Za~elo se je ...

P o k r o v i t e l j i

BILTEN BS 014 1

Nekaj mesecev smo pripravljali. Selek-torica je izbirala celo leto.Se{tevali in od{tevali in iskali denar pri Ministrstvu za kulturo, Mestni ob~ini Maribor in sponzorjih. Oba ustanovitelja sta nekaj dodala (Maribor prvi~ celo nekaj ve~), sponzorji malo zmanj{ali, a ne tako hudo, kot je huda gospodarska kriza.In smo kon~ali priprave, izdali almanah, biltene, plakate, zlo`enke, imeli tudi `e kak dogodek, da lahko re~emo:- Festival Bor{tnikovo sre~anje 2009 se za~enja.- Gospa ministrica, prosimo za uvodni nagovor!- Tema v dvorani, zavesa, odpri se!- Vabimo vas na sre~anje po predstavi …In potem vsak dan od dopoldneva do pozne no~i … Strokovni pogovori, trije sim-poziji, tiskovne konference, predstavitve gledali{kih knjig … Predstave dodat-nega programa na mnogih lokacijah pod nazivom »Bor{tnikovo drugje«. Predstave (na `alost kdaj celo paralelne) po ve~erih in pono~i! Predstave v tekmovalnem programu, ki se potegujejo za nagrade, in seveda spremljevalne predstave. Dobrodo{lice gostom.Zasedanja `irije v poznih no~eh!U`ivanje v pogledu na polne dvorane.Seveda pa tudi nepredvidljiva tekanja, zadrege, mo~ne besede, ki se razblinijo v nasmeh `e minuto kasneje … Festival je zmerom tudi obsedno stanje!Za eno od nepredvidljivih situacij {tejemo odsotnost Stalnega slovenskega gledali{~a v Trstu zaradi neuresni~enih nalog italijan-skih dr`avnih institucij. ^e zvoni tr`a{kemu gledali{~u, zmerom zvoni tudi nam, ne le ker smo del Evrope in bomo njena kulturna prestolnica, ampak ker smo izgubili del slovenskega kulturnega telesa … Izgubili vonj Mediterana, ki ga je zmeraj prina{alo to gledali{~e v na{e srednjeevropske kraje. Zato se namesto na uprizoritvi zberimo na njihovi manifestaciji `e jutri v ~asu napovedane predstave …Ampak potem bodo dnevi »brzeli« naprej! Do zadnjega, desetega ve~era, ko bomo podelili nagrade in prstan in {e rekli: Slov-enska gledali{ka dru`ina – katere ~lan je seveda tudi draga publika –, nasvidenje na 45. Festivalu Bor{tnikovo sre~anje 2010.

Tone Partlji~predsednik Sveta Festivala

Bor{tnikovo sre~anje

Kdo je kaj na Festivalu BSDanilo Ro{ker, direktor SNG Maribor Alja Predan, vodja Festivala BS Vili Ravnjak, umetni{ki vodja Drame SNG Maribor Drago Prosnik, vodja tehnike SNG Maribor

Tone Partlji~, predsednik Sveta Festivala BSLidija Koren, izvr{na producentka Festivala BSAlan Kav~i~, odnosi z javnostmi Ksenija Repina, urednica publikacij Festivala BS Darko [tandekar, tehni~ni vodja Ivan Vinovr{ki, fotograf Festivala BSFranci Rajh, arhivar Festivala BS

Selektorica programa 44. Festivala BSdr. Barbara Orel

Strokovna sre~anjaJernej NovakVoditelja pogovorov o predstavah Jaroslav Skru{ný in Jernej Novak

Strokovna `irija 44. Festivala BSdr. Bla` Lukan, Mario Brandolin, Gregor Butala, mag. Mojca Jan Zoran, dr. Maja Haderlap

@irija za Bor{tnikov prstan Tone Partlji~, Rapa [uklje, Peter Ternov{ek

Blagajna SNG Maribor Odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30, v soboto od 10.00 do 13.00 in vse dni uro pred predstavo.Ve~ informacij na www.borstnikovo.si

Bilten – interni informator Festivala BSUrednica: Ksenija RepinaUredni{tvo – {tudentke AGRFT: Ur{a Adami~, Tereza Gregori~, Vesna Hauschild, Nu{a Komplet, Tea Kov{e, Eva Kra{evec, Nika Leskov{ek, Eva Mahkovic, Kaja Pregrat, Anita Vol~anj{ekOblikovanje: Danijela Grgi}Stavek: Sa{o Poto~kiTisk: Dravske tiskarne MariborNaklada: 450 izvodovMaribor, oktober 2009

01 BILTEN BS

Hvala!

