PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USMERJANJU OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI

(EVA - 2006-3311-0025)

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem predloga zakona V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 54/2000 je bil dne 16. 6. 2000 objavljen Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je pričel veljati 1. 7. 2000, izvajati pa se je začel 1. 6. 2001. Zakon celovito ureja tista vprašanja pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, ki zaradi specifičnosti ne morejo biti ustrezno rešena v področnih zakonih. V skladu z ustavnimi določili in številnimi mednarodnimi dokumenti morajo biti vsem otrokom zagotovljene enake pravice in možnosti pri vzgoji in izobraževanju. Poglavitna sprememba, ki jo je zakon uredil, se nanaša na možnost usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v različne programe vzgoje in izobraževanja, v prvi vrsti pa odpira možnost za integrirano obliko izobraževanja vsem tistim otrokom s posebnimi potrebami, ki lahko ob prilagojenem izvajanju in dodatni strokovni pomoči uspešno sledijo vzgojnemu delu oziroma pouku v rednih vrtcih ali šolah. Poleg tega omogoča tudi študentom s posebnimi potrebami prilagoditev opreme. Zakon ureja tudi postopek usmerjanja z uvedbo razvojno procesnega usmerjanja otrok s posebnimi potrebami s pomočjo individualiziranih programov, ki so skladni z otrokovim razvojem, učenjem (česa se je sposoben naučiti in kako) in možnostmi za doseganje postavlje-nih ciljev s pomočjo, ki jo pri tem potrebujejo. Postopek usmerjanja se uvede na zahtevo staršev ali pa inštitucije, v kateri se za otroke izvaja vzgojno delo oziroma se jih izobražuje. Novost, ki jo je prinesel veljavni zakon, je pedagoško naravnan pristop k usmerjanju in prenos pristojnosti za uvedbo postopka in izdajo odločbe s področja socialnega varstva na področje šolstva oziroma šolskih uprav. Pristojna šolska uprava si mora pred izdajo odločbe obvezno pridobiti strokovno mnenje o ustrezni usmeritvi v program. Mnenje o usmeritvi izdela komisija za usmerjanje na podlagi lastnih ugotovitev oziroma na podlagi pedagoške, defektološke, socialno-anamnestične, psihološke, medicinske in druge dokumentacije. Komisija se mora pred pripravo strokovnega mnenja posvetovati s

1

strokovnimi delavci vrtca, šole ali zavoda, v katerega je otrok v času, ko poteka postopek, vključen, oziroma s strokovnimi delavci vrtca, šole ali zavoda, v katerega bo otrok usmerjen. Odločba o usmeritvi, ki jo na podlagi strokovnega mnenja komisije izda šolska uprava, določa program vzgoje in izobraževanja, obliko, obseg in način izvajanja dodatne strokovne pomoči, vrtec, šolo ali zavod, v katerega bo otrok vključen, ter kadrovske, prostorske, materialne in druge pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za vzgojo in izobraževanje otroka. Ravnatelj šole, vrtca ali zavoda, v katerega je otrok usmerjen, imenuje strokovno skupino, ki izdela individualiziran program izobraževanja. V delo strokovne skupine, ki jo sestavljajo strokovni delavci vrtca,šole oziroma zavoda in drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju vzgoje in izobraževanja, se vključi tudi starše, individualiziran program pa med letom leta prilagaja glede na otrokov razvoj in napredek. Z zakonom je določeno tudi obvezno preverjanje ustreznosti usmeritve najmanj vsaka tri leta. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami se Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami usklajuje s prvim odstavkom 7. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa, da naloge šolskih uprav, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in drugimi zakoni ter na njihovi podlagi sprejetimi predpisi, z dnem uveljavitve navedenega zakona opravlja ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo. Črtata pa se drugi in tretji odstavek navedenega člena, kjer se začasno prenaša pristojnost šolskih uprav na Zavod Republike Slovenije za šolstvo in sicer do prevzema nalog s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo, ter priprava podrobnejših navodil za izvajanje nalog. Vsebina poglavja o postopku usmerjanja v programe vzgoje in izobraževanja se spreminja, tako da se v nekaterih členih povzemajo obstoječa določila, nekatera se črtajo, nekatera določila pa urejajo postopek na novo. Postopek je v tem zakonu bolj jasno urejen in deli vodenje postopka na prvi stopnji, ki je po novem v pristojnosti zavoda, pristojnega za šolstvo, in vodenje postopka na drugi stopnji, ki je v pristojnosti ministrstva, pristojnega za šolstvo. Namen postopkovnih sprememb je poleg navedene še: - uvedba razlikovanja med zahtevo za uvedbo postopka, ki jo lahko podajo le starši in zase mlajša polnoletna oseba ter predlogom za uvedbo postopka, ki ga lahko poda širši krog upravičencev, - zmanjšanje števila članov in drugačna sestava strokovne komisije za usmerjanje, - določitev daljšega roka, v katerem mora pristojni organ od uvedbe postopka izdati odločbo o usmeritvi, - določitev širšega kroga upravičencev, katerim se odločba o usmeritvi vroča, - dodaja se določba o izvršitvi odločbe o usmeritvi, - ukinja se obvezno preverjanje ustreznosti usmeritve, omogoča se sprememba odločbe le v delu, ki določa vključitev v vrtec, šolo ali zavod v (npr. v primeru spremembe bivališča). V poglavju o zbiranju in varstvu osebnih podatkov se poleg zavoda, pristojnega za šolstvo, določa tudi ministrstvo, pristojno za šolstvo, kot organ, ki je pooblaščen za vodenje zbirk podatkov o otrocih s posebnimi potrebami, dodajajo pa se tudi kazenske določbe kot novo poglavje. Poleg navedenega zakon vsebuje tudi nekaj manjših sprememb, kot npr. nova definicija ene izmed skupin otrok s posebnimi potrebami, nova ureditev načina izvajanja dodatne strokovne pomoči in manjše spremembe, ki jih narekuje nedorečenost obstoječega zakona.

2

2. Cilji, namen in poglavitne rešitve zakona Cilji:

- prenos pristojnosti za vodenje postopkov na prvi stopnji na zavod, pristojen za šolstvo,

- možnost vložitve zahteve za uvedbo postopka je dana izključno staršem, omogočena pa je tudi uvedba postopka na predlog vrtca, šole, zdravstvenega, socialnega ali drugega zavoda,

- zmanjšanje števila članov komisij za usmerjanje in drugačna sestava komisij za usmerjanje,

- pri obravnavi otroka v postopku je poudarek na odločanju na podlagi obstoječe dokumentacije, kar pomeni, da je za otroka postopek prijaznejši, dana pa je možnost tudi za pogovor z otrokom in neposredni pregled, v primerih, ko je to nujno,

- uvedba skupinskega načina izvajanja dodatne strokovne pomoči kot primarne oblike nudenja pomoči,

- ukinitev obveznega preverjanja ustreznosti usmeritve, - določeni so daljši šestmesečni roki za vodenje postopkov usmerjanja, - uvedba možnosti za sankcioniranje prekrškov, povezanih z izvršitvijo odločb o

usmeritvi in pripravo individualiziranega programa, - opredelitev nosilcev zbirk podatkov, - redakcijska uskladitev tistih zakonskih določb, ki so povezane z navedenimi

spremembami in druge manjše spremembe, ki jih narekujejo nova dognanja sodobne defektološke teorije in prakse,

- racionalizacija porabe finančnih sredstev.

