odhajali izredno zado­voljni.

r ^ E Z A D R Ž A T I

^ ^ K O R I S T I T E « ^ Obiščite prodajalne

<N> kranjskega MERKURJA, & kjer so do konca maja

> ^ za 10 % znižali cene skoraj vsem proizvodom iz prodajnega programa.

• proizvodi črne in barvne metalurgije • gradbeni material • material za centralno kurjavo, vodovodne inštalaci je in kopaln iška opre­

ma • orodje - ročna orodja, elektr ična ročna orodja, varilna tehnika, rezilno in

merilno orodje, brusni material • okovje in vijaki • elektro material • bela tehnika, mali gospodinjski aparati in akustika • posoda, steklo, kristal in porcelan • zeleni program in kovinska galanterija • motorji in kolesa, rezervni deli za osebna vozila, motorje in kolesa ter

pribori • barve, laki in čisti la

ZNIŽANJE VELJA PRI NAKUPIH NAD 1.000,00 din ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG.

Podrobne jše informacije dobite pri prodajalcih v prodajalnah kranjskega MERKURJA.

Tereza Kesovija in Oliver Mla­kar - šarm Evrope '92.

Voditelja Tajda Lekše in Oliver Mlakar, ob njiju Oto Pestner tef

Big band RTV Slovenija z dirigentom Jožetom Privškom. D. Sedej, foto: Gorazd Šinik

N a š a p o n u d b a -V a š a o d l o č i t e v ! Ko je Gorenjski glas sredi maja izšel na rekordnih 48 straneh v 63 000 izv°^?^ in so časopis brali v vseh gorenjskih, kamniških, medvoških in drugih o i bljanskih gospodinjstvih, se je dvajsettisoččlanska družina naročnikov kar p r e '

Sponzorji Glavni pokrovitelj koncerta na Bledu: Gorenjski glas Kranj; ostali sponzorji; Alpe­tour Potovalna agencija Kranj. LIP Bled. Živila Kranj, Zois Radovljica, Žito Lesce, Zavarovalnica Kranj, Petrol Kranj. Zajček Kranj, Merkur Kranj, Rožca Deli­katesa Jesenice, Elan Begu­nje, Almira Radovljica, Su­kno Zapuže, Vezenine Bled, Metalka trgovina Ljubljana, Okarina Bled, Mitom Lju­bljana, Agens Žirovnica, At­las Bled, Zlatarna Goldie.

cej povečala. In na željo nekaterih rednih bralcev Gorenjskega glasa ponujamo še v e c r.ijjo V TEM MESECU NAROČITE NA NAŠ ČASOPIS, VAM BOMO NAR0CN (

OBRAČUNALI ŠELE OD L JULIJA DAUE. V dneh, ko druge cene lorej za cel mesec in še dlje lahko zagotovite pollednik Gorenjskega glasa STONJ. Ravno tako prav vse naročniške ugodnosti, uveljavite jih lahko 0<? va izpolnitve naše naročilnice - naročniki Gorenjskega glasa imajo 25 odsi ^ cenejši mali oglas, 20 odstotkov nižjo naročnino in še marsikaj. Ko gre _ narjem vsem na tesno, Vam Gorenjski glas ponuja: časopis, ki je več ko! pis, s katerim je življenje lepše in cenejše

N a r o č i l n i c a N e p r e k l i c n o n a r o č a m G O R E N J S K I G L A S z a na jmanj e n o l e to

Ime in priimek.

Točen naslov _

Pošta (štev.

Osebna izkaznica štev.

Datum; Podpis

Naročilnico pošljite na naslov: Č P Gorenjski glas, 6 4 0 0 0 j ^ J -