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠ^E SLOVENE NATIONAL THEATRE

Svetlana Makarovi~KRIZANTEMA NA KLAVIRJU

Naravnost v srcePo dana{nji slavnostni otvoritvi se bo zgodila prva predstava tekmov-alna programa in s tem prebila led 44. Festivala Bor{tnikovo sre~anje, ki zdru`uje najbolj{e predstave pre-teklega leta po izboru selektorice dr. Barbare Orel.Projekt Krizantema na klavirju v iz-vedbi Slovenskega mladinskega gleda-li{~a, v katerem avtorica Janja Majzelj operira s poezijo znane slovenske pis-ateljice in pesnice, je bil premierno predstavljen 17. maja 2009. Osnova te glasbeno-gledali{ke uprizoritve je po-ezija Svetlane Makarovi~, z vokalnimi, mojstrsko igralskimi ter interpretacij-skimi dopolnitvami Janje Majzelj. Janja izra`a svoj pogled na teme in zgodbe Svetlanine poezije ter jo iz-popolni s svojimi dodatki, ki jih kreira skozi svojo eksplozivno kreativnostjo, ki jo spro`i doti~na poezija.Pisateljica, pravlji~arka, pesnica Svet-lana. Njeni verzi in teme povedo prav to, kar ne zmoremo ali ne upamo izre~i, videti. Popelje nas tja kamor na{ pogled ne se`e; eliminira na{e sprenevedanje. Razgali nas. Vseh 13

{ansonov je preplet izzivalnosti, ciniz-ma, `ivljenjske grenkobe in ne`nosti – pa kljub in prav zaradi tega vedno zadenejo naravnost v srce. Igralka Jan-ja Majzelj je prepri~ana, da je prav to pot vseh pesmi. Izrazito nas nagovarja preprostost predstave: iz~i{~en prostor s preprosto zofo, Janjin vsakdnje preprost kostum in odsotnost gledali{ke maske. Janja Majzelj se ni zatekla k stereotipom {an-sonov, odpovedala se je dramati~nemu kostumu, vrtoglavo visokim petam, umetnim trepalnicam in ble{~e~i izu-metni~eni pri~eski. Njena podoba tako deluje ~isto doma~e, vsakdanje. S tem se nam le {e bolj pribli`a – in ne oddaljuje v svoji vzvi{eni perfektni le-poti. Sprejmemo jo za svojo, njo samo, in ne ob~udujemo njene ble{~e~e oprave. Prav tako nas njeno petje in igralska energija popeljeta v druga~en svet poezije, ki ne potrebuje material-nih okraskov in dodatkov. Dovolj je njena preprosta prezenca in globoka besedila. Nastop – igralska energija, glasba, ves potek, ples, geste, torej celostna upri-

zoritev je izvedena do popolnosti. Janji Majzelj je v pomo~ spremljevalni instrumentalni kvartet v barvitih kos-tumih potujo~ih ljudskih muzikantov:Jo`i [alej (klavir oziroma harmonika), Jelena @drale (violina oziroma man-dolina), Bla` Celarec (tolkala ter klar-inet) in Nino de Gleria (bas). Krizantema na klavirju ni le glasbeni prese`ek, temve~ jo dopolnjujejo tudi plesni dodatki ter komunikacija gest, ki vso predstavo za~inijo in podprejo. Glasbeno interpretacijo poezije pove-zujejo avtorska besedila Janje Mazelj, ki kraljuje na odru, skupaj z glasbe-niki, ki izvajajo »`ivo« glasbo. Vsa presene~enja ali bolje re~eno odstopanja in pevska izraznost ter mimi~na in plesna dovr{enost nas popeljejo v svet imaginacije, ki pa je dejansko na{ svet, pa ~eprav na odru in v poeziji v~asih zgleda neresni~en. Sporo~ilnost Svetlanine poezije je ve~plastna, a jasna. Vsakdo lahko na-jde svojo sre~o, ~e le pusti odprto srce, kamor se zasidrajo odpete besede. TK

01petek, 16. oktober 2009FESTIVAL BOR[TNIKOVO SRE^ANJEBOR[TNIK THEATRE FESTIVAL 16.–25. OKTOBER / OCTOBER 2009

C I TATTu je svoje dni `ivelaneka mademoiselle Adella,tu na razgla{en klavirje igrala vsak ve~er, ~rn turban je nosila,nenavadno govorila,in znabiti je bilakar precej prismuknjena.