Temeljni namen predlaganega zakona je v celoti opredeliti postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. V predloženem zakonu je Zavod Republike Slovenije za šolstvo določen za organizacijsko in vsebinsko vodenje postopkov usmerjanja na prvi stopnji in za imenovanje in sestavo komisij za usmerjanje na prvi stopnji, ki bo ustrezala osnovnemu namenu, to je pedagoško naravnanemu pristopu k usmerjanju. Postopek usmerjanja na drugi stopnji ostane v celoti v pristojnosti ministrstva, pristojnega za šolstvo. Zakon daje le staršem izključno pravico vložiti zahtevo za uvedbo postopka, z izjemo mlajše polnoletne osebe, kateri je dana možnost, da zahtevo za uvedbo postopka vloži sama zase. V primerih, ko vrtec, šola, zdravstvena ali druga institucija ugotovi, da je potrebna usmeritev, le-ta lahko vloži le predlog za uvedbo postopka ob predhodni seznanitvi staršev oziroma vlagatelja. Zakon odpravlja številčno in vsebinsko vprašljivo (predimenzionirano) sestavo komisij prve in druge stopnje, ki jih bodo po novem sestavljali le trije stalni člani, in sicer: defektolog, psiholog in zdravnik specialist pediater ali zdravnik specialist šolske medicine. Komisija za usmerjanje izdela strokovne mnenje na podlagi obvezne dokumentacije, ki je priloga k zahtevi za uvedbo postopka, obstaja pa možnost, da komisija opravi razgovor oziroma pregled otroka v primeru, ko ne more odločati na podlagi predložene dokumentacije. Predsednik komisije lahko v zgoraj navedenem primeru razširi sestavo strokovne komisije s specialistom določene stroke glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje, v komisiji pa lahko sodeluje tudi vzgojitelj oziroma učitelj, ki izvaja vzgojno-izobraževalno delo z otrokom,

3

predstavnik pristojnega centra za socialno delo pa sodeluje vedno, kadar se usmerja otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Ko komisija za usmerjanje določa obliko izvajanja dodatne strokovne pomoči, je poudarek na skupinski izvedbi, ki pa se lahko izvaja v oddelku ali izven oddelka. Obstaja pa še vedno možnost individualizirane obravnave v primerih, ko to narekuje vrsta in stopnja primanjkljaj, ovire oziroma motnje. Ukinja se tudi obvezno preverjanje ustreznosti usmeritve, ki je sedaj vezano na možno spremembo uspešnosti otroka v vzgojno izobraževalnem procesu. Na novo so določeni daljši šestmesečni roki za vodenje postopkov usmerjanja, saj je bilo ugotovljeno, da je za pravilno usmeritev potrebno poleg splošnega stanja otroka preveriti tudi vse druge pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za uspešno realizacijo vzgoje in izobraževanja. Prav tako je tudi za strokovno in vsebinsko odločitev komisije za usmerjanje otroka zakonski rok, ki ga določa zakon o splošnem upravnem postopku odločno prekratek. Na novo sta opredeljena nosilca zbirk podatkov, saj je poleg dosedanjih šolskih uprav, katere je nadomestil zavod, pristojen za šolstvo, sedaj kot nosilec zbirke podatkov določeno tudi ministrstvo, pristojno za šolstvo. Veljavni Zakon o usmerjanju ne zajema prekrškovnih določb, zato je bilo potrebno dodati materialno pravno podlago za možnost sankcioniranja nedoslednega izvajanja zakonskih določil, v delu, ki določa vključevanje v z odločbo določene vrtce, šole ali zavode. Predlagani zakon sedaj določa tudi globe za prekrške, ki jih storijo starši, vrtci, šole oziroma zavodi in odgovorne osebe vrtcev, šol oziroma zavodov. Definicija otrok s posebnimi potrebami se uskladi s sodobno socialno-pedagoška, psihološka in medicinska stroko in se po novem uporablja pojem otroci z čustvenimi in vedenjskimi motnjami. 3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravnemu redu Evropske unije Na osnovi publikacij in gradiv EADS - European Agency for Development in Special needs Education (npr. Special Needs Education in Europe, Brussels, 2003)in gradiv OECD (npr. Students with disabilities, learning difficulties and disadvantages, 2005) je mogoče ugotoviti da: Obstajajo različni modeli vključevanja otrok s posebnimi potrebami. European Agency for Development in Special needs Education jih razvršča v tri kategorije, in sicer: države, ki za otroke s posebnimi potrebami nimajo posebnih programov, temveč razvit sistem suportivnih dejavnosti, v države, ki imajo razvite različne programe in oblike pomoči za otroke s posebnimi potrebami in tudi sistem posebnega šolstva ter države, ki še vedno večino otrok s posebnimi potrebami usmerjajo v posebne zavode. Države se razlikujejo tudi po tem, kako v okviru normativnih aktov opredeljujejo otroke s posebnimi potrebami. Nekatere države definirajo samo eno ali dve vrsti motenj, ovir ali primanjkljajev. Druge države opredeljujejo več kot deset različnih vrst. Večina držav razlikuje šest do deset vrst motenj, ovir ali primanjkljajev (glej npr. v Special Needs Education in Europe, Brussels, 2003), med njimi tudi otroke z govorno-jezikovnimi motnjami (npr. Special education across Europe; trend and provision in 18 European Countries, Brussels, 2003). Navedeni študiji ugotavljata, da je opredelitev vrst in števila motenj, ovir ali primanjkljajev odvisna od tradicije, pa tudi finančnih sredstev ter pogojev v posamezni državi (Special education across Europe;trend and provision in 18 European Countries, Brussels, 2003, str.

4

126). Hkrati avtorji navedene študije ugotavljajo, da za razliko od medicinskega koncepta, vprašanje usmerjanja vse bolj temelji na zgodnji intervenciji in usmerjanju otrok glede na zmožnosti za učenje oziroma uspešno vključevanje v sistem vzgoje in izobraževanja. Za pravilno usmeritev otroka je potrebno določiti podporne mehanizme za premagovanje ovir (posebej je poudarjena intervencija v zgodnji fazi), ki bodo zagotovili nadaljnje uspešno vključevanje otroka v različne dele šolskega sistema. Avtorji publikacije poudarjajo tudi pomen intenzivnejših strokovnih obravnav v zgodnjem obdobju z namenom kasnejšega uspešnejšega vključevanja učencev v šolski sistem in hkrati pomen specializiranih institucij kot centov za podporo inkluzivnim procesom (Special education across Europe;trend and provision in 18 European Countries, Brussels, 2003, str. 137). Na ravni EU so bila izdelana tudi priporočila za oblikovanje politike na področju vključevanja otrok s posebnimi potrebami v šolski sistem. V publikaciji Key principles for Special Needs Education (2003) so vključena temeljna načela in usmeritve za urejanje vprašanj na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, in sicer:

• Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami naj temelji na zmožnosti otrok za učenje. • Usmerjanje otrok se izvaja s pomočjo ekspertnih skupin, ki lahko zagotovijo

multidisciplinarno obravnavo. • Zagotavljanje mehanizmov, ki podpirajo vključevanje otrok s posebnimi potrebami v

sistem vzgoje in izobraževanja (oblike pomoči kot npr. dodatna strokovna pomoč, razvoj specilanih institucij v centre za pomoč otrokom v rednih oblikah izobraževanja) in različnih oblik pomoči.

• Razvoj mehanizmov spremljanja in evalvacije (indivdualiziran program, preveritve usmerjanja).

V Avstriji so leta 1980 uvedli številne pilotne projekte, s katerimi so preizkušali možne modele uvajanja inkluzije. Usmerjanje izvajanja skupina strokovnjakov. Pri pripravi strokovnih mnenj sodelujejo učitelji. Strokovno mnenje vključuje opis primanjkljajev, ovir oziroma motenj in priporočila o ukrepih, ki jih je potrebno izvesti za uspešno vključevanje otrok. Pri pripravi mnenja mora obvezno sodelovati tudi zdravnik. Na ravni lokalne skupnosti so organizirani posebni centri, ki izvajajo koordinacijo med strokovnjaki, starši šolo ipd. in poskrbijo za učinkovito vključevanje teh otrok. Obstaja več možnosti vključevanja, in sicer: vključevanje v razrede z dodatno strokovno pomočjo, samo delno vključevanje v pouk. Prav tako še vedno obstajajo tudi specialni zavodi za otroke s težjimi motnjami ovirami in primanjkljaji. Posebni zavodi imajo nalogo opravljati tudi podrobne naloge za ostale šole, ki vključeujejo otroke s posebnimi potrebami (svetovanje, izposoja opreme). Posebni zavodi so organizirani za: motnje v duševnem razvoju, slepe, gluhe, govorno jezikovne motnje, vedenjske motnje; obstajajo tudi bolnišnične šole in razredi za otroke z več motnjami. Na Danskem je bil leta 1994 sprejet nov zakon, ki je med ostalim na novo uredil poimenovanje otrok s posebnimi potrebami. Nadalje zakon določa predvsem zmožnost za učenje in ne toliko vrste ovir motenj in primanjkljajev ter poudarja pomen zgodnje intervencije in različnih oblik pomoči. Definirani sta dve vrsti pomoči – učna in rehabilitacijska. V postopku določanja pomoči sodelujejo učitelji, ravnatelj, zdravniki in starši. Mnenje se nato posreduje pedagoško-psihološkemu svetovalnemu centru, ki na podlagi strokovnih menj določi obliko in vrsto pomoči. Pri določanju vrste in oblik pomoči se lahko svetovalni center posvetuje še z drugimi strokovnjaki. O poročilu, ki ga ta center izdela, morajo biti obveščeni starši. Ravnatej je odgovoren za izvedbo ukrepov. Postopek spremljanja

