za ii godina sredno stru^no obrazovanie jazik i literatura-2-print.pdfjazik “jazikot e...

$: ZA II GODINA SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE jazik i literatura-2-PRINT.pdfJAZIK “Jazikot e edinstvenata na{a tatkovina. S# dodeka go ~uvame, go neguvame, go vardime, go gledame jazikot$
MAKEDONSKI JAZIK I LITERATURA

ZA II GODINA

SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE

CIP - �� “��.�� ” , �� 811.163.3 (075.3)

��, �� II �� !�� : (� �� ) / �� , "�� . - �� : �� "� �� , 2010. - 194 ��. : ��. ; 25 ��

ISBN 978-608-226-081-51. ��, "�� [��]COBISS.MK-ID 84248330

��: �� "� ��

��: #��$�!�� , ��

�� : 11000

�� %�� "� �� .22-4462/1 �� 06.08.2010 �� !��

��:&-� �� !��-'��*

+�� <�%��*

�� :=�� %��

�� :��

�� :��-��

Avtori:VASIL TOCINOVSKI RANKO MLADENOSKI

JAZIK

“Jazikot e edinstvenata na{a tatkovina. S# dodeka go ~uvame, go neguvame, go vardime, go gledame jazikot na{ makedonski }e mo`e da smetame deka ja imame i tatkovinata. Kako ku}a, kako dom, kako ogni{te”.

Bla`e KONESKI

MAKEDONSKOTO JAZI^NO PRA[AWE NA PREMINOTOD XIX VO XX VEK

Vo XIX vek Makedonija bila vo ramkite na Otomanskata imperija i vo nea nemalo dominanten jazik. Tu|ite interesi i propagandi imale svoi dolgoro~ni interesi, a nivnite granici bile jasno odredeni. Upotrebata na makedonskiot jazik najmnogu bila potrebna vo u~ili{nata dejnost. Ne moèlo da ima gr~ki, bugarski ili srpski u~ili{ta vo Makedonija, a kako pomo{en jazik da ne se upotrebuva makedonskiot jazik. Istoriski, ovoj period go otvoril procesot na modernizacija na ìvotot na balkanskite zemji. Vo nego jasno se odvivala i modernizacijata na makedonskiot jazi~en razvoj.

Kako stoèrno pra{awe se postavila potrebata za smena na osnovata na pismeniot jazik. Kulturnite zada~i i celi na modernoto vreme ne moèle da sorabotuvaat so crkovno-slovenskiot jazik. Toa e pri~inata za premin kon pismen jazik so narodna osnova vo XIX vek. Isto taka, nesoodvetna bila i nasledenata ortografija. Pe~atnicata go zamenila pi{uvaweto so raka, a toa }e re~e deka nemalo potreba za negovo imitirawe. Se postavila potrebata za tipizirani bukvi i simbolite da se svedeni na pomala mera. Jordan Haxi Konstantinov - Xinot prv istaknal deka ne se potrebni bukvite za starite nosovki. Niv gi imenuval kako karavla{ki ili vretenarski bukvi. Ne bile potrebni erovite i jat, nitu tita, iìca i drugi nasledeni znaci. Vo svojata rabota konkretno dokaàl deka vokalnoto r treba da se pi{uva bez pridru`na bukva. Negovata dalekuvidost ja potvrdile i Krste Misirkov i na{iot makedonski pravopis.

Pogolemo i zna~ajno uprostuvawe na azbukata i pravopisot, a so toa i dobliùvawe do fonetskata azbuka, se beleì vo vtorata polovina na XIX vek. Centar bile Panajot \inoski i Gali~nik. Vo osumdesettite godini Temelko Popov napravil celosno preminuvawe kon eden azbu~en i pravopisen sistem koj e blizok do dene{niot makedonski sistem i se javuva kako prethodnik na Krste Misirkov. Vo oblasta na leksikata, na{iot pismen jazik imal ograni~en broj leksemi. So dejnosta

5

na Xinot bila postavena sorabotka so drugite slovenski jazici. Vo komunikacijata so ponaprednatite jazici vo obrabotkata na nivnata pismena forma se razvival i makedonskiot jazik.

Preku delata na Dositej Obradovi}�se ostvaruvala komunikacijata so srpskiot jazik. Posredno ili neposredno, toa se ostvaruvalo i so bugarskiot, a osobeno so ruskiot jazik. Taka, vo tie kontakti bile aktivirani mnogu zborovi, leksemi vo na{iot jazik. Nabeleàni se granicite do kade odi na{iot ja-zik i od kade po~nuvaat drugite slovenski jazici, istaknuva Blaè Koneski. Jasno e naglaseno ona {to im e zaedni~ko, a {to sekako pretstavuva golemo osvoeno bogatstvo vo XIX vek. Period koj gi potvrduva tradicijata i kontinuitetot na makedonskiot pismen jazik.

Za ovoj period Misirkov istaknal deka: "Literaturnite opitua~ki na makedonckite pisa~i vo XIX vek nemaa za àl takov zna~aj, da dobijat posledua~i, zatoa, ako i sega vo XX vek vidime nekoji opitua~ki da se pi{at na makedoncki, to toa se ne prait soznatelno i od nekakvi patrioti~ni vle~ejna i celi, a samo za zabaa”.

Kriti~kata zabele{ka na Misirkov kon nasledstvoto na XIX vek, se odnesuva na nemawe nacionalna makedonska programa i pritoa ne e zemen predvid celosniot kulturno-istoriski razvoj. Novoto vreme i novite uslovi nosat i nova preocenka vo iskaùvaweto na Ko~o Racin: "Deloto na Pej~inovi}, Miladinovci, @inzifov i drugi, skr{nato edna{ po istoriskite neminovnosti po drug pat, }e & se vrati sega pak na svojata matica i }e najde svoi dostojni sledbenici”. Tie na najdobar na~in gi iskaùvaat tradicijata i kontinuitetot na makedonskiot pismen jazik.

Vo XIX vek opstojuvale dve teorii po pra{aweto za jazi-kot. Prvata se zastapuvala za zaedni~ki jazik za site Sloveni vo Turcija, a vtorata jasno naglasuvala deka Makedoncite kako poseben narod i nacija mora da imaat i svoj sopstven make-donski literaturen jazik. Istoriskite i politi~kite okol-nosti pridonele toa pra{awe da nema sopstveno re{enie vo XIX

vek. Na po~etokot od XX vek tie }e bidat re{eni od Krste Mi-sirkov, potoa od pokolenijata me|u dvete svetski vojni do kodi-fikacijata na makedonskiot literaturen jazik vo 1945 godina.6

JAZIKOT NA MAKEDONSKITE AVTORI KONSTANTIN MILADINOV, RAJKO @INZIFOV I

GRIGOR PRLIÊV

Pra{aweto za jazikot kaj avtorite na novata makedonska knièvnost se javuva vo posebni varijanti. Narodniot jazik, ili u{te poto~no jazikot na narodnata pesna, e jazikot na koj Konstantin Miladinov stana vistinski prethodnik na sovremenata makedonska poezija. Nasprema nego, Rajko @inzifov ostanal dosleden na sopstveniot stav za sozdavawe na "sreden” bugarsko-makedonski literaturen jazik. Grigor Prli~ev imal svoj jazi~en eksperiment so koj baral vrz staroslovenskata osnova da bide sozdaden jazik koj bi bil zaedni~ki za site Sloveni. "Znam deka toa e fantazija, no e i golema potreba”, istaknuval toj. Taka, pra{aweto za makedonskiot literaturen jazik ostanalo otvoreno do pojavata na Krste Misirkov i negovata kniga "Za makedonckite raboti” vo 1903 godina.

Pogolemo i zna~ajno uprostuvawe na azbukata i pravopisot, a so toa i dobliùvawe do fonetskata azbuka, se beleì vo vtorata polovina na XIX vek.

Vo XIX vek opstojuvale dve teorii po pra{aweto za jazikot. Prvata se zastapuvala za zaedni~ki jazik za site Sloveni vo Turcija, a vtorata jasno naglasuvala deka Makedoncite kako poseben narod i nacija mora da imaat i svoj sopstven makedonski literaturen jazik.

Narodniot jazik, odnosno jazikot na narodnata pesna, e jazikot na koj Konstantin Miladinov stana vistinski prethodnik na sovremenata makedonska poezija.

Koi se zaslugite za razvojot na na{iot jazik na Panajot \inoski i Temelko Popov?

Kakvi jazi~ni reformi baraa dvete sprotivstaveni teorii vo makedonskiot XIX vek?

Koi se karakteristikite na jazikot kaj Konstantin Miladinov, Rajko @inzifov i Grigor Prli~ev?

Zapomni!

Proveri gi svoite znaewa!

7

"Devetnaesettiot vek ja izvr{i smenata na osnovata na pismeniot jazik. Me|utoa, toj ne go re{i pra{aweto koj makedonski dijalekt }e �bide vo taa osnova, bidej}i se pi{uva{e na pove}e dijalekti. Devetnaesettiot vek go postavi pra{aweto za edinstveniot oblik na pismeniot jazik. Ja istakna potrebata deka Makedoncite treba da se obrazuvaat na eden pismen jazik. No, ne go re{i pra{aweto - kakov }e bide toj pismen jazik. Ima{e dve teorii. Ja ostavam nastrana onaa treta teorija, da se usvoi nekoj od ve}e postojnite balkanski jazici - gr~kiot, srpskiot ili bugarskiot”.

Blaè KONESKI

Edna od pozitivnite reperkusii vo vrska so gra|anskite previrawa vo Makedonija e u~ebnikarskoto delo vo XIX vek, javeno kako nasu{na potreba i, pred sÊ, poradi nedostigot od u~ebnici na naroden, maj~in jazik, edinstveno razbirliv za makedonskite u~enici.

Georgi Stalev

U~ebnikarskata dejnost vo XIX vek pretstavuva proces koj vo svoite osnovi go istaknuva samostojniot nacionalen razvitok na makedonskiot narod. Ottuka, taa vrz sebe }e gi nametne èstokite reagirawa na interesite i propagandite na sosednite zemji ~ija edinstvena cel bila podelbata i zavladuvaweto so teritorijata i so narodot na Makedonija.

Prv makedonski u~ebnikar e arhimandritot Anatolij Zografski. Vo 1838 godina, vo solunskata pe~atnicata na Teodosij Sinaitski izlegla od pe~at kni{kata "Na~alno e u~enie s molitvi utrenija” koja pretstavuva bukvar. Za u~ebnikot "Slavjanskaja gramatika” poznati se mnogu podatoci, no ne i toa dali bil pe~aten. Ovoj dosta dreven rakopis podgotven za pe~atewe od Zografski, se ~uva vo bibliote~niot fond na Zografskiot manastir.

Pro{iri gi i prodlabo~i gi svoite znaewa!

UÊBNIKARSKATA DEJNOST VO MAKEDONIJA

8

Partenij Zografski (1818, Gali~nik - 1876, Carigrad) bil u~enik na tatkoto na makedonskoto prosvetitelstvo - Dimitrija Miladinov. Vo negovata li~nost go imame eden od najobrazovanite Makedonci vo XIX vek. Po pra{aweto za jazikot, Zografski ja zastapuval tezata za sozdavawe zaedni~ki makedonsko-bugarski jazik. No, jasno naglasuval deka: "Makedonskoto nare~ie ne tolko ne trebet i ne moè da bidet iskqu~eno od ob{tijot pismenij jazik, po dobro tja be{e ako ono se priima{e za glavna negova osnova: po taja pri~ina ~to ono e po plavno i po strojno i vo mnogu otno{enija i po bogato. Predstavitel na toa nare~ie se jugozapadnite strani na Makedonija”. Ovaa negova teza predizvikala ostra reakcija na Egzarhijata. Avtor e na u~ebnicite: "Kratka svja{tenaja istorija na Vetho i Novozavetnata crkov” (1857) i "Na~alnoe u~enie za decata” (1858), napi{an na gali~ki govor. Vo 1859 godina go objavil u~ebnikot "Kratka slovenska gramatika”. So svojata dejnost ja budel nacionalnata svest na Makedoncite i go otfrlal duhovnoto ropstvo na Patrijar{ijata.

Negov sledbenik e poznatiot makedonski prerodbenik, u~ebnikar i folklorist Kuzman [apkarev (1834, Ohrid - 1909, Sofija). Toj e avtor na osum u~ebnici i prira~nici i so toa go ima prvoto mesto me|u makedonskite u~ebnikari. Vo periodot od 1868 do 1874 godina, gi objavil: "Kratka sve{tenna Povestnica od Vethijt i Novij Zavet i Kratko sv. Ogla{enie (Katihizis)”, "Kratko zemleopisanie”, "B'lgarskij Bukvar”, "Golema B'lgarska îtanka”, "Nar'~no sv. Blagovestvovanie”, "Nar'~nij sv. Poslani~nik”, "Maj~in jazik. Bukvar”, "Prvo na~alni poznanija za Male~ki detca”.

Ideologot na makedonskoto nacionalno budewe \or|i Pulevski (1817, Gali~nik - 1895, Sofija) se projavil kako poet, u~ebnikar, gramati~ar, folklorist, istori~ar. Vo "Trijazi~niot re~nik” (1875) jasno naglasil: "Slavjano-makedonskio jazik ima pet razliki. Tije se ruski, hrvatski, bo{wa~ki, bugarski i makedonski. Makedonskio jazik e najsroden so crkovno-slavjanskite knigi i toi je staroslavjanski. Narod se veqit qudi koji se od eden rod i koji zboruvajet ednakov zbor. Tije qudite ji vikajet narod, a mesto vo koje ìvuvat narod se velit ote~estvo od toi narod. Taka i Makedoncive se narod i mestovo nivno je Makedonija”. Avtor e na prvata makedonska gramatika "Slognica re~ovska” (1880), "Re~nikot na pet jazici” (makedonsko-srpsko-albansko-tursko-gr~ki) nape~aten vo 1873 godina i spomenatiot " Trijazi~en

9

re~nik” (slovenomakedonsko-albansko-turski) kade {to za prvpat ja izloìl svojata makedonska nacionalna programa. Negovi kapitalni dela se makedonskata gramatika "Jazi~nica” koja ima okolu 500 stranici i "Slavjanomakedonskata op{ta istorija” od 1.700 stranici, objavena od Makedonskata akademija na naukite i umetnostite vo 2003 godina.

Poznati makedonski u~ebnikari se: Venijamin Ma~ukovski, Pavel Boìgropski, Georgi Dinkov, Panajot K. \inovski, Dimitar V. Makedonski, Atanas Kostencev, Josif Kova~ev, Joakim Gruev, Dimitar Uzunov. Tie ja odigrale presudnata uloga vo formiraweto na makedonskiot jazik i so nivnite u~ebnici go obezbedile obrazovanieto na maj~in jazik na mnogu makedonski generacii. Na svoite u~enici Dimitrija Miladinov im se obra}al so zborovite: "Qubezni ~eda! Jas ve u~am na tu| jazik, no nespravedlivo e toa u~ewe. Edvaj }e se najde drug narod podolen i ponizok od na{iot! Na drugo mesto nikade ne se dobiva prvoto obrazovanie na tu| jazik, tuku se u~i na svojot maj~in i takov. ]e dojde vreme i blisku e, koga i nie }e zapo~neme da u~ime na svojot maj~in jazik”. Tie amaneti gi ispolnija makedonskite u~ebnikari.

Vo 1891 godina, pogolema grupa mladi Makedonci vo Sofija ja formirale Mladata makedonska kniòvna druìna. Vo januari 1892 godina, bil objaven i prviot broj na spisanieto”Loza”. Negovi ~lenovi bile: Dame Gruev, Dimitar Mir~ev, Nikola Naumov, Petar Pop Arsov, Georgi Balas~ev, Georgi Belev, Kliment Kara|ulev, Hristo Pop Kocev, Nikola Dejkov, Toma Karajovov, Evtim Sprostranov, Kosta [ahov, Luka Xerov, Hristo Matov, Naum Tufek~iev i drugi. Druìnata, spored pi{uvawata na Blaè Ristovski, imala za zada~a da go razbuduva i da go emancipira makedonskiot patriotizam kaj narodot vo tatkovinata i vo emigracijata za otpor protiv site nadvore{ni me{awa i za narodno obedinuvawe vo pretstojnata re{ava~ka borba. Zaedno so toa kako dolgoro~na i sistemna rabota bila i izgradbata na makedonskiot literaturen jazik.

Kako prethodnici na Krste Misirkov se potvrduvaat so jazikot na prvite ~etiri broja na "Loza”, koj ne moè da se ime-

LOZARITE - PRETHODNICI NA MISIRKOV

10

nuva makedonski, no sodrì mnogu makedonizmi vo leksikata, fonetikata i morfologijata. Fonetskiot pravopis naglaseno go izdvojuva od bugarskiot literaturen jazik. Bile ustanoveni i posebni grafemi za karakteristi~nite makedonski meki konsonanti, obrazuvani so dijakriti~ki znak, kako {to podocna toa go storil Krste Misirkov.

Prv makedonski u~ebnikar e arhimandritot Anatolij Zografski.

Kuzman [apkarev e avtor na osum u~ebnici i prira~nici i so toa e me|u prvite makedonski u~ebnikari.

Ideologot na makedonskoto nacionalno budewe \or|i Pulevski se projavil kako poet, u~ebnikar, gramati~ar, folklorist i istori~ar.

Vo 1891 godina, pogolema grupa mladi Makedonci vo Sofija ja formirale Mladata makedonska kniòvna druìna. Vo januari 1892 godina bil objaven i prviot broj na spisanieto "Loza”.

Za koi makedonski dijalekti kako osnova na zaedni~kiot makedonsko-bugarski jazik se zalagal Partenij Zografski?

Zo{to makedonskiot komita, revolucioner i vojvoda \or|i Pulevski se imenuva kako me|ni~ki ideolog na makedonskoto nacionalno budewe?

Zo{to Lozarite se prethodnici na Krste Misirkov?

Vnimatelno razgledaj gi stavovite na makedonskite u~ebnikari od XIX vek vo vrska so makedonskoto jazi~no pra{awe! Potoa izvle~i zaklu~ok vo vrska so pra{aweto - koj stav preovladuva kaj pove}emina u~ebnikari!?

Zapomni!


Zada~a

11

KRSTE PETKOV MISIRKOV

Krste Petkov Misirkov ne e samo kodifikator na sovremeniot makedonski literaturen jazik i osnovopo-lo`nik na sovremenata makedonska nau~na istoriogra-fija, tuku i sinonim za vekovnata kontinuirana osloboditelna borba na makedonskiot narod za kulturno nacionalna i dràvno-politi~ka afirmacija. Toj e nesomneno ne samo najpremol~uvanata, tuku i najèstoko napa|anata i uporno progonuvanata li~nost vo novata makedonska istorija. No, ìvotot na znamenitite dejci ne se meri po dolìnata na vekot, tuku po zna~eweto i zra~eweto na nivnoto delo vo istorijata.

Blaè Ristovski

Edinstvoto na li~nosta i deloto na Krste Petkov Misirkov go izdignaa na piedestalot kako najznamenit Makedonec vo XX vek. Toj e znak na ravenstvo me|u ~ovekot i negovata tatkovina. Koga se spomenuva imeto na Misirkov pritoa neminovno se misli na Makedonija. Koga se izgovara imeto na Makedonija vo isto vreme toa vo sebe go sodrì i imeto na Misirkov. ôvekot koj najdlaboko i trajno ja zaora brazdata vo konstituiraweto i afirmacijata na makedonskata misla i akcija. Trajno gi odbeleà tradicijata i kontinuitetot na makedonskata posebnost i nepokor.

Krste P. Misirkov e roden na 6/18 noemvri 1874 godina vo seloto Postol, nekoga{nata prestolnina na Aleksandar Makedonski - Pela, vo Egejska Makedonija. Osnovnoto gr~ko u~ili{te go zavr{il vo rodnoto mesto, u~itelska {kola vo Belgrad, duhovna akademija vo Poltava i Istorisko-filozofski fakultet vo Sankt Peterburg. Bil eden od osnovopolo`nicite na Mladata makedonska kniòvna druìna vo 1891 godina. Vo ruskata prestolnina go formiral Tajniot makedonsko-odrinski komitet (1900) i bil negov pretsedatel. Eden e od osnova~ite na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo 1903 godina, isto taka vo Sankt Peterburg. Postojano progonuvan, kako osamen i nesre}en otkornatik, vo golema siroma{tija, po~inal na 26 juli 1926 godina vo Sofija.

12

POGLEDITE NA MISIRKOV ZA MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK

Vo 1900 godina gi objavil prvite tekstovi na makedonski jazik so makedonska azbuka. Objavuvani na stranicite vo pove}e moskovski i sofiski spisanija ("Makedonski golos”, "Mir”, "Ilinden”, "Slavjanskija Izvestija”) tie predizvikuvale ìv interes i èstoki reakcii. Samite naslovi ukaùvaat na toa: "Samoopredeluvaweto na Makedoncite”, "Makedonija i slovenstvoto”, "Makedonski nacionalizam”, "Makedonska kultura”, "Na{ata vera”, "Borba za avtonomija”.

Vo statijata "Patot na pomiruvaweto” naglasuva: "Makedoncite & se nu`ni na Makedonija, za{to samo so Makedonci Makedonija }e bide na Makedoncite, a ne bez niv!”. Nacionalnoto samo~uvstvo bezrezervno go potvrduva vo tekstot "Samoopredeluvaweto na Makedoncite” kako najvisoka eti~ka merka: "Neka mi bide prosteno, no jas kako Makedonec na prvo mesto gi postavuvam interesite na mojata tatkovina i na moite sonarodnici i samo potoa interesite na Bugarija i na Jugoslavija. Jas sum Makedonec, so makedonska nacionalna svest i kako takov si imam svoe, makedonsko, gledi{te za minatoto, sega{nosta i idninata na mojata tatkovina i na celoto ju`no slovenstvo, i zatoa sakam i nas, Makedoncite, da nÊ pra{aat za site pra{awa {to nÊ zasegaat nas i na{ite sosedi, a ne sÊ da svr{uva so spogodbite me|u Bugarija i Srbija, a bez nas”.

Vo Odesa na 1 septemvri 1905 godina, go objavil prviot i edinstven broj na prvoto nau~no-literaturno i politi~ko spisanie na makedonski jazik "Vardar”.

Makedonskata bibliska kniga na Krste Petkov Misirkov bila objavena vo septemvri 1903 godina vo Sofija. Taa ne uspeala ni da izleze od pe~atnicata, za{to bugarskite vlasti vedna{�ja zaplenile i ja uni{tile. Kako svedo{tvo ostanale desetina primeroci. Vo nea izvonredno precizno, argumenti-rano i trajno gi odredil posebnostite na makedonskiot jazik i se zalagal za formirawe na makedonski literaturen jazik.

Knigata, po predgovorot, sodrì pet statii: “[~o napraifme i {~o trebit na praime za odnapred?”, " Imat li se

"ZA MAKEDONCKITE RABOTI”

13

nu`da od makedoncki nacionalni nau~no-literaturni drugarstva?”, "Nacionalnijot separatizam: zemji{~eto, na koje se imat razvijeno i ke se razvijat za odnapred#, "Sostauala, sostauat i moìt li Makedonija da sostauat ot sebe oddel'na etnografcka i politi~ka jedinica?” i "Nekolku zboroi za makedonckijot literaturen jazik”.

Eden narod postoi samo so svojot jazik. Milosta kon narodniot jazik e na{�dolg i na{e pravo, povikuva, potvrduva i opomenuva Misirkov vo zavr{niot tekst od knigata. Toj ima posebno mesto i zna~ewe, za{to edinstveno so argumentite na naukata i so komparativno prosleduvawe na istoriskata geneza na indoevropskite narodi i jazici gi postavuva trajnite teoretski osnovi za sozdavawe na makedonskiot literaturen jazik. Pritoa, klu~ni se pravilata deka toj }e se formira vrz osnovata na centralnite makedonski dijalekti: vele{kiot, prilepskiot, bitolskiot i ohridskiot, a pravopisot }e bide sozdaden vrz fonetski principi so mali otstapuvawa vo etimologijata.

Jazikot na eden ~ovek i na eden narod e negov znak na raspoznavawe. Misirkov pi{uva: "Jazikot jet stredstvo, so koje nije poznaame, {~o mislit, {~o osek'at i {~o sakat na{ijot sobesednik. Vo jazikot se imaat oddel'ni glasovni znakoi ili zboroi za site misli, osek'ajn'a i sakajn'a na jeden ~oek, za toa jazikot na jeden narod jet negoo duovno bogatstvo i nasledstvo, vo koe se zakl'u~uvaat, otpe~ateni vo glasovni znakoi ili zboroi, site narodni misli, osek'ajn'a, so koji imat ìveno i ìvit jeden narod i koji se predavaat, kako ne{~o sveto ot jedno pokolejn'e na drugo. Da so~uat nekoj svojot naroden jazik i da go branit kao svetijn'a, zna~it, da ostanit on veren na duot na svojite prededovci i da uvaàvat se, {~o imaat oni napraeno za svojeto potomstvo. Da se otkaìt ~oek ot svojo naroden jazik, zna~it, da se otkaìt on i ot narodnijot duh. So toa samo se objasnuat sakajn'eto i usilijata na pokoritelite, da napraat pokorenite, da se otkaàt ot svojot jazik i da izu~at na negoo mesto nivnijot; isto taka so toa se objasnuat uporstvoto na

“NEKOLKU ZBOROI ZA MAKEDONCKIJOT LITERATUREN JAZIK”

14

pokorenite narodi da so~uvaat seto svoje duhovno narodno nasledstvo, a osobito jazikot”.

Krste Petkov Misirkov e avtor na pove}e statii i na znamenitata kniga "Za makedonckite raboti”.

Knigata "Za makedonckite raboti” e objavena vo 1903 godina vo Sofija. Ovaa kniga gi razrabotuva najzna~ajnite politi~ki i kulturni pra{awa za Makedonija i za Makedoncite.

Spored pogledite na Misirkov od 1903 godina, makedonskiot literaturen jazik treba da se formira vrz osnovata na centralnite makedonski dijalekti: vele{kiot, prilepskiot, bitolskiot i ohridskiot.

Zo{to Krste Petkov Misirkov e najznamenit Makedonec vo XX vek?

Vo svojata kapitalna kniga "Za makedonckite raboti” Misirkov jasno gi odredil principite vrz koi }e se sozdava makedonskiot literaturen jazik. Koi se tie?

Da se razgleda i da se prokomentira sodrìnata na prviot broj na spisanieto "Vardar”!

"Makedoncite nemaa dobieno pozna~ajna, popolna i poaktuelna kniga od deloto na Krste Misirkov 'Za makedonckite raboti'. Toa e ogledalo na celiot ivoten opit na edna makedonska istoriski presudno va`na generacija i istovremeno silen prodor vo idninata zatemelena vrz fundamentalnoto poznavawe na minatoto na narodot i tatkovinata vo kontekst na poznavaweto na istorijata i sovremenosta na okolnite narodi i dràvi”.

Blaè RISTOVSKI

Zapomni!


Zada~a!


15

MORFOLOGIJA I MORFOSINTAKSA

Morfologijata e nauka za jazikot [to gi prou~uva formite na zborovite, pravilata za nivnoto gradewe i gramati~koto zna~ewe.

Morfosintaksata e nauka [to se zanimava so funkcijata na zborovite vo re~enicata.

Morfema

Sogledaj!

y i d a r - oddelni glasovi (fonemi) kako delovi od zborot koi nemaat sopstveno zna~ewe

yi - dar - slogovi, kako delovi od zborot koi, isto taka, nemaat sopstveno zna~ewe

yid - ar - delovi od zborot [to imaat svoe zna~ewe

op[t del dodaden delili koren nastavkakorenska (sufiks)morfema

Op[testveniot del od zborot, odnosno korenot (korenskata osnova) ima svoe sopstveno zna~ewe i e najva`en, nose~ki del na zborot bez koj drugite delovi na zborot ne se vo mo`nost da obrazuvaat zbor [to ]e ima nekakavo zna~ewe.

Delovite, pak, [to i se dodavaat na korenskata osnova se vikaat nastavki ili sufiksi.

Najmalite delovi od zborot koi imaat svoe zna~ewe se vikaat morfemi.

Zborot mo`e da ima edna ili pove]e morfemi.

Sporedi:

16

yid yid - ar yid - ar - stvo

edna morfema dve morfemi tri morfemi itn.

Morfemata [to ja ozna~uva korenskata osnova e najva`niot i edinstveniot del od zborot [to ima svoe zna~ewe, a drugite delovi, odnosno drugite morfemi, se pridruùvaat kon korenskata osnova za da go dopolnat, no nemaat svoe posebno zna~ewe.

Na primer: pat - nik

morfema koja morfema koja upotrebena ima svoe zna~ewe samostojno nema svoe zna~ewe

Ima dva vida nekorenski morfemi:1. Zboroobrazuva~ki morfemi, odnosno morfemi [to

sluàt za izveduvawe na zborovi so novo zna~ewe.2. Formoobrazuva~ki morfemi, odnosno morefemi [to

sluàt za izmenuvawe na formite na zborovite.Na primer: yid, yidot, yidov, yidon, yidovi i sl.Osven morfemite, odnosno afiksite po op[tiot del na

zborot koi se vikaat nastavki, postojat i morfemi, odnosno afiksi pred op[tiot del na zborot i se vikaat pretstavki.

Sporedi

iz ardo enso yid (a) yid otpod ovpre ovi

pretstavki nastavki

VIDOVI MORFEMI

17

Pod zboroforma se podrazbiraat razli~ni formi vo koi mo`at da se jazvat oddelni vidovi zborovi vo makedonskiot jazik.

Na primer: breg, bre`e, brek~e, bregot, bregovi, (dva) brega . . .

Vo makedonskiot jazik najgolem broj zboroformi razlikuvaat glagolite.

Na primer: u~i,�u~am, u~ime, u~i[, ]e u~ime, bi u~ele, ]e u~at, ste u~ele itn.

{to e morfema?Koja e razlikata me\u zboroobrazuva~kite i formoobrazu-

va~kite morfemi?Koi od morfemite se vikaat nastavki, a koi pretstavki?{to se podrazbira pod zboroforma?

Zboroforma


18

ZBOROVNI GRUPI VO MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK

OSTANAA SAMO @ELBITE

Na ulica igraat Na ulicata ostanaatri rusokosi mom~iwa. samo tri crte`i:Zavrna do`d �dnoto dete pla~e[e,I tie pobegnaa nekade. edna dobra baba taguva[e,

edna elba be[e nedore~ena.

Na ulicata igraatri rusokosi mom~iwa.Zavrnai na asfaltot ostanaasamo tri male~ki elbi.

Vasil TOCINOVSKI

Me\u oddelnite zborovi vo stihovite na ovaa pesna postojat golemi razliki, no i golemi sli~nosti. Tie, pred sè, se razlikuvaat po vidot na koj mu pripa\aat, a zborovite [to pripa\aat na ist vid se mnogu bliski i kako da so~inuvaat edno semejstvo.

Sogledaj

19

Zborovite: èlba (èlbi), ulica, mom~iwa, do`d, crteì, dete, baba i asfalt se bliski eden so drug za[to so niv se ozna~uvaat imiwa na su[testva, predmeti, pojavi ili poimi i se vikaat imenki.

Zaedni~ko za zborovite: rusokosi (mom~iwa), dobra (baba), nedore~ena (èlba) i male~ki (èlbi) e toa [to so niv se o z n a ~ u v a a t n e k a k v i k a r a k t e r i s t i k i n a p r e d m e t i t e , su[testvata ili pojavite. Vakvite zborovi obrazuvaat posebna zborovna grupa nare~ena pridavki.

Zborot tie ukaùva na su[testva, ima forma za lice i spa\a vo zborovnata grupa zamenki.

Zborovite: tri, eden i edna ozna~uvaat opredeleno koli~estvo na su[testva ili predmeti i spa\a vo zborovnata grupa nare~ena broevi.

Site zborovi vo makedonskiot literaturen (standarden) jazik spored svoeto zna~ewe moàt da se rasporedat vo slednive edinaeset zborovni grupi:

1. imenki, 6. prilozi,2. pridavki, 7. predlozi,3. zamenki, 8. svrznici,4. broevi, 9. izvici,5. glagoli, 10. ~esti~ki,

11. modalni zborovi.

Me\u oddelnite vidovi zborovi, odnosno zborovni grupi, nema stroga granica, taka [to nivnoto zna~ewe doa\a do izraz vo sostavot na re~enicata.

Jadranka e ubavo devoj~e. Jadranka ubavo pee.

pojasnuva imenka pojasnuva glagol

Site vidovi zborovi, odnosno zborovni grupi vo makedonskiot literaturen jazik, spored nivnoto zna~ewe i

Sporedi!

Vnimavaj!

Sporedi!

20

spored slu`bata [to ja vr[at vo re~enicata, mo`at da se rasporedat vo dve osnovni grupi:

1. Zborovi koi[to se menuvaat po rod, broj, lice ili vreme (imenkite, zamenkite, pridavkite, broevite i glagolite) i se vikaat menlivi zborovi.

2. Zborovite koi[to nikoga[ ne ja menuva svojata forma (prilozi, predlozi, svrznici, izvici, ~esti~ki i modalni zborovi) i se vikaat nemenlivi zborovi.

Zapomni!

Vo makedonskiot literaturen jazik ima edinaeset vidovi zborovi koi mo`at da se rasporedat vo dve osnovni grupi: menlivi i nemenlivi zborovi.

{ematski prikaz na oddelnite vidovi zborovi vo makedonskiot literaturen jazik

Vidivi zborovi

menlivi nemenlivi

imenki prilozi�

��predlozi

pridavki svrznici

broevi izvici

glagoli ~esti~ki

modalni zborovi

? Kolku zborovni grupi ima vo makedonskiot literaturen jazik?

? Koi vidovi zborovi se menlivi, a koi nemenlivi?


21

IMENKI

Kako ubava pletenka na momeniz ~itankite se vle~ei niz site knigi vo kniàrnicite.Li~i na cutna gradina,na rasplodena semka,na crvena drenka,a ima ~udno ime - I m e n k a!Golema, golema, golema,kako naeto imei kolku imiwata na site rodeni,na site planini, ezera, reki,na site ìvotni:pitomi, lakomi, divi,na mravkite i trevkite,na detskite igri i nasmevkite...

Trajan Petrovski

Nekolku zborovi od ovaa pesna go opravduvaat nejziniot naslov, bidej]i ozna~uvaat imiwa na:

- su[testva: mome, ìvotni, (pitomi i divi), mravki, trevki i dr.

- predmeti: pletenka, ~itanki, knigi, kniàrnici i dr.- pojavi ili poimi: imenka, ime, planina, ezero, reka,

igra i dr.

IMENKA

Sogledaj!

Zapomni!Imenkite se zborovi koi ozna~uvaat imiwa na su{testva,

predmeti, pojavi ili poimi.

22

Klasifikacija na imenkite

Spored zna~eweto imenkite se delat na sopstveni i op[ti.

Sopstvenite imenki ozna~uvaat imiwa na poedine~ni su[testva ili poimi: Trajan, Milica, Struga, Ki~evo, Radika, Popova {apka, Murgo...

Op{tite imenki ozna~uvaat imiwa na su[testva, predmeti, pojavi ili poimi [to imaat op[ti (zaedni~ki) karakteristiki: ~itanka, kniga, mome, kniàrnica, mravka, planina, ezero, reka, igra, nasmevka i dr.

Op[tite imenki se delat na konkretni i apstraktni (misleni).

Konkretni imenki se onie so koi se imenuvaat predmeti i su[testva [to moème da gi vidime i dopreme: pletenka, kniga, semka, drenka, mome, mravki i dr.

Ima dva vida konkretni imenki: izbrojlivi i neizbrojlivi.

Izbrojlivi imenki se onie [to ozna~uvaat imiwa na predmeti ili su[testva i poimi koi moàt da se izbrojat: edno mome, dve pletenki, ~etiri ~itanki, sedum-osum kniàrnici itn.

Neizbrojlivi imenki se onie [to ozna~uvaat imiwa na predmeti i su[testva koi ne moàt da se izbrojat zatoa [to se pretstaveni kako mnoèstvo ili kako sostaven del od ne[to. Ovoj vid imenki se delat na: zbirni (drvja, vojska, stado, roj, jato i dr.) i materijalni (pesok, sol, [e]er, bra[no i dr.).

23

[ematskiot pregled na oddelnite vidovi imenki moè da se pretstavi vaka:

Imenki

sopstveni op[ti

konkretni apstraktni

izbrojlivi neizbrojlivi

zbirni materijalni

• {to se imenki?• Kakvi vidovi imenki ima spored nivnoto zna~ewe? Koe e posebnoto zna~ewe na sekoj od tie vidovi?• Koj vid imenki se pi[uvaat so golema pe~atna bukva? Zo[to?

Imenkite vo makedonskiot jazik razlikuvaat tri gramati~ki kategorii: rod, broj i opredelenost.

Imenkite vo makedonskiot literaturen jazik imaat formi za ma[ki rod, enski rod i sreden rod.

Sekoja imenka mu pripa�a na eden od ovie tri roda.Rodot kaj imenkite polesno �e go opredelime ako se

posluìme so formite na li~nata zamenka za 3l. ednina: toj, taa, toa.

Imenkite pred koi moè da stoi li~nata zamenka t o j se od ma[ki rod, imenkite pred koi moè da stoi li~nata zamenka t a a se od ènski rod, a imenkite pred koi moè da stoi li~nata zamenka t o a se od sreden rod.


Gramati~ki kategorii na imenkite

Rod kaj imenkite

24

Imenkite vo makedonskiot literaturen jazik razlikuvaat tri roda: ma{ki rod, enski rod i sreden rod.

Osven so pomo[na formite od li~nata zamenka za 3l. ednina, rodot kaj imenkite go prepoznavame i po nivnite zavroci.

Od primerite [to dosega se dadeni moè[ da izvle~e[ zaklu~ok deka najgolem broj od imenkite vo ma[ki rod zavr[uvaat na soglaska: ~ovek, u~enik, breg, volk, zajak, dab, moliv i dr.

Imenkite od ènski rod naj~esto zavr[uvaat na samoglaskata a-: èna, klupa, planina, u~eni~ka, breza, lasto-vica, kniga i dr.

Imenkite od sreden rod sekoga[ zavr[uvaat na samoglaskata o- ili e-: selo, dete, jagne, ogledalo, cve]e i dr.

Mal broj imenki od ma[ki rod zavr[uvaat na samo-glaskite a- ili e-: sudija, sluga, dedo, vujko, Mir~e, pavle i dr., a mal broj imenki od ènski rod zavr[uvaat na soglaska: radost, bolest, sol, krv, pepel, pesok i dr.

? Kolku roda razlikuvaat imenkite vo makedonskiot literaturen jazik?? Kako polesno ]e opredelime na koj rod im pripa\aat imenkite?? {to e karakteristi~no za mal broj imenki od ma[ki rod i od enski rod vo pogled na nivnite zavr[oci?

So imenkite vo makedonskiot jazik moè da se ozna~uva edno su[testvo, odnosno eden predmet ili pojava, no i pove]e takvi su[testva, odnosno predmeti ili pojavi.

Imenkite so koi se ozna~eni poedine~ni predmeti, su[testva ili pojavi se vo ednina, a imenkite so koi se ozna~eni pove�e predmeti, su[testva ili pojavi se vo mnoìna.

Ovaa gramati~ka kategorija se vika broj kaj imenkite.

Zapomni!

Vnimavaj!


Broj kaj imenkite

25

Zapomni!

Vidovi mnoìna kaj imenkite

Vo makedonskiot literaturen jazik imenkite imaat dva broja: ednina i mnoìna.

Mnogu ptici nad drvjata Krotki ovci pasat mirno se vivnale v let, pod senkite na dva daba, a vrednite p~eli, gledaj, a pokraj niv lae pesot letaat od cvet na cvet. mu se gledaat dva-tri zaba.

Vo stihovite ima pove]e imenki. Edni od niv se vo ednina, a drugi vo mnoìna. Kakva razlika zabeleùva[ vo mnoìnata na ovie imenki?

Imenkite [to se upotrebeni vo mnoìnski formi moème da gi rasporedime vo tri grupi:

a) ptici, b) drvja; v) daba (dva), p~eli, zaba (dva-tri). ovci, senki.

So imenkite ptici, p~eli, ovci i senki se ozna~eni pove]e predmeti ili su[testva od ist vid. Ovoj vid mnoìna se vika obi~na mnoìna.

So imenkata drvja e ozna~eno mnoèstvo vo negovata celost, odnosno so taa imenka e ozna~eno mnoèstvo, zbir od istorodni su[testva i zatoa vakviot vid mnoìna se vika zbirna mnoìna.

So imenkata daba (dva) i zaba (dva-tri) se ozna~eni predmeti ili su[testva vo opredeleno, odnosno vo izbrojano koli~estvo i zatoa ovoj vid mnoìna kaj imenkite se vika izbrojana mnoìna.

