z de`ja pod kap - naš stik · 2012. 3. 8. · z de`ja pod kap 1

z de`ja pod kap

1

IZDAJATELJElektro-Slovenija, d.o.o.

UREDNI[TVOGlavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro JakominAdrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02e-mail:[email protected]

ÂSOPISNI SVETpredsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednicaIda Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG),Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET),mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), DanicaMirnik (El. Celje), Jelka Oroìm Kop{e (El.Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), NinoMaleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek(TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole(IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik(Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov).

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

OBLIKOVANJEPeter @ebre

GRAFI^NA PRIPRAVAMAXILINE d.o.o. Ljubljana

TISKDELO TISKARNA d.d., Ljubljana

NA[ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 7.500 izvodov

Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 29. junija 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 18. junija 2001.

NASLOVNICAFoto Peter @ebre

ISSN 1408-9548

www.eles.si

e celo pomlad napovedovana se-litev energetike iz gospodarskega mi-nistrstva v ministrstvo za okolje inprostor se je kljub {tevilnim, a sicertihim negodovanjem energetskihzdruènj in organizacij ter ne malo-{tevilnim mnenjem, da gre v tovrst-nem primeru za izrazit konflikt inte-resov, vendarle zgodila. Vendarlepoudarjamo zato, ker je bilo precejpodobno, kot v primeru re{evanja ne-katerih drugih vpra{anj, tudi glede

tega izgubljeno precej dragocenega ~asa, ki bi ga lahkokoristneje izrabili za pogovor o kopici pomembnej{ihvpra{anj. Sam namre~ menim, da je ~isto vseeno, podpristojnost katerega ministrstva oziroma ministra sodienergetika, pomembno je le, da pristojni minister znazagovarjati interese energetskega gospodarstva in se jimpostaviti v bran tudi pred o~itki in nasprotovanji mini-strskih kolegov. Ne nazadnje nam prav ni~ ne pomaga {etako dobro zapisano ime v lastni hi{i, ~e nam sosedje nezaupajo in nam ne dovolijo niti, da bi samo pre~kali nji-hovo posest. In ravno v ~asu, ko je na podro~ju energetikepred nami {e vrsta pomembnih odlo~itev, se zdi tak{nozaupanje in vsestranska vladna podpora pomembnigospodarski dejavnosti, kar energetika in elektrogospo-darstvo nedvomno sta, {e toliko pomembnej{a. Resnici naljubo, dosedanje izku{nje pod streho ministrstva za gos-podarstvo niso bile ravno najbolj{e, saj je bilo predvsemveliko na~elne podpore, ki pa se je nato v vladnih raz-pravah po na~elu, kjer na zunaj ni vidnih ve~jih proble-mov, s tem se ne ukvarjamo, nato precej razvodenila. Potem na~elu smo verjetno tudi pri{li do tega, da je energe-tika z nekdaj samostojnega ministrstva pre{la na dràv-nega sekretarja in na koncu zgolj na dràvnega podse-kretarja, ki je bil povrh vsega zaposlen le za tretjinski de-lovni ~as. Vsaj glede slednjega se je po prehodu pod okri-lje ministrstva za okolje in prostor è spremenilo na boljein imamo tako znova dràvnega sekretarja, s strani pri-stojnega ministra pa tudi obljube, da bo re{evanju ener-getskih vpra{anj namenil tudi zasluèno pozornost.Glede na to, da odprtih problemov v energetiki ne manj-ka, bodo è prihodnji meseci pokazali, ali je bil resni~nostorjen premik na bolje ali pa smo pre{li zgolj z de`japod kap.

`

tema meseca

2

Kot je bilo pri~akovati, se 15. aprila, koje bil v Sloveniji uradno odprt trg zelektri~no energijo, ni zgodilo ni~pretresljivega, sam pretok elektri~neenergije po slovenskem elektroener-getskem omre`ju pa je potekal takokot doslej. Kljub temu pa so bile doomenjenega datuma v elektroenerget-skih podjetjih opravljene {tevilne or-ganizacijske spremembe, ki naj bi vprihodnje pripeljale tudi do povsemnovih odnosov v sistemu. Podlaga tehso tudi razli~ne zakonske uredbe, kielektri~no energijo opredeljujejo kottr`no blago, ~eprav bo do popolneuveljavitve trga z elektri~no energijovendarle treba {e marsikaj postoriti.Zdi se, da so na trg z elektri~no ener-gijo nepripravljeni vstopili {e zlastiupravi~eni odjemalci, ki bi pravza-prav morali biti gonilo in nosilci uve-ljavljanja predlaganih sprememb. Ka-ko doìvljajo odprti trg z elektri~noenergijo in kak{ne so njihove prve iz-ku{nje, smo sku{ali izvedeti v pogo-voru z nekaterimi klju~nimi akterji.

ELES PRIPRAVLJEN NA TRGOVANJE Eles se je organizacijsko preoblikovalz zahtevami energetskega zakona in

ustanovil zahtevane tri regulirane jav-ne gospodarske slu`be - prenos elek-tri~ne energije, upravljanje z om-re`jem in organizatorja trga. Prva fa-za reorganizacije je bila, je poudarildirektor Elesa mag. Vekoslav Ko-ro{ec, torej uspe{no kon~ana in 17.aprila je Eles tudi uradno odprl borzoelektri~ne energije oziroma razglasilza~etek delovanja h~erinskega podjet-ja Borzen, s ~imer so bili z Elesovestrani postavljeni vsi potrebni okviriza odprtje trga z elektri~no energijo.Vlada je v tem ~asu sprejela tudi us-trezne uredbe, s katerimi je Elesu na-loìla, da z neposrednimi odjemalciin distribucijskimi podjetji sklenepogodbe do 15. oktobra oziroma 15.julija in s tem zagotovi kontinuiteto,do popolne uveljavitve tr`nih odno-sov, kar pa v ni~emer ne ovira Eleso-vih nadaljnjih dejavnosti pri odpira-nju trga. Pravno formalno so bili od-nosi torej regulirani, pri ~emer je tre-ba {e povedati, pravi mag. VekoslavKoro{ec, da je Eles v celoti pripraviltudi sistemska obratovalna navodilaza upravljanje z omre`jem in tudi na-vodila za delovanje trga, ki so jih pre-gledali ugledni strokovnjaki Nordpoola in o njih izrekli zelo pohvalneocene. Kot è re~eno, na{a borza je v

celoti pripravljena za trgovanje, ni-mamo pa {e instalirane potrebnera~unalni{ke opreme oziroma borznoinformacijskega sistema, tako da de-lovanje borze ta hip poteka {e ro~no.Na ~etrtkovih tr`nih sestankih zazdaj tudi poteka trgovanje zgolj s pre-se`ki elektri~ne energije, ko bo po-stavljen celoten borzno informacijskisistem, to je predvidoma do konca le-ta, pa bodo mo`ne vse oblike trgova-nja. Pri tem ne gre pozabiti tudi dejs-tva, da je ljubljanska borza elektri~neenergije sploh prva v jugovzhodniEvropi in potemtakem orje ledino natem podro~ju. Vsekakor pa upam za-trditi, pravi mag. Vekoslav Koro{ec,da slovenski elektroenergetski sistemna odprti trg ni vstopil ni~ manj pri-pravljen, kot so to bili ob podobnemdogodku sistemi v drugih evropskihdràvah. V prehodnem obdobju semi zdi pomembna tudi vloga drugegaElesovega h~erinskega podjetja,dru`be Trgel, ki je bila prav tako èustanovljena in bo kmalu za~ela tudidelovati. Pripravljen je è poslovnina~rt, ki naj bi ga na eni prihodnjihsej obravnaval nadzorni svet, pri~emer naj bi Trgel na trgu nastopalenakopravno z drugimi trgovci. Nje-gova prednost naj bi bila predvsemdejstvo, da dobro pozna trgovanje vtujini, saj je Eles doslej edini opravljaltovrstne posle, in lahko tako do-ma~im proizvajalcem veliko pomagapri prodaji prese`kov elektri~ne ener-gije v tujino, saj sosednje trge zelodobro pozna. Zanimanje za trgovanjepreko Trgela pa so è pokazali tudiveliki odjemalci, glede na to, da jimje Eles dolga leta zagotavljal kako-vostno in nemoteno dobavo elek-tri~ne energije. Seveda pa se je trebazavedati, da bo imel Trgel tudi zelomo~no konkurenco, saj so vsa tuja tr-govska podjetja è odprla svoje po-dru`nice v Sloveniji, kot denimo Au-strian Power Trade, Entrade, Enron.Predvsem pa bo Trgel, meni mag. Ve-koslav Koro{ec, imel pomembno vlo-go v tem prehodnem obdobju do od-prtja trga, ko bodo za~eli elektri~noenergijo v Sloveniji ponujati tudi tuj-ci.

GLAVNI VIR PRIHODKAOMRE@NINAZ odprtjem trga z elektri~no energijonaj bi postal glavni vir Elesovega pri-hodka omre`nina in ~eprav podrob-nej{i izra~uni in usklajevanja, poveza-

ELEKTRIKAPOSTALA Slovenija se je sredi aprila vpisala med dràve,ki so se odlo~ile, da tudi na podro~je elektri~neenergije uvedejo tr`ne zakonitosti. Ta korak jebil uradno zaznamovan 17. aprila z odprtjemElesove h~erinske dru`be Borzen, ki je pristojnaza organiziranje trga. Precej dela pa nas {e~aka v naslednjih mesecih.

tr`no blago

3�

brez varovalke

ako so potekale dosedanje pripra-ve na odpiranje trga z elektri~no energijo, so najboljizkusili v vodstvih elektroenergetskih podjetij. Meddrugim se je zgodil tudi znameniti 15. april 2001.Mnogi so pri~akovali, da se bo zgodil nekak{en »bigbang«. Kot se je na aprilski seji Zdruènja za energe-tiko pri GZS slikovito izrazil dr. Robert Golob, obodprtju energetskega trga ne bo velikega ognjemeta.Kdor se je 15. aprila oziral na energetsko nebo, leske-tajo~ih se raznobarvnih iskric res ni nikjer opazil.Kam se je ob uradnem odpiranju notranjega trgasprostil siloviti zagon vloène energije?Udeleènci v procesu odpiranja energetskega trga sose ~ez no~ zna{li v posebnih, dvoreznih pogojih poslo-vanja. Z eno nogo so v bistvu {e zakoreninjeni vprej{njem miselnem svetu, drugo pa negotovo premi-kajo v smeri novih tveganj in prilo`nosti. Podobno,kot se denimo dogaja prepla{enemu mal~ku, ki je tikna tem, da samostojno napravi nekaj korakov, pa senenadoma premisli in se raje oklene varne materineroke. Banalen, vendar nazoren primer. êprav je vlada na podlagi energetskega zakona èsprejela nekaj klju~nih uredb, ki urejajo pravni redna podro~ju trgovanja z elektri~no energijo, v temtrenutku ostaja potreba po sprejetju {e vrste drugihpodzakonskih aktov. Trenutna praznina na tem po-dro~ju spravlja v resne teàve tako dobavitelje elek-tri~ne energije kot tudi druge udeleènce energetskegatrga. Ne glede na odprte dileme pa morajo elektro-energetska podjetja {e naprej zagotavljati zanesljivoin kakovostno elektri~no energijo. Konec koncev jevsa teàva v tem, da {e niso ustvarjeni potrebni pogo-ji, da bi lahko odjemalcem zagotovili zanesljivo inkakovostno elektri~no energijo po konkuren~nih ce-nah na evropskem trgu. Vendar ima problem odpiranja energetskega trga tu-di {ir{o dru`beno razse`nost, na kar so pred kratkimopozorili nekateri strokovni krogi. Ob sprejemanjuenergetske zakonodaje je bila odpiranju trga v tempogledu dana velika podpora, kar pa nikakor ne bimogli trditi za implementacijo zakonodaje. Da bilahko pri{lo do hitrej{ega napredka, je poleg pripraveostalih podzakonskih aktov potrebna tudi ve~jadru`bena podpora procesu odpiranja energetskega tr-ga. Kdaj bomo na energetskem nebu ob~udovali ve-li~astni ognjemet, pa v tem trenutku lahko samo ugi-bamo.

MIRO JAKOMIN

NUJNAVE^JAPODPORA

k

na z njo, {e potekajo, prvi rezultatikaèjo, da bo mogo~e zagotoviti pri-hodek v vi{ini, zapisani v leto{njemindikativnem planu. Pri tem gre pou-dariti, pravi mag. Vekoslav Koro{ec,da so Elesovi stro{ki oziroma stro{kiza prenos elektri~ne energije inupravljanje omre`ja povsem primer-ljivi s stro{ki v dràvah Evropske uni-je. Sicer pa so poslovni rezultati Elesav prvih leto{njih {tirih mesecih ugod-ni, saj nam je uspelo dose~i optimal-ne cene elektri~ne energije in {e do-datno racionalizirati poslovanje,omejili pa smo tudi investicije. Takoje mogo~e pri~akovati, da bo Eles tu-di ob koncu poslovnega leta brezrde~ih {tevilk, kar je tudi poglavitnicilj sedanje uprave. Med prednostni-mi investicijami v prihodnjih letih paso dokon~anje projekta gradnje RTPKr{ko, zgraditev manjkajo~e 110 kVpovezave med TE-TOL in Beri~e-vim, 400 kV daljnovoda Kr{ko –Be-ri~evo ter mednarodne 400 kV pove-zave proti Italiji in Madàrski, za ka-tere je veliko zanimanja tudi pri obehsosedah. Del potrebnih sredstev zauresni~itev teh na~rtov naj bi dobilitudi iz kupnin ob prodaji lastni{kihdeleèv v Talumu, TDR- Metalurgijiin slovenskih èlezarnah. O tehvpra{anjih potekajo intenzivni pogo-vori z vlado in v kratkem naj bi bilaimenovana tudi posebna komisija zaodprodajo teh podjetij. Del kupninepa naj bi Eles namenil tudi za po-pla~ilo dolgov dràvam pari{kegakluba, ki izhajajo {e iz prej{nje dr-àve, tako da bi leto 2003 do~akalrazbremenjen dolgoro~nih kreditnihobveznosti in z zdravimi temelji zanadaljnje uspe{no poslovanje tudi naodprtem energetskem trgu.