5

je posebej intenziven prvo leto in ga izvaja navedeni center. Tudi na Danskem poznajo različne oblike šolanja otrok s posebnimi potrebami in sicer: v razredu z dodatno strokovno pomočjo, v posebnih oddelkih, ali pa je otrok vključen v posebni oddelek le v delu programa. Posebni oddelki obstajajo za: primanjkljaje na posameznih področjih učenja, slepe, gluhe in za otroke z motnjami v duševnem razvoju. V letu 2001 je bil sprejet poseben programski dokument, ki določa načine sodelovanja s starši, usposobljenost učiteljev za poučevanje teh otrok ipd.. Finska vlada je posebne ukrepe sprejela v letu 2002. Ukrepi se nanašajo predvsem na zahteve po doslednem uresničevanju inkluzivne politike, ob razvijanju streznih podpornih mehanizmov. Tudi na Finskem usmerjanje otrok temelji na zmožnostih za učenje in ne na opredeljevanju motenj, ovir ali primanjkljajev. Sicer opredeljujejo devet vrst motenj ovir ali primanjkljajev, kot so: primanjkljaji na posameznih področjih učenja, slušna, govorna motnja, slepi , gibalno ovirani, motnje v duševnem razvoju, vedenjske motnje, posebne motnje pri učenju, motnje fizičnega in duševnega zdravja. V postopek usmerjanja so tudi na Finskem vključeni učitelji, zdravniki, psihologi in socialni delavci. V postopku usmerjanja morajo sodelovati starši. Poleg možnosti za izobraževanjeotrok s posebnimi potrebami v rednih šolah, obstajajo tudi posebne šole in zavodi. Njihovo število upada. Spreminja se tudi njihova vloga – vse bolj postajajo centri za pomoč pri izvajanju inkluzije. 4. Finančne in druge posledice predloga zakona za državni proračun Predloženi zakon v 2. točki uvodnega dela obrazložitve navaja spremembe, ki prinašajo zmanjšanje števila stalnih članov komisij za usmerjanje s sedem na tri člane in način njihovega dela in odločanja, kar prinaša racionalizacijo stroškov postopkov usmerjanja. V nadaljevanju bo prehod z v pretežni meri individualnega na skupinski način izvajanja dodatne strokovne pomoči za otroke s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v vzgojno-izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, prinesel racionalizacijo na področju zaposlovanja kadrov v vrtcih in šolah. Poleg navedenega zakon prinaša prijaznejše postopke usmerjanja tako za otroka kot za starše, saj je v poglavju, ki na novo ureja postopek usmerjanja, poudarek pri odločanju komisije za usmerjanje na predloženi dokumentaciji pregledov, ki jih je otrok že opravil in se na ta način odpravlja nepotrebno podvajanje pregledov pri strokovnjakih iste stroke.

6

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00) se besedilo »pristojna šolska uprava« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »zavod, pristojen za šolstvo,« v ustreznih sklonih. Besedilo: »otroci z motnjami vedenja in osebnosti« v vseh sklonih pa se nadomesti z besedilom: »otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami« v ustreznih sklonih.

2. člen

V prvem odstavku 3. člena se na koncu črta pika in doda besedilo: » (v nadaljnjem besedilu: predpisi s področja vzgoje in izobraževanja).«. V drugem odstavku se za besedo »ureja « doda besedilo: »višje šolstvo in zakonom, ki ureja« in za besedo »statutom« doda besedilo: »višješolskega ali«.

3. člen V prvem odstavku 5. člena se v prvi alinei beseda: »programih« nadomesti z besedo »programu«, v drugi alinei pa se besedilo: » prilagojenih programih« nadomesti z besedilom: »prilagojenem programu«.

4. člen Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: »Dodatna strokovna pomoč se izvaja v posebni skupini v oddelku ali izven oddelka, lahko pa tudi individualno v oddelku ali izven oddelka.«.

5. člen V tretjem odstavku 15. člena se beseda »komisija« nadomesti z besedilom: »se lahko na predlog komisije iz prvega odstavka 22. člena tega zakona«.

6. člen V Poglavju IV. POSTOPEK USMERJANJA V PROGRAME VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA se členi od 20 do 33 nadomestijo z naslednjimi členi:

»20 člen (subsidiarna uporaba določb o upravnem postopku)

7

Za odločanje v postopkih usmerjanja v programe vzgoje in izobraževanja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Organ pristojen za izdajo soglasja k odločbi v skladu s tem zakonom, mora podati soglasje najkasneje v 15. dneh od zaprosila, sicer se šteje, da z odločbo soglaša.

20. a člen (podlage za usmeritev)

Otroke s posebnimi potrebami se usmerja v programe vzgoje in izobraževanja ob upoštevanju otrokove dosežene ravni razvoja, zmožnosti za učenje in doseganje standardov znanja, etiologije in prognoze glede na otrokove primanjkljaje, ovire oziroma motnje in ob upoštevanju kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami.

21. člen (zahteva za uvedba postopka)

Pisno zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja pri zavodu, pristojnem za šolstvo, ki na prvi stopnji vodi postopke usmerjanja v programe vzgoje in izobraževanja, vložijo starši, zase pa jo lahko vloži mlajša polnoletna oseba (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj). Šteje se, da je postopek na zahtevo vlagatelja uveden, ko zavod, pristojen za šolstvo, prejme obvezno dokumentacijo, ki jo sestavljajo: zahteva za uvedbo postopka, strokovna dokumentacija in poročilo vrtca, šole ali zavoda, ki ga otrok obiskuje. Kot strokovna dokumentacija štejejo: pedagoška, defektološka, socialna, psihološka, medicinska in druga poročila, ki jih pridobi zavod, pristojen za šolstvo, od ustreznih inštitucij oziroma pedagoška, defektološka, socialna, psihološka, medicinska in druga poročila, ki jih pridobi vlagatelj. V primeru, ko je otrok s posebnimi potrebami že usmerjen v program vzgoje in izobraževanja, mora vlagatelj ob spremembi ravni vzgoje in izobraževanja vložiti novo zahtevo za usmeritev.

21.a člen (predlog za uvedbo postopka)

Če vlagatelj ne vloži zahteve za uvedbo postopka usmerjanja, pa vrtec, šola, zdravstveni, socialni ali drugi zavod (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) meni, da je usmeritev potrebna, lahko pri zavodu, pristojnem za šolstvo, poda predlog za uvedbo postopka, ki ga mora vročiti tudi staršem. K predlogu za uvedbo postopka mora priložiti poročilo o otroku, ki vsebuje tudi podatke iz dokumentacije, ki se zbira o otroku v skladu s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva ali socialnega varstva. Če zavod, pristojen za šolstvo, ugotovi na podlagi navedb v predlogu za uvedbo postopka, v poročilu o otroku, na podlagi predhodnega mnenja, ki ga pridobi od komisije iz prvega odstavka 22. člena tega zakona, morebitnega razgovora z vlagateljem in drugih dejstev in okoliščin, da je usmeritev potrebna, uvede postopek usmerjanja in o tem obvesti pristojni center za socialno delo. Če zavod, pristojen za šolstvo, na podlagi ugotovitev iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da usmeritev ni potrebna, to sporoči predlagatelju in staršem.

8

22. člen

(komisije za usmerjanje prve in druge stopnje) Komisije za usmerjanje prve stopnje so strokovni organi zavoda, pristojnega za šolstvo in jih imenuje oziroma razrešuje direktor zavoda, pristojnega za šolstvo. Komisija za usmerjanje druge stopnje je strokovni organ ministrstva, pristojnega za šolstvo, v postopku na drugi stopnji in jo imenuje oziroma razrešuje minister, pristojen za šolstvo. Komisije za usmerjanje podajo strokovno mnenje o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: strokovno mnenje) v sestavi treh stalnih članov: defektolog, psiholog in zdravnik specialist pediater oziroma zdravnik specialist šolske medicine. Komisije za usmerjanje lahko podajo strokovno mnenje tudi v širši sestavi, če je to potrebno zaradi vrste in stopnje otrokovega primanjkljaja, ovire oziroma motnje in zahtevnosti obravnave. O tem odloči predsednik komisije za usmerjanje. V komisijah za usmerjanje lahko sodeluje vzgojitelj oziroma učitelj, ki izvaja vzgojno izobraževalno delo z otrokom s posebnimi potrebami, kadar pa se usmerja otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, mora sodelovati predstavnik pristojnega centra za socialno delo. Član komisije za usmerjanje prve stopnje ne more biti hkrati član komisije za usmerjanje druge stopnje.

23. člen (podzakonski akt)

Organizacijo in način dela komisij za usmerjanje ter kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami in potrebne obrazce določi minister, pristojen za šolstvo.

