zagotavljanje vertikalne in horizontalne preglednosti

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Mojca Slatinšek

ZAGOTAVLJANJE VERTIKALNE IN HORIZONTALNE PREGLEDNOSTI

Diplomsko delo

Maribor, januar 2011

I

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Promet


Študentka: Mojca SLATINŠEK

Študijski program: Visokošolski, Promet

Smer: Cestni promet

Mentor: Mag. Stanko Laković, univ. dipl. inž. str.

Lektorica: Lucija Krznar

Maribor, januar 2011

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Stanku Lakoviću za

pomoč in vodenje pri pisanju diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem dr. Marku Renčlju za

strokovno pomoč.

Posebej se zahvaljujem tudi staršem, ki so mi

omogočili študij.

IV


Ključne besede: vidno polje, preglednost v krivinah, vertikalna preglednost; horizontalna preglednost, zagotavljanje varnosti v cestnem prometu

UDK: 625.162.7(043.2)

Povzetek

Predmet diplomske naloge je preglednost ceste v krivinah. Nezadostna preglednost cest v

krivinah je namreč eden izmed najpogostejših vzrokov za nastanek prometnih nesreč.

Podana je zakonska regulativa glede preglednosti na odsekih cest, podrobneje pa so

opisani vidno polje voznika, vertikalna in horizontalna preglednost.

Na podlagi prikazanih teoretičnih določanj preglednosti sta v diplomski nalogi

izpostavljena dva primera krivin (vertikalna in horizontalna), ki sta del regionalne ceste

tretjega reda, ki poteka skozi manjše naselje Bočna. Naštete so ugotovljene

pomanjkljivosti, podani pa so možni predlogi za izboljšanje obstoječega stanja.

V

THE ASSURANCE OF VERTICAL AND HORIZONTAL VISIBILITY

Key words: range of vision; visibility at bends; vertical visibility; horizontal visibility; road safety UDK: 625.162.7(043.2)

Abstract

The following thesis analyses vertical and horizontal visibility of signing and markings,

and with it its insufficiency which is one of the leading causes of traffic accidents.

In the thesis, the regulation on the visibility at road sections is presented. Furthermore, the

range of vision and the vertical and horizontal visibility of signing and markings is

described in detail.

Two examples of bends which are found on the tertiary road along the Bočna settlement

are presented and analysed. Deficiencies of these bends are described, and suggestions are

made for improving the vertical and horizontal visibility of the signing and markings of the

two sections in question.

VI

VSEBINA

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

1.1 PROBLEM IN PREDMET RAZISKAVE ......................................................................... 1

1.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE..................................................................................... 1

1.3 UPORABLJENE METODE RAZISKAVE........................................................................ 2

1.4 STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE ........................................................................... 2

2 ZAKONSKE ZAHTEVE ZA PREGLEDNOST NA ODSEKIH CEST ................ 4

2.1 SPLOŠNO................................................................................................................. 4

2.2 ZAKONSKA REGULATIVA ........................................................................................ 4

2.2.1 Pravilnik o projektiranju cest....................................................................... 5

2.2.2 Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ... 9

2.2.3 Zakon o javnih cestah................................................................................. 18

2.2.4 Zakon o varnosti cestnega prometa ........................................................... 19

3 PREGLEDNOST ODSEKOV CEST ...................................................................... 21

3.1 VOZNIKOVO ZAZNAVANJE IN VIDNO POLJE ........................................................... 21

3.2 OVIRE PRI PROSTI VIZURI PREGLEDNOSTI.............................................................. 25

3.3 UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE PREGLEDNOSTII........................................................ 26

3.4 PREGLEDNA RAZDALJA PRI ZAVIRANJU ................................................................ 28

4 VERTIKALNA PREGLEDNOST........................................................................... 30

4.1 ZAOKROŽITVE LOMOV NIVELET............................................................................ 30

4.2 KONVEKSNA IN KONKAVNA ZAOKROŽITEV LOMA NIVELETE ................................ 31

4.2.1 Minimalna konveksna zaokrožitev nivelete ............................................... 32

4.2.2 Minimalna konkavna zaokrožitev nivelete ................................................ 34

5 HORIZONTALNA PREGLEDNOST..................................................................... 36

5.1 PREGLEDNA BERMA.............................................................................................. 36

5.2 RAČUNSKA ANALIZA PREGLEDNE BERME ............................................................. 38

5.3 GRAFIČNA ANALIZA PREGLEDNE BERME............................................................... 39

6 ANALIZA PREGLEDNOSTI PRAKTIČNEGA PRIMERA............................... 41

VII

6.1 ANALIZA PREGLEDNOSTI VERTIKALNE KRIVINE ................................................... 42

6.2 ANALIZA PREGLEDNOSTI HORIZONTALNE KRIVINE............................................... 45

7 SKLEP ........................................................................................................................ 49

8 LITERATURA .......................................................................................................... 51

9 PRILOGE................................................................................................................... 53

9.1 SLIKOVNA PRILOGA .............................................................................................. 53

9.2 SEZNAM SLIK........................................................................................................ 59

9.3 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................... 61

9.4 SEZNAM GRAFOV.................................................................................................. 61

9.5 NASLOV ŠTUDENTA .............................................................................................. 62

9.6 KRATEK ŽIVLJENJEPIS........................................................................................... 62

VIII

UPORABLJENI SIMBOLI

R, - polmer

rmin konk - minimalni konkavni polmer

rmin konv - minimalni konveksni polmer

L - dolžina opozorilne črte

A-B, C-D - razdalja preglednosti

H,h1 - višina oči voznika

s - vzdolžni nagib ceste

f - koeficient oprijemljivosti

h2 - višina ovire

h - višina dolgih luči vozila

φ - kot osvetlitve glede na tangencialno ravnino

ti - dolžine tetive

i,i) - točka

RI - regionalna cesta prvega reda

RIII - regionalna cesta tretjega reda

Vp - projektna hitrost

b´ - širina pregledne berme

bp - širina preglednosti

PZ - zahtevana dolžina preglednosti

b - širina voznega pasa

IX

UPORABLJENE KRATICE

t.i. - tako imenovano

ipd. - in podobno

oz. - oziroma

npr. - naprimer

TSC- Tehnična specifikacija za javne ceste

Zagotavljanje vertikalne in horizontalne preglednosti Stran 1

1 UVOD

1.1 Problem in predmet raziskave

Preglednost oziroma pregledno polje predstavlja eno izmed bistvenih zahtev vsakega

odseka ceste v krivinah in igra pomembno vlogo pri zagotavljanju prometne varnosti.

Problem s preglednostjo se pojavlja tako pri vožnji skozi horizontalne in vertikalne krivine.

Še posebej v odsekih ceste v krivinah v urbanih okoljih se marsikje zaradi omejenih

prostorskih zmožnosti oziroma drugih okoliščin pojavijo problemi s preglednostjo.

Krivina, ki ima slabo preglednost ali je celo nepregledna, mora biti pravočasno in pravilno

dodatno označena s prometno signalizacijo in prometno opremo. V kolikor je mogoče, se

izvedejo potrebni gradbeno-tehnični ukrepi: npr. odstranimo vse ovire iz območja

pregledne berme (zgradbe, drevesa, reklamni panoji) ali pa v ukopih premaknemo ukopno

brežino iz območja pregledne berme. Če pa je to neizvedljivo, je potrebno povečati polmer

krožne krivine, dolžino prehodnice, razdvojiti vozna pasova ali pa celo spremeniti smer

trase ceste.

Pogoji, ki omogočajo varno vožnjo, so neposredno odvisni od vlaganj v ukrepe oziroma

izboljšave.

1.2 Namen in cilj raziskave

Zagotavljanje varnega in tekočega prometa nujno zahteva enotno reševanje problema

nepreglednosti ceste, zato bodo v diplomski nalogi podana pravila in principi, ki jih je

potrebno upoštevati pri izgradnji in ureditvi nepreglednih odsekov cest.

Osnovni namen diplomskega dela je prikazati in izvesti analizo preglednosti na odseku

ceste skozi naselje Bočna v Zgornji Savinjski dolini in v primeru ugotovitve neustrezne

preglednosti podati predloge za izboljšanje obstoječega stanja.


1.3 Uporabljene metode raziskave

Diplomsko delo se opira na strokovno literaturo, strokovne članke, zapiske, pridobljene

podatke, analize ter internetne vire.

Predvidene so naslednje znanstvene metode:

metode analize in sinteze,

metoda opisovanja,

grafični in tabelarični prikazi,

metoda deskripcije,

induktivna-deduktivna metoda.

1.4 Struktura diplomske naloge

Diplomska naloga je razdeljena na dva dela, in sicer na teoretični in praktični del.

V prvem teoretičnem delu je analizirana in predstavljena zakonska regulativa, ki jo zahteva

preglednost v krivinah z vidika preglednosti.

Tako prvi del diplomske naloge vsebuje naslednje sklope:

UVOD, kjer so podani problem in predmet raziskave, namen in cilji ter uporabljene

metode raziskave in struktura samega dela.

ZAKONSKE ZAHTEVE ZA PREGLEDNOST NA ODSEKIH CEST, kjer je podana

zakonska regulativa, ki se navezuje na omenjeno tematiko.