Obi~na i zbirna mnoìna razlikuvaat imenkite od site tri roda, a izbrojana mnoìna samo imenkite od ma[ki rod koi vo ednina zavr[uvaat na soglaska.

Trite vida mnoìna kaj imenkite slikovito moè da se pretstavi vaka:

26

listovi lista (tri) lisja (lisje)

Kolku broja razlikuvaat imenkite vo makedonskiot literaturen jazik?

Koi imenki se vo ednina, a koi vo mnoìna? Vo koi vidovi mnoìna moàt da se javat imenkite?

Eden od osnovnite belezi na makedonskiot literaturen jazik e opredelenosta na nekoi vidovi zborovi koja se izrazuva preku ~lenskite formi. Dodavaj]i im na op[tite imenki nekoja od formite na ~lenot, vsu[nost, predmetite, pojavite ili poimite ozna~eni so imenkite, stanuvaat opredeleni, odnosno pobliski, popoznati.

Vo makedonskiot literaturen jazik gi ima slednive ~lenski formi koi u[te se vikaat ~lenski nastavki ili morfemi.

^lenskite formi osven [to sluàt za opredeluvawe na imenkite, odnosno na predmetite, pojavite i poimite ozna~eni so niv, tie imaat i prostorno zna~ewe. lenskite formi -ov, -va, -vo za ednina i -ve i -va za mnoìna se koristat za ozna~uvawe na su[testva i predmeti koi se blisku do govoritelot.


Opredelenosta na imenkite

E d n i n a M n o i n a

za. m. r. za . r. za. s. r. za m. i . r. za sr. r.

-OT -TA -TO -TE -TA

-OV -VA -VO -VE -VA

-ON -NA -NO -NE -NA

27

Na primer: Otvori ja vratava da vlezam vo sobava.

^lenskite formi: -on, -na, -no za ednina i -ne i -na za mnoìna se koristat za su[testva i predmeti oddale~eni od onoj koj govori, no toj sepak gi gleda.

Na primer: Na vrvon od planinana s# u[te ima sneg.Sopstvenite imenki se samoopredeleni i ne se ~lenuvaat.

Isklu~ok od ova pravat sopstvenite imenki koga preku nivnite ~lenski nastavki e izrazen li~niot stav na govoritelot.

Na primer: Denes Vardarov e mnogu maten. Toj mnogu go po~ituva[e Ver~eto.

{to se imenki?Po [to se razlikuvaat sopstvenite od op[tite i

konkretnite od apstraktnite imenki?Koi gramati~ki kategorii gi razlikuvaat imenkite?

Ivana ~ita. Ivana ~ita kniga. I zboruvam na Ivana.

(podmet) (direkten predmet) (indirekten predmet)

Ivana e u~eni~ka. Ivana sede[e do masata.

(imenski del (prilo[ka od prirokot) opredelba)

Imenkite vo re~enicata moàt da bidat upotrebeni vo funkcija na podmet, predmet (direkten ili indirekten), imenski del od prirokot, prilo[ka opredelba i dr.


Sogledaj!

Zaklu~ok

FUNKCIITE NA IMENKITE VO REÊNICATA

28

PRIDAVKI

SELO

Kraj bistra planinska rekasi le`i na[eto selo,ko malo orlovo gnezdovo drvja skrieno celo.

Sred selo [iroko gumnokaj v leto ito se vr[i,a posle, v prazni~ni denovi,so radost oro se kr[i.

V kraj selo ku]i~ka bela,do nea [kolo novo -kaj prva osetiv radostkaj prvo nau~iv slovo.

Lazo Karovski

Pokraj koj vid zborovi stojat istaknatite zborovi vo stihovite na ovaa pesna? [to ozna~uvaat tie?

Istaknatite zborovi: bistra, planinska (reka), na{eto (selo), orlovo (gnezdo), {iroko (gumno), prazni~ni (denovi), ku]i~ka) bela, ([kolo) novo, prva (radost) i prvo (slovo) stojat pokraj imenkite (pred niv ili po niv) i imenuvaat nekoi karakteristiki, odnosno svojstva na su[testvata, predmetite i pojavite.

Sogledaj: bistra, planinska reka

re~nata voda rekata & pripa\a e bistra na pla`ata Vakvite zborovi se vikaat pridavki.

Zapomni

Pridavki se zborovi so koi se imenuvaat karakteristiki, odnosno svojstva na su{testvata, predmetite i pojavite ozna-~eni so imenkite.

29

PODELBA NA PRIDAVKITE SPORED ZNAÊWETO

Razgledaj ja [emava i obidi se da zaklu~i[ za vidovite pridavki spored zna~eweto.

Od prikazov moè da se vidi deka osnovni vidovi pridavki se: opisni, zamenski, odnosni i brojni.

Opisni pridavki se onie so koi se opi[uvaat predmetite, su[testvata ili pojavite: visoko (drvo), taèn (glas), silen (do`d) i dr.

Odnosni pridavki se onie [to ozna~uvaat pripadnost, poteklo i sl. Vo ovaa grupa pridavki najgolem e brojot na materijalnite i prisvojnite pridavki: svilena ([amija), konopna (ko[ula), staklena (~a[a), selski (most), plani-narski (dom) i dr.

Brojni pridavki se onie [to se obrazuvani od broevi: prv, vtor, treta, dvoen, troen, ~etvoren i dr.

Zamenski pridavki ima pove]e vidovi, a sekoj od tie vidovi ima svoe posebno zna~ewe. (Pretstaveni se na [emata.)

Razmisli i zaklu~i!

OPISNI ZAMENSKI ODNOSNI BROJNI

materijalni prisvojni

prisvojni koli~estveni kvalitativni pra[alni op[ti neopredeleni

moj onolkav vakov kakov sekakov nekakov

tvoj tolkav takov kolkav inakov nikakov

negov olkav onakov

nejzin

srebren (prsten) gradski (park)

30

Gramati~ki kategorii na pridavkite

BELA PESNA

Bela kosa, Belo tele,bela brada, bela krava,belo runo, belo mlekobela zgrada. nam ni dava.

Belo utro, bela sreda, bel vtornik [to ne gleda.

Stojan Tarapuza

Koja gramati~ka kategorija otkriva[ kaj pridavkite preku istaknatite zborovi vo stihovite na ovaa pesna?

bel vtornik bela belo

Zabeleùva[ deka pred imenkata od ma[ki rod vtornik stoi pridavkata bel, pred imenkite od ènski rod: pesna, kosa, brada, zgrada, krava i sreda – stoi pridavkata bela, a pred imenkite od sreden rod: runo, tele, mleko i utro – stoi pridavkata belo.

Zna~i, pridavkite imaat posebni, razli~ni formi za site tri roda vo ednina, a zaedni~ka forma za site tri roda vo mnoìna, no tie sekoga[ rodot go primaat preku imenkite na koi se odnesuvaat. Ako imenkata e od ma[ki rod i pridavkata ]e bide od ma[ki rod (bel cvet) – ako imenkata e od ènski rod i prida-vkata ]e bide od ènski rod (bela rada), ako imenkata e od sreden rod i pridavkata ]e bide od sreden rod (belo lale), ako

imenkata e vo mnoìna i pridavkata ]e bide vo mnoìna (beli cvetovi) itn.

Sogledaj!

Rod na pridavkite

pesna kosa

brada zgrada

krava

sreda

runo

tele mleko

utro

31

PESNA ZA MESE^KO

Mese~ko Ponekoga{e kanarka oltaponekoga{e zlatna para sletanafrlena vo re~en vir do zori. sred zeleni granki.

Ponekoga{e son~ogled ubav Ponekoga{erascvetan od nekoj zrel plodnad zaspani gori. golema semka.

Ponekoga{e svetnat srp No najmnogu mi li~i izbegan na dobar prodava~od veseli etvarski dlanki. {to ~uka na mojot prozorec

i mi nudi prijatna dremka.

Bo{ko Sma}oski

? Koi zborovi se pridavki vo ovaa pesna?? Po [to se razlikuvaat tie osven po zna~eweto i po rodot na koj mu pripa\aat.

a) zlatna para, re~en vir, son~ogled ubav, rascvetan, zrel plod...

b) zaspani gori, veseli etvarski dlanki, zelenigranki.

Imenkite vo prvata grupa primeri se vo ednina. Zatoa i pridavkite [to se pred niv ili po niv se vo ednina.

Imenkite vo vtorata grupa primeri se vo mno`ina. Zatoa i pridavkite [to se odnesuvaat na niv se vo mno`ina.

Zna~i, osven po rod, pridavkite se soglasuvaat so imenkite i po broj.

Sogledaj!

Broj na pridavkite

Razmisli!

Sporedi!

32

Brojot na pridavkite zavisi od brojot na imenkite. Ako imenkata e vo ednina i pridavkata [to stoi pokraj nea i ja pojasnuva ]e bide vo ednina. Ako imenkata e vo mnoìna, i pridavkata [to ja pojasnuva ]e bide vo mnoìna.

Vo re~enicata pridavkata moè da gi ima slednive funkcii:

- atribut: Skokaj]i od granka na granka malata ververi~ka padna vrz sonliviot volk. - imenski del od prirokot: Ova dete navistina e vredno. - predmet: Gi nahranivme gladnite. - podmet: Premrznatiot tropna na na[ata vrata.

{to ozna~uvaat pridavkite? Kakvi vidovi pridavki ima spored nivnoto zna~ewe? Koi gramati~ki kategorii gi imaat pridavkite? Kakvi funkcii moàt da vr[at pridavkite vo re~enicata?


Zapomni! Pridavkite vo makedonskiot literaturen jazik

razlikuvaat dva broja: ednina i mnoìna.

Funkcii na pridavkata vo re~enicata

33

B R O E V I

a) Na edna granka stoeja tri ptici: dve vrap~iwa i edna ~avka.

b) Odedna[ na neboto se pojavija sedum-osum temni oblaci.

{to ozna~uvaat istaknatite zborovi vo ovie re~enici?So zborovite: edna, dve i tri ozna~ena e odredena

(to~na) brojnost na su[testva, a so zborovite sedum-osum ozna~ena e pribli`na brojnost na pojavi.

Vakvite zborovi se broevi.

Broevite se zborovi so koi se ozna~uva odredena ili pribli`na brojnost na su{testva, predmeti ili pojavi.

Broevite razlikuvaat i posebni formi za lica.Na primer: Odej]i kon [umata sretnav dvajca lovxii.Istaknatiot zbor (dvajca) se odnesuva na lica od ma[ki

rod.Formite od broevite [to sluàt za ozna~uvawe na lica

od ma[ki rod se obrazuvaat so nastavkite - ina i mina: dvajca, ~etvorica, petmina, desetmina, stomina itn.

Broevite nemaat posebni formi za rod i broj. Isklu~ok od ova pravat samo broevite eden i dva. Prviot od ovie dva broja gi ima site tri formi za rod: eden -za m. r; edna - za . r. i edno - za sr. r. Ovoj broj ima i mnoìnska forma koja glasi edni, me\utoa taa forma pove]e ima zamensko zna~ewe, otkolku mnoìnska

Primeri:

Zapomni

Gramati~ki kategorii na broevite

Rod i broj na broevite

34

forma za brojot eden.Brojot dva ima dve formi za rod: dva - za m. r. i dve - za

`enski i za sreden rod.

Svojata opredelenost broevite ja dobivaat so ~lenskite formi no preku povrzanosta so imenkite.

Taka, na primer, broevite eden i dva koi[to imaat formi za rod, gi dobivaat istite ~lenski formi kako i imen-kite: edniot, ednata, ednava, dvete, dvata, dveve, dvana itn.

Koga brojot se nao\a pred imenka, obi~no e opredelen, odnosno e vo ~lenuvana forma.

Na primer: Dvete lastovi~ki izgradija novo gnezdo pod streata.

Edinaesette fudbaleri na na[ata reprezentacija izvojuvaa visoka pobeda vo sredbata so reprezentacijata na Zair.

Broevite sostaveni od pove]e zborovi od koi poslednite dva se svrzuvaat so svrznikot -i ne se ~lenuvaat.

Na primer: Za u~ebnicite plativ iljada osumstotini pedeset i ~etiri denari.

Me\utoa, ponekoga[ ima isklu~oci od ova pravilo.Na primer: Vrati mi gi trista pedeset i sedumte denari.Obi~no ne se ~lenuvaat i broevite koi ozna~uvaat

pribli`na brojnost.Na primer: Vo tekot na ovaa godina pro~itav tri-~etiri

romani.No: Od tri-~etirite romani [to gi pro~itav vo tekot na

ovaa godina najsilen vpe~atok mi ostavi romanot ,,Papokot na svetot” od sovremeniot makedonski pisatel Venko Andonovski.

{to ozna~uvaat broevite?Koi gramati~ki kategorii gi razlikuvaat?

Proveri gi svoite znaewa

Opredelenost na broevite

35

Z A M � N K I

Zamenkite se zborovi [to ukaùvaat na lica i predmeti ili direktno gi poso~uvaat.

Na primer: Vie ]e se griìte za odgleduvaweto na ovie cve]iwa.

So zamenkata vie ukaùvame na lica kon koi se obra]ame vo govorot, a so zamenkata ovie se poso~uvaat ne[ta, a vo konkreten slu~aj toa se cve]iwata.

Spored zna~eweto ima tri vida zamenki: li~ni, li~no - predmetni i pokazni.

Li~nite zamenki vo makedonskiot literaturen jazik se slednive zborovi:

Ednina Mnoìna

1 l. jas 1 l. nie2 l. ti 2 l. vie3 l. toj (za m. r.) 3 l. tie taa (za . r.) toa (za sr. r.)

So li~nite zamenki se ozna~uvaat odnosi me\u u~esnicite vo govorot.

Na primer: Jas i ti ]e se griìme za papagalot.So li~nata zamenka jas e ozna~eno liceto koe govori (1

lice ednina), a so li~nata zamenka ti e ozna~eno liceto kon koe se obra]ame vo govorot (2 lice ednina).

So li~nite zamenki za treto lice: toj, taa, toa (za ednina) i tie (za mnoìna) se ozna~uvaat lica koi samo se spomenuvaat v govorot, a nivnoto prisustvo ne e zadolìtelno vo momentot na zboruvaweto.

Na primer: Toj mi re~e deka ]e zadocni na sostanokov.Vo makedonskiot literatuen jazik ima edna li~no -

povratna zamenka sebe se.Li~nite zamenki imaat dolgi i kratki formi za direkten

i indirekten predmet, kako i formi [to se upotrebuvaat samo so predlozi.

Na primer:�o vidov nego. (Formi za direkten predmet).

Mu rekov nemu. (Formi za indirekten predmet).

36

Pregled na dolgite i kratkite formi na li~nite zamenki

Ednina Mno`inaednina imno`ina

osnovna(podmetska)forma

forma zadirektenpredmetforma zaindirektenpredmet

forma [tose upotrebuva so predlozi

jas

mene,me

mene,mi

mene

ti

tebe,te

tebe,ti

tebe

toj taa toa

nego,go

nemu,mu

nego

nea,ja

nejze,í

nea

nego,go

nemu,mu

nego

m.r. `.r. sr.r.

nie vie tie

1 lice 2 lice 3 lice 1 lice 2 lice 3 lice

nasné,

vas,ve

niv,gi

nam,ni

vam,vi

nim,im

nas vas niv Sebe (si)

Sebe (si)si

Sebe (si)se

37

ZNAÊWE NA LI^NO - PREDMETNITE ZAMENKI

POKAZNI ZAMEKI

Li~no - predmetnite zamenki se odnesuvaat na lica i predmeti i imaat razli~ni zna~ewa; pra[alno zna~ewe, odnosno zna~ewe, odre~no zna~ewe, neopredeleno zna~ewe i op[to zna~ewe.

Pra[alno zna~ewe imaat slednive li~no - predmetni zamenki: [to? koj? (koja? koi?) i ~ij? (~ie? ~ii?).

Primeri: {to re~e? Koj dojde? ija e knigava?Odre~no zna~ewe imaat slednive li~no - predmetni

zamenki: ni[to, nikoj (nikoja, nikoe, nikoi) i ni~ij (ni~ija, ni~ie, ni~ii).

Primeri: Ne zboruvaj ni[to! Na parlamentarnata sednica nikoj ne se prijavi za diskusija po taa to~ka od dnevniot red.

Odnosno zna~ewe imaat slednive li~no - predmetni zamenki: [to, koj (koja, koe, koi), ~ij (~ija, ~ie, ~ii), koj[to (koja[to, koe[to, koi[to) i ~ij[to (~ija[to, ~ie[to, ~ii[to).

Primer: ôvekot [to dojde ne go poznavam. Koj u~i, ]e nau~i.

Neopredeleno zna~ewe imaat slednive li~no - predmetni zamenki: ne[to, nekoj (nekoja, nekoe, nekoi), ne~ij (ne~ija, ne~ie, ne~ii), koj bilo (koja bilo, koe bilo, koi bilo) i koj gode (koja gode, koe gode, koi gode).

Primer: Mi se pri~ini deka ima[e nekoj vo dvorot.Koj bilo da e ]e dojde doma.

Op[to zna~ewe imaat slednive li~no - predmetni zamenki: se[to; sekoj (sekoja, sekoe, sekoi) i se~ij (se~ija, se~ie, se~ii).

Primer:Na sostanokot se zboruva[e se[to.Sekoj se obiduva[e da dokaè deka toj e vo pravo.

Pokaznite zamenki sluàt za poso~uvawe lica ili predmeti [to se blisku do onoj koj zboruva (ovoj, ovaa, ova, ovie); za poso~uvawe na pooddale~eni lica ili predmeti (onoj, onaa, ona, onie) ili za poso~uvawe lica ili predmeti bez prostorno opredeluvawe (toj, taa, toa, tie).38

Primer: Ovoj traktor e na[. Sé u[te ne sum se iska~il na vrvot od onaa planina. Taa (ku]a) e na Nikola.

Vo sostavot na re~enicata zamenkite moàt da vr[at pove]e funkcii od koi pova`ni �slednive:

a) Podmet vo re~enicata: Nie sekoga[ go sledime dnevniot pe~at.

b) Atribut vo re~enicata:Sekoj ~ovek mora da ima primerno odnesuvawe kon

drugite.v) Predmet vo re~enicata: (direkten, indirekten i

predlo[ki);Niv gi sretna vo parkot. Nim im rekov da si odime.

Se zagriìvme za nea.g) Prilo[ka opredelba vo re~enicata:

Popladne dojdete kaj nas.

Zamenkite se zborovi [to ukaùvaat na su[testva, predmeti i pojavi ili gi poso~uvaat niv.

Spored zna~eweto zamenkite se delat na li~ni, li~no - premetni i pokazni i imaat razli~n� funkcii vo re~enicata.

• Koe e osnovnoto zna~ewe na zamenkite?• Koi se formite na li~nite zamenki vo makedonskiot

literaturen jazik?• Koi vidovi li~no - predmetni zamenki postojat?• Koi zamenki se vikaat pokazni?• Koi se pova`nite funkcii na zamenkite vo re~enicata?

FUKCIJATA NA ZAMENKITE VO REÊNICATA

Zapomni!


39

GLAGOLI

Glagolite se zborovi koi ozna~uvaat dejstvo (tr~a, pliva, ~ita, pi{uva, zboruva) ili sostojba (spie, leì, dreme, sedi, stoi) vo vrska so vr{itelot na dejstvoto. Vo ramkite na re~enicata, glagolot e prirok koj se odnesuva na dejstvoto {to go vr{i subjektot (podmetot).

Vo makedonskiot standarden jazik se razlikuvaat pove}e gramati~ki kategorii kaj glagolite: vreme, na~in, lice, vid, preodnost, rod i broj.

Ovaa gramati~ka kategorija go opredeluva vremeto vo koe se vr{i dejstvoto {to go ozna~uva glagolot vo odnos na momentot na zboruvaweto. Vo taa smisla, se razlikuvaat tri osnovni glagolski vremiwa: minato, sega{no i idno.

Na primer: Isprativ poraka. (minato vreme);Ispra}am poraka. (sega{no vreme);]e ispratam poraka. (idno vreme).

Vo ovie tri vremenski plana (minato, sega{no, idno) se smestuvaat i razli~nite vremiwa {to mu se svojstveni na makedonskiot standarden jazik: sega{no vreme, minato opredeleno vreme (svr{eno i nesvr{eno), minato neopredeleno vreme (svr{eno i nesvr{eno), predminato vreme, idno vreme, idno prekaàno vreme i minato-idno vreme.

Govoritelot naj~esto zazema opredelen subjektiven, li~en stav kon glagolskoto dejstvo. Toj stav moè da bide iska-àn na tri na~ini: a) kako konstatacija, odnosno kako iskaz; b) kako zapoved (naredba) ili kako èlba da se izvr{i dejstvoto; v) kako mo`nost da se izvr{i dejstvoto pod opredelen uslov.

Spored toa, razlikuvame tri gramati~ki na~ini: iskazen na~in (indikativ), zapoveden na~in (imperativ), moèn na~in (potencijal).

GRAMATI^KI KATEGORII NA GLAGOLOT

GRAMATI^KA KATEGORIJA VREME

GRAMATI^KA KATEGORIJA NAÎN

40

Na primer: Vesna dojde. (iskazen na~in);Vesna, dojdi! (zapoveden na~in).Vesna bi do{la, ako ja viknete. (moèn

na~in).

Gramati~kata kategorija lice se odnesuva na vr{itelot na dejstvoto. Kako i kaj li~nite zamenki, i kaj glagolite se razlikuvaat tri lica vo ednina i tri lica vo mnoìna. Liceto naj~esto e opredeleno so samata forma na glagolot:

Na primer: ednina mnoìnaPrvo lice: îtam îtameVtoro lice: îta{ îtateTreto lice: îta îtaat

Vo re~enicata voobi~aeno e ovie formi na glagolot da se svrzuvaat so soodvetnite li~ni zamenki (jas ~itam, ti ~ita{, toj ~ita, nie ~itame, vie ~itate, tie ~itaat).

Kaj nekoi glagoli sretnuvame i bezli~ni formi. Takvi se, na primer, povratnite glagoli: Vo nedela ne se raboti.

Spored vidot, glagolite gi delime na svr{eni i nesvr{eni. Svr{enite glagoli izrazuvaat dejstvo {to se sfa}a kako celosno zavr{eno: kupi, dojde, prodade, nau~i. So nesvr{enite glagoli se izrazuva dejstvo {to ne e zavr{eno vo odnos na momentot na zboruvaweto: kupuva, doa|a, vika, pa|a.

Na primer: Napi{av. (svr{en vid).Pi{uvam. (nesvr{en vid).

Vo ramkite na nesvr{enite glagoli se razlikuvaat trajni i povtorlivi glagoli. Trajnite glagoli izrazuvaat nesvr{eno dejstvo vo negovoto odvivawe, vo negovoto posledovatelno vr{ewe: nosi, odi, pliva, kopa. Povtorlivite glagoli izrazuvaat nesvr{eno dejstvo ~ie izvr{uvawe ni se pretstavuva vo edna redica od momenti, vo periodi~no povtoruvawe: ~uknuva, tropnuva, potskoknuva, posluùva.

GRAMATI^KA KATEGORIJA LICE

GRAMATI^KA KATEGORIJA VID

41

GRAMATI^KA KATEGORIJA PREODNOST

GRAMATI^KI KATEGORII ROD I BROJ

Ovaa gramati~ka kategorija go podrazbira odnosot me|u glagolskoto dejstvo i predmetot vo re~enicata. Se razlikuvaat preodni i nepreodni glagoli.

Preodni se onie glagoli ~ie dejstvo se svrzuva, odnosno "preo|a# vrz predmetot: Petre ja ~ita knigata. Nepreodni se onie glagoli koi ne se svrzuvaat so predmetot vo re~enicata: odi, tr~a, spie, patuva.

Rodot (ma{ki, ènski, sreden) se javuva kaj bezli~nite glagolski formi, i toa samo vo ednina: glagolska pridavka (legnat, legnata, legnato), glagolska l-forma (legnal, legnala, legnalo). Glagolskite imenki, pak, spa|aat vo gramati~kiot sreden rod: ova spiewe, toa vikawe.

Vo odnos na gramati~kata kategorija broj, kaj glagolite (isto kako kaj imenkite) se razlikuvaat dva broja: ednina i mnoìna.

Na primer: ednina mnoìna1 l. Tr~am Tr~ame2 l. Tr~a{ Tr~ate3 l. Tr~a Tr~aat

Glagolite se zborovi koi ozna~uvaat dejstvo (tr~a) ili sostojba (spie) vo vrska so vr{itelot na dejstvoto.

Kaj glagolite se razlikuvaat nekolku gramati~ki kategorii: vreme, na~in, lice, vid, preodnost, rod i broj.

[to se iskaùva so glagolite?Koi gramati~ki kategorii se karakteristi~ni za

glagolite?Kako se delat glagolite spored gramati~kata kategorija

vid?

Zapomni!


42

Zada~a

Vo sledniot tekst pronajdi gi glagolite i poso~i gi konkretno formite od gramati~kite kategorii!

SPOMEN

1.Su{testvuva stra{en mig - koga i spomenot se raspa|a, se

razlaga. Jas te molam ne da mi vrati{�ne{to od ivotot, ami da mi gi obnovi{�spomenite.

- Za~uvaj gi, ako moè{, sam svoite spomeni!2.- Ja gledam podobro od tebe senkata, gi gledam pojasno

nejzinite {arki pod loznicata na treva, pod stolot na son~ev pod; gustiot splet na lisjata mi e porazbirliv odo{to na drugi, - zatoa ti sepak ~esto }e zaàli{�{to ne si so mene.

Blaè KONESKI

Vo zavisnost od toa na koja samoglaska zavr{uva formata za treto lice ednina vo sega{no vreme, glagolite se klasificiraat vo tri glagolski grupi - a-grupa, i-grupa, e-grupa:

Treto lice ednina, sega{no vreme1. a-grupa: {eta, skoka, vika, bega;2. i-grupa: nosi, moli, kosi, veli;3. e-grupa: bere, plete, veze, pee.

Pogolem broj glagoli od vtorata i od tretata grupa (i-grupa i e-grupa) pokaùvaat svoi specifi~nosti. Poradi toa, glagolite vo ovie dve grupi i natamu se sistematiziraat (se klasificiraat) vo podgrupi, odnosno vo takanare~eni razdeli.

Podelbata na glagolite na razdeli vo ramkite na grupite se vr{i spored samoglaskata koja doa|a pred li~nata nastavka -v kaj formata za prvo lice ednina vo minato opredeleno svr{eno vreme (nose-v, vele-v, bere-v, plete-v, kaà-v).

KLASIFIKACIJA NA GLAGOLITE

43

Glagoli od a-grupa

Glagoli od i-grupa

Glagoli od e-grupa

Kaj glagolite od a-grupa dosledno se javuva samoglaskata a kaj tretoto lice ednina vo sega{no vreme: {eta, skoka, vika, bega i sli~no. Zatoa vo ovaa glagolska grupa nema podgrupi, odnosno razdeli.

Glagolite od i-grupa se klasificiraat vo tri razdeli: i-razdel, e-razdel, a-razdel.

Najgolem broj od glagolite vo ovaa grupa spa|aat vo i-razdel:

3. l. edn., sega{no vreme 1 l. edn., min. opr. svr{eno vreme (grupa) (razdel)zgazi zgaziv prati prativzgre{i zgre{iv

Vo e-razdel vleguvaat glagolite: ostari - ostarev, ozdravi - ozdravev, ogluvi - ogluvev, oslepi - oslepev, izgori - izgorev, potemni - potemnev i sli~no.

Vo a-razdel od i-grupa spa|aat glagolite: broi - brojav, stoi - stojav, gnoi - gnojav, leì - leàv, drì - dràv i drugi sli~ni na niv.

Vo ovaa glagolska grupa se razlikuvaat ~etiri razdeli: a-razdel, e-razdel, o-razdel i razdel bez osnoven vokal.

Najbrojni se glagolite od a-razdel. Ovde spa|aat glagolite: padne - padnav, vikne - viknav, pi{e - pi{av, bri{e - bri{av, kaè - kaàv i sli~no.

Vo e-razdel spa|aat nekolku glagoli: umre - umrev, zapre - zaprev, navre - navrev, sotre - sotrev, sprostre - sprostrev, nayre - nayrev i drugi sli~ni na niv.

Vo redot na o-razdel se vbrojuvaat glagolite: pe~e - pekov, re~e - rekov, vleze - vlegov, plete - pletov - plel, prede - predov - prel i sli~no.

Vo razdelot bez osnoven vokal spa|aat glagolite: pie - piv, mie - miv, ~ue - ~uv, blue - bluv.

Zabele{ka: Kako isklu~ok od vakvite gramati~ki pravi-la se javuvaat formite od nekolku nepravilni glagoli: bere - brav, dere - drav, kole - klav, zede - zedov - zel, spie - (za)spav i sli~no.

44

Glagolite se klasificiraat vo tri glagolski grupi vrz osnova na samoglaskata na koja zavr{uva formata za treto lice ednina vo sega{no vreme: a-grupa, i-grupa, e-grupa.

Glagolite od i-grupa i od e-grupa i natamu se klasificiraat vo podgrupi, odnosno vo takanare~eni razdeli. Toa se vr{i spored samoglaskata koja doa|a pred li~nata nastavka -v kaj formata za prvo lice ednina vo minato opredeleno svr{eno vreme.

Kolku glagolski grupi postojat vo makedonskiot standarden jazik?

Na koj na~in se vr{i klasifikacijata na glagolite vo grupi i vo podgrupi (razdeli)?

Kolku razdeli postojat vo glagolskata i-grupa? Koi se tie?

Na kolku razdeli se podeleni glagolite od e-grupa? Koi se tie razdeli?

Pronajdi gi glagolite vo tekstot {to sleduva! Poso~i gi nivnite formi za treto lice ednina vo sega{no vreme i za prvo lice ednina vo minato opredeleno svr{eno vreme! Vrz osnova na toa, opredeli vo koja glagolska grupa i vo koj razdel spa|aat tie glagoli!

]e zvu~i neobi~no, me|utoa so zaedni~kata misla na pesnite od "Beli mugri�, osobeno so strukturata na mislata vo "Lenka�, se ~ini kako poetot da se obidel, pritoa uspe{no, da ja pro{iri i da ja pomesti bibliskata granica na ~ovekovata misla - od na{eto biblisko da ja prenese vo nekoe dale~no vreme do koe mislata na Biblijata ne stignala.

Dimitar BO[KOV

Zapomni!


Zada~a

FAKTORITE I POETSKATA MISLA

45

FORMITE NA GLAGOLOT

Vo makedonskiot standarden jazik se razlikuvaat dva vida glagolski formi: prosti i sloèni.

Prostite glagolski formi pretstavuvaat izmenuvawe na osnovniot glagolski del so razli~ni nastavki so {to na glagolot mu se pridavaat razli~ni gramati~ki zna~ewa: pliva - plivav - plivaj - plivawe - plivaj}i.

Sloènite glagolski formi pretstavuvaat sostav od pomo{na forma i forma od glagolot {to se menuva: sum plival - }e plivam - bi plival.

Vo prosti glagolski formi spa|aat: sega{no vreme, zapoveden na~in, minato opredeleno svr{eno vreme, minato opredeleno nesvr{eno vreme, glagolska l-forma, glagolska pridavka, glagolski prilog i glagolska imenka.

Sega{noto vreme ozna~uva dejstvo koe se vr{i vo sega{nosta, odnosno vo momentot koga govoritelot zboruva za toa dejstvo: jas odam, ti pliva{, tie igraat. Toa e negovoto osnovno zna~ewe.

Sega{noto vreme se obrazuva na toj na~in {to na osnovniot glagolski del prvo mu se dodava osnovnata samoglaska, a potoa i slednite nastavki:

ednina mnoìna1 l. -m 1 l. -me2 l. -{ 2 l. -te3 l. - 3 l. -at

Na primer: ednina mnoìna ednina mnoìna

1l. vikam vikame peam peeme2 l. vika{ vikate pee{ peet3 l. vika vikaat pee peat

Pokraj osnovnoto zna~ewe, sega{noto vreme se

PROSTI GLAGOLSKI FORMI

SEGA[NO VREME

46

upotrebuva za izrazuvawe i na drugi zna~ewa:a) Za iskaùvawe minati dejstva - istorisko sega{no

vreme: Toga{vojskata ja preminuva rekata i go napa|a neprijatelot.

b) Za iskaùvawe idni dejstva: Zadutre zaminuvam na odmor.

v) Za izrazuvawe vonvremensko zna~ewe (dejstva koi se odnesuvaat na minato, sega{nost, idnina): Upornata rabota nosi uspeh.

Zabele{ka: Sega{noto vreme se obrazuva samo od nesvr{eni glagoli. Formite na sega{noto vreme od svr{eni glagoli ne se sretnuvaat samostojno, tuku vo sloèni glagolski formi: }e padnam.

So formite na zapovedniot na~in govoritelot izrazuva èlba ili zapoved (naredba) da se izvr{i opredeleno dejstvo. Se razlikuvaat direkten i indirekten zapoveden na~in.

Direktniot zapoveden na~in ima formi samo za vtoroto lice vo ednina i vo mnoìna: (ti) vikaj - (vie) vikajte; nosi - nosete; pej - pejte.

Indirektniot zapoveden na~in se obrazuva so ~esti~kite da ili neka i so glagolskite formi za sega{no vreme: da nosi{; neka pee.

Na primer: Vesna, pi{uvaj! (direktna zapoved).Vesna neka pi{uva! (indirektna zapoved).

So pomo{ na ovie ~esti~ki se obrazuva zapoveden na~in i za drugite lica: Toj neka dojde!; Tie neka pi{uvaat!; Da odime!

So formite na minato opredeleno svr{eno vreme se ozna~uvaat dejstva koi se izvr{ile vo minatoto vo prisustvo na govoritelot i koi gi sfa}ame kako ve}e zavr{eni: jas padnav, toj dojde, tie viknaa.

Ova minato vreme se obrazuva koga na osnovniot glagolski del }e mu se dodade osnovnata samoglaska, a potoa i slednite nastavki:

ZAPOVEDEN NAÎN

MINATO OPREDELENO SVR[ENO VREME

47

ednina mnoìna1 l. -v 1 l. -vme2 l. - 2 l. -vte3 l. - 3 l. -a (ja)

Na primer:ednina mnoìna ednina mnoìna

1 l. skoknav skoknavme otvoriv otvorivme2 l. skokna skoknavte otvori otvorivte3 l. skokna skoknaa otvori otvorija

Minato opredeleno svr{eno vreme se upotrebuva i za ozna~uvawe na idni dejstva: Ako me naluti{, te zaklav!; Dadovme li prvi gol, pobeduvame.

So minato opredeleno nesvr{eno vreme se ozna~uva minato dejstvo {to e zasvedo~eno od govoritelot i koe ni se pretstavuva vo svoeto odvivawe: jas pa|av, toj pliva{e, tie odea.

Minato opredeleno nesvr{eno vreme se obrazuva od osnovniot glagolski del, osnovnata samoglaska i od slednive nastavki:

ednina mnoìna1 l. -v 1 l. -vme2 l. -{e 2 l. -vte3 l. -{e 3 l. -a (ja)

Na primer:

ednina mnoìna ednina mnoìna

1 l. ~itav ~itavme mislev mislevme2 l. ~ita{e ~itavte misle{e mislevte3 l. ~ita{e ~itaa misle{e mislea

Pokraj osnovnoto zna~ewe, formite na ova vreme se upotrebuvaat i za iskaùvawe na blaga zapoved, uslovno zna~ewe i gotovnost za izvr{uvawe na nekoe dejstvo.

Da dojde{e ve~er na razgovor, ne e lo{o. (blaga zapoved).

MINATO OPREDELENO NESVR[ENO VREME

48

Da zavrne{e do`d, }e imavme bogat rod. (uslovno zna~ewe).

Doa|av, bezdrugo, ako ne me ostave{e avtobusot. (gotovnost za izvr{uvawe na nekoe dejstvo).

Glagolskite formi se delat na prosti i slo`eni.Kaj prostite glagolski formi se menuva osnovniot

glagolski del so razli~ni nastavki so {to se dobivaat razli~ni gramati~ki zna~ewa.

Slo`enite glagolski formi pretstavuvaat sostav od pomo{na forma i forma od glagolot {to se menuva.

Prosti glagolski formi se: sega{no vreme, zapoveden na~in, minato opredeleno svr{eno i nesvr{eno vreme, glagolska l-forma, glagolska pridavka, glagolski prilog, glagolska imenka.

Koi glagolski formi gi narekuvame prosti glagolski formi?

Kako se obrazuva sega{noto vreme?Koja e razlikata me|u direktniot i indirektniot

zapoveden na~in?Kakvi dejstva ozna~uva minato opredeleno svr{eno

vreme?Kako se obrazuva minato opredeleno nesvr{eno vreme?

a) Poso~i gi site formi od sega{no vreme, zapoveden na~in i minato opredeleno nesvr{eno vreme od glagolot patuva!

b) Vo sledniot tekst opredeli gi i poso~i gi formite na glagolite i nivnite zna~ewa:

Vrne{e sneg. Toj trgna kon prodavnicata {to se nao|a{e vedna{�do u~ili{teto. - Mislam deka odam premnogu brzo - si re~e vo sebe. Odedna{�se slizna na mrazot i padna.

- Stanuvaj! - mu vikna babata koja vnimatelno ~ekore{e po trotoarot. - Ako vnimava{e, nema{e da padne{.

Od dvorot na u~ili{teto doa|a{e smea.

Zapomni!


Zada~i

4�

BEZLI^NI GLAGOLSKI FORMI

Vo ramkite na bezli~nite glagolski formi se vbrojuvaat: glagolska l-forma, glagolska pridavka, glagolska imenka i glagolski prilog.

Glagolskata l-forma naj~esto ja sretnuvame vo sloènite glagolski formi zaedno so pomo{niot glagol sum. Gramati~ki kategorii koi{to se karakteristi~ni za glagolskata l-forma se rodot i brojot.

Glagolskata l-forma samo vo ednina se javuva so posebni formi za trite roda - ma{ki, ènski i sreden rod: nosel - nosela - noselo. Vo mnoìna taa ima edna forma za trite roda - nosele.

Kaj glagolskata l-forma se razlikuva ednina i mnoìna. Taa ima edna forma za trite lica vo ednina i edna forma za trite lica vo mnoìna.

Na primer: ednina mnoìna1 l. 1 l. 2 l. spiel (a, o) 2 l. spiele3 l. 3 l.

Glagolskata l-forma se obrazuva taka {to na glagolskata osnova � se dodavaat nastavkite: -l, -la, -lo, -le (pra{a-l; pra{a-la; pra{a-lo; pra{a-le).

Kaj opredelen broj glagoli se formiraat nepravilni glagolski l-formi: prede - prel; jade - jal; dade - dal; dojde - do{ol i sli~no.

Glagolskata pridavka pretstavuva preodna kategorija me|u glagolot i pridavkata. So nea se iskaùva rezultatot od vr{eweto na glagolskoto dejstvo vrz opredelen predmet vo vid na svojstvo na toj predmet kako momentna ili trajna osobenost: padnat, ranet, skr{en.

Glagolskata pridavka se obrazuva taka {to kon osnovniot glagolski del se dodava osnovnata samoglaska, a potoa i nastavkite koi ovde se pojavuvaat vo dva vida, odnosno so -n i so -t:

GLAGOLSKA L-FORMA

GLAGOLSKA PRIDAVKA

50

ednina mnoìna ednina mnoìnam. r. -n -t` . r. -na -ni -ta -tisr. r. -no -to


m. r. viden poznat`. r. videna videni poznata poznatisr. r. videno poznato

Nastavkite so -t se dodavaat kaj glagolite so osnoven glagolski del na n i w: stanat, bawat.

Od nastavkite se gleda deka za glagolskata pridavka se karakteristi~ni gramati~kite kategorii rod i broj.

Kaj nekoi glagoli, glagolskata pridavka se javuva vo dvojna forma: bran - beren; dran - deren; pran - peren; tkan - tkaen i sli~no.

Glagolskata imenka se obrazuva od nesvr{eni glagoli na toj na~in {to kon osnovniot glagolski del i osnovnata samoglaska se dodavaat nastavkite -we (za ednina) i -wa (za mnoìna). Pritoa, osnoven vokal kaj glagolite od a-grupa e a, dodeka kaj drugite dve glagolski grupi (i-grupa, e-grupa) kako osnovna se javuva samoglaskata e: vikawe, ~itawe, patuvawe, nosewe, peewe.

Naj~esto, glagolskata imenka ozna~uva odvivawe na nekoe dejstvo. Ova nejzino svojstvo e najo~igledno koga taa se javuva kako zamena za li~nite glagolski formi. Na primer, vo "Krpen ìvot� od Stale Popov sre}avame vakva upotreba na glagolskite imenki:

Mesewe, pe~ewe, tkaewe, ku}a gledawe, seto ostana na Mitra.

Ovie glagolski imenki gi zamenuvaat li~nite formi:Da mese, da pe~e, da tkae, ku}a da gleda, seto ostana na

Mitra.Sepak, kaj pomal broj glagolski imenki dominantno

stanalo imenskoto zna~ewe, odnosno kaj niv preovladuvaat imenskite osobenosti: pra{awe, jadewe i sli~no.