TRG BO POPOLNOMA ZA@IVEL PO NOVEM LETUêprav je bil sredi aprila notranji trgelektri~ne energije uradno odprt, de-jansko {e ni zaìvel. Je pa omenjenirok dodobra aktiviral tako proizvajal-ce, distributerje in Eles kot tudi kup-ce. Trg in tr`ne zakonitosti so real-nost, ki po~asi prodira v zavest vsehakterjev na njem. Dràvni sekretardr. Robert Golob, glavni protagonisttrga elektri~ne energije pri nas, ostajaob vsem tem pragmatik in optimist.

Petnajsti april, ko naj bi

mag. Vekoslav Koro{ec:Tr`ni sestanki, ki potekajoredno ob ~etrtkih, so se do-bro prijeli. [tevilo sklenjenihposlov in prodanih koli~inelektri~ne energije pa je takokot se v tr`nem gospodarstvuspodobi, precej razli~no, od-visno pa~ od ponudbe inpovpra{evanja.

Foto

Arh

iv

tema meseca

4

se odprl notranji trgelektri~ne energije, je mimo,katere aktivnosti potekajosedaj, da bi ulovili novopostavljene roke?»Pravni okviri do zunanjega odpira-nja trga so postavljeni. Se bodo pa za-gotovo sproti prilagajali ìvljenju.Trenutno na primer delamo na koor-dinaciji informacijskih in finan~nihtokov znotraj elektroenergetskega si-stema. Iz tega bodo razvidna pravila,kako morajo kupci napovedati svojoporabo oziroma pogodbe za zadovo-ljevanje porabe, na kak{en na~in sejim jo odobri in obra~una in kako seugotavljajo odstopanja od napovediin ne nazadnje kako se ta odstopanjafinan~no pora~unavajo. V ta kom-pleks je povezana kopica akterjev, odupravljavcev prenosnega omre`ja,upravljalcev distribucijskega omre`jado organizatorja trga. Vse to delamoz namenom, da bomo imeli oktobradelujo~o borzo z vsemi po zakonu inuredbah predvidenimi funkcijami inda bomo sistem vodenja prilagodilinovim razmeram. Dodatno se bo v tasistem vklju~ila Agencija za energijo,da bo tudi ona imela podatke in stem zagotavljala javnost in pregled-nost celotnega sistema, hkrati pa bo

la`je razsojala v sporih. Na pravkarminuli delavnici o koordinaciji infor-macijskih in finan~nih tokov smo tu-di prakti~no preigrali potencialnekonflikte in dali nanje re{itve.«

Skupen nastop slovenskihproizvajalcev elektri~neenergije za slovenske velikeporabnike ni bil sprejemljiv.Urad za varstvo konkurenceje dal soglasje na ugotovitve{tudije o konkuren~nostislovenskih proizvajalcevpri vstopu na odprti trg,sedaj pa ta prou~ujemonopolno obna{anjeslovenskih proizvajalcev?»Omenjena {tudija je bila zasnovanain narejena zaradi nasedlih investicij.Skupen nastop v okviru poola pa jebil na pobudo Ministrstva za gospo-darske dejavnosti zasnovan na podla-gi lastnih stro{kov elektrarn za {estmesecev. Pool ni zaìvel, ker ni bilokonsenza med prodajalci in kupcielektri~ne energije. Vloga, s katero biproizvajalci priglasili na urad tovrst-no prodajo, pa ni bila dana. Sedaj iz-delujemo trajno prijavo za re{evanjepodjetij, izbolj{anje konkuren~nostiproizvajalcev na trgu in zmanj{anjenasedlih investicij.«

Kako re{iti problem velikihporabnikov, ki so v velikemodstotku v lasti dràve,ki imajo sedaj subvencioni-rano ceno kWh. Kdo jihbo re{eval?»Re{iti se bodo morali sami in èi{~ejo ponudbe iz uvoza ter ra~unajo,da bi dobili dovoljenje dràve, da bilahko prosto uvaàli. Po 15. oktobru,ko jim pote~e podalj{ani, doslej ve-ljavni na~in nakupa, in cena elek-tri~ne energije, tega dràva ne bo ve~podalj{evala. ê trg ni delujo~, selahko obstoje~e stanje zadrùje do-lo~eno obdobje, ko zaìvi, tega nive~. Dràva velikih porabnikov ne bove~ re{evala s tako odprtimi rokamikot doslej, ko jim je vlada podelilaunikaten poloàj. ê misli vlada re-sno, tovrstnih privilegijev ni ve~.«

Zakaj nih~e od velikihporabnikov ni sodelovalpri izdelavi cenika oomre`ninah. Menijo,

da je v Evropi cenaza prenos ni`ja?»Cene se dajo primerjati na razli~nihravneh, ima pa vsaka dràva svoj si-stem. ê bi k tujim omre`ninampri{teli dodatne stro{ke, bi videli, daimajo tudi tam visoke omre`nine, jepa stvar, kako se imenujejo. Res pa je,da v tujini tovrstnih porabnikov neobremenjujejo z vsemi dajatvami. Prinas bi bilo treba najprej narediti pre-strukturiranje cene za kWh elek-tri~ne energije, potem bi se lahko pri-merjali s tujino. Industrija pla~ujekWh na ravni 96 odstotkov evropskecene, gospodinjstva pa 86 odstotkov.ê bi bila gospodinjstva na ravni 96odstotkov, bi se lahko pogovarjali oprimerjavah. Ko se bo vlada odlo~ila,da izena~i pogoje industriji in gospo-dinjstvom, bo mislila resno.«

Kak{no ceno imajo tovrstniporabniki v tujini inkako se vrednoti koristnostnjihovega na~ina odjemaelektri~ne energije?»V tujini je to urejeno ali s sistemski-mi storitvami ali pa v pogojih doba-ve. Pri nas porabniki pri~akujejo, dajim bo to ovrednotila dràva. Naj toovrednotijo sami v pogojih dobave sproizvajalci elektri~ne energije.«

Elektrarne bi la`je postavileceno za proizvedeno kWh,ko bi bilo znano realnovrednotenje njihovih osnovnihsredstev in s tem amortizacija.Kdaj naj bi to bilo?»Realno ovrednotenje elektrarn najbi bilo kon~ano {e letos.«

Slovenski proizvajalcielektri~ne energije gredona trg s stro{ki, ki jih imajo.Na veliko njih, ki sonajpomembnej{i, ne morejovplivati, in kar nekaj mednjimi je zato nekonkuren~nih.Kje vidite, da bi sev elektrogospodarskihpodjetjih {e lahko zniàlistro{ki?»Najprej je to skupen nastop na trgu,kjer bi koordinirani delali la`je in ve~zasluìli. Nadalje so rezerve v in-vesticijskem vzdrèvanju, predvsembolj{em na~rtovanju investicijskega

Foto

Min

ka S

kubic

dr. Robert Golob

5

vzdrèvanja. Sem zagovornik znièva-nja vseh drugih stro{kov in nazadnjeodpu{~anja delavcev. Naj se najprejuprave izkaèjo, da so racionaliziralevse drugo. Zagotovo pa bo potrebnotudi kadrovsko prestrukturiranje.Ena od mo`nosti so tako imenovanenove prilo`nosti, ko se zniùje {tevilozaposlenih v osnovni dejavnosti in seti zaposlijo v novo odprtih dejavno-stih. Tovrstne prilo`nosti so znali do-bro izrabiti v Rudniku lignita Vele-nje.«

Kdo bo pokril razlikov ceni, ~e bodo {la podjetjas prodajno ceno na trguv lastno substanco?»Pokriti se bodo morali sami. Klju~-na bo pomo~ vlade glede nasedlih in-vesticij. Bo pa to enkratna pomo~,potem bo tega konec.«

Menite, da ni projektpriklju~evanja evropskemutrgu zahtevno delo inbi se ga bilo treba lotitiinterdisciplinarno,predvsem upo{tevaje tudinarodnogospodarski vidikposamezne akcije. Vi paste se ve~idel ukvarjalis priklju~evanjem sami, in{e to le s tretjinskim delovnim~asom?»Vlada absolutno podcenjuje proble-me energetike, kar je dodobra poka-zala v zadnjih petih mesecih. Upam,da bo pod novim ministrom druga~e.Vendar pa en sam minister ni dovolj.@e nasedle investicije so na primertak problem. Zaradi svoje odgovor-nosti do sektorja energetike bi prinjem morala sodelovati vrsta ministr-stev, ~e èlijo imeti zanesljivo oskrboin mu omogo~iti, da bo sposobentr`no funkcionirati. Da ne bo pomo-te, pri tem ne mislim, da bi moralibdeti nad delovanjem sektorja, am-pak da v klju~nem prehodu tranzici-je pri re{evanju tega projekta nasedlihinvesticij koordinirajo vse potrebneaktivnosti. Brez te koordinacije jemalo mo`nosti za trajno re{itev prob-lema. Podobno kot je bila sanacijabank, bi morala biti sedaj na vrsti sa-nacija energetike.«

Je pri nasedlih investicijahè znano, kateri objekti

bodo sodili v to kategorijoin kako se bo re{evaloodpla~evanje njihovihdolgov?»Prvi korak re{evanja bo narejen v{tirinajstih dneh, ko naj bi bil pro-gram re{evanja potrjen na vladi.«

Kako naj na primerNE Kr{ko sklene dolgoro~nopogodbo s Talumom zaprodajo dela svoje proizvodnje,~e nima znanih osnovnihizhodi{~: neraz~i{~enolastni{tvo s Hrvati, nejasnenasedle investicije itd.Kdo bi v takem primeru nosilrizike dobav?»Se ve, sama NEK. Glede pogajanj sHrva{ko menim, da bi jih lahko letoskon~ali, ~e bo politi~na volja. Zad-njih pet mesecev te politi~ne volje nibilo ne na eni ne na drugi strani.«

Slovenski elektroenergetskisistem je tak, kot je. Imaprevelike objekte za takomajhen sistem, saj je bilgrajen za jugoslovanskomreò. Menite, da soposamezne elektrarne sposobnezadovoljiti potrebe kupcev?»Obstajajo prednosti takega sistema,to je sinergija skupnega nastopa natrgu. To pa ne pomeni, da morajo bi-ti vse elektrarne naenkrat zdruène.Lahko se zdruùjejo postopoma, karvelja tudi za distribucijska podjetja,da jih ne bi ~isto pozabili.«

Verjamete v to, da botrg z elektri~no energijo letoszaìvel?»Letos bomo pripravili vse potrebnoza delovanje trga, od institucij doureditve odnosov med temi instituci-jami in kupci, da bo postavljena in-frastruktura za delovanje trga. Za us-peh si bom {tel, ~e bodo tr`ni odnosizaìveli 1. januarja naslednje leto.«

DISTRIBUCIJA: PREHOD NA TRG ZAHTEVA JASNE ODGOVORE Na podlagi energetskega zakona,uredbe o preoblikovanju distribucij-skih podjetij in drugih pomembnihdokumentov se v slovenski elektrodi-stribuciji postopoma uvajajo noviekonomski in tr`ni odnosi. Po 15.aprilu, ko se je uradno odprl trg elek-tri~ne energije, v elektrodistribucijiuresni~ujejo nadaljnje organizacijske,informacijske, izobraèvalne in drugekorake na podro~ju trènja. Te dejav-nosti, ki za vse zaposlene pomenijovelik izziv in tveganje, hkrati pa pri-na{ajo tudi nove prilo`nosti, poteka-jo razli~no - od podjetja do podjetja.V vseh petih distribucijskih podjetjihsi prizadevajo, da bi v poslovanju zodjemalci tudi v prihodnje obdràlipoloàj zanesljivega in konkuren~ne-ga dobavitelja elektri~ne energije.Vendar pa trenutno zadeve niso do-volj pregledne, saj se pojavlja vrstaneznank glede oblike napovedi pora-be elektri~ne energije, usode malihHE, posodabljanja merilnih napravitd. [e ve~ja neznanka je cena elek-tri~ne energije v primeru odstopanjaod »voznega reda«. Prav tako {e ni ja-sno, kako bo z mejo 41 kilovatov ko-ni~ne mo~i za upravi~ene odjemalce.Ali to velja samo za eno odjemnomesto, ali se bodo podjetja lahkozdruèvala in v ta namen skupaj do-segla omenjeno koni~no mo~? O nekaterih vidikih uvajanja tr`nihodnosov v najve~jem distribucijskempodjetju Elektro Ljubljana smo se vza~etku maja pogovarjali z mag.Gregorjem Boì~em, vr{ilcem dol`-nosti direktorja prodaje elektri~neenergije upravi~enim odjemalcem.Elektro Ljubljana na podlagi energet-skega zakona in drugih dokumentovs tega podro~ja izvaja tri reguliraneenergetske dejavnosti: upravljanje di-stribucijskega omre`ja, izvajanje de-javnosti distribucije in dobavo tarif-nim odjemalcem. Poleg tega opravljatudi dve tr`ni dejavnosti, in sicer in-vesticijski inèniring in prodajo elek-tri~ne energije upravi~enim odjemal-cem. V okviru omenjene organizacij-ske enote, ki jo vodi mag. Boì~, paso organizirane {tiri slu`be, in sicer zaprodajo, energetsko svetovanje, mar-keting in trgovanje. Trenutno v Elektro Ljubljani nada-ljujejo dejavnosti za sklenitev po-�

