Zagreb iSlovenci

Zagreb inSlovenci

Kako uporabljati ta vodi?

V uvodnem poglavju se boste v grobih obrisih seznani-li z Zagrebom.Obdelane teme, ljudje in znamenitosti so s tevilkami oznaeni na zemljevidu Zagreba.tevilke so postavljene po zamiljeni poti, e prihaja-te v Zagreb prek mejnega prehoda Bregana. Seveda pa boste sami izbrali, kaj elite videti in po kaknem vrs-tnem redu.Kjerkoli je mogoe, je ob besedilu tudi ilustracija. Ime-na umetnikov in drugih ustvarjalcev so natisnjena v de-belejem tisku.

1. Samobor str. 6 2. Hotel Panorama str. 10 3. Zagrepanka str. 11 4. Park Kralja Petra Kreimira str. 11 5. Cerkev sv. Marije Lurdske str. 12 6. Zrinjevac str. 14 7. Strossmayerjeva galerija starih mojstrov str. 16 8. Moderna galerija str. 18 9. Hrvatko narodno gledalie str. 21 10. Muzej za umetnost in obrt str. 29 11. Zagrebka katedrala str. 30 12. Stanko Vraz str. 34 13. Muzej mesta Zagreb str. 37 14. Cerkev sv. Katarine str. 40 15. Karmelianski samostan Matere boje Remetske str. 45 16. Sljemenska kapelica str. 47 17. Puntijarka str. 48

Kako se koristiti ovim vodiem?

Uvodno poglavlje vas u kratkim crtama upoznaje sa Zagrebom.Obraene teme, ljudi i znamenitosti oznaeni su bro-jevima na karti Zagreba.Brojevi su sloeni prema nekoj zamiljenoj ruti za putnika koji dolazi u Zagreb preko graninog prijela-za Bregana. Dakako, odabir to elite vidjeti i kojim redoslijedom, ipak preputamo vama. Gdje je god to bilo mogue uz tekst ete nai i ilustra-ciju. Imena umjetnika otisnuta su podebljanim slovi-ma.

1. Samobor str. 6 2. Hotel Panorama str. 10 3. Zagrepanka str. 11 4. Park Kralja Petra Kreimira str. 11 5. Crkva sv. Marije Lurdske str. 12 6. Zrinjevac str. 14 7. Strossmayerova galerija starih majstora str. 16 8. Moderna galerija str. 18 9. Hrvatsko narodno kazalite str. 21 10. Muzej za umjetnost i obrt str. 29 11. Zagrebaka katedrala str. 30 12. Stanko Vraz str. 34 13. Muzej grada Zagreba str. 37 14. Crkva svete Katarine str. 40 15. Karmelianski samostan majke boje Remetske str. 45 16. Sljemenska kapelica str. 47 17. Puntijarka str. 48