24. člen (strokovno mnenje o usmeritvi na prvi stopnji)

Zavod, pristojen za šolstvo, mora pred izdajo odločbe o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja pridobiti strokovno mnenje, ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje.

Komisija za usmerjanje prve stopnje izdela strokovno mnenje na podlagi obvezne dokumentacije iz tretjega odstavka 21. člena ali dokumentacije iz drugega odstavka 21.a člena tega zakona, morebitnega razgovora z vlagateljem in po potrebi tudi na podlagi razgovora z otrokom oziroma pregleda otroka. Komisija za usmerjanje prve stopnje mora pred izdelavo strokovnega mnenja pridobiti tudi mnenje vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega naj bi bil otrok s posebnimi potrebami vključen, o izpolnjevanju kadrovskih, prostorskih, materialnih in drugih pogojev, po potrebi pa tudi mnenje drugih ustreznih inštitucij.

9

Komisija za usmerjanje prve stopnje v strokovnem mnenju lahko predlaga usmeritev v ustrezni program vzgoje in izobraževanja ali pa ugotovi, da usmeritev ni potrebna. Zavod, pristojen za šolstvo, pošlje strokovno mnenje vlagatelju, če odloča na podlagi predloga za uvedbo postopka pa tudi predlagatelju. Pri tem določi 8 dnevni rok za odgovor, ki je lahko podan pisno ali ustno na zapisnik in začne teči od dneva vročitve.

25. člen

(vsebina odločbe o usmeritvi prve stopnje)

Na podlagi strokovnega mnenja in ugotovitev v postopku na prvi stopnji izda zavod, pristojen za šolstvo, odločbo o usmeritvi.

Z odločbo o usmeritvi prve stopnje se otroka s posebnimi potrebami usmeri v program vzgoje in izobraževanja oziroma, se odloči, da usmeritev ni potrebna. Če se otroka s posebnimi potrebami usmeri, se z odločbo določi:program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja, vrtec, šolo oziroma zavod, v katerega se otrok vključi, datum vključitve v vrtec, šolo ali zavod, po potrebi pa tudi: obseg in način ter izvajalca dodatne strokovne pomoči, pripomočke, prostor in opremo ter druge pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za vzgojo in izobraževanje, občasnega ali stalnega spremljevalca za fizično pomoč gibalno oviranemu otroku, morebitno zmanjšanje števila otrok v oddelku glede na predpisane normative, rok preverjanja ustreznosti usmeritve, in druge pravice, ki izhajajo iz tega zakona ter drugih področnih zakonov. V primeru usmeritve otroka s posebnimi potrebami v poseben program vzgoje in izobraževanja, ki ga izvaja socialno-varstveni zavod, se izda odločba o usmeritvi v soglasju s pristojnim centrom za socialno delo.

26. člen (pritožba na odločbo o usmeritvi)

Zoper odločbo o usmeritvi lahko v roku 15 dni od njene vročitve vlagatelj vloži pritožbo. O pritožbi na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje iz druge stopnje odloča minister, pristojen za šolstvo. Strokovno mnenje komisije za usmerjanje iz drugega odstavka 22. člena tega zakona ni potrebno, če je pritožba vložena zaradi napačno uporabljenega materialnega predpisa, če tak predpis sploh ni bil uporabljen ali kadar gre za pritožbo glede kršitev postopka.

27. člen (trajanje postopka)

Zavod, pristojen za šolstvo, mora izdati odločbo o usmeritvi najkasneje v šestih mesecih od dneva uvedbe postopka. Odločba o usmeritvi druge stopnje mora biti izdana najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko ministrstvo, pristojno za šolstvo, prejme popolno pritožbo.

10

28. člen (vročitev odločbe)

Zavod, pristojen za šolstvo, odločbo o usmeritvi, izdano na podlagi zahteve za uvedbo postopka, vroči vlagatelju, vrtcu, šoli oziroma zavodu, v katerega je otrok v času usmerjanja vključen, in vrtcu, šoli oziroma zavodu, v katerega je otrok usmerjen. Če je odločba o usmeritvi izdana na podlagi predloga za uvedbo postopka usmerjanja, pa tudi predlagatelju. Odločba, s katero zavod, pristojen za šolstvo, ugotovi, da usmeritev ni potrebna, se vroči vlagatelju, če je izdana na podlagi predloga za uvedbo postopka pa tudi predlagatelju. Vrtec, šola oziroma zavod sprejme otroka s posebnimi potrebami z dnem, ko postane odločba o usmeritvi dokončna, oziroma z dnem, ki je določen v odločbi. Izjemoma se otroka lahko sprejme tudi prej, če tako odloči pristojni center za socialno delo v primerih iz 14. člena tega zakona.

28.a člen (izvršitev odločbe)

Vlagatelj je dolžan vključiti otroka s posebnimi potrebami v skladu z odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja, najkasneje v roku 15 dni od njene dokončnosti. Če je v dokončni odločbi o usmeritvi določen kasnejši datum vključitve v vrtec, šolo oziroma zavod, pa z dnem, določenim v odločbi. Vrtec, šola oziroma zavod, v katerega mora biti otrok s posebnimi potrebami vključen, je dolžan otroka s posebnimi potrebami vključiti najkasneje v roku 15 dni od njene dokončnosti. Če je v odločbi o usmeritvi določen kasnejši datum vključitve, pa z dnem, ki je v dokončni odločbi o usmeritvi določen. Če se odločba ne izvrši v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena, je vrtec, šola oziroma zavod, v katerega je otrok s posebnimi potrebami v času usmerjanja vključen, dolžan v roku 15 dni od dokončnosti odločbe o usmeritvi oziroma s potekom datuma, ki je v dokončni odločbi o usmeritvi določen, to sporočiti zavodu, pristojnemu za šolstvo, in inšpektorju, pristojnemu za šolstvo.

29. člen (individualizirani program)

Vrtec, šola oziroma zavod je dolžan najkasneje v roku 30 dni po sprejemu otroka s posebnimi potrebami izdelati individualizirani program vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: individualizirani program). Z individualiziranim programom se določijo oblike dela na posameznih vzgojnih področjih, pri posameznih predmetih oziroma pri predmetnih področjih, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, napredovanju in časovni razporeditvi pouka.

30. člen (strokovna skupina)

11

Za pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa imenuje ravnatelj vrtca, šole oziroma zavoda strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci vrtca, šole ali zavoda in drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega programa. Pri pripravi individualiziranega programa sodelujejo tudi starši otroka. Strokovna skupina mora med šolskim letom prilagajati individualizirani program glede na napredek in razvoj otroka s posebnimi potrebami in ob koncu šolskega leta preveriti ustreznost individualiziranega programa in izdelati individualizirani program za naslednje šolsko leto.

31. člen (preverjanje ustreznosti usmeritve v program)

Če komisija za usmerjanje meni, da je potrebno ustreznost usmeritve v program vzgoje in izobraževanja preveriti, v strokovnem mnenju določi rok za preverjanje ustreznosti, ki ne sme biti krajši od enega leta in ne daljši od petih let. Če je rok preverjanja ustreznosti usmeritve iz prejšnjega odstavka tega člena v odločbi določen, jo zavod, pristojen za šolstvo preveri na podlagi mnenja, ki ga pripravi vrtec, šola oziroma zavod v katerega je otrok vključen in mnenja komisije za usmerjanje. Če zavod, pristojen za šolstvo, ugotovi, da usmeritev ni ustrezna, jo spremeni.

32. člen

(zahteva ali predlog za spremembo usmeritve) Vlagatelj ali predlagatelj po predhodni seznanitvi vlagatelja lahko zaradi bistvenih sprememb okoliščin zahteva oziroma predlaga spremembo usmeritve v program vzgoje in izobraževanja v okviru iste ravni vzgoje in izobraževanja.

33. člen (zahteva za spremembo odločbe v delu, ki določa vrtec, šolo ali zavod)

Vlagatelj lahko zaradi bistvenih sprememb okoliščin poda zahtevo za spremembo dokončne odločbe o usmeritvi le v delu izreka, ki določa vrtec, šolo ali zavod, v katerega je otrok s posebnimi potrebami vključen. V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena si mora zavod, pristojen za šolstvo, pred odločitvijo pridobiti od vrtca, šole ali zavoda, v katerega naj bi bil otrok na podlagi bistvenih sprememb okoliščin vključen, mnenje o izpolnjevanju kadrovskih, prostorskih, materialnih in drugih pogojev vrtca, šole oziroma zavoda.«

7. člen 34. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavod, pristojen za šolstvo in ministrstvo, pristojno za šolstvo, zbirata, obdelujeta, shranjujeta, posredujeta in uporabljata podatke, vsebovane v zbirki podatkov, ki so vodene, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in v skladu s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja, če s tem zakonom ni drugače določeno.«.