tema meseca

6

godb med distribucijo in proizvodni-mi podjetji. Kot je znano, je vladarok podalj{ala do 15. julija, ko naj bibili znani novi kupoprodajni odnosi.Nadalje v podjetju pripravljajo po-godbo med upravljavcem prenosnegaomre`ja in upravljavcem distribucij-skega omre`ja. To je tudi podlaga, dabi lahko za~eli obra~unavati ceno zauporabo omre`ja, to je omre`nino.Poleg tega potekajo {e druge pred-nostne dejavnosti, kot so analiza oodjemu odjemalcev, urejanje odno-sov z odjemalci, razmi{ljanje o more-bitni uvedbi paketov za manj{e odje-malce, spremljanje tuje zakonodaje,prou~evanje dogajanja na tujih ener-getskih trgih in borzah ({e zlasti vNem~iji), izobraèvanje na podro~jutrènja, spremljanje dogajanja nainformacijskem podro~ju itd. Glede problematike sklepanja novihpogodb za dobavo elektri~ne energijeje mag. Gregor Boì~ pojasnil, da soobstoje~i dobavitelji v skladu s poz-neje izdano uredbo dol`ni podalj{atiobstoje~e pogodbe do 15. oktobra2001 in odjemalcem dobavljati ener-gijo pod enakimi pogoji. Po tem da-tumu lahko obstoje~i dobavitelji po-stavijo nove pogoje za dobavo elek-tri~ne energije v skladu z zakonom inpodzakonskimi akti. Do takrat moraAgencija za energijo podeliti licenceza trgovanje, posredni{tvo ali zasto-panje za nastop na organiziranem tr-gu z elektri~no energijo. Glede naodpiranje trga samo znotraj Slovenijev distribuciji ne pri~akujejo bistvenihsprememb pri cenah elektri~ne ener-gije. Gibanje cene bo do 1. januarja2003 odvisno od tarife za uporaboomre`ja. Distribucijska podjetja vSloveniji so namre~ v sedanjem siste-mu dobivala precej manj, kot so pri-hodki od tarif za uporabo omre`ja, kiveljajo v zahodnoevropskih dràvah.Od tarife za uporabo omre`ja pa boodvisno, kak{no kakovost in zaneslji-vost dobave bodo lahko jam~ila di-stribucijska podjetja. Glede na napo-vedano privatizacijo distribucijskihpodjetij je to eno klju~nih vpra{anj zadistribucijska podjetja in odjemalce.V zvezi s tem se pojavljajo {e zlastinaslednja vpra{anja: Ali bo tarifa zadostop omre`ja omogo~ala zahtevanokakovost in zanesljivost dobave? Alibodo odjemalci upravi~eni do nado-mestila {kode v primeru okvar v nor-malnih vremenskih razmerah? Alibodo distribucijska podjetja raje vla-gala v posodobitev in vzdrèvanje

omre`ja ali pla~evala od{kodnine zaizpade? Kot meni mag. GregorBoì~, so to odprta vpra{anja, na ka-tera bo prej ali slej moral odgovoritizakonodajalec.

PRIÂKOVANJA INDUSTRIJSKIH PORABNIKOVELEKTRI^NE ENERGIJE V kak{ni lu~i ocenjujejo odpiranjetrga elektri~ne energije industrijskiporabniki elektri~ne energije? Kot jekonec aprila povedal Viljem Pirih,predstavnik Zdruènja kovinskihmaterialov pri GZS, se je notranjitrg elektri~ne energije deklarativnosprostil na podlagi dolo~il energet-skega zakona. êprav so bili aprilaizdani nekateri izvedbeni predpisi odelovanju trga elektri~ne energije,trenutno manjka {e vrsta podzakon-skih predpisov, s katerimi naj bi za-dovoljivo opredelili tako pogoje tr-govanja elektri~ne energije, kot tudifunkcionalnost delovanja sistema os-krbe porabnikov z elektri~no energi-jo. Med drugim tudi {e niso do-lo~ene posledice odstopanja dobaveelektri~ne energije od naro~enih po-godbenih koli~in. Dejstvo je, da po-leg trgovanja (prodaje) elektri~neenergije potrebujemo {e izvedbenepredpise o ravnanju proizvajalcevelektri~ne energije, prenosa in distri-bucije. To {e posebej v primeru, koporabnik ne sprejme kupljene ener-gije (okvara pri porabniku) in ostajaizkazani pogodbeni preseèk elek-tri~ne energije v elektroenergetskemomre`ju oziroma v primeru, ko na-stane pri porabniku trenutna ve~japotreba po elektri~ni energiji in po-rabnik obremeni elektroenergetskoomre`je preko dogovorjenih pogod-benih koli~in. Za porabnika so re{i-tve navedenih dogodkov pomembnepredvsem iz cenovnega vpliva na ce-loten stro{ek za elektri~no energijo.V minulem obdobju so imeli velikiporabniki z na~inom svoje porabeelektri~ne energije in s prilagajanjemsvoje porabe trenutnim razmeram velektroenergetskem sistemu pomem-ben vpliv na delovanje elektroener-getskega sistema, ki pa v novem si-stemu odprtega trga elektri~ne ener-gije ni opredeljen kot eden od siste-mov regulacije EES. V minulem ob-dobju je bil sistem porabnikovegaprilagajanja cenovno ovrednoten,kar pa v novem sistemu {e ni do-

Foto

Mir

o J

akom

in

Mag. Gregor Boì~, vr{ilec dol`nosti direktorja prodaje elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem v delni{ki dru`biElektro Ljubljana.

lo~eno. Zato v Zdruènju kovinskihmaterialov pri~akujejo, da bodo po-trebni pogoji za delovanje trga elek-tri~ne energije in oskrbe porabnikovznani do konca maja, in da bi takoomogo~ili porabnikom, da prou~ijosistem in preidejo na trgovanje ponovem sistemu. ê ne bodo v naj-kraj{em ~asu objavljeni navedeni indrugi potrebni podatki o trgovanju,tudi preloìtev dejanske uporabe tr-govanja na 15. oktober 2001 ne boomogo~ala izvedbe priprav porabni-kov na prosti trg in prilagajanje pora-be novim razmeram. Proizvajalci kovin od uveljavitve pro-stega notranjega trga elektri~ne ener-gije pri~akujejo naslednje: enaka iz-hodi{~na cenovna razmerja za porab-ljeno elektri~no energijo pri sloven-skih proizvajalcih kovin, kot jih ima-jo konkuren~ni proizvajalci kovin vdràvah EU; zanesljivo oskrbo porab-nikov z elektri~no energijo; konku-ren~no poslovanje podjetij z dejav-nostjo proizvodnje, prenosa in distri-bucije elektri~ne energije, ki bo teme-ljilo na standardih, ki veljajo zadràve EU; transparentno in dolgo-ro~no politiko trgovanja z elektri~noenergijo, ki bo zagotavljala konku-ren~nost slovenske proizvodnje natujih trgih; zmernost pri oblikovanjuvi{ine cene za omre`nino in drugihdav{~in, ki jih uvaja sistem prostegatrga elektri~ne energije, in da se nes-kladja minulega poslovanja upo{teve-jo v ceni kot stro{ek za dalj{e obdob-je.Ob tem proizvajalci kovin menijo, daprosti notranji trg elektri~ne energijene bo vzpostavil za proizvajalce, distri-buterje in prodajalce elektri~ne ener-gije enakih tr`nih pogojev, kot jihimajo slovenska izvozna podjetja, kerse samo na drug na~in razporeja ome-jena koli~ina (v na~elu è prodana)elektri~ne energije. Pomembno gibalotr`nih odnosov bi nastalo z dejstvom,da bi velikim porabnikom elektri~neenergije omogo~ili uvoz elektri~neenergije pred zakonsko dolo~enim da-tumom, to je è konec leta 2001. Na-dalje bo prehodno obdobje prostegatrga elektri~ne energije tako proizva-jalcem kot porabnikom elektri~neenergije omogo~alo, da prilagodijosvoje poslovanje novemu na~inu trgo-vanja elektri~ne energije. Bistveni po-goj uspe{nega trgovanja porabnikovna prostem trgu elektri~ne energije paje poznavanje in deklariranje zahtevpo elektri~ni energiji. 7

Foto

Dra

go P

aple

r

NAKUPI VI[KOV ELEKTRIKE ZA SIMULACIJO ODZIVA SISTEMA Gori~ane, tovarna papirja Medvode,d.d., proizvaja tehni~ni papir in sodipo velikosti med srednja podjetja vpapirni panogi. Proces proizvodnjepapirja po vsem svetu zahteva stalno{tiriindvajseturno obratovanje vsakdan, ne glede na delavnik, vikend alipraznik. Triizmensko delo je tehno-lo{ko dejstvo, saj optimalna papirnaproizvodnja ne dopu{~a pogostih us-tavitev, ohladitev ter ponovnega za-gona in ogrevanja naprav. »V Papir-nici Gori~ane je do leta 1992 obrato-vala tudi proizvodnja celuloze, ki joje dràva zaradi ekolo{kih razlogovzaprla. Papirni stroj v Gori~anah jesrednje velik, s proizvodnjo 60.000ton papirja, za primerjavo pa naj na-vedem, da ima tovarna v Gratkornupri Gradcu papirni stroj z letno proi-zvodnjo 570.000 ton papirja. Porabaelektri~ne energije v Papirnici Go-ri~ane je konstantno 6 megavatovmo~i. Vso elektri~no energijo lahkoproizvedemo sami, ker imamo v to-varni parno turbino in generatormo~i 6,4 megavata. Parni kotel obra-tuje na plin ali mazut, ~eprav slednje-ga zadnjih pet let nismo ve~ uporab-ljali kot energenta. Ker pa poslujemooptimalno ekonomi~no, kupujemoelektri~no energijo od dobaviteljaElektro Gorenjske, d.d., iz Kranja.Leta 1999, ko so bile cene zemeljske-ga plina razmeroma nizke, smo ku-povali od 400.000 kWh do1.100.000 kWh elektri~ne energijena mesec. Leta 2000, ko so cene ze-meljskega plina zrasle, je bila naj-manj{a kupljena koli~ina elektri-ke 610.000 kWh, najve~ja pa2.200.000 kWh na mesec. Resneje seukvarjamo z optimiranjem porabe innakupa elektri~ne energije od leta1997 naprej. V podjetju imamo zu-nanje svetovalno podjetje, ki se sku-paj z zaposlenimi v energetiki in teh-nologiji ukvarja z var~evanjem ener-gije in optimiranjem nakupa vsehenergentov,« je povedal Darko Cafu-ta, vodja energetike in projektov vdelni{ki dru`bi Gori~ane, tovarni pa-pirja Medvode. Energetski objekt v Papirnici Go-ri~ane obratuje izjemno zanesljivo,naprave so stare è 25 let, a odli~novzdrèvane. Leta 1998 so na odjem-�

Darko Cafuta, inènir strojni{tva,vodja energetikein projektov v Gori~anah.

8

tema meseca

nem mestu Papirnice Gori~ane kotprvi na Gorenjskem uvedli 3-tarifnomerjenje elektri~ne energije s siste-mom daljinskega od~itavanja in av-tomatsko regulacijo parne turbine.Investicija se jim je izpla~ala v petihmesecih. Zaradi pove~anega izkorist-ka koni~ne mo~i jim je padla cenaelektri~ne energije. Namre~ ra~unal-nik stalno regulira mo~ parne turbineoziroma generatorja, tako da do-seèjo napovedano koni~no mo~. Iz-delali so si algoritme za izra~un naj-bolj optimalne koni~ne mo~i za na-slednji mesec, glede na vrsto proi-zvodnje in tarifne postavke tako elek-trike kot plina. Sistemati~no so se lo-tili racionalne rabe energije na straniporabnika. Kot je poudaril Darko Cafuta, so napriporo~ilo distributerja Elektro Go-renjske, d.d., vgradili sistem za da-ljinsko od~itavanje POREG 2, proi-zvajalca Iskraemeco. Zanimivo je, dadrugi distributerji po Sloveniji nisosprejeli tega doma~ega proizvajalca,katerega izdelek se je v praksi dobroizkazal. Skupaj s svetovalnim podjet-jem Advisa, d.o.o., iz Ljubljane so setudi usmerili v var~evanje z energijona strani uporabnika energije v pa-pirnici. Za~eli so z monitoringom,merjenjem porabe vakuuma energijein merjenjem porabe na dolo~enihtehnolo{kih porabnikih. Pridobljenepodatke o vodi, pari, plinu, elektrikiipd. so zbirali na procesnem ra~unal-niku. Potem so analizirali porabo priproizvodnji razli~nih papirjev. Opti-mirali so porabo vakuma in postopkesu{enja papirnega traku in se na pod-lagi analiz odlo~ili za ve~je investicije.Izvedli so rekuperacijo toplote vro-~ega vla`nega zraka iz tehnolo{kegaprocesa, predelali so sistem pre-zra~evanja proizvodne hale z upora-bo odpadne toplote v zimskem ~asuin vgradili nove su{ilne nape. Z vse-mi temi investicijami so za 41 od-stotkov zmanj{ali specifi~no porabotoplote in elektri~ne energije iz 10,3GJ na tono papirja v letu 1996 na7,3 GJ na tono papirja v letu 2000,ocenjuje prihranke z vlaganji v u~in-kovito rabo energije Darko Cafuta.Med rednim vzdrèvanjem, ko nasta-nejo zastoji, ki so v njihovi proizvod-nji enkrat na mesec po 12 ur, ne us-tavljajo parnega kotla in generatorja,ampak z oddajo v javno distribucij-sko omre`je prodajajo prese`ke elek-tri~ne energije mo~i okrog 2 mega-vata. Papirnica Gori~ane zaradi nara-

ve tehnologije zahteva 100-odstotnozanesljivost dobave elektri~ne energi-je.»Glede na to, da imamo dosti velikagregat, ki lahko obratuje lo~eno odjavne mreè, v oto~nem reìmu,omogo~a energetski objekt v Go-ri~anah nemoteno obratovanje papir-nega stroja. Sodelujemo pri nakupuprese`kov elektri~ne energije nadelektroenergetsko bilanco, ki jih vokviru nakupa na organiziranemenergetskem trgu Elesove h~erinskedru`be Borzen, d.o.o., za nas dobav-lja distribucijsko podjetje ElektroGorenjska. Odlo~ili smo se za nakupprese`kov elektri~ne energije, da smosimulirali odziv na{ega sistema inmaksimalni mo`ni nakup v nekihnormalnih razmerah obratovanja po{e sprejemljivi ceni. Z zanimanjemspremljamo dogajanja na poskusnemenergetskem trgu in jih analiziramo,da se bomo ob popolnem odprtjula`je in pravilno odlo~ali. Lahkore~em, da nam je ta poskusni borznitrg pri{el prav, saj smo z »vro~o vajo«ugotovili tehni~ni razpon mo`neganakupa elektri~ne energije iz javnemreè. Namre~ na{i diagrami porabeso znani in konica porabe tudi. Smozanimiv in soliden porabnik elek-tri~ne energije v pasu. Odlo~ali se bo-mo za dolgoro~ni dogovor z zaneslji-vim dobaviteljem, saj zaradi na{e spe-cifi~ne tehnologije ne bomo tvegalirizi~nih poslov. Koliko pa bomo v re-snici kupovali, ko bo energetski trgpovsem zaìvel, pa je odvisno od ceneelektri~ne energije, ki se bo izobliko-vala na trgu,« je dejal vodja energeti-ke in projektov v tovarni papirjaMedvode Darko Cafuta.