PREGLEDNOST ODSEKOV CEST, ki je prikazan preko voznikovega zaznavanja in

vidnega polja. Podane so ovire, ki vplivajo na preglednost, hkrati pa so navedeni ukrepi za

zagotavljanje le teh. Predstavljen je tudi izračun stop pregledne razdalje.

VERTIKALNO PREGLEDNOST, ki je odvisna od velikosti polmera konveksne in

konkavne zaokrožitve loma nivelete.

HORIZONTALNO PREGLEDNOST, ki jo zagotovimo z odstranitvijo vseh kontinuiranih

ovir na notranji strani horizontalne krivine, na levi in desni strani.


V drugem praktičnem delu je opravljena analiza preglednosti dveh izpostavljenih krivin

(vertikalna in horizontalna), ki sta del regionalne ceste tretjega reda, ki poteka skozi

manjše naselje Bočna. Naštete so ugotovljene pomanjkljivosti ter podani možni predlogi za

izboljšanje obstoječega stanja.

ANALIZA PREGLEDNOSTI PRAKTIČNEGA PRIMERA, kjer je prikazano trenutno

stanje preglednosti vertikalne in horizontalne krivine. Podani pa so predlogi in prikazano

stanje po možni izvedeni rekonstukciji.


2 ZAKONSKE ZAHTEVE ZA PREGLEDNOST NA ODSEKIH CEST

2.1 Splošno

Za varen potek prometa na cestah je potrebna takšna preglednost, ki omogoča pravočasno

zmanjšanje hitrosti, zaustavitev vozila ali prehitevanje.

Pri načrtovanju, projektiranju in gradnji cestne infrastukture moramo s stališča

preglednosti upoštevati naslednje:

zaustavno razdaljo;

horizontalna preglednost;

vertikalno prglednost;

preglednost pri prehitevanju;

preglednost pri uvozu v križišče;

preglednost pri približevanju križišču oz. cestno-železniškem prehodu (Dimitrov,

2010, Preglednost nivojskih križišč v urbanem okolju).

Velikokrat bi lahko vzrok prometnih nesreč iskali v projektantih, izvajalcih in vdrževalcih

cest. V izogib takšnim situacijam moramo poleg zgoraj naštetega upoštevati še predpisano

zakonsko regulativo, ki določa ukrepe za ugotavljanje preglednosti. Zakonsko regulativo je

vedno potrebno upoštevati tako pri projektiranju novih cest kot tudi pri rekonstrukciji in

vdrževanju le-teh.

2.2 Zakonska regulativa

Preglednost na cestah je v slovenski zakonski regulativi opredeljena v naslednjih

pravilnikih in zakonih:


Pravilniku o projektiranju cest;

Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah;

Zakonu o javnih cestah;

Zakonu o varnosti cestnega prometa.

V zakonskih normativih se določene obveznosti nanašajo na:

upravna telesa in službe, ki so zadolžene za gospodarjenje z javnimi cestami;

subjekte, ki koristijo javne površine (ceste);

(splošno) vse tiste, ki na svoj ali račun tretjih izvajajo dela na javni cesti oz. njenem

pasu.

2.2.1 Pravilnik o projektiranju cest

Ta pravilnik določa tehnične zahteve, pogoje in normative, ki se morajo zaradi

zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti gradnje ter vzdrževanja javnih cest in

njihovih elementov upoštevati pri izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije,

namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cest.

Pravilnik o projektiranju cest definira preglednost na odsekih cest z naslednjimi členi:

11. člen

(voznik in vozilo)

(1) Na cesti je treba zagotoviti preglednost, ki omogoči pravočasno zmanjšanje hitrosti in

zaustavitev vozila.

(2) Vidno polje je prostor, ki ga voznik zazna naenkrat, spreminja se glede na hitrost

vožnje, pomembno pa je za pravilno oceno voznika o poteku ceste in za opaznost

signalizacije.

(3) Zaustavna razdalja je najkrajša dolžina, na kateri lahko voznik na mokrem in čistem

vozišču zaustavi vozilo v pogojih dopustne vrednosti koeficienta drsnega trenja in je

odvisna od reakcijskega časa voznika (2,0 s) pri dopustnem vzdolžnem pojemku 1,5 m/s2.


(4) Na cesti s projektno hitrostjo do 60 km/h se zaustavna razdalja lahko izračuna za

pogoje skrajšane dolžine z upoštevanjem reakcijskega časa 1,5 sekunde in vzdolžnim

pojemkom 3,5 m/s2.

Dimenzioniranje elementov ceste za preglednost opisuje 18. člen, in sicer od prvega do

šestega odstavka:

(1) Vzdolž ceste je treba zagotavljati preglednost za:

pregled nad potekom linije ceste v smeri vožnje in nad prometno signalizacijo;

zaustavitev vozila pred oviro na vozišču;

prehitevanje in

vožnjo v območju križišč in cestno-železniških prehodov.

(2) Pri načrtovanju in obratovanju ceste morajo biti vse ovire (stalne in občasne) locirane

izven polja preglednosti.

(3) Minimalna zaustavitvena razdalja je določena v odvisnosti od projektne hitrosti in

nagiba nivelete ceste, kot je razvidno iz tabele 2.1:

Tabela 2.1: Minimalna zaustavna razdalja v odvisnosti od projektne hitrosti in nagiba

nivelete ceste1

(4) Širino pregledne berme ob desnem robu vozišča določa linija neoviranega pogleda od

položaja oči voznika na sredini voznega pasu v višini 1,0 m nad voziščem na dolžini

zaustavne razdalje, ki se določi s poenostavljenima enačbama (2.1) in (2.2):

1 Vir: (Pravilnik o projektiranju cest, Ur.l. RS, št. 91/2005)


;8

2

RzP

pb

(2.1)

;2

bpbb (2.2)

kjer je:

mb - širina pregledne berme

mpb - širina preglednosti

mzP - zahtevana dolžina preglednosti

mb - širina voznega pasa

mR - polmer horizontalne krivine

(5) V območjih z visoko vegetacijo in kjer so gozdne površine tik ob cestišču, se predvidi

dodatna razširitev pregledne berme za minimalno 1,0 m.

(6) Vertikalna preglednost na cesti je opredeljena na višini voznikovega očesa (1,00 m) in

proste vizure do višine ovire na cesti (10 cm) na zaustavni pregledni razdalji.

Geometrijski elementi osi, vertikalne zaokrožitve so podani v 21. členu, 1., 4., 5. in 6.

odstavek pravilnka.

(1) Niveleta ceste predstavlja višinski potek osi ali robov vozišča in se oblikuje s

tangentami in vertikalnimi zaokrožitvami.

(4) Minimalni polmer vertikalne zaokrožitve loma tangent osi ceste je določen za projektno

hitrost, kot je razvidno iz tabele 2.2.

(5) Velikost polmera konkavne vertikalne zaokrožitve je iz prometnovarnostnih in

estetskih razlogov odvisna od velikosti sosednje konveksne vertikalne zaokrožitve z

odnosom, kot prikazuje enačba 2.3:

konvrkonkr3

2min (2.3)

Tabela 2.2.: Minimalni polmer vertikalne zaokrožitve loma tangent osi ceste1


Hitrost

km/h

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130

R(min)

konveksni

400 800 1000 1500 2000 4000 6000 9000 12000 15000 20000

R(min)

konkavni

300 600 750 1200 1500 3000 4000 6000 8000 10000 15000

(6) Vertikalna zaokrožitev med sosednjima tangentama nivelete z nasprotno usmerjenima

nagiboma ni potrebna, če je vsota nagiba tangent manjša ali enaka 0,3 %.

Postavitev prometne signalizacije in opreme tako, da ta ne zmanjšuje preglednosti, določa

56. člen:

(obveščanje in oglaševanje)

(1) Grafično in vizualno obveščanje o prireditvah ali dogodkih in komercialno oglaševanje

o proizvodnih izdelkih se lahko izvaja na površinah, ki so nameščene na posebni

konstrukciji ob cesti.

(2) Konstrukcijo ali objekt za oglaševanje je dopustno postaviti na takšni lokaciji, da ne

ovira preglednosti vozišča in zaznavanja prometnih znakov ob cesti.

(3) Konstrukcijo in objekt za obveščanje ali oglaševanje je dopustno postaviti ob cesti z

minimalnim odmikom 5 m od zunanjega roba vozišča in na oddaljenosti več kot 100 m

pred oziroma 50 m za kanaliziranim križiščem.

Postavitev protihrupne zaščite določa 66. člen, 2. odstavek:

(2) Protihrupna ograja ali nasip mora biti postavljena s takšnim odmikom od roba vozišča,

da ni zmanjšana pregledna razdalja.

Oblikovanje obcestnega sveta pa je določeno s 70. in 71. členom.

70. člen

(zasaditev ob cesti)

(1) Zasaditev drevnin in zatravitev ob cesti se predvidi zaradi protierozijske zaščite

rušljivih in porušenih brežin, zaradi dušenja hrupa, zmanjšanja vpliva vetra in snega


oziroma nadomestitve vegetacije naravnega okolja zaradi gradnje, uporabe ali vzdrževanja

ceste.

(2) V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev

grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m.

(3) Vzorec zasaditve površin ob cesti je treba prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča,

preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme.

(4) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.

71. člen

(oblikovanje ceste)

(1) Optično vodenje trase ceste je treba zagotoviti s skladno kombinacijo geometrijskih

elementov in primernim oblikovanjem cestnih brežin, z zasaditvijo obcestnih površin in z

ostalimi ukrepi.