GLAGOLSKA IMENKA

51

Od glagolskite imenki se obrazuvaat i mnoìnski formi:

ednina:patuvawe kaùvawe svirkawe tkaewe mislewemnoìna:patuvawa kaùvawa svirkawa tkaewa mislewa

Glagolskata imenka ~esto vleguva vo sostavi so predlozite na, so, po, vo, za: peeweto na pticite; so vleguvaweto vnatre...; po noseweto doma...; vo odeweto na toj ~ovek se zabeleùva...; se pribra so vle~kawe do agolot... itn.

Isto kako glagolskata imenka, i glagolskiot prilog se obrazuva od nesvr{eni glagoli. Negovoto obrazuvawe se vr{i na toj na~in {to kon osnovniot glagolski del se dodava osnovniot vokal (a za a-grupa i e za drugite dve glagolski grupi), a potoa i nastavkata -j}i: ~itaj}i, patuvaj}i, nosej}i, mislej}i, seej}i, miej}i.

So glagolskiot prilog se izrazuva dejstvo {to se vr{i istovremeno so dejstvoto izrazeno od li~nata glagolska forma vo re~enicata, a dvete dejstva se povrzuvaat so eden podmet.

Na primer: Toj {eta{e vo parkot razmisluvaj}i za ubavoto vreme.

Glagolskite formi {eta{e i razmisluvaj}i ozna~uvaat dejstva {to se odvivaat vo isto vreme ({eta{e i istovremeno razmisluva{e) i se odnesuvaat na eden podmet (toj).

Bezli~ni glagolski formi se: glagolskata l-forma, glagolskata pridavka, glagolskata imenka i glagolskiot prilog.

Glagolskata l-forma naj~esto ja sretnuvame kako sostaven del na sloènite glagolski formi.

Glagolskata pridavka e preodna kategorija me|u glagolot i pridavkata.

Glagolskata imenka i glagolskiot prilog se obrazuvaat samo od nesvr{eni glagoli.

GLAGOLSKI PRILOG

Zapomni!

52


Zada~a

Kako se obrazuva glagolskata l-forma?Kolku vida nastavki postojat za glagolskata pridavka?

Koi se tie?[to ozna~uva naj~esto glagolskata imenka?Kakvo dejstvo se iskaùva so glagolskiot prilog?

Vo sledniot tekst opredeli gi i poso~i gi formite od glagolskata l-forma, glagolskata pridavka, glagolskata imenka i glagolskiot prilog!

POSLEDNO PRIBE@I[TE(fragment od roman)

Znaej}i & go vremeto na izleguvawe i vra}awe, izleguval od svojata potkrovna soba i sleguval po skalite za da ja sretne. I taka ja pozdravuval so potkrevawe na kapata. Taa, pak, }e klepnela so svoite dolgi klepki, }e podni{nela so glavata ispravena kako balerina, }e pocrvenela i so mol~ewe }e se pottrgnela nastrana za da se razminat po skalite. Toj nejzin pogled, iako kus, mu se ~inelo kako da go dopira, kako da mu ostava traga. Ponekoga{ toj odel po nea i ja sledel po skalite.

Jovan STREZOVSKI

Sloèni glagolski formi se: minato neopredeleno vreme, predminato vreme, idno vreme, minato-idno vreme, idno prekaàno vreme, moèn na~in i glagolskite konstrukcii so sum i ima.

Minato neopredeleno vreme se obrazuva od sega{noto vreme na pomo{niot glagol sum i glagolskata l-forma:

SLO@ENI GLAGOLSKI FORMI

MINATO NEOPREDELENO VREME

53

Na primer:

ednina mnoìna ednina mnoìna1 l. sum padnal sme padnale sum ~ital sme ~itale2 l. si padnal ste padnale si ~ital ste ~itale3 l. padnal padnale ~ital ~itale

Minato neopredeleno vreme se obrazuva i od nesvr{eni i od svr{eni glagoli.

Na primer:Taa go ~itala romanot "Papokot na svetot# od Venko

Andonovski.Taa go pro~itala romanot "Papokot na svetot# od Venko

Andonovski.

Formata ~itala e upotrebena vo minato neopredeleno nesvr{eno vreme, a formata pro~itala vo minato neopredeleno svr{eno vreme.

Vo tretoto lice ednina i mnoìna se izostavaat formite od pomo{niot glagol sum, a zna~eweto e izrazeno samo preku glagolskata l-forma.

So minato neopredeleno vreme se iskaùva minato dejstvo {to se vr{elo ili se izvr{ilo vo vreme koe ne e to~no opredeleno. Ovaa glagolska forma naj~esto iskaùva nezasvedo~eno dejstvo, odnosno dejstvo koe se odvivalo vo otsustvo na govoritelot: Mi kaàa deka toj zaminal.

Sepak, formite za prvo lice ednina i prvo lice mnoìna pravat izvesni otstapuvawa od ova zna~ewe i ozna~uvaat zasvedo~eno dejstvo: Jas pove}epati sum zboruval za toa; Nie sme odele ~esto na ribolov.

Formite za predminato vreme se obrazuvaat so pomo{niot glagol sum vo minato opredeleno nesvr{eno vreme i glagolskata l-forma. Pomo{niot glagol sum gi ima slednite formi vo minato opredeleno nesvr{eno vreme:

ednina mnoìna1 l. Jas bev Nie bevme2 l. Ti be{e Vie bevte3 l. Toj be{e Tie bea

PREDMINATO VREME

54

Zna~i, koga kon ovie formi na pomo{niot glagol sum }e se dodade glagolskata l-forma, se dobivaat formite za predminato vreme:

Na primer: ednina mnoìna1 l. Jas bev zaspal Nie bevme zaspale2 l. Ti be{e zaspal Vie bevte zaspale3 l. Toj be{e zaspal Tie bea zaspale

Predminatoto vreme ozna~uva dejstvo {to se slu~ilo vo minatoto pred nekoe drugo minato dejstvo. Na primer:

Koga otidov kaj nego, toj ve}e be{e zaminal.Vo svoeto osnovno zna~ewe, predminatoto vreme

izrazuva direktno, odnosno zasvedo~eno kaùvawe.

Idno vreme se obrazuva so ~esticata }e i sega{no vreme od glagolot.


1 l. }e odam }e odime }e padnam }e padneme2 l. }e odi{ }e odite }e padne{ }e padnete3 l. }e odi }e odat }e padne }e padnat

So idnoto vreme se iskaùvaat dejstva {to }e se vr{at ili }e se izvr{at po momentot na zboruvaweto, odnosno vo idnina: Utre }e odime na ekskurzija.

Pokraj osnovnoto zna~ewe, idnoto vreme ima i drugi, sporedni zna~ewa:

a) So idnoto vreme moè da se iskaùva zapoved:]e stane{, }e se izmie{i }e odi{na u~ili{te!b) So formite za idno vreme se iskaùva i pretpostavka:Po s¢ izgleda, denes }e zavrne do`d.v) So idnoto vreme se iskaùvaat i minati dejstva:Si do{ol doma doma}inot i {to }e vidi: na ku}nata vrata

- katanec.g) So formite za idno vreme se iskaùva i uslov za

izvr{uvawe na dejstvoto:U~enicite koi redovno u~at }e postignat solidni

rezultati.

IDNO VREME

55

d) So idnoto vreme se iskaùvaat i dejstva {to se povtoruvaat:

Toj }e dojde doma, }e ja ostavi ~antata, }e si gi izmie racete, }e ru~a i }e sedne da ja napi{e doma{nata zada~a.

Idnoto vreme se obrazuva i od svr{eni i od nesvr{eni glagoli.

Minato-idno vreme se obrazuva od ~esticata }e i minato opredeleno nesvr{eno vreme od glagolot.


1 l. }e ~itav }e ~itavme }e viknev }e viknevme2 l. }e ~ita{e }e ~itavte }e vikne{e }e viknevte3 l. }e ~ita{e }e ~itaa }e vikne{e }e viknea

So minato-idno vreme se iskaùva minato dejstvo koe se opredeluva kako idno od gledna to~ka na nekoj drug minat moment: Se dogovaraa, }e odea na pro{etka.

Pokraj ova osnovno zna~ewe, minato-idno vreme ima i nekolku drugi, sporedni zna~ewa:

a) So minato-idno vreme se iskaùva glagolsko dejstvo ~ie izvr{uvawe e mo`no ako se ispolni opredelen uslov:

Da dojde{e porano, }e odevme na fudbalskiot natprevar.b) So formite od minato-idno vreme se iskaùvaat

povtorlivi glagolski dejstva:Koga }e se vrate{e od rabota, tatko mi }e ja izvade{e

kapata, }e ja izduva{e pra{inata od nea, }e ja nameste{e na zaka~alkata i }e sedne{e pred televizorot.

v) So minato-idno vreme se iskaùva i pretpostavka:Mom~eto {to pomina pokraj nas ne }e ima{e pove}e od

desetina godini.

So minato neopredeleno vreme se iskaùva minato dejstvo {to se vr{elo ili se izvr{ilo vo vreme koe ne e to~no opredeleno.

Formite za predminato vreme se obrazuvaat so pomo{niot glagol sum vo minato opredeleno nesvr{eno vreme i glagolskata l-forma.

MINATO-IDNO VREME

Zapomni!

56

So idnoto vreme se ozna~uvaat dejstva {to }e se vr{at ili }e se izvr{at po momentot na zboruvaweto.

Minato-idno vreme iskaùva minato dejstvo koe se opredeluva kako idno od gledna to~ka na nekoj drug minat moment.

Koi glagolski formi se sloèni?Kako se obrazuvaat formite za minato neopredeleno

vreme?Kakvo dejstvo se iskaùva so predminato vreme?Kako se obrazuva idnoto vreme?Kako se obrazuvaat formite za minato-idno vreme?

Opredeli gi i poso~i gi formite za trite lica vo ednina i mnoìna za minato neopredeleno vreme, predminato vreme, idno vreme i minato-idno vreme od slednive glagoli: pi{uva, sedi, skoka.

Vo redot na sloènite glagolski formi vleguva i idno prekaàno vreme.

Formite na idno prekaàno vreme se obrazuvaat so ~esticata }e i minato neopredeleno vreme od glagolot.

Na primer: ednina mnoìna1 l. }e sum kupuval }e sme kupuvale2 l. }e si kupuval }e ste kupuvale3 l. }e kupuval }e kupuvale

Idno prekaàno vreme naj~esto se obrazuva od nesvr{eni glagoli: kupuva, igra, pa|a, odi, ~ita i sli~no. Me|utoa, kako isklu~oci, vo retki slu~ai, mo`no e obrazuvawe na formi za idno prekaàno vreme i od svr{eni glagoli: }e sum padnel, }e si viknel, }e ste napi{ele.

So idno prekaàno vreme se iskaùvaat nezasvedo~eni, odnosno prekaàni dejstva {to treba da se izvr{at vo idnina.


Zada~a

IDNO PREKA@ANO VREME

57

Zna~i, ova vreme se narekuva idno zatoa {to ozna~uva dejstva {to treba da se izvr{at vo idnina. Ova vreme se narekuva i prekaàno zatoa {to za tie dejstva govoritelot doznava od nekoe drugo lice. Na primer:

Razbrav deka utre }e si kupuval nov kompjuter.Pokraj osnovnoto zna~ewe, idno prekaàno vreme se

upotrebuva za iskaùvawe na nekoi drugi zna~ewa:a) So formite za idno prekaàno vreme se prekaùvaat

povtorlivi dejstva:Sekoj raboten den }e izlezel od doma, }e sednel vo

avtomobilot i }e zaminel na rabota.b) So idno vreme se prekaùvaat i uslovni dejstva:Vo sabotata toj ne bil na u~ili{te, ama }e otidel ako

moral.

Mo`niot na~in, isto taka, e sloèna glagolska forma. Se obrazuva so ~esti~kata bi i l-formata od glagolot:

Na primer: ednina mnoìna1 l. Jas Nie 2 l. Ti bi do{ol Vie bi do{le3 l. Toj Tie

Od dadeniot primer se gleda deka mo`niot na~in ima edna forma za site tri lica vo ednina (jas, ti, toj - bi ~ital) i edna forma za site tri lica vo mnoìna (nie, vie, tie - bi ~itale). Toa zna~i deka za mo`niot na~in e svojstvena gramati~kata kategorija broj (ednina i mnoìna), no kaj nego otsustvuva gramati~kata kategorija lice (prvo, vtoro, treto lice).

Sepak, vo formite za ednina, poradi prisustvoto na l-formata, mo`niot na~in ja razlikuva gramati~kata kategorija rod (ma{ki, ènski, sreden rod). Vo mnoìna, pak, mo`niot na~in ima ista forma za trite roda:

Na primer: ednina mnoìna

m. r. Toj ma` bi ~ital Tie maì `. r. Taa ena bi ~itala Tie eni bi ~italesr. r. Toa dete bi ~italo Tie deca

MO@EN NAÎN

58

So mo`niot na~in se iskaùvaat mo`ni, no i posakuvani dejstva ili, pak, dejstva ~ie izvr{uvawe zavisi od opredeleni uslovi.

Na primer:a) Jas bi moèl da tr~am. (mo`no dejstvo).b) Jas bi sakal da tr~am. (posakuvano dejstvo).v) Jas bi tr~al ako ne vrne do`d. (uslovno dejstvo).

Vo makedonskiot standarden jazik pomo{ni glagoli se sum i ima. Pomo{niot glagol ima se upotrebuva i so formata za negacija - nema.

Glagolot sum, kako {to ve}e vidovme, vleguva kako sostaven del na pogolem broj sloèni glagolski formi. Me|utoa, i glagolot sum i glagolot ima vleguvaat vo sloèni glagolski konstrukcii so glagolskata pridavka: Jas sum legnat; Ti ima{videno. Pritoa, pomo{niot glagol gi opredeluva site gramati~ki kategorii, a pridavkata se sveduva na ~ista oznaka za glagolskoto dejstvo i taa voop{to ne se menuva.

Na primer:

imam noseno; (sega{no vreme)imav noseno; (minato opredeleno vreme)sum imal noseno; (minato neopredeleno vreme)bev imal noseno; (predminato vreme)}e imam noseno; (idno vreme) }e imav noseno; (minato-idno vreme)}e sum imal noseno; (idno prekaàno vreme)bi imal noseno. (moèn na~in).

Vo zavisnost od formata na pomo{niot glagol, vakvite konstrukcii ozna~uvaat minati, sega{ni i idni dejstva vo odnos na momentot na soop{tuvaweto:

a) imam dojdeno (dejstvo izvr{eno vo minatoto s# do momentot na soop{tuvaweto);

b) imav dojdeno (dejstvo {to se izvr{ilo do eden odreden moment vo minatoto);

GLAGOLSKI KONSTRUKCII SO SUM I IMA

59

v) }e imam dojdeno (se pretpostavuva izvr{uvawe na dejstvo vo idnina).

Vo vakvite glagolski konstrukcii se upotrebuva i negacijata od pomo{niot glagol ima so formata nema: nemam dojdeno, nema{�~itano, nemate noseno i sli~no.

Formite na idno prekaàno vreme se obrazuvaat so ~esticata }e i minato neopredeleno vreme od glagolot.

So idno prekaàno vreme se iskaùvaat nezasvedo~eni, odnosno prekaàni dejstva {to treba da se izvr{at vo idnina.

So mo`niot na~in se iskaùvaat mo`ni, no i posakuvani dejstva ili, pak, dejstva ~ie izvr{uvawe zavisi od opredeleni uslovi.

Glagolot sum i glagolot ima vleguvaat vo sloèni glagolski konstrukcii so glagolskite pridavki.

Kako se obrazuva idno prekaàno vreme? Kakvo dejstvo se iskaùva so ovaa sloèna glagolska forma?

Kako se obrazuva moèn na~in?Kakvi dejstva ozna~uvaat formite za moèn na~in?Koj ~len gi opredeluva gramati~kite kategorii kaj

glagolskite konstrukcii so pomo{nite glagoli sum i ima?

Kaj glagolite pliva i pi{uva opredeli gi i poso~i gi formite za idno prekaàno vreme, moèn na~in i glagolskite konstrukcii so pomo{niot glagol ima!

Zapomni!


Zada~a

60

P R I L O Z I

PATUVAWE

Deneska mnogu patuvav i se izmoriv.Sednav da se odmoram.Se smra~i.Mese~inata, kako dobra i gri`liva majka, celoto pole

gri`livo go pokri so svojata srmena pokrivka.

Z. V.

Istaknatite zborovi vo ovoj tekst stojat pokraj glagolot vo re~enicata i go pojasnuvaat dejstvoto izrazeno so nego na toj na~in {to ozna~uvaat vreme, mesto, na~in ili koli~estvo vo koe se vr{i toa dejstvo.

Taka, na primer, vo re~enicata: ,,Deneska mnogu patuvav i se izmoriv” so zborot deneska e ozna~eno vremeto vo koe se vr{elo glagolskoto dejstvo, a so zborot mnogu e ozna~eno koli~estvoto vo koe toa dejstvo se vr{elo ili se izvr{ilo. Vo re~enicata: ,,Mese~inata, kako dobra i gri`liva majka, celoto pole gri`livo go pokri so svojata srmena pokrivka” so zborovite kako i gri`livo ozna~en e na~in na koj se vr{elo, odnosno se izvr{ilo dejstvoto izrazeno so glagolot vo re~enicata.

Vakvite zborovi se vikaat prilozi.

Vo retki slu~ai prilozite mo`at da pojasnuvaat imenki, pridavki ili drugi prilozi.

Na primer: Toj se napi malku voda i zaspa. pojasnuva imenka

Pomo{

Zapomni! Prilozite se vid zborovi {to stojat pokraj glagolot vo re~enicata i go pojasnuvaat dejstvoto izrazeno so nego

vreme, mesto, na~in, koli~estvo i sl. po

61

Toj e mnogu dobar ~ovek. pojasnuva pridavka

Toj postapuva mo{ne korektno so nas. pojasnuva prilog

Spored svoeto zna~ewe prilozite se delat na:1. prilozi za vreme;2. prilozi za mesto;3. prilozi za na~in i4. prilozi za koli~estvo.

Prilozite za vreme ozna~uvaat vreme vo koe se vr{i ili }e se vr{i dejstvoto izrazeno so glagolot i se baraat so pra{aweto k o g a.

Na primer: Deneska rano stanav.

Prilozite za vreme se: denes(ka), v~era, utre, koga, sega, posle, toga{, nekoga{, odamna, podocna, vedna{i dr.

Prilozite za mesto ozna~uvaat mesto kade {to se vr{i, se vr{elo ili }e se vr{i dejstvoto izrazeno so glagolot i se baraat so pra{aweto k a d e.

Na primer: Nave~er, koga sonceto }e zajde i koga gore treperat yvezdi, na nebo Mese~ko }e se najde – na ~udno kow~e toj tamu ezdi...

Van~o Nikoleski

Prilozi za mesto se: kade, vamu, tamu, gore, dolu, levo, desno, vnatre, nadvor, doma, nazad i dr.

Prilozite za na~in ozna~uvaat na~in na koj se vr{i dejstvoto izrazeno so glagolot i se baraat so pra{aweto k a k o.

Na primer: Kako }e si nadrobi{, taka }e srka{.

Prilozi za na~in se: kako, taka, vaka, dobro, lo{o, poleka, brzo, vnimatelno, gri`livo, tivko, glasno, ve{to i dr.

Nekoi prilozi za na~in imaat isti formi so pridavkite vo sreden rod i zatoa treba mnogu da vnimavame pri opredeluvaweto na nivnoto zna~ewe.

62

Vo livadata ostana ve~ernoto palavo vetre. pridavka vo sr. rod

Vetreto palavo si igra{e so visokite trevki vo livadata.

prilog

Prilozite za koli~estvo ozna~uvaat koli~estvo vo koe se vr{i, se vr{elo ili }e se vr{i dejstvoto izrazeno so glagolot i se baraat so pra{aweto k o l k u.

Na primer: Jane mnogu zboruva, ama malku u~i.

Prilozite za koli~estvo se: kolku, tolku, malku, mnogu, premnogu, pove}e, dvojno, nekolku, dovolno i dr.

? Koi zborovi se vikaat prilozi?? Kako se delat prilozite spored svoeto zna~ewe?? Osven {to pojasnuvaat glagolski dejstva po vreme, mesto, na~in ili koli~estvo, {to u{te mo`at da pojasnuvaat prilozite?


Sporedi!

63

PREDLOZI

- {to se iskaùva so zborovite na ovaa slika?

Zborovite: niz, nad, zad, pokraj, kon, vo, na, od, pod i pred iskaùvaat razli~ni odnosi na predmetite i su[testvata vo odnos na ku]ata.

Izrazeni vo re~enicata tie odnosi bi izgledale vaka:Niz oxakot na ku]ata izleguva gust, crn ~ad.Nad ku]niot pokriv letaat ptici.Zad ku]ata ima visoko drvoSkalata e ispravena pokraj ku]ata.@enata odi kon ku]ata.Vo ku]ata nema nikoj.î~koto izleguva od ku]ata.Pred ku]ata ima masi~ka.Na masi~kata ima kniga, a pod masi~kata - male~ka topka.

Sogledaj!

Razmisli!

Pomo{

64

Zborovite so koi se iska`uvaat razli~ni odnosi me\u predmetite i su[testvata, odnosno me\u zborovite [to gi ozna~uvaat niv se vikaat predlozi.

Predlozite se nemenlivi vidovi zborovi i nemaat svoe, samostojno zna~ewe, tuku samo zaedno so drugite zborovi vo sostavot na re~enicata dobivaat pokonkretno, naj~esto prostorno zna~ewe, odnosno naj~esto ozna~uvaat mesto. Vo re~enicite [to dosega gi privedovme predlozite imaat prostorno zna~ewe. Me\utoa. osven prostornoto zna~ewe, predlozite imaat i u[te nekolku drugi zna~ewa, me\u koi i ovie:

• vremensko zna~ewe:Kaj baba mi ]e odam utre.Vo sredata u~ili[teto ne rabote[e.

• na~insko zna~ewe:Go gleda[e so potsmev.Taka mu rekov na [ega.

• celno zna~ewe:Otide po pe~urki.Sobira[e pari za ekskurzija.

• prisvojno zna~ewe:Tetratkava e na Milka.Penkalovo e od Nikola.

• pri~insko zna~ewe:Pocrvene od sram.Treperi od strav.

Spored sostavot ima dva vida predlozi:

a) prosti: v, vo, na, za, od, do, so, bez, nad, zad, pred, kon, po, niz i dr.

b) slo`eni: pokraj, nakaj, otkaj, pome\u, poradi, zaradi, nasproti i dr.

{to ozna~uvaat predlozite?Koi zna~ewa gi imaat predlozite?Kolku vida predlozi ima spored sostavot?

Zapomni


65

SVRZNICI I SVRZUVA^KI ZBOROVI

Zoran od prodavnicata kupi leb i mleko. Tamu gi sretna Nikola i Mladen. �oran, Nikola i Mladen se u~enici vo isto oddelenie. Nikola i Mladen si otidoa doma.

Zoran trgna kon ku}ata na ~i~ko mu i zayvoni na vratata.Zayvoni u{te nekolku pati, no nikoj ne se javuva{e.Naokolu nema{e `iva du{a, samo Zoran uporno ~eka{e

pred vratata.Vratata na ku}ata be{e zaklu~ena, verojatno nema{e

nikoj vo nea.

Vo kakva funkcija se istaknatite zborovi vo ovie re~enici?

Zoran od prodavnicata kupi leb i mleko.

zbor zbor

vrska

Nikola i Mladen si otidoa doma.

zbor zbor

vrska

Zoran trgna kon ku}ata na ~i~ko mu i zayvoni na vratata.

re~enica vrska re~enica

Zayvoni u{te nekolku pati no nikoj ne se javuva{e.

re~enica vrska re~enica

Sogledaj!

h h h h h

Razmisli!

Sporedi!

66

Istaknatite zborovi vo prvata grupa primeri povrzuvaat oddelni zborovi vo sostavot na re~enicata, a istaknatite zborovi vo vtorata grupa primeri povrzuvaat oddelni re~enici vo sostavot na sloènata re~enica.

Svrznicite se nemenlivi vidovi zborovi.

Podelba na svrzniciteIma nekolku na~ela od koi se poa|a pri podelbata na

svrznicite:a) Spored odnosot na zborovite i na re~enicite {to gi

povrzuvaat, svrznicite moàt da se podelat vo dve pogolemi grupi:

1. Svrznici {to povrzuvaat dve re~enici vo edna nezavisnosloèna re~enica i se vikaat koordinaciski (prireduva~ki).

Primeri: Poetot ~ita{e svoi pesni, a u�enicite vnimatelno go slu{aa.

Ovo{nite drvca rascutea, no ne zavrzaa plod.Vo ovaa grupa spa|aat slednive svrznici: a, ama, ami,

no, tuku, me|utoa, ili, ili-ili, ni-ni, de-de, tu-tu i dr.

2. Svrznici koi povrzuvaat dve re~enici vo edna zavisnosloèna re~enica i se vikaat subordinaciski (podreduva~ki).

Primeri: Poetot ~ita{e glasno za da go slu{aat site vo salata.

Ovo{nite drvca ne zavrzaa plod, bidej}i vo cvetaweto fati golem stud.

Vo vakvite slu~ai svrznicite sekoga{�& pripa|aat na zavisnata re~enica.

Nau~i pove}e!

Zaklu~uvame!

Zapomni! Zborovite {t o sluàt da povrzuvaat oddelni zborovi vo prostata re~enica ili oddelni re~enici vo sostavot na sloènata re~enica se vikaat svrznici.

67

b) Spored strukturata, odnosno spored sostavot, svrznicite se delat na:

1. prosti: i, a, no, tuku, pa, ta i dr.2. sloèni: iako, makar {to, taka {to, pred da, za da

i dr.

Vo nekoi slu~ai vo sloènite re~enici na mestoto od svrznicite se upotrebuvaat svrzuva~ki zborovi.

Vo redot na svrzuva~kite zborovi spa|aat:? Odnosnite zamenki: koj-koj{to, ~ij-~ij{to i {to.? Pra{alnite zamenki: {to? koj? ~ij?? Neopredelenite zamenki: {to i da e, koj i da e, ~ij i da e.? Zamenskite pridavki: kakov {to, kolkav {to, kakov i da e, kolkav i da e.? Zamenskite prilozi: kade, koga, kako, kolku, kade i da e, koga i da e, kako i da e, kolku i da e.

Vo poretki slu~ai kaj zavisnite iskazni re~enici kako svrzuva~ki zborovi se upotrebuvaat ~esti~kite dali i li, a kaj zavisnite uslovni re~enici ~esti~kata li.

Proveri gi svoite znaewa! � Koi vidovi zborovi se vikaat svrznici? � Koi svrznici se vikaat koordinaciski, a koi subordinaciski? � Kolku vida svrznici ima spored strukturata, odnosno spored sostavot? � Koi vidovi zborovi moàt da vr{at svrzuva~ka slu`ba vo zavisnite re~enici?

68

ÊSTI^KI

• Razgledaj gi vnimatelno privedenite re~enici,

a posebno vnimanie obrni na istaknatite zborovi vo niv i obidi se da go otkrie[ nivnoto zna~ewe.

a) Da, jas go skr[iv prozorecot.Ne, jas ne go skr[iv prozorecot.Dali ti go skr[i prozorecot? Ti li go skr[i

prozorecot?Barem da si priznae[e deka si go skr[il

prozorecot?Samo ti si moèl da go skr[i[ prozorecot.Eve, stakloto e par~osano.

b) Jas sum pomal od brat mi, a sestrami e najmala vo na[eto semejstvo.

Koga ]e nau~am, ]e poigram ko[arka.I Lazo bi igral, no go boli glavata.

Istaknatite zborovi vo prvata grupa primeri sluì za istaknuvawe na drugi zborovi, a istaknatite zborovi vo vtorata grupa primeri sluàt za stepenuvawe na opisnite pridavki ili za obrazuvawe na nekoi glagolski formi. Takvite zborovi se vikaat ~esti~ki.

êsti~kite se nemenlivi zborovi [to sluàt za istaknuvawe na drugi zborovi, za stepenuvawe na opisnite pridavki ili za obrazuvawe na nekoi glagolski formi.

Poa\aj]i od slu`bata [to ja vr[at vo re~enicata, ~esti~kite imat pove]e zna~ewa me\u koi i slednive:

Zada~a:

Zapomni!

69

• potvrdno zna~ewe: Da, go sretnav v~era na ulica.• odre~no zna~ewe: Ne, prvpat slu[am za toa.• pra[alno zna~ewe: Dali, ]e ru~a[?• pokazno zna~ewe: Eve ja lastovi~kata na[a.

Koi zborovi se vikaat ~esti~ki?Kakvi zna~ewa mo`at da imaat ~esti~kite vo er~enicata?

Upotrebi gi vo sostav na re~enici slednive ~esti~ki: barem, da, ne, dali, ene, po, naj, }e, bi.


Zada~a

70

I Z V I C I

STARIOT RIBAR

Blizu edno selo, vo eden golem grad so svojata baba ìvee{e eden star i pro~uen ribar. Ribarot be{e mnogu siroma{en, no mnogu dobrodu{en i ~esen ~ovek. Toj sekoe utro }e ja zeme{e pra~kata so jadicata, torbata so leb, kutijata so glisti i }e vikne{e:

- Ej, babo, odam na ribolov!Toa utro dedoto stana porano, se zgotvi i trgna.Koga vide deka rekata be{e malku zamatena, na liceto mu

se razlea nasmevka.- Hi, hi, hi! Deneska }e padne bogat lov! – re~e toj i ja

frli jadicata vo voda. Go zapali luleto i po~na da ~eka.Dedoto ~eka ~as, dva, tri, no tapata ni da mrdne.- Eh, lo{a sre}a! – vozdivna dedoto, ja zede trskata so

jadicata i ja premesti vo drug vir, no i tamu ni{to ne mrda.- Bre, nesre}a! – re~e dedoto i ja frli jadicata vo

tretiot vir.Jadicata vedna{�potona. Ribarot ja potegna, a vo virot

ne{to napravi:- [lap, plas! [lap, plas!Ribarot sega u{te posilno trgna. Pra~kata se svitka i toj

so golema maka izvle~e na bregot od rekata mnogu golema riba.

Spored Van~o NIKOLESKI

Koi zborovi se istaknati vo ovoj tekst? [to se izrazuva so niv?

Zborot ej sluì za obrnuvawe vnimanie, odnosno za povikuvawe. So zborovite: hi, hi, hi, eh i bre se izrazuvaat razli~ni ~uvstva, a so zborovite {lap, plas se podraàvaat zvuci.

Vakvite vidovi zborovi se vikaat izvici.

Zapomni!

Izvicite se vid nemenlivi zborovi so koi{to se izrazu -vaat razni ~uvstva, sluàt za obrnuvawe vnimanie, odnosno za

povikuvawe, ili za podraàvawe na razli~ni zvuci.

71

Spored nivnoto zna~ewe razlikuvame pove}e vidovi izvici:

a) Izvici so koi se izrazuvaat razni ~uvstva (radost, strav, bol, alost, ~udewe, voshit, iznenaduvawe i sl.).

Vakvi se: ih, ah, uf, of, lele i drugi.

b) Izvici {to sluàt za obrnuvawe vnimanie, odnosno za povikuvawe: ej, aj, more, bre i drugi.

v) Izvici {to sluàt za podraàvawe na razni zvuci: {lap, plas, tres, bum, kukuriku, mjau, mau, i{, ajs, fui, krc itn.

No, ovde treba da spomeneme deka ne postoi stroga granica me|u oddelnite vidovi izvici {to gi nabroivme. êsto so ist izvik se ozna~eni razli~ni zna~ewa.

Na primer:

More, Mirko, dojdi vamu!More, {t� kaà!

Vo prvata re~enica izvikot more sluì za obrnuvawe vnimanie, odnosno za povikuvawe. No, so istiot izvik vo vtorata re~enica e iskaàno ~uvstvo na ~udewe. Od ova gledame deka izvicite go dobivaat svoeto zna~ewe vo re~enicata.

êsto, izvicite, osobeno onie {to sluàt za podraàvawe zvuci, se udvojuvaat i na toj na~in se obrazuvaat sloèni izvici.

Na primer:

Tik – tak, tik – tak, ~uka{e ~asovnikot.Gu – gu, gu! – guka{e gulabot itn.

Pravopisni pravila:

Izvicite redovno gi izdvojuvame od drugite delovi vo re~enicata so slednive interpunkciski znaci:

1. Ako so izvikot e iskaàno silno ~uvstvo, zad nego stoi izvi~nik (!).72

Na primer:

Ura! Nie sme pobednici!I{! ]e ti gi iskubam perduvite!

2. Ako, pak, ~uvstvoto iska`ano so izvikot ne e taka silno, zad nego se pi{uva zapirka, a izvi~nikot doa|a na krajot od re~enicata.

Na primer:

Uf, {to e e{ko deneska!

a) Pronajdi gi i objasni go zna~eweto na izvicite vo ovaa basna:

GAVRANOT I RAKOT

Gavranot leta{e nad ezeroto. Dogleda rak i go fati. Potoa sleta na vrbata i se gotve{e da go izede. Seti rakot deka }e umira, pa re~e:

- Ah, gavrane, gavrane! Gi poznavav i tatko ti i majka ti. Kakvi prekrasni ptici bea!

- Uhu! – re~e gavranot ne otvoraj}i go klunot.- I sestra ti, i bra}ata tvoi gi poznavav. Eh, kolku dobri

ptici bea!- Uhu! – re~e gavranot i {iroko go otvori klunot. Go

ispu{ti rakot i – plas vo voda.- Ej, gavrane, gavrane – vikna toj od vodata, - ti sepak si

glupa ptica!

Konstantin U[INSKI

b) So sekoj od izvicite upotrebeni vo ovaa basna napi{i po dve re~enici.

Zada~a:

73

MODALNI ZBOROVI

Pro~itaj gi vnimatelno slednive re~enici:

Petre denes ne dojde na u~ili{te, sigurno e bolen.Da be{e zdrav, toj bezdrugo }e dojde{e v u~ili{te.Petre, verojatno, oti{ol na lekar.Po zavr{uvaweto na ~asovite sekako, }e go posetime,

za{to Petre, navistina, go zaslu`uva na{eto vnimanie.

[to ozna~uvaat istaknatite zborovi vo ovie re~enici?So niv e iska`an li~en odnos na govoritelot sprema ona

{to go soop{tuva.Vakvite zborovi se vikaat modalni zborovi.

• Zapi{i ~etiri re~enici. Vo sekoja re~enica upotrebi po eden modalen zbor.

Zapomni!

Zborovite so koi se izrazuva li~en odnos na govoritelot sprema ona {to soop{tuva se vikaat modalni zborovi.

Zada~a:

74

LEKSIKOLOGIJA

Leksikologijata e nauka {to go prou~uva zborot kako element na leksi~kiot sistem, negovata smislovna strana, vrskite i odnosite so drugite zborovi, potekloto, zastapenosta, upotrebata i stilskata iskoristenot.

Vkupniot zbir na zborovi [to im pripa\aat na eden narod se vika leksika, re~eni~ki fond ili re~nik na jazikot.

Leksikologijata se deli na nekolku poddisciplini:

a) Semantika - nauka za smislovnata, odnosno zna~enskata strana na zborovite;

b) Etimologija - nauka za nastanuvawe i razvitokot na oddelnite zborovi;

v) Frazeologija - nauka za frazeologizmite, odnosno za postojanite zborovini sostavi;

g) Leksikografija - nauka koja se zanimava so principite za sostavuvawe re~enici i nivnoto prakti~no izveduvawe.

Zborot kako jazi~en element e najmala jazi~na edinica [to se ostvaruva kako posebna celost. Zborovite se sostaveni od pove]e glasovi. Mnogu retko zborot mo`e da ima samo eden glas, no i vo takov slu~ai toj pretstavuva posebna celost.

Na primer: Janko i Jana ~itaat, a Bojan gleda film.

zbor od zbor od eden las eden glas

Makar [to sekoj zbor vo jazikot e posebna edinka, sepak, sekoj zbor i spored formata i spored zna~eweto e vo tesna vrska so drugite zborovi. Vo zavisnost od toa dali konkretniot zbor ima edno ili pove]e zna~ewa, zborovite se delat na ednozna~ni i pove]e zna~ni.

Osnovni tipovi leksi~ki zna~ewa na zborovite

75

Golem broj zborovi vo makedonskiot literaturen jazik imaat po nekolku zna~ewa i zatoa se vikaat pove]ezna~ni.

Na primer:

del od vrata ili del od teloto naprozorec ~ovek ili ivotnodel od avion del od avtomobil

krilo del od teloto na ptica glava del od knigaili insekt glaven ~len, glavadel od zgrada na semejstvoto i sl.u~esnik vo nogomet ilirakomet isl.

Pove]ezna~nite zborovi moàt da imaat direktno, odnosno osnovno zna~ewe i prenosno, odnosno metafori~no zna~ewe.

So direktnto zna~ewe neposredno se izrazuva predmetot ili pojavata: u~ili[te, u~enik, raka i sl.

êsto na zborovite im se dava prenosno, odnosno metafori~no zna~ewe.

Sporedi!

Toj na prstot nose[e zlaten prsten, a vo gradite mu ~uka zlatno srce.

osnovno zna~ewe prenosno zna~ewe na zborot na zborot

Zaklu~ok

Zborovite naj~esto se upotrebuvaat vo svoeto osnovno zna~ewe, no moàt da bidat upotrebeni i vo prenosno zna~ewe.


{to prou~uva leksikologijata?{to podrazbira[ pod: semantika;

76

etimologija; frazeologija; leksikografija?

Vo [to e razlikata pome\u osnovnoto i prenosnoto zna~ewe na zborovite?

Koi se leksi~kite zna~ewa na zborovite?

Za da mo`e svoite misli i ~uvstva da gi iska`e to~no, precizno i jasno, ~ovekot treba da raspolaga so bogat leksi~ki fond. Tokmu zatoa e potrebno sekoj ~ovek postojano da go obnovuva i da go zbogatuva zborovniot sostav, odnosno da go zbogatuva jazikot.

Paralelno so razvitokot na kulturata i na civiliza-cijata na lu\eto vo edno op[testvo se razviva i nivniot jazik. Za da zadovolat edni ili drugi potrebi vo izrazuvaweto, ~esto na mestoto od zastarenite zborovi lu\eto, a osobeno nau~nicite, umetnicite i jazi~arite sozdavale novi zborovi. Taka, vo procesot na obnovuvaweto na leksi~kiot fond vo jazikot do[lo do podelba na zborovite: na zborovi koi ve]e zastarele i na novosozdadeno zborovi. Zastarenite zborovi se poznati kako arhaizmi, a novosozdadeni�e kako neologizmi.

Arhaizmi

Arhaizm�te se zastarni zborovi koi so svojata forma i so svoeto zna~ewe ne se vo duhot na sovremeniot makedonski literaturen jazik, no i pokraj toa tie sé u[te se upotrebuvaat vo sekojdnevniot govor na lu\eto, a prisutni se i vo delata na narodnata i umetni~kata literatura.

Primer: ekim - lekar, sobitie nastan, kujunxija zlatar, {najder - [iva~, kroja~, parahod - brod itn.

Arhaizmite se upotrebuvaat so cel da se istakne ne[to posebno za opredeleno jazi~no podra~je.

Poseben vid arhaizmi pretstavuvaat istorizmite, odnosno zastarenite zborovi koi ve]e se isfrleni od upotreba i se zameneti novi so zborovi. Sepak, vo nekoi literaturni tek�tovi,

LEKSIKATA SPORED PROCESOT NA OBNOVUVAWE

- -

77

a osobeno vo narodnite umotvorbi, moàt da se sretnat pove]e istorizmi: car, kmet, dvorjani i dr.

Neologizmi

Paralelno so razvitokot na kulturata i civilizacijata kaj sekoj narod se ~uvstvuvala potreba od sozdavawe na novi zborovi i izrazi so ~ija pomo[ lu\eto bi gi ozna~uvale novite poimi, pojavi, novite otkritija vo oblasta na naukata i t e h n i k a t a , n o v i t e o p [ t e s t v e n i o d n o s i i t n . V a k a novosozdadenite zborovi se vikaat neologizmi. Nivnoto ime doa\a od gr~kite zborovi neos nov i logos zbor.

Neologizmite gi istaknuvaat tu\ite, no i zastarenite zborovi od jazikot i znatno pridonesuvaat za ~istotata na sopstveniot jazik.

Neologizmite navleguvaat vo jazikot na eden od slednive na~ini:

1.So�prifa]awe na noviot predmet zaedno so tu\ite zborovi.

Na primer: kompjuter, mikser, soliter i sl. 2. Preku sozdavawe na novi zborovi karakteristi~ni za

sopstveniot jazik.Na primer: streme`, stojali{te, vrabotuvawe, vrvica,

zalez i sl.3. Preku davawe na novi smisli na zborovite.Na primer: pajak (prevozno sredstvo [to sluì za

otstranuvawe na pogre[no parki�anite vozila), gluv~e (kaj kompjuterot), sneg ( pojava na ekranot od televizorot) i sl.