V tej omari je ostalopreperelo ogrinjaloin od moljev sneden {al,starih pisem poln predal,tu je {e nedokon~anavezenina sarafana - za zastori paj~evinje ugasnil njen spomin.

S. Makarovi~

RefleksijaLansko leto ob tem ~asu sem gledala odpadajo~e jesensko listje v Berlinu. Izmed mno`ice pred-stav, ki so bile vsak dan na berlinskih odrih, sem pozorno izbirala tiste, ki so se mi iz takega ali druga~nega razloga zazdele vredne ogleda. Tako sem si pribli`ala pogled na nem{ki teater, na to, v mojih o~eh tedaj nekak{no dramsko starino, ki jo z veliko znanja, spretnosti in izku{enj vedno znova glodajo stari gledali{ki ma~ki. Berliner Ensemble, mestna opera Unter den Linden ter Deutsches Theater so mi vedno di{ali po tradiciji, po ne~em, kar sem {e pred svojim {tudijem ve~krat za~utila v ljubljanski Drami ali Operi. Nato pa sem se z rednim obiskovanjem teh ustanov navadila in mi je gledali{ki dogodek postal del vsakdanjosti.Ob vstopu v nekatere gledali{ke ustanove v Berlinu sem pomislila na na{ Festival Bor{tnikovo sre~anje. Lahko bi rekla, da je zasnovan prav po nem{kem vzoru, kar je razvidno `e iz slovenske-ga modela gledali{~a. To je tradicionalno dramsko gledali{~e, temelji na klasi~ni dramaturgiji in razdelitvi vlog od dramatika, igralca, re`iserja do dramaturga. Naredilo je sicer preskok na t.i. re`ijsko gledali{~e in pa razvilo vznemirljive forme nedramskega gledali{~a, ki pa so resnici na ljubo zastopane v manj{i meri. Ob misli na Festival BS zari{em paralelo s festivalom Theatertreffen, na katerem se poka`ejo znamenite produkcije mnogih nem{kih teatrov. Festival je `e od leta 1964 institucija zase in pritegne naj{ir{o evropsko in svetovno javnost, s svojimi obfestivalskimi dejavnostmi (evrop-skim trgom dram, Talentcampusom, bralnimi prestavitvami novih dram) pa vzpodbuja tako raz-voj mladih gledali{kih talentov kakor tudi dramsko pisanje in pretok tekstov. Karte so hipoma razgrabljene. Ob tem {e enkrat pomislim na Festival BS in se ob tem zamislim. Zdi se, da se nam s tokratno izdajo obetajo dolgo pri~akovane spremembe in da festival svojemu tradicionalnemu koncep-tu dodaja nove dimenzije. Te se ka`ejo v alternativnih vsebinah, odprti platformi za razli~ne gledali{ke poetike, ~edalje intenzivnej{em sodelovanju s {tudenti AGRFT, odpiranje mednarod-nemu prostoru tako s predstavami kot tudi s festivalskimi gosti ter simpoziji o festivalski prob-lematiki. Te nadgraditve vodijo v odpiranju naj{ir{i publiki in morda Maribor tesneje pove`ejo s festivalom. Tako lahko Festival BS ob svojem 44. letu za`ivi v naj`ivahnej{i lu~i ter obiskovalce prepri~a, da je njegova tradicija podlaga za sodobnost. Da je obisk gledali{ke predstave pravz-aprav del vsakdanjosti. Ob tem sem vesela, da lahko letos jesen pri~akam v Mariboru. EK

Foto

Ivan

Vin

ovr{

ki

Foto

@ig

a Ko

ritni

k

44 bilten 01.indd 1 16.10.2009 10:28:46

k o m e n t a r Spet na za~etku

Glasbeno-gledali{ki projekt Janje Majzelj Premiera :17. 5. 2009 Slovensko mladinsko gledali{~ePredstava traja 1 uro 15 minut in nima odmora.