12

8. člen

35. člen se spremeni tako, da se glasi:

35. člen (zbirke podatkov zavoda, pristojnega za šolstvo)

»Zavod , pristojen za šolstvo vodi naslednje zbirke podatkov:

- o osebnih podatkih otrok s posebnimi potrebami, ki obsega: ime in priimek, spol, datum, kraj in država rojstva, prebivališče, državljanstvo in EMŠO;

- o osebnih podatkih staršev otrok s posebnimi potrebami, ki obsega: ime in priimek, naslov prebivališča in EMŠO;

- o vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, ki obsega: naslov vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega je otrok vključen, podatki o rejništvu, program vzgoje in izobraževanja, v katerega je otrok usmerjen, rok v katerem mora zavod, pristojen za šolstvo, preveriti ustreznost usmeritve, strokovno mnenje komisije za usmerjanje o vrsti in stopnji otrokove motnje, ovire oziroma primanjkljaja ter naslov vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega je otrok napoten na podlagi odločbe centra za socialno delo;

- o izdanih odločbah o usmeritvi, ki obsega odločbe o usmeritvi izdane, na prvi stopnji, in odločbe o usmeritvi izdane na drugi stopnji.

Osebne podatke iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka tega člena zavod, pristojen za šolstvo pridobiva od organa, ki je pristojen za vodenje matičnega registra Republike Slovenije. Zavod, pristojen za šolstvo, mora omogočiti ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, vpogled v zbirko podatkov iz četrte alinee prvega odstavka tega člena.

9. člen

Za 35. členom se doda nov 35.a člen, ki se glasi:

»35.a člen (zbirke podatkov ministrstva, pristojnega za šolstvo)

Ministrstvo, pristojno za šolstvo vodi zbirko podatkov o izdanih odločbah o usmeritvi na drugi stopnji.«.

10. člen V prvem odstavku 37. člena se za številko »35« dodata številka: »35.a«.

11. člen

13

V 38. člena se za besedo »tretje« doda besedilo: »in četrte«.

12. člen Za 38. členom se doda novo poglavje: »VI. a NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE

38.a člen

(nadzor nad izvrševanjem določb) Nadzor nad izvršitvijo odločb o usmeritvi in nadzor nad pripravo individualiziranega programa po določbah tega zakona, izvaja inšpektor, pristojen za šolstvo.

38.b člen (globe za prekršek staršev)

Z globo 240.000 tolarjev (1000 euro) se kaznujejo za prekršek starši, ki v skladu z odločbo ne vključijo otroka s posebnimi potrebami v vrtec, šolo oziroma zavod, (prvi odstavek 28. a člena).

38.c člen (globe za prekrške vrtca, šole oziroma zavoda)

Z globo 480.000 tolarjev (2000 eurov) se kaznuje za prekršek vrtec, šola oziroma zavod, ki v skladu z odločbo ne sprejme otroka s posebnimi potrebami (drugi odstavek 28. a člena). Z globo 240.000 tolarjev (1000 eurov) se kaznuje za prekršek vrtec, šola oziroma zavod, ki ne sporoči zavodu, pristojnemu za šolstvo, in inšpektorju, pristojnemu za šolstvo, da se dokončna odločba ni izvršila (tretji odstavek 28. a člena). Z globo 240.000 tolarjev (1000 eurov) se kaznuje za prekršek vrtec, šola oziroma zavod, če individualizirani program ni izdelan v roku 30. dni po sprejemu otroka s posebnimi potrebami (prvi odstavek 29. člena).

38.d člen (globe za prekrške odgovorne osebe vrtca, šole oziroma zavoda)

Z globo 120.000 tolarjev (500 eurov)se kaznuje za prekršek odgovorna oseba vrtca, šole oziroma zavoda, ki v skladu z odločbo ne sprejme otroka s posebnimi potrebami (drugi odstavek 28. a člena). Z globo 48.000 tolarjev (200 eurov) se kaznuje za prekršek odgovorna oseba vrtca, šole oziroma zavoda, ki ne sporoči zavodu, pristojnemu za šolstvo in inšpektorju, pristojnemu za šolstvo, da se dokončna odločba ni izvršila (tretji odstavek 28.a člena).

14

Z globo 48.000 tolarjev (200 eurov) se kaznuje za prekršek odgovorna oseba vrtca, šole oziroma zavoda, če individualizirani program ni izdelan v roku 30. dni po sprejemu otroka s posebnimi potrebami (prvi odstavek 29. člena).«.

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

13. člen Postopki usmerjanja, ki so bili uvedeni pred uporabo tega zakona se zaključijo v skladu z dosedanjimi predpisi.

14. člen

Z dnem uporabe tega zakona prenehata veljati drugi in tretji odstavek 7. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 65/05).

15. člen

Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/03, 93/04, 97/05 in 25/06) se uskladi z določili tega zakona do 1. 1. 2007.

16. člen Z dnem uporabe tega zakona prenehata veljati:

- Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št 54/03 in 93/04) in

- Pravilnik o določitvi območnih enot Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za začasno izvajanje nalog ministrstva, pristojnega za šolstvo, ki jih določa Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 74/05).

17. člen

Odločbe o usmeritvi, ki so bile izdane do uporabe tega zakona se preverjajo v skladu z 31. členom zakona.

18. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja. 2007.

15

II. OBRAZLOŽITEV ČLENOV K 1. členu V vseh členih zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, v katerih se navaja pojem »pristojna šolska uprava« se le-ta nadomesti z zavodom, pristojnim za šolstvo, kar se uredi v napovednem členu. Enako se uredi tudi za v definiciji omenjeno skupino otrok z motnjami vedenja in osebnosti, ki se nadomesti z novo definicijo. K 2. členu Zakonsko besedilo je potrebno uskladiti z Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04). K 3. členu Med pripravami novih programov vzgoje in izobraževanja, ki jih določa zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, je bilo ugotovljeno, da je na področju predšolske vzgoje potrebno pripraviti le en program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, in le en prilagojen program za predšolske otroke, ki opredeljuje vzgojno delo za otroke z različnimi vrstami primanjkljajev, ovir oziroma motenj. K 4. členu Dosedanje izvajanje dodatne strokovne pomoči na način, kot ga določa 8. člen veljavnega zakona, se je pokazalo kot neustrezna rešitev, še zlasti na šolah, kjer je bilo večje število otrok s podobnimi ali enakimi motnjami. Ko komisija za usmerjanje določa obliko izvajanja dodatne strokovne pomoči, je po novem poudarek na skupinski obliki, ki pa se lahko izvaja v oddelku ali izven oddelka. Obstaja pa še vedno možnost individualne obravnave v primerih, ko to narekuje vrsta in stopnja primanjkljaj, ovire oziroma motnje. S predlagano rešitvijo želi predlagatelj racionalizirati izvajanje omenjenih oblik pomoči in omejiti individualno obravnavo otrok le na primere, kjer je le-ta nujna, oziroma v primerih, ko na šoli ni več otrok s podobnimi vrstami učnih težav. K 5. členu V 15. členu gre le za odpravo napake, saj komisija za usmerjanje ni pristojna za odločanje v postopkih usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Pristojnost za odločanje v postopkih usmerjanja ima organ, določen za odločanje (šolske uprave oziroma zavod, pristojen za šolstvo), v pristojnosti komisije za usmerjanje je le priprava strokovnega mnenja, na podlagi katerega se izda odločba o usmeritvi. K 6. členu Nove določbe postopka usmerjanja v programe vzgoje in izobraževanja je zakon delno povzel iz obstoječih določil, nekatera določila je črtal, z nekaterimi pa je postopek uredil na novo oziroma ga je dopolnil z novimi določbami. Iz tega razloga so členi od 20 do 33 nadomeščeni z novimi členi.