(2) Oblikovanje mostov in viaduktov je pogojeno z upoštevanjem prometnotehničnih

zahtev (Pravilnik o projektiranju cest, Ur.l. RS, št. 91/2005).

2.2.2 Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah

Ta pravilnik predpisuje vrsto, pomen, obliko, barvo, velikost in postavljanje prometne

signalizacije in prometne opreme na javnih cestah. Prometna signalizacija in prometna

oprema na cestah iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi na nekategoriziranih cestah,

danih v uporabo za cestni promet.

Prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah sestavljajo:

prometni znaki;

turistična in druga obvestilna signalizacija;

prometna oprema na cestah.

Členi tega pravilnika, ki določajo in neposredno vplivajo na preglednost cestnih odsekov:

7. člen, 1., 2., 3., 15. in 21. odstavek:

(Znaki za nevarnosti)


1) znak "ovinek na levo" (I-1) (slika 2.1), znak "ovinek na desno" (I-1.1) (slika 2.2), znak

"dvojni ovinek ali več zaporednih ovinkov, prvi na levo" (I-2) (slika 2.3), znak "dvojni

ovinek ali več zaporednih ovinkov, prvi na desno" (I-2.1) (slika 2.4), ki označujejo

približevanje ovinku ali ovinkom, ki so nevarni zaradi svojih značilnostih ali zaradi slabše

preglednosti;

Slika 2.1: Znak "ovinek na levo"(I-1)2

Slika 2.2: Znak"ovinek na desno"(I-1.1)2

Slika 2.3: Znak "dvojni ovinek ali več zaporednih ovinkov, prvi na levo" (I-2)2

Slika 2.4: Znak "dvojni ovinek ali več zaporednih ovinkov, prvi na desno" (I-2.1)2

2Vir: (http://www.signaco.si/pznaki.htm)


2) znak "nevaren spust" (I-3) (slika 2.5) in znak "nevaren vzpon" (I-4) (slika 2.6), ki

označujeta približevanje nevarnemu spustu oziroma nevarnemu vzponu, če pomeni

višinska razlika ali naklon kakšno nevarnost, ki izhaja iz tega;

Slika 2.5: Znak "nevaren spust" (I-3)2

Slika 2.6: Znak "nevaren vzpon" (I-4)2

3) znak "zoženje ceste" (I-5) (slika 2.7), znak "zoženje ceste z desne strani" (I-5.1) (slika

2.8) in znak "zoženje ceste z leve strani" (I-5.2) (slika 2.9), ki označujejo približevanje

zoženemu vozišču, ki pomeni določeno nevarnost.

Slika 2.7: Znak "zoženje ceste" (I-5)2

Slika 2.8: Znak "zoženje ceste z desne strani" (I-5.1)2


Slika 2.9: Znak "zoženje ceste z leve strani" (I-5.2)2

15) znak "delo na cesti" (I-19) (slika 2.10), ki označuje bližino mesta na cesti, na katerem

se izvajajo dela;

Slika 2.10: znak "delo na cesti" (I-19)2

21) znak "nevarnost na cesti" (I-25) (slika 2.11), ki označuje bližino dela ceste ali mesta na

cesti, na katerem grozi nevarnost, za katero v tem pravilniku ni predpisan poseben znak za

nevarnost. Znaku mora biti obvezno dodana dopolnilna tabla, ki pojasnjuje, za kakšno

nevarnost gre;

Slika 2.11: Znak "nevarnost na cesti" (I-25)2

14. člen

Znak za prepoved oziroma omejitev, 29. odstavek:

29) znak "prepovedano prehitevanje vseh motornih vozil, razen enoslednih (II-28) (slika

2.12), ki označuje cesto ali tisti njen del, na katerem je prepovedano prehiteti vsa

dvosledna motorna vozila;


Slika 2.12: Znak "prepovedano prehitevanje vseh motornih vozil, razen enoslednih" (II-

28)2

22. člen, 100. in 102. odstavek:

(Znaki za obvestila)

100) znaki "tabla za usmerjanje" (III-107 - slika 2.13, III-107.1 - slika 2.14 in III- 107.2 -

slika 2.15), ki označujejo mesto, kjer je oster ovinek;

Slika 2.13: Znak "tabla za usmerjanje" (III-107)2

Slika 2.14: Znak "tabla za usmerjanje" (III-107.1)2

Slika 2.15: Znak "tabla za usmerjanje" (III-107.2)2

102) znak "največja dovoljena hitrost pri zmanjšani vidljivosti" (III-109) (slika 2.16), ki

opozarja voznika, da sme v času, ko je vidljivost zmanjšana na manj kot 50 m, voziti s

hitostjo največ 50 km/h.


Slika 2.16: Znak "največja dovoljena hitrost pri zmanjšani vidljivosti" (III-109)2

43. člen

(Talne označbe na vozišču)

Na cesti, ki ima dva ali tri prometne pasove, se ti zaznamujejo praviloma z ločilno

prekinjeno črto (V-2), deli teh cest v bližini vrha prevoja, križišča, prehoda ceste čez

železniško progo v ravnini in na mestih, kjer je preglednost ceste znatno manjša, se lahko

zaznamujejo z eno ali dvema neprekinjenima vzdolžnima črtama (V-2 ali V-6) ali dvojno

kombinirano črto (V-8) (slike 2.17, 2.18, 2.19, 2.20).

Slika 2.17: Talna označba vozišča pri vertikalni preglednosti ceste3

L = dolžina opozorilne črte, A - B, C - D = razdalja preglednosti, H = višina oči voznika,

n<1:50 za v>50 km/h, n<1:20 za v≤50 km/h.

3Vir: (Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, Ur.l. RS, št. 46/2000, 110/2006)


Slika 2.18: Talna označba vozišča pri vertikalni preglednosti ceste3

L = dolžina opozorilne črte, A - B, C - D = razdalja preglednosti, H = višina oči voznika,

n<1:50 za v>50 km/h, n<1:20 za v≤50 km/h.

Slika 2.19: Talna označba vozišča pri horizontalni preglednosti ceste3

L = dolžina opozorilne črte, A - B, C - D = razdalja preglednosti.

Slika 2.20: Talna označba vozišča pri horizontalni preglednosti ceste3

L = dolžina opozorilne črte, A - B, C - D = razdalja preglednosti.


44. člen

Preglednost ceste in elemente za njeno določitev določa predpis o projektiranju cest.

45. člen

Dolžina L opozorilne črte (V-3), ki opozarja na bližino neprekinjene črte, znaša za hitrost,

večjo od 50 km/h, najmanj 100 m, za hitrost do 50 km/h, pa najmanj 50 m.

Opremo za označevanje bližine roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu

navaja 72. člen, 1. odstavek:

1) cestni smerniki, ki označujejo bližino roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega

pasu na cestah, kjer so taki pasovi zgrajeni, in hkrati nakazujejo potek ceste v prostoru.

Cestni smerniki morajo biti po obliki, velikosti in načinu izdelave takšni, da so vidni ob

vsakem vremenu, zlasti pa ob zmanjšani vidljivosti (tema, megla ipd.). Na cestnih

smernikih morajo biti pritrjena svetlobno odbojna telesa, ki odsevajo rdečo svetlobo na

desni strani in belo svetlobo na levi strani, gledano v smeri vožnje vozila (slika 2.21);

Slika 2.21: Postavitev cestnih smernikov

89. člen (Postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme na cestah)

Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah mora biti načrtovana in

postavljena tako, da se lahko od udeležencev v cestnem prometu pričakuje, da jo bodo


zlahka in pravočasno opazili in dojeli njen pomen ter da se bodo lahko na podlagi

postavljene prometne signalizacije in prometne opreme cest ravnali v skladu s pomenom

oziroma zahtevami, ki so določene (izražene) s postavljeno prometno signalizacijo in

prometno opremo cest.

96. člen (Znaki za nevarnost)

Znaki za nevarnost se postavljajo praviloma zunaj naselja na razdalji 150 m do 250 m pred

nevarnim mestom na cesti.

Znaki za nevarnost iz prvega odstavka tega člena se lahko postavljajo tudi na razdalji manj

kot 150 m pred nevarnim mestom na cesti, če to zahtevajo okoliščine na delu ceste, na

katerem je znak. Če to zahteva varnost prometa, zlasti pa hitrost vozil ali nepreglednost

ceste, je treba te znake postaviti tudi na razdalji več kot 250 m pred nevarnim mestom na

cesti.

Znakom za nevarnost, ki so postavljeni na razdalji, manjši od 150 m ali večji od 250 m,

morajo biti dodane dopolnilne table, na katerih je označena razdalja do nevarnega mesta,

zaradi katerega so ti znaki postavljeni.

Na nepreglednih cestah ali na cestah, kjer je hitrost prometa velika, ter v drugih primerih,

ko se lahko zgodi, da voznik nenadoma in nepripravljen naleti na nevarno mesto na cesti,

je treba med znakom za nevarnost, postavljenim na razdalji iz prvega in drugega odstavka

tega člena, in nevarnim mestom na cesti, postaviti en, dva ali več enakih znakov z

dopolnilnimi tablami, ki označujejo razdaljo do nevarnega mesta (Pravilnik o prometni

signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, Ur.l. RS, št. 46/2000, 110/2006).