Poezija in glasba Svetlana Makarovi~Vezna besedila Janja MajzeljAran`maji Bla` Celarec, Nino de Gleria, Jo`i [alej, Jelena @drale Kostumografinji Nata{a Recer, Janja MajzeljOblikovalec zvoka Silvo Zupan~i~Oblikovalec lu~i Matja` Bri{arLektorica Mateja Dermelj Oblikovalka maske Barbara Pavlin

N a s t o p a j oJanja Majzelj – vokal Jo`i [alej – klavir, harmonika Jelena @drale – violina, mandolinaBla` Celarec – tolkala, klarinet Nino de Gleria – bas

P R O G R A M

BILTEN BS 012

Zadnji~, ko sem pri{la domov, sem skozi okno, na okenski polici, zagledala

otroka. Zunaj je bil siv zimski dan, on pa je stisnjen v dve gubi otopelo gledal

v toplo stanovanje. Vpra{ala sem ga, kako mu lahko pomagam. Rekel je, da je vse v redu, samo malo zrnja bi rad.

J. Majzelj

t e k m o v a l n a p r e d s t a v a d a n e s

18.30 Nagovor `upana mestne ob~ine Maribor Franca KanglerjaPred SNG Maribor

19.00 Otvoritev 44. Festivala Bor{tnikovega sre~anjaSlavnostna govornica Majda [irca, ministrica za kulturo RSVelika dvorana

… Tekmovalni programSvetlana Makarovi~ Krizantema na klavirjuGlasbeno-gledali{ki projekt Janje MajzeljSlovensko mladinsko gledali{~e LjubljanaVelika dvorana

21.00 Vita Mavri~ & Kvartet AkordKGB

11.00 Strokovni pogovor o uprizoritvi Krizantema na klavirju Mali oder

19.00 Slovensko stalno gledali{~e Trst v zraku Solidarno sre~anje slovenskih igralcev s kolegi iz Trsta Stara dvorana

21.00 Pred vami stojim gola – kabaretski ve~er {ansonovKGB

22.00 Spremljevalni programOutRe`iser Bojan JablanovecVia negativa in Teatar &TD Zagreb v koprodukciji z Gledali{~em Glej

Tribuna na Velikem odru

j u t r i

Svetlana Makarovi~

Krizantema na klavirju

GL Krizantema na klavirju

Svetlana Makarovi~

i n f o r m a t o r

Slovensko mladinsko gledali{~eVilharjeva 11, SI-1000 LjubljanaT +386 (0)1 300 49 00 F +386 (0)1 300 49 01I www.mladinsko.com E info@mladinsko-gl.si

Slovensko mladinsko gledali{~e je nastalo v petdesetih, v osemdesetih pa postalo najbolj reprezentativen prostor politi~nega gledali{~a v celotni biv{i Jugoslaviji. Takrat se je za~ela tudi njegova mednarodna, izvozna orientacija v Evropo, pa tudi na velike svetovne mednarodne festivale, na katerih {e vedno kontinuirano gostuje. Tudi danes je {iroko odprto mlaj{im in drznej{im ustvarjalcem, ek-sperimentu in dialogu med dramskim in vizualnim v gledali{~u.

1939. Pesnica in pisateljica. Po diplomi na AGRFT je nekaj ~asa delala kot igralka – igrala je v Mestnem gledali{~u ljubljanskem in SNG Drama Ljubljana –, potem pa se je posvetila knji`evnemu ustvarjanju, najprej poeziji. Pesmi je od leta 1957 objavljala v revijah in ~asopisih, njena prva pesni{ka zbirka Somrak je iz{la leta 1964. V njej prev-ladujejo ob~utja pesimizma, strahu in tesnobe. Je tudi avtorica satiri~nih pe-smi in {ansonov, ki jih je sama odpela; zbrani so na albumih No~ni {anson, Da-jdamski portreti, Pelin `ena in Namesto ro`. V zadnjih letih se je preizkusila tudi kot esejistka in kolumnistka. Pomem-ben del njenega opusa, tako poezije kot proze, je posve~en otrokom. Izobliko-vala je samosvoj slog, ki ga odlikujejo motivne in besedne domislice, izvrstni opisi literarnih junakov in humor. [te-vilna od del je priredila tudi za oder – vsekakor velja omeniti Saprami{ko, ki je v dvajsetih letih do`ivela `e ve~ kot tiso~ ponovitev, v Slovenskem mla-dinskem gledali{~u pa so pred kratkim v sodelovanju z Mini teatrom na oder postavili njeno Pekarno Mi{ma{. Je os-tra kriti~arka dru`benih razmer. Svoje nestrinjanje z njimi pogosto poka`e tudi z dejanji: med drugim je v znak protesta izstopila iz Dru{tva slovenskih pisateljev, iz RKC, leta 2000 pa je odk-lonila Pre{ernovo nagrado.