Neologizmite se vaèn izvor za zbogatuvawe na leksikata na eden jazik, no nivnoto prifa]awe zavisi od toa dali tie odgovaraat na normite i duhot na jazikot vo koj navleguvaat.

“Nekoi neologizmi nao\aat [irok i brz priem vo govornata sredina, dodeka pak drugi bavno si probivaat pat ili duri vedna[ se zaboravaat”.

Blaè Koneski

Ima dva vida neologizmi:

1. Prifatlivi neologizmi, odnosno zborovi i izrazi koi

- -

78

naukata gi prifa]a i koi ostanuvaat kako trajna svoina na lu\eto vo nivnoto usno i pismeno izrazuvawe na sopstvenite misli, ~uvstva i elbi.

2. Neprifatlivi neologizmi, odnosno zborovi i izrazi koi se javuvaat vo opredelen moment, traat kuso vreme, no niv naukata i praktikata ne gi prifa]a, ne gi usvojuva i mnogu brzo gi otfrla. Takvite neologizmi naj~esto se zborovi i izrazi koi ne se vo duhot na na[iot jazik, a nastanale kako rezultat na èlbite i stremeìte na nivnite tvorci da dadat svoj pridones za ~istotata na jazikot, za negovoto osloboduvawe od golemiot broj tu\i zborovi koi po razni pati[ta i vo razli~en vremenski period vlegle vo na[iot jazik. Noseni od èlabata da pomognat vo ~istotata na jazikot, mnogu lu\e, pred sé, pisateli i drugi kulturni rabotnici, stranskite zborovi i izrazi gi zamenuvale so drugi, novi, doma[ni zborovi i izrazi pri ~ie sozdavawe ne se po~ituvani jazi~nite zakoni i duhot na jazikot. Zatoa takvite kovanki nemaat mesto vo literaturniot jazik i treba maksimalno da se izbegnuvaat.

Zapomni!

Arhaizam e zbor, odnosno izraz, jazi~na konstrukcija [to ne e vo duhot na sovremeniot jazik.

Neologizam e novosozdaden zbor so koj se zamenuva nekoj zastaren zbor ili se ozna~uva nekoj nov poim, novo dejstvo.

Proveri gi svoi�e znaewa!

Koi zborovi se vikaat:• arhaizmi?• neologizmi?Na koj na~in navleguvaat neologimite vo eden jazik?Kolku vidovi neologizmi ima?

Zada~a

Zapi[i nekolku arhaizmi [to se karakteristi~ni za mestoto vo koe ivee[.

79

LEKSIKATA SPORED POTEKLOTO NA ZBOROVITE

Vo makedonskiot jazik, kako i vo site drugi jazici, navlegle mnogu zborovi od najrazli~no poteklo i stanale del od negoviot zboroven sostav. Nekoi od tie zborovi se zadr`ale vo upotreba i do dene[ni dni, a drugi, opstojuvale izvesno vreme i bile otfrleni ili zamenti so drugi zborovi.

Sepak, najgolem broj od zborovite [to ja so~inuvaat leksikata na makedonskiot literaturen jazik se od doma[no poteklo. Toa se zborovi koi poteknuvaat od staroslovenskiot i crkovnoslovenskiot jazik i so tek na vremeto preku narodniot jazik navlegle vo standardniot jazik. Ovie zborovi se vikaat crkovnoslovenizmi.

Crkovnoslovenizmite se zborovi od drugite slovenski jazici [to naj~esto bile upotrebuvani vo bogoslu`bite po crkvite.

Pojavata na na[ite prvi pisateli Joakim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi] i nivnite dela pe~ateni vo po~etokot na XIX vek gi gi ozna~uvaat po~etocite na navleguvaweto na crkovnoslovenizmite vo makedonskiot zboroven sostav.

So delata na na[ite prerodbenici Dimitar i Konstantin Miladinovci, Grigor Prli~ev i drugi, no i vo delata na Krste Petkov Misirkov sre]avame mnogu crkovnoslovenizmi. Crkovnoslovenizmite gi koristat i mnogu na[i sovremeni pisateli [to pridonesuvaat za zbogatuvawe na jazikot.

Zborovi od tu\o poteklo

Osven zborovi od slovenskite jazici, vo makedonskiot j a z i k i m a sé u [ t e m n o g u z b o r o v i o d t u \ o p o t e k l o : internacionalizmi, turcizmi, varvarizmi � dr.

Internacionalizmi

Internacionalizmite se zborovi koi vo sli~na forma postojat vo pove]e sovremeni jazici i imaat isto zna~ewe.

Primer: teatar, cirkus, radio, televizija, himna. higiena, gimnazija, sfera, opera, aerodrom, astronaut itn.

Mnogu internacionalizmi tolku se odoma]ile vo na[iot jazik, taka [to duri i ne gi ~uvstvuvame kako tu\i zborovi. Sepak

80

toa ne zna~i deka po sekoja cena treba da go zbogatuvame sopstveniot jazik so internacionalizmi. Naprotiv, treba da ja koristime sekoja mo`nost standardniot jazik da go zbogatuvame najmnogu so zborovi iscrpeni od narodnite govori, a tu\ite zborovi da gi koristime samo koga tie odgovaraat na duhot na na[iot jazik i koga nemame soodvetni zborovi za nivna zamena.

Turcizmi

Turcizmi se zborovi ili izrazi [to vodat poteklo od turskiot jazik. Nivnoto brojno prisustvo vo na[iot jazik e rezultat na petvekovnoto tursko ropstvo. Nekoi turcizmi se upotrebuvaat samo vo razgovorna forma, a drugi na[le primena i vo literaturniot jazik.

Me\u drugite, turcizmi se i slednive zborovi: merak, }umur, }ebap, fener, saat~ija, jambollija i dr.

Varvarizmi

Varvarizmi se tu\i, stranski zborovi i izrazi [to ne se vo duhot na na[iot literaturen jazik, a sepak ~esto gi upotrebuvame kako vo usnoto izrazuvawe, taka i pri izrazuvaweto vo pismena forma.

Nieden jazik nema bez prisustvo na pogolem ili pomal broj tu\i zborovi. I vo makedonskiot literaturen jazik vlegle i se odoma]inile mnogu stranski zborovi prezemeni od narodite so koi sme imale vrska vo minatoto, a i denes. Taka, na primer, od stransko poteklo se ovie zborovi: industrija, instrukcija, muzej, manifest i dr. (od latinskiot jazik); baklava, sarma, ~ivte, kur{um i dr. (od turskiot jazik) itn.

Iako varvarizmite se nadvor od gramati~kite i stilisti~kite normi na na[iot jazik, ne treba po sekoja cena da se otfrlaat od upotreba, no da ne se odi vo krajnosti pa da se koristat i toga[ koga za nivna zamena postojat doma[ni zborovi.

Preku varvarizmite vo delata na umetni~kata lite-ratura mu se dava poseben beleg na vremeto, se otslikuva ambientot vo koj dejstvuvaat literaturnite junaci, a preku niv se ismevaat i negativnostite vo op[testveniot poredok.

81

Zapomni!

Crkovnoslovenizmi se zborovi od drugite slovenski jazici [to se koristele pri bogoslu`bite vo crkvite.

Internacionalizmi se zborovi so isto zna~ewe vo pove]e sovremeni jazici koi poteknuvaat od starogr~kiot ili od latinskiot jazik.

Turcizmi se zborovi [to vodat poteklo od turskiot jazik.Varvarizmi se tu\i (stranski) zborovi [to ne se vo duhot

na na[iot literaturen jazik.


Koi zborovi se vikaat:• crkovnoslovenizmi;• internacionalizmi;• turcizmi;• varvarizmi?

Zada~a

Vo sekoja kolona od tabelava zapi[i nekolku zbora spored barawata.

crkovnoslovenizmi internacionalizmi turcizmi �arvarizmi

82

LEKSIKATA SPORED FORMATA I SPORED SFERATA NA UPOTREBA

Klasifikacijata na leksikata� odnosno na re~ni~kiot sostav na eden jazik, mo`e da se vr[i i spored slednive dva kriteriumi:

a) Spored formata na op[teweb) Spored sferata na upotrebaSpored prviot kriterium, odnosno spored formata na

op[tewe, leksikata na jazikot se deli na: razgovorna, kni`no - literaturna i ekspresivna, odnosno poetska leksika.

Razgovornata leksika se ostvaruva niz usnata forma na standardniot jazik.

Kni`no - literaturnata leksika se izrazuva niz pismena forma na jazikot vo umetni~kite dela na pisatelite pri [to tie koristat zborovi od nadvore[niot jazik, no i samite sozdavaat zborovi so koi go zbogatuvaat jazikot.

Kni`noiteraturnata leksika [to se koristi vo poezijata se odlikuva so pogolema ekspresivnost i slikovitost za razlika od onaa leksika [to e karakteristi~na za prozata.

Spored sferata na upotrebata se razlikuvaat slednive vidovi leksika: op[tonarodna, dijalektna, terminolo[ka, profesionalna i argonska.

Op[tonarodnata leksika ja so~inuva zborovniot fond [to se koristi vo narodnata i vo kni`no - literaturnata forma na jazikot.

Dijalektna leksika e onaa koja e prezasitena so dijalektizmi.

Dijalektizmite se zborovi [to im pripa\aat na opredelen dijalekt, odnosno [to gi upotrebuvaat lu\eto od opredelena teritorija na eden jazik.

Sogledaj!

pe~ka vo literaturniot jazik

pampur ]umbe

soba

vo prilepskiot vo bitolskiot vo skopskiot govor govor govor

83

So upotrebata na dijalektizmite se postignuva lokalen koloritet odnosno posebna jazi~na oboenost na iskazot. Dijalektizmite pomagaat i za tipizirawe i individualizirawe na li~nostite, kako i za zbogatuvawe na jazikot.

Golem broj dijalektizmi ima vo narodnite umotvorbi, no i vo nekoi dela na umetni~kata literatura.

Terminolo[kata leksika nao\a primena vo naukata, tehnikata i kulturata za to~no imenuvawe na predmeti, pojavi i poimi od ovie oblasti. Zborovite, odnosno terminite, [to sluàt za ovaa cel se zemeni od drugite jazici.

Profesionalna leksika e onaa so koja se sluàt lu\e od odredeni profesii: sportisti, yidari, ribari i sl.

@argonskata leksika opfa]a zborovi i izrazi karakteristi~ni za nekoi profesionalni ili socijalni grupi. @argonizmite, vsu[nost, ��nepravilni jazi~ni izrazi poradi [to se i nerazbirlivi za onie koi ne gi koristat.


Spored koi kriteriumi se vr[i podelba na leksikata?Koi leksiki se del od:a) forma na op[tewe;b) sferata na upotreba?

ôvekot vo svoeto sekojdnevno op[tewe so drugite koristi mnogu zborovi preku koi gi iskaùva svoite misli, ~uvstva, èlbi, potrebi, stremeì i sl. Spored nekoi podatoci dobieni od isleduva~Ite na jazikot vo op[teweto so drugite normalno e ~ovekot da koristi okolu 6 000 zborovi. Se smeta deka ~ovekot koj pri svoeto sekojdnevno op[tewe koristi pribli`no olkav fond od zborovi ima aktiven re~nik.

Mnogu lu\e go razbiraat zna~eweto na nekoi zborovi [to gi slu[aat pri komuniciraweto so drugite, no samite ne gi upotrebuvaat vo svojot re~nik. Takviot re~nik se vika pasiven.

Porveri gi svoite znaewa!

Zo[to lu\eto komuniciraat edni so drugi?Koj re~nik se vika aktiven, a koj pasiven?

LEKSIKATA SPORED STEPENOT NA UPOTREBA

84

LEKSIKOGRAFIJA

Zborot leksikografija poteknuva od gr~kite zborovi Lexikom = kniga, re~nik i graphein – pi{uva.

Leksikografijata e posebna nau~na disciplina {to se zanimava so sostavuvawe re~nici.

Osnovna zada~a na leksikografijata e da gi sobere zborovite, da gi podredi vo eden �stanoven red, da go protolkuva nivnoto zna~ewe i da gi podredi po azbu~en ili po nekoj drug red vo posebna kniga, - re~nik.

Pod poimot re~nik podrazbirame kniga koja gi sodr`i site zborovi ili grupa zborovi na eden jazik ili na edno nare~je. Tie zborovi spored odnapred utvrdeni pravila se sredeni po azbu~en red ili na poinakov na~in.

Sekoj od tie zborovi e objasnet na maj~iniot ili na nekoj drug jazik.

Ima dva osnovni tipa re~nici: enciklopediski i lingvisti~ki.

Osnovna karakteristika na enciklopediskite re~nici se iscrpnite podatoci za licata, predmetite i pojavite {to se ozna~eni so zborovite vo re~nikot.

Za razlika od enciklopediskite re~nici, vo lingvisti~kite re~nici se dava objasnuvawe za potekloto na zborovite, za nivnoto zna~ewe i upotreba.

Lingvistika e nauka za jazikot koja se zanimava so prou~uvawe na prirodata na jazikot, negovata struktura, so razvitokot na jazikot i so negovata klasifikacija.

Lingvistikata ne samo {to gi konstatira jazi~nite pojavi, tuku i ja objasnuva i tolkuva sega{nata sostojba na jazikot za razlika od prethodnata. Ovaa nauka ne prou~uva samo poedine~en jazik ili zbir od pove}e jazici, tuku voop{to jazikot kako pojava.

Ima pove}e vidovi lingvisti~ki re~nici.Podreduvaweto na zborovite, odnosno na izrazite vo

eden re~nik zavisi od celta {to sostavuva~ot saka da ja postigne.

Osnovni tipovi re~nici

Lingvisti~ki re~nici

85

Poa|aj}i od ova na~elo lingvisti~kite re~nici moàt da bidat: tolkovni, dijalektni, etimolo{ki, frazeolo{ki, re~nici na sinonimi, re~nici na tu|i zborovi i izrazi i dr.

imaat za cel da go objasnat, odnosno da go protolkuvaat zna~eweto na jazi~niot fond na eden jazik pri {to najprvo se trgnuva i se objasnuva osnovnoto zna~ewe na zborot, a potoa i drugite negovi zna~ewa.

gi sodràt samo zborovite {to se karakteristi~ni za opredelen dijalekt (govor) na edno nare~je, ili dijalektnite zborovi koi gi nema vo literaturniot jazik.

gi objasnuvaat zborovite poa|aj}i od nivnoto poteklo, od korenot na zborot i negoviot razvoj. Sostavuva~ite na vakvi vidovi re~nici se sluàt, glavno, so komparativni metodi, odnosno zborovite se razgleduvaat so poso~uvawe na soodvetni zborovi po zna~ewe i po glasoven sostav vo jazicite {to se srodni na jazikot na koj mu pripa|aat zborovite {to se pojasnuvaat.

gi tolkuvaat frazeo-logizmite po azbu~en red, a po pat na opisno definirawe. Vo frazeolo{kite re~nici se pojasnuvaat zna~eweto, potekloto i stilisti~kite osobenosti na frazeologizmite, odnosno frazeolo{kite izrazi.

po azbu~en red se podredeni site sinonimi, odnosno site zborovi razli~ni po forma, a so isto ili sli~no zna~ewe, vo eden jazik.

Sinonimnite re~nici se od osobena va`nost za zbogatuvawe na izrazot.

se objasnuvaat potekloto i zna~eweto na tu|ite zborovi.

Vo makedonskiot jazik ima mnogu tu|i zborovi, a na{a obvrska e zborovite od tu|o poteklo da gi zamenuvame so na{i zborovi i izrazi, no taa zamena ne treba da bide prenasilena I izve{ta~ena.

Tolkovnite re~nici

Dijalektnite re~nici

Etimolo{kite re~nici

Frazeolo{kite re~nici

Vo re~enicite na sinonimi

Vo re~nicite na tu|i zborovi i izrazi

86

¦ Od kade vodi poteklo zborot leksikografija? Koe e negovoto zna~ewe?¦ Koja e osnovnata zada~a na leksikografijata?¦ Koja e celta na tolkovnite re~nici?¦ [to sodràt dijalektnite re~nici?¦ Koj vid re~nici go objasnuvaat potekloto na zborovite, nivniot koren i nivniot razvoj?¦ Koja e zada~ata na frazeolo{kite re~nici?¦ Koj vid zborovi se predmet na re~nicite na sinonimi?¦ Vo koj vid re~nici se pojasnuva potekloto i zna~eweto na tu|ite zborovi.

Re~nikot e od osobena va`nost na eden narod, za{to vo nego se sodrì zborovnoto bogatstvo na jazikot.

Najstariot makedonski re~nik poteknuva od XVI vek. Vo nego se sobrani okolu 300 makedonski zborovi, karakteristi~ni za kosturskiot kraj – Egejska Makedonija. Ovoj re~nik bil otpe~aten so gr~kata alfabeta, a zna~eweto na zborovite bilo pojasnuvano so gr~ki zborovi.

Kon krajot na XVIII i vo tekot na XIX vek bile izdadeni pove}e re~nici so makedonski zborovi me|u koi i maliot re~nik pomesten na stranicite od ,,Zbornikot” na bra}ata Dimitar i Konstantin Miladinovi.

Vo ponovo vreme, a osobeno po osloboduvaweto i po proglasuvaweto na makedonskiot jazik za slu`ben jazik na makedonskata dràva (2 avgust 1944 godina), se ~uvstvuva{e s# pogolema potreba i se javuva{e s# pogolem interes za izdavawe na makedonski re~nik {to }e dade celosen pregled na leksi~kiot fond na Makedonija. Takov re~nik be{e podgotvuvan podolgo vreme od strana na grupa sostavuva~i me|u koi Todor Dimitrovski, Blagoja Korubin i Trajko Stamatovski, a be{e otpe~aten vo tri toma: prviot tom be{e otpe~aten 1961, a vtoriot i tretiot tom bea otpe~ateni vo 1965 i 1966 godina pod redakcija na Blaè Koneski. Ovoj tr�tomen re~nik sodrì pove}e od 64.500 zborovi, no toa ne zna~i deka so sozdavaweto na ovoj tr�tomen re~nik ve}e e zavr{ena celata rabota na toa


RE^NIKOT NA MAKEDONSKIOT JAZIK

87

pole. Naprotiv, spored Bla`e Koneski, re~nikot na makedonskiot literaturen jazik treba postojano da se zbogatuva so zborovi od narodniot jazik i toa od site na{i dijalekti. Toa zbogatuvawe na makedonskiot literaturen jazik se pravi na razni na~ini. Eden od tie na~ini e i onoj koga na korenot, odnosno na osnovata od zborot mu se dodavaat prestavki ili nastavki.

iz ar do arstvo

pre en so yid(a) yid ovi

nad arewe pod

Vo tr�tomniot re~nik na makedonskiot jazik ima golem broj dijalektni zborovi, mnogu arhaizmi zemeni od narodnite umotvorbi. Vo ovoj re~nik zna~ewata na zborovite se pojasneti na srpskohrvatski jazik pri {to najprvin se istaknuva osnovnoto zna~ewe na zborot, a potoa i drugite negovi zna~ewa, odnosno prenosnite zna~ewa.

Re~nikot na makedonskiot jazik po svojot karakter e normativen, a spored na~inot na koj se pojasnuva zna~eweto na zborovite – tolkoven.

? [to podrazbira{ pod terminot re~nik?? Kakvo zna~ewe ima re~nikot za eden narod?? Koga se napraveni prvite po~etoci za izdavawe re~ni-ci so makedonski zborovi.? Koga se izdadeni trite toma na makedonskiot re~nik?? Koi se negovi sostavuva~i?? Kolku zborovi sodr`i ovoj re~nik?? Kakov e na{iot re~nik, spored toa na koj na~in go tolkuva zna~eweto na zborovite?

Proveri gi svoite znaewa:

88

PRAKTI^NO - PROFESIONALA KOMUNIKACIJA

DETETO I PISATELOT

Za da moàt da gi izrazat svoite misli, ~uvstva, èlbi, potrebi i sl. lu\eto sekojdnevno komuniciraat me\u sebe.

Sekoj u~esnik vo komunikacijata treba da gi kontrolira i da gi naso~uva svoite misli, da gi promisluva, no i da gi prifa]a tu\ite misli i stavovi.

Preku komunikacijata sekoj u~esnik treba da se trudi da go zbogatuva svojot re~nik.

Ima pove]e formi za prakti~no - profesionalna komuni-kacija, me\u koi i slednive: razgovor, opi[uvawe - deskripcija, raskaùvawe i preraskaùvawe, izvestuvawe, vest, soop[te-nie, pokana, referat, telegrama i sl.

Koja od ovie formi ]e bide koristena vo me\usebnata komunikacija na lu\eto zavisi od pove]e okolnosti, a vo prv red od celta [to treba da se ostvari vo konkretniot slu~aj.

Razgovor

Komunikacijata vo forma na razgovor e sekojdnevna potreba na lu\eto, nezavisno od nivnata vozrast, pol, mesto na ìveewe i sl.

Razgovorot e edno od najva`nite i najsovr[enite sredstva za razmena na informacii me\u lu\eto. Ovaa forma na izrazuvawe ~esto nao\a primena i vo delata na narodnata i umetni~kata literatura.

Poèlno e razgovorot da se odviva vo prijatna atmosfera, a negovata sodrìna da e osmislena, jasna i prifatliva kako za u~esnicite vo razgovorot, taka i za onie koi go slu[aat ili ~itaat nivniot razgovor.

Mnogu ~esto razgovorot se ostvaruva preku pra[awa i odgovori na postavenite pra[awa.

Na primer:

Edno dete [etaj]i kraj morskiot breg, go prepoznalo slavniot pisatel Ernest Hemingvej, go pozdravilo i go pra[alo:

- Vie ste Hemingvej?

89

Da.- Sega lovite?- Kako [to gleda[, lovam . . .- Vie ja napi[avte knigata “Starecot i moreto?”

- Da.- Pa vie voop[to ne ste Hemingvej! Razgovarate kako

da znaete samo nekolku zborovi. A Hemingvej ima napi[ano knigi, polni so zborovi.

Pisatelot srde~no se nasmevna.- E, sega navistina me raspoloì za razgovor. Zatoa

]e ti kaàm ne[to interesno: da ne e ova mol~ewe na, bregot ne bi postoele ni onie iljadnici zborovi vo moite knigi!

R.V.

Razgovorot e najeksploatiranata forma na komunikacija me\u lu�eto. Tie niz me\usebniot razgovor najbrzo i najlesno gi prezentiraat svoite sfa]awa i pogledi po odredeni pra[awa od ivotot.

Od osobena va`nost e u~esnicite vo razgovorot [to po~esto da gi koristat zborovite: molam, povelete, izvinete, blagodaram i dr. Ovie zborovi imat vol[ebna mo] i moàt da go smeknat duri i najtvrdoto srce.

-

90

Opi[uvawe - deskripcija

Deskripcija e zbor [to vodi poteklo od latinskiot jazik (describere ) i zna~i opis, opi[uvawe, ocrtuvawe.

Predmet na opi[uvaweto moè da bide sé ona [to né opkruùva: ìvata i mrtvata priroda, pojavite i odnosite vo op[testvoto, likovite vo literaturnite dela itn.

Umetni~ki e onoj opis koj na ~itatelot mu ovozmoùva da si sozdade oìvotvorena slika, odnosno da se ~uvstvuva kako pred sebe da go gleda ona [to e predmet na opi[uvawe.

Na primer:

Sozrealo ìtoto i gi svednalo svoite klasja, pa ne moè da vidi: srcata na slivovite stebla se topat od pti~ji pesni i sonce i cedat zlatni kapki smola.

Niz posrebren drum patuva [turec so violina pod mi[ka. Malo e srceto vo gradite na violinistot, pomalo od piperova semka. No veselo e. }e sedne [turecot pod golem ~ador od pe~urki i ]e zasviri, a poleto ]e go obvie veselost. Trepe-rat crvenite bulki i kapinovite cvetovi. Zad niv - od glog, od dren, od mlada vrba - pticite ]e �� se pridruàt na violinata so svojata pesna.

No]ta se spu[ta od planinata. Cvetovite se zatvorija i gi navednaa glavite. Zaspaa i buba~kite i pticite. Mesecot, òltoglav ov~ar, dojde da gi pase na nebesnata livada yvezdite i da bdee - buv da ne ispla[i nekoja senica.

Slavko JANEVSKI

91

Raskaùvawe i preraskaùvawe

Raskaùvaweto e forma na prakti~no - profesionalna komunikacija preku koja se iznesuvaat nastani vo koi raskaùva~ot direktno u~estvuval ili bil o~evidec, ili raskaùva za sopstveni doìvuvawa.

Na primer:

“Ne moèv so ~asovi, ne moèv so denovi, ni so denovi i no]i da se oddelam od bregovite na Ohridskoto Ezero. Kolkupati samo na tie bregovi gi pre~ekuvav purpurnite ve~eri, koga zapadot vo ogan plamti, a daleku, od okolnite sela se slu[a bleeweto na ovcite i laeweto na selskite pci. Starata svitkana vrba i mladite grmu[ki tivko se branuvaat, dopiraj]i ja temno osen~enata povr[ina na mirnoto ezero, ~ija sredina vo toj mig se ~ini kako razleano zlato” . . .

Branislav NU{I}

Raskaùvaweto moè da bide op[irno i skrateno.Op[irno raskaùvawe e ona koga pri raskaùvaweto se

iznesuvaat site poodelnosti od nekoj nastan ili doìvuvawe, a skrateno e ona raskaùvawe koga se iznesuva samo ona [to e najva`no, a ona [to e pomalku va`no se izostava.

Raskaùvaweto mora da e povrzano i da pretstavuva zaokruèna celina.

Za razlika od raskaùvaweto, preraskaùvaweto e forma na komunikacija vo koja se iznesuvaat nastani slu[nati od drugi izvori: pro~itana kniga, gledan film ili teatarska pretstava, slu[nata radio ili TV emisija i sl.

Na primer:

“Nekoga[ vo edna dale~na zemja ìveel ribar [to se vikal Ti. Samo toj lovel ribi [to ìveele vo golemite dlabo~ini. Tie ribi imale o~i [to li~ele na yvezdi . . .”

Izvadok od persiska narodna prikazna

92

Izvestuvawe

Izvestuvaweto e forma na usna ili pismena prakti~no - profesionalna komunikacija ~ija cel e da se prezentiraat podatoci za konkreten nastan, odnosno za tekot na nastanot vo opredeleno mesto ili zemja.

Izvestuva~ot ne se zadrùva samo na obi~no regi-strirawe (konstatirawe) na eden ili pove]e nastani tuku toj go komentira tekot na nastanot pri [to zazema i li~en stav sprema faktite za koi izvestuva.

Na primer:

Ve~erva, so po~etok vo 19 ~asot, vo Centarot za kultura i informacii ]e bide otvorena izlo`ba na crteì od poznatiot makedonski slikar Petar Mazev. Crteìte se raboteni vo kombinirana tehnika gva` i datiraat od poslednite nekolku godini. Bidej]i ]e ima okolu pedesetina eksponati, postanovkata ]e se organizira vo dvata izlo`beni saloni na Centarot.

“Nova Makedonija”

8.10.1985 godina

93

Vest

Vest e forma na usno ili pismeno izvestuvawe preku koja vo najkratki crti so zborovi ili so sliki ili i so edniot i so drugiot sistem od znaci, javnosta se informira za eden ili pove]e nastani, za nekoj op�testven problem, prirodna p�java, za nekoja li~nost i sl.

Vesta mora da bide nova, aktuelna, vistinita, va`na i interesna i da dava odgovor na slednive pra[awa: koj, [to, kade, koga, kako i zo[to.

Na primer:

Kanada ja prizna Makedonija pod ustavnoto ime, soop[ti Obedinetata makedonska dijaspora. Odlukata za priznavawe pod ustavnoto ime se o~ekuva d a b i d e o f i c i j a l n o s o o p [ t e n a o d kanadskite vlasti. Kanada silno ja poddr`uva Makedonija na nejziniot pat kon NATO.

I od makedonskoto Ministerstvo za nadvore[ni raboti ja potvrdija vakvata vest, dodavaj]i deka kandskata vlada ]e go koristi ustavnoto ime vo site bilateralni odnosi.

Vo oblikuvaweto na vesta najva`ni se izborot i rasporedot na faktite.

KANADA JA PRIZNA MAKEDONIJA POD USTAVNOTO IME

94

Soop[tenie

Soop[tenie (fr. communiguer - soop[tuvawe, objavuvawe, davawe na znaewe) e vid prakti~no - profesionalna komunkacija koja pretstavuva oficijalno soop[tenie izdadeno od nadle`no mesto vo koe se iznesuvaat relevantni podatoci za nekoj nastan ili problem.

Soop[tenieto ponekoga[ moè da ima zna~ajna uloga duri i vo me\udràvnite odnosi, bidej]i preku nego moè da se iznese stavot na vladata ili na odredena politi~ka partija za konkretnite odnosi vo svetot.

NA

Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija objavuva deka zapo~nuva so transarentno sklu~uvawe dogovori za 2008 godina so site zainteresirani davateli na zdravstveni uslugi koi gi zadovoluvaat kriteriumite soglasno pozitivnite zakonski propisi. Za taa cel gi izvestuva site javni i privatni zdravstveni ustanovi kako i privatni lica koi vr[at dejnost od oblasta:

• primarna zdravstvena za[tita- op[ta medicina (pedijatrija, u~ili[na medicina

i medicina na trudot)- ginekologija- stomatologija

• specijalisti~ko - konsultativna zdavstvena za[tita• bolni~ka zdravstvena za[tita• izdavawe na lekovi na recept (aptekarska dejnost)• izrabotka i izdavwe na ortopedski i drugi pomagala

FZOFOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE NA MAKEDONIJA

SOOP{TENIE

ZA DAVATELITE NA ZDRAVSTVENI USLUGI ZASKLUÛVAWE NA DOGOVOR ZA 2008 GODI

95

dokolku imaat interes za sklu~uvawe na novi dogovori za buxetskata 2008 godina i gi zadovoluvaat kriteriumite predvideni so Zakonot za zdravstveno osiguru-vawe i so op[tite akti na fondot, da dostavat ponuda za sklu~uvawe na dogovor i da priloàt kompletna dokumentacija.

Ponudite za sklu~uvawe na dogovorot treba da se pridruèni so kompletna dokumentacija, se podnesuvaat vo arhivata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, vo podra~nite slu`bi na Fondot na ~ie podra~je se nao\aat zdravstvenite ustanovi ili po po[ta na adresa: ul. Makedonija bb, 1000 Skopje, vo periodot od 01.09.2007 do 30.09.2007 godina.

Tekstot na ponudata so baranata dokumentacija potrebna za sklu~uvawe na novi dogovori e objaven na internet stranata na Fondot: www.fzo.org.mk, a moè da se dobie i vo site Podra~ni slu`bi na Fondot.

Buxetot na Fondot za 2008 godina za ovaa namena iznesuva okolu 13 milijardi denari.

Za podeta�ni informacii zainteresiranite moè da se obratat na tel. 02/3289-034 i 02/3289-032.

96

Pokana

Prijatele, svrati vo ovaa pitoma zemja -trevite i drvjata nasmeano]e te pre~ekaat,od dlabok i ~ist bunarstudena voda ]e ti dadatda se napie[topol lebec da kasne[,so nasmevka ]e ti re~atso crveno vino da nazdravi[,du[ata da ja zakrepne[.Prijatele, svrati vo ovaa mala zemjakrotkosta na lu\eto ]e te zatopli,ako vo srceto ti e studeno.

Slavka ARSOVA

Kogo pokanuva poetesata?Kade go pokanuva?So kakva cel?

Pokanata kako forma na usno i pismeno izrazuvawe vo prakti~no - profesionalnata komunikacija, vsu[nost, pretstavuva informirawe na nekogo za negovo prisustvo na nekava manifestacija: proslava, izlo`ba, sportski natprevar, literaturno ~itawe i sl.

Na primer:

POKANA

97

P O K A N A

DO

U~enicite od O.U.”Sv. Kiril i Metodij” vo s. Dra~evo - Skopje, ve pokanuvaat da prisustvuvate na proslavata organizirana vo ~est na slovenskite prosvetiteli Kiril i Metodij, so [to ]e bide odbele`an patroniot praznik na na[eto u~ili[te.

Sve~enosta ]e se odr`i na 23 maj ovaa godina so po~etok vo 17 ~asot vo prostoriite na u~ili[teto.

OU “Sv. Kiril i Metodij” s. Dra~evo - Skopje

98

Referat

Referatot, kako forma za izrazuvawe vo prakti~no - profesionalnata komunikacija se ostvaruva usno ili vo pismena forma, a tretira nekoe va`no pra[awe od op[testveno - politi~kiot ìvot, nekoj problem od op[to zna~ewe, nekoj nau~en trud i sl.

Na primer:

(1938, oktomvri)

Ne se pravat referati vo vakov moment i suvo i dogmatski, so teoretski odnos kon eden problem koj[to ni e vo krvta, mislam so bogohulstvo. Ne zatoa [to ne treba da se ras~istat objektivnite i subjektivnite pretpostavki, tuku, mi se ~ini, nam, kako na Makedonci [to pi[uvaat, ni e neophodna edna pravi~na emocionalna sila, [to ]e ni ja razdviì krvta, ]e ni razdviì emocionalno mnogu pretoni ~uvstva, mnogu spomeni i ]e ne vrati na mestoto na na[ata predznaenost. Za[to, ako poslednive godini makedonskata revolucionerna borba tapka na edno mesto, mi se ~ini deka pri~inata ne e nedostigot na teoreti~nosta, deka ne e vo nedostigot na teoretski odnos kon pra[aweto, tuku pove]e vo nedostig na ìva tvore~ka sila. Makar i necelosno, makar i nesestrano, makedonskoto pra[awe vo teoretski odnos e mnogu ponapred, no koga treba[e da se izvle~e realna prakti~na korist, koga treba[e da se pristapi kon po[iroka masovna rabota, narodnata makedonska du[a zdravo ja zatvora[e svojata vrata, za[to nie bevme daleku, mnogu daleku od nea.

Nie ne najdovme edna kolku - gode prigodna forma za da razbudime ìva vera vo pekarskiot rabotnik, vo ~evlarot, vo gladniot zemjodelec, vo sitniot ~asovni~ar, nie teoreti-ziravme, klasno rasklativme edno sosema konkretno pra[awe, edno prosto pra[awe [to e spomen, edno pra[awe ~ie ime e Tatkovina. A toa so rodilni bolki ìvee[e vo tie lu\e, toa gi tera[e da sonuvaat edna male~ka ku]a so rascvetani drvja vo Tetovo ili nasmolen ribarski ~un vo Kostur, ili edna stara legenda [to ja raskaùvaat pokrienite so mov yidovi vo Prilep i kolku u[te spomeni [to go baraat spoznanieto na sekoj�

REFERAT NA NIKOLA VAPCAROV NA OSNOVA^KOTO SOBRANIE

NA MAKEDONSKIOT LITERATUREN KRU@OK

99

Telegrama

Telegrama e kratka vest isratena telegrafski.Telegramata sodr`i malku zborovi so koi na primatelot

mu se soop[tuva ne[to va`no, ne[to [to e od iten karakter.

Obrazec

100

LITERATURNO - NAU^NI VIDOVI

Literaturno-nau~nite vidovi se tvorbi koi se bliski so lirskite, epskite i dramskite dela i imaat literaturna odnosno umetni~ka vrednost, a vo isto vreme toa se tvorbi koi sodràt verodostojni podatoci iscrpeni od naukata pa ottuka imaat i nau~na vrednost.

Vakvi vidovi tvorbi ima pove}e me|u koi i slednive: biografijata, avtobiografijata, patopis, reportaà i dr.

Marko CEPENKOV e eden od

najvidnite makedonski sobira~i na narodnoto tvore{tvo. Toj ni ostavil neobi~no obemen i bogat zbornik (zbornici) od narodni umotvorbi i bele{ki za razli~ni slu~ki od narodniot ìvot, koj po ni{to ne otstapuva i pred najpoznatite takvi knigi, pa duri i gi nadminuva.

Familijata na Cepenkov do{la vo Prilep od bliskoto selo Oreovec. A pak samiot Marko e roden vo Kru{evo, vo 1829. Do svojata petnaesetgodi{na vozrast toj so tatka si ìveel u{te vo Ohrid i Struga. Pismenosta ja steknal vo gr~kite }eliijni u~ili{ta, a koga vo 1844 godina najposle se preselil pak vo Prilep, Cepenkov dve godini u~el kaj Haxi pop Konstantin Dinkov. Potoa ~irakuval kaj terzii, u~ej}i go terziskiot zanaet. Vo 1856 godina vo Prilep za u~itel do{ol Dimitar Miladinov. Cepenkov se zapoznal so Dimitrija koj mu dal neposreden povod da po~ne da sobira narodni umotvorbi. Kako {to veli i samiot vo svoite bele{ki, Marko Cepenkov otprvin sobiral samo narodni pesni, a potoa po~nal da gi zapi{uva i prikaznite {to gi znael napamet i ~ij broj iznesuval okolu 150.

BIOGRAFIJA

101

Marko Cepenkov bil i eden od najsobudenite mladi lu|e od esnafskata sredina vo Prilep. Toj i u{te nekolku kako nego, vo nedelite i praznicite se sobirale i zaedno ~itale vesnici ili knigi i ìvo diskutirale za pro~itanoto. Tie ja pretstavuvale jatkata na ~itali{teto ,,Nade`”, {to bilo osnovano vo 1867 godina i odigralo mo{ne va`na kulturna uloga vo gradot.

Vo 1888 godina Cepenkov se preselil vo Sofija i tamu imal mo`nost da gi objavi svoite zapisi i sobrani narodni umotvorbi vo golemiot bugarski Zbornik za narodni umotvorenija, nauka i kni`nina. Samo od 1899 do 1900 –ta godina izlegle nad petstotini gusti stranici na zbornikot, ispolneti so negov materijal. Osven toa, vo rakopis Cepenkov ni ostavil u{te mnogu takvi materijali, {to ispolnuvaat deset tomov�, objaveni za prvpat po osloboduvaweto kaj nas. Ostanale neobjaveni u{te eden impozanten broj zabeleàni materijali.

I pokraj taa ogromna sobira~ka dejnost, Marko Cepenkov umrel, re~isi zaboraven, vo 1920 godina vo Sofija.

Marko Cepenkov ne bil samo sobira~ na narodni umotvorbi. Toj bil i roden raskaùva~. Zanel prekrasno da raskaùva za lu|eto i za nivniot ìvot i so svojata posebna nadarenost za posmatrawe i uo~uvawe uspeal da zabeleì red slu~ki i tipovi od svoeto vreme, koi i denes ni se ~inat bliski i dragi.

Napi{i biografija za eden pisatel po sopstven izbor.

Zapomni!

Biografijata e vid literaturno – nau~na tvorba vo koja se davaat podatoci za ìvotot na nekoja li~nost koja ima posebni zaslugi za narodot od ~ii redovi proizleguva. Takvi li~nosti prepoznavame vo: nau~nite rabotnici, pisatelite, sportisti te, politi~arite i dr.

Podatoci za biografiite crpime od verodostojni dokumenti ili od iskazite na sovremenicite na onoj komu mu e posvetena biografijata.

Zada~a:

102

Roden sum vo Ohrid na 18 januari 1830 godina. Po malku vreme umre tatko mi I me ostavi {estmese~no mladen~e zaedno so drugite dvajca bra}a i edna sestra, site malovozrasni...

Bev odvaj ~etirigodi{en koga dedo mi dostavi eden gr~ki bukvar i me nau~i na imiwata od bukvite...

Od desette u~iteli {to se izmenija za vreme na moeto {koluvawe vo Ohrid, nieden ne se pokaà tolku korisen za u~enicite, kolku Miladinov. Toj vo svojata postapka ima{e ne{to privle~no. Re~ta mu te~e{e od ustata kako med. Sve{ten ogan mu gore{e vo o~ite...

Vo avgust 1859 pristignav vo Atina i se zapi{av kako vtorogodi{en student po medicina, no, se razbira, pi{uvav � stihovi.

... Pretsedatel na Komisijata pred mnogubrojnata publika dade da gi ocenuva pristignatite poemi, po~nuvaj�i od najslabite. No, koga re~e: ,,Najposle imame edna poema, mnogu pomala od drugite i so naslov �O armatolos (Serdarot)” toga{ osetiv vo sebe neizmerna radost kakva {to nikoga{�ne sum osetil. Toga{�nikoj ne bi me poznal: bev von od sebe si. O~igledno, moj be{e venecot”.

(Izvadok od Avtobiografijata) Grigor PRLIÊV

• Napi{i avtobiografija za sebe. Vo svojata avtobio-grafija zapi{i gi pova`nite nastani vo tvojot ìvot od ra|aweto do momentot koga }e ja pi{uva{avtobiografijata.