Na sliki 2.22 je razvidna slaba postavitev prometne signalizacije, zaradi katere se je

posledično zgodila prometna nesreča. Znak »ovinek na desno« je napačen, saj krivina

poteka v levo. Vsaj 150 m (250 m) prej bi moral na krivino opozarjati znak »ovinek na

levo«.


Slika 2.22: Napačen prometni znak4

2.2.3 Zakon o javnih cestah

Javne ceste so državne in občinske ceste.

Ta zakon določa status in kategorizacijo javnih cest ter določa enotna pravila in strokovne

podlage za graditev in vzdrževanje vseh javnih cest zaradi zagotovitve čimbolj enakih

pogojev za kakovosten in varen prevoz vsem uporabnikom cest na celotnem cestnem

omrežju v državi. Določa obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje

usposobljenosti teh cest za varen in neoviran promet ter ureja upravljanje, graditev,

vzdrževanje in varstvo državnih cest in prometa na njih.

O polju preglednosti je navedeno v 66. členu:

(1) V bližini križišča državnih cest v ravnini ali državne ceste z občinsko cesto ali

železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin

(pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur,

postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost

državne ceste ali železniške proge (polje preglednosti).

4 Vir: (http://24ur.com/cestni_pripetljaji/znak-oster-ovinek-desno-cesta-oster-ovinek-levo.html), [15.3.2011].


(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo inšpektorja

za ceste ali policista odstraniti ovire. Če tega ne stori, zagotovi odstranitev ovir na njegove

stroške Direkcija za ceste.

(3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe

zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita

lastnik oz. uporabnik zemljišča in Direkcija za ceste v skladu z zakonom.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju

preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča

določena v soglasju Direkcije za ceste iz 47. člena tega zakona.

(5) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve,

predpiše način določitve preglednega trikotnika in pregledne berme (Zakon o javnih

cestah, Ur.l. RS, št. 33/2006-UPB1).

2.2.4 Zakon o varnosti cestnega prometa

S tem zakonom se urejajo pravila in pogoji za udeležbo v cestnem prometu in predstavlja

temelje predpisov na področju varnosti cestnega prometa.

Začasni ukrepi ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti, med katerimi je tudi zmanjšana

preglednost, navaja 246. člen v 1., 2. in 3. odstavku:

(1) Policist, ki ugotovi pomanjkljivosti na cesti, ki neposredno ogrožajo varnost prometa,

izvede začasne ukrepe, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v cestnem prometu in

o tem obvesti pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja cest.

(2) Policist sme odrediti odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir na cesti ali

ob njej, če:

slepijo udeležence v cestnem prometu;

zmanjšujejo preglednost ceste;

zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti;

zavajajo udeležence v prometu;

ovirajo udeležence v prometu in zmanjšujejo pretočnost prometa;

odvračajo pozornost voznikov ;


so postavljeni v nasprotju z določbami predpisov o varnosti cestnega prometa ali

predpisov o javnih cestah.

(3) Izvajalec rednega vzdrževanja cest mora takoj zavarovati nevarno mesto s predpisano

prometno signalizacijo in opremo in v najkrajšem možnem času odpraviti pomanjkljivosti

iz prvega odstavka tega člena oziroma odstraniti predmete, objekte, druge naprave ali ovire

iz prejšnjega odstavka (Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) Ur.l. RS, št. 56/2008-

UPB5).


3 PREGLEDNOST ODSEKOV CEST

Sodobna cesta naj bi zagotavljala tri osnovne kriterije:

pravilno tehnično zgrajenost ceste;

ekonomsko upravičenost ceste;

varno in udobno vožnjo po cesti (Roškar, 2001, Preglednost ceste, stran 31).

Preglednost je vidna razdalja za voznika. Zaradi morebitne ovire na cesti mora voznik na

njej zaustaviti vozilo (Juvanc, Rijavc, 2005, Temeljni pogoji za določanje cestnih

elementov, stran 5).

Znatno manjši napor je potreben za konstantno koncentracijo poteka poti kot za nenadne in

stresne reakcije na nepredvidene dogodke, zato mora biti cesta za dobro preglednost

splajana tako, da kaže jasen potek poti (Gabrijelčič, Gruev, 2001, Oblikovanje

avtocestnega in cestnega prostora, stran 57).

3.1 Voznikovo zaznavanje in vidno polje

Nedvomno so podatki, ki jih vozniku posreduje oko, najpomembnejši za varnost vožnje.

Od vseh pogledov voznika jih je kar dve tretjini usmerjenih naprej. Za voznika so zanimivi

predvsem barva in površina ceste, ter oblika in ritem znakov na bankini (Lipar, 1998,

Vizualno vodenje cestne osi in geometrijsko oblikovanje obcestja, stran 7).

Področja usmerjenja voznikove pozornosti. Številke pomenijo zapovrstnost usmerjenja

voznikove pozornosti (slika 3.1 in 3.2).


Slika 3.1: Desna krivina - klanec navzgor5

Slika 3.2: Desna krivina - klanec navzdol5

Rezultati raziskav kažejo, da okoli 95 % odločitev, ki jih voznik sprejme med vožnjo,

izvira prav iz informacij, pridobljenih z vidom (Roškar, 2001, Preglednost ceste, stran 31).

Vidno polje je prostor, ki ga zaznamo z enim usmerjenim pogledom (Lipar, 1998,

Vizualno vodenje cestne osi in geometrijsko oblikovanje obcestja, stran 5).

Intenzivnost zaznavanja vizualnih dražljajev iz območja vidnega polja se v centru in na

obrobju razlikuje (slika 3.3).

5 Vir: Kolenc, J 1997, Infrastruktura cestnega prometa, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in

promet, Portorož, stran 99.


Slika: 3.3: Vidno polje voznika6

Kot, znotraj katerega zaznavamo spremembe, imenujemo zorni kot, površino, omejeno z

zornim kotom, pa zorno polje (slika 3.4), (Roškar, 2001, Preglednost ceste, stran 28).

6 Vir: Lipar, P 1998, Vizualno vodenje cestne osi in geometrijsko oblikovanje obcestja, stran 5.


Slika 3.4: Zorni kot, zorna točka in zorno polje

Vidno polje, v katerem lahko opazimo dogajanje, je pri odraslih z zdravim vidom okoli

180˚. Že pri hitrosti 60 km/h se kot vidnega polja zmanjša na 39˚ in pri hitrosti 120 km/h

zaznavamo spremembe le v vidnem polju 11˚ (slika 3.3).

Zaradi tega so omejitve hitrosti postavljene tako, kot so. Posamezna omejitev je hitrost, pri

kateri je širina vidnega polja dovolj velika, da lahko voznik spremlja tudi dogajanje levo in

desno od vozila in pravočasno ukrepa. Na vidno polje vpliva tudi prehajanje iz svetlobe v

temo (predori in garažne hiše), vremenske razmere in podobno (Delo.si, Funkl, 2009,

Hitrost ubija).

Velikost zornega polja se zmanjšuje, oddaljenost od zorne točke pa se povečuje z

naraščujočo hitrostjo (slika 3.5), (Roškar, 2001, Preglednost ceste, stran 28).

Slika 3.5: Polja koncentrirane pozornosti pri različnih hitrostih gibanja motornega vozila5


General motors R&R z različnimi univerzami izdeluje sistem, ki bi uporabil podatke,

zbrane s paleto senzorjev ter kamer in projekcijo slik. Te bi kompakten ultravioličen laser

prikazal neposredno na celotno površino vetrobranskega stekla.

Z uveljatvijo tega sistema bi bila vožnja bila veliko bolj sproščena, hkrati pa tudi zelo

varna.

Primer: Recimo, da vozimo v megli (temi). V tem primeru bi s tem sistemom lahko

uporabili infrardeče kamere vozila in ugotovili, kje je rob ceste. S pomočjo laserjev bi bil

lahko rob ceste prikazan s t.i. barvo na vetrobranskem steklu (slika 3.6 in 3.7), (GM, 2010,

Reimagines Head-Up Display Technology).

Slika 3.6 in 3.7: Med vožnjo v megli ali v temi se ne vetrobranskem steklu izriše rob ceste7

3.2 Ovire pri prosti vizuri preglednosti

Kot ovire proste vizure (preglednosti) štejejo:

zgrajene ali montažne gradbene konstrukcije;

naprave za preprečevanje širjenja hrupa;

betonske varnostne ograje;

7Vir:

http://media.gm.com/content/media/us/en/news/news_detail.brand_gm.html/content/Pages/news/us/en/2010/

Mar/0317_hud.


jeklene varnostne ograje, kadar je vozišče izvedeno v horizontalni in konveksni

vertikalni krivini hkrati;

gost drevored ali kontinuirano grmičevje;

vozila, ki v nivojskem križišču na sekundarni cesti čakajo na vključitev v prometni

tok na primarni cesti;

avtobus, stoječ na postajališču;

pomične ovire, kot so parkirani avtomobili, zložen material in podobno.

Razen zadnjih dveh alinej je treba vse ostale opredeliti, obravnavati in upoštevati pri

načrtovanju ceste. Zadnji dve alinei pa sta predmet kontrole (TSC 03.200, 2003, Temeljni

pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev,

ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti, delovni

osnutek, stran 30).