BRANE JANJI]MINKA SKUBICMIRO JAKOMINDRAGO PAPLER

Ameri{ki predsednik George Bush je s svojimienergetskimi na~rti, ki jih je predstavil 17. maja,dodobra razburkal tako doma~o kot tudi svetov-no javnost. Re{evanje velike energetske krize, vkateri so se zna{ale ZDA, si je namre~ zamislil zgradnjo na stotine novih jedrskih elektrarn, pre-klicati pa namerava tudi omejitve, zaradi kate-rih na nekaterih obmo~jih doslej ni bilo mogo~e~rpati nafte in zemeljskega plina. Po mnenjupodpredsednika Dicka Cheneyja, vodje posebnedelovne skupine, ki je pripravila priporo~ila zaenergetski na~rt, bo treba naslednjih 20 let vsaketri dni zgraditi novo elektrarno, ~e se no~ejo vsiAmeri~ani znajti v temi, tako kot so se v Kalifor-niji. Da bi imele elektrarne dovolj goriva, bo tre-ba zgraditi 50 tiso~ kilometrov novih naftovodovin plinovodov ter poloìti 400 kilometrov cevi zadistribucijo plina. Dan pred predstavitvijo tegana~rta so svojega pokazali javnosti tudi demo-krati in se zavzeli za bolj{o izrabo è obstoje~ihvirov energije ter poudarili iskanje novih alter-nativnih virov. Glede na to, da je predsednikovna~rt usmerjen v povsem drugo smer, so è pri-pravili ostro kampanjo proti predsednikovimna~rtom, podprle so jih skupine za varovanjeokolja, nasprotujejo pa jim tudi druge svetovnevlade, zlasti Evropska unija.

ZDRU@ENE DR@AVE AMERIKE GRADNJA NOVIH NUKLEARK

Gospodarstva v dràvah Evropske unije izrablja-jo elektri~no energijo mnogo bolj smotrno kotZdruène dràve Amerike. Tako je bila porabaelektri~ne energije v Uniji leta 2000 s 6120 kWhna prebivalca po podatkih nem{kega podjetjaVDEW za polovico ni`ja od ameri{ke. Vsakdràvljan ZDA je porabil lani namre~ kar12100 kWh elektrike. Najve~ energije v EU po-trebujejo v povpre~ju prebivalci [vedske – lani soje porabili v povpre~ju 15200 kWh na prebival-ca. Podobno je bilo tudi v sosednji Finski, kjer jepovpre~ni dràvljan porabil 14600 kWh elek-tri~ne energije. Sledijo Luksemburg s 13000 k-Wh na prebivalca, Belgija s 7515, Francija s6950, Avstrija s 6470, Nizozemska s 6325, Dan-ska s 6325, Nem~ija s 6050, Velika Britanija s5945, Italija s 4830, Gr~ija s 4080 in Portugal-ska s 3770 kWh na prebivalca. Pri tem izra~unupa je treba upo{tevati nekatere pomembne dejav-nike, ki vplivajo na porabo energije. Odlo~ilnegapomena je seveda podnebje, ki je, denimo, naPortugalskem mnogo bolj blago kot v skandinav-skih dràvah in temu primerno je ni`ja tudi nji-hova poraba. Poleg tega zelo vplivajo na porabo{e geografska lega, stopnja industrijskega razvo-ja, razpolo`ljivi viri energije in razmerja meduporabniki.

EVROPSKA UNIJAENERGETSKI IZKORISTEK V EVROPI VIŠJI KOT V ZDA

zanimivosti

�

pAPRILA KAR 7,5-ODSTOTNA RAST PORABE

PROIZVODNJA ZA DOBRO TRETJINO VIŠJA

udi aprila smo v elektrogospodar-stvu dosegli zelo dobre proizvodne rezultate, saj sodoma~e elektrarne v omre`je oddale kar milijardo146,9 milijona kilovatnih ur elektri~ne energije intako lanske aprilske rezultate presegle za dobrih35 odstotkov. ê podrobneje pogledamo strukturnidele`, pa je mogo~e razbrati, da so hidroelektrarneaprila v omre`je oddale 326,3 milijona kilovatnihur elektrike (za 11,1 odstotka ve~ kot v istem ob-dobju lani), jedrska elektrarna Kr{ko in drugi ter-mo objekti pa so v tem ~asu prispevali {e 820,6milijona kilovatnih ur elektri~ne energije (kar za48,5 odstotka ve~ kot aprila lani). Po zaslugi takodobrih proizvodnih rezultatov smo potrebe poelektri~ni energiji aprila skoraj v celoti pokrili zlastno proizvodnjo, saj smo morali za nemotenoobratovanje elektroenergetskega sistema uvoziti le4,1 milijona kilovatnih ur elektri~ne energije ali le4 odstotke lanskih koli~in. Na drugi strani pa jebil bistveno ve~ji tudi izvoz, saj smo na tuje pro-dali za 263,1 milijona kilovatnih ur oziroma karza 140,4 milijona ve~ kot aprila lani.

PO ŠTIRIH MESECIH 1,5-ODSTOTNA RAST PORABE

* upo{tevana je celotna proizvodnja NEK* TEB - topla rezerva v sistemu

proizvodnja in oskrba

t

v

a

GWh

prilski velik skok porabe elektri~ne energije je vplival tu-di na rezultate merjenja rasti porabe na letni ravni, tako da je ta po {ti-rih mesecih è dosegla 1,5-odstotno rast. Sode~ po izku{njah iz prej{njihlet je pri~akovati, da se bo ta {tevilka do konca leta {e zvi{evala in severjetno mo~no pribliàla lanski triodstotni rasti porabe elektri~ne ener-gije, pri ~emer pa z zagotavljanjem potrebnih koli~in elektrike tudi letosne bi smelo biti ve~jih teàv. Vse slovenske elektrarne namre~ delajo spolno paro in so v prvih {tirih mesecih v omre`je oddale è 4 milijarde563,1 milijona kilovatnih ur elektri~ne energije. V tem ~asu pa je porabadosegla 3 milijarde 616,5 milijona kilovatnih ur, tako da smo lahko do-bro milijardo kilovatnih ur elektri~ne energije tudi izvozili. Za nemote-no delovanje elektroenergetskega sistema smo sicer morali zagotoviti tudi213,6 milijona kilovatnih ur iz uvoza, kar pa je {e vedno bilo le sedem-deset odstotkov lanskih koli~in.

Sloveniji smo aprila porabili 860,5 milijona ki-lovatnih ur elektri~ne energije, kar je bilo za 59,8 milijona ozi-roma kar za 7,5 odstotka ve~ kot aprila lani. Poraba se je krep-ko pove~ala tako pri petih najve~jih porabnikih, ki so izomre`ja ~etrti leto{nji mesec prevzeli 179,7 milijona kilovatnihur elektri~ne energije ali za 8,6 odstotka ve~ kot v istem ~asulani, kot pri distribucijskih podjetjih, ki so s porabljenimi680,8 milijona kilovatnimi urami elektri~ne energije lanske re-zultate presegla za 7,2 odstotka. Kljub tak{nemu zvi{anju po-rabe pa je zanimivo, da gre zgolj za uresni~itev napovedi, zapi-sanih v leto{nji elektroenergetski bilanci, saj so dejansko do-seène {tevilke od na~rtovanih presenetljivo odstopale le za bo-rih 0,2 odstotka.

9

10

iz energetskih okolij

SAVSKE ELEKTRARNE

V PRIPRAVI USTANOVITVENIAKT HOLDINGA Na 12. seji Sveta pokrajine Posavje vustanavljanju, ki je potekala 21. majav Kr{kem, so poleg ùpanov ob~inPosavja in posavskih poslancev sode-lovali tudi predstavniki vlade in pod-jetij DEM, SEL in SENG. Uro{ Mi-ko{, direktor IBE Ljubljana, je pred-stavil novelirano predinvesticijsko za-snovo za celotno verigo HE na spod-nji Savi. Franjo Curanovi~, koordina-tor aktivnosti na tem podro~ju, jepredstavil sklepe, ki jih je vlada spre-jela na seji 10. maja. Borut Mik-lav~i~, direktor SEL, je poro~al o pri-pravi projektne dokumentacije zagradnjo HE Bo{tanj. Niko Gale{a paje podal ugotovitve in sklepe z vidikaStrokovne skupine Posavja.Kot je povedal Franjo Curanovi~, seje vlada strinjala z novelirano predin-vesticijsko zasnovo z dopolnitvami,ki so jih posredovala podjetja DEM,SEL in SENG. Za dokon~no od-lo~itev vlade glede financiranja infra-strukturnega dela investicije pa morainvestitor predloìti celovit sistemmo`nih variant polnjenja vodnegasklada z razli~nimi vi{inami koncesij-ske dajatve, upo{tevajo~ pri tem tudistro{ke financiranja iz posojil za in-frastrukturni del investicije. Poleg te-ga je vlada ocenila, da je ekonomskoin organizacijsko potrebno, da se

podjetja DEM, SEL in SENG kapi-talsko poveèjo preko holdinga slo-venskih hidroelektrarn, preko kate-rega se uresni~i projekt zgraditve HEna spodnji Savi. Hkrati je omenje-nim podjetjem naloìla, da v 30dneh pripravijo ustanovitveni akt.Nadalje je vlada naloìla Ministrstvuza okolje in prostor, da v sodelovanjuz Ministrstvom za finance do oktobra2001 pripravi koncesijske akte in po-godbe za gospodarsko izkori{~anjevodnega potenciala So~e, Save inDrave na podlagi dolo~il Zakona ovarstvu okolja. Poleg tega mora ~imprej pripraviti predlog Zakona o vo-dah za drugo obravnavo, ki bo pred-videl ustanovitev vodnega sklada kotprora~unskega sklada, katerega virbodo prihodki iz koncesijskih dajatevza gospodarsko izkori{~anje sloven-skih voda. Sicer pa je vlada pozvalakoncesionarja, da najpozneje do juli-ja 2001 pridobi vsa potrebna gradbe-na dovoljenja za pripravljalna dela zaHE Bo{tanj. Koordinacijo navedenihsklepov je naloìla Ministrstvu zaokolje in prostor.Uro{ Miko{ je med predstavitvijo in-vesticijske zasnove HE na spodnji Sa-vi med drugim povedal, da zna{ajoskupna investicijska vlaganja za petelektrarn med 82,5 in 91,3 milijardetolarjev. Investicija v gradnjo verigena spodnji Savi je sestavljena iz ener-getskega in infrastrukturnega dela.Predinvesticijska zasnova je pokazala,da ima zdruèno podjetje DEM, SELin SENG ob predvidenem dogajanjuna trgu z elektri~no energijo v letih

od 2001 do 2012 dovolj lastnih sred-stev za financiranje gradnje verigeHE na spodnji Savi. MIRO JAKOMIN

ELEKTRO LJUBLJANAPOTREBA PO VE^JIZANESLJIVOSTI Razvoj elektroenergetskega omre`jaje dolgoro~na naloga v celotni elek-trodistribuciji, ki jo v vsakem elektro-distribucijskem podjetju uresni~ujejopo sklenjeni pogodbi z Elektroin{ti-tutom Milan Vidmar. Na vsakih petlet v vsakem podjetju obnovijo planrazvoja distribucijskega omre`ja za20-letno obdobje na podlagi po-ve~anja porabe elektri~ne energije inmo~i. V ta namen so letos v ElektroLjubljani pripravili nov plan, potekapa tudi priprava {tudij za obdelavoenergetike po posameznih obmo~jihElektro Ljubljane (prvo je na vrstiobmo~je mesta Ljubljane). Kot po-jasnjuje Franc Leskovec, vr{ilecdol`nosti direktorja za upravljanjedistribucijskega omre`ja ElektroLjubljane, je oskrba glavnega mesta vpogledu nivoja napetosti sicer kako-vostna. Teàva je v tem, da ni dovoljzanesljiva, kar {e posebej velja z vidi-ka zahtev po ve~jem odjemu na ob-mo~ju Ljubljane. Najve~ji problemina podro~ju zagotavljanja zanesljiveoskrbe z elektri~no energijo se pojav-ljajo zaradi nedograjenih daljnovod-nih povezav pri severni in ju`ni ljub-ljanski zanki. V zvezi s tem Franc Le-skovec meni, da sicer prehajamo naevropski na~in poslovanja, vendar pastanje na{ega omre`ja è ve~ let zao-staja za nivojem standarda SIST EN50160. Tudi primerjava med sorod-nimi elektrodistribucijskimi podjetjiv Sloveniji in Nem~iji kaè, da prinas zaostajamo tako pri izvedbi ob-jektov na 110-kilovoltnem omre`jukot pri izvedbi omre`ja na ni`jih na-petostnih nivojih. O na~rtih za iz-bolj{anje oskrbe na obmo~ju mestaLjubljane pa ob{irneje pi{emo nastrani 24. MIRO JAKOMIN

RTP BRŠLJIN OMOGOÂ BOLJ[O OSKRBO Podjetje Elektro Ljubljana je maja us-pe{no kon~alo rekonstrukcijo RTP110/20 kV Br{ljin in opravljena delaokronalo s slovesnim odprtjem ob-

Predstavniki Posavja so odgovorne ponovno pozvali k hitrej{emu uresni~evanjuprojekta za zgraditev HE na spodnji Savi.