Spotovani bralec, spotovana bralka,dobrodoli v Zagreb, milijonsko mesto izjemnih lepot in mnogih zanimivosti. Mi meani Zagreba, po poreklu Slovenci, smo po-nosni na nae mesto in to je eden izmed vzrokov, da smo se odlo-ili natisniti to knjiico. Turiste in vse, ki vas to zanima, smo ele-li opozoriti vsaj na nekatere nae sonarodnjake, ki so tukaj iveli in ustvarjali ter s svojim kulturnim, umetnikim ali znanstvenim delovanjem prispevali svoj dele k videzu in duhu tega mesta in njegove okolice. To je e en dokaz neloljivih vezi in sobivanja dveh narodov, ki pripadata istemu, srednjeevropskemu kulturne-mu krogu.Knjiica vas popelje od starega mesta Samobor prek zagrebkega Do-njega grada, Remet in Gornjega grada do Sljemena, kjer lahko z Vidi-kovca ob lepem vremenu uivate ob pogledu na nae mesto.Svet slovenske manjine mesta Zagreb in Slovenski dom vam eli-ta prijetno bivanje v naem mestu. Ne pozabite nas obiskati v Slo-venskem domu, na Masarykovi 13, e bi si radi malce spoili ali eleli popiti kavico.Zagreb je staro srednjeevropsko mesto, nastalo iz dveh srednjeve-kih naselij na sosednjih griih: Kaptola, ki je leta 1094 postal ko-fija, in Gradca, ki mu je kralj Bela IV. leta 1242 podelili Zlato bulo in ga razglasil za svobodno kraljevsko mesto, v znamenje zahvale meanom za pomo v obrambi pred Tatari. V asu turkih vpadov v Evropo je bil Zagreb pomembna obmej-na utrdba. XVII. in XVIII. stoletje sta minili v znamenju baro-ne obnove mesta. Vanj se priseljujejo premone plemike druine, visoki cerkveni dostojanstveniki in bogati trgovci iz vse Evrope. Gradijo se razkone palae, cerkve, odpirajo bolninice in ole. Mesto vse bolj postaja upravno, gospodarsko in kulturno sredi-e Hrvake. Leta 1850 je bila izpeljana administrativna zdrui-tev Kaptola, Gradca in okolikih naselij v enotno mesto, kar je e pospeilo njegov razvoj. Zagreb je leta 1880 prizadel ruilni potres, po katerem so obno-vili in modernizirali mnoga poslopja in etrti. V XIX. stoletju se naglo poveuje tevilo prebivalcev, medtem ko XX. stoletje prina-a duha secesije, razvoj in iritev mesta na obmoja ob Savi in na junem bregu reke. Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je na ob-moju Zagreba na 650 km2 ivelo 779.145 prebivalcev. Med njimi je bilo 40.066 pripadnikov ene izmed 17-ih narodnostnih manj-in, ki prispevajo k bogastvu in raznolikosti mestnega ivljenja. Po tem popisu je v Zagrebu 3.225 Slovencev ali 0,41% vseh pre-bivalcev mesta. Dananji Zagreb je univerzitetno mesto z mnoico kulturnih usta-nov. Kljub naglemu gospodarskemu in prometnemu razvoju je ohranil svojo posebno lepoto in ozraje sproenosti ter ostal me-sto po meri loveka.

Potovani itatelju!Dobrodoli u grad Zagreb, milijunski grad nesvakidanje ljepote i prepun zanimljivosti. Mi, graani Zagreba, podrijetlom Slovenci, ponosni smo na na grad i to je jedan od razloga zato smo odluili tiskati ovu knjiicu. eljeli smo turistima i svima zainteresirani-ma ukazati na barem neke nae sunarodnjake koji su ovdje ivjeli i stvarali i koji su svojim umjetnikim izriajem doprinijeli izgle-du i duhu ovoga grada i njegove okolice. Kao jo jedan dokaz ne-raskidivih veza i suivota dvaju naroda koji pripadaju istom sred-njoeuropskome kulturnom krugu.Knjiica e vas povesti od starog grada Samobora, preko zagreba-kog Donjeg grada, Remeta, Gornjeg grada i na kraju do Sljemena gdje se, nakon razgledavanja, moete opustiti na Vidikovcu i za lije-pa vremena uivati u oaravajuem pogledu na na grad. Vijee slovenske manjine Grada Zagreba i Slovenski dom ele vam ugodne trenutke u naem gradu i ne zaboravite svratiti u na dom, Slovenski dom, u Masarykovu 13, svaki put kad vas zabole noge ili samo elite popiti kavu. Zagreb, stari srednjoeuropski grad, nastao je iz dvaju srednjovjekov-nih naselja na dvama susjednim breuljcima: Kaptola, koji je od 1094. biskupija i Gradeca, kojemu je 1242. kralj Bela IV. dodijelio Zlatnu bulu i proglasio slobodnim kraljevskim gradom, u zahvalu graani-ma za pomo koju su mu pruili pred naletom Tatara. Za vrijeme tur-skih najezda u Europu, Zagreb je vana pogranina utvrda.Vrijeme XVII. i XVIII. stoljea obiljeeno je baroknom obnovom grada. U grad se doseljavaju imune plemike obitelji, crkveni ve-likodostojnici i bogati trgovci iz cijele Europe. Grade se raskone palae, crkve, otvaraju se bolnice i kole. Grad se sve vie potvr-uje kao upravno, gospodarsko i kulturno sredite Hrvatske. Go-dine 1850. izvreno je i administrativno ujedinjenje Kaptola, Gra-deca i okolnih naselja u jedinstveni grad, to samo pridonosi ubr-zavanju njegova razvoja.Zagreb je 1880. godine zadesio razorni potres nakon kojega je po-krenuta obnova i modernizacija mnogih etvrti i graevina. De-vetnaesto stoljee je u znamenju nagloga porasta stanovnitva dok XX. u Zagreb donosi duh secesije, razvoj i irenje ravnicom uz i preko rijeke Save.Prema popisu stanovnitva iz 2001. godine u Zagrebu, koji se pro-stire na 650 kvadratnih kilometara, ivi 779.145 stanovnika, sa 40.066 pripadnika jednih od 17 nacionalnih manjina koji prido-nose bogatstvu i raznolikosti gradskoga ivota. Slovenaca je u Za-grebu, prema tom popisu, 3.225 ili 0.41 posto.Dananji je Zagreb sveuilini grad s mnotvom kulturnih insti-tucija, koji je unato brzom gospodarskom i prometnom razvitku sauvao svoju osebujnu ljepotu i ugoaj oputenosti te ostao gra-dom po mjeri ovjeka.