AVTOBIOGRAFIJA

Zapomni!

Avtobiografija e vid literaturno - nau~na tvorba vo koja avtorot go opi{uva svojot ìvot, �� za da ja prikaè {to podobro svojata li~nost, gi iznesuva i uslovite vo koi ìvee i raboti.

Avtobiografijata, vsu{nost, e sopstven ìvotopis.

Zada~a:

103

PATOPIS

MESEÎNATA NAD PELAGONIJA

Kako srp i zelena od granki se pojavi mese~inata: ne~uena. Mese~inata nad Pelagonija. Mese~inata nad Dragor. Nad {irokata ramnica zatvorena so Pelister i Kajmak~alan, otvorena kon Prilep i Grcija. Ramnica so ~udno i neobi~no ime: Pelagonija!

Vo eden od nejzinite katovi leì Bitola, svitkana okolu reki~kata Dragor, koja – ako ima dovolno voda – nosi sveìna planinska, pelisterska.

Ve~er e nad Pelagonija.Bitola pod svetilki. Pod neoni.Mol~at ridi{tata naokolu, temni.

Talkam ve~erta od izlog do izlog. Izleguvam na plo{tadot. Tuka se xamijata i Saat – kulata. Proa|am preku mostot na Dragor, kaj stariot bezisten koj stanal spomenik na kulturata. Toa e onaa pro~uena ~ar{ija vo koja od site strani na svetot nekoga{ doa|ale karavani pretovareni so stoka. Tuka bez prestan se trguvalo pa te~ela reka od lu|e.

Vo XIX vek vo �itola imalo stranski konzulat i razni u~ili{ta. Bitola od stara ~ar{ija stanuvala s# pove}e evropski grad. S# po~esto ovoj grad go posetuvale diplomati i vladeja~i.

104

Del od mozaikot vo Herakleja vo Bitola

Vo damne{no vreme vo Bitola bil krunisan carot Gavril Radomir.

]emal Ataturk se {koluval vo Bitola za da stane vojskovodec, a potoa stanal pretsedatel na Republika Turcija.

Bitola bila jazel na makedonskata borba: nekolku spomen – plo~i, vrzani za imiwata na makedonskite revolucioneri Goce Del~ev, Krste Misirkov i dr. se svedo{tvo za toa.

Se vrativ vo sega{nosta. Navistina, kako da izlegov od nekoe drugo vreme, kako da dojdov od lo{�son. Mu se zaraduvav na neonot, na izlozite, na trotoarite, na novata Bitola.

Go otvoriv prozorecot. Pred mene se prostiraa pokrivi, kro{nesti granki i pak ramnicata pod mese~ina.

Zad kro{nite spie Herakleja, vo urnatini.Visoko nad mene – se temnee Pelister. Dve ezera ima na

nego. Zad nego e tretoto: Prespanskoto.

Du{an KOSTI]

Kako avtorot ja doìvuva sredbata so Bitola?Na koi pooddelnosti se zadrùva toj pri posetata na ovoj

grad?Vo koj del od tekstot ima retrospekcija na nastanite?Zo{to avtorot se vratil vo minatoto, za mig potoa samiot

da istakne: ,,Se vrativ vo sega{nosta”?

Na {to e svedok kulturno-istoriskiot spomenik Herakleja?

Vo tekstot ,,Mese~inata nad Pelagonija” avtorot gi iznesuva svoite vpe~atoci od posetata na Bitola pri negovoto patuvawe niz Makedonija. Zboruvaj}i za svoite vpe~atoci, avtorot ni dava prekrasni opisi na prirodata {to ja okruùva Bitola i na nekoi zna~ajni objekti vo samiot grad, pri {to do izraz doa|a i negoviot li~en stav vo vrska so tie vpe~atoci. Gledano od toj agol ovoj tekst pretstavuva literaturno-nau~en vid, odnosno patopis.

îtaj, razmisluvaj, analiziraj, komentiraj

105

Pobarajte nekoja kniga so patopisi i pro~itaj ja.

Na{iot pat vleguva vo Melnik – gradot na peso~nite konusi i odroni, na crkvite so izgubeni patroni, na ladnite podzemja, so pove}egodi{no boljarsko vino, na urnatinite obrasteni so burjan, na ...

Sega e eden grad osuden na smrt. Eden grad praten na zato~eni{tvo. Edna presu{na reka.

Tuku zo{to li odedna{tolku silno go zasakuvate? Zo{to li ovie urnatini vi stanuvaat tolku skapi? Zastanati pred niv, ve natiska nevidliva taga, nebare ste pred postelata na neizle~iv bolnik ili pred zatvorenik, osuden na smrt.

Odamna Melnik zagubil se: i bogatstvata, i ~esta i blesokot.

Sega ivee samo na imeto ,,grad”.Denes ovoj grad ne e ni{to pove}e od edno siroma{no selo

so petstotini ive�a~i i okolu stotina za~uvani ku}i.

Zapomni!

GRADOT [TO UMIRA

REPORTA@A

Patopis e literaturno - nau~en vid vo koj avtorot dava opis na mestata {to gi posetil, a zazema i li~�� stav vo vrska so toa.

Patopisite naj~esto sodr`at opisi na predelite i na lu|eto vo zemjata {to e posetena, na `ivotot na lu|eto vo minatoto i vo sega{nosta, na nivnata kultura, obi~aite {to se karakteristi~ni za niv i sl.

Vo makedonskata literatura po��ati se patopisite na Slavko Janevski, Vidoe Podgorec, Luan Starova i dr.

Zada~a:

106

Tuku, koj li }e se iznasmee, razbiraj}i go ova? I koj li }e bide tolku estok, za da mu go odzeme imeto ,,grad”?

Ne, nema da se iznajdat tolku bes~uvstveni lu|e. Duri i koga go napu{ti i posledniot ~ovek, urnatinite, koi }e ostanat, tie trèstveni urnatini na crkvi i skapo iski{ani so ikoni boljarski ku}i }e bidat pak... grad Melnik.

Pronajdi i pro~itaj edna reportaà.

Zapomni!

Reportaàta e literaturno-nau~en vid tvorba koja vo isto vreme pretstavuva i dokument, i ubav zbor, i otkrivawe na ~ovekovite sudbini, i proniknuvawe vo socijalnite drami. ..

Vo reportaàta na ìv stil se opi{uvaat vpe~atocite za lu|eto i nastanite od sekojdnevniot ìvot.

Vrvnite ostvaruvawa na poleto na reportaàta ostanuvaat kako trajna vrednost na ~ove~kiot duh.

Reportaàta kako forma na izrazuvawe mora da gi po~ituva osnovnite principi na informirawe: da e aktuelna, vistinita, interesna... Preku vakviot literaturn��nau~en vid javnosta se zapoznava so aktuelni, avtenti~ni nastani od ìvotot.

Zada~a:

107

Feqton e literaturno-nau~en vid tvorba vo koja se obrabotuvaat aktuelni pra{awa od oblasta na naukata, literaturata, umetnosta, od op{testveniot i politi~kiot ìvot i sl.

Poa|aj}i od sodrìnata, ima nekolku vid� feqtoni: feqton – roman, feqton – kritika, humoristi~en feqton i dr.

Feqtonot naj~esto se objavuva vo dnevnite vesnici ili vo periodi~nite spisanija, sekoga{na odredeno mesto i obi~no vo nekolku prodolènija.

Vo makedonskata literatura feqtoni pi{uvaat: Gane Todorovski, Blagoja Ivanov, Venko Andonovski, Gligor Stojkovski i dr.

Koi bile tie lu|e, dveiljadaletija pred nas i pred sobira~ot na narodni umotvorbi od devetnaesettiot vek – Cepenkov, koi sigurno ne veruvale deka kosmosot e crkva, deka neboto e tavan i deka angeli gi palat yvezdite kako kandila na neboto? Tie i ne moèle da znaat za angeli nitu za kandila! Pa kako toga{ znaele astronomski precizno da go pretvorat neboto vo aritmeti~ka ravenka, vo geometriska slika, vo kompjuterski displej, nebare imale kompjuterski ~ipovi, pa znaele duri i da gi presmetuvaat dvièwata na nebesnite tela vo Kokino? Kakva inteligencija poseduvale? Znaele li pove}e od nas, skloni kon mitovi, upateni da go tolkuvame nepoznatoto samo so poznato, pa yvezdata {to ne moème da ja dopreme da ja imenuvame kako – kandilo?

Vo blizina na Kumanovo, na nadmorska viso~ina od 1000 metri, se nao|a megalitskata opservatorija Kokino. Stanuva zbor za edna od najpoznatite stari opservatorii vo svetot. Opservatorijata bila izgradena okolu 1800 godini pred na{ata era, a ja so~inuvaat dve skalesto postaveni platformi. Na{ite stru~waci gi odredile kamenite markeri koi na toga{nite astronomi im ovozmoìle da go sledat izgrevaweto na Sonceto vo denot na dolgodenicata, Mese~inata vo denot na maksimalno i minimalno otstapuvawe vo zimskiot period. Sonceto vo denot na proletna i na esenska ramnodenica, Sonceto vo denot na kusodenica, Mese~inata vo denot na maksimalno i na

ZENICATA NA MAKEDONIJA

Feqton

108

minimalno otstapauvawe vo letniot period. Site markeri se gledaat od centralnata pozicija na opservatorijata.

Koi bile tie?Dali nie denes, moèbi, otkrivame ne{to {to ve}e im

bilo poznato? Znaele li tie, bez teleskop pove}e od nas denes, opremeni so silni opservatorii? Znaele li i pove}e od onoj anonimen makedonski monah {to vo eden srednovekoven zapis zapi{al ne{to {to go iznenadilo, a {to moèbi ne bi bilo iznenaduvawe za onie anonimni predci od Kokino:

,,Da se znaet koga se javi yvezda znamenita na nebesi,Sire~ sa barjak meseca dekemvrijaDa stoit do meseca fevruarijaKoga se javi na srede nebo i na zapad ide{e i napredMala be{e a posle po malu bist jasna – jakoè i danica

utrewa”.Kokino – zenicata na Makedonija.

Venko AndonovskiGligor Stojkovski

109

110

L I T E R A T U R A

“Ako zborot e osnovnoto so koe se izrazuva ~ovekot, literaturata e taa koja treba da go so~uva i svetot i ~ o v e k o t . L i t e r a t u r a t a e svedo{tvoto, skrovi{te na duhovnite sostojbi na ~ovekot, na negovite vitli i bra�uvawa, otelotvorenie na negovite sonovi i nade`i, negovata vera i verba”.

Mihail Renxov

HUMANIZMOT I RENESANSATA VO EVROPA

Kon krajot na XIV i po~etokot na XV vek vo Evropa se

slu~uva raskin so srednovekovniot crkoven dogmatizam.

Nositel na tie promeni e severot na Italija kade {to na

op{testven plan se slu~uvaat krupni promeni, a podocna seto

toa }e se pro{iri i vo drugi evropski zemji.Me|u tie op{testveni promeni najzna~ajni se:

razbivaweto na feudalnata ekonomska zatvorenost; razvojot na gradovite i zasiluvaweto na ekonomskata mo} na gra|anstvoto, trgovcite i zanaet~iite; opa|aweto na mo}ta na feudalnata aristokratija; razvojot na trgovijata; slabeeweto na avtoritetot na crkvata; razvojot na prirodnite nauki od {to }e proizlezat nekolku zna~ajni pronajdoci (pe~atnicata, kompasot, durbinot i drugo), a toa e i period na golemite geografski otkritija.

Vo tie uslovi na op{testveni promeni vo toj period vo

Evropa se pojavuvaat dve zna~ajni kulturni, no i nau~ni

dvi`ewa - humanizmot i renesansata.

Poimot humanizam poteknuva od italijanskiot zbor umanesimo (spored latinskata pridavka humanus = ~ove~no,

humano), a go ozna~uva preminot od sredniot vek vo novoto vreme i sozdavaweto na sovremeniot, slobodniot ~ovek. Samiot poim svoite koreni gi ima vo srednovekovieto koga svetovnite nau~ni i umetni~ki disciplini se narekuvale ~ove~ki, humani, nasproti bo`estvenite disciplini povrzani so religijata.

Humanizmot kako kulturna pojava go podrazbira

raskinuvaweto so srednovekovnite sfa}awa za prirodata i za

~ovekoviot ivot. Se sozdava nova nau~na i umetni~ka vizija za

svetot, a seto toa e povrzano so borbata protiv feudalnoto

op{testvo i protiv crkovnata ideologija.

Idealot na slobodniot ~ovek se bara vo anti~kata

tradicija. Se javuva edno masovno prou~uvawe na anti~kata

Humanizam

113

(rimskata i helenskata) kultura, a latinskiot vo golema mera go

potisnuva narodniot jazik. Delata se pi{uvaat na latinski

jazik koj vo toa vreme na nekoj na~in stanal jazik na pismenosta

vo Evropa, a toa pridonelo vo golema mera humanizmot da se

pro{iri niz celiot evropski kontinent, odnosno vo Francija,

Holandija, Germanija, [panija, pa i na Balkanskiot Poluostrov,

odnosno vo Hrvatska, vo toga{na Dalmacija.

Osnovata na humanizmot leì vo anti~kata kultura,

odnosno osnovniot ideal na humanizmot e imitiraweto na

klasikata. Od taa anti~ka klasika, humanistite go zele jazikot

na Ciceron i ideite za ubavoto od Platon. Spored humanistite,

poezijata e vozvi{en dar od neboto, a tvorecot koga sozdava e vo

boèstven zanes i vo tvore~ko ludilo. Spored niv, poetot treba

da bide prorok, no i sovest i voda~ na narodot.

Najrazvieni literaturni vidovi vo vremeto na

humanizmot se qubovnite pesni i epskite formi vo stih i vo

proza. I pokraj dominacijata na latinskiot jazik, sepak podocna

avtorite se svrtuvaat kon upotrebata na narodniot jazik.

Najzna~ajni italijanski pretstavnici na humanizmot se

Dante Aligieri (koj e posledniot srednovekoven avtor, no i

predvesnik na humanizmot) so "Boèstvena komedija”,

Fran~esko Petrarka so svojot "Kanconier” i Xovani Boka~o so

"Dekameron”. Pretstavnici od drugite evropski zemji se Erazmo

Roterdamski, Lorenco Vala, Tomas Mor i drugi.

Nema nekoja stroga granica me|u humanizmot i

renesansata. Za humanizmot se veli deka e nau~no-duhovnata

sodrìna, a za renesansata deka e celokupnata kultura na toj

period (XIV - XVI vek). Sepak, pogolemiot broj literaturni

istori~ari se soglasuvaat deka humanizmot mu pripa|a na

periodot od XIV i XV vek, a renesansata e karakteristi~na za

XVI vek. Humanizmot e, vsu{nost, duhovnata osnova za

Renesansa

114

renesansata.

Poimot renesansa poteknuva od francuskiot zbor

renaissance {to zna~i povtorno ra|awe, odnosno prerodba.

Renesansata podrazbira prerodba na anti~kata nauka,

literatura i kultura, no i prerodba na celokupniot toga{en

op{testven ivot.

Renesansata se gradi i se razviva vrz otfrlaweto i

negiraweto na srednovekovnite crkovni dogmi. Vo

srednovekovieto ~ovekot e "sluga” na crkvata, odnosno na

teologijata, dodeka renesansata sozdava eden nov, moderen

~ovek osloboden od srednovekovnite crkovni prangi. Toa zna~i

edno svrtuvawe na ~ovekot kon obrazovanieto i naukata. Vo

toga{nite {koli i univerziteti se voveduva nastava za

izu~uvawe na prirodnite i op{testvenite nauki. Vo epohata na

renesansata, zna~i, se otfrla crkovnoto u~ewe za postanokot

na svetot {to dominiralo vo srednovekovieto, a se otfrla i

srednovekovnata religiozna pretstava za ~ovekot kako

bezli~na edinka koja se gubi vo hristijanskiot kolektiv i koja

sonuva za zadgrobniot ìvot. ôvekot se izdiga na eden visok

piedestal kako slobodno i sestrano nadareno bitie koe ima

pravo na uìvawe vo ovozemniot ìvot i na postignuvawe na

zemskata sre}a koja se sostoi vo telesni zadovolstva i vo

duhovna ispolnetost.

Osnova na site umetnosti vo renesansata e prou~uvaweto

na prirodata na ~ovekovoto telo. Vo taa smisla, slikarstvoto i

vajarstvoto doìveale sestran rascut. Celta na poezijata i na

likovnite umetnosti e izrazuvawe na ubavinata, gracioznosta i

harmoni~nosta na ~ovekovoto telo i ~ovekovata du{a.

Umetnosta, a vo tie ramki i literaturata, vo renesansata

dobiva novi osobenosti: odmerenost, srazmernost, ramnoteà,

harmonija, duhovna vedrina i optimizam. Umetnosta se izdiga

duri i do stepen na nauka: vo slikarstvoto i vo vajarstvoto se

115

prou~uva anatomijata i se voveduva perspektivata; vo

literaturata se razviva teoriskata misla - poetikata, odnosno

teorijata na literaturata.

Vo vremeto na renesansata se pojavuva poimot za

umetni~kiot talent i se napu{ta anonimnosta na umetnikot od

sredniot vek, odnosno avtorite se potpi{uvaat na svoite dela.

Narodniot jazik ve}e dominira vo literaturata (se voveduva i

vo {kolite), a se pojavuva i edno silno manifestirawe na

nacionalnite i narodnite elementi vo literaturnite dela.

Renesansata se pojavuva vo Italija, a potoa se {iri i vo

drugi evropski zemji. Najzna~ajni italijanski pretstavnici na

renesansata se: Lodoviko Ariosto (1474 - 1533) so epot "Ludiot

Orlando” i Torkvato Taso (1544 - 1595) so epot "Oslobodeniot

Erusalim”; od [panija e slavniot Migel de Servantes Saavedra

(1547 - 1616) so romanot "Don Kihot”; vo Anglija - Vilijam

[ekspir (1564 - 1616), najpro~ueniot dramski avtor; vo

Francija Fransoa Rable (1491 - 1553) so romanot "Gargantua i

Pantagruel”, poetot Pjer Ronsar (1524 - 1585) i filozofot

Mi{el Montew (1533 - 1592).

Poimot humanizam poteknuva od italijanskiot zbor umanesimo (~ove~no, humano), a go ozna~uva preminot od sredniot vek vo novoto vreme i sozdavaweto na sovremen, sloboden ~ovek. Osnovata na humanizmot le`i vo anti~kata kultura.

Najzna~ajni pretstavnici na humanizmot se Dante

Aligieri, Fran~esko Petrarka i Xovani Boka~o.

Poimot renesansa poteknuva od francuskiot zbor

renaissance {to zna~i povtorno ra|awe, odnosno prerodba.

Renesansata podrazbira prerodba na anti~kata nauka,

literatura i kultura, no i prerodba na celokupniot toga{en

op{testven ivot.

Zapomni!

116

Najzna~ajni pretstavnici na renesansata se Lodoviko

Ariosto, Torkvato Taso, Migel de Servantes Saavedra, Vilijam

[ekspir, Fransoa Rable i drugi.

Kade i vo kakvi uslovi se pojavile humanizmot i

renesansata?

Koi se najzna~ajnite osobenosti na humanizmot?

Koi avtori se pretstavnici na humanizmot vo Italija?

[to se podrazbira pod poimot renesansa?

Koi se osnovnite belezi na renesansata kako kulturna

pojava?

Koi se najzna~ajnite pre�stavnici na renesansata vo

Evropa?

Potseti se na osnovnite osobenosti na srednovekovnata literatura. Sporedi gi tie osobenosti so osobenostite na literaturata vo epohata na humanizmot i renesansata i pronajdi gi razlikite me|u niv.


Zada~a

117

DANTE ALIGIERI

Dante Aligieri e italijanski poet i filozof. Roden e 1265 godina vo italijanskiot grad Firenca. Negovoto obrazovanie opfa}a nekolku stepeni i pove}e predmeti me|u koi se i latinski jazik, retorika, dijalektika, matematika, astronomija, a podocna gi izu~uva teologijata i filozofijata. Osoben interes pokaàl kon prou~uvaweto na anti~kata literatura i kultura. Sepak, se opredelil za zanaetot na lekarite i aptekarite koj{to vo toa vreme bil eden od najcenetite zanaeti.

Dante bil aktivno vklu~en vo politi~kite nastani od toa vreme. Izvesen period bil i ~len na najvisokoto politi~ko upravno telo vo Firenca. Toga{nite borbi me|u politi~kite protivnici (istomislenicite na papata i imperijalistite) }e ja opredelat natamo{nata ìvotna sudbina na Dante. Vo 1302 godina, po pobedata na politi~kite protivnici, zaminal od rodnata Firenca vo koja nikoga{�pove}e nema da se vrati. Po samovolnoto progonstvo od Firenca propatuval niz mnogu italijanski i drugi evropski gradovi. Dolgo vreme se borel za pomiruvawe, za kompromis vo ramkite na nezavisnosta i ednakvosta na svetovnata i duhovnata vlast, odnosno na dràvata i crkvata. Poradi svoite politi~ki stavovi, ~esto bil kleveten i obvinuvan kako "nepomirliv neprijatel” na Firenca, a vo negovo otsustvo duri tripati bil osuduvan na smrt.

Dante Aligieri umrel 1321 godina vo italijanskiot grad Ravena.

Za negoviot ìvot i za knièvnoto delo od posebno zna~ewe e negovata sredba so Beatri~e Portinari u{te vo ranoto detstvo. Za vreme na siot svoj ivot Dante ostanal vrzan za svojata qubov kon Beatri~e, iako se oènil so druga èna i vo brakot imal tri deca, i iako Beatri~e se omaìla za drug i umrela mlada vo 1290 godina. Nejziniot lik }e go sledi poetot cel ivot i vo golem broj od negovite dela.

Dante Aligieri e avtor na delata "Nov ivot”, "Gozba”, "Za narodniot govor”, "Monarhija”, "Ispovedta na verata”, no sekako najpro~uen e po svojata epska tvorba "Boèstvena komedija”.

118

"Boèstvena komedija”

Ova svoe delo Dante go narekol "Komedija”, velej}i deka taa ima "taèn po~etok, a sre}en kraj”. Napi{ana e na italijanski naroden jazik. Epitetot "boèstvena” se javil mnogu podocna, nekade po XVI vek.

"Boèstvena komedija” e filozofsko-religiozen ep vo stihovi sostaven od tri dela: "Pekol” (1307 g.), "îstili{te” (1315 g.) i "Raj” (1320 g.). Sekoj del e sostaven od 33 pesni, a "Pekolot” ima i edna vovedna pesna. Toa zna~i deka "Boèstvenata komedija” e sostavena od sto pesni.

Dante se zalaga za prerodba na toga{noto op{testvo. Stanuva zbor, imeno, za eden alegori~en prikaz na dobrite i lo{ite strani na minatoto i na vremeto vo koe iveel Dante, za toga{nite sudiri, no i kritika na bezvlastieto i na bezredieto vo toga{noto vreme. Toa e napraveno preku zamisleno patuvawe na avtorot niz pekolot, ~istili{teto i rajot. Predvodnik na Dante vo "Pekolot” i vo "îstili{teto” e rimskiot poet Vergilij, a vo "Rajot” nego go vodi sakanata Beatri~e. Pritoa, slavnite li~nosti od minatoto, no i golem broj negovi sovremenici, Dante gi stava vo eden od ovie tri dela vodej}i se od zaslugite vo tekot na nivniot ivot.

"Pekolot� e sostaven od devet kruga i tamu se gre{nicite za koi nema prostuvawe. Vo prviot krug se anti~kite mnogubo{ci, vo vtoriot bludnicite, vo tretiot al~nite itn. "îstili{teto”, isto taka, e podeleno na devet kruga, a ovde se mo{ne zna~ajni ~etirite planeti koi gi simboliziraat ~etirite osobini na ~ovekot - hrabrosta, mudrosta, umerenosta i pravednosta. Tuka se nao|aat onie koi se "~istat” od storenite grevovi za vreme na nivniot zemen ivot. "Rajot”, pak, e podelen na deset sferi, a zemjata e nivniot centar. "Rajot” e celosna poetska slika vo koja e olicetvorena qubovta na Dante kon Beatri~e koja na krajot }e go dobie svetoto mesto kraj nozete na Bogorodica.

Prvata (vovedna) pesna od "Pekolot” e istovremeno i prvata pesna vo "Boèstvenata komedija”. Ovde poetot go opi{uva na~inot na koj se na{ol vo mra~niot pekol:

"Na sredina od mojot ivot zemenvistinskiot go izgubiv jas pat:se najdov v {uma sam, sred guste` temen”.

Vovednata pesna

119

U{te vo prvata (vovedna) pesna Dante ja primenuva alegorijata. [umata e alegorija za gre{niot ìvot, a vo toj nepoznat mrak pred nego se pojavuvaat tri ìvotni - panter (zavist), lav (gordost) i vol~ica (srebroqubie). Stariot rimski poet Vergilij {to }e go vodi avtorot niz pekolot i ~istili{teto e, vsu{nost, olicetvorenie na mudrosta.

Vo ovaa pesna, kako i vo site drugi delovi na "Boèstvena komedija�, preku alegorijata Dante gi otslikuva negativnite pojavi vo toga{noto italijansko op{testvo koristej}i gi srednovekovnite religiozni sfa}awa. Tokmu zatoa se veli deka Dante Aligieri so svoeto delo se nao|a na granicata me|u srednovekovieto i novoto vreme na humanizmot i renesansata.

"Boèstvenata komedija” e filozofsko-religiozen ep sostaven od tri dela: "Pekol”, "îstili{te” i "Raj”. Napi{ana e na italijanski naroden jazik vo prvite dve decenii od XIV vek.

"Pekolot” e sostaven od devet kruga i tamu se gre{nicite za koi nema prostuvawe. Vo prviot krug se anti~kite mnogubo{ci, vo vtoriot bludnicite, vo tretiot al~nite itn.

Vo "Boèstvena komedija”, preku alegorijata, Dante gi otslikuva negativnite pojavi vo toga{noto italijansko op{testvo koristej}i gi srednovekovnite religiozni sfa}awa.

Koga i vo kakvi op{testveni uslovi ìveel Dante Aligieri?

[to e "Boèstvenata komedija”? Od kolku delovi e sosta-vena taa?

[to prikaùva i {to kritikuva avtorot vo "Boèstve-nata komedija”?

Koi se naj~estite stilski figuri {to gi koristi Dante Aligieri vo "Boèstvenata komedija”?

[to pretstavuva prvata, odnosno vovednata pesna vo "Pekolot”?

Sporedi go srednovekovniot apokrif "Odeweto na Bogorodica po makite” so "Pekolot” od Dante Aligieri! Poso~i gi sli~nostite i razlikite pome|u niv!

Zapomni!


Zada~a

120

FRANÊSKO PETRARKA

Fran~esko Petrarka e italijanski poet od XIV vek,

pretstavnik na humanizmot. Roden e vo gradot Arec 1304 godina.

U{te od detskite godini zapo~nuvaat negovite preselbi {to }e

go sledat vo tekot na siot ìvot. Svoeto {koluvawe go

zapo~nal na sedumgodi{na vozrast. Podocna se zapi{al i

studiral pravo vo Monpelje i vo Bolowa, no ne gi zavr{il

studiite po {to se vratil vo Aviwon. Podolgo vreme bil vo

slu`ba kaj biskupot Xakomo Kolowa i kaj kardinalot Xovani, a

podocna i kaj aristokratot Xovani Viskonti. Patuval vo pove}e

gradovi niz Francija, Germanija i rodnata Italija.

Vo 1327 godina Petrarka za prvpat }e ja zdogleda Laura de

Noves vo crkvata "Sv. Kjara” vo Aviwon. Laura ve}e bila maèna

za izvesniot Hugo de Sad, no Petrarka }e se vqubi vo nea i nejze

}e & posveti brojni poetski tvorbi. Taa sredba so Laura }e

izvr{i ogromno vlijanie vrz tvore{tvoto na Fran~esko

Petrarka {to }e trae duri i po smrtta na Laura vo 1348 godina.

Za svoeto poetsko tvore{tvo vo 1341 godina vo Rim

Petrarka ja dobil najvisokata literaturna nagrada, odnosno

bil oven~an so lavoroviot venec.

Postojanite preselbi, patuvawata i osamenosta ne go

napu{tale Petrarka duri i vo starosta. Na kraj se preselil vo

Padova kade {to i po~inal vo 1374 godina.

Deloto na Fran~esko Petrarka e obemno. Pi{uval na latinski i na italijanski naroden jazik. Na latinski jazik napi{al 18 dela, a najpoznati me|u niv se epot "Afrika”, spisot "Mojata tajna”, biografiite "Za slavnite lu|e”, zbirkata "Poslanija”, ~etirite knigi so anegdoti za li~nosti od istorijata i drugi.

Literaturnoto delo na Petrarka

121

Na italijanski naroden jazik go napi{al pro~ueniot

"Kanconier”, zbirka od pesni posveteni na Laura, no i

alegori~niot spev "Trionfi”.

Za vreme na siot svoj ìvot Petrarka bil oddaden na

prou~uvawe na anti~kata literatura i kultura voop{to. Pri

svoite patuvawa niz Italija tragal po stari latinski rakopisi

i otkrival izgubeni i zaboraveni anti~ki tekstovi.

Poznatiot "Kanconier” od Fran~esko Petrarka

pretstavuva zbirka od 366 qubovni pesni. Me|u niv najbrojni se

sonetite, a ima i kanconi, baladi i madrigali. Seta zbirka & e

posvetena na Laura vo koja Petrarka se vqubil u{te vo mladite

godini, a pesnite gi pi{uval vo period od nekolku decenii.

Zbirkata "Kanconier” ja so~inuvaat dva dela: "Za ìvoti

na madona Laura” i "Po smrtta na madona Laura”. Prviot del gi

opfa}a pesnite koi se pi{uvani dodeka Laura s# u{te bila

ìva, a vo vtoriot del se pesnite napi{ani otkako Laura

po~inala.

Vo qubovnata lirika od svojot "Kanconier” Petrarka ja

iskaùva beskrajnata i bezrezervna qubov kon ubavata Laura.

Stanuva zbor za nevozvratena qubov i tokmu zatoa vo ovie

pesni dominira ~uvstvoto na taga, bolka, nemir i osamenost.

Poetot kopnee po ubavinata na Laura, me~tae i sonuva za

nejziniot dopir, no seto toa }e ostane samo kopne`. Sepak, vo

odreden broj pesni Petrarka e i optimist. Toj veruva deka taa

negova qubov }e vrodi so plod, pa ima pesni vo koi sre}avame

nade`, svetlina, verba, sre}a i spokoj. Na toj na~in se javuva

kontrastot {to go zabeleùvame vo brojni pesni, a najizrazen e

vo negoviot najpoznat sonet "Ne, nema mir, ni vojna, nitu vrag!”:

“Kanconier”

122

"Ne, nema mir, ni vojna, nitu vrag!

Se pla{am v nade`, stineam i goram;

se vle~am v prav, so Neboto se boram,

bez pregratka go gu{kam svetov pak!”.

Iako pesnite od "Kanconierot” vo osnova & �pripa|aat na

qubovnata lirika, sepak, vo niv moè da se sretnat i

patriotski motivi, religiozni raspoloènija, stremeìte na

Petrarka za slobodata na ~ovekovoto su{testvo, no i eden

moralen protest protiv bezredieto i rasipni{tvoto {to bilo

svojstveno za toga{nata aristokratija.

So zbirkata "Kanconier” Fran~esko Petrarka izvr{il

reforma na zapadnoevropskata qubovna poezija, ja oslobodil

nea od srednovekovnata mistika, a negovata poezija imala

ogromno vlijanie vrz idnite poetski generacii koi oformile

celo edno poetsko dvièwe nare~eno "petrarkizam”.

Fran~esko Petrarka pi{uval na latinski i na italijanski naroden jazik. Na italijanski jazik go napi{al pro~ueniot "Kanconier”, zbirka od pesni posveteni na Laura.

Zbirkata "Kanconier” ja so~inuvaat dva dela: "Za ìvoti

na madona Laura” i "Po smrtta na madona Laura”. Kontrastot go

sre}avame vo brojni pesni, a najizrazen e vo negoviot najpoznat

sonet "Ne, nema mir, ni vojna, nitu vrag!”.

Vo "Kanconierot” moè da se sretnat i patriotski

motivi, religiozni raspoloènija i stremeìte na Petrarka za

slobodata na ~ovekovoto bitie.

Vo 1341 godina vo Rim Petrarka ja dobil najvisokata

literaturna nagrada, odnosno bil oven~an so lavoroviot venec.

Zapomni!

123


Zada~a

Pro{iri gi i prodlabo~i gi svoite znaewa

Od {to se inspirirani pesnite vo zbirkata "Kanconier” od Petrarka?

Kolku pesni ima "Kanconierot”? Od kolku delovi e

so~inet i koi se tie?

Kakvi ~uvstva dominiraat vo pesnite za Laura?

Kolkavo e i kakvo e zna~aeweto na "Kanconierot” za

zapadnoevropskata poezija od vremeto na humanizmot i

renesansata?

Napravi sporedba pome|u likot na Beatri~e od "Bo`estvena komedija” na Dante Aligieri i Laura od "Kanconierot” na Fran~esko Petrarka! Najdi gi sli~nostite i razlikite me|u Beatri~e i Laura!

"Laura e seprisutnost i seotsutnost. Taa e metafora na edna ma|epsanost. A metaforata, voop{to, mo`ebi ne e tolku rasprostraneta kako, na primer, refleksijata poetska, no - sepak - e mo{ne prisutna kolku vo nejzinata po~ista forma, tolku kako i po{irok poim {to gi obedinuva stilskite figuri/tropite. Nea ja sre}avame u{te vo prviot stih na prviot sonet, vo sintagmata ra{trkani rimi, {to e o~igledna zamena za razveanite misli poetovi, za negovata nesredenost vo sferata na intimata - za da se razvie ottuka vo rasko{na bleskava fontana s# do alegorijata so nejzinata fantazmagorija”.

Georgi Stalev

124

VILIJAM [EKSPIR

Vilijam [ekspir, nesomneno, e najslavniot dramski avtor od vremeto na renesansata i toa ne samo vo Anglija tuku i voop{to vo Evropa. Za nego naj~esto se veli deka e najgolemiot pisatel vo svetskata literatura. I pokraj toa, za negoviot ìvot ima sosema malku podatoci.

[ekspir e roden 1564 godina vo maloto anglisko grat~e

Stratford kako prvo od osumte deca vo semejstvoto na Xon

[ekspir i Marija Arden. So osnovno obrazovanie se steknal vo

rodniot grad, a podocna mu pomagal na negoviot tatko vo

trgovijata. Se oènil na 19-godi{na vozrast so Ana Hatavej, a vo

toj brak im se rodile dve }erki i eden sin. Vo 1592 godina

Vilijam [ekspir ve}e e vo London kade {to se pojavuva kako

akter vo edna teatarska pretstava. Dve godini podocna stanuva

~len na teatarskata druìna na lord êmberlen koja podocna

}e stane Kralska druìna so posebni privilegii.Prestojuvaweto na [ekspir vo London trae do 1610

godina, a toa e period na intenzivno literaturno tvorewe i negovo aktivno u~estvo vo tamo{niot teatarski ìvot. Vo 1610 godina se vra}a vo rodniot Stratford i poslednite godini od ìvotot tamu gi pominuva. Umrel 1616 godina vo Stratford kade {to e i pogreban.

Vilijam [ekspir e poet i dramaturg. Avtor e na dva speva, edna zbirka soneti i 37 drami. Prvo negovo objaveno delo e spevot "Venera i Adonis” vo 1593 godina. Edna godina podocna go objavil vtoriot spev so naslov "Lukrecija”. Zbirkata od 154 soneti e objavena vo 1609 godina.

Tvore{tvoto na [ekspir e sozdadeno vo periodot me|u

1590 i 1612 godina. Prou~uva~ite na negovoto dramsko delo

tvrdat deka pi{uval po dve drami godi{no. Avtor e na komedii,

tragedii i istoriski drami.

Najpoznati komedii na Vilijam [ekspir se "Son na

Tvore{tvoto na [ekspir

125

letnata no}”, "Venecijanskiot trgovec”, "Kako {to miluvate”,

"Mnogu vreva za ni{to”, "Veselite èni vindzorski” i drugi.

Golem broj od svoite drami [ekspir gi posvetil na ivotite na

angliskite kralevi, a toa se istoriskite drami vo koi spa|aat

"Ri~ard III”, "Ri~ard II”, "Henri IV”, Henri V” i drugi. Od

tragediite na Vilijam [ekspir najzna~ajni se "Hamlet”, "Romeo

i Julija”, "Otelo”, "Magbet” i "Kralot Lir”.

Vo svoite drami [ekspir na eden genijalen na~in gi

razrabotuva univerzalnite motivi kako {to se qubovta,

omrazata, odmazdata, vlastoqubieto, al~nosta, licemerieto i

sli~no. Tokmu zatoa, golem broj od negovite drami ja za~uvale

popularnosta duri i nekolku vekov� po negovata smrt, odnosno

s# do denes.

Tragedijata "Hamlet” e napi{ana vo 1601, a za prvpat e objavena vo 1603 godina. Legendata za danskiot princ Hamlet e poznata od danskata istorija od XII vek i taa bila popularna dolgo vreme. Pred [ekspiroviot "Hamlet” postoele u{te nekolku drami za ovoj danski princ. No, nitu edna od niv ne e za~uvana kako celosen dramski tekst.

"Hamlet” e tragedija vo pet ~ina. Vo osnovata na ovaa

[ekspirova drama leì odmazdata i potragata po pravdata i

vistinata. Hamlet ja bara vistinata za okolnostite pod koi

umrel negoviot tatko, odnosno kralot na Danska. Preku ovaa

potraga, niz dramskoto dejstvo se otkrivaat pove}e aspekti na

~ove~kata nemoralnost - bratoubistvo, vlastoqubie,

neverstvo, licemerie, koristoqubivost, omraza. Hamlet e lik

koj gi detektira ovie negativni osobini i negovata borba e

naso~ena kon zadovoluvawe na pravdata. Aktuelniot kral koj go

ubil svojot brat, porane{niot kral - tatkoto na Hamlet, i koj se

oènil so negovata èna - majkata na Hamlet, spored

Hamletovite moralni pogledi, treba i mora da bide kaznet so

“Hamlet”

126

smrt za svoeto zlostorstvo i za svojot nemoral. Kralicata, koja

ne ostanala dosledna na bra~niot zavet, isto taka, treba da ja

nosi so sebe kaznata za nemoralnosta. Intrigantot Polonij e

kaznet so smrt poradi svoeto licemerie i poltronstvo. I mnogu

drugi dramski situacii vo “Hamlet” aludiraat na zaslu`enata

kazna za zlostornicite i za nemoralnite li~nosti.

Me|utoa, vo taa borba za zadovoluvawe na pravdata i

moralot, Hamlet }e se vpletka vo kanxite na omrazata i

odmazdata i samiot }e mora da posegne po oru`jeto so {to

stanuva ubiec, no i }e bide ubien. Sepak, krajot na dramata go

otslikuva Hamlet kako ~esen i dobrodetelen lik preku

zborovite na norve{kiot princ Fortinbras:

"Neka go odnesat na kulata Hamlet

Ko voin ~etiri kapetani na{i.

Da be{e iv }e stane{e kral.

So muzika bojna so bojna parada

Nosete go gore negovoto telo”.

Vo "Hamlet” na eden tipi~en na~in se otkriva

zlostorstvoto na kralot. [ekspir za taa cel upotrebuva i

fantasti~ni elementi (pojavuvaweto na duhot od tatkoto na

Hamlet), no ovde se sre}avame i so “drama vo drama”, odnosno

Hamlet preku pretstavata na akterite pred kralot doznava

deka tatko mu navistina e ubien od kralot.

"Hamlet” e drama za ve~nata borba na dobroto protiv

zloto. No, ne zloto {to se nao|a nekade daleku, tuku zloto vo

~ovekot. Hamlet e lik koj pretstavuva olicetvorenie na taa

borba protiv zloto i blagodarenie na toj brilijantno prika`an

univerzalen motiv, ovaa tragedija na [ekspir i po ~etiri veka

od nejzinoto pojavuvawe s# u{te e aktuelna.

127

Zapomni!


Zada~a

Vilijam [ekspir `iveel od 1564 do 1616 godina. Avtor e

na dva speva, edna zbirka soneti i 37 drami.

Vo svoite drami [ekspir razrabotuva univerzalni

motivi kako {to se qubovta, omrazata, odmazdata,

vlastoqubieto, al~nosta, licemerieto.

"Hamlet” e tragedija vo pet ~ina. Vo osnovata na ovaa

[ekspirova drama le`i odmazdata i potragata po pravdata i

vistinata.

"Hamlet” e drama za ve~nata borba na dobroto protiv

zloto. No, ne zloto {to se nao|a nekade daleku, tuku zloto vo

~ovekot.

Vo koj period se sozdadeni literaturnite dela na Vilijam [ekspir?