Foto

Mir

o J

akom

in

LJUBLJANA

jekta. O tem bomo ve~ poro~ali pri-hodnji~, na podlagi podatkov izElektro Ljubljane omenimo le nekajpomembnej{ih podatkov. Na lokaci-ji RTP Br{ljin imajo elektroenerget-ski objekti è dolgo zgodovino. Seda-nja zgradba je bila zgrajena leta 1951kot 20 kV stikali{~e. Ob koncu leta1960 je bila vzpostavljena transfor-macija 110/20 kV. Leta 1964 je biladodana {e transformacija na 35 kV sstikali{~em 35 kV, ki je bila opu{~enaleta 1978 s prehodom na sedanjotransformacijo 110/20 kV. Z dogra-jevanjem elektroenergetskih napravin s prehodi na nove napetostne ni-voje se je zmanj{evala preglednost in-{talacij, s staranjem pa tudi zaneslji-vost delovanja. Zato so leta 1997za~eli priprave na rekonstrukcijo ob-jekta, ki je zajela obnovo zgradbe, za-menjavo vse visoko in srednje nape-tostne opreme (vklju~no s pomo`ni-mi napravami) ter zamenjavo vsehin{talacij. Sicer pa je bila RTP110/20 kV Br{ljin vrsto let vozli{~naRTP in se je uporabljala za razvodelektri~ne energije v dolenjski 110 k-V zanki. Z zgraditvijo in vklju~itvijoRP 110 kV Hudo v obratovanje inpo narejeni obnovi je RTP Br{ljin so-doben, daljinsko voden objekt za di-stribucijo elektri~ne energije, iz kate-rega se oskrbujejo pomembnej{i od-jemalci v severozahodnem delu no-vome{ke kotline in RP 20 kV Kro-novo, ki oskrbuje odjemalce na ob-mo~ju [entjerneja, [kocjana in[marjete. Z rekonstrukcijo so biliuresni~eni ukrepi za izbolj{anje za-nesljivosti in kakovosti oskrbe odje-malcev z elektri~no energijo na temobmo~ju.MIRO JAKOMIN

AGENCIJA ZA UÎNKOVITO

POGODBENO FINANCIRANJEKOT ENA OD MO@NIH REŠITEVKot je razvidno iz energetskih pregle-dov zgradb dràvne uprave in drugihjavnih ustanov, ki jih je sofinanciralogospodarsko ministrstvo, je var~eval-ni potencial pri stro{kih za energijodo 30 odstotkov, je pojasnil FrancBeravs, direktor Agencije za u~inko-vito rabo energije. Nalo`be za izrabotega potenciala se lahko izpla~ajo vpetih do {estih letih. Da bi izkoristilita var~evalni potencial, bi bile po-trebne investicije v vi{ini okrog 20

Letos so se podraìli è vsi izdelki in storitve, ki jih spremlja dràvni stati-sti~ni urad. Na podlagi tega so statistiki ugotovili, da je bila rast ìvljenj-skih potreb{~in 3,3-odstotna. Aprila se je inflacija sicer nekoliko umirila,kljub temu pa je dosegla 0,7 odstotka. V tem mesecu so se najbolj podraìletelefonske in po{tne storitve, obleka, obutev in hrana, zlasti ribe in meso.Tudi cene goriva in energije, ki so è lani mo~no vplivale na stopnjo inflaci-je, so zrasle in po mnenju poznavalcev {e bodo. Tako se je bencin letos po-draìl è {estkrat - skupaj za 24 tolarjev. Zaradi stalnega nara{~anja cen sogospodarstveniki zaskrbljeni, saj z vi{jo inflacijo nara{~ajo tudi stro{ki po-slovanja. Velik bo pritisk na pla~e, ker se stro{ek dela pove~uje z rastjo mar-ke, konkurenca na trgu pa je ~edalje ve~ja. Analize kaèjo, da stro{ki delaè slabijo konkuren~nost gospodarstva, zato bo vi{jo inflacijo spremljala tu-di negotovost, ki se najbolj odraà v zmanj{anju nalo`b. Banka Slovenije jezato napovedala nekatere ukrepe, ki bodo udeleènce na trgu jasno opozo-rili, da morajo prilagoditi svoje obna{anje leto{njim ciljem ekonomske poli-tike, {e zlasti kar zadeva inflacijo. Kljub vsem tem gibanjem pa Urad zamakroekonomske analize ostaja pri napovedi o 7,8-odstotni leto{nji inflaci-ji. Tako naj bi bila ni`ja od lanske, umirjati pa naj bi se za~ela poleti. Ponapovedih urada se bodo za tri odstotke pove~ale tudi pla~e.Profit, 9. maj

Mar~na neto pla~a na zaposlenega v podjetjih in drugih organizacijah jezna{ala povpre~no 130.330 tolarjev, kar pomeni, da je bila za 0,6 odstotkavi{ja od februarske in za 12,8 odstotka vi{ja od pla~e marca lani. Toda rastpla~ so zvodenile podraìtve in zaradi tega so mar~ni zaslu`ki realno ostalina enaki ravni kot februarja, glede na lanski marec pa so se pove~ali za 3,5odstotka. Statisti~ni urad RS je {e sporo~il, da so bruto pla~e tega mesecazna{ale 206.687 tolarjev, kar je za 1,1 odstotka vi{je od bruto zaslu`kov fe-bruarja in za 12,7 odstotka. ê to primerjamo z aprilskimi pla~ami vnem{kem gospodarstvu, pokaè njihova pla~ilna lista, da so njihovi zaposle-ni zasluìli v povpre~ju 1875 mark, kar je za marko ve~ kot marca letos inza 66 mark ve~ kot aprila lani. Od navedenega zneska so pla~ali 693 markprispevkov, torej so dobili 1182 mark izpla~ila.Delo, 16. maj

Predstavniki 33 {ol iz vse Slovenije so ob mednarodnem dnevu sonca, ki jebil 11. maja, predstavili ve~ kot 150 projektov po pedago{kem priro~nikuEnergija. Slovensko dru{tvo za son~no energijo je ta dan, ki ga praznuje vsaEvropa z namenom, da bi prikazali in promovirali rabo te energije na ~imve~ na~inov, obeleìlo è sedmi~ zapovrstjo. Praznovanje je dru{tvo poveza-lo s predstavitvijo izdelkov in projektov iz omenjenega priro~nika, ki je na-stal pred petimi leti na podlagi parlamentarnega sklepa o uvajanju tovrst-nih programov v {ole v okviru resolucije o strategiji rabe in oskrbe z energi-jo iz leta 1996. Izdelki otrok in mladine so razli~ni tako po vsebini kot ob-segu, predvsem pa so presenetili z izvirnostjo in kakovostjo. Med najizvir-nej{imi so makete ve~ vrst solarnih sistemov in aplikacij, modeli solarnihpe~ic, solarna su{ilnica za sadje in ~aje energetske {tudije {olskih objektov,solarimeter in drugo. Ob dnevu sonca vsako leto potekajo razstave izdelkov,podeljene tematske nagrade pa zna{ajo tudi do 500.000 tolarjev.STA, 11. maj

Slovenija je imela v prvem ~etrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjemlani za ve~ kot polovico manj{i primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino.Letos je namre~ zna{al 189,1 milijona dolarjev, v prvem ~etrtletju lani pa391,5 milijona. Kot ugotavlja slovenski statisti~ni urad, so pozitivne {tevil-ke posledica pove~anja izvoza, ob tem pa opozarja, da je v najpomem-bnej{ih trgovinskih partnericah Slovenije opaziti upadanje konjunkture, kije bila temelj visokega izvoznega povpra{evanja. To potrjuje tudi anketaomenjenega urada, ki kaè, da lahko v prihodnjih mesecih pri~akujemozmanj{anje izvoznih naro~il. Najpomembnej{a zunanjetrgovinska partne-rica Slovenije je {e vedno Nem~ija, ~eprav se je blagovna menjava z njorealno zniàla.Finance, 21. maj

PRIREDILA SIMONA BANDUR

CENE [E VEDNONARA[ÂJO

VI[JE PLAÊ IZNIÎLE

PODRA@ITVE

LETOS @E SEDMI^DAN SONCA

ZARADI VI[JEGAIZVOZA NI@JI

ZUNANJETRGO-VINSKI

PRIMANJKLJAJ

pod medijskim àrometom

11

�

RABO ENERGIJE

12


milijard tolarjev. Javno finan~ni viri vbli`ji prihodnosti tega verjetno nisosposobni zagotoviti, zadolèvanje zate namene pa ima veliko omejitev.Ena od mo`nih re{itev je pogodbenofinanciranje ukrepov v u~inkovito ra-bo energije ali financiranje s stranitretje stranke. Tak{nega na~ina se vdràvah zahodne Evrope posluùjepredvsem javni sektor. Principtak{nega financiranja je v angaìranjuzasebnega kapitala v nalo`be zazmanj{evanje rabe energije. Javne us-tanove in in{titucije v ~asu trajanjapogodbe z zasebnim investitorjemohranjajo stro{ek za energijo na ravnipred izvedbo ukrepov, investitor panalo`bo pokriva z ustvarjenimi pri-hranki na stro{kih z energijo. Po pre-teku pogodbenega ~asa stro{ek javneustanove za energijo pade za dejanskozniàno rabo energije. Tak na~in jezelo koristen iz narodnogospodarske-ga vidika, predvsem glede na{ih ob-vez o znièvanju emisij toplogrednihplinov. Poleg tega ta re{itev omogo~avrsto novih dejavnosti in s tem pove-zano potrebo po novih delovnih me-stih. Za zasebne investitorje pa jetak{no vlaganje zanimivo zaradi za-nesljivosti izvedbe pogodbenega od-nosa, saj je dejavnost javnega sektorjadolgoro~no stabilna.MIRO JAKOMIN

DEMVSE NARED ZA DRUGO FAZOPRENOVE V prostorih Dravskih elektrarn sta21. maja direktorica Esotecha Zofija

Mazej Kukovi~ in direktor Dravskihelektrarn Ivan Kralj podpisala {e zad-njo veliko pogodbo v okviru projektadruge faze prenove dravskih elek-trarn. Gre za sklop montaèrskih del,s ~imer je tudi vse nared za za~etekkonkretnih prenovitvenih del, ki sebodo za~ela 3. julija. Vsebina ome-njene pogodbe se nana{a na demon-taò, pregled in obnovo obstoje~eopreme, montaò nove strojne inelektro opreme ter pripadajo~a grad-bena dela na elektrarnah Vuhred inO`balt, vrednost pogodbe pa zna{amilijardo 200 milijonov tolarjev. Kotje znano, je Esotech sodeloval è priprvi fazi prenove, ki je po besedahZofije Kukovi~ bila za njihovo pod-jetje tudi prilo`nost za nabiranje bo-gatih izku{enj in raz{iritev znanja. Spomo~jo sodelavcev strokovne ekipeDravskih elektrarn je Esotech vsa de-la opravil kakovostno in v dogovorje-nih rokih, kar je tudi botrovalo po-novnemu uspehu na izboru za drugofazo prenove. Direktor Dravskihelektrarn Ivan Kralj pa je ob tej pri-lo`nosti poudaril, da so è prvo fazoprenove za~eli z èljo, da bi ~im ve~posla ostalo doma in so nato tudi de-jansko vsa dela, ki smo jih sposobnisami opraviti, zaupali doma~im proi-zvajalcem in izvajalcem. [e zlasti veli-ko teàv so tedaj imeli pri iskanju do-brega montaèrja, saj je v tistem ob-dobju ve~ina doma~ih podjetij, kotsta Metalna in Hidromontaà, {la vste~aj. Na koncu so se odlo~ili za ve-lenjski Esotech, ki je tudi danes edinikakovosten izvajalec tovrstnih del vdràvi. Dravske elektrarne bodo v ok-viru druge faze prenove temeljitoprenovile hidroelektrarni Vuhred inO`balt, s ~imer bodo sedanjo letnoproizvodnjo prve pove~ali za 31 GWh,druge pa za 32 GWh, pove~ala se bomo`nost sekundarne regulacije in za31 MW tudi koni~na mo~, kar je {eposebnega pomena z vidika zagotav-ljanja nemotenega obratovanja slo-venskega elektroenergetskega siste-ma. Vrednost vseh del in potrebneopreme je ocenjena na dobrih 14 mi-lijard tolarjev, prenova pa naj bi se vceloti kon~ala septembra 2004, ko bozamenjanih vseh {est generatorjev.Naj {e omenimo, da se je Esotech vzadnjih letih è dodobra uveljavil vslovenski energetiki, tako da trenutnosodelujejo pri obnovi centra daljin-skega vodenja v Elektro Ljubljani,opravljajo dela za Elektro Gorenjskoin so udeleèni tudi pri obnovi stika-

li{~a RTP Maribor. Poleg tega imajotudi letne pogodbe za vzdrèvalna de-la v termoelektrarni [o{tanj in Trbov-lje, opravljajo nekaj manj{ih del v ter-moelektrarni Brestanica in sodelujejopri montaì generatorjev za hidro-elektrarni Doblar in Plave II.BRANE JANJI]