16

20. člen Predlagana sprememba zakona uvaja nov 20. člen, ki v prvem odstavku določa upoštevanje določil zakona o splošnem upravnem postopku v delu, ki se nanaša na postopke usmerjanja, razen v primerih, ko je s predlaganim zakonom drugače določeno. V drugem odstavku pa predvideva, da pristojni organ v primeru, ko pristojni organ, ki je določen v tretjem odstavku 14. člena in v drugem odstavku 24. člena veljavnega zakona za izdajo soglasja k odločbi, le-tega ne izda v roku 30 dni od zaprosila, z odločbo soglaša. 20.a člen V novem členu je določeno, da mora komisija za usmerjanje pri iskanju možnosti za pravilno usmeritev otroka v ustrezni program vzgoje in izobraževanja upoštevati vse navedbe iz predložene dokumentacije, ki se nanašajo na otrokovo raven razvoja, zmožnost za učenje in doseganje standardov znanja, etiologijo in prognozo glede na otrokove primanjkljaje, ovire oziroma motnje ob upoštevanju kriterijev za opredelitev le-teh. 21. člen Člen določa pisno zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja, katero lahko vložijo izključno starši ali mlajša polnoletna oseba zase (vlagatelj), saj se v postopku usmerjanja odloča o njihovi pravici ali obveznosti. Pogoj za uvedbo postopka usmerjanja je predložitev obvezne dokumentacije, ki jo sestavljajo: zahteva za uvedbo postopka, strokovna dokumentacija in poročilo vrtca, šole ali zavoda, ki ga otrok obiskuje. V primeru, da v zvezi z otrokovim primanjkljajem, oviro oziroma motnjo, dokumentacija še ne obstaja, se napoti vlagatelja, da jo pridobi. Ob spremembi ravni vzgoje in izobraževanja (vrtec, osnovna šola, srednja šola) je potrebno vložiti novo zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja. Tretji odstavek veljavnega zakona se črta, saj se pri centrih za socialno delo ne vlaga zahteve za uvedbo postopka usmerjanja, temveč le pri zavodu, pristojnem za šolstvo. Centri za socialno delo namreč vodijo postopke oddaje v zavod po določilih zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. 21.a člen Predlagana sprememba daje možnost uvedbe postopka usmerjanja tudi vrtcu, šoli, zdravstvenemu, socialnemu ali drugemu zavodu (predlagatelju) na podlagi predloga, kateremu mora biti priloženo tudi poročilo o otroku. Starši morajo biti z vloženim predlogom s strani predlagatelja seznanjeni. Ko zavod, pristojen za šolstvo, prejme predlog za uvedbo postopka in poročilo o otroku, lahko opravi razgovor s starši otroka in dokumentacijo predloži komisiji za usmerjanje prve stopnje v predhodno mnenje. Na podlagi ugotovitve komisije za usmerjanje, da je usmeritev potrebna, zavod, pristojen za šolstvo, uvede postopek usmerjanja in obvesti pristojni center za socialno delo. Če ugotovi, da usmeritev ni potrebna, o tem obvesti predlagatelja in starše. 22. člen Predlagana sprememba določa, da so komisije za usmerjanje prve stopnje po novem v pristojnosti zavoda, pristojnega za šolstvo, katerih člane imenuje in razrešuje direktor zavoda, komisije za usmerjanje druge stopnje pa ostanejo v pristojnosti ministrstva, pristojnega za šolstvo. Poleg tega določa tudi novo sestavo komisij za usmerjanje, ki imajo sedaj le tri stalne člane, s tem da lahko predsednik komisije po potrebi imenuje komisijo v razširjeni sestavi, če ugotovi, da je to potrebno zaradi vrste in stopnje otrokovega primanjkljaja, ovire oziroma motnje in zahtevnosti obravnave. V komisiji lahko na podlagi odločitve predsednika komisije sodeluje vzgojitelj oziroma učitelj, ki izvaja vzgojno izobraževalno delo z otrokom, kadar pa

17

se usmerja otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, mora sodelovati predstavnik pristojnega centra za socialno delo. Veljavni zakon določa, da komisije prve stopnje in komisijo druge stopnje imenuje minister pristojen za šolstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve. Soglasje ministra pristojnega, za socialne zadeve je bilo potrebno, ker so komisije za usmerjanje prve stopnje dajale mnenje oziroma predlog za uveljavljanje pravic, ki jih določa druga zakonodaja ( predvsem s področja socialnih zadev ) in zato, ker so bila po uveljavitvi zakona, v prehodnem obdobju, pooblastila za vodenje postopkov za usmerjanje, prenesena na centre za socialno delo; komisija druge stopnje pa je kot pritožbeni organ, reševala pritožbe zoper odločbe prve stopnje, ki so lahko vsebovale tudi uveljavljanje zgoraj navedenih pravic. Ker predlagana sprememba določa, da so komisije za usmerjanje prve stopnje po novem v pristojnosti zavoda, pristojnega za šolstvo in da so prenehale potrebe po določitvi elementov za uveljavljanje pravic, ki jih določa druga zakonodaja v strokovnem mnenju komisij prve stopnje, je v predlaganem zakonu črtano določilo povezano s soglasjem ministra, pristojnega za socialne zadeve. 23. člen Člen nalaga ministru, pristojnemu za šolstvo, da s predpisom določi organizacijo in način dela komisij za usmerjanje ter kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami in sprejem različnih obrazcev. Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami je bil sprejet leta 2003 in ga bo potrebno uskladiti z določbami predlaganih sprememb. V predlaganih spremembah k navedenemu podzakonskemu aktu, ni potrebno soglasje ministra, pristojnega za socialne zadeve iz enakega razloga, kot pri imenovanju komisij za usmerjanje, kar je že obrazloženo v 22. členu. Soglasje ministra, pristojnega za socialne zadeve in ministra, pristojnega za zdravje k obrazcu za strokovno mnenje, ki ga določa 22. člen veljavnega zakona v predlaganih spremembah ni več predvideno, saj priprava strokovnega mnenja zajema vsebine, v katerih je poudarek na otrokovih ohranjenih sposobnostih za učenje in pravicah, ki so v prvi vrsti povezane z njegovim vključevanjem v proces vzgoje in izobraževanja, poleg tega pa ne vsebuje diferenciranih rubrik za posamezne vrste anamnez. 24. člen Člen določa, da si mora zavod, pristojen za šolstvo, pred izdajo odločbo o usmeritvi pridobiti strokovno mnenje komisije za usmerjanje prve stopnje, le-ta pa ga izdela na podlagi dokumentacije, morebitnega razgovora z vlagateljem, če oceni za potrebno tudi na podlagi razgovora z otrokom, lahko pa tudi na podlagi neposredni pregled otroka. V postopku je potrebno preveriti tudi izpolnjevanje kadrovskih, prostorskih, materialnih in drugih pogojev vrtca, šole ali zavoda kamor se otrok vključuje. Člen določa možnosti odločanja ter nalaga obveznost zavodu, pristojnemu za šolstvo, da strokovno mnenje posreduje vlagatelju oziroma predlagatelju, pri čemer mu določi rok za odgovor. Črtana je možnost, da strokovno mnenje vsebuje tudi elemente, na podlagi katerih se uveljavljajo pravice, ki jih določajo drugi predpisi, saj je bilo ugotovljeno, da je z zakonodajo na posameznih področjih ta vsebina že urejena. 25. člen Na podlagi strokovnega mnenja in ugotovitev v postopku izda zavod, pristojen za šolstvo, odločbo o usmeritvi, s katero se otroka s posebnimi potrebami usmeri v ustrezen program vzgoje in izobraževanja ali pa se odloči, da usmeritev ni potrebna. Glede vsebine odločbe o

18

usmeritvi člen delno povzema veljavni zakon, s tem da je vsebina odločbe natančneje opredeljena, ne povzema pa določbe, ki opredeljuje obvezno preverjanje ustreznosti usmeritve. Kadar se otroka vključuje v socialno-varstveni zavod se odločba o usmeritvi še vedno izda v soglasju s pristojnim centrom za socialno delo. 26. člen Člen določa, da se zoper odločbo lahko pritoži le vlagatelj, o pritožbi, pa na podlagi strokovnega mnenja komisije druge stopnje odloča minister, pristojen za šolstvo. Na novo se določa, da strokovno mnenje komisije za usmerjanje ni potrebno, če je pritožba vložena zaradi napačno uporabljenega materialnega predpisa, če tak predpis sploh ni bil uporabljen ali kadar gre za pritožbo glede kršitev postopka, kar je povzeto po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. 27. člen Člen na novo določa daljši šestmesečni rok za vodenje postopkov usmerjanja na prvi in na drugi stopnji, saj je bilo ugotovljeno, da je za pravilno usmeritev potrebno poleg splošnega stanja otroka preveriti tudi vse druge pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za uspešno realizacijo vzgoje in izobraževanja. Prav tako je tudi za strokovno vsebinsko odločitev komisije za usmerjanje otroka zakonski rok, ki ga določa zakon o splošnem upravnem postopku, odločno prekratek. 28. člen Člen določa komu je potrebno vročiti odločbo o usmeritvi in upošteva, ali je bil postopek uveden na zahtevo ali na predlog za uvedbo postopka. Prinaša tudi spremembo v delu, ki določa, kdaj mora vrtec, šola oziroma zavod sprejeti otroka s posebnimi potrebami. Prioritetno določa, da ga mora sprejeti oziroma vključiti z dokončnostjo odločbe, izjemoma pa se lahko otroka sprejme z dnem, ki je v odločbi določen, npr. nekoliko kasneje, kadar se vključuje z začetkom novega šolskega leta. Določilo, ki opredeljuje možnost oddaje otroka v zavod na podlagi odločitve centra za socialno delo, pred izdajo odločbe pa ostaja nespremenjeno. 28.a člen Člen na novo določa, da mora biti odločba o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja izvršena v roku 15 dni od njene dokončnosti, dopušča pa možnost kasnejše izvršitve, v kolikor to izhaja iz izreka odločbe. Odločbo sta dolžna izvršiti vlagatelj in vrtec, šola oziroma zavod, v katerega mora biti otrok vključen. Vrtec, šola oziroma zavod, v katerem je otrok v času usmerjanja vključen, pa ima dolžnost, da v primeru, če odločba ni realizirana, le-to sporoči zavodu, pristojnemu za šolstvo in inšpektorju, pristojnemu za šolstvo. 29. člen Člen povzema vsebino 27. in 29. člena veljavnega zakona. 30. člen Člen povzema vsebino 28. in 30. členu veljavnega zakona. 31. člen Člen določa, da lahko komisija za usmerjanje pri obravnavi otroka ugotovi, da gre za tako vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje, ki narekuje preverjanje ustreznosti usmeritve. V tem primeru bo predlagala, da se ustreznost usmeritve preveri, obenem pa bo določila tudi rok v razponu od enega do petih let, v katerem bo moral zavod, pristojen za

