Bojan Žnidaršič 1, univ. dipl. inž. krajin. arh., energetski svetovalec

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

EGES 1/201374

Enotedensko mednarodno izmenjavo sta orga-nizirali Vitra Cerknica in ARCH Comrie, glavni-

no denarja je zagotovil EU program Leonardo da Vinci, ki ga v Sloveniji vodi nacionalna agen-cija CMEPIUS. V duhu „ena slika pove več, kot 1000 besed” je zasnovan tudi ta sprehod skozi Findhorn. Več fotografij in manj teksta. Tako si bo vsakdo ustvaril svojo podobo o naselju, ki je v vseh pogledih popolnoma drugačno.

Eko naselje FindhornPred 50 leti je začelo nastajati naselje na osno-

vah flower power gibanja, danes ga označujemo kot eko naselje (slika 2). S premišljeno rastjo so ustvarili svetovno znano blagovno znamko (http://www.ecovillagefindhorn.com). Ne brez razloga, saj ekologijo živijo. Kot nekakšen živ labo-ratorij uvajajo nove tehnologije in nove pristope bivanjske kulture, kar jim omogoča škotska odpr-tost, inovativnost in predvsem tolerantnost. Med obiskom smo videli kaj v resnici pomeni sožitje bivanja v drugačnosti. Naselje s 400 prebivalci je

Findhorn je učni poligon

ZA VSAKEGA IZ ENSVET SVETOVALNE MREŽE

1 EnSVET

Findhorn je potrebno doživeti. Noben opis ali foto reportaža ne moreta približati živega stika

z ljudmi, ki v njem živijo, delajo in ustvarjajo. To sva septembra 2012 na svoji koži občutila

tudi dva energetska svetovalca ENSVET, člana skupine desetih 10 slovenskih „energetikov”.

Dan in pol dolg obisk nam je pustil globok vtis. Predvsem je bilo močno spoznanje, da je

energija le sestavni del celotnega življenja, ki ga moramo razumeti v kontekstu trajnostnega

razvoja.

Slika 1Panoramski pogled na

vzhodni del Findhorna z novimi niskoenergijskimi

hišami

prav tako vzor sožitja različnih stavb. Od najmo-dernejših nizkoenergijskih do lesenih, slamnatih, recikliranih iz dog starih sodov za viski (slika 3) ali avtomobilskih prikolic. Teh je – starih in sodobnih - še danes kar nekaj. Strehe so pisane po obliki in materialu. Nekaj je lesenih in zelenih, večina pa je iz nove ali ponovno uporabljene (re use) pločevi-ne. Hipijevski duh - če lahko tako imenujemo or-gansko oblikovanje - zasledimo tudi v tlaku javne površine, kjer se padlo listje popolnoma zlije z oblikami in barvami tlaka (slika 4).

Majhno je lepoKakšno je življenje v majhni skupnosti, kjer

vsak pozna vsakogar »do obisti«? Kako prenašajo 14.000 zvedavih obiskovalcev na leto? Kako se v življenje skupnosti vklopijo »študentje«, ki pridejo v Findhorn na 1 do 4 tedensko izkustveno učenje in hočejo od blizu in do podrobnosti okusiti delo-vanje ta socialne skupnosti? Taka vprašanja smo večkrat zastavili »navadnim« prebivalcem (neka-tere hiše so nam lastniki pokazali tudi znotraj),

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

EGES 1/2013 75

Slika 2Situacijski načrt Findhorna z opisom ključnih točk v naselju

Slika 3Lastnik krpa

streho na Barrel House,

ki je prva “grajena” hiša

Findhorna

Slika 4Mozaično oblikovana zunanja tlakovana površina pred vaškim centrom

vodički (slika 5) in arhitektu (slika 6). Odgovori so bili pravzaprav pričakovani. V veselje jim je, da lahko izkušnje delovanja na tak neposreden način posredujejo v svet. Izpostavili so tudi do-biček, ki ga dobijo od obiskovalcev, saj prinašajo znanja, kulturo, poglede, izkušnje iz drugih delov sveta. Ob šali: »Tako varčujemo s stroški potovanj po drugih deželah« se je pokazala tudi poslovna plat, saj obiskovalci in študentje prinašajo v sku-pnost pretežni del letnega zaslužka.

Se da trajnosti razvoj prodajati?V Findhornu zagotovo, saj je zanimiv prav

zaradi sočasnega razvoja vseh treh stebrov traj-nostnega razvoja. Že umestitev v prostor je bila premišljena. Naselje je zasnovano na južni strani gozdnatega pobočja (slika 1), drevje so ohrani-li tudi kot zaščito pred vetrom, ki zna biti tukaj močan, dolgotrajen in neprijeten. Okoljsko so ustvarjalci trendov. K slavi je pripomogla tudi znamenita rastlinska čistilna naprava »Living machine«, predstavljena v prejšnji številki EGES 5/2012. Ogljični odtis Findhorna je pol manjši od Britanskega. Socialno so zelo povezani predvsem na duhovni ravni, saj je »ekologija” duha, strpno-sti in dopuščanje drugačnosti pomembna vez članov skupnosti. Veliko delajo prostovoljno, kot recimo „hišni” arhitekt Graham Meltzer. Čez dan nas je strokovno vodil po naselju, zvečer pa kot prostovoljec delal v kuhinji. Neverjetno za naše – pa še marsikatere - razmere. Medsebojna po-moč in prostovoljstvo je tudi osnova ekonomije Findhorna, ki posluje kot podjetje, registrirani so kot fundacija. Marsikdo iz slovenske skupine bi z veseljem živel v tako urejeni skupnosti.