TE-TOLAKREDITIRAN LABORATORIJSredi maja je v prostorih TE-TOL dr.Samo Kopa~, vodja sektorja za akre-ditacijo na Uradu za standardizacijoin meroslovje Slovenska akreditacija,slavnostno podelil akreditacijsko listi-no po standardu SIST EN 45001 La-boratoriju za premog Termoelektrar-ne toplarna Ljubljana. Akreditiranjelaboratorija skladno s standardomSIST EN 45001 je uradno priznava-nje usposobljenosti laboratorija za iz-vajanje posebnih preskusov. Hkrati jeu~inkovito oro`je za odstranjevanjetehni~nih ovir v trgovini, ker z zaupa-njem v rezultate in priznavanjem le-teh omogo~a neponavljanje presku-sov oziroma meritev, ki sicer pod-raùjejo proizvod na zaprtem trgu ters tem v bistvu oteùjejo zdravo kon-kurenco. Presojo sistema kakovosti sstrani USM-SA je imel laboratorij fe-bruarja, akreditacijska listina pa je bi-la izdana sredi aprila. TE-TOL je pr-vo javno podjetje v Ljubljani, ki jeprejelo tovrstno akreditacijo.MINKA SKUBIC

MEDNARODNO SODELOVANJEUSTANOVLJENA NOVA UCTEOb 50. obletnici ustanovitveUCPTE je bila sredi maja na Portu-galskem ustanovljena nova UCTE.Ustanovne ~lanice UCPTE leta 1951v Parizu so bile Avstrija, Nem~ija,[vica, Luksemburg, Belgija, Francijain Italija. Pozneje so se jim pridruìle{e nekatere evropske dràve. Odslej jeorganizacija UCTE {ir{a, v njej sopoleg dràv zahodne in osrednjeEvrope polnopravne ~lanice dràveoziroma elektroenergetska omre`jadràv Centrela: Poljska, Madàrska,Slova{ka in ê{ka; Sudela: Slovenija,Hrva{ka, Koordinacijski center BiH,Srbija, ^rna Gora, Makedonija inGr~ija. Predstavniki vseh omenjenihdràv so na Portugalskem podpisalipravila o delovanju nove UCTE insprejeli nov statut. V izvr{nem odboru UCTE, ki ga se-Fo

to B

rane J

anji}

13

stavljajo direktorji elektroenergetskihomreìj, predstavlja na{o dràvo mag.Vekoslav Koro{ec. Na{ dosedanjipredstavnik dr. Janez Hrovatin ostajav delovni skupini za raz{iritev inter-konekcije z Bolgarijo in Romunijo.Poleg njiju dela v delovnih skupinahUCTE ve~ Elesovih strokovnjakov.Pomemben dogodek na Portugal-skem je bil podpis memorandumapredstavnikov elektroenergetskihomreìj Srbije, Zdruènih koordina-cijskih centrov BiH in Hrva{ke o po-stavitvi RTP Ernestinovega in RTPMostarja, ki sta bili poru{eni v vojni.S tem bo omogo~eno sinhrono obra-tovanje sistemov teh dràv z UCTE. MINKA SKUBIC

NE KR[KOOD REMONTA DO REMONTABREZ USTAVITVEV NE Kr{ko se je 8. maja z izklopomelektrarne iz elektroenergetskega om-re`ja kon~al sedemnajsti gorivni ci-klus. [tiridesetdnevni remont bo pona~rtih trajal do 18. junija, ko naj bibila elektrarna ponovno sinhronizira-na z omre`jem. Od zadnje zaustavi-tve ob lanskem remontu je elektrarnadosegla rekordno 327-dnevno nepre-kinjeno obratovanje. Lani je proi-zvedla 4,55 milijarde kWh ob 83-od-stotni razpolo`ljivosti. Stabilno obra-tovanje od lanskega do leto{njega re-monta je upravi~ilo in potrdilo us-pe{nost izvedbe lanske modernizacijeelektrarne.Med leto{njim remontom bo podnadzorom Nekovih strokovnjakov velektrarni sodelovalo okrog 800 do-ma~ih in tujih strokovnjakov. Polegstandardnih del, kot so menjava gori-va, obseèn program vzdrèvanja inpreverjanja opreme, bodo v mesecuin pol opravili tudi nekatere izjemneposege. Iz reaktorske posode bodo iz-vlekli sondo in ugotavljali degradaci-jo materiala, menjavali bodo zati~evodil kontrolnih palic, pregledali U-cevi obeh uparjalnikov, menjali rege-nerativni izmenjevalec toplote, zame-njali posamezne dele na eni reaktor-ski ~rpalki. Izven reaktorske zgradbebodo opravili obse`na dela na hladil-nem stolpu 2, s ~imer bodo pove~alizmogljivost hlajenja v ~asu nizkegapretoka Save in zamenjali enega iz-med dveh energetskih transformator-jev in s tem zmanj{ali izgube pri pre-nosu ter izbolj{ali sposobnosti NEK

pri vzdrèvanju stabilnosti elektroe-nergetskega sistema. Poleg tega bodomed tokratno zaustavitivjo izvedlitudi 16 modifikacij na razli~nih siste-mih elektrarne.MINKA SKUBIC

NA[ STIKZNOVA VISOKO PRIZNANJEPotem, ko je bilo glasilo slovenskegaelektrogospodarstva Na{ stik lani slo-venski predstavnik in finalist naevropskem tekmovanju podjetni{kihglasil FEIEA Grand prix 2000, je ze-lo dobro oceno prejelo tudi na leto{-njem tekmovanju slovenskih podjet-ni{kih ~asopisov Zlato pero 2000-2001. Dru{tvo novinarjev Slovenijeoziroma aktiv novinarjev v podjetjih

je letos prvi~ razpisalo nagrado zanajbolj{e podjetni{ko glasilo Zlatopero z namenom, da spodbudi upra-ve dru`b in kolegice in kolege k {ebolj{emu delu na podro~ju internegaobve{~anja in komuniciranja z zapo-slenimi. Med 12 prijavljenimi glasiliv kategoriji revije je Na{ stik dosegelodli~no drugo mesto, laskav nazivzlato pero 2000 –2001 pa je pripadelreviji Mercator. Prijavljena glasila jeocenjevala strokovna komisija, v ka-teri so bili komunikolog dr. DejanVre~i~, novinarka Dela Marjeta[o{tari~ in oblikovalka Bojana Faj-mut. Poleg Mercatorja in Na{ega sti-ka bodo na leto{nje tekmovanje zaGrand prix potovali {e glasilo premo-govnika Velenje Rudar, kot tretjeu-vr{~eni, Iskrina revija Iskra (~etrta) inlekov Kolektiv (peti).BRANE JANJI]

NALO@BE V ELESUPRVA SLOVENSKO HRVAŠKAOPTI^NA POVEZAVALeto{nji remont NE Kr{ko in izklop2x400 kV daljnovoda proti Hrva{kiso investitorji Elesa izrabili za po-loìtev 16 kilometrov dolgega op-ti~nega kabla v OPGW tehniki odNE Kr{ko do stojnega mesta ob mejis Hrva{ko. Hrva{ko elektrogospo-darstvo (HEP) je so~asno poloìlo 33kilometrov OPGW kabla od RTPTumbri do omenjenega stojnega me-sta. Sredi maja sta tako direktorjaobeh dru`b mag. Vekoslav Koro{ec izElesa in Ivo ôvi} iz Hepa s sodelav-ci prisostvovala spajanju 49 kilome-trov dolgega OPGW kabla med slo-venskim in hrva{kim elektroenerget-skim sistemom. Kabel je na celotnitrasi postavilo 25 do 30 delavcev Da-lekovoda v rekordno kratkem ~asudesetih dni. Opti~ni kabel bo imel zna{e strani 48 vlaken in s hrva{ke 24.Na stojnem mestu 109 na na{i stranidaljnovoda je vmesna opti~na spojka,na katero bo drugo leto Elektro Celjepriklju~ilo OPGW s 24 vlakni nadaljnovodu 2x110 kV NE Kr{ko -RTP Breìce. Kot je ob tem dogodkupovedal mag. Vekoslav Koro{ec, pri-na{a opti~ni kabel poleg prenosnepoti za diferen~no za{~ito tega dalj-novoda tudi {tevilne prednosti zaradizanesljivosti povezav med obema si-stemoma. Hkrati pa bo omogo~il tu-di druge telekomunikacijske poveza-ve z jugovzhodno Evropo, tudi ko-

Foto

Min

ka S

kubic

Delavci NEK se pripravljajo za delo na reaktorski ~rpalki.

�

14

strani.V prid nadaljnjega dobrega medse-bojnega sodelovanja sta se vodstvidogovorili, da se bosta dobivali narednih mese~nih sestankih.MINKA SKUBIC

EIMVKAKOVOST ELEKTRI^NE ENERGIJE ELEKTROENERGET-SKEGA OMRE@JA TUDI NAZGO[ÊNKIV tem letu je v skladu z Energetskimzakonom zaìvel trg z elektri~noenergijo. Na njem se trguje z elektri-ko, ki je opredeljena kot blago. Takokakor vsem blagom se tudi elektri~ni

energiji dolo~a kakovost. Na~in delo-vanja trga è obravnavajo sprejetipodzakonski akti, kakovost elek-tri~ne energije na trgu pa bo podrob-neje opredeljena s posebnim aktom,ki temelji tudi na slovenskem stan-dardu SIST EN 50160 »Zna~ilnostinapetosti v javnih razdelilnih omre`-jih« iz marca 2001. Na Elektroin{ti-tutu Milan Vidmar se è vrsto let uk-varjamo tudi s teoreti~nimi in prak-ti~nimi problemi oskrbe z elektri~noenergijo, torej s kakovostjo elektri~neenergije, ki je opisana z njeno nape-tostjo. Sodelavci smo spremljali stro-kovna dogajanja, iz katerih je nastalevropski standard o kakovosti nape-tosti, pripeljali smo ga v slovenskiprostor ter pripravili prvo in drugoizdajo slovenske verzije standarda.Na tem podro~ju aktivno in pozornospremljamo vsa dogajanja, povezanaz meritvami in analizami. Na{e po-drobno poznavanje te stroke je upo-rabljeno tudi v gradivu, ki je podlagapodzakonskemu aktu, to je pravilni-ku o kakovosti elektri~ne energije –napetosti.Z namenom, da bi prikazali temeljnepojme s podro~ja kakovosti elek-tri~ne energije – napetosti, smo pri-pravili gradivo v obliki predstavitvena zgo{~enki z naslovom »Kakovostelektri~ne energije elektroenergetske-ga omre`ja«, katere namen je opisatipodro~je kakovosti elektri~ne energi-je. Zgo{~enka vsebuje teoreti~na inprakti~na znanja, ki so za to podro~jenastajala vrsto let na na{em In{titu-tu. Zgo{~enko lahko naro~ite naElektroin{titutu Milan Vidmar za ce-no stro{kov po{iljanja, ki zna{a 1.000tolarjev. Ve~ informacij dobite po te-lefonu na {tevilki 01 474-3681 (De-jan Matvoz) in 01 474-3669 (Jaro-slav [kantar), kratko predstavitevzgo{~enke pa si lahko ogledate tudina internet naslovu: www.eimv.siDEJAN MATVOZ, JAROSLAV [KANTAR

VZDR@EVANJE MHE SENGSANACIJA MHE PO PLAZU V POLNEM ZAMAHUPol leta po lanskem plazu izpod Man-garta v mangartsko dolino, ko sta bilipo{kodovani tudi mali elektrarni Logpod Mangartom in Mo`nica, ti dveelektrarni {e ne obratujeta.Glede na to, da je za sanacijo mura-stega toka pristojno Ministrstvo zaokolje in da slednja poteka temeljito

mercialne, ki jih namerava Eles trìti.Ta opti~na povezava je tem bolj po-membna glede na to, da je v Sloveni-ji odprta prva borza za elektri~noenergijo v jugovzhodni Evropi in dase elektroenergetski sistemi tega delapriklju~ujejo UCTE. Koro{ec je izra-zil upanje, da pomeni ta projekt in tosre~anje uvod v nadaljnje dobro med-sebojno sodelovanje s sosednjim si-stemom. Direktor Hepa Ivo ôvi} jenadaljeval prilo`nostno sre~anje z be-sedami, da je omenjena povezavasimboli~ni korak k vklju~evanju hr-va{kega elektrogospodarstva v evrop-ske tr`ne razmere. Hkrati je izrazilupanje, da bo to eden od korakov k~imprej{nji razre{itvi vpra{anja NEK,ki je po njegovem obremenjeno spretogimi politi~nimi izhodi{~i obeh


Foto

Min

ka S

kubic

15

in po~asi, so se pri So{kih elektrarnahodlo~ili, da na mestu poru{ene pre-grade za MHE Log pod Mangartomnaredijo za~asno pregrado za zbiranjevode in s tem omogo~ijo obratovanjeelektrarne. Za postavitev za~asne pre-grade so naro~ili ustrezne projekte.Doslej so za sanacijo te elektrarnenjihovi delavci iz HE Plu`na o~istilidovodni kanal in z uporabo kanaliza-cijskih cevi napolnili dovodne jekle-ne cevi, ki morajo biti poleti ustreznohlajene, da se na njih ne dela {kodazaradi segrevanja. Glede na to, da èpoteka pridobivanje ponudb izvajal-cev za postavitev pregrade, upajo, dabo v treh mesecih pregrada postavlje-na in s tem omogo~eno obratovanje1,6 MW male elektrarne, katerestrojnica za zdaj nepo{kodovana sa-meva.Druga~e pa je s strojnico MHEMo`nica na reki Koritnici. Zasuta jebila z nanosi prodnatega materiala izreke Predelce in Mangartskega poto-ka, zato so najprej odstranili nasutimaterial in delno korigirali strugoKoritnice. Zatem so njihovi delavci zvodnimi curki sprali elektrarno, zdajpa spirajo {e poslopje elektrarne, vkateri je bilo dva metra vode in mu-lja. Iz nje so demontirali vso neupo-

rabno opremo in ugotovili, da lahkoturbini s ~i{~enjem usposobijo zaobratovanje. Manj{i generator s 116kW je imel bolj{o izolacijo in ga su-{ijo ter bo po opravljenih ustreznihvzdrèvalnih delih pripravljen zaobratovanje. Veliki, novej{i, genera-tor s 460 kW pa je toliko uni~en, daga bo treba previti in sanirati v ve-lenjskem Esotechu.Sama pregrada elektrarne je {e vednopod prodom. Za ~i{~enje slednjegabo treba po~akati na padec vodnegladine. V gorah se {e vedno topisneg in predvidevajo, da bo v polet-nih mesecih vodostaj padel, in tedajbo mogo~e o~istiti in sanirati vtok.Medtem so pri So{kih elektrarnahkupili nove omare za to elektrarno,vanje montirajo ustrezno opremo vlastnih delavnicah v Solkanu. Ko boelektrarni{ka stavba presu{ena, jo botreba sanirati, zamenjati okna, vrata,prebeliti.Delavci SENG-a se trudijo, da biobe elektrarni pred zimo ponovnoobratovali. Po prvih ocenah bo stalasanacija Loga pod Mangartom 70milijonov tolarjev in Mo`nice med50 in 60 milijonov tolarjev.