SAMOBOR - SAMOSTAN VZNESENJA BLAENE DEVICE MARIJELangova 18, SamoborOdprto: vsak dan po 17. uri (uradnega de-lovnega asa za obi-ske ni)

SAMOBOR - SAMOSTAN UZNEENJA BLAENE DJEVICE MARIJE Langova 18, SamoborOtvoreno: svaki dan nakon 17.00 (iako nema slubenog radnog vremena za razgledavanje)

e ste na poti v blii-ni Samobora, se velja vsekakor ustaviti v tem ivopisnem me-stecu z bogato kul-turno tradicijo. Me-sto je danes tesno po-vezano z Zagrebom. To je mesto, ki so

ga imeli radi mno-gi pesniki, kiparji, skladatelji in drugi umetniki.Na glavnem mes-tnem trgu, do ka-terega vodijo vse poti, boste nale-teli na Cerkev sv. Anastazije, ki jo je gradil maribor-ski, po nekaterih virih pa celjski gradbenik italijan-skega rodu Hans d'Alliom. Gradnjo je naroila grofi-ca Auersperg, ki jo je tudi iz svojih sredstev delno fi-nancirala. Cerkev je bila zgrajena v letih med 1671 in

1675 po vzoru na Cerkev sv. Katari-ne v Zagrebu.

Prolazite li pokraj Samobora, svakako se zaustvite u tom ivopisnom gradiu bogate kulturne tra-dicije, danas tijesno povezanim sa Za-grebom. To je grad u koji su se zalju-

bljivali pjesnici, ki-pari i skladatelji. Na glavnome grad-skom trgu, na koji vode svi putovi, je crkva Sv. Anastazi-je, koju je izgradio po narudbi i uz dio vlastitih sred-stva grofice Auer-sperg, mariborski (negdje se spominje i kao celjski) gra-ditelj talijansko-ga podrijetla Hans d'Alliom. Graena je izmeu 1671. i 1675. po uzoru na isusovaku crkvu sv. Katarine u Za-grebu.

e ena zanimivost: ob cerkvi je grob Julijane Engler Cantilly, neusliane Vrazove ljubezni.

Jedna zanimljivost: uz crkvu se nalazi i grob Julijane En-

gler Canti-lly, nesret-ne Vrazove Ljubice.

Od veli-kih del, ki so jih tukaj ustvarili slovenski umetni-

ki, si ve-lja ogledati monumen-talno ilu-zionisti-no fresko s prikazom Marijinega vnebovze-tja, nastalo leta 1752, ki jo je izdelal Franc Jelovek ter oltarne slike

avtorja Valenti-na Metzingerja, nastale med 1734 in 1735. Nahaja-jo se v baroni cerkvi Vznese-nja blaene de-vice Marije, po-stavljeni v okviru franikanskega samostana, zgra-jeni med leti 1720 in 1733. Cerkev je narejena po

vzoru na cerkev sv. Anastazije, v njej pa so bo-

gat in umet-niko izje-mno pomem-ben inventar ter tevilne umetnine.

Ipak, od veli-kih djela koja su ovdje ostva-rili sloven-ski umjetnici, svakak