Koi se najpoznatite tragedii na [ekspir?

Koi univerzalni motivi se obraboteni vo dramite na

[ekspir?

Koga e napi{ana i koga e objavena tragedijata "Hamlet”?

Po {to traga Hamlet? Vo {to se sostoi negovata borba za

pravednost, odnosno negovata borba protiv zloto vo ~ovekot?

Vo tragedijata "Hamlet” pronajdi go delot vo koj se odviva "drama vo drama”, odnosno "pretstava vo pretstava”. Poso~i gi elementite od taa "pretstava vo pretstava� koi aludiraat na bratoubistvoto vo dramata!

128

MIGEL DE SERVANTES SAAVEDRA

Migel de Servantes Saavedra e {panski poet,

raskaùva~ i dramski pisatel od vremeto na renesansata.

Roden e vo 1547 godina. Izvesno vreme studiral na

univerzitetot vo Madrid i bil vo slu`ba na kardinalot

Akvivi. Podocna ja napu{til slu`bata kaj kardinalot i se

priklu~il vo borbata protiv Turcite vo ramkite na

italijanskata pe{adija. Vo taa borba bil zaroben i pominal pet

godini ropstvo vo Alìr po {to se vratil vo [panija.Izvesen period Migel de Servantes rabotel kako

dràven slu`benik, odnosno bil upravnik na rezervnite magacini. Bil obvinet za zloupotrebi so finansiite i bil zatvoren, no podocna se dokaàlo deka e nevin po {to bil osloboden.

Vo tekot na siot svoj ivot se borel so siroma{tijata i so

naporite da go prehrani svoeto semejstvo. êsto naiduval na

zatvoreni vrati pri potragata po pokroviteli za objavuvawe na

negovite literaturni dela.

Migel de Servantes Saavedra umrel vo osamenost i

siroma{tija vo 1616 godina, odnosno edna godina po

zavr{uvaweto na vtoriot del od romanot "Don Kihot”.

Migel de Servantes e avtor so raznovidno tvore{tvo. Toj

pi{uval pesni, drami, romani i raskazi. Avtor e na

pastoralnata romansa "Galateja” od 1585 godina. Servantes,

isto taka, objavil i edna golema zbirka od osum komedii, no i

romansata so naslov "Stradawata na Persiles i Sigismunda”.

So ovie svoi dela toj ne uspeal da postigne nekoj golem

uspeh. Drugite negovi tvorbi ostanale vo senka na negovoto

grandiozno romaneskno delo.

Najgolemoto i najzna~ajnoto delo na Servantes e romanot

"Don Kihot� so koj postignal ogromen uspeh u{te so samoto

negovo pojavuvawe na po~etokot od XVII vek.

Tvore{tvoto na Servantes

129

“Don Kihot”

Romanot "Don Kihot” od Migel de Servantes Saavedra se sostoi od dva dela. Prviot del e objaven vo 1605 godina, dodeka vtoriot del deset godini podocna vo 1615 godina. Celosniot naslov na romanot e "Slavniot blagorodnik Don Kihot od La Man~a”.

Prviot del od romanot sodrì posveta, prolog, nekolku

pesni i 52 glavi. Vtoriot del od romanot sodrì posveta,

prolog i 74 glavi. Stanuva zbor, zna~i, za obemno literaturno

delo ~ija{to fabula e raskaàna vo 126 glavi. Vo romanot

~esto se sre}avaat vmetnati pesni, naj~esto soneti, a vo mnogu

negovi segmenti se sre}avame so poslovici, pogovorki i drugi

narodni mudrosti od {panskiot folklor.

Romanot "Don Kihot” e parodija na vite{kite romani

koi{to bile mo{ne popularni vo XV i XVI vek. Preku likot na

Don Kihot (junakot vo romanot) Servantes gi ismeva

hiperboliziranite podvizi i avanturi na izmislenite

blagorodni vitezi vo tie vite{ki romani.

Likot na Don Kihot e eden od najdobro izgradenite likovi

vo svetskata literatura voop{to. Stanuva zbor, imeno, za

blagorodnik od edno selo vo {panskata oblast La Man~a koj e

opsednat so sodrìnite na toga{nite popularni vite{ki

romani. Negovoto vistinsko ime e Alonso Kihano. Pottiknat od

avanturite na vitezite vo romanite {to gi ~ita, kaj nego se

javuva pomislata deka i toj e predodreden da stane vitez, da

pravi dobri dela i da go spasuva svetot od zloto. Za kratko

vreme si obezbedil oprema i oru`je, go javnal svojot star kow

Rosinant i trgnal da traga po avanturi koi }e go proslavat kako

vitez. Vo tie pohodi mu se pridruùva i San~o Pansa, negov

sosed, koj vo vite{kata igra na Don Kihot ja ima ulogata na

oruènosec.

Komi~nite sceni so koi se sre}ava ~itatelot bezmalku na

130

sekoja stranica od ovoj roman se najdobrata ilustracija za toa

deka ovoj roman e vistinska parodija na vite{kite romani.

Ismevaweto na vitezite Servantes go zapo~nuva u{te od

oblekata, opremata i oru`jeto na Don Kihot, preku negoviot

oruènosec koj java na magare, a toa prodolùva so negovite

avanturi kako {to e, na primer, borbata protiv veternite

melnici za koi toj misli deka se xinovi ili, pak, protiv dvete

stada od ovci za koi Don Kihot smeta deka se "najsilnite vojski”.

Kako i sekoj vistinski vitez, i Don Kihot mora da ima izbranica

na svoeto srce, èna vo koja }e bide vquben i vo ~ija ~est }e gi

izvr{uva svoite podvizi, pa za taa cel ja izmisluva "sewora

Dulsineja od Toboso”.

Vo tekot na ~etirivekovnoto tolkuvawe na romanot "Don

Kihot”, literaturnata kritika i literaturnata istorija imale

razni stavovi vo vrska so negovata sodrìna. Sepak, zaedni~ko

za site niv e deka romanot "Don Kihot” od Migel de Servantes

pretstavuva edna bogata slika za [panija od vremeto na krajot

od XVI i po~etokot na XVII vek, za{to vo ovoj roman se opi{uvaat

re~isi site sloevi od toga{noto op{testvo so site nivni

doblesti i nedostatoci, no i na~inot na koj lu|eto ìveele vo

toga{noto vreme vo [panija. Preku dvata centralni lika, Don

Kihot i San~o Pansa, Servantes uspeal vo svojata osnovna

namera - da go opi{e svoeto vreme, da gi iskritikuva

negativnite pojavi vo op{testvoto vo koe{to i samiot toj

ìveel i da gi ìgosa ~ove~kite zabludi so {to ovoj roman

dobiva i edna zna~ajna univerzalna poraka.

Migel de Servantes Saavedra pi{uval pesni, drami, romani i raskazi. Negovo najzna~ajno delo e romanot "Don Kihot” so koj postignal ogromen uspeh.

Zapomni!

131

Romanot "Don Kihot” od Migel de Servantes Saavedra se

sostoi od dva dela. Prviot del e objaven vo 1605, a vtoriot vo

1615 godina. Fabulata na romanot "Don Kihot” e raskaàna vo

126 glavi.

Romanot "Don Kihot” e parodija na vite{kite romani

koi{to bile mo{ne popularni vo XV i XVI vek. Preku dvata

centralni lika, Don Kihot i San~o Pansa, Servantes go opi{uva

svoeto vreme i gi kritikuva negativnite pojavi vo op{testvoto

vo koe i samiot iveel.

Vo koe vreme ìveel i tvorel Migel de Servantes

Saavedra i na koj literaturen pravec mu pripa|a?

Od kolku delovi i od kolku glavi se sostoi romanot "Don

Kihot”?

Koi se centralnite likovi vo "Don Kihot”? [to se ismeva

preku nivnite avanturi vo dvata dela od romanot?

Koi se najpokazatelnite avanturi na Don Kihot vo koi se

sogleduva parodiskiot karakter na ovoj roman od Servantes?

Koja e univerzalnata poraka {to ja ~itame vo romanot

"Don Kihot” od Servantes?

Pro~itaj ja vnimatelno scenata od romanot "Don Kihot” vo koja glavniot lik se bori protiv veternite melnici. Pronajdi gi i poso~i gi komi~nite elementi vo taa scena!

Kakov e odnosot me|u fantazijata i stvarnosta vo romanot "Don Kihot”? Kakva funkcija imaat brojnite imaginacii na junakot Don Kihot vo ovoj roman?


Zada~a

Istraùvaj!

132

KLASICIZMOT VO EVROPSKATA LITERATURA

Pojavata na klasicizmot kako poseben pravec vo

literaturata, odnosno kako posebna stilska formacija, se

slu~uva vo Francija vo po~etokot na XVII vek. Toa e vreme na

apsolutizmot, odnosno na vladeeweto na apsolutisti~kata

monarhija, no i vreme koga naukata i tehnikata beleàt zabrzan

razvoj.

Podocna, odnosno vo tekot na XVIII vek, klasicizmot }e se

pojavi i vo drugi evropski zemji kako {to se Anglija, Germanija �

Rusija.

Poimot klasicizam poteknuva od latinskata pridavka classicus {to zna~i klasi~en. So toa e obeleàna najzna~ajnata osobenost na klasicizmot kako literaturen pravec. Taa osobenost podrazbira ugleduvawe na klasi~nite vrednosti od anti~kata umetnost. Imeno, spored estetskite sfa}awa od vremeto na klasicizmot, avtorot trebalo da se ugleduva na anti~kata rimska i helenska literatura i ottamu da crpi znaewa, temi i motivi, no istovremeno da razrabotuva i novi temi od svoeto vreme. Pretstavnicite na klasicizmot smetale deka literaturnite dela treba da se pi{uvaat po primerot na anti~kata literatura i vrz osnova na idejno-estetskite stavovi na renesansata.

Klasicizmot kako literaturna stilska formacija se

odlikuva so u{te nekolku svoi karakteristiki, odnosno

elementi, preku koi toj stanuva poseben i prepoznatliv.Vdahnovenieto i prirodnata darba se elementi koi treba

da gi poseduva eden tvorec. Umetnikot treba da se stremi kon {to posovr{ena ramnoteà me|u prirodnata darba i silnoto vdahnovenie, no i kon {to pocelosno znaewe, teorisko obrazovanie i uporna rabota. Razumot treba da bide na prvo mesto, odnosno vo literaturata ne treba da ima prenaglasenost na imaginacijata i na ~uvstvenosta.

Spored estetskata doktrina na klasicizmot, umetnikot,

Anti~kata umetnost i klasicizmot

133

a vo tie ramki i pisatelot, e dolèn da gi sozdava svoite dela

potpiraj}i se vrz prirodata. Me|utoa, edno umetni~ko delo ne

smee da bide kopija na prirodata, tuku edna specifi~na

preobrazba na stvarnosta. Vo taa smisla, umetnosta treba da

sozdava avtonomen svet na edna fiktivna, odnosno imaginarna

stvarnost. Umetnikot treba da traga po sudbinata na ~ovekot od

aspekt na univerzalnite komponenti. Toj treba da opi{uva

sudbini, likovi i nastani vo koi se dopiraat sprotivnostite,

odnosno vo koi se javuva sinteza na poedine~noto i op{toto,

konkretnoto i apstraktnoto, sovremenoto i ve~noto. Celite na

umetnosta treba da se baraat vo odnosot me|u korisnoto i

ubavoto, a edinstvoto na razumot, ubavinata i moralot e eden od

osnovnite estetski postulati na klasicizmot.

Za klasicizmot kako literaturen pravec e svojstven i takanare~eniot kult kon pravilata, odnosno pridrùvaweto kon literaturnite normi koi treba i mora da u~estvuvaat vo procesot na umetni~koto tvorewe. Vo taa smisla, edna od pozna~ajnite karakteristiki na klasicizmot e pridrùvaweto kon teorijata za trite edinstva vo dramata i kon teorijata za jasnoto razgrani~uvawe na estetskite kategorii. Dramata treba da gi sledi klasi~nite pravila za edinstvo na vremeto (nastanite mora da se odvivaat vo edno opredeleno vreme), edinstvo na prostorot (nastanite da se odvivaat na edno mesto) i edinstvo na dejstvoto (nastanite da se odvivaat vo pri~insko-posledi~na logi~nost). Isto taka, vo deloto treba jasno da se razgrani~uvaat estetskite kategorii, odnosno ne smee da ima me{awe na komi~noto so tragi~noto, ubavoto so lo{oto i sli~no.

Vo vrska so toj kult kon pravilata, vo vremeto na

klasicizmot bila izgradena i edna posebna teorija na

literaturnite vidovi koi bile klasificirani vo visoki,

sredni i niski. Vo visokite literaturni vidovi spa|ale odata,

Kult kon pravilata

134

himnata, epopejata i tragedijata. Vo niv bil prikaùvan

dvorskiot ìvot, odnosno glavni likovi bile kralevite i

drugite pripadnici na blagorodni~kiot stale`. Sredni

literaturni vidovi bile elegijata, idilata, satirata, basnata

i epigramot, a kako nizok literaturen vid bila smetana

komedijata vo koja trebalo da bide opi{uvan sekojdnevniot

ìvot na obi~nite lu|e.

Vo odnos na stilot, pak, klasicizmot se odlikuva so

vistinitost, prirodnost, jasnost i ~istota na izrazot. Avtorite

se stremele kon vozvi{en i ednostaven stil i kon sovr{eno

vklopuvawe na delovite vo celinata. Sovr{enstvoto bil

ideal po koj kopneele tvorcite od vremeto na klasicizmot.

Svoite najvisoki umetni~ki dostreli klasicizmot gi

postignal vo Francija preku mo{ne talentiranite avtori kako

{to se Pjer Kornej (1606 - 1684), @an Rasin (1639 - 1699), @an

Batist Poklen Molier (1622 - 1673), @an de Lafonten (1621 -

1695) i drugi. Najzna~aen pretstavnik na klasicizmot vo

angliskata literatura e Aleksandar Poup (1689 - 1744), dodeka

vo Germanija se pojavuvaat pove}e avtori me|u koi najzna~ajni se

Fridrih [iler (1759 - 1805) i Johan Volfgang Gete (1749 - 1832)

~ii dela se neposredno povrzani so anti~koto minato, no i so

sovremenite romanti~arski tendencii. Kako eden od

najpoznatite pretstavnici na ruskiot klasicizam se istaknuva

poetot Gavril Romanovi~ Deràvin (1743 - 1816).

Klasicizmot kako poseben pravec vo literaturata se

pojavuva vo Francija vo po~etokot na XVII vek. Najzna~ajnata

osobenost na klasicizmot e ugleduvaweto na klasi~nite

vrednosti od anti~kata umetnost.

Spored estetskata doktrina na klasicizmot, edno

umetni~ko delo ne smee da bide kopija na prirodata, tuku

specifi~na preobrazba na stvarnosta. Za klasicizmot e

Zapomni!

135

svojstven i t.n. kult kon pravilata, odnosno pridr`uvaweto kon

literaturnite normi pri tvoreweto.

Najzna~ajni pretstavnici na klasicizmot se Pjer Kornej,

@an Rasin, @an Batist Poklen Molier, Fridrih [iler, Johan

Volfgang Gete i drugi.

Koga i kade se pojavuva za prvpat klasicizmot vo

evropskata literatura?

Od kade poteknuva i {to zna~i poimot klasicizam?

Koja e najzna~ajnata osobenost na klasicizmot kako

literaturna stilska formacija?

[to se podrazbira pod "kult kon pravilata” koj e

karakteristi~en za klasicizmot?

Koi se najzna~ajnite pretstavnici na klasicizmot vo

Evropa?

Pronajdi gi i poso~i gi osnovnite sli~nosti i razliki

me|u renesansata i klasicizmot!

"Golemiot francuski mislitel Rene Dekart (1596 - 1654) ja sozdal racionalisti~kata filozofija spored koja razumot bil edinstveno sredstvo za zapoznavawe na vistinata. Ovaa Dekartova filozofija ja prifatil i razrabotil francuskiot poet i teoreti~ar Nikola Boalo (1636 - 1711). Vo svoeto delo Poetska umetnost Boalo se zalaga tematskiot izvor na novata umetnost da se bara vo anti~kata umetnost vo koja s# bilo prirodno i realisti~no... Spored nego, pisatelite trebalo da gi sozdavaat svoite tvorbi po primerot na klasi~nata literatura, a svoite idejno-estetski pogledi da gi zasnovuvaat vrz razumot {to za nego pretstavuval sudija na vistinata. Mnogu pisateli gi prifatile ideite na Boalo i na takov na~in vo Francija se sozdalo celo literaturno dvi`ewe poznato pod imeto klasicizam”.


Zada~a


Quben Andreev136

@AN BATIST POKLEN MOLIER

@an Batist Poklen Molier e eden od najgolemite francuski i svetski komediografi. Roden e vo 1622 godina vo Pariz. Negovata majka po~inala koga toj imal deset godini. Tatko mu bil vo slu`ba na francuskiot kralski dvor. Taa slu`ba na negoviot tatko mu ovozmoìla na Molier da u~i na ugledniot kolex Klermon na koj se {koluvale samo deca od blagorodni~ko poteklo. Podocna Molier gi zavr{il i pravnite studii na Univerzitetot vo Orlean.

Me|utoa, i pokraj mo`nosta da go nasledi mestoto na

svojot tatko vo kralskiot dvor ili da go iskoristi svoeto

obrazovanie i da raboti kako pravnik, mladiot Molier se

odlu~il da se zafati so teatarskata profesija. Na

dvaesetgodi{na vozrast, zaedno so poznatoto teatarsko

semejstvo Beàr, Molier go osnoval takanare~eniot

"Ilustriran teatar�, odnosno osnoval teatarska trupa. Za

kratko vreme novoosnovaniot teatar se soo~il so finansiski

pote{kotii, a Molier bil obvinet za malverzacii i bil

zatvoren vo Bastilja.

Po izleguvaweto od dràvniot zatvor Bastilja sleduva

trinaesetgodi{no patuvawe na Molier niz Francija so svojata

teatarska trupa. Toa patuvawe trae od 1645 do 1658 godina pri

{to bile izveduvani teatarski pretstavi vo mnogu francuski

gradovi kako {to se Nant, Limo`, Bordo, Tuluz, Lion i drugi. Vo

taa teatarska trupa Molier u~estvuva kako direktor, no i kako

akter.

Vo 1858 godina Molier se vra}a vo Pariz i ja zapo~nuva

svojata kariera kako komediograf. Poradi èstokata kritika

upatena kon raznite sloevi od toga{noto francusko op{testvo

vo svoite komedii, Molier si sozdal brojni neprijateli,

osobeno me|u sve{tenstvoto. Poradi toa, koga po~inal vo 1673

godina crkovnite vlasti zabranile toj da bide pogreban.

137

Negoviot pogreb se slu~il po ~etiri dena od negovata smrt i toa

so intervencija na francuskiot kral Luj XIV.

@an Batist Poklen Molier e avtor na trieset i ~etiri

komedii. Svojata prva komedija so naslov "Sme{ni preciozi� ja

napi{al vo 1659 godina i so nea postignal ogromen uspeh.

Uspehot go povtoril i so vtorata komedija so naslov "U~ili{te

za èni” od 1662 godina. Potoa sleduva period na aktivno

dramsko tvore{tvo i direktno u~estvo vo teatarskiot ivot vo

Pariz. Negovi najpoznati i najizveduvani komedii se "Tartif”,

"Skràvecot”, "Don @uan”, "Mizantrop”, "Voobrazen bolen”,

"U~ili{te za èni”, "Blagorodniot gra|anin” i "Gospodinot od

Pursowak”.

Golem broj od komediite na Molier ostanale aktuelni do

denes. Pri~inata za toa e ednostavna - vo svoite komedii

Molier obrabotuva univerzalni temi i motivi. Stanuva zbor,

imeno, za ismevawe na negativnite ~ove~ki osobini kako {to se

al~nosta, sebi~nosta, suetata, podmolnosta, licemerieto,

zavidlivosta, mrzlivosta, skràvosta, intrigantstvoto,

falbaxistvoto, voobrazenosta i drugi. Vo dramskite tekstovi

Molier gi kritikuva pripadnicite na site sloevi od toga{noto

francusko op{testvo. Tokmu poradi toa toj e nare~en "bi~ na

poro~nite lu|e”.

Komediite na Molier se pi{uvani vrz principite na

klasi~nata drama. Vo niv naj~esto se zastapeni pette

kompoziciski elementi (ekspozicija, zaplet, kulminacija,

peripetija, rasplet), a nivna osobenost e i klasi~noto dramsko

pravilo za trite edinstva (edinstvo na dejstvoto, na mestoto i

na vremeto).

Tvore{tvoto na Molier

138

“Tartif”

Komedijata "Tartif” bila napi{ana vo tri verzii. Prvata verzija e od 1664 godina i taa ne e za~uvana. Vtorata verzija bila napi{ana vo 1667 godina so naslov "Izmamnikot”. Tretata, odnosno poslednata i kone~nata verzija Molier ja napi{al vo 1669 godina i taa go nosela naslovot "Tartif”.

Dramata "Tartif” naj~esto se opredeluva kako komedija

na karakteri. Preku ovaa komedija Molier go kritikuva i go

ismeva licemerieto i la`nata nabo`nost na pogolemiot broj

sve{tenici od negovoto vreme. Za taa cel najdobro }e mu

posluì likot na Tartif koj spa|a vo grupata na likovi-tipovi.

Toj e lik-tip na dvoli~en naboèn sve{tenik, {to zna~i deka

ismevaweto na Tartif podrazbira kritika i ismevawe na site

sve{teni lica koi se sli~ni na nego. Tokmu poradi toa crkvata

èstoko reagirala pri pojavuvaweto i izveduvaweto na ovaa

komedija.

Tartif ja sproveduva svojata dvoli~na igra so pomo{na

lesnomisleniot Orgon. Toj ne samo {to go prima Tartif vo svojot

dom tuku i mu go prepi{uva siot svoj imot i ima namera da ja

omaì svojata }erka Marijana za Tartif. Licemerieto na

Tartif e prikaàno preku govorot na drugite likovi od

semejstvoto na Orgon, no i preku dramskite situacii vo koi se

razotkriva negovata dvojna uloga na naboèn ~ovek i zaveduva~

na soprugata od Orgon, Elmira. Kulminacijata e postignata koga

sokrieniot Orgon li~no }e gi slu{ne qubovnite izjavi na

Tartif kon Elmira po {to sleduvaat peripetiite za

sopstvenosta na imotot i sre}niot rasplet.

Komedijata "Tartif” e sostavena od pet ~ina. Vo nea se

sre}avaat pette dramski kompoziciski elementi, no primeneto

e i na~eloto za trite edinstva. Na takov na~in Molier uspeal

da sozdade uspe{no dramsko delo koe e aktuelno ve}e nekolku

vek�.

139

Zapomni!


Zada~a

@an Batist Poklen Molier e eden od najgolemite francuski i svetski komediografi. Roden e 1622 godina vo Pariz. Po~inal vo rodniot grad vo 1673 godina.

Molier e avtor na trieset i ~etiri komedii me|u koi

najpoznati se "Tartif”, "Skr`avecot”, "Don @uan”, "Mizantrop”,

"Voobrazen bolen”, "U~ili{te za eni” i drugi.

Vo dramskite tekstovi Molier gi kritikuva i gi ismeva

pripadnicite na site sloevi od toga{noto francusko

op{testvo.

Dramata "Tartif” e komedija na karakteri. Preku nea

Molier go kritikuva i go ismeva licemerieto i la`nata

nabo`nost na sve{tenstvoto od negovoto vreme.

Koga i kade ja zapo~nuva Molier svojata komediografska kariera?

Kolku komedii napi{al Molier? Koi se negovite prvi

komedii?

Koi se najpoznatite komedii na @an Batist Poklen

Molier?

[to kritikuva i kogo go ismeva Molier vo svoite

komedii?

Kakov lik e Tartif i {to e pretstaveno preku nego vo

komedijata "Tartif”?

Pronajdi gi i poso~i gi pette elementi (ekspozicija, zaplet, kulminacija, peripetija, rasplet) na dramskata kompozicija vo komedijata "Tartif”! Obrazlo`i gi konkretnite osobenosti na sekoj element pooddelno!

140


Karakteristikite na prosvetitelstvoto

"Od vtoriot period na tvore{tvoto na Molier zna~ajna e ostrata komedija Tartif vo koja realisti~ki sugestivno e naslikana psihologijata na nabo`niot licemer pretstaven vo lik na katoli~ki visok sve{tenik, {to mu donelo novi neprijatnosti na hrabriot komediograf. Krugot na neprijatelite se zgolemil so pojavuvaweto na komedijata Don

@uan so tema za bezdu{niot zavodnik od visokite francuski op{testveni krugovi koj so svoeto licemerie gi zloupotrebuva i gi koristi i zakonite i religijata. So slednata komedija, Mizantrop, Molier go pro{iril tematskoto pole na svojot komediografski opus preminuvaj}i od dvorskata na gra|anskata sredina, na sudot, policijata i pisatelite”.

Vuka{in Stanisavlevi}

Prosvetitelstvoto vo Evropa se pojavuva kon krajot na

XVII vek, a svojot podem go doìvuva vo naredniot XVIII vek.

Stanuva zbor, imeno, za edno duhovno, odnosno intelektualno

dvièwe, a periodot na prosvetitelstvoto se opredeluva u{te

i kako kulturno-literaturna epoha. Poradi toa {to ovaa epoha

se potpira, pred se, vrz razumot (lat. ratio), odnosno poradi

postoeweto na kultot kon razumot, ovoj period e poznat i kako

racionalizam.

Glaven nositel na ova dvièwe e gra|anskata klasa, no

nego go poddrùvaat i nekoi od vladetelite.

Vo epohata na prosvetitelstvoto ogromno zna~ewe im se pridava na u~ili{teto i na prosvetata. Spored sfa}aweto na prosvetitelite, preku u~eweto, odnosno preku edukacijata, moè da se stigne do ~ovekovata blagosostojba. Vo taa smisla, edna od osnovnite karakteristiki na prosvetitelstvoto e nau~noto gledawe na pojavite, no i zalo`bata za sproveduvawe

PROSVETITELSTVOTO VO EVROPA

141

na reformi. Vo toj period prodolùva razvojot na naukata i tehnikata, a se pojavuvaat i novi nau~ni disciplini kako {to se politi~kata ekonomija, statistikata, sociologijata, empiriskata psihologija, sporedbenoto istraùvawe na kulturite i drugi. Celta e da se postigne progres na ~ove{tvoto vrz temelite na zdraviot ~ove~ki razum.

Prosvetitelite ja potenciraat filozofskata ideja deka

sekoj ~ovek se ra|a kako slobodno bitie, odnosno deka postojat

vrodeni ~ovekovi prava na sekoj poedinec koga stanuva zbor za

ìvotot, za slobodata, za li~nata sopstvenost, za stremeòt na

sekoj ~ovek kon sre}ata i deka dràvata e dol`na da gi

obezbeduva i da gi za{tituva tie prava. ovekot se ra|a dobar i

du{ata mu e ~ista kako "neispi{an list hartija” (tabula rasa) i

od iskustvoto zavisi kako }e bide ispi{ana taa "hartija”. Toa

zna~i deka se otvora mo`nosta ~ovekot slobodno da se razviva

potpiraj}i se, pred s#, vrz svoeto rasuduvawe, odnosno vrz

svojot razum. Ottuka doa|a i tendencijata za istaknuvawe na

avtonomijata na razumot i za slobodnoto odlu~uvawe na

~ovekot spored negovata volja zasnovano vrz principite na

razumot. Za predmetite i za pojavite ~ovekot treba da sudi vrz

osnova na svoeto razmisluvawe i na svoeto iskustvo.

Vo erata na prosvetitelstvoto prodolùva tendencijata

za osloboduvawe od tutorstvoto na crkvata, za otfrlawe na

crkovnite dogmi i na crkovniot misticizam. Vo taa smisla

zapo~nuva i kriti~koto razgleduvawe na Biblijata. ôvekot

treba da gi otfrli misti~nite objasnuvawa i iracionalnite

tolkuvawa na crkvata za ~ovekot, za svetot i za boga. Isto taka,

se pojavuva i edna tendencija za tolerantnost me|u religiite.

Vo vremeto na prosvetitelstvoto i natamu se neguvaat tragedijata i epot, no dominantni se proznite vidovi - romanot, dramata, pou~nite spisi, traktatite i sli~no.

Literaturata i prosvetitelstvoto

142

Literaturata {to se sozdavala vo toj period, trgnuvaj}i

od faktot deka stanuva zbor za filozofski ili pedago{ki vek,

prvenstveno e vospitna, moralisti~ka, kriti~ka, satiri~na i

slu`i, pred s#, za razveseluvawe na umot i na duhot. Toga{ se

pojavuvaat brojni didakti~ki spisi, filozofsko-moralni

raspravi, a vo golema mera se neguvaat gra|anskiot roman i

gra|anskata drama.

Spored sfa}aweto na prosvetitelite, popularno-

nau~nite i didakti~kite spisi se najgolemata narodna potreba,

no i najzna~ajniot dolg na pisatelot kon svojot narod. Ubavata

literatura treba i mora ne samo da zabavuva tuku i da pou~uva,

da prosvetuva. Vo literaturnite dela naj~esto se obrabotuvaat

temi koi se povrzani so vlijanieto na vospitanieto, na

uslovite, na nadvore{niot svet vrz razvojot na ~ovekot kako

razumno, odnosno kako svesno bitie. Literaturata se zalaga za

za{tita na slobodata na ~ovekot i za op{tonarodno

prosvetuvawe oslobodeno od sekakvi predrasudi i zabludi.

Preku literaturnite dela se afirmira borbata protiv

op{testvenata neednakvost.

Prvite znaci na prosvetitelstvoto se pojavuvaat vo

Holandija, a potoa tie idei se pro{iruvaat vo Anglija,

Francija, Germanija, Rusija i vo drugite evropski zemji.

Najzna~ajni pretstavnici na literaturata od vremeto na

prosvetitelstvoto se D. Defo (1660 - 1731), D. Didro (1713 -

1784), Volter (1694 - 1778), [. Monteskje (1689 - 1755), @. @.

Ruso (1712 - 1778), K. M. Viland (1733 - 1813), G. E. Lesing (1729 -

1781), A. N. Radi{~ev (1749 - 1802), I. A. Krilov (1768 - 1844) i

drugi. Me|u ju`noslovenskite narodi najzna~ajni pretstavnici

na prosvetitelstvoto se D. Obradovi}(1740 - 1811), M. A.

Reqkovi}(1732 - 1798) i V. Vodnik (1758 - 1819).

143

Zapomni!


Istraùvaj!

Prosvetitelstvoto vo Evropa svojot podem go doìvuva

vo XVIII vek. Poradi toa {to se potpira vrz razumot, ovoj period

e poznat i pod imeto racionalizam. Prosvetitelite ja

potenciraat filozofskata ideja deka sekoj ~ovek se ra|a kako

slobodno bitie.

Vo vremeto na prosvetitelstvoto dominantni se proznite

literaturni vidovi - romanot, dramata, pou~nite spisi,

traktatite i sli~no. Literaturata od toj period prvenstveno e

vospitna, moralisti~ka, kriti~ka, satiri~na i sluì za

razveseluvawe na umot i na duhot.

Najzna~ajni pretstavnici na prosvetitelstvoto vo

Evropa se Defo, Didro, Volter, Monteskje, Ruso, Lesing,

Radi{~ev, Krilov, Obradovi}�i drugi.

Koga se pojavuva prosvetitelstvoto vo Evropa i vo koj

period go doìvuva svojot podem?

Koi se osnovnite karakteristiki na prosvetitelstvoto

kako duhovno dvièwe?

Koi se dominantnite literaturni vidovi vo

prosvetitelstvoto?

Koi se najzna~ajnite osobenosti na literaturata od

vremeto na prosvetitelstvoto vo Evropa? Za {to se zalaga

literaturata na prosvetitelstvoto?

Koi se najzna~ajnite pretstavnici na prosvetitelstvoto?

Koi idei na prosvetitelstvoto se aktuelni i vo

sovremenata literatura? Vo {to se sogleduva univerzalnosta

na tie idei?

144

PROSVETITELSTVOTO VO MAKEDONIJA

Makedonskoto prosvetitelstvo se javi kon sredinata i kako izvonredno zna~ajno dvièwe za sozdavawe makedonska gra|anska kultura i literatura, se razvi vo vtorata polovina na 19 vek. Negovoto zadocneto doa|awe e rezultat na ropskata polo`ba i na te{kite nacionalni i so�ijalni sostojbi vo Makedonija. Nejziniot narod be{e pod dvojno ropstvo: politi~ko pod Turcite i duhovno pod Grcite. Op{tite sostojbi u{te pove}e se vlo{ija so procesot na raspa|awe na turskata feudalna imperija. Danocite i nasilstvata od centralnata turska vlast, bea dopolneti so tiranstvoto i grabeìte na razni odmetni~ki ordi. Makedonija kako edna od centralnite turski provinacii, nemala nitu sopstveni sili nitu izgledi za osloboduvawe. Bile iznevereni site o~ekuvawa za pomo{ od strana. Zemjata bila ostavena na nejzinata ropska sudbina i po Krimskata vojna (1853 - 1856), a vetenite reformi i osloboditelnata pomo{�od Evropa i od Rusija nikoga{ne stignale. Gr~kata Carigradska patrijar{ija se javuva kako najopasen neprijatel koja sistemno i dolgoro~no rabotela na pretopuvawe na Makedoncite so duhovno ropstvo. Se uni{tuvalo makedonskoto naselenie ne samo so danoci, tuku gr~kite sve{tenici i u~iteli èstoko gi nametnuvale gr~kata kultura i gr~kiot jazik , se koristele podmolno so kleveti i potkupi kaj Turcite i smrtno progonuvale bilo kakva prosvetitelska pojava. Ekonomskoto zajaknuvawe na makedonskoto gra|anstvo, posebno zanaet~iiite i trgovcite koi gi osvoile doma{nite i evropskite pazari stanale golema pre~ka za namerite i gi istisnuvale Grcite. Od Evropa makedonskite trgovci so sebe gi nosele novite gra|anski idei i pogledi, sfa}awata za obrazovanieto, kulturata i umetnosta. Po nejzniot primer svoite deca po~nale da gi ispra}aat na {koluvawe vo stranstvo. Od niv i }e proizleze prvata makedonska gra|anska inteligencija koja so visoko izdignata svest i sovest za narodnosnite potrebi }e go postavi i }e se najde na ~elo na makedonskoto prosvetitelstvo.

Prosvetuvaweto stanuva i forma i sodrìna na borbata za osloboduvawe {to ja vodi makedonskoto gra|anstvo.

Borba za makedonska crkva i prosveta

145

Elementarni barawa se: za slovenska crkva i prosveta, koi direktno se otpor protiv turskoto, a posebno protiv gr~koto ropstvo. Vo taa borba se pravi obedinuvawe so porazvienata bugarska buròazija, kako najbliska po sudbina i stremeì. Vo taa borba e i odobruvaweto na Portata za sozdavawe na Bugarskata egzarhija (1870), pod koja potpadnale i makedonskite eparhii. Interesite na bugarskata propaganda ne bile poinakvi od onie na gr~kata i na turskata, ta vedna{�po~nala crkvata da ja koristi za ostvaruvawe na sopstvenite osvojuva~ki planovi kon Makedonija. Egzarhijata kako po nekoe nepi{ano pravilo otvorala egzarhiski u~ili{ta vo koi se u~elo na bugarski jazik i po bugarski u~ebnici. So progoni i smrt bile osuduvani makedonskiot zbor i posebno makedonskata kniga. Vo mnogu makedonski op{tini kako neminovni stremeì se javuvaat barawata za odredena samostojnost. Dvièweto za sozdavawe avtonomna Ohridska arhiepiskopija na najdobar na~in gi pokaùva senarodnite makedonski barawa za osamostojuvawe. Zaedno so borbata za makedonska crkva, se vodi i borbata za makedonska prosveta. Se pojavuvaat prvite samostojni osnovni gra|anski u~ili{ta koi se nazavisni od Egzarhijata. Tatkoto na makedonskoto prosvetitelstvo u~itelot Dimitar Miladinov nastavata ja izveduva na maj~in jazik, a negoviot primer go sledat i mnogu drugi u~iteli. Tie nikulci nabrgu prerasnale vo edno op{to barawe za voveduvawe na makedonskiot jazik vo nastvata, koe potoa se razvilo vo edna povisoka faza so pojavata na poznatata grupa makedonski u~ebnikari koi izdale u~ebnici za koristewe vo makedonskite u~ili{ta.

Vo borbata za izvojuvawe na sopstvenite nacionalni i socijalni prava i slobodi zna~ajno mesto ima pra{aweto za sozdavawe na makedonski literaturen jazik. Egzarhistite go naloùvaat konstituiraniot bugarski literaturen jazik, a niv ostro im se sprotivstavuvaat makedonskite u~ebnikari se tezata za zastapuvaweto na makedonskiot zbor i za makedonskata jazi~na posebnost. Vo taa borba se razvivaat dve struewa. Vodeni od zaedni~kite interesi na prosvetitelskata borba, na po~etokot oddelni makedonski u~ebnikari se zalagaat za formirawe na op{t literaturen jazik. Stanuva zbor za jazik koj bi bil nekakva sredina me|u makedonskite i

Borba za makedonski literaturen jazik

146

bugarskite govori. Naju~eniot Makedonec vo 19 vek, vladikata Partenij Zografski, avtor na “Na~alnoe u~enie za decata” i “Kratka sve{tena istorija”, vo koi go vovel rodniot gali~ki govor, se zalagal za eden op{t literaturen jazik. Pritoa, posebno treba da se odbele`i negovoto nastojuvawe vo toj op{t jazik ramnopravno da bidat vklu~eni makedonskite nare~ja, baraj}i poradi ubavinata da dominiraat i da vlezat vo negovata osnova. Iako postavil kompromisno re{enie, Zografski ja ima istoriskata misija {to prv uka`al na nekoi bitni razliki me|u makedonskiot i bugarskiot jazik i posebno ja istaknal ubavinata na makedonskiot naroden govor da premine vo literaturen jazik. Vo taa grupa se i Kuzman [apkarev i Venijamin Ma~ukovski. Vo sedumdesettite godini na 19 vek, se pojavija taka imenuvanite makedonisti. Tie postavile novi i radikalni stanovi{ta za makedonskite pra{awa. Na najuverliv na~in nivnata pojava gi pretstavuva tradicijata i kontinuitetot na makedonskata prerodba i negovata evolucija na ~istoto nacionalno osoznavawe. Tie jasno i beskomropomisno istaknaa deka Makedoncite se poseben narod i treba da imaat sopstven literaturen jazik. Na ~elo na makedonistite be{e \or|i Pulevski. Vo dvata re~nika “Re~nik od ~etiri jazici - makedonski, albanski, turski i gr~ki” (1873) i “Re~nik od tri jazika - makedonski, albanski i turski” (1875) dava sporedbeni zborovi, prevedeni izrazi i tolkuvawa so rodniot mija~ki govor. Na pra{aweto “[to se velit narod?”, vo vtoriot re~nik, kategori~no odgovara: “Taka i Makedoncive se narod i mestovo nivno e Makedonija!” Ottuka ja izrazuva i mislata za eden op{t makedonski literaturen jazik. Predlaga da se soberat u~eni lu|e od site makedonski nare~ja i da sostavat edna makedonska gramatika, {to }e bide “sveta kniga za sive {kolja i za drugi knigi pisawe”. Pulevski ne bil samo ~ovek od zbor, tuku i od delo. Negovata “Slognica re~ovska” (1880) pretstavuva prv obid da se sozdade gramatika na jazikot “sloveno-makedonski” ili “na{inski”. Negovata pojava i na negovite istomislenici se jasna objava protiv site tu|i interesi i propagandi kon Makedonija i makedonstite postavija i vtemelija jasna vizija za samostojnosta na natamo{nite tekovi na prosvetitelstvoto i na makedonskoto nacionalno osloboditelno revolucionerno delo.

147

Sobiraweto i izdavaweto na narodnoto tvore{tvo e edna od najzna~ajnite odliki na sekoe prosvetitelsko dvièwe. Taka i vo sistemot na makedonskoto prosvetitelstvo toa go dobi prvoto i najzna~jno mesto i zna~ewe. Taa aktivnost izvr{i golemo dejstvo vo budeweto i {ireweto na narodniot duh, a naedno i gi razglasi po{iroko vistinite za makedonskiot narod i za Makedonija. Kako prvi sobira~i i izdava~i na makedonskata usna narodna knièvnost se javuvaat stranci: Vuk Karaxi}, Viktor Grigorovi~, Stanko Vraz, Stefan Verkovi}, Petar Draganov i drugi. Od niv posebno va`na e misijata na Grigorovi~, koj vo Ohrid se sretnal so Dimitar Miladinov, mu obrnal vnimanie na ubavinata na makedonskata pesna i go pottiknal da se posveti na nejzinoto sobirawe. Pojavata na kapitalnata kniga za makedonskiot narod i kultura Zbornikot na Miladinovci (1861), ja otvora akcijata i ja sozdava golemata zlatna biblioteka od mnogu tomovi na makedonskata usna narodna knièvnost. Vo nea se testamentira genijalnosta na bezimeniot naroden tvorec i trajnite estetski vrednosti na literaturata kako veren odraz na narodnosnata tradicija i kontinuitet. Makedonskite prerodebnici razvivaat vistinski kult kon narodnoto tvore{tvo, negovoto sobirawe i pe~atewe, a me|u niv se: Partenij Zografski, Ivan Gologanov, Kuzman [apkarev, Marko Cepenkov, Vasil Ikonomov, Panajot Ginovski, Jordan Haxi Konstantinov Xinot, \or|i Pulevski, Anton Pop Stoilov, Dimitar i Ko~o G. Molerovi.