3.3 Ukrepi za zagotavljanje preglednostii

Gradbeno-tehnični ukrepi za zagotovitev zadostne preglednosti:

iz območja pregledne berme je potrebno odstraniti vse ovire, ki zmanjšujejo

preglednost (drevesa, reklamni panoji, zgradbe …) (slika 3.8 in 3.9);

v ukopih moramo premakniti ukopno brežino iz območja pregledne berme (širina

ukopne berme se poveča na širino pregledne berme) (slika 3.10).

Slika 3.8: Iz območja pregledne berme se odstranijo drevesa in grmičevje8

8 Vir: Lipičnik, M 1981, Ceste 1, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, stran 196.


Slika 3.9: Če je mogoče, se iz pregledne berme odstrani zgradba8

Slika 3.10: Odstranitev brežine iz pregledne berme8

Velikokrat so omenjeni ukrepi neizvedljivi. Takrat pa moramo povečati polmer krivine in

dolžino prehodnice, vozna pasova pa razdvojiti ali celo spremeniti traso ceste (slika 3.11).

Slika 3.11: Zaradi nemogoče odstranitve ovire je potrebno spremeniti traso ceste8

Omejitev vožnje je v takih primerih najmanj primerna rešitev, ker (kot nam potrjuje

praksa) skoraj ne vpliva na zmanjšanje števila prometnih nesreč. Vsi našteti ukrepi so

ponavadi vezani na visoke stroške. Vendar pa je dolgoročno gledano veliko boljše


upoštevati ukrepe, saj so trenutni prihranki na račun preglednosti manjši od stroškov, ki jih

povzroča premajhna širina pregledne berme (Lipičnik, 1981, Ceste 1, stran 331-333).

3.4 Pregledna razdalja pri zaviranju

Pregledna razdalja pri zaviranju je dolžina, med katero mora voznik varno zaustaviti vozilo

pred določeno oviro, ki jo je zaznal med svojo vožnjo. Zelo pomembno je, da je pregledna

zavorna radalja zagotovljena z obeh smeri vožnje (Renčelj, 2002, Načela in kriteriji za

načrtovanje nizkoprometnih cest, stran 120).

Zaustavitvena razdalja je najkrajša dolžina, na kateri lahko voznik na mokrem in čistem

vozišču zaustavi vozilo v pogojih dopustne vrednosti koeficienta drsnega trenja. Določena

je v odvisnosti od projektne hitrosti in nagiba nivelete ceste. Odčitamo jo iz tabele 2.1 ali

pa iz grafa 3.1.


Grafikon 3.1: Zaustavna dolžina - Pz9

9 Vir: Tehnična specifikacija za javne ceste, TSC 03.300, 2003, Geometrijski elementi cestne osi in vozišča,

Ljubljana, po predlogu delovnega osnuteka, stran 21.


4 VERTIKALNA PREGLEDNOST

Vertikalno preglednost na cesti določata višina položaja voznikovega očesa in višina

cestne ovire na zaustavitveni pregledni razdalji (Juvanc, Rijavc, 2005, Geometrijski

elementi cestne osi in vozišča, stran 22).

Opredeljena višina voznikovega očesa pri vožnji po cesti je 100 cm, višina ovire na cesti,

ki jo mora voznik zaznati na zaustavni razdalji, pa meri 10 cm (Pravilnik o projektiranju

cest, Ur.l. RS, št. 91/2005).

4.1 Zaokrožitve lomov nivelet

Niveleta je prostorska krivulja, s katero se definirajo višinski odnosi ceste. Tvori jo presek

ravnine vozišča in vertikalne ravnine po osi ceste ali vzporedno z njo.

Niveleta je sestavljena iz ravnih (premih) delov in krožnih lokov, s katerimi zaokrožujemo

lome nivelete (slika 4.1).

Velikost vzdolžnih nagibov nivelete pomembno vpliva na kvaliteto vožnje in investicijske

stroške:

čimbolj blagi nagibi (večja varnost prometa, prihranek energije, manjši obratovalni

stroški, manjše emisije izpušnih plinov in hrupa, večja prometna prepustnost,

ugodni psihološki učinki na voznika);

večji nagibi (manjši gradbeni stroški, splošna ekonomičnost investicije, manjši

posegi v naravni prostor).


Slika 4.1: Zaokroževanje lomov nivelet

Največji možni nagib nivelete je odvisen od vlečne sile motorja. Za povprečno osebno

vozilo je njegova skrajna meja 30 % in za težko tovorno vozilo 15 % (vožnja v 1. prestavi).

Le v posebnih primerih (npr. navozne klančine) se lahko uporabi največji nagib nivelete.

Najmanjši vzdolžni nagib nivelete mora zagotavljati pri vijačenju estetsko vodenje robov

vozišča in z njega prost odtok vode (Juvanc, Rijavc, 2005, Geometrijski elementi cestne

osi in vozišča, stran 43 in 44).

Lome nivelete lahko zaokrožujemo tudi z drugimi krivuljami (klotoido, kubično parabolo

itd.), kadar se želimo z niveleto čim bolj prilagoditi terenu. Na ta način zmanjšamo

količine zemeljskih del (ukopov ali nasipov) v območju, naredimo zaokrožitve s krožnimi

loki, ki iz vozno tehničnih razlogov v celoti zadovoljujejo zahteve prometa (Lipičnik,

1981, Ceste 1, stran 339).

4.2 Konveksna in konkavna zaokrožitev loma nivelete

Prehod nivelete med dvema sosednjima tangentama je treba izvesti s t.i. vertikalno

zaokrožitvijo.

Ločimo:

konveksno/kopasto zaokrožitev (razlika velikosti nagibov sosednjih tangent je pozitivna) in


konkavno/kadunjasto zaokrožitev (razlika velikosti nagibov sosednjih tangent je negativna), (slika 4.2), (Juvanc, Rijavc, 2005, Geometrijski elementi cestne osi in vozišča, stran 45).

Glavni kriterij, ki se uporablja za določanje minimalnega polmera vertikalne zaokrožitve,

je pregledna razdalja, običajno stop pregledna razdalja.

Slika 4.2: Konveksna in konkavna zaokrožitev nivelete

4.2.1 Minimalna konveksna zaokrožitev nivelete

Tu se minimalni polmer vertikalne zaokrožitve izračuna iz kriterija vidljivosti ovire, ki leži

na vozišču ali pa iz višine zadnjih luči vozila, ki se ustavi na cesti (Renčelj, 2002, Načela

in kriteriji za načrtovanje nizkoprometnih cest, stran 66). Zato mora voznik v vsakem

trenutku vožnje videti 10 cm visoko oviro na stop pregledni razdalji, (slika 4.3).

Iz slike 4.3 je izpeljana enačba za minimalni polmer konveksne zaokrožitve:

mbaPz ;

mRhRRRhhRRha ;1222122

122

12

mRhRRhb ;22222

2

Za višino voznikovega očesa, ki je določena v Pravilniku o projektiranju cest, vstavimo v

enačbo h1 = 100 cm, za višino ovire pa h2 = 10 cm.


In:

mhhRzP ;212

mRRhhhhRzP ;46,310,063,000,122212122

Ter:

mzPzPR ;2289,0

46,3

2 (4.1)

Pz – zahtevana dolžina preglednosti [m]

f - koeficient oprijemljivosti [~]

R - polmer [m]

h1 - višina voznikovega očesa [m]

h2 - višina ovire [m]

Slika 4.3: Minimalna velikost polmera konveksne zaokrožitve nivelete

Priporočljivejše pa je vzeti razdaljo, ki daje sicer nekoliko večji vrednosti minimalnega

polmera zaokrožilnega krožnega loka, vendar zagotavlja bistveno varnejšo vožnjo.


4.2.2 Minimalna konkavna zaokrožitev nivelete

To vrednost dobimo iz pogoja preglednosti pri nočni vožnji motornih vozil, pri

upoštevanju dovoljene višine snopa žarometa in pogoja, da vozilo ustavi pred oviro.

V konkavnih krivinah je preglednost pri dnevni svetlobi zagotovljena, zato sme biti

velikost minimalnega polmera nekoliko manjša. Ne sme pa biti premajhna, saj bi s tem

zmanjšali vidljivost (osvetljenost vozišča) pri nočni vožnji, ker je višina snopov žarometov

zaradi slepljenja omejena.

Dovolj veliki polmeri konkavne zaokrožitve lomov nivelete tudi preprečujejo prevelike

navpične sile na vozilo in poplavljanje vozišča ob nalivih.

Glede na zgoraj navedena dejstva so najmanjši dovoljeni polmeri konkavne zaokrožitve

odvisni od dolžine pregledne razdalje in posredno od računske hitrosti (Slokan, 2005,

Nizke zgradbe - ceste in železnice, stran 89 in 90.).

Minimalni polmer konkavne zaokrožitve nivelete se izračuna po enačbi 4.3, ki jo dobimo

iz slike 4.4.

Slika 4.4: Minimalna velikost polmera konkavne zaokrožitve nivelete10

10 Vir: Katanić, J, Andjus, V, Maletin, M, 1983, Projektovanje puteva, Univerziteta u Beogradu, Građevinski

fakultet, Beograd, stran 199.


)sin(2

2)(min

PzhzP

konkR , (4.3)

kjer je:

Pz – zahtevana dolžina preglednosti [m]

R(min konk) - minimalni polmer konkavne zaokrožitve nivelete [m]

h - višina dolgih luči vozila (predpostavlja se 0,7 m) [m]

φ - kot osvetlitve glede na tangencialno ravnino(φ = 1◦) [◦]

(Katanić, J, Andjus, V, Maletin, M, 1983, Projektovanje puteva, stran 199.)