MINKA SKUBIC

ELEKTROTEHNI[KA ZVEZA SLOVENIJESLOVENSKI ELEKTROTEHNIKITOKRAT V POSAVJU Po skrbno izdelanem programu jeElektrotehni{ka zveza Slovenije 20.in 21. aprila v sodelovanju z Elektro-tehni{kim dru{tvom Posavja pripra-vila è 18. strokovno sre~anje slo-venskih elektrotehnikov, tokrat vKr{kem in âteù. Udeleènce je vdvorani Kulturnega doma Kr{kopozdravil ùpan ob~ine Kr{ko FrancBogovi~ in jim predstavil svoje pogle-de na re{evanje energetskih vpra{anjv Posavju. V nadaljevanju so MartinNov{ak in drugi predstavniki Nu-klearne elektrarne Kr{ko predstaviliaktualne razmere glede remonta,skladi{~enja radioaktivnih odpadkovin prizadevanj za modernizacijo tegaobjekta. Po ogledu filma o NEK so siudeleènci tudi v ìvo ogledali obra-tovanje na{ega najve~jega energetske-ga objekta. Nato so pod vodstvom Ja-neza Kerna, direktorja projekta za iz-gradnjo RTP Kr{ko in Diva~a, obi-skali lokacijo RTP 400/110 kV Kr{-ko in se seznanili s problematikogradnje. Zve~er so v hotelu Termeâte` poslu{ali strokovno predava-nje, v katerem je Janez Kern po-drobno predstavil na~rtovanje RTPKr{ko, 12-letno obdobje ve~kratza~etih in prekinjenih del, obseggradnje tega objekta po posameznihfazah, pri~akovane pridobitve in glav-ne tehni~no-ekonomske prednostitega objekta, podatke glede projekti-

Foto

Min

ka S

kubic

Zasuto strojnico MHE Mo`nica so è re{ili prodnatega objema. �

16

PREMOGOVNIK VELENJEPOSEBNA NAGRADA ZA MUZEJ PREMOGOVNI[TVASLOVENIJESredi maja so v Pontenderi pri Pisi vItaliji podelili nagrade v tekmovanjuza Evropski muzej leta 2001. Nazivnajbolj{ega evropskega muzeja za leto2001 je dobil National Railway Mu-seum iz Yorka v Veliki Britaniji, Mic-helettijevo nagrado za najbolj{i teh-ni~ni muzej Englishman Cork Mu-seum iz kraja Silves na Portugalskem,{est muzejev pa je dobilo posebne na-grade. Med temi je bil tudi Muzejpremogovni{tva Slovenije iz Velenja.Omeniti je treba {e nagrado SvetaEvrope, ki jo je dobil Theatre Mu-seum iz Helsinkov na Finskem. ^laniforuma so v Muzeju premogovni{tvaSlovenije nagradili dolgoro~no na~rt-no projektiranje muzeja, njegovo pre-danost vsem obiskovalcem ter poseb-no pozornost, ki jo s postavitvijozbirke in dostopnostjo namenja inva-lidom na vozi~kih in slepim. Vobrazloìtvi podelitve posebne nagra-de tudi pi{e, da je muzej del {e vednoaktivnega premogovnika, ko pa bo tazaprl svoja delovi{~a, bo muzejklju~ni element v na~rtih za revitali-

ranja, dobaviteljev, izvajalcev in nad-zora, pa tudi sistem zagotavljanja ka-kovosti. Naslednji dan pa so udele-ènci obiskali Kostanjevico na Krkiin si z zanimanjem ogledali tudi dru-ge turisti~ne znamenitosti na tem ob-mo~ju.Ob tem {e nekaj besed o dejavnostiElektrotehni{ke zveze Slovenije, ki jovodi prof. dr. Marko Jagodi~, delopodpredsednika pa opravlja MilanKenda iz Elesa. Ta ustanova opravljavlogo povezovanja in poslovnega so-delovanja slovenskih elektrotehnikov,organizira in podpira njihovo izobra-èvanje in izmenjavanje informacij,spodbuja in usmerja razvojno - razi-skovalno dejavnost, sodeluje pri pri-pravi slovenskih standardov, aktivnaje na podro~ju slovenske regulative,skrbi za slovensko elektrotehni{koizrazje, za promocijo mladih strokov-njakov in za {ir{o promocijo stroke.MIRO JAKOMIN

zacijo obmo~ja premogovnika. Kot jedejal dr. Milan Medved, direktor raz-vojnega podro~ja v PremogovnikuVelenje in pod ~igar okrilje sodi Mu-zej premogovni{tva Slovenije, je na-grada veliko priznanje za vse ustvar-jalce muzeja. »Celoten projekt smovodili skupaj z Mestno ob~ino Vele-nje in s sodelavci iz Muzeja Velenjepri KC Ivana Napotnika. Pripravilismo zanimiv in strokovno dobro ute-meljen muzej, kar potrjuje omenjenanagrada, saj ocenjevalci ocenjujejoobe plati muzeja. Muzej premogov-ni{tva Velenje je tudi eden od progra-mov za zagotavljanje novih delovnihmest v [ale{ki dolini, zato bomo vsemo~i usmerili v to, da bomo tudi za-radi te evropske nagrade privabili {eve~ obiskovalcev in muzej {e {irili,« jedejal Medved. V Muzeju premogov-ni{tva Slovenije so poleg tega pre-pri~ani, da je njihova leto{nja nagra-da priznanje tudi vsem slovenskimmuzejem, ki so resni~no na zelo viso-ki strokovni ravni. To dokazuje vsehpet nagrad, ki so jih od leta 1977,odkar Evropski muzejski forum po-deljuje evropske nagrade, è dobilislovenski muzeji: leta 1989 posebnonagrado Pivovarni{ki muzej Ljublja-na, leta 1993 nagrado Sveta EvropeKobari{ki muzej, leta 1997 Michelet-tijevo nagrado Mestni muzej Idrija inleta 1999 posebno nagrado Regional-ni muzej Murska Sobota. Hkrati jebila kandidatura Muzeja premogov-ni{tva Slovenije è druga iz [ale{kedoline, saj je bila pred leti med pri-javljenimi na razpis tudi Kav~nikovadoma~ija. Nagrade podeljuje Evrop-ski muzejski forum, v komisiji, ki jedolo~ila nagrajence, pa je tudi slo-venska predstavnica Taja êpi}, di-rektorica Mestnega muzeja iz Ljub-ljane. Na podelitvi nagrad je bila tu-di slovenska kulturna ministricaAndreja Rihter, nagrade pa je naj-bolj{im evropskim muzejem podelje-vala belgijska kraljica Fabiola.MATEJA TOPLAK

GOSPODARSKA ZBORNICA

POSVET O RAZVOJU SAVINJSKO-ŠALEŠKEGA OBMO^JA Aprila je Zdruènje za managementconsulting Slovenije pri GZS v Vele-nju pripravilo posvet o regionalnem


Del udeleèncev strokovnegasre~anja slovenskih elektrotehnikovv dvorani Kulturnega doma Kr{ko.

Foto

Mir

o J

akom

in

SLOVENIJE

1717

razvoju savinjsko-{ale{kega obmo~jater organizacijski kulturi. Kot je po-vedal predstavnik tega zdruènja Al-bin êrnja~, so se posveta udeleìlistrokovnjaki, ki se ukvarjajo z razvo-jem regij v Sloveniji, sre~anje pa jevodil predsednik upravnega odborazdruènja Janko Arah. DirektoricaSavinjsko-{ale{ke obmo~ne zborniceVelenje, Alenka Avber{ek, je predsta-vila temeljne zna~ilnosti gospodar-stva regije ter postopek in rezultatedela na podro~ju regionalnega razvo-ja. Zaradi predvidenega zapiranjarudnika bo pri razvojnih opredeli-tvah regije treba ponovno prou~itiusmeritve. Spremembe pri razvoj-nem delu pa nastajajo tudi z ve~jimpoudarjanjem pristojnosti dràve inob~in, ki se prena{ajo iz sedanjih raz-vojnih agencij. Udeleènci so menili,da je prena{anje pristojnosti naob~ine edino prava re{itev, saj seda-nje regije niso organske, pa~ pa stati-sti~ne enote, v katerih je interese pre-bivalcev te`ko usklajevati. Smiselnose je povezovati bran`no, kar na-meravajo najprej storiti v industrijilesa ter v transportu. Kljub spremin-janju pristojnosti pri regijskem raz-voju pa ostajata {e vedno dve ravniodlo~anja, dràva in ob~ina. Pri temso bili udeleènci kriti~ni do pre-majhnih spodbud dràve, skupaj zEvropsko unijo, kjer so postopki pri-dobivanja sredstev zapleteni in dol-gotrajni. V drugem delu posveta paje direktorica svetovalnega podjetjaPerspektiva iz [o{tanja, Cvetka Tina-uer, predstavila organizacijsko kultu-ro kot medsebojne odnose ljudi raz-li~nih danosti ter interesov. Pri uskla-jevanju interesov razvoja je upo{teva-nje organizacijske kulture vsekakoreden klju~nih dejavnikov za uspeh.MIRO JAKOMIN

TE BRESTANICAZA@IVEL SVET DELAVCEVV Termoelektrarni Brestanica je zbordelavcev oktobra lani soglasno sprejelodlo~itev, da je treba razpisati volitvev svet delavcev, v skladu z zakonom osodelovanju delavcev pri upravljanju/ZSDU/. V skladu z 10. ~lenomZSDU je bilo treba izvoliti se-dem~lanski svet delavcev. Predlogekandidatov so volilni komisiji do-stavljali tako delavci sami, po sistemuzbiranja zadostnega {tevila podpisov,

kot tudi reprezentativni sindikat vpodjetju. Volitve smo izvedli v za~et-ku novembra lani in se jih je ude-leìlo ve~ kot 100 delavcev, kar jeokrog 85 odstotkov zaposlenih. Vsvet delavcev TEB so bili izvoljeniIvan Ojster{ek, Silvester Jer{i~, FrancZidar, Roman Pleterski, Anton Ga-bri~, Jurij Colari~ in Maks Kenig. Nasvoji prvi seji so novoizvoljeni ~laniizvolili za predsednika sveta delavcevAntona Gabri~a in za namestnika Ju-rija Colari~a.Od izvolitve sveta delavcev pa do da-nes se je le-ta na svojih rednih sejahsestal è trikrat in med drugim sprejelsvoj poslovnik in osnutek Dogovorao sodelovanju delavcev pri upravlja-nju dru`be TEB, ki ga je treba {e us-kladiti z vodstvom podjetja, sodelo-val je pri izbiri poobla{~enega zdrav-nika v skladu z dolo~bami Zakona ovarstvu in zdravju pri delu ter imeno-val odbor za varstvo in zdravje pri de-lu. Obravnaval je tudi vsa pere~avpra{anja s podro~ij, za katera mudaje pristojnost ZSDU.Po ZSDU so pristojnosti sveta delav-cev predvsem sodelovanje pri uprav-ljanju dru`be, skrb za izvedbo zako-nov in predpisov, sprejete kolektivnepogodbe ter doseènih dogovorovmed svetom delavcev in delodajal-cem, pregled ukrepov, ki so v koristdelavcev, sprejetje predlogov inpobud delavcev in njihovo upo{teva-nje – seveda, ~e so upravi~eni - pridogovarjanju z delodajalcem, pomo~pri vklju~evanju v delo invalidom,starej{im in drugim delavcem, ki jimje zagotovljeno posebno varstvo. De-lodajalec pa mora obve{~ati svet de-lavcev predvsem o vpra{anjih, ki senana{ajo na gospodarski poloàjdru`be, razvojnih ciljih dru`be, sta-nju proizvodnje in prodaje, splo{nemgospodarskem poloàju panoge,spremembah dejavnosti, zmanj{anjugospodarske dejavnosti, spremembahv organizaciji proizvodnje in tehno-logije, letnem obra~unu in poro~iluitd. Delodajalec se mora posvetovati ssvetom delavcev glede statusnih inkadrovskih vpra{anj dru`be in si pri-zadevati za uskladitev stali{~.Iz vsega navedenega je razvidno, davloga sveta delavcev v podjetju ni za-nemarljiva, je pa zaradi splo{nega in-teresa podjetja, tj. zagotavljanja ~imbolj{ega gospodarskega uspeha in vpovezavi s tem dobrega delovnegaozra~ja med zaposlenimi, nujno po-trebno konstruktivno sodelovanje

sveta z vodstvom podjetja. Svet de-lavcev TEB si bo s svojim delom {enaprej prizadeval dosegati te cilje.MARJANA MOLAN