Makedonskata literatura so naglasen crkovno-pou~en karakter, zaedno so rasteòt i prosperitetot na gra|anstvoto kon sredinata na 19 vek, po~nuva da se ostvaruva so svetovni sodrìni. Temite i motivite od ìvotot, bitot na narodot i ideite na vremeto ja ispolnuvaat literaturata so sodrìni koi se bliski na {irokite narodni masi. Vo taa postapka nabrgu se definirat odlikite na razvieniot nacionalen romantizam: slaveweto na minatoto, buntot protiv tiranijata i ropstvoto, revoltot kon nepravdata i kopneìte za sloboda. Dimitar Miladinov i drugi prerodbenici, na stranicite od razni vesnici i spisanija, objavuvaat statii i dopiski za prerodbenski pra{awa vo koi dominiraat rodoqubivite pogledi. Buditelskiot zanes i prerodbenskite idei se

Sobirawe i izdavawe na narodnoto tvore{tvo

Pojava na makedonskata gra|anska literatura

148

vseluvaat vo literaturata. Me|u prvite Jordan Haxi Konstantinov Xinot objavi pove}e pedago{ki i tribunski stihotvorbi, kako i dramski sceni so nagl�seni rodoqubivi i patriotski ~uvstva. Tie i takvi ~uvstva vo svoite pesni i raskazi gi naglasuvaat Atanas Razdolov i Petar Stojkov. Andrej D. Petkovi~ publikuva programski buditelski pesni so socijalni i patriotski motivi. Vo “Glas od daleka zemja” niz satira go razgoluva bugarskiot vladika koj besmilosno ja ograbuval ropskata narodna maka. Patriotskite ~uvstva dominiraat i vo poezijata na Konstantin D. Petkovi~ so pesnata Son sultana”, \or|i Dinkata vo poemata “Samovila”, vo mistifikacijata “Marko Krale si ja gubi silata” na Trajko Kitan~ev, kaj Spiro Gulap~ev i Evtim Sprostranov. Novoto vreme i novite op{testveni potrebi Dimitar G. Molerov vo dramskiot tekst “Novoto u~ewe” gi postavuva niz baraweto za novi u~iteli-znalci koi }e vovedat sovremen obrazoven proces za prosvetno i kulturno izdignuvawe na narodot.

Prosvetitelstvoto e period vo koj se pove}e bilo pridavano zna~eweto na nacionalnite obele`ja i na tradicionalno nacionalnata kultura. Zborot narod se pove}e go upotrebuvale pisatelite i so toa toj dobil mitsko zna~ewe. Nacionalnata svest zapo~nala se pove}e da se budi. Od posebno zna~ewe e {to glavnata tendencija na prosvetitelstvoto bila prosvetenost na celiot narod, pa poradi toa literaturata pove}e ne bila nameneta samo za dobro obrazovanite sloevi, tuku za celiot narod; pisatelot stanal nositel na individualnata duhovna kultura, istomislenik na kulturnata zaednica. Prosvetitelskite literati ja imale mo`nosta da go razvivaat “jazikot na denot”.

Valentina Mironska Hristovska

Edna od najzna~ajnite li~nosti vo kulturnorevolu-cionernata i nacionalnata istorija na Makedonija vo 19 vek e nesomneno gali~kiot yidar i makedonski komita, revolucioner, vojvoda, poet, u~ebnikar, leksikograf, gramati~ar, foklorist, istori~ar i me|ni~ki ideolog na makedonskoto nacionalno budewe \or|ija M. Pulevski. Negovata mnogustrana i mo{ne obemna dejnost, so svojata elementarnost, romanti~arska ponesenost i bezrezervna predanost, ja pretstavuva


149

ideologijata na {irokite sloevi na makedonskite narodni masi od vtorata polovina na 19 vek {to pretstavuva{e re{ava~ka stapka kon Misirkov i ûpovski. Knigite na Pulevski bea izraz na stremeìte na na{ite zanaet~ii, selani, samouki popovi i u~iteli, a go predizvikaa interesot na mnogu vidni imiwa vo slavistikata.

Blaè Ristovski

Iako ~edo na manastirskata {kola i vospitanik na srednovekovnata crkovno-

nabo`na knièvnost, so svojata u~itelska rabota, so svojata pisatelska dejnost, so propagiraweto na narodniot jazik, so seto ova Joakim Kr~ovski so pravo go zazema najvidnoto mesto vo prviot period na novata makedonska knièvnost, vo kulturnata istorija na makedonskiot narod.

Haralampie Polenakovi}

Za prviot knièvnik vo novata makedonska literatura Joakim Kr~ovski postojat malku biografski podatoci. Najzna~ajni i sigurni se podatocite koi gi davaat negovite knigi, nasprema onie od narodnite predanija. Bil roden po 1750 godina, vo seloto Oslomej, Ki~evsko. Spored predanieto tatko mu bil od Ki~evo i semejstvoto se preselilo vo Samokov, potoa vo Palanka i Kratovo. Po zavr{uvaweto na {kolata vo Carigrad, Kr~ovski se vratil vo Kratovo i tuka u~itelstvuval dolgo vreme. Vo ovoj grad gi napi{al i svoite dela. Vo 1878 godina, bil nazna~en za sve{tenik. Po smrtta na negovata ena, vo 1817 godina, se pokalu|eril. Zaedno so sinovite bil patuva~ki u~itel i propovednik vo Severna Makedonija. Vo Kratovo go otvoril prvoto me{ano u~ili{te. Po~inal nekade okolu 1820 godina. Vo periodot od 1814 do 1819 godina, objavil pet dela na naroden govor. Kr~ovski, kako i Pej~inovi}, poteknuva od manastirskata {kola. Toj e u~enik i prodolùva~ na starata,

JOAKIM KRÔVSKI

150

srednovekovna knièvna tradicija koja ivotot go gledala i go tolkuvala vrz pravilata na crkvata i religijata. Sevkupnoto negovo delo imalo zada~a da mu pomogne na svojot narod za eden podostoen hristijanski ìvot vo koj spravedlivo ìveel i rabotel. Taa svoja tendencija ja ostvaril so koristewe na popularnata lektira od crkovno-nabo`nata literatura. Najvisokata vrednost vo knièvnata rabota na Kr~ovski e voveduvaweto na ”prostiot”, naroden jazik vo knièvnosta. Taka taa moèla da bide bliska i razbirliva, a so toa i prifatena od {irokite narodni masi. Kako {to i samiot istaknuva vo naslovite na svoite knigi, toj bil niven sostavuva~ i preveduva~. Site pet knigi gi pe~atel vo Budim.

Ova male~ka kni{ka od trieset stranici ja objavil vo 1814 godina. Nejzinata sodrìna ja sostavuvaat dva propoveda: “Slovo iskazanoe zaradi umiranie” i “Slovo zaradi svjatoe ispovedanie na si~ki hristijani, na muì i na èni”. Prvata propoved e skratena verzija na tekstot na “Mitarstva”, podocna objaven vo posebna kni{ka. Iako nema celosno sovpa|awe, raskazot za Teodora i sv. Vasilija, vo koj ne se opi{uvaat redosledno site davaeset mitarstva, isto taka, e blizok do onoj vo “Mitarstva”. “Povest radi stra{nago i vtorago pri{estvija Hristova” Vtorata kniga na Kr~ovski koja ima 46 stranici, bila pe~atena vo istata 1814 godina. I taa sodrì dva teksta: “Slovo zaradi stra{en sud boìj i vtoroe pri{estvie Hristovo” i “Slovo vtoroe svjatago proroka Danila”. “Sija kniga glagolemaa Mitarstva” Tri godini po pojavata na prvite dve knigi, vo 1817 godina, Kr~ovski ja objavil i svojata treta kniga “Sija kniga glagolemaa Mitarstva”, koja ima 62 strani. Vo nea se raskaùva kako sv. Teodora, so pomo{ta na sv. Vasilija, gi minala dvaesette |avolski mitnici i taka stiganala vo rajot. Knigata doìveala golema popularnost i imala pet izdanija (Bukure{t, 1843; Carigrad, 1853; Belgrad, 1860; Ruse, 1868; Belgrad, 1874). “ûdesa presvjatija Bogorodici” Ovaa poobemna kniga od 103 stranici, bila objavena vo 1817 godina. Avtorot ukaàl na izvorot za nea. Taa e prevod na tretiot del od knigata “Armatalon sotiria” od svetogorskiot monah Agapij Landos Kritski, koja bila pe~atena vo Venecija vo 1641 godina. Za nejzinoto mesto i zna~ewe vo tradicijata i

“Slovo iskazanoe zaradi umiranie”

151

kontinuitetot na makedonskata literatura, Blaè Koneski ima decidna ocenka: “Ako sakame me|u site tekstovi na Joakim Kr~ovski da izdelime eden {to gi nadminuva po zna~ewe drugite, toa, spored nas, ne bi bile “Nastavlenija” ami “ûdesa presvjatija Bogorodica”. Moème da ja smetame taa kniga kako prva zbirka raskazi ili prikazni prevedena na naroden makedonski jazik. Tie raskazi proizleguvaat od tradicijata na apokrifnata literatura, ~esto iznenaduvaat so edna pri~udliva fantazija, delat mnogu sli~nosti so narodnata prikazna. Ne moème prosto da se oslobodime od vpe~atokot deka eden naroden raskaùva~, kako Marko Cepenkov, go usvoil ~esto povtoruvaniot izraz vo negovite zapisi “nevidim bist” imeno od ovaa kniga na Kr~ovski”.

Poslednata i najobemna kniga na Joakim Kr~ovski , 310 stranici, bila objavena vo 1819 godina, edna godina pred negovata smrt. Nejzinata sodrìna ja ispolnuvaat tolkuvawa na oddelni mesta od Evangelieto, Apostolot, Psaltirot, potoa nekoi molitvi i u simvolot na verata. Tekstot e dolg i bil napi{an vo forma na pra{awa i odgovori. Vo niv stanuva zbor za hramot, za sve{tenite sosudi i ode`di. Vo razli~ni delovi od knigata vklu~eni se pove}e propovedi od crkovnite otci, posebno od Jovan Zlatoust, potoa oddelni pouki, izreki, kako i objasnuvawa na nejasni zborovi i imiwa. Jazikot ima posebno mesto i zna~ewe vo knièvnoto delo na Joakim Kr~ovski. Negovite knigi, kako i onie na Pej~inovi}, pretstavuvaat edna etapa od razvitokot na sovremeniot makedonski pismen jazik. Narodnata osnova na jazikot na Kr~ovski se severoisto~nite makedonski dijalekti. No, vo nego posebno e prisuten crkovnoslovenskiot jazik. Stanuva zbor za edna svoevidna sinteza, kako {to istaknuva Koneski, na tradicionalniot pismen jazik i narodniot jazik koj{to ve}e se nalagal kako nova osnova na na{iot pismen jazik. Vo jazikot na Kr~ovski se vidlivi i vlijanija od bugarskiot i od srpskiot jazik. Toa proizleguvalo neminovno zavisno od izvorite koi gi koristel vo sozdavaweto na svoite knigi. Knigite na Joakim Kr~ovski po svojata sodrìna celosno se svrteni kon minatoto i tradicijata na srednovekovnata kni`nina. Tie se povtoruvawa na porane{nite tekstovi od religiozno-pou~itelnata literatura. Vo nivnata adaptacija nema osovremenuvawe na sodrìnata i vgraduvawe na elementi

“Razli~na pou~itelna nastavlenija”

152

od novata stvarnost, kako {to toa go praktikuval vo svojata knièvna dejnost Kiril Pej~inovi}.

Pod ~ie vlijanie kako pisatel se formiral i se razvival Joakim Kr~ovski?

Na {to se dolì popularnosta na negovite knigi kaj ~ita-telite?

Zo{to od negovite pet knigi najzasluèno mesto i se pridava na “ûdesa presvjatija Bogorodici”?

Neobi~no zna~ajno e {to Kr~ovski, vpro~em kako i Pej~inovi}, ne e tesno lokalno orientiran vo odnos na narodniot jazik. Vodej}i smetka za toa da im bide poblizok na svoite ~itateli od razli~ni krai{ta, toj zema predvid i takvi osobenosti {to im se svojstveni na severoisto~nite govori. Takov e, na primer, slu~ajot so izgovornite varijanti: maka, pat. Vakvite, i u{te red drugi slu~ai ni svedo~at nedvosmileno deka Kr~ovski bil ~ovek empiri~ki dosta upaten vo dijalektnite razliki na makedonskiot teren, pa i po{iroko.

Blaè Koneski

udo 5. Imalo u Carigrad eden voin, ime tomu Lev, milostiv i dobro ~inil. I za negovi dobri raboti posle go u~il Bog da e car. I mu do{lo eden pat, ta pomine niz edin orman blizu pri Carigrad i tamo najde eden slep ~ovek {to be{e oslabel od vru}ina {to go be{e peklo slnceto. I go poàlil Lev i go fatil za ruka i traìha po ormano voda da go napoi. I taka kako hodeha i traèha voda da najdat, padna slepilo, ve}e ne moè{e da stoi ot ega. I go ostavi Lev i hodi natam i nasam, ega bi na{el voda, i ne moè da najde. I se oskrbi mnogu. Boe{e se da ne umre slepio zaradi voda. I ~ue glas niz ormano i mu re~ue: “Ne se griàj, Leve! Tuva blizu ima voda pri tebe. I napoj togova slepca a posle mu omij i o~ite, da poznae{sila moja. I ti da znae{za{to ima da



ZARADI EDEN SLEPEC [TO MU SE OÎ OTVORILI OT ÛDOTVORNA VODA PRESVJATIJA BOGORODICI

153

bide{car. I togaja da ne zaboravi{, tuva da mi napravi{cerkva, da sedam u neja i da idat na taja cerkva koj sakaja pomo{t i da nahodat zdravie na snagata i spasenie na du{ata”. Tova kako ~ul Lev, pritreperil i se razveselil, za{to on traìl eden dar, a tri na{ol. I prestapil dva tri ~ekora. I najde voda u edna ~esma. I pil ot vodata. Usetil mnogu radost u sebe i veselie i sila. I zacrpal voda i napoil slepeco i mu omil o~ite kako {to mu rekla svjata Bogorodica. I toj ~as proglednal slepio i mnogu se zaraduval. I po malo vreme Lev se u~inil car i napravil tamo cerkva deka na{el taja voda {to e proglednal ot neja slepilo na ~est Bogorodici. I go nerekl ivopodatelnij isto~nik. I ima u taja voda nekolku ribi i sekij pat se vidat. I taja voda ne salt togova slepca {to iscelila, vo mnogu ~uda bivaja i do deneska, i ne salt na hristiani bivat preslavni ~udesa, ami mnogu i nevernici priimat iscelenie. I ne salt bolni {to ozdravejuvat, ami i mertvi oìvejuvat, kako }e da vidime podole pisano.

Za razlika od Kr~ovski, Pej~inovi}ne e samo sostavuva~ i preveduva~, ami i avtor na originalni tekstovi na naroden jazik.

Tekstovite na Pej~inovi}se odlikuvaat so li~en stil, vo koj doa|aat do izraz karakateristikite na narodniot na~in na prikaùvawe.

Blaè Koneski

Za osnovopolo`nicite na novata makedonska literatura postojat malku podatoci. Kiril Pej~inovi}�ostavil pove}e biografski podatoci za sebe vo negovite zapisi i drugi soop{tenija. Se rodil okolu 1770 godina, vo selo Tearce, Tetovsko. U~el vo Le{ok i vo sv. Pre~ista Ki~evska. Ostanuva nepotvrdena pretpostavkata deka se {koluval vo Debarskiot manastir kaj Joakim Kr~ovski. Za svojot makotrpen ìvot i {koluvaweto, Pej~inovi}pi{uva vo pismoto od 1833 godina, upateno do knezot Milo{: “ne u~ihom vo nikoe {kolo, ni pa

KIRIL PEJÎNOVI]

154

rastehom vo nekija palati na{ego jazika, ni vo palati ~u`dija veri, no od za~ala i da niwe prebivaem vo gurbetluk vo mesto uni~iènija, vo zapustenii svjatih cerkvej i manastirej”. Od detstvo celiot negov ivot minal vo manastirite. Vo uslovi na zaostanatost i neprosvetenost od krajot na 18 i po~etokot na 19 vek makedonski vek. So tatko mu Pej~in i so ~i~ko mu Dalmanta, zaminal vo manastirot Hilendar, na Sveta Gora, kade trojcata se pokalu|erile. Na po~etokot na 19 vek, se vratil vo Tetovo i nekoe vreme kako jeromonah minal vo ki~evskiot manastir Pre~ista. Vo periodot od 1801 do 1817 godina, bil igumen na Markoviot manastir, Skopsko. Ottamu se vratil vo rodnoto selo i go obnovil razru{eniot manastir sv. Atanasija i stanal negov igumen (1818 - 1817). Kako monah vo nego go minal ostatokot od ìvotot. Umrel na 12 mart 1845 godina i bil pogreban vo dvorot na Le{o~kiot manastir. Kiril Pej~inovi}�imal postojana grià da gi pribira knigite, a vo Le{o~kiot manastir otvoril �elijno u~ili{te i napravil obid za sozdavawe na pe~atnica. Kako knièvnik so formiral pod vlijanieto na damaskinite. Gi sostavil delata: “Ogledalo”, “Ute{enie gre{nim”, “@itieto na knez Lazar” i “Epitafot”. Od nego se poznati i dvaesettina zapisi i pisma. Kako Joakim Kr~ovski, i Pej~inovi}, e od onaa tradicija {to se zalagala da mu ja pribliì na narodot religiozno-pou~nata kni`nina. Jazikot na koj gi sostavuval svoite tekstovi e negoviot roden tetovski govor. Vo nego se sodràni elementi i od centralnite govori. Isto taka, kako i kaj Kr~ovski, zna~ajno e prisustvoto na crkovnoslovenskiot jazik. Kako {to pi{uva Koneski, toj e temperamenten propovednik, {to saka da pou~uva, no znae i ostro da ukoruva. Istapuvaj}i vo prvo lice postavuva direktna komunikacija so ~itatelite. Negovi najinteresni stranici se onie vo koi se opi{uvaat slu~ki od narodniot ìvot. Vo niv ima kratki i ìvi opisi od ìvotot na na{ite selani vo 19 vek i posebno treba da se istakne ubaviot dijalog.

Prvata kniga na Pej~inovi}“Ogledalo” bila objavena vo Budim vo 1816 godina. Pokraj ~etirite nepaginirani, taa sodrì 148 paginirani stranici. Rakopisot za pe~at bil podgotven u{te vo 1831 godina. No, negovoto izdavawe vo Kraguevac, Srbija, ne bilo ostvareno. Duhovnata cenzura na

“Ogledalo”

155

Belgradskata mitropolija deloto go ocenila negativno. Najgolemiot del od knigata mu pripa|a na “Slovoto za praznicite”, koe e originalna propoved na naroden jazik. Na nego se pi{uvani i skazanijata, a pri molitvite samo nekoi kratki objasnuvawa. Drugiot del e na crkovnoslovenski jazik. Molitivite i posledovanijata avtorot gi zemal od pove}e trebnici. Vo ova delo na Pej~inovi}i vo “Slovo zaradi stra{en sud bo`ji i vtoroe pri{estvie Hristovo” na Kr~ovski se sre}avaat isti motivi. Toa se govoreweto protiv krvnata rtva (kurbanot) i peeeweto na “pesni djavolski”. Me|utoa, naukata ne utvrdila tekstualni sovpa|awa. No, treba da se naglasi oti Pej~inovi}�niv gi obrabotuva poop{irno, poìvo i so ubavi konkretni podatoci od katadnevieto na ~ovekot.

Vo pe~atnicata na Teodosija Sinaitski vo Solun, vo 1840 godina, izlegla i vtorata kniga na Pej~inovi}“Ute{enie gre{nim”. Taa sodrì 47 lista. Prvite tri stranici go sodràt predgovorot na Sinaitski. Osven molitivite i troparot i kondakot na sv. Nifonta na crkvenoslovenski, koi se prosledeni so kratki objasnuvawa i drugite tekstovi vo knigata se pi{uvani na naroden jazik. Pri sostavuvaweto na svojot trud Pej~inovi}�se koristel so pou~itelni knigi od drugi avtori.

“@itieto na knez Lazara”, za kogo Pej~inovi}�smetal deka bil ktitor na Le{o~kiot manstir, ostanalo vo rakopis. Toa bilo del od kni{kata “Praviloto” na svetecot. Po negova povela, jeremonahot Arsenija vo Le{o~kiot manastir tekstot go prepi{al vo 1841 godina. Knigata ima 73 lista. “Praviloto” bilo napi{ano na crkvenoslovenski, dodeka na naroden jazik bile tekstovite “Raskazot na Kirila za obnovuvaweto na manastirot” i “@itieto na knez Lazara”. I ova svoe delo makedonskiot prosvetitel go napi{al spored nekoj postar srpski tekst. Go izdal bugarskiot nau~nik A. M. Seli{~ev, vo 1915 godina.

Vo 1835 godina, Kiril Pej~inovi}�go vreàl svojot

“Ute{enie gre{nim”

“@itieto na knez Lazara”

“Epitafot”

156

“Epitaf” na plo~ata {to ja pripremil za svojot grob. Ovoj nadgroben natpis po sodrìnata i po temata e mo{ne interesen. Sodr`�nata kratko gi zapi{ala najbitnite podatoci od ìvotot na Pej~inovi}. Pi{uvan vo stihovi, po formata pretstavuva prv poetski obid vo novata makedonska literatura. Ispean vo deseterci “Epitafot” e blizok do narodnata poezija, so taa razlika to negovite stihovi imaat rima. A toa i samiot go potvrduva so iskazot oti tie treba da se peat “na glas trpeze~ki”, pokaùvaj}i go najìviot izvor za inspiracija na umetni~kata, avtorska od usnata narodna knièvnost. “Epitafot” na Kiriloviot grob sekako e nau~en podatok koj Pej~inovi}�go odreduva kako prv avtobiograf vo makedonskata literatura. (Nata{a Avramovska, Avtobio-grafijata vo makedonskiot literaturen 19 vek, izd. Institut za makedonska literatura, Skopje, 2004, str. 43-52). Odvoj gi tekstovite na naroden jazik vo delata na Kiril Pej~inovi}. Odredi gi vrednostite na “Epitafot” po negovata sodrìna i po formata. [to istaknuva kako civilizaciska pridobivka vo svoeto “Predislovie” Teodosija Sinaitski kon knigata “Ute{enie gre{nim”? uvstvuvaj}i go nedostigot od prakti~na bogoslu`bena literatura, a vo nastojuvawata da im se pribliùva na svoite vernici na {to porazbirliv na~in - na crkovnoslovenski i na naroden jazik, K. Pej~inovi}�se oglu{uval od imperativite na Patrijar{ijata za gr~ka liturrgija. Taka, negovite dve pe~ateni knigi, zaedno so delata na J. Kr~ovski, participiraat na svoevidei na~in vo otporot protiv tu|inskite nastojuvawa za asimilacija na makedonskiot narod.

Georgi Stalev

Tearce mu negovo ro`denie,Pre~ista i Hilandar posriènie,Le{ok mu e negoo vospitanie,Pod plo~ava negoo po~ivanie -


Pro{iri gi i pr�dlabo~i gi svoite znaewa

STIHOVI NA GLAS TRPEZE^KI

157

Ot negovo svoe ot{estvieDo Hristovo vtoro pri{estvie.Molit vas, bra}a negoi qubimija,Hotja{tija pro~itati sija,Da re~ete: Bog da bi go prostil,Zere i grob crvite gi gostil Kiril.Ovde leì U manastirKirilovo i u Le{ok selo -Telo, Da Bog za dobroe delo.

Kad }e dete da zau~i kniga, otprvo trebe pop da mu ~ati molitvi na glava, pak posle da mu se kaè azbuka. Za{to bez blagoslov, bez molitva koj po~nue da raboti ne{to, ono ne izlagat harno. Seju{tii vo blagoslovenii vo blagoslovenii i po`nut! Znajte, blagoslovenii roditelie, ele svaka rabota bez molitva ne se po~nuet. \erek seme koga }e va|a{na niva, |erek gumno koga }e nasadi{, lozje koga }e zasadi{, temeq na ku}a koga }e zapravi{, u nova ku}a sefte koga ulegne{da sedi{- }e da vikne{popa da ti ~ati molitvu, pak posle }e zapali{ogen. Vidite kako najmala nekoja rabota, ako fati{bez bogomolstva, ne smee{da fati{. Ako nema{pri sebe pop, a ti sam }e se prekrsti{i }e re~e{: vo ime Otca i Sina i Svjatago Duha, amin. Ili ako ne znae{i tolku, a ti }e re~e{: ela, Boè, Pomozi! Koga sveka mala rabota malo bogomolstvo sakat, a golema rabota mnogo bogomolstvo trebet. A dila u~enie kniga da se po~ne bez molitva, {to siot zakon na{i vera na{a sve na pisanie visit! Da ne e pismo, sve bi se zaboravilo i Bog dali ima ili nema ne bi se znaelo. I |aol togaj bi caruval, ka {to carua{e vo vreme idolopoklonstvo. Zaradi toja vi|at djavol koj }e da zau~it kniga bez bogomolstva, prio|a mu, ukradue pamet ot deteta, da ne moè da u~it, da mu ide nazad, da zaborava, da ne prifa}a. A za takvoga ima drugi molitvi u velikij trebnik da mu se ~ati. Bog milostiv napudue djavola, mu doa|a umot, mu pojdue napred. Tie molitvi od ovaja kniga ne gi pisah, salt pisah napre`nite molitvi. Hubavo, ~isto neka se ~atat, pak nema strah od ni{to! Zere Bog est na{milostiv! Koga }e gi ~ati pop, ako e u crkva - da

SKAZANIE KAKO PODOBAET ZAUÎTI OTROKA AZBUKI

158

zeme na sebe i petrail i ode`da, ako li u nekoja ku}a - samo petrail da zeme i da re~et: Blagosloven Bog na{, svjatij Boè, Ot~e na{, Jako tvoe est carstvo, Gospodi pomiluj 12, Slava i niwe, Priidite poklonimsja i psalom 43.

Vo po~etokot na novata makedonska knièvnost, zaedno so Joakim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi}, posebno mesto i zna~ewe imaat i makedonskite pe~atari i pe~atnici vo prvata polovina na 19 vek. Me|u niv po~esnoto mesto mu pripa|a na haxi papa Teodosija arhimandrit Sinaitski. I za nego ima malku biografski podatoci. Usnata tradicija koja naj~esto e nesigurna i protivre~na nudi pove}e varijanti. Ona {to e najpove}e poznato za pe~atarstvoto na najzaslu`niot makedonski pe~atar, toa se knigite koi izlegle od negovata Solunska pe~atnica. Teodosija Sinaitski, rodenoto ime mu e Teohar Gogov, se rodil vo vtorata polovina na 18 vek, vo Dojran. U~el vo Carigrad. Kako sve{tenik bil imenuvan vo rodniot grad. Bil monah vo Sinajskiot manastir (1827-1831), kade bil postaven i za arhimandrit (1828). Tuka do{ol vo dopir so stari slovenski rakopisi koi po~nal da gi preveduva na makedonski naroden jazik. Od 1831 godina, bil sve{tenik vo crkvata “Sv. Mina” vo Solun. Rabotel i kako �elien u~itel. Niz Makedonija prezel akcii za sobirawe milostina za manastirot “Sv. Katerina” na Sinaj, i do{ol vo neposreden kontakt so potrebata za narodnoto prosvetuvawe. Se zapoznal so korisnata rabota na Kr~ovski i Pej~inovi}. Vo 1838 godina, vo Solun, ja otvoril svojata pe~atnica. Otpe~atil tri knigi i vo golemiot poàr od 1939 godina, izgorela i Solunskata pe~atnica. Nejzinoto obnovuvawe se slu~ilo so finansiska pomo{�na Kiril Pej~inovi}. Izlegle u{te nekolku knigi, no naskoro nov poàr ja uni{til zasekoga{. Umrel vo rodniot grad vo 1843 godina. Predanijata vrz koi se gradi najgolemiot del od negovata biografija nudat pove}e varijanti za smrtta. Spored edno kaùvawe se vratil vo Dojran da bide vodeni~ar i edna zima bil zatrupan od golem sneg pod pokrivot na urnatata vodenica. Druga varijanta svedo~i za porojot koj go odnel vodeni~arot, tretata pak soop{tuva deka go potisnala karpa.

TEODOSIJA SINAITSKI

159

Knigi od pe~atnicata na Teodosija SinaitskiPoznati se pet knigi koi izlegle od Solunskata

pe~atnica. Toa se: “Na~alnoe u~enie so molitvi utrenija” od arhimandritot Anatolij Zografski, “Kratko opisanie dvadesjat manastirej obretaju{testja vo Svetoj Goru Atonskoj” prevod od gr~ki tekst na vata{kiot daskal Kam~e, “Sluènie evrejsko i vse zlotvorenie nihno” od vla{kiot monah Neofit, prevod na prilepskiot u~itel \or|i Samarku{i Natanail Stojanovi~, “Ute{enie gre{nim” na Kiril Pej~inovi} i razgovornikot na makedonski, gr~ki i turski jazik “Kniga za nau~enie trih jazikov”. Ostanuva i natamu pretpostavka podatokot deka vo nea bila pe~atena i “Tablica pervaja” od Jordan Haxi Konstantinov Xinot.

Edinstveniot poznat tekst na Teodosij Sinaitski e predgovorot kon knigata “Ute{enie gre{nim” na Kiril Pej~inovi}. Vo nego ja iskaàl blagodarnosta kon makedonskiot prosvetitel za materijalnata pomo{�vo obnovuvaweto na pe~atnicata. “Blaèn est, o qubo~itateli hristiani, i ovoj ~elovek, prepodobnij jeremonah Kirill, ~to obretsja vo manastir svjatago Atanasia, ktitor bist kwaz Lazar serpskij. Za ovoj otec gagolqu: a{te ne bi bil on pomognal, ne bi bila opravena i tirpografia na{a oti be{e izgorela”. I gi povikuva ~itatelite da mu bidat blagodarni na Boga “oti e dal takov u~itel vo vreme na{e”.

Pi{uvaweto na naroden jazik bil edinstveniot pat narodot da izleze od mrakot i neznaeweto i da se vklu~i vo semejstvoto na kulturnite narodi. Ottuka Sinaitski posebno ja istaknal postapkata na Pej~inovi}�koi svoite knigi gi pi{uval na jazik koj bil razbirliv za narodot. Jazikot e mo}no sredstvo vo izboruvaweto na sopstvenite nacionalni i socijalni prava i slobodi. Po nego se identifikuva sekoj narod. So darba na eseist pi{uva: “Eve kqu~ ~to otvoruet serdceto va{e: ne kqu~ ot zlato ili ot srebro, no kqu~ od èlezo i ~ilik, ~to da ne se vii. Oti srebroto i zlatoto est meko i se vie skoro, no elezoto so ~elik ne se vie. Koga da est otvorot, sire~ otkqu~ot ot zlato ili ot srebro, ta da ne moè kov~egot, sire~ serdceto moe da otvori, ~to mi est takov otvor (kqu~)? Neka est ot ~ilik i èlezo da ta otvori kov~egot, ta da ne est ot srebro i zlato i da ne moè da otvori serdceto na prostiot ~elovek!”

Predgovorot na Sinaitski na “Ute{enie gre{nim”

160

Makedonski pe~atari i pe~atnici

Kako prethodnici na pe~atnicata na Teodosija Sinaitski naukata gi pretpostavuva pe~atnicite vo krugot na ohridskiot manastir “Sv. Naum”, vo “Sv. Jovan Bigorski” i vo le{o~kiot “Sv. Atanasij”. Bez pokonkretni fakti, se spomenuva i onaa vo manastirot “Sv. Prohor P~inski”. Makedonci kako pe~atari imalo i mnogu porano. Tie rabotele vo tu|i zemji. Poznati se Jakov od Kamena Reka koj rabotel vo Venecija, potoa monahot Nektarija, jeremonahot Meletija Makedonec, monahot Stefan koi rabotele vo Vla{ko.

Vata{kata pe~atnica na daskal Kam~e vo nau~nite istraùvawa sekoga{�bila povrzuvana so Solunskata pe~atnica. Arhivskite istraùvawa na Petar Kolendi} potvrduvaat deka po smrtta na Sinaitski se javila idejata za druga pe~atnica. Taa se povrzuva so daskal Kam~e i ~orbaxijata Jovko Markovi}�od Kavadarci, kako osnovopoln`nici na novata pe~atnica. Me|u niv potoa do{lo i do konflikt za neras~isteni finansiski smetki po nabavuvaweto na “malo koli~estvo bukvi”. Verojatno, tokmu vo nea moèbi bila nape~atena “Tablica pervaja” na Jordan Haxi Konstantinov-Xinot.

Pe~atnicata na Kirijak Draìlovi~ vo Solun, bila otvorena nepolna decenija po smrtta na Sinaitski, i rabotela do 1870 godina. Toj me|u drugoto, gi objavil “Kanoname za bitolskite sela” (1851) i “Evangelie na Gospoda Boga i spasa na{ego Isusa Hrista” (1852) od poznatiot makedonski prosvetitel Pavel Boìgropski. Pe~atarot Joan Dimitrievi}�Ohri|anin me|u drugoto, rabotel vo tipografijata na carigradskata Patrijar{ija. Vo nea bile pe~ateni nekolku u~ebni� na Kuzman [apkarev.

Za makedonskata knièvnost i kultura zalusi imaat i pove}e tu|inski pe~atnici. Me|u niv, e pe~atnicata “Makedonija” na Petko Slavejkov. Makedonskite avtori svoi knigi objavuvale i vo Srbija, Hrvatska, Bugarija i Rusija. Vo tekot na vekot svojata rabota ja po~nale i pe~atnicite vo Bitola, Skopje i Solun. Me|u niv sekako najpoznata e taa na poznatiot makedonski kniàr i pe~atar Kone Samarxiev vo Solun. Stanal najaktiven izdava~ vo Makedonija od krajot na 19 i po~etokot na 20 vek. Go pokrenal i go izdaval poznatoto spisanie “Kniìci za pro~it”. Vo nea rabotele i poznatite makedonski revolucioneri i intelektualci \or~e Petrov, Damjan Gruev, Pere To{ev, Trajko Kitan~ev i drugi.

161

Koi se knigite koi bile objaveni vo Solunskata pe~atnica na Teodosija Sinaitski? Koga i vo kakvi priliki bile ostvareni prijatelstvoto i sorabotkata me|u pe~atarot Sinaitski i Kiril Pej~inovi}? Zo{to vo predgovorot za knigata “Ute{enie gre{nim”, Sinaitski metafori~no ja imenuval kako “kqu~ od èlezo so ~ilik”?

Mnozi od staro vremja sakaha da ostavat nekoe ve~no po svoja smert, radi da se spomni nihno ime ve~no po svoj narod - edni carovi, drugii blagorodnii muì. No, ne spodobiha se. Oti vse ~to sotvoriha ili napraviha - seto tleno i vsuetno, na koe {to be{e redenie nihno - da sozdadat nekoe grad mnogonarodnij ili nekoe obraz idolski ili nekoe stolp velikij ili nekoja mudrost mirskaja. I radi sie ne spodobiha se da se spomni nihno ime ve~no. Vseto izgubi se - i imeto nihno so mudrostta nihna, oti be{e radenieto nihno vse na miroqubie i ne imaha smisla nihna radi du{evnoe spasenie, kako da spasat nekoj ~elovek ot rastoren um, sire~ ot gordost da go privedat na smirenie, ot srebroqubie na milostiwa, od zavist na qubov. I zaradi tova ostana radenieto nihno pogubeno i vo vsueta. Glagoqu i radi ~eloveci boguizbrannii i pravoslavnija veri qubiteli - kako neprestano revnost imajat da pomognat na pravoslavnite hristiani, edni u~iteli so pou~enie, druzi milostivii so pomo{t. Takvija ~eloveci, istina velim, oti vsegda sut u spomen i u pohvalenie i u vsegda{no ublaènie. I kako tuka na ovoj vek spomenot im est ve~en, tako i Gospod naredue im venci neopisanii i sut naslednici na carstvo nebesnoe. Blaèn est, o qubo~itateli hristiani, i ovoj ~elovek - prepodbnij jeromonah Kirill, ~to obretaetsja vo monastir svjatago Atanasia, ktitor bist kwaz Lazar serpskij. Za ovoj otec glagoqu: a{te ne bi bil on pomognal, ne bi bila opravena i tipografia na{a oti be{e izgorela. I sega nadeeme na Boga, oti neli tolko ja opravihme, ima Bog i za povi{e. No ovoj blaènij ~elovek so tolko trud i so boèstvenaja revnost za hristianskij qubov sede i privede ovaja kniìca glagolemaja “Ute{enie gre{nim”. Kako sede i sobra slovo ot


PREDISLOVIE

162

boèstvenoe pisanie, ot avangelie, ot vethaja zavet, ot psaltir, i ot knigi glagolemia Ilia Miniat, i ot drugi primernimi istoriami, - da privede gi so tolkovanie na prosti jazik bolgarskij Dolnija Missii, skopskij i tetovskij, da ja ~atat i prostiju narod da ublaàet na takov pravoslavnij u~itel, oti moàt da poznajat ot sie u~enie. I ne moàt da re~at “po{to ne moème da poznaeme oti est po slavjanskij ili po rossijski jazik”. Eve kqu~ ~to otvoruet serdceto va{e: ne kqu~ ot zlato ili ot srebro, no kqu~ ot èlezo i ~ilik, ~to da ne se vii. Oti srebroto i zlatoto est meko i se vie skoro, no elezoto so ~ilik ne se vie. Koga da est otvorot, sire~ otkqu~ot od zlato ili ot srebro, ta da ne moè kov~egot, sire~ serdceto moe da otvori, ~to mi est takov otvor (kqu~)? Neka est ot ~ilik i elezo ta da otvori kov~egot, ta da ne est ot srebro i zlato i da ne moè da otvori serdceto na prostiot ~elovek! Eve, qubeznii pravoslavnii hristiani, so ovaja kniìca {to pou~ava prepodobnij otec Kirill ne moète da re~ete oti ne moème da poznaeme. Eve vse se poznava ot na~alo do konec! I koga }e ~atite vo taja kniìca, da hvalite i da blagodarite Boga, oti e dal takov u~itel vo vreme na{e. I da se molime pa na Boga i Gospoda na{ego Isusa Hrista i na pre~istija mater ego, da budeme vsi pravoslanii naslednici so vsemi blagougodiv{i mu Bogu i da slavime imja vsevsjatoe ego - Otca i sina svjatago Duha, amin! Haxi papa Teodosia, arhimandrit Sinaitskij

Xinot ja zadolì makedonskata kultura kako poet, dramski avtor, publicist, etnograf i geograf, numizmati~ar, hroni~ar, epistolograf, pedagog i andragog, antikvar, borec protiv panelenisti~kata ekspanzija, op{testvenik i mislitel. Kako sestran profil na prerodbenik toj deluva pove}e od ~etiri decenii isklu~ivo vo Makedonija, glavno kon polovinata na 19 vek, ostavaj}i zad sebe impozanten kvantum od zanimlivi projavi vo pove}e oblasti na pi{uvanata re~.

Gane Todorovski

JORDAN HAXI KONSTANTINOV XINOT

163

Jordan Haxi Konstantinov Xinot se rodil 1821 / 1822 godina, vo Veles. Obrazovanieto go steknal vo rodniot grad, kaj Nikola Tonxarov vo Samokov do 1835 godina i vo gr~ka gimnazija vo Solun. Privaten, potoa i op{tinski u~itel bil vo Veles (1837-1848), Skopje (1848-1853), Tetovo (1854) i Prilep (1858-1860). Kako viden pobornik za voveduvawe na narodniot jazik vo u~ili{tata i so slobodoumni idei, postojano bil vo konflikt so vlastite i progonuvan. Zatoa i bil na zato~enie vo Ajdin, Mala Azija (1861-1863). Po vra}aweto u~itelstvuval vo Skopje (1869-1870) i potoa najmnogu u~itelstvuval i tvorel, se do smrtta na 29 avgust 1882 godina, vo Veles kade bil i pogreban. Bil postojan sorabotnik na “Caregradski vestnik”, objavuval vo “Glasnik Srbskog u~enog druèstva”, vo spisanieto “Blgarski kniìci” i vo vesnikot “Makedonija”. Edna od najniteresnite, originalni i neobi~ni tvore~ki li~nosti na makedonskoto prosvetitelstvo. Toj me|u drugoto, e vistinskiot rodona~alnik na makedonskata poezija vo 19 vek, a so negovite dramski i scenski obidi i osnovopolo`nik na makedonskata drama � teatar.