Minimalni polmer vertikalne (konveksne in konkavne) zaokrožitve loma tangent osi ceste

glede na hitrost pa lahko dobimo tudi iz tabele 2.2.


5 HORIZONTALNA PREGLEDNOST

Horinzontalno preglednost zagotovimo z odstranitvijo vseh kontinuiranih ovir na notranji

strani horizontalne krivine, na levi in desni strani. To vključuje tudi premične ovire kot so

parkirana vozila, deponije ipd. (Juvanc, Rijavc, 2005, Geometrijski elementi cestne osi in

vozišča, stran 21).

5.1 Pregledna berma

Berme so površine, ki zagotavljajo funkcionalnost cestišča, zgrajene pa so na zunanji

cestni strani naprav za odvodnjavanje ali/in prometnih površin za nemotorni promet

(kolesarji, pešci). Z njimi se zagotavlja stabilnostna zaščita naprav za odvodnjavanje,

prostor za namestitev prometne opreme in preglednost na cesti.

Za določanje širine berme je potrebno upoštevati tudi:

zagotavljanje zaščite voznih površin in naprav ob njih;

zagotavljanje polja preglednosti v krivinah;

možnost deponiranja odrinjenega snega;

možnost namestitve prometne opreme;

možnost vgradnje raznih vodov;

pohodnost berme (Gradbenik ,2009, Prečni profil ceste).

Pregledna berma je razširjeni del cestnega telesa na notranji strani krivine za zagotovitev

predpisane preglednosti uporabnikom ceste, potrebne zaradi zahtevane dolžine

preglednosti. (slika 5.1), (TSC 08.312, 2005, Redno vzdrževanje cest, vzdrževalna dela

izven vozišč javnih cest, po predlogu delovnega osnutka, stran 5.).


Slika 5.1: Širina pregledne berme

Širina berme mora zagotavljati zadostno preglednost pri zaustavitveni razdalji, ki je

izračunana na osnovi opredeljene vozne hitrosti.

Pri določitvi pregledne razdalje je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

voznik mora videti oviro, ki se nahaja na polovici širine voznega pasu od

notranjega roba voznega pasu;

standardizirana višina ovire je odvisna od vrste ceste in od vozne hitrosti;

pri določevanju polja preglednosti je treba hkrati upoštevati tudi vertikalni potek

ceste;

višina ovire v vizuri na polovici pregledne dolžine v nobenem primeru ne sme

presegati 40 % razlike višin očesa in ovire;

namestitev prometne opreme na bermi mora biti selekcionirana (primer: prometni

znak – da, kažipotna tabla – ne);

zasaditev berme z grmičevjem ali drevjem v krivinah ni dopustna;

pri gradnji ceste po fazah je treba pregledno polje zagotoviti za dimenzije končne

faze (Gradbenik, 2009, Prečni profil ceste).


5.2 Računska analiza pregledne berme

Za določanje širine pregledne berme za dvopasovne ceste moramo izhajati iz

predpostavke, da se voznikovo oko med vožnjo giblje po trajektoriji, ki je za polovico

voznega pasa oddaljena od roba vozišča in dvignjena nad površino vozišča za 1,0 m.

Zahteve predpisov med drugim so, da mora biti prostor ob vozišču (pregledna berma)

oblikovan tako, da lahko voznik na razdalji PZ opazi oviro, ki je visoka vsaj 10 cm (slika

5.2).

Slika 5.2: Trajektorija gibanja voznikovega očesa po krožni krivini

V krožni krivini polmera R dobimo (v skladu z zgornjimi predpostavkami) širino

pregledne berme iz enačbe (5.1).

22)(2)2

( RpbRPz

(5.1)

224

2bppbR

Pz (5.2)

mR - polmer

mb - širina pregledne berme

mpb - širina preglednosti

mzP - zahtevana dolžina preglednosti


mb - širina voznega pasa

V enačbi 5.2 lahko zanemarimo člen bp2, saj je njegova vrednost v primerjavi z vrednostjo

izraza 2Rbp majhna in dobimo enačbo 5.3:

kjer je:

pbRPz

24

2 (5.3)

mR

Pzpb ;

8

2 (5.4)

mb

pbb ;2

, (5.5)

Enačba (5.5) nam prikazuje približno velikost potrebne širine pregledne berme, merjene od

roba vozišča. (Lipičnik, 1981, Ceste 1, stran 327, 328 in 329.).

5.3 Grafična analiza pregledne berme

Kot je prikazano na sliki (5.2), je enačba (5.4) za določanje širine pregledne berme le

približna in velja za razmeroma večje krožne krivine ob predpostavljanju, da se ločna

dolžina PZ le nekoliko razlikuje od dolžine tetive (ti) med točkama i - i).

Prav zaradi te pomanjkljivosti ugotavljamo območje posebnega vidnega polja voznika in

tudi potrebno širino pregledne berme v posameznih prečnih profilih ceste grafično.

V situacijo ceste vrišemo projekcijo trajektorije gibanja voznikovih oči in na njej označimo

dovolj na gosto točke (i), ki predstavljajo trenutne lege vozila, ki se giblje z projektno

hitrostjo (Vp). Po narisani trajektoriji izrišemo iz vsake točke (i) dolžino pregledne

razdalje, (PZ) merjeno po loku (voznik med zaviranjem namreč vozi po loku), in te točke

označimo z (i)). Zveznice točk i - i) nam kažejo smeri vizure, ko voznik pogleda iz točke (i)

v (i)) in obenem omejuje minimalno širino preglednosti (bp).


Grafični način nam omogoča tudi neposredno odčitavanje širin pregledne berme v

prehodnici (slika 5.3), (Lipičnik, 1981, Ceste 1, stran 330.).

Slika 5.3: Grafična analiza preglednega polja - pregledna berma5


6 ANALIZA PREGLEDNOSTI PRAKTIČNEGA PRIMERA

Cesta RIII-697 je glavna prometnica Zadrečke doline. Poteka od naselja Nazarje do ceste

RI-225/1085 v Gornjem Gradu. Na tej relaciji se nahaja naselje Bočna. V diplomski nalogi

sta izpostavljena in analizirana dva najbolj nepregledna kritična odseka (krivini).

Stacionažna točka prve krivine, ki je horizontalna, je km 10+680 in se nahaja v središču

naselja Bočna (slika 6.1).

Slika 6.1: Lokacija horizontalne krivine, ki ima stacionažno točko km 10+68011

Druga krivina, ki ima vertikalno zaokrožitev, pa ima stacionažno točko km 11+194, ter

poteka tik za samim naseljem (slika 6.2).

11 Vir: Zemljevid Bočne:

(http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=bo%C4%8Dna&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum

=10&foxsbar=page), [15.3.2011].


Slika 6.2: Lokacija vertikalne krivine, ki ima stacionažno točko km 11+19411

Elementi ceste so zelo neugodni, tudi širina vozišča znaša le 4,20 m. Vse to izvira iz časov,

ko je bila cesta uvrščena med lokalne ceste.

Skozi naselje poteka cesta večinoma v neugodnih krivinah z ožinami med hišami, ki

otežujejo preglednost in srečevanje vozil.

6.1 Analiza preglednosti vertikalne krivine

Ta krivina je bila pred kratkim rekonstruirana. V diplomski nalogi je vseeno prikazana

primerjava podatkov še ne rekonstruirane krivine in stanje sedanje krivine.

Pred obnovo ceste je bila v krivini slaba preglednost, saj je bil polmer premajhen in zaradi

tega ni zadoščala dolžina pregledne razdalje.

Sedaj pa je zgrajen nasip, s katerim se je povečal polmer krivine in posledično tudi

preglednost.

V horizontalnem smislu je cesta še vedno prilagojena obstoječi trasi. Ne glede na to, da se

ta vertikalna krivina prične za naseljem Bočna, kjer je omejitev hitrosti 90 km/h, je zaradi

terena, po katerem poteka trasa, v izračunu uporabljen podatek projektne hitrosti 70 km/h.

V opisanem odseku se namreč ni mogoče zaradi predhodnih krivin voziti varno 90 km/h.


Spodaj navedeni podatki so odčitani iz geodetskega posnetka (sliki 6.3 in 6.4, narisani na

podlagi geodetskega posnetka, dobljenega pri podjetju Projektiva – inženiring Celje, d.d.)

Stanje trase ceste pred rekonstrukcijo:

Rkonv (pred rekonstrukcijo) = 2200 m

a.) Vp = 70 km/h

Rmin konv = 2000 m, (odčitano iz tabele 2.2)

(vertikalni potek je ustrezen)

b.) Vp = 90 km/h

Rmin konv = 6000 m, (odčitano iz tabele 2.2)

(vertikalni potek ni ustrezen)

Slika 6.3: Grafični prikaz vertikalne preglednosti - pred rekonstrukcijo


Stanje rekonstruirane ceste:

R = 4150 m

Vp = 80 km/h

Vertikalni radij rekonstruirane ceste ustreza prevozni hitrosti 80 km/h.

Slika 6.4: Grafični prikaz vertikalne preglednosti - po rekonstrukciji

Satelitski posnetek za obstoječe stanje trase ceste je podan v prilogi slik (poglavje 9.1, slika

9.11).