Stavbe FindhornaIdentiteto naselja opredelijo stavbe in ulice,

odprte in zelene površine, javni in zasebni objekti,

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

EGES 1/201376

komunalna infrastruktura in oprema naselja, me-sta srečevanja,... Skratka. Množica živih, neživih in ustvarjenih elementov, ki se zlijejo v nekaj, kar imenujemo espri. To je duh, ki na obiskovalce deluje predvsem na nezavedni ravni. Nekje se počutimo dobro, vse „klapa”, ne znamo pa raci-onalno razložiti zakaj je tako. Unikatne stavbe ustvarjajo še bolj unikatne poglede in prizorišča. Če kje, potem se v Finhornu gotovo ne ponavlja-jo. Ulica in stavbe so v dinamičnem ravnovesju. Individualnost se izpostavlja z oblikovanjem in barvami. Prehodi med stavbami so mehki, hoja med njimi je prijetna in nikakor dogočasna (sli-ka 7). Popolnoma drugače, kot pri uniformirani gradbeni črti, ki je alfa in omega slovenskega urbanizma. Da ne govorimo o OPN (Občinski prostorski načrt), pri katerem je skrajni domet določitev smeri slemena, naklon strehe ter barva strešnikov. Doživljanje prostora med sprehodom

Slika 5Vodička Lianne Milligan podaja navodila skupini pred leseno stavbo z zeleno streho in sprejemniki sončne energije

Slika 6dinamični strokovni vodič skupine je bil arhitekt Graham Meltzer

je popolnoma drugačno od pogleda z višine, kjer se strehe in zelenje zlijejo v kompaktno ploskev (slika 8).

Les in zelenjeOčitno tudi v gradbeništvu velja dejstvo, da se

zna neko dobrino ceniti šele ob pomanjkanju ali težki dostopnosti. V Findhornu je glavni gradbe-ni material les, čeprav ima Škotska le okrog 17 % površine pod gozdom, Slovenija pa okrog 60 %. Pri nas se sicer s pojavom pasivne hiše hitro dvi-guje delež lesenih hiš, tudi po zaslugi kvalitetnih izdelkov večine naših podjetij. V Findhornu je bil les osnova prve grajene stavbe (slika 2). Marsikdo bo pomislil, da je pregovorna Škotska varčnost razlog za uporabo dog velikih hrastovih sodov. A razlogi so drugje. Ob krizi industrije viskija je bilo veliko starih sodov namenjenih uničenju in zato poceni. Doge so ohranile vonj po viski-ju še desetletja (zamislimo si dodano vrednost bivanja), gradnja stavb s tehnologijo sodarstva pa je ohranila znanje obrtnikov. Tradicija gradnje lesenih stavb se v Findhornu nadaljuje (slika 9), saj je osrednji duhovni center (pogojno rečeno kulturni dom) ves iz lesa. Taka je – zunaj in znotraj - tudi stavba, v kateri je vaško središče s skupno kuhinjo. Želja po individualnosti in razpoznavno-sti je škotska tradicija. Mogoče izvira iz klanov, ki so svojo identiteto izkazovali tudi z vzorci tarta-na. Na stavbah so sicer uradne številke in imena ulic, a v praksi so ohranili imena stavb kot poštni naslov. Podobno poimenovanje imamo tudi v Sloveniji s hišnimi imeni, le da niso uradna. Tudi za Findhoren samosvoja je hiša na sliki 10. Večina hiš ima zimski vrt, s katerim varčni Škoti brezplač-no koristijo energijo sonca. Pri novih je skoraj ob-vezen, dodajajo se tudi starejšim hišam (slika 11). Ob tem jih ne moti, da je le dva metra oddaljen od ceste.

Slika 7Sožitje ulice, stavb in zelenja

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

EGES 1/2013 77

Slika 8Kritina iz pločevine na lesenih hišah

Slika 11Zimski vrt je

samoumeven, kot okno, streha,

vrata...

Slika 9Pri oblikovanju

lesenih hiš je domišljija

izdelovalca edina omejitev

Slika 10Lesena hiša s polkrožno ekstenzivno zeleno streho

EGES 1/2013 77

Enotedensko mednarodno izmenjavo sta organizirali Vitra Cerknica in ARCH Comrie, glav-nino denarja je zagotovil EU program Leonardo da Vinci, ki ga v Sloveniji vodi nacionalna agen-cija CMEPIUS. V duhu „ena slika pove več, kot 1000 besed” je zasnovan tudi ta sprehod skozi Findhorn. Več fotografij in manj teksta. Tako si bo vsakdo ustvaril svojo podobo o naselju, ki je v vseh pogledih popolnoma drugačno.