Prvoto knièvno delo na Xinot e negovata “Tablica pervaja” (1840), koja pretstavuva prakti~en {kolski tekst. Nejzinata sodrìna ja ispolnuvaat moralizatorsko-didakti~ki misli. Tablicite obi~no bile zaka~uvani po yidovite vo u~ilnicite i od niv ~itale u~enicite. Ovie kni{ki vo toa vreme bile vo {iroka upotreba. Vo pi{uvaweto na Tablicata, kako izvor koristel edno delo na poznatiot srpski prosvetitelski pisatel Dositej Obradovi}. Ova ne e samo prvo pe~ateno delo na Xinot, tuku i eden od prvite prevodi od srpski na makedonski jazik.

Po sodrìnata dvete zbirki od aforizmi, filozofski misli na Xinot, se najbliski do “Tablica pervaja”. Toj ne bil poznat samo kako bestra{en ~ovek i dobar u~itel, tuku vaèl i za filozof, za umen ~ovek. Dvete zbirki gi sostavil za vreme na negovoto u~itelstvuvawe vo Skopje, vo tekot na 1856 godina. Vo niv gi iskaàl svoite razmisli za lu|eto, za odnosite vo op{testvoto, za nepravdite, zloto i progonot koi go sledele vo celiot negov buren ivot.

“Tablica pervaja”

Filozofskite misli na Xinot

164

Xinot kako poet

Prv makedonski dramski pisatel

Sestranosta na prosvetitelot

Jordan Haxi Konstantinov Xinot e eden od prvite makedonski poeti. Iako ne poseduval posebna poetska darba, dve decenii po~esto se iskaùval i niz stihovi. Vo niv go vospeval voshitot od rabotata na u~ili{tata i narodnoto prosvetuvawe, patriotskite ~uvstva, i posebno sakal da sovetuva. Ottuka vo seto negovo knièvno delo moraliziraweto ima dominantno mesto i zna~ewe. Prosvetitelskiot ton i negovite napori i uspesi vo formiraweto na skopskoto u~ili{te gi beleì vo “Pla~ na skopskoto u~ili{te mnogotrudnoe”. Didakti~nosta e vidliva vo pesnite “Raj bo`ji”, “Dionis Vakho”, “Trud mi e imeto” � “Avrora”

Dramskite obidi na Xinot se mali sceni, prakti~ni dijalozi so naglaseni moralizatorski, didakti~ki i patriotski temi i motivi. Zna~eweto na negovite dramski obidi e vo scenskoto pretstavuvawe pred skopskite gra|ani. Bile izveduvani vo negovoto skopsko u~ili{te i vo niv u~estvuvale u~enicite na Xinot. Avtor e na: “Minerva i devet muzi”, “Razgovor ili pravi ~elovek”, “U~ili{te i u~enie”, “Basna”, “Serbija {ataetsja v zemeq svoih”. Negovite dramski obidi go ozna~uvaat po~etokot na dramskoto tvore{tvo kaj nas pi{uvano na makedonski jazik.

Xinot bil qubopiten duh i postojano patuval po Makedonija. Od niv gi sozdaval i svoite patopisi vo koi pi{uval za gradovite, selata, oblastite i manastirite i �i pe~atel vo “Caregradski vestnik”. Tie se prvite patopisi vo makedonskata knièvnost i edni od prvite opisi na Makedonija voop{to. “Voshiten od minatoto na Makedonija, od bogatstvoto na raznovidni starini i manastiri, vo svoite opisi Xinot ~esto preteruval, i daval sloboda na svojata fantazija, no ~itani karti~ki, ovie trudovi na Xinot moàt korisno da posluàt vo rekonstruiraweto na ìvotot na na{ite lu|e od sredinata na 19 vek”, pi{uva Haralampie Polenakovi}. Xinot se zanimaval i so preveduva~ka rabota. Toj e prv i najgolem makedonski sobira~ na starini, posebno na knièvno-

165

istoriski spomenici. Patuvaj}i po Makedonija sobiral i narodni umotvorbi, a ne{to od toa (pesni, poslovici) i publikuval. Poseben interes projavuval za sobirawe na leksi~ki materijal. Poznato e oti imal namera da izdade eden pove}ejazi~en re~nik. Negov interes bile jazikot i pravopisot. U~estvuval vo pove}e polemiki so nekoi bugarski jazi~ari i objavil nekolku statii od taa oblast. Vo svoite pisma i vo tvorbite po~esto crtal figuri na klasi~ni bogovi, {to ja potvrduvaat negovata sklonost i kon slikaweto.

Poznati se stihovite za Xinot koj go vospevaat kako “Filozof skopskij / Na{Tredjakovski”. Kako toa go potvrdil so svoite dve zbirki od aforizmi? Koi se vrednostite na dramskite obidi na Xinot koi go imenuvaat kako rodona~alnik na makedonskata drama i teatar? Patopisite na Xinot se najobemniot del od negovoto delo. Po {to se zna~ajni za makedonskata knièvnost?

Za na{a alost dosega ne ni e poznato dali nekade postoi nekoj portret na Xinot. Dali toj nekade se fotografiral ili nekoj izrabotil negova slika? Od opisite na nekoi {to go poznavale Xinot, i {to pi{uvale za nego, se gleda deka toj bil ~ovek sreden rast, slabi~ok, so tenki pravilni crti na liceto, so bleda ~ista koà. Odel oble~en so evropska nosija. Ne piel i ne pu{el, bil vegetarijanec. Postojano nao|aj}i se vo borba, ~esto prinuden da go menuva sedali{teto, ~esto apsen i progonuvan, Xinot kako da nemal vreme za li~na sre}a. Ne e poznato dali imal nekakvi sentimentalni vrski. Vo sekoj slu~aj umrel kako neènet ~ovek.

Haralampie Polenakovi}



166

IZBRANI TEKSTOVI

“Pisatelot ima samo eden u~itel - ~itatelot”

Nikolaj Gogoq

DANTE ALIGIERI

“BO@ESTVENA KOMEDIJA”

Na sredina od mojot ivot zemenvistinskiot go izgubiv jas pat:se najdov v {uma sam, sred guste` temen.

A taa {uma diva, ~uden kat- {to da re~am? - vo trwe, v bue` seta,sred srce ra|a spomen, strav i lad.

Pogor~liva odvaj e smrtta kleta!No, za blaènstvoto {to sum go pil,}e raskaàm za s# {to tamu sretnav.

A kako, koga patot mi se skril,jas ne znam, ni{to ne moàm da re~am:od sonot mora pijan da sum bil.

Podno`jeto {tom po~nav da go se~am,vo srceto go setiv stravot sal,i pred da po~nam po rid da se vle~am.

Jas krenav pogled. Vidov: sonce-alogrealo vo taa rana zoravrz ple}ite na ridot strmen mal.

Pa zdivna du{a, iako bev v gora...A stravot, {to vo krvta stana mrazvo no}ta, - setiv kako topi kora.

169

I kako patnik {to vo eden ~as- od bura spasen - gleda v dalgi besniso koi vodel boj za svojot spas, -

se zapre duhov moj. Vrz spili tesni,od koi demne samo grozna smrta ~ovek stapna, - krenav o~i lesni.

Odvaj od snaga frliv kamen tvrdi {tom na stravot krajot mu go vidov- za~ekoriv po pust i strmen srt.

Sal ~ekor-dva: odnenade` pod ridotse javi panter: {aren strvost poln;a brz, i ne me ispu{ta od vidot...

Od pred o~i ne se mavna toj, zol.Mi pre~e{e, na patot mi se zgodi.Mnogupati si rekov: nazad v dol!

Se zore{e. I sonceto se rodi,kapej}i yvezdi ko vo denot prv,vo koj za prvpat po~na da gi vodi

so bo`ja qubov, za da stignat vrv.Toj ne`en ~as, i ona milo cve}e,mi vlea nade`: yveron, eden krv,

ne me sledi so strvost takva ve}e!Za kratko. Odedna{�vo ovoj krajse najde lav: mi projde seta sre}a!

Pak strav sred srce po~na da se tai.Od gladot ma~en - pogled div me sretnai vozduhot se strese i se stai.

"I vol~ica!” - Vo umov misla letna.Isu{ena od zloba i od ed,jas vidov koga v o~i ar & svetna.

170

A rasplakal i toj yver mnogu svet.Vo mene pogled stra{no be{e vpila.Da trgnam gore smelost sobrav klet,

no nitu nade` ostana, ni sila.Ko trgovec {to ~uka glava v yid(galijata ja skr{i morska spila!)

se mra~i s# pred o~niot mu vid, -me strese taka yveron i me stol~i,sledej}i me od onoj strmen rid

vo katon kaj {to sonceto si mol~i.Begaj}i jas niz rid pred yvera tri,pred Lav, pred Panter i pred pogled vol~i,

- pred mene ~ovek nikna ~ii dniizgasnale pred ne znam kolku veka."Smiluvaj se, pa koj i da si ti,

- mu viknav, - prizrak ili ~ovek nekoj!”."Jas ne sum iv, no bev. - uv slab glas mek, -od Mantova, od poznat rod na sekoj,

Lombardiec, od onoj slaven vekSub Julio et August, koga svetov,toj vek, na la`ni bo`estva bil vek.

Poet jas bev. Vo pesni jas go spletovna Anhiz sinot, koj{to Iliongo napu{ti sred ~ad so srce kleto.

[to se vra}a{ pri makite so stoni ne vrvi{�po ridot?” - Potem re~e:"Na radost izvor, pri~ina e on”.

"Vergilij, ti si? Onoj pevec ve~enod ~ie srce blika izvor starod re~itost!” - I setiv: sram me pe~e.

171

"Za koj poet ti ne si svetlost, ar?Za mojta qubov sprema tvoite stihoj- nagradi me i podaj raka bar!

.................

"Poete, - rekov, - gleda{, tvoj sum set!No, iti boga (koj{to ne te saka)izbavi me od zloto, mene klet:

dovedi me do taa svetlost jakapred portite na sveti Petar sedi kaj {to du{i trpat jad i maka”.

Toj trgna tiho. I jas trgnav bled.

Prepev: Georgi Stalev

Ne, nema mir, ni vojna, nitu vrag!

Ne, nema mir, ni vojna, nitu vrag!Se pla{am v nade`, stineam i goram;se vle~am v prav, so Neboto se boram,bez pregratka go gu{kam svetov pak!

Vo zatvor sum, a otvoren od zgora!Bez jako jaè, a me dràt v mrak!Amor ne ubiva, no okovot e jak:ni iv me saka, ni da umram mora!

FRANÊSKO PETRARKA

OD “KANCONIEROT”

172

Bez o~i gledam; nem - za bolka zboram.Jas baram spas - da zaginam za ed!Se mrazam sam, go sakam siot svet.

Me hrani bol. Od pla~ot nasmev tvoram!Ti, Smrt!... Ti, @ivot!... Ista beda si!Za ova, @eno, vinovna si Ti!

Kako koga bela noga gazi treva sveà

Kako koga bela noga gazi treva sveà,polna kapki: tie stapki mornici me eàt.Krepost stroga cve}e togaj otvora i mie;~ista, sne`na peta ne`na v povit mek se krie.

Onoj Amor koj{to samo ko na lepak fa}a,v ne`ni srca prsti brca - mo}ta si ja probai od o~i rasko{ to~i, topol do`d ni pra}a.Lek za rana?... Druga hrana ne srkam, ni drobam!

Od i stava, pogled, glava - vo harmonija es# so zborot koj i sporot & go pravi med.S# {to pravi - skromnost slavi. Znae tiha da e.

êtiri se (i drugi se) iskri {to me dviàt:ogan vivna za da ivnam, za da plamnat v ed.Dewe stanav no}na vrana, pa na sonce miàm!

Prepev: Georgi Stalev

173

VILIJAM [EKSPIR

“HAMLET”

(fragmenti)

(Danski mar{. Trubi. Vleguvaat kralot, kralicata, Polonij, Ofelija, Rozenkranc, Gildestern i drugi dostojnici od svitata so stra`a {to nosi fakeli).

Kako e Hamlet, princot na na{ata krv?

Ako veruvate - vonredno dobro. Se hranam kako kameleon: so vozduh zgotven od patuvawa. I kopunite ne gi gojat taka.

Jas nemam ni{to op{to so toj odgovor, Hamlete. Ne se moi tie zborovi.

A sega ne se ni moi.

(Na Polonij)

Gospodine, vie rekovte deka ste igrale dodeka ste u~ele na univerzitetot. Vistina li e toa?

Igrav gospodaru, i mislam deka bev dobar akter.

A vo kakvi ulogi?

KRALOT

HAMLET

KRALOT

HAMLET

POLONIJ

HAMLET

174

POLONIJ

HAMLET

ROZENKRANC

OFELIJA

HAMLET

OFELIJA

Kako Julie Cezar. Pove}e pati me ubivaa na Kapitol. Brut me ubiva{e.

Bil mnogu brutalen koga moèl da ubiva takvo kapitalno tele. - Dali se spremni akterite?

Da, gospodaru, ja ~ekaat va{ata zapoved...................

(Oboa. Po~nuva pantomima. Vleguvaat akterot i akterkata vo uloga na kral i kralica. So dvièwa ja izrazuvaat me|usebnata qubov. Kralicata go gu{nuva kralot, a on nea. Ona kleknuva pred nego i go uveruva vo svojata vernost. On ja podiga i ja spu{ta glavata na nejzinoto ramo. Po toa legnuva vo cvetnata aleja. Zaspiva. Ona go ostava. Doa|a truja~ot, mu ja simnuva krunata, ja baknuva, mu sipa otrov vo uvoto i izleguva. Se vra}a kralicata, zabeleùva deka kralot e mrtov i so gestovi go izrazuva o~ajot. Povtorno vleguva truja~ot so dve ili tri li~nosti i se pravi kako da so~uvstvuva vo nejzinata bolka. Go iznesuvaat trupot. Truja~ot so podaroci ja spe~aluva blagonaklonosta na kralicata. Vo po~etokot ona so negoduvawe ja otfrla negovata qubov, no podocna popu{ta. Izleguvaat).

[to zna~i ova, princu?

Toa e zmija otrovnica, a zna~i temno delo.

Dali pantomimata ja izrazuva sodrìnata na pretstojnata piesa?

(Vleguva Prologot)

175

HAMLET

KRALOT NA SCENA

KRALICATA NA SCENA

KRALICATA NA SCENA

KRALOT NA SCENA

KRALICATA NA SCENA

Sega }e razbereme od nego. Akterite ne umeat da ~uvaat tajni, s# }e izdrdorat.

....................

Se bliì, mila pro{talniot ~as,Jas tleam v nemo{, gasne mojot glas.A u{te dolgo }e ivee{tiSo nova qubov, so posre}ni dni.Ti }e se maì{...

O, otrovni la~i!Ta taa qubov predavstvo }e zna~i.I neka vedna{�me ubie gromDrug ako vleze vo na{iot dom!

HAMLET (za sebe)

Pelin, pelin!

Znaj, nema qubov vo vtoriot brak,Na gnasna smetka on e samo znak.

O znam, ti zbori{ iskreno i ~esno,Re{enosta, sepak, nas n# laè lesno:So na{iot spomen kako rob se druì,Ni vetuva mnogu, no slabo n# sluì,Ona e ko drvo {to bogato ra|aNo sam od vetki plodot nejzin pa|a.Za smrtni lu|e na ovoj svetûj, nema ivot bez zaborav klet.

................A tvojot uplav od vtoriot brakSo mene, mila, }e potone v mrak.

Neka se stemni nebesniot svod,

176

Da nema ni{to: ni etva, ni plod,Neka me kine samo o~aj temen,Da bide zatvor mojot ivot zemen,Viori besni ve~no neka pi{tatNad site moi nade`i i sni{ta, -Pred tebe, mili, ako spomnam pakZa druga svadba, za povtoren brak!

HAMLET (na Ofelija)

A ako ja prekr{i kletvata?

O, te{ka kletva! No ~uj, mi se spie,Vo mojte o~i sonot gnezdo vie.]e legnam malku.

(Legnuva).......................

Piesata prika`uva edno ubistvo izvr{eno vo Viena. Hercogot se vika Goncago. @ena mu - Batista. ]e vidite. Mnogu gnasna i dolna rabota. No, {to imame nie so nea? Ona nas ne n# interesira, va{eto veli~estvo i nas, na{ata sovest e mirna. Neka rita magareto koga }e go bocnat. Na{ite koski se zdravi.

(Vleguva Lucijan)

Toa e nekojsi Lucijan, plemenik na kralot.

Dobro go zamenuvate horot, gospodaru.

Nikakviku, po~ni go ubistvoto. Ah, ~umo prokleta! Frli gi tie bezbo`ni grimasi i po~ni. Ajde! “Gavranot graka za odmazda”.

KRALOT NA SCENA

HAMLET

OFELIJA

HAMLET

LUCIJAN

177

Tvrda raka, crna misla, otrov, ed.Nema nikoj, sam si ovde, s� e v red.Ti otrove, te~i temenOd Hekata ti si spremen,Poka`i ja vedna{svojata crna mo},Nad ivotot negov neka padne no}!

(Sipa otrov vo uvoto na zaspaniot kral)

Go otru vo gradinata za da mu go grabne prestolot. Imeto mu e - Goncago. Taa prikazna postoi, napi{ana e so besprekoren italijanski jazik. Sega }e vidite kako ubiecot }e ja osvoi qubovta na Goncagovata ena.

Kralot stanuva!

Zar se ispla{i od ovoj prividen po`ar?

[to se slu~uva so negovoto veli~estvo?

Prekinete ja piesata!

Prepev: Aco [opov

HAMLET

OFELIJA

HAMLET

KRALICATA

POLONIJ

178

MIGEL DE SERVANTES SAAVEDRA

“DON KIHOT”(fragmenti)

Don Kihot i San~o Pansa, prodolùvaj}i so svoite talkawa, naiduvaat na dve stada od ovci. Don Kihot, so svojata vite{ka fantazija, misli deka toa se dve golemi vojski i vedna{�trgnuva vo pohod protiv niv.

VO KOJA SE KA@UVA RAZGOVOROT NA SANÔ PANSA SO NEGOVIOT GOSPODAR DON KIHOT, POKRAJ DRUGITE

AVANTURI DOSTOJNI DA BIDAT RASKA@ANI

...Se namestija na rit~eto od kade {to moèa da se vidat sosema jasno dvete stada koi Don Kihot gi smeta{e za vojski, ako ne bea oblacite prav, {to go digaa. No i pokraj toa, bidej}i si voobrazuva{e deka gleda ne{ta koi nitu se gledaa, nitu gi ima{e, na{iot vitez zapo~na da objasnuva:

- Onoj vitez tamu {to go gleda{�vo òltion oklop, koj na {titot ima krunisan lav legnat pred nozete na edna dama, toj e hrabriot Laurkalko, gospodar na srebreniot most. Drugion vo oklopon so zlatni cvetovi, koj na {titot ima tri srebreni kruni na sino pole, toa e stra{niot Mikokolembo, golemiot vojvoda od Kirosija. Onoj vdesno od nego so divovski rast, toa e nestra{liviot Brandibarbaran od Boli~, vladetel na trite Arabii, koj namesto oklop ima koà od zmija, a namesto {tit nosi edna vrata, za koja velat deka e od onoj hram {to go urna Samson koga so svojata smrt im se odmazdi na svoite neprijateli. No, sega pogledni i na ovaa druga strana, pa }e go vidi{ najnapred i na ~elo na drugata vojska Timonel od Karkahona, koj sekoga{ pobeduval i nikoga{ ne bil pobeden,

Za da ti bide pojasno

PRV DELGLAVA OSUMNAESETTA

179

knez na Nova Biskaja, ~ij oklop e so sini, zeleni, beli i òlti kvadrati i koj nosi {tit so zlatna ma~ka vrz òlto pole so natpis "Mijau”- po~etnite bukvi na imeto na negovata dama koja, kako {to velat, e nesporedlivata Mijaulina, }erka na vojvodata Lafeniken od Algarbija...

I taka Don Kihot prodolì da nabrojuva mno{tvo vitezi od ednata i od drugata vojska, koi si gi voobrazuva{e vo sebesi, i da gi opi{uva oklopite, bojata, grbovite, znacite i natpisite, bez da se koleba, nosen od voobrazenosta na tolku nevidenata svoja ludost. I bez da zapre nitu za mig prodolì da zboruva:

�Vo ovaa vojska pred nas ima razli~ni plemiwa. Tuka se onie koi ja pijat slatkata voda na slavniot Ksanto; do niv se planincite koi odat po masiliskite visoki poliwa; a onie tamu koi go perat naj~istoto i najsitnoto zlato vo sre}na Arabija; drugite pak se od plemeto {to se nasladuva na pro~uenite i sveì bregovi na bistriot Termodont; onie tuka koi vo mnogu i vo razli~ni cisterni go odnesuvaat zlatonosniot Paktol; ene gi Numidijancite nesigurni vo svoite vetuvawa i Persijcite, proslaveni so svoite lakovi i streli; Partite i Midijcite, koi se borat so tr~awe - Arapite so podvi`ni ìveali{ta; Skitite, kolku svirepi, tolku bledoliki...

Gospodi Boè! Kolku li zemji spomena, kakvi li ne narodi izredi Don Kihot, davaj}i mu gi na sekoj so prekrasna podgotvenost negovite svojstva, celiot zanesen i zadlabo~en vo ona {to go ima{e ~itano vo svoite la`livi knigi! San~o Pansa gi slu{a{e negovite zborovi bez da progovori, samo odvreme-navreme si go naso~uva{e pogledot da vidi dali idat vitezite i xinovite {to gi opi{uva{e negoviot gospodar, no bidej}i ne zdogleda nitu eden, mu re~e:

�Sewor, nikade ne se gledaat onie lu|e, xinovi i vitezi, koi va{ata milost gi spomenuva. Barem jas ne gi gledam, osven ako ne se site tie ma|ii ili prizraci kako sno{nite?

�Zo{to zboruva{taka? - se odglasi Don Kihot. - Zar ne go slu{a{ 'rèweto na kowite, zvukot na trubite, bieweto na barabanite?

�Slu{am samo - odgovori San~o - deka bleat ovci.A taka i be{e, za{to ve}e dvete stada me|uvremeno be{e

se dobliìle do niv.�Stravot {to te opfatil, San~o - re~e Don Kihot - ti

pre~i. Duri da gleda{�i da slu{a{�dobro, za{to stravot gi pomatuva setilata i ne mu dozvoluva na ~oveka da gi gleda ne{tata onakvi kakvi {to se. [tom tolku se pla{i{, trgni se

180

nastrana i ostavi me sam, za{to moeto zame{uvawe e dostatno za da & donesam pobeda na onaa strana {to }e ja potkrepam jas.

Otkako go izgovori toa, go zbodna Rosinant i naso~uvaj}i go kopjeto, jurna kako molwa po rit~eto nadolu. San~o po~na da vika:

�Vratete se, sewor Don Kihot! Vi se kolnam vo Boga deka vie napa|ate ovci. Vratete se, te{ko mene {to sum se rodil na ovoj svet! Ama kakva e taa ludost? Pogledajte dobro: pred vas nema nitu xinovi, nitu vitezi, nitu ma~ki, nitu oklopi, nitu {titovi na celi poliwa ili na ~etvrtinki, nitu nebesni oklopi, nitu |avoli. Gospod da mi e na pomo{, kutriot jas! Ama {to pravite?

No, tie zborovi ne uspeaja da go vratat Don Kihot, tuku toj prodolùva{e da leta napred i da vika glasno:

�Ej vitezi! Vie koi se borite pod znamiwata na hrabriot car Pentapolin so zasukaniot rakav, site po mene, }e vidite kolku brzo }e mu se odmazdam na negoviot neprijatel Alifanfaron od Trapobana!

So tie zborovi toj jurna sred stadoto i po~na da gi bode ovcite so svoeto kopje so tolkava sr~enost i re{itelnost kako navistina da gi proboduva najgolemite neprijateli. Sopstvenicite na ovcite i pastirite {to go vodea stadoto, po~naa da mu vikaat na Don Kihot da ne go pravi toa, no koga vidoa deka toa ne pomaga, gi razvrzaa pra}ite od svoite pojasi i kon nego zafr~ija kamewe, golemi kolku tupanici. Don Kihot ne im obrnuva{e nikakvo vnimanie i prodolùva{e da vika:

�Kade se krie{, gord Alifanfaronu? Dojdi vamu! Tuka te ~eka vitezot koj saka samiot da se meri so tebe i da ti go zeme ìvotot kako kazna za navredata {to mu ja nanese na hrabriot Pentapolin Garamant.

Vo toj mig doleta eden golem kamen i mu skr{i dve rebra. Koga go po~uvstvuva silniot udar, Don Kihot si pomisli deka navistina e ubien ili barem te{ko ranet, pa otkako se seti na svojot mevlen, ja izvadi svojata limena kutija i po~na da golta od pija~kata. No, pred da ispie onolku kolku {to misle{e deka e dovolno, drug kamen go udri po rakata i kutijata se rasprsna na par~iwa, izbivaj}i mu patem tri-~etiri predni zaba i katnici i sma~kuvaj}i mu dva prsta na rakata. I prviot i vtoriot udar bea tolku silni {to na kutriot vitez ne mu ostana ni{to drugo, osven da se simne od kowot i da padne na zemjata. Pastirite se dobliìja do nego i pomislija deka go ubile. Zatoa tie so golema brzina go sobraa stadoto, gi natovarija i ubienite ovci, {to gi

181

ima{e okolu sedum, pa ne raspra{uvaj}i se natamu, se oddale~ija.

Za toa vreme San~o stoe{e na tumbata, gledaj}i gi ludostite {to gi prave{e negoviot gospodar, i skubej}i si ja bradata i prokolnuvaj}i go onoj mig koga sre}ata sakala da go zapoznae so nego.

Prevod: Ilija Korubin

(fragmenti)

Elmira se obiduva da go ubedi Orgon deka Tartif igra dvojna uloga, odnosno deka � izjavuva qubov. Orgon ne veruva vo toa. Za da go ubedi, Elmira mu predlaga na Orgon da se skrie pod masata, a taa da go vikne Tartif kaj nea. Skrieniot Orgon go slu{a dijalogot me|u Tartif i Elmira.

^IN ^ETVRTISCENA PETTA

Tartif, Elmira, Orgon

Dadovte nalog kaj vas da povelam.

Da, ima tajni so vas da spodelam.No, poglednete da ne se krie nekoj,ovojpat ne smee da n¢ slu{ne nikoj.(Tartif ja zatvora vratata i se vra}a)Dene{nava slu~ka ni nanese srami sigurnost ne ni garantira nam.Nikoga{�ne se slu~ilo ne{to sli~no,napadot vrz vas go po~uvstvuvav li~no,

@AN BATIST POKLEN MOLIER

“TARTIF”

Za da ti bide pojasno

TARTIF

ELMIRA

182

i vidovte dobro, s� {to moèv storivda go smiram Damis vo gnevniot poriv.Se vozbudiv tolku i izgubiv smelost,pa re{iv da mol~am za takvoto delo.No sega e dobro, opasnosta mina,i ve}e ne ~uvstvuvam nikakva vina.A po~itta kon vas vo za{tita ve zemai ma` mi za vas ni najmal somne` nema.I nasproti sekoj klevetni~ki glastoj saka da bidam postojano so vas.Zatoa od denes jas zazedov stav,da se sretnuvame, sekoga{, bez strav,da kopneam isto za sre}ata na{ai da vi vozvra}am na qubovta va{a.

O, va{iot jazik ne znam {to mi nudi,toj e sosem podrug, i toa me ~udi.

[tom mojava ispoved gnevot vi go krena,ne go sfa}ate srceto na edna ena!Osobeno koga vi priznava ~esnodeka ne moè da se za{titi lesno!Vo takvi momenti enskiot na{�sram,ne`nosti da primame ni brani nam.I da pekame po priznanie strasnose sramime da se iskaème glasno.Se protivime boèm, a pravime taka,kako {to na{eto srce verno saka,koga odbivame so usnite vreli,go nudime ona {to srceto veli.Znam, si dozvoliv mnogu sloboda jas,za da vi kaàm {to ~uvstvuvam kon vas.No {tom po~nav, }e prodolàm da zboram!Neli fativ so Damis za vas da sporam?Ah, ramnodu{no zar moèv da gi slu{amstrasnite izlivi na va{ata du{a?Ako mi bevte tu| zar ne }e se pla{evda go primam arot na srceto va{e?

TARTIF

ELMIRA

183

I koga od vas barav da ne se slu~itoj brak {to Orgon bi sakal da go sklu~i,zar ne ja sfativte golemata elbadeka moite ~uvstva nej}at delba,tuku deka sakam samo qubov cela,a ne pak so druga ena da ja delam?

Zborovite va{i se slatki i vkusni,za{to gi {epotat qubenite usni;nivnata sladost vo ilite mi te~e,takvi zboroj u{te nikoj ne mi re~e.Da vi bidam drag, da, toa mi e cel,me pravi blaèn eden va{ pogled vrel,no duri vo qubovta se nadevam,moram malku i da se posomnevam;moèbi e ova trik, makar i ~esen,samo zarad Damis, za{to mi e besen.I zatoa, Madam, ve uveruvam,deka samo na zbor jas ne veruvam,a bi sakal i da me nagradite,i so dela s# da mi potvrdite,za{to samo taka nema da se pra{amdali e iskrena, ah, qubovta va{a.

.........................

O, va{ata qubov e tiranin lut,vo du{ava ne`na mi vnesuva smut!Srceto qubeno go stava vo maka,sosila go zema ona {to go saka.Se trudite nekoj vo qubov da vivne,a ne mu davate potoa da zdivne.No treba li maòt, taka, bespo{tedno,po najretki ne{ta da se stremi edno,za da ja dobie grubo seta slabostna enskoto srce, nejzinata sladost?

Va{ite ~uvstva gi kaùvate smelo,zo{to ne me uveruvate so delo?

TARTIF

ELMIRA

TARTIF

184

ELMIRA

TARTIF

ELMIRA

TARTIF

ELMIRA

No takvata elba ne e protiv Boga,so kogo ste vie vo najdobra sloga?

Problemot so Boga, }e go re{am ve{to,edna takva pre~ka e najmalo ne{to.Frlete go toa vo prav zaborav!

No sudot na Boga ni naveva strav!

Jas va{iot strav }e go rasteram kogasovesta }e vi ja pomiram so Boga.Nekoi blaènstva Bog gi smeta za grev,no }e se spogodime bez golem rev.Spored nu`nost moè i uzdata tesnana sovesta na{a da se pro{iri lesno,a mudriot ~ovek, ako e i smel,bi izmil sekakov grev niz ~ista cel.]e ve nau~am jas na takvite tajni,prepu{tete se na iskustvata sjajni,dozvolete mi jas vedna{da ve imam,a siot grev na du{a sam }e go primam.

...............................

Najposle jas sama da popu{tam moram,da se soglasam zaedno so vas da goram,edinstveno taka jas verno }e u~am,da ne ve poniàm vo ovoj skap slu~aj...

...................

Ako zgre{am, grevot }e se tovarina onoj koj za ova me nagovori,za{to toj me natera na vakov ~ekor!

185

TARTIF

ELMIRA

TARTIF

ELMIRA

SCENA SEDMA

Tartif, Elmira, Orgon

TARTIF

ORGON

Na mojava sovest da padne toj prekor!

Poglednete nadvor, vo ovaa doba,da ne e ma` mi vo sosednata soba.

Bidete bez gri`a. Toj e tolku prost,{to kade sakam jas go vodam za nos.I ve}e toj stignal do takva beda,{to ne veruva i vo ona {to go gleda.

Proverete sepak, za da ne se pla{am,potoa mo`ebi jas }e bidam va{a.

Gospo|o, s# odi spored mojot plan,jas pregledav s# vo siot apartman,nema iv ~ovek! Ah, vo moja ste vlast...

Stojte! Zaprete ja va{ata luda strast!Ova e va{iot kraj, va{iot pad!Se pravevte svetec, a vie ste gad!So }erka mi treba da sklopite brak,a ena mi ja zaveduvate pak!Ne veruvav jas vo kleveti i lagi,

186

a mi gi la`evte su{testvata dragi;no nema kako dosega slep da bidam -ve}e ne sakam pred o~i da ve vidam!

(Na Tartif)

Na vakva postapka morav da se re{am,protiv svoja volja treba{e da gre{am.

(Na Orgon)

Zar veruvate?

Ne matete mi um!Da ve nema ottuka bez najmal {um!

O, jas mislev...

No, koj ve pra{uva, koj?Aj, napu{tete go vedna{ domov moj!

Naprotiv! Vie }e si odite v ~as:ovoj dom e moj, }e vi razjasnam jas,ta va{iot um e ve}e sosem maten,ne jas, tuku vie v stapica ste faten.Za{to jas znam nepravdata da ja zgaznam,i dobro znam la`livcite da gi kaznam.Komu }e se odmazdi Neboto znae,i koj treba tuka verno da se kae.

Prepev: Paskal Gilevski

ELMIRA

TARTIF

ORGON

TARTIF

ORGON

TARTIF

187

Jordan Haxi Konstantinov - Xinot

PLA^ NA SKOPSKOTO UÎLI[TE MNOGOTRUDNOE

Vnu{i nebo i razumej,Blagi sovet ti e podaj!

Vnu{i nebo i razberi,Ako sum zol ti odberi!

I ti solnce, zasvedo~i,Izgori me, spu{ti lu~i:

Ni{to zlo az ne storih,No sja trudih i sja borih

U~ili{te da otvorim;Neznaeweto da izgonim.

Decata im dobro u~ih,Da pisuvat gi nau~ih.

Po vseki den gramatika,Sos trudewe, i Izika,

Vsemirnaja, Istorija,Na usta e geografija

I pi{ewe harti krasni;îslenica, broj e jasni.

Proizvodnost, mu~ni re~i,U~enij svet ti e re~i!. . .

Pravo li e da me bes~estat,I za ni{to da me gonat?

Za{to dobro az e u~ih,I s golemi trud se mu~ih.

Tova ne bilo za po~esti;No, bilo, radi radosti.

I zavista me bes~esti;S mnogo huli ... me is~esti ...

No az paki {te sja trudim,âdoto ni {te go budim ...

O{t’ podobro {te go u~am,Ako stradam, ako se mu~am,

Vse~ko tova prosto neka e,Naukata samo da e.

Sladkij Boè oprosti im,Krotki du{i ti podaj im!

Vsjakoe dobro ti daruj gi,V u~enie nastavi gi!

188

Prostio ime e! Nek’ me huqat!Utre, dneska, bratja mi se,

I prestani, hristijanine ...Az {te se trudim da sum ~ovek,

Da sja javim dobri vo vek.Ize {te poem, tova tvorim,

Za ~edoto vsegde gorim.Da e nau~i, da e ne mu~i,

Vo nauka da e obu~i.E - to e Bo`ji venec,

@iva voda, i mladenec.

1. Pesnata na Xinot za skopskoto u~ili{te ima posebno zna~ewe i kako prilog vo odgatnuvaweto na zna~ajni migovi i periodi od biografijata na poetot.

2. Izvle~i ja pro{kata (prostuvaweto) kako zna~ajna moralna poraka vo pesnata!

2. Vo obra}aweto do ~itatelite, poetot nastojuva so sopstveniot primer da vlijae vrz sredinata. Koi se negovite karakteristiki i kvaliteti?

Izvle~i zaklu~ok!

189

SODR@INA

MAKEDONSKI JAZIK

Istoriskiot razvoj na makedonskiot jazik...............................5Makedonskoto jazi~no pra{awe na preminot

od XIX vo XX vek ............................................................................... 5Jazikot na makedonskite avtori: Konstantin Miladinov,

Rajko @inzifov i Grigor Prli~ev................................................ 7U~ebnikarskata dejnost vo Makedonija: Partenij Zogra-

fski, Kuzman [apkarev, \or|i Pulevski ......................................8Lozarite - prethodnici na Misirkov................................ 10Krste Petkov Misirkov...................................................... 12

Pogledite na Misirkov za makedonskiot litera-turen jazik..................................................................................... 13

“Za makedonckite raboti”........................................13“Nekolku zborovi za makedonskiot literaturen

jazik”............................................................................................... 14

Morfologija i morfosintaksa

Morfema............................................................................. 16Vidovi morfemi.......................................................17Zboroforma..............................................................18

Zborovni grupi vo makedonskiot literaturen jazik........19Imenki.................................................................................22

Klasifikacija na imenkite ................................... 23Gramati~ki kategorii na imenkite ........................24Funkcii na imenkite vo re~enicata.......................28

Pridavki........................................................................... 29Podelba na pridavkite spored zna~eweto............30Gramati~ki kategorii na pridavkite................... 31Funkcii na pridavkite vo re~enicata...................33

Broevi.................................................................................34Gramati~ki kategorii na broevite.........................34

Zamenki...............................................................................36Pregled na dolgite i kratkite formi na li~nite

zamenki...........................................................................................37Zna~ewe na li~no - predmetnite zamenki..............38

Funkcijata na zamenkite vo re~enicata................ 39

191

Glagoli............................................................................... 40Gramati~ki kategorii na glagolite....................... 40 - Gramati~ka kategorija vreme............................ 40 - Gramati~ka kategorija na~in.............................40 - Gramati~ka kategorija lice.............................. 41 - Gramati~ka kategorija vid................................ 41 - Gramati~ka kategorija preodnost.....................42 - Gramati~ka kategorija rod i broj...................... 42Klasifikacija na glagolite................................... 43Formite na glagolot................................................ 46Prosti glagolski formi..........................................46 Sega{no vreme..................................................... 46 Zapoveden na~in..................................................47 Minato opredeleno svr{eno vreme...................47 Minato opredelno nesvr{eno vreme.................48Neli~ni glagolski formi....................................... 50 Glagolska l - forma.............................................50 Glagolska pridavka.............................................50 Glagolska imenka................................................ 51 Glagolski prilog................................................. 52Sloèni glagolski formi..................................... 53 Minato neopredeleni vreme.............................. 53 Predminato vreme...............................................54 Idno vreme........................................................... 55 Minato - idno vreme.............................................56 Idno prekaàno vreme........................................57 Moèn na~in........................................................ 58 Glagolski konstrukcii so SUM I IMA...............59Prilozi.....................................................................61Predlozi...................................................................64Svrznici i svrzuva~ki zborovi.............................. 66êsti~ki....................................................................69Izvici....................................................................... 71 Modalni zborovi......................................................74

Leksikologija....................................................................75Osnovni tipovi leksi~ki zna~ewa na zborovite..75Leksikata spored procesot na obnovuvawe...........77Leksikata spored potekloto na zborovite............80Leksikata spored formata i spored sferata 83

upotrebata......................................................................................84Leksikata spored stepenot na upotreba................ 85

192

Leksikografija.................................................................85Osnovni tipovi re~enici........................................85Re~nikot na makedonskiot literaturen jazik.......87

Prakti~no - profesionalna komunikacija.................. 89Razgovor.................................................................... 89Opi{uvawe............................................................... 91Raskaùvawe i preraskaùvawe........................... 92Izvestuvawe.............................................................93Vest............................................................................94Soop{tuvawe............................................................95Pokana.......................................................................97Referat.................................................................... 99Telegrama................................................................100

Literaturno - nau~ni vidovi i publicistika.................101Biografija..............................................................101Avtobiografija...................................................... 103Patopis................................................................... 104Reportaà...............................................................106Feqton....................................................................108

LITERATURA

Humanizmot i renesansata vo Evropa..........................113Dante Aligieri.......................................................118

“Boèstvena komedija”............................... 119Fran~esko Petrarka..............................................121

“Kanconier”..................................................122Vilijam [ekspir....................................................125

“Hamlet”........................................................126Migel De Servantes............................................... 129

“Don Kihot”................................................... 130Klasicizmot vo Evropa..........................................133@an Batist Poklen Molier.................................. 137

“Tartif”........................................................139Prosvetitelstvoto vo Evropa.............................. 141Prosvetitelstvoto vo Makedonija.......................145

Joakim Kr~ovski..........................................150Kiril Pej~inovi}........................................ 154Teodosij Sinaitski..................................... 159Jordan Haxi Konstantinov Xinot.............. 163

193

Izbrani tekstovi

Bo`estvena komedija Dante Aligieri............169Konconierot Fran~esko Petrarka...172Hamlet Vilijam [ekspir.........174Don Kihot Miguel Servantes....... 179Tartif @an Batist Molier.....182Pla~ na skopskoto u~ili{te mnogotrudnoe.........188

194

za ii godina sredno stru^no obrazovanie jazik i literatura-2-print.pdfjazik “jazikot e...

Documents