Kot je razvidno iz zgoraj navedenih odčitanih podatkov iz geodetskega posnetka, se je

polmer krivine povečal z 2200 m na 4150 m. S tem se je izboljšala vertikalna preglednost –

cesta sedaj omogoča prevozno hitrost 80 km/h.

Širina ceste je sedaj 6 m, pred rekonstrukcijo pa je bila 4,20 m.


Izvedena je bila talna signalizacija (prekinjena črta), ter napačna postavitev cestnih

smernikov. Saj so ti postavljeni le po eni strani (slike 9.1 – 9.3).

Še vedno pa je slabo viden potek trase ceste (slika 9.1 in slika 9.2). Da bi se ta izboljšal, bi

bila potrebna pravilna zasaditev drevnin ob cesti (drevoredi). S tem bi se izboljšala

vizualna orientacija voznikov in tako bi tudi pridobili potrebne informacije o poteku trase

ceste.

6.2 Analiza preglednosti horizontalne krivine

Krivina je zelo slabo pregledna, ovira jo del zgradbe in njeno pripadajoče obzidje z vrtom

(slike od 9.4 do 9.8). Polmer krivine je zelo majhen, tudi širina pregledne berme je

premajhna. Takoj na začetku krivine vozišče poteka skozi manjši, zelo dotrajan most.

Cesta oz. vozišče je zelo ozko. V krivini je srečanje dveh avtomobilov nemogoče na

samem vozišču, razen v primeru da se eno od vozil umakne na bankino (slika 9.9).

V prilogi slik (poglavje 9.1, slika 9.12) je prikazan satelitski posnetek horizontalne krivine.

Iz zapisanih spodaj navedenih podatkov bi bilo zelo dobro to horizontalno krivino

rekonstruirati.

Podatki so odčitani iz geodetskega posnetka, dobljenega pri podjetju Projektiva –

inženiring Celje, d.d. (sliki 6.5 in 6.6)

Obstoječe stanje trase ceste:

R1 = 38 m

R2 = 23 m

Vp = 50 km/h

s = - 4 %

Pz = 47 m

Izračun širine pregledne berme in širine preglednosti, po enačbi 5,4 in 5,5:

mR

Pzpb 27,7

388

247

18

2


mbpbb 02,625,127,7

2,

mR

Pzpb 01,12

238

247

28

2

mbpbb 76,1025,101,12

2,

Grafičen prikaz potrebne širine preglednosti za obstoječe stanje trase ceste je 10,14 m (slika 6.3).

Slika 6.3: Grafičen prikaz potrebne širine preglednosti za obstoječe stanje

Ročno (z metrom) je bila za diplomsko nalogo izmerjena obstoječa širina pregledne berme

– znašala je 1,0 m.


Rekonstrukcija obstoječe trase ceste:

R = 32 m

Vp = 50 km/h

s = - 4 %

Pz = 47 m

mR

Pzpb 63,8

328

247

8

2

mbpbb 88,675,163,8

2,

Grafičen prikaz potrebne širine preglednosti za izboljšavo obstoječega stanja trase ceste je 10,17 m (slika 6.4).

Glede na to da ta horizontalna krivina poteka v samem naselju Bočna, kjer je omejitev

hitrosti 50 km/h, je ta podatek uporabljen kot projektna hitrost.

Kot je razvidno iz zgoraj navedenih odčitanih podatkov iz geodetskega posnetka, se je

polmer krivine povečal z 23 oz. 38 m na 32 m.

Poudariti je potrebno – kot je razvidno tudi iz skic preglednih berm oz. grafične

konstrukcije – da preglednost na obravnavanem odseku ceste za hitrost 50 km / h ni

zagotovljena. Glede na bližino prve ovire (rob ograje oddaljen 1,0m) lahko ugotovimo, da

bi morala omejitev hitrosti na tem odseku biti 35 km / h (odčitano iz tabele 2.1).

R

Pzpb

8

2

mbbpb 75,275,112

RpbzP 82

mRpbzP 91.2838875,28


Slika 6.4: Grafičen prikaz potrebne širine preglednosti za izboljšavo obstoječega stanja

V celotnem odseku se zaradi strukture naselja vozišče ne more enakomerno širiti. V

primeru odstranitve »ovir«, te so: na eni strani betonski zid in vrtna ograja (slika 9.8), ter

na drugi živa meja (sliki 9.5 in 9.6), bi se cesta v krivini lahko širila iz 4,2 m na 6,5 m oz. 7

m. Polmer pa bi se prilagodil glede na fiksne objekte.

Krivina se križa s potokom Bočnica, kar bi lahko otežilo rekonstrukcijo. Kot je zgoraj

navedeno, je most nad Bočnico zelo dotrajan, vozišče pa je vidno preozko. Ograja mostu je

na obeh straneh zaradi ožine skrivljena, kar je razvidno na sliki 9.10. Zato bi bila potrebna

tudi rekonstrukcija mostu (razširitev).

V kolikor upoštevamo v rekonstrukciji vse zgoraj navedene možnosti, bi bila izvedena tudi

talna signalizacija, saj bi večjo širino vozišča lahko ločili z neprekinjeno črto vozna

pasova. S tem bi bila povečana vodljivost vozil, hkrati pa bi bila, kot najpomembnejše,

izboljšana varnost.


7 SKLEP

Zahteva po varnosti je na prvem mestu vsakega sistema, prav tako je v prometu. Prav zato,

da bi se promet odvijal varno, je postal sestavni del splošne varnosti družbe. Ker se promet

povečuje, pa je še toliko bolj pomembno, da upoštevamo vse spektre, ki pripomorejo k

prometni varnosti. Zato se varnost prične že v fazi gradnje (načrtovanja) ceste. Pri tem je

zelo pomembno upoštevati tudi zakonske regulative preglednosti ceste. Ločimo več vrst

preglednosti oz. preglednih razdalj: horizontalno preglednost, vertikalno preglednost,

prehitevalno preglednost, itd.

Vsako odstopanje tehničnih elementov od veljavne zakonodaje je potrebno ustrezno

utemeljiti in poiskati rešitev, ki bo prometno varna za vse udeležence v prometu.

Torej je potrebno vsako zmanjšanje preglednosti ceste ustrezno zavarovati in označiti na

način, ki zagotavlja največjo možno varnost za vse udeležence v prometu. Pomembno je,

da se v pregledni bermi ne nahajajo ovire, tako začasne kot stalne.

Med pomembne dejavnike dobre preglednosti spadajo tudi: pravilna postavitev

protihrupnih ograj, pravilna zasaditev drevnin ob cesti, odstranitev brežine s pregledne

berme, pravilna postavitev reklamnih panojev in pravilna postavitev (oddaljenost od ceste)

zazidalnih objektov.

Iz zaključkov opravljene analize praktičnih preveritev preglednosti na izbranem vzorcu

dveh krivin v diplomski nalogi je razvidno, da se v praksi ni vedno mogoče ravnati po vseh

zgoraj navedenih dejavnikih.

Omembe vredno je dejstvo, da je sedaj drugačen način življenja, saj je veliko več prometa,

prav tako pa so se spremenila prevozna sredstva. Ozke ulice (primer manjše naselje

Bočna), kažejo na to, da ni bilo takšnih prevoznih sredstev kot sedaj. Včasih so se vozili z

vozovi, motorji in kolesi. Zato je bila trasa ceste veliko ožja, vendar zadostna za takratne

razmere. Posledično pa so sedaj objekti, zgrajeni v tistih časih, veliko preblizu sedanji trasi

ceste.


Velikokrat se v takšnih primerih kot rešitev ponuja sprememba trase ceste (obvoznica).

Vendar pa to v teh dveh dotičnih primerih – krivinah, ki sta obravnavani v diplomski

nalogi, ni možno. Zato se velikokrat poslužujemo rešitve problema s širjenjem ceste oz.

krivine, v kolikor je to mogoče, torej, da zadostuje minimalnemu polmeru oz. dolžini

pregledne razdalje. Velikokrat moramo zato odstraniti obzidja, vrtne ograje in žive meje

okrog zazidalnih objektov (horizontalna preglednost), polmer krivine pa se prilagodi glede

na fiksne objekte. Gradnja nasipa pride v poštev pri konveksni krivini.

V vsakdanji praksi se še vedno premalo upošteva pomembnost preglednosti v krivinah

odsekov ceste. Zato moramo prav vsi v prometnem sistemu (vozniki, delavci v prometu,

projektanti ..) po svojih močeh poskrbeti za čimboljšo preglednost.


8 LITERATURA

Bradule, F 2010, Vpliv cestne infrastrukture na (ne)varnost voznikov enoslednih koles,

diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana.

Delo.si, Funkl M., 2009, Hitrost ubija. Dostopno na: <http://www.delo.si/clanek/79705 >

[15.3.2011].

Dimitrov, P 2010, Preglednost nivojskih križišč v urbanem okolju, diplomsko delo,

Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor.

Gabrijelčič P., Gruev, M 2001, Oblikovanje avtocestnega in cestnega prostora, Ministrstvo

za promet in zveze DARS-Družba za avtoceste RS, Ljubljana.

GM, 2010, Reimagines Head-Up Display Technology. Dostopno na:

<http://media.gm.com/content/media/us/en/news/news_detail.brand_gm.html/content

/Pages/news/us/en/2010/Mar/0317_hud> [1.12.2010].