Janja MajzeljSvojo igralsko pot je za~ela pod re`isersko taktirko Matja`a Pogra-jca v gledali{ko-plesni skupini Be-tontanc Leta 1996 je diplomirala na AGRFT in se leta 1998 zaposlila v SMG. Sodeluje tudi v drugih sloven-skih gledali{~ih. S svojimi igralskimi stvaritvami si je prislu`ila `e {tevilne nagrade (od Bor{tnikove, prek Sever-jeve, @upan~i~eve, zlate ptice in zlate pali~ice do {tudentske Pre{ernove). Ukvarja se tudi s petjem; zanimajo jo zlasti {anson, kabaret in etno glasba.

Pred nami je {e eno Bor{tnikovo sre~anje, `e 44. po vrsti. Pri~akovanja so ve-lika, program zanimiv; lahko si obetamo deset prav zanimivih dni v Mariboru. Selektorica leto{njega tekmovalnega in spremljevalnega programa je bila letos {e zadnji~ dr. Barbara Orel. Po njenih besedah je leto{nja sezona gledali{kega ustvarjanja polna raznovrstnih gledali{kih praks, estetik in poetik izra`anja. V primerjavi z lanskimi predstavami, pa so leto{nje manj politi~ne in bolj nar-avnane v posameznikovo intimo. Pri spremljevalnem programu pa se je sele-ktorica osredoto~ila na predstave, ki preizpra{ujejo odnos med gledalcem in odrom. Letos torej predstav ne bomo le gledali, pa~ pa v njih vstopali.V festivalskih dnevih nas `e ~aka nekaj novosti, ki jih vpeljuje nova direk-torica festivala Alja Predan. Njen dolgoro~ni cilj je nekak{na reforma tega najpomembnej{ega slovenskega gledali{kega festivala, za~etkom prenove pa bomo navzo~i ̀ e letos. Predvsem se ji zdi pomembno, da festival za~ne z mednar-odnim povezovanjem, da privabi tuje avtorje, umetnike in z njimi tuje gledalce. Tako bi se slovensko klasi~no gledali{~e odprlo mednarodnemu prostoru, kar pelje v intenzivnej{o izmenjavo izku{enj in inspirativnej{a sodelovanja. V ~asu sre~anja se bosta zvrstila dva mednarodna simpozija, in sicer Umet-nost, kultura, mesto in Povezovanje festivalov zahodnega Balkana. Nastopilo bo mnogo gostov iz tujine, predvsem Balkana, torej Hrva{ke, Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine. Udele`il pa se bo tudi predsednik mednarodne zveze gledali{kih kritikov in teatrologov Yun – Cheol Kim iz Koreje. Mednarodni pa ne bomo le na podro~ju teorije, pa~ pa tudi v praksi. Iz Novega Sada prihaja Srbsko narodno gledali{~e z zmagovalno predstavo Sterijinega pozorja Bar~ica za pun~ke. Drugo gostovanje iz tujine pa je projekt uveljavljen-ega re`iserja Petra Steina z naslovom Faust Fantasia, kjer bo kot recitator tudi nastopil. UA

V soboto, 17. oktobra 2009, iz znanih razlogov odpadeta predstava H~i zraka v re`iji Janusza Kice in izvedbi Slovenskega stalnega gledali{~a Trst (predstava je bila po odlo~itvi sele-ktorice dr. Barbare Orel izbrana v tekmovalni program 44. Festivala Bor{tnikovo sre~anje) in monodrama Jaz in one, skratka me: `enske, v kateri nastopa dobitnica Bor{tnikovega prstana Miranda Caharija. Kljub temu bodo v Maribor pripotovali tr`a{ki, kakor tudi drugi slovenski igralci in ob 19. uri na odru Stare dvorane pripravili solidarno sre~anje z naslovom Slovensko stalno gledali{~e Trst v zraku.

44 bilten 01.indd 2 16.10.2009 10:28:55