19

šolstvo, ustreznost usmeritve preveriti. Ustreznost usmeritve se bo preverjala na podlagi mnenja, ki ga pripravi vrtec, šola oziroma zavod, v katerega je otrok vključen in mnenja strokovne komisije. Če bo zavod, pristojen za šolstvo, ugotovil, da usmeritev ni ustrezna jo bo spremenil. 32. člen V členu je določena možnost, da vlagatelj ali predlagatelj zaradi bistvenih sprememb okoliščin zahteva oziroma predlaga spremembo usmeritve, kar je vezano na spremembo usmeritve le v okviru iste ravni izobraževanja (vrtec, osnovna šola, srednja šola). 33. člen Člen na novo ureja možnost spremembe odločbe le v delu izreka, ki določa vrtec, šolo oziroma zavod v katerega je otrok vključen, tako, da je možno v primeru spremembe bivališča otroka voditi skrajšani postopek in izdati spremenjeno odločbo le v tem delu. Člen veljavnega zakona se kot nepotreben črta, saj sprememba usmeritve pomeni novo usmeritev in jo je potrebno voditi po postopku, navedenem v predlaganem zakonu. K 7. členu

34. člen Člen opredeljuje nosilca zbirk podatkov in je poleg zavoda, pristojnega za šolstvo, kot nosilca zbirk podatkov določeno tudi ministrstvo, pristojno za šolstvo. K 8. členu 35. člen Člen povzema vsebino 35. člena veljavnega zakona, ki določa zbirke podatkov zavoda, pristojnega za šolstvo, s tem da se zbirke razširijo še na zbirko podatkov izdanih odločb na prvi stopnji. Zavod, pristojen za šolstvo, sam pridobiva osebne podatke o otroku in starših od organa pristojnega za vodenje matičnega registra RS in mora omogočiti ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, vpogled v evidenco zbirke podatkov izdanih odločb o usmeritvi. K 9. členu

35.a člen Člen na novo opredeljuje zbirko podatkov, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo.

K 10. členu

37. člen Člen se redakcijsko uskladi s 35.a členom. K 11. členu 38. člen

20

Člen se redakcijsko uskladi s 35. členom. K 12. člen V predlagani spremembi zakona je dodano novo poglavje, kjer se na novo opredelijo prekrški in določijo globe, česar veljavni zakon ne ureja. Določa se tudi pristojnost nadzora nad izvrševanjem odločb o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami, prekrški pa so opredeljeni v treh sklopih. 38.a člen Člen določa, da je za nadzor nad izvrševanjem odločb o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami pristojen inšpektor, pristojen za šolstvo. 38.b, 38c in 38 d člen Členi določajo navedene tri sklope, v katerih je opredeljena višina in razpon glob za prekrške, ki jih lahko storijo starši, vrtec, šola oziroma zavod in odgovorna oseba vrtca, šole oziroma zavoda. S predlaganimi sankcijami se želi zagotoviti večja stopnja odgovornosti pri izvrševanju odločb o usmeritvi in pri pripravi individualiziranega programa, ki je osnova za izvajanje vzgoje in izobraževanja usmerjenega otroka ter obenem pokazatelj njegovega napredka. K 13. členu Z uporabo tega zakona se na novo uvedeni postopki usmerjanja otrok s posebnimi potrebami vodijo po predlaganem zakonu, postopki uvedeni pred začetkom uporabe pa se zaključijo v skladu z dosedanjimi predpisi. K 14. členu Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, v 7. členu določa, da naloge šolskih uprav, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in drugimi zakoni ter na njihovi podlagi sprejetimi predpisi z dnem uveljavitve navedenega zakona, opravlja ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, oziroma šolstvo. Drugi odstavek navedenega člena začasno prenaša pristojnost šolskih uprav na Zavod Republike Slovenije za šolstvo, in sicer do prevzema nalog s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo, tretji odstavek pa nalaga pripravo podrobnejših navodil za izvajanje nalog zavoda, pristojnega za šolstvo. Predlagani zakon uvaja pristojnost za vodenje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami na prvi stopnji na zavod, pristojen za šolstvo, zato je potrebno drugi in tretji odstavek Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja črtati. K 15. členu Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje ter kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami, je bil sprejet že v letu 2003 in v naslednjih letih dopolnjen. V členu je določeno, da mora ministrstvo, pristojno

21

za šolstvo, navedeni pravilnik uskladiti z določili predlaganega zakona najkasneje do začetka njegove uporabe. K 16. členu Z uporabo predlaganega zakona preneha veljati Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, saj so določila pravilnika upoštevana v spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in Pravilnik o določitvi območnih enot Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za začasno izvajanje nalog ministrstva, pristojnega za šolstvo, ki jih določa Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, saj njihovo pristojnost sedaj določa predlagani zakon. K 17. členu Člen določa, da se ustreznost usmeritve v odločbah, ki so izdane do uporabe tega zakona, preverjajo v skladu s sedaj veljavnim zakonom. K 18. členu Ta zakon prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Predvideva se, da bo zavod, pristojen za šolstvo, potreboval določen čas za organizacijo dela komisij za usmerjanje prve stopnje v skladu z določili tega zakona, se iz tega razloga začetek uporabe tega zakona določa s 1. januarjem 2007.

22

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO I. TEMELJNE DOLOČBE 2. člen (otroci s posebnimi potrebami) Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.

3. člen (uporaba predpisov o vzgoji in izobraževanju)

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja. Študentom s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v študijske programe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, se v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema.

5. člen (vrste programov)

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami poteka po: - programih za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, - prilagojenih programih za predšolske otroke, - izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, - prilagojenih izobraževalnih programih, - posebnih programih vzgoje in izobraževanja in - vzgojnih programih. Otroci s posebnimi potrebami se usmerjajo v programe iz prejšnjega odstavka glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev, ovir in motenj.

8. člen (dodatna strokovna pomoč)

Dodatna strokovna pomoč se izvaja individualno v oddelku ali izven oddelka, lahko pa tudi občasno v posebni skupini izven oddelka.

23

Če dodatne strokovne pomoči ni mogoče zagotoviti v skladu s prejšnjim odstavkom in je strokovno utemeljeno, se dodatna strokovna pomoč lahko nudi otroku tudi na domu. Pri izvajanju dodatne strokovne pomoči lahko sodelujejo tudi starši, skrbniki ali rejniki (v nadaljnjem besedilu: starši).

15. člen (vključitev v zavod oziroma oddaja v rejništvo)

Otroci s posebnimi potrebami, ki jim ni mogoče zagotoviti vzgoje in izobraževanja v kraju njihovega prebivališča in jim zaradi oddaljenosti prebivališča od kraja vzgoje in izobraževanja ni mogoče zagotoviti prevoza, se lahko vključijo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ali se oddajo v rejništvo. Postopek oddaje v rejništvo izvede pristojni center za socialno delo na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje iz drugega odstavka 21. člena tega zakona, v skladu z zakonom, ki ureja področje zakonske zveze in družinskih razmerij. V primeru, ko so podane okoliščine iz prvega odstavka tega člena in je otrok usmerjen v prilagojen program za predšolske otroke, lahko komisija na željo staršev z odločbo o usmeritvi določi, da se namesto oskrbe v zavodu oziroma v rejniški družini otroku zagotavlja pravica do brezplačnega prevoza iz kraja prebivališča do kraja, kjer deluje zavod in nazaj. Sredstva za zagotovitev pravice do brezplačnega prevoza se za posameznega otroka in njegovega obveznega spremljevalca zagotavljajo iz državnega proračuna.