Gradbenik ,2009, Prečni profil ceste. Dostopno

na:<http://gradbenik.wordpress.com/2009/06/03/precni-profili-ceste/> [15.3.2011].

Juvanc, A, Rijavc, R 2005, Geometrijski elementi cestne osi in vozišča, Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.

Juvanc, A Rijavc, R 2005, Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov, Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.

Katanić, J, Andjus, V, Maletin, M, 1983, Projektovanje puteva, Univerziteta u Beogradu,

Građevinski fakultet, Beograd.

Kolenc, J 1997, Infrastruktura cestnega prometa, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

pomorstvo in promet, Portorož.

Lipar, P 1998, Vizualno vodenje cestne osi in geometrijsko oblikovanje obcestja, doktorska

disertacija, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.


Lipičnik, M 1981, Ceste 1, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor.

Pravilnik o projektiranju cest, Ur. l. RS št. 91/2005.

Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, Ur. l. RS

št.46/2000.

Renčelj, M 2002, Načela in kriteriji za načrtovanje nizkoprometnih cest, magistrsko delo,

Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor.

Roškar, M 2001, Preglednost ceste, diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za

gradbeništvo, Maribor,.

Slokan, I 2005, Nizke zgradbe-ceste in železnice, Tehniška založba Slovenije,d.d.,

Ljubljana.

Tehnična specifikacija za javne ceste, TSC 03.300, 2003, Geometrijski elementi cestne osi

in vozišča, po predlogu delovnega osnutka, Ljubljana.

Tehnična specifikacija za javne ceste, TSC 08.312, 2005, Redno vzdrževanje cest,

vzdrževalna dela izven vozišč javnih cest , Ljubljana. Dostopno na :

<http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/TSC/Izdaj-08-

312.pdf> [15.3.2011].

Tehnična specifikacija za javne ceste, TSC 03.200, 2003, Temeljni pogoji za določanje

cestnih elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike cest,

prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti, po predlogu delovnega

osnutka, Ljubljana.

Zakon o varnosti cestnega prometa, Ur. l. RS št. 56/2008.

Zakon o javnih cestah, Ur. l. RS št. 33/2006.


9 PRILOGE

9.1 Slikovna priloga

Slika 9.1: Slabo viden potek trase ceste iz smeri Bočna – Gornji Grad

Slika 9.2. Slabo viden potek trase ceste iz smeri Gornji Grad - Bočna


Slika: 9.3: Minimalno zadoščanje dolžine pregledne razdalje

Slika 9.4: Slaba preglednost iz smeri Bočna - Nazarje


Slika 9.7: Slaba preglednost iz smeri Nazarje - Bočna

Slika 9.8: Desno, betonski zid in ograja


Slika 9.9: Slaba preglednost iz smeri Nazarje - Bočna

Slika 9.10: Zaradi ožine skrivljena ograja


Slika 9.11: Satelitski posnetek vertikalne krivine12

Slika 9.12: Satelitski posnetek horizontalne krivine14

12 Vir: Satelitski posnetek Bočne:

(http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso), [19.3.2011].


9.2 Seznam slik

Slika 2.1: Znak "ovinek na levo"(I-1) ................................................................................. 10

Slika 2.2: Znak"ovinek na desno"(I-1.1) ............................................................................. 10

Slika 2.3: Znak "dvojni ovinek ali več zaporednih ovinkov, prvi na levo" (I-2) ................ 10

Slika 2.4: Znak "dvojni ovinek ali več zaporednih ovinkov, prvi na desno" (I-2.1)........... 10

Slika 2.5: Znak "nevaren spust" (I-3) .................................................................................. 11

Slika 2.6: Znak "nevaren vzpon" (I-4)................................................................................. 11

Slika 2.7: Znak "zoženje ceste" (I-5)................................................................................... 11

Slika 2.8: Znak "zoženje ceste z desne strani" (I-5.1) ......................................................... 11

Slika 2.9: Znak "zoženje ceste z leve strani" (I-5.2) ........................................................... 12

Slika 2.10: znak "delo na cesti" (I-19)................................................................................. 12

Slika 2.11: Znak "nevarnost na cesti" (I-25) ....................................................................... 12

Slika 2.12: Znak "prepovedano prehitevanje vseh motornih vozil, razen enoslednih" (II-28)

..................................................................................................................................... 13

Slika 2.13: Znak "tabla za usmerjanje" (III-107) ................................................................ 13

Slika 2.14: Znak "tabla za usmerjanje" (III-107.1) ............................................................. 13

Slika 2.15: Znak "tabla za usmerjanje" (III-107.2) ............................................................. 13

Slika 2.16: Znak "največja dovoljena hitrost pri zmanjšani vidljivosti" (III-109) .............. 14

Slika 2.17: Talna označba vozišča pri vertikalni preglednosti ceste ................................... 14

Slika 2.18: Talna označba vozišča pri vertikalni preglednosti ceste ................................... 15

Slika 2.19: Talna označba vozišča pri horizontalni preglednosti ceste ............................... 15

Slika 2.20: Talna označba vozišča pri horizontalni preglednosti ceste ............................... 15

Slika 2.21: Postavitev cestnih smernikov............................................................................ 16

Slika 2.22: Napačen prometni znak..................................................................................... 18

Slika 3.1: Desna krivina - klanec navzgor........................................................................... 22


Slika 3.2: Desna krivina - klanec navzdol ........................................................................... 22

Slika: 3.3: Vidno polje voznika ........................................................................................... 23

Slika 3.4: Zorni kot, zorna točka in zorno polje .................................................................. 24

Slika 3.5: Polja koncentrirane pozornosti pri različnih hitrostih gibanja motornega vozila

..................................................................................................................................... 24

Slika 3.6 in 3.7: Med vožnjo v megli ali v temi se ne vetrobranskem steklu izriše rob ceste

..................................................................................................................................... 25

Slika 3.8: Iz območja pregledne berme se odstranijo drevesa in grmičevje........................ 26

Slika 3.9: Če je mogoče, se iz pregledne berme odstrani zgradba ...................................... 27

Slika 3.10: Odstranitev brežine iz pregledne berme............................................................ 27

Slika 3.11: Zaradi nemogoče odstranitve ovire je potrebno spremeniti traso ceste ............ 27

Slika 4.1: Zaokroževanje lomov nivelet .............................................................................. 31

Slika 4.2: Konveksna in konkavna zaokrožitev nivelete..................................................... 32

Slika 4.3: Minimalna velikost polmera konveksne zaokrožitve nivelete ............................ 33

Slika 4.4: Minimalna velikost polmera konkavne zaokrožitve nivelete.............................. 34

Slika 5.1: Širina pregledne berme........................................................................................ 37

Slika 5.2: Trajektorija gibanja voznikovega očesa po krožni krivini .................................. 38

Slika 5.3: Grafična analiza preglednega polja - pregledna berma....................................... 40

Slika 6.1: Lokacija horizontalne krivine, ki ima stacionažno točko km 10+680 ................ 41

Slika 6.2: Lokacija vertikalne krivine, ki ima stacionažno točko km 11+194 .................... 42

Slika 6.3: Grafični prikaz vertikalne preglednosti - pred rekonstrukcijo ............................ 43

Slika 6.4: Grafični prikaz vertikalne preglednosti - po rekonstrukciji ................................ 44

Slika 6.3: Grafičen prikaz potrebne širine preglednosti za obstoječe stanje ....................... 46

Slika 6.4: Grafičen prikaz potrebne širine preglednosti za izboljšavo obstoječega stanja .. 48

Slika 9.1: Slabo viden potek trase ceste iz smeri Bočna – Gornji Grad .............................. 53

Slika 9.2. Slabo viden potek trase ceste iz smeri Gornji Grad - Bočna............................... 53


Slika: 9.3: Minimalno zadoščanje dolžine pregledne razdalje ............................................ 54

Slika 9.4: Slaba preglednost iz smeri Bočna - Nazarje........................................................ 54



Slika 9.7: Slaba preglednost iz smeri Nazarje - Bočna........................................................ 56

Slika 9.8: Desno, betonski zid in ograja .............................................................................. 56

Slika 9.9: Slaba preglednost iz smeri Nazarje - Bočna........................................................ 57

Slika 9.10: Zaradi ožine skrivljena ograja ........................................................................... 57

Slika 9.11: Satelitski posnetek vertikalne krivine ............................................................... 58

Slika 9.12: Satelitski posnetek horizontalne krivine ........................................................... 58

9.3 Seznam preglednic

Tabela 2.1: Minimalna zaustavna razdalja v odvisnosti od projektne hitrosti in nagiba

nivelete ceste ................................................................................................................. 6

Tabela 2.2.: Minimalni polmer vertikalne zaokrožitve loma tangent osi ceste..................... 7

9.4 Seznam grafov

Grafikon 3.1: Zaustavna dolžina - Pz................................................................................... 29


9.5 Naslov študenta

Mojca Slatinšek

Prod 46

3342 Gornji Grad

Tel.: 031 840 425

e-mail: [email protected]

9.6 Kratek življenjepis

Rojena: 6. 9. 1985

Šolanje: 1992 - 2000 Osnovna šola Frana Kocbeka Gornji Grad

2000 - 2004 Srednja strokovna in poklicna šola Celje, smer Prometni

tehnik

2004 - 2011 Fakulteta za gradbeništvo Maribor, smer Promet

zagotavljanje vertikalne in horizontalne preglednosti

Documents