Ogrevanje stavbOgrevanje stavb gotovo ni prva prioriteta pre-

bivalcem. Razlog je v milejši klimi, ki gre pozimi redko pod 0 °C in splošno manjši zahtevnosti, saj jim je 16 – 18 °C kar primerna bivalna temperatu-ra. Ta se v majhnem stanovanju hitro doseže, zato je ogrevanje relativno poceni. Navdušila pa nas

je velika uporaba zimskih vrtov s katerimi lovijo zimsko sonce za gretje prostorov ter gojenje ze-lenjeve in okrasnih rastlin. Glede na pregovorno škotsko deževje, je presenetljiva pogosta upora-ba sprejemnikov sončne energije za ogrevanje sanitarne vode.

Ogrevanje je individualno, le nove nizkoe-nergijske hiše se ogrevajo daljinsko. Kurilnica je v leseni stavbi, vrata in okna so iz PVC (slika 12). Zamislimo si sedaj razlike med Škotsko in Slovenijo. Pri nas v tako elitni četrti nihče nebi niti pomislil na PVC in les, inšpekcije bi se gotovo obregnila tudi ob “protipožarnost” kurilnice. Ko primerjamo požarno preventivo (zakone) med Škotsko in Slovenijo, ne smemo pozabiti, da ima celotna Anglija verjetno najbolj restriktivno pro-tipožarno zakonodajo. Pragmatičnost (nekompli-ciranje) pri rešitvah je vidno na vsakem koraku. Grajene stavbe in avtomobilske prikolice imajo plinske jeklenke z UNP prislonjene ob zunanje stene, brez vsake dodatne zaščite (slika 13).

Tudi v Findhornu imajo elitno četrt z elitnimi hišami (slika 14). Eno smo obiskali, vodil nas je lastnik in arhitekt. Vse so nizkoenergijske, imajo skupno kotlovnico na pelete. Dimniki na strehah so namenjeni kaminom, ki so tako močno zasi-drani v škotske gene, da se mu ne odpovedo. Kot "gušt" je uporaben kadarkoli za ogrevanje le v prehodnih obdobjih. Med ogrevalno sezono praviloma mirujejo, saj bi se hiša s talnim gretjem in dobro toplotno izolacijo hitro pregrela.

Kamen in zelenjeGradnja kamnitih suhozidov je na Škotskem

razvita v popolnosti, kot pri nas na Krasu ali v me-diteranskih državah. V Viktorijanskem obdobju,

Slika 12Kurilnica s kotlom

na pelete za daljinsko ogrevanje

nizkoenergijskih stavb v ozadju

Slika 13Jeklenke so od ceste oddaljene 2 m, vidne, brez zaščite, brez skrivanja...

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

EGES 2/201378

Slika 14Elitne hiše na elitni

lokaciji so v fazi vseljevanja

ko je bila Anglija na vrhuncu gospodarske moči, so bile vse hiše kamnite. Kot razpoznavno značilnost Škotske lahko opre-delimo tudi zelene strehe. Kombinacijo obeh tradicij najdemo v nebivalnih objektih Findhorna. Avtohtoni materiali, kot je kamen, resje, trava (slika 15), mokra klima ter tradicija, znanje in odprtost družbe do novosti so osnove (predpogoj), na kate-rih je lahko zrasel Findhorn. Kot poznamo v Sloveniji „repnico” imajo tudi v Findhornu nekaj naravnih hladilnikov (slika 16).

Slika 16S kamnom zidana in zemljo

zasuta „klet” je idealen naravni hladilnik, brez

stroškov energije

Slika 15Duhovni center

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

EGES 2/2013 79

Gradnja s slamoNekaj stavb v Findhornu je grajenih iz slame.

Tudi tu se vidi, da Škoti niso puristi. Stene so res slamnate, a osnova je betonska ali kamnita. To jim zaradi toplotnega mostu na stiku „temelja” in stene zagotavlja notranjo plesen, a to ne smatra-jo kot problem. Mene osebno je - kljub odprtim vratom - zmotil že vonj. Za razliko od Slovencev, kjer je plesen velik bivalni problem večine hiš, so Škoti do plesni indeferentni. Graham je le sko-mignil z rameni, ko sem ga opozoril nanjo. Na strehi slamnate hiše (slika 17) je brez pomisleka ponovno uporabljena pločevina, na enem delu pa prozorna kritina, ki zagotavlja stanovalcem naravno svetlobo. Osnovna (statična) konstrukci-ja slamnate hiše je lesena, običajno sestavni del stanovanja in opreme, kot vidimo na sliki 18.

Slika 17V steni je steklo, skozi katerega se vidi, da je grajena iz slame

Slika 18Notranjost ene od slamnatih

hiš. Leseno ogrodje ustvarja

„domačijsko našarjenost”

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

EGES 2/201380