18. člen (izobraževanje na domu ali v zasebnem zavodu)

Na predlog staršev lahko komisija usmeri otroka s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu ali v zasebnem zavodu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in so na domu oziroma v zasebnem zavodu zagotovljeni ustrezni pogoji. V primeru iz prejšnjega odstavka se otroku iz sredstev državnega proračuna zagotovijo sredstva, v višini, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače in materialne stroške na otroka v javni šoli. Podrobnejše pogoje za izvajanje in kriterije za financiranje programov iz prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za šolstvo

20. člen (uvedba postopka)

Postopek usmerjanja se uvede na zahtevo staršev. Zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko dajo tudi vrtci, šole, zdravstveni, socialni in drugi zavodi, po predhodni seznanitvi staršev. Zahtevo za uvedbo postopka se vloži pri pristojni šolski upravi oziroma v primerih iz drugega odstavka 14. člena tega zakona pri pristojnem centru za socialno delo.

24

21. člen (strokovno mnenje)

Pristojna šolska uprava si mora pred izdajo odločbe o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja pridobiti strokovno mnenje, ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisija izdela strokovno mnenje na podlagi lastnih ugotovitev, razgovora s starši otroka ter na podlagi pedagoške, specialno-pedagoške, socialne, psihološke, medicinske in druge dokumentacije, ki jo pridobi od ustreznih inštitucij. Komisija se mora pred pripravo strokovnega mnenja posvetovati s strokovnimi delavci vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega je otrok v času usmerjanja vključen in s strokovnimi delavci vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega naj bi bil otrok usmerjen, in z drugimi ustreznimi inštitucijami. Strokovno mnenje komisije vsebuje tudi elemente, na podlagi katerih se uveljavljajo pravice, ki jih določajo drugi predpisi, če s temi predpisi ni drugače določeno.

22. člen (obrazec)

Strokovno mnenje pripravi komisija na obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za šolstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve in ministrom, pristojnim za zdravstvo..

23. člen (odločba o usmeritvi)

Na podlagi strokovnega mnenja in ugotovitev v postopku izda pristojna šolska uprava odločbo o usmeritvi. Zoper odločbo o usmeritvi je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča minister na podlagi strokovnega mnenja komisije druge stopnje. Strokovno mnenje komisije druge stopnje ni potrebno kadar gre za pritožbo glede kršitev postopka.

24. člen (vsebina odločbe o usmeritvi)

Z odločbo o usmeritvi se na podlagi strokovnega mnenja komisije določi program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja, obseg in način izvajanja dodatne strokovne in druge pomoči, vrtec, šola oziroma zavod, v katerega bo otrok vključen, morebitno zmanjšanje

25

števila otrok v oddelku ter kadrovske, prostorske, materialne in druge pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za vzgojo in izobraževanje otroka. V primeru usmeritve otrok s posebnimi potrebami v poseben program vzgoje in izobraževanja, ki ga izvaja socialno - varstveni zavod, izda šolska uprava odločbo o usmeritvi v soglasju s pristojnim centrom za socialno delo. Vrtec, šola oziroma zavod, v katerega se otrok usmerja, se določi na podlagi ugotovitev pristojne šolske uprave o izpolnjevanju kadrovskih, prostorskih, materialnih in drugih pogojev. Z odločbo o usmeritvi se določi tudi rok, ki ne sme biti daljši kot tri leta, v katerem mora pristojna šolska uprava preveriti ustreznost usmeritve.

25. člen (vročitev odločbe)

Pristojna šolska uprava je dolžna odločbo o usmeritvi vročiti staršem, vrtcu, šoli oziroma zavodu, v katerega je otrok usmerjen. Vrtec, šola oziroma zavod sprejme otroka z dnem, ki je določen v odločbi. Izjemoma se otroka lahko sprejme tudi prej, če tako odloči pristojni center za socialno delo v primerih iz 14. člena tega zakona.

26. člen ( komisije prve in druge stopnje)

Komisijo prve in druge stopnje sestavljajo: učitelj oziroma vzgojitelj, zdravnik specialist pediater ali zdravnik specialist šolske medicine, psiholog, socialni delavec ter zdravnik specialist ustrezne specialnosti in defektolog ustrezne specialnosti. Član komisije prve stopnje ne more biti hkrati član komisije druge stopnje. Kadar se usmerja otroke z motnjami vedenja in osebnosti, v komisiji sodeluje tudi predstavnik pristojnega centra za socialno delo. Organizacijo in način dela komisije ter kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjklajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami določi minister, pristojen za šostvo v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve. Komisije prve stopnje in komisijo druge stopnje imenuje minister, pristojen za šolstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve.

27. člen (individualizirani program)

26

Vrtec, šola oziroma zavod je dolžan najkasneje v roku 30 dni po sprejemu otroka izdelati individualizirani program vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: individualizirani program).

28. člen (strokovna skupina)

Za pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa ravnatelj vrtca, šole oziroma zavoda imenuje strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci vrtca, šole ali zavoda in drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju programa vzgoje in izobraževanja. Pri pripravi individualiziranega programa sodelujejo tudi starši otroka. Strokovna skupina mora med šolskim letom prilagajati individualizirani program glede na napredek in razvoj otroka.

29. člen (vsebina individualiziranega programa)

Z individualiziranim programom se določijo oblike dela na posameznih vzgojih področjih, pri posameznih predmetih oziroma pri predmetnih področjih, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, napredovanju in časovni razporeditvi pouka.

30. člen (preverjanje ustreznosti programa)

Strokovna skupina iz 28. člena tega zakona mora ob koncu šolskega leta preveriti ustreznost individualiziranega programa in izdelati individualizirani program za naslednje šolsko leto.

31. člen (preverjanje ustreznosti usmeritve v program)

Pristojna šolska uprava je dolžna v roku, določenem v odločbi, preveriti ustreznost usmeritve. Pristojna šolska uprava preveri ustreznost usmeritve na podlagi mnenja, ki ga pripravi vrtec, šola oziroma zavod, v katerega je otrok vključen in mnenja komisije. Če se ugotovi, da usmeritev ni ustrezna, pristojna šolska uprava uvede ponovni postopek usmerjanja v program.

32. člen (predlog za spremembo usmeritve)

27

Spremembo usmeritve lahko predlagajo starši, po predhodni seznanitvi staršev pa tudi vrtci, šole oziroma zdravstveni, socialni in drugi zavodi.

33. člen (ponovni postopek usmeritve v program)

Sprememba usmeritve se izvede po enakem postopku kot usmeritev v program.

34. člen (uporaba predpisov o varstvu osebnih podatkov)

Pristojna šolska uprava zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, vsebovane v zbirki podatkov, ki jo vodi, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni drugače določeno.

35. člen (evidenca o vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami) Pristojna šolska uprava vodi evidenco o vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, ki obsega: - podatke o otroku s posebnimi potrebami: ime in priimek, spol, datum, kraj in država rojstva, prebivališče in državljanstvo; - podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča; - podatke o vzgoji in izobraževanju otroka: naslov vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega je otrok vključen, podatki o rejništvu, program vzgoje in izobraževanja, v katerega je otrok usmerjen, rok, v katerem mora pristojna šolska uprava preveriti ustreznost usmeritve, strokovno mnenje komisije za usmerjanje o vrsti in stopnji otrokove motnje, ovire oziroma primankljaja ter naslov vrtca, šole oziroma zavoda, v katerega je otrok napoten na podlagi odločbe centra za socialno delo.

37. člen

(namen in uporaba podatkov)

Osebni podatki otrok s posebnimi potrebami iz 35. in 36. člena tega zakona se obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za potrebe vzgoje in izobraževanja in posredujejo ministrstvu, pristojnemu za šolstvo in ministrstvu, pristojnemu za družino in socialne zadeve, za izvajanje z zakonom določenih nalog. Za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela in pri izdelavi statističnih analiz, se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta otroka s posebnimi potrebami ni razvidna.

38. člen (shranjevanje podatkov)

28

Podatki iz evidence iz tretje alinee 35. člena tega zakona se hranijo trajno, podatki iz evidence iz prve in druge alinee 35. člena tega zakona pa se hranijo v skladu s posebnimi predpisi.

29