DEMPREDSEDNIK SINDIKATA OSTAJA ERVIN KOSV Dravskih elektrarnah Maribor soaprila potekale volitve za sindikalnezaupnike, njihove namestnike, nad-zorni odbor in predsednika sindikata.Volitve so potekale po posameznihelektrarnah in v upravi, in sicer so bi-le za izvolitev predsednika, kjer stabila prijavljena dva kandidata tajne,za druge funkcije pa javne. Od 294~lanov sindikata dru`be se jih jepredsedni{kih volitev udeleìlo 247,pri ~emer je dosedanji predsednik Er-vin Kos prejel 205 glasov oziroma 83odstotkov, drugi kandidat MiranRaj{p pa 40 glasov oziroma 16 od-stotkov vseh glasov, 1 odstotek gla-sovnic pa je bil neveljaven. Na podla-gi volilnih rezultatov se je 7. maja nasvoji prvi redni seji se{el tudi izvr{niodbor sindikata in potrdil rezultatevolitev. Novi sindikalni zaupniki sotako Oto Pernat (zgornja Drava),Branko Rejec (srednja Drava), Vladi-mir Gmajner (spodnja Drava), BojanMajheni~ (tehni~ni sektor), Sonja[rol (finan~no-ra~unovodski sektor)in Ida Bizjak (splo{ni sektor). V nad-zornem odboru pa bodo Angelca Sa-gadin (spodnja Drava), Joè Pu{nik(srednja Drava) in Igor @urga (upra-va). Seje izvr{nega odbora sta se ude-leìla tudi direktor Dravskih elek-trarn Ivan Kralj in predsednik SDEFranc Dolar, ki sta pohvalila doseda-nje delo sindikata, ~estitala novoizvo-ljenim ~lanom ter jim zaèlela us-pe{no delo tudi v naslednjem obdob-ju. Sicer pa bo, kot nam je povedalErvin Kos, osrednja naloga sindikatav tem letu sodelovanje pri reorganiza-ciji dru`be v skladu z energetskim za-konom oziroma na~rtovano zdruìt-vijo hidroelektrarn v holding in ~im-prej{nji dogovor v zvezi z drugim po-kojninskim stebrom.BRANE JANJI]

18

a podlagi podatkov, znanih konecaprila in v za~etku maja, omenimo lenekatera pomembnej{a dejstva, o ka-terih so sicer podrobneje poro~ali èdrugi mediji. V torek, 24. aprila2001, se je v hrastni{ki jami Ojstrozgodila ena najhuj{ih rudarskih ne-sre~ v zadnjih dvajsetih letih. Ko je èbilo videti, da se je narava po prvemvdoru vode in ìdkega blata umirila(po besedah predstavnikov RTH nibilo znakov o nadaljnjem premikuvdorne mase), je nepri~akovani dru-gi, veliko mo~nej{i vdor, presenetilekipo rudarjev, ki naj bi zavarovaladelovno obmo~je. [e preden jim je vta namen uspelo kar koli storiti, jesmrt prekinila ìvljenje petih mladihrudarjev: Viktorja Bezgov{ka, Zden-

ka Ko~arja, Franca Zoreta, BorisaMa~ka in Antona Jan~i~a. Kot po~udeù se je pred skoraj{njo smrtjore{il le Ale{ Ho~evar in se s po{kod-bami prsnega ko{a in plju~ zna{el nazdravljenju v trboveljski bolni{nici.[tevilne in{titucije so svojcem in de-lovnemu kolektivu Rudnika Trbovlje- Hrastnik izrazile globoko soàlje.Med prvimi so se odzvali Sindikatdelavcev dejavnosti energetike Slove-nije, ~lani novega ekonomsko-social-nega odbora za energetiko, Zvezasvobodnih sindikatov Slovenije inpredstavniki energetskih podjetij.Huda rudarska nesre~a je àlostnoodmevala po vsej Sloveniji. V naslednjih dneh so se re{evalci v iz-jemno nevarnih in tveganih razme-

rah postopoma prebili do trupel vsehponesre~encev. Od preminulih ru-darjev (zapustili so druìne in devetotrok) so se v tistem ~asu poslovili ta-ko njihovi svojci kot sodelavci izRTH, pa tudi {tevilni predstavnikienergetskih in drugih ustanov. Sindi-kalisti so druìnam ponesre~enih ru-darjev izro~ili prvo solidarnostno po-mo~, jim v te`kih trenutkih stali obstrani, zagotovili pa so jim tudi na-daljnjo pomo~. Spominu smrtno ponesre~enih ru-darjev so se svojci in sodelavci {e zad-nji~ poklonili na komemoraciji 7.maja v hrastni{kem delavskem do-mu. V àlno knjigo so se vpisali tudiMilan Ku~an, predsednik dràve,dr. Janez Drnov{ek, predsednik vla-de, nekateri poslanci dràvnega zbo-ra, mag. Janez Kopa~, minister zaokolje in prostor, dr. Robert Golob,dràvni podsekretar za energetiko,drugi predstavniki okoljevarstvenegain gospodarskega ministrstva, ~lanipredsedstva Sindikata dejavnostienergetike, zastopniki energetskihpodjetij in drugi. Minister Janez Kopa~ in vr{ilecdol`nosti direktorja RTH Aljo{aKink sta na àlni seji druìnam pre-minulih rudarjev izrazila globoko so-àlje ter jim zagotovila vso podporoin konkretno pomo~ dràve in rudni-ka. Poleg tega se je Aljo{a Kink oseb-no in v imenu RTH zahvalil vsem, kiso v teh te`kih dneh prisko~ili na po-mo~ svojcem in rudniku ter izkazali~ast preminulim rudarjem. Dejal je,da ga ob bole~ini navdaja ponos, daimamo pri nas toliko ljudi z velikimsrcem, saj nismo pozabili na tova-ri{ko pomo~, solidarnost in so~utjeob nesre~i. Smrt rudarjev je svojcemin sodelavcem res zadala neizmernoàlost, vendar pa bodo ti fantje s svo-jimi delovnimi zaslugami {e dolgoìveli v na{ih mislih, zgodbah in pri-povedih. Rudarji bodo vedno ohra-njali spomin na vestne in cenjene so-delavce.Sicer pa vzroki za rudarsko nesre~omaja {e niso bili znani. V jami Ojstroso se lotili potrebnih analiz, na pod-lagi katerih se bodo odlo~ali o nadalj-njem delu. Tako v RTH kot na ru-darski in{pekciji menijo, da je bildrugi katastrofalni vdor nepri~ako-van in nih~e v tistem trenutku nimogel predvideti, da bo mo~nej{i odprvega.

MIRO JAKOMIN

ob tragi~ni nesre~i v Rudniku Trbovlje - Hrastnik

SOLIDARNOSTZ DRU@INAMI Energetsko pa tudi {ir{o slovensko javnost je pred prvo-majskimi prazniki pretresla àlostna novica o tragi~ni ne-sre~i v Rudniku Trbovlje - Hrastnik (RTH). Kljub po`rt-vovalnemu naporu re{evalcev, ki so se tudi sami zna{li vnevarnih razmerah, petih zasutih rudarjev ni bilo mo~re{iti. Spominu na tragi~no preminule rudarje so se svojci,sodelavci, prijatelji ter predstavniki dràvnih, dru`benih,gospodarskih in sindikalnih ustanov {e zadnji~ poklonili7. maja na àlni slovesnosti v delavskem domu Hrastnik.

ponesre~enih rudarjev

N

[e zadnji poklon spominu preminulih rudarjev ob vpisu v àlno knjigo v delavskem domu Hrastnik.

Foto

Mir

o J

akom

in

1919

Foto

Bra

ne J

anji}

ot è re~eno, je udeleènce konferen-ce mo~no pretresla vest o nesre~i sta-novskih kolegov v jami Ojstro vHrastniku, in konferenca je ves ~aspotekala v pri~akovanju, da bo izHrastnika vendarle pri{la tudi veselanovica. ^lani konference SDE so tu-di takoj po prejetju pretresljive novi-ce o nesre~i v imenu sindikata SDEposlali v Hrastnik brzojavko z izraziobàlovanja in upi na najbolj{e terpripravljenostjo na pomo~ druìnamponesre~enih rudarjev. Druga~e pa sobili v ospredju konference predvsempregled dela v letu 2000 in na~rti zanaprej, pri ~emer je bila posebna po-zornost namenjena prizadevanjem zasklenitev socialnega sporazuma, kinaj bi bil v prihodnje temelj dogovar-

janja in razre{evanja nekaterih aktual-nih sindikalnih in socialnih vpra{anj.Kot je uvodoma poudaril predsednikSDE Franc Dolar, lahko v sindikatudelo v letu 2000 kljub vsem teàvamznova ocenijo za uspe{nega, saj jim jeuspelo uresni~iti ve~ino zastavljenihnalog in postaviti dobra izhodi{~a tu-di za delo v naprej. Pri tem so medprednostnimi nalogami v tem letuvzpostavljanje odnosov in dialoga zMinistrstvom za okolje in prostor, kipo novem pod svoje okrilje prevzemave~ji del energetike, izvajanje social-nega sporazuma in zagotavljanje so-cialne varnosti zaposlenih v energeti-ki, pri ~emer naj bi {e posebno pozor-nost namenili tudi mo`nostim za so-delovanje podjetij pri drugem pokoj-

ninskem stebru. Podobno velja tudiza delo sindikata v zvezi z odpiranjemenergetskega trga, liberalizacijo in na-povedanimi reorganizacijami dru`b,pri ~emer se bo sindikat v skladu zdosedanjo prakso sproti odzival navsa aktualna vpra{anja in dogodke.Poleg tega pa naj bi letos {e ve~ po-zornosti namenili tudi izobraèvanjuter krepitvi mednarodnega sodelova-nja, ki se je è doslej pokazalo kot ze-lo koristno pri izmenjavi izku{enj inzagotavljanju podpore pri uresni~eva-nju zastavljenih ciljev.

SDE TUDI LANI POSLOVAL POZITIVNODelovne uspehe v letu 2000 je SDEznova kronal tudi s pozitivnimi fi-nan~nimi rezultati, saj je bilo iz ~la-narine in drugih prispevkov zbranihpribli`no 77 milijonov, skupni od-hodki iz dejavnosti pa so dosegli ne-kaj manj kot 72 milijonov tolarjev.Po kon~anem obra~unu je bila takougotovljena pozitivna razlika v vi{inidobrih pet milijonov tolarjev, pri~emer je nadzorni svet predlagal, dase iz ostanka sredstev trije milijoni to-larjev namenijo v solidarnostni sklad,preostanek pa v sklad nerazporejenihsredstev. Lani je minilo è tretje leto,odkar se je konferenca SDE odlo~ila,da ustanovi solidarnostni sklad z na-menom dodeljevanja materialne po-mo~i svojim najbolj ogroènim ~la-nom. Sklad se je zelo dobro prijel indanes lahko, kot je povedal predsed-nik solidarnostnega sklada Jurij@van, z veseljem ugotovimo, da so sevanj vklju~ile vse sindikalne organiza-cije dru`be SDE. V letu 2000 je nanaslov solidarnostnega sklada prispe-lo 26 pro{enj, pri ~emer je bilo us-pe{no re{enih 17 vlog in iz naslovasolidarnostnega sklada tako iz-pla~anih milijon 752.394 tolarjevpomo~i. Sicer pa je odbor solidar-nostnega sklada predlagal, da bi ~la-narina ostala enaka lanski, to je sim-boli~nih 300 tolarjev na ~lana, pri~emer so predlagali tudi spremembepravilnika o dodeljevanju pomo~i vsmislu, da se {e raz{iri krog upra-vi~encev do materialne pomo~i.

TEMELJI KULTURNEGA DIALOGAPredstavniki sindikata delavcev de-javnosti energetike Slovenije, sindika-ta pridobivanja energetskih surovin,GZS - Zdruènja za energetiko,Zdruènja delodajalcev Slovenije -

sindikat dejavnosti energetike

SKLENJENSOCIALNI SPORAZUMV Novi Gorici je bila 24. in 25. aprila letna sejakonference SDE Slovenije, ki je tokrat potekala vsenci rudarske nesre~e v jami Ojstro v Hrastnikuin slavnostnega podpisa socialnega sporazumaoziroma, natan~neje, pravil delovanja ekonom-sko-socialnega odbora na podro~ju energetike, kiga je mogo~e uvrstiti med pomembnej{e za na-daljnje delovanje sindikata dejavnosti energetikeSlovenije v prihodnjih letih.

K

�

Sporazum je sklenjen,zdaj ga bo

treba {euresni~evati.

aktualni intervju: Mag. Janez Kopa~

20

K

z

Sekcije za energetiko in Ministrstva, pristojnega zaenergetiko, so v okviru popoldanskega dela prvegadne konference slovesno podpisali Pravila o delova-nju ekonomsko socialnega odbora na podro~juenergetike, s ~imer so za~rtali nadaljnjo pot urejanjapere~ih vpra{anj v energetiki. Kot je ob podpisu po-vedal dràvni sekretar za energetiko dr. Robert Go-lob, se slovenska energetika nahaja pred prelomnimtrenutkom, ki ga je ve~ina gospodarstva ̀ e prehodi-la, pri ~emer pa liberalizacija poleg pri~akovanihugodnih u~inkov na porabnike prina{a tudi nekate-re nezaèlene u~inke. Podpis sporazuma je po nje-govem mnenju pomemben tudi zato, ker kaè nato, da se vse vpletene strani zavedajo prihajajo~ihproblemov in so jih pripravljene re{evati s tvornimdialogom in ne s konflikti. Sicer pa je sam spora-zum tisti krovni dokument, ki daje temelje za pra-vila nadaljnjega delovanja in dolo~a, kako bo pote-kalo komuniciranje med vsemi tremi partnerji vprihodnje. V tej lu~i je pomen in uporabnost social-nega sporazuma ocenil tudi predsednik SDE FrancDolar, ki se je ob tej prilo`nosti {e posebej zahvalilvsem, ki so prispevali, da je slovenska energetikamed prvimi v dràvi dobila dokument, ki omogo~acivilizirano re{evanje z liberalizacijo in globalizacijonapovedanih teàv. Dr. Franc @erdin pa je v imenuZdruènja za energetiko pri Gospodarski zborniciSlovenije predvsem poudaril, da so glede na napo-vedane spremembe direktorji energetskih podjetijtak{en sporazum zagotovo

z de`ja pod kap - naš stik · 2012. 3. 8. · z de`ja pod kap 1

Documents