ii

“1301-Prosen-ura” — 2010/7/23 — 11:53 — page 1 — #1 ii

ii

ii

List za mlade matematike, fizike, astronome in racunalnikarje

ISSN 0351-6652Letnik 24 (1996/1997)Številka 4Strani 218–220

Marijan Prosen:

ZANIMIVA SONCNA URA

Kljucne besede: astronomija.

Elektronska verzija: http://www.presek.si/24/1301-Prosen.pdf

c© 1997 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenijec© 2010 DMFA – založništvo

Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote aliposameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-ljeno.

Astronomija IZANIMIVA SONČNA URA

Pr edl agam , da nar edi t e tole pr eprosto, a zanimivo sončno ur o , ki ji rečemo

t ud i polarna sončna ura. Zakaj t ako, bos te ugotovili iz prispevka kar sam i.Š tevilčnica t e ur e j e dolg ozek pravokot nik, ki j e nagnj en za 45° (na­

tančneje za 46°) k vodo ravni ravnini. Dalj ši st ra nici pr avokotnika (zgor ­nj a in spo dnja) ležita natančno v smeri vzh od - zah od , kr aj ši (desna inleva) pa sta nagnj eni za 45° in kažet a pr oti Severn ici (nat ančneje pr otisevernem u neb esn emu polu). V sredino pr avokotnika pr avokotna name­st imo pr avokotniško pregr ad o, kat ere vrhnj a st ranica kaže pr oti Severn ici.Ozn ake za ur e na številčnici izd elamo ali po opazovanj u sence pregrade ,ki jo meče vrh pregrade na nagnjen pravokotnik, ali pa po teoretičnem

premi sleku . Tako nar ejen a ur a deluj e vse leto, najbolje ob enakonočj ih

(seveda v času , ko je Sonce nad ravnino številčnice) . Vedno pa jo j e t rebapr eskusiti . Pazimo, da uro pr avi lno orient iramo.

Sev. "nteh. \pol ,(,.. Sevemiea) ,

Slika 1. Polarna sončna ura za n aše kraje - princip. Nam es t o prav okotnišk e p regra delahko uporabimo t u d i pregrado , ki j e enakokrak pra vok otni triko tnik , ka t erega hipote­nuza ka že p ro t i Severnici , ali pa kakšno drugo pregrado, le da rob ka že prot i Se ve rn ic i .

Če izd elamo števi lčn ico po opazovanju sence, začrtamo črto po robusence pregr ad e vsako po lno uro ali pogost eje, pri teoretičnem načinu padolžino sence pr egr ad e določimo s konstru kcijo , ki jo prikazuj e slika 2.

IA stronomija

w

naI/j.4.}].!,I;.f;!jJ.~....f'?ll C'et~....... I ..••........

I . 1b~ 1Mra..

~{<~::....

~. , 9 «J ff 42 13 tf ravnina. sTevilčniu E

gfba.nj~ s:;'ce.v- višifl.a. pregradfl

Slika 2. Konstrukcija številčnice p olarne sončne ure.

Pri konstrukciji dolžine sence pregrade za vsako polno ur o upošteva­mo naslednj e. Ob 9. uri (tri ur e pred poldnem) in ob 15. uri (tri ur e popoldnevu) je dolžina sence enaka višin i pregr ade. To nam lahko služi zapreskus ur e (15° je 1 ura) .

Dolžin a sence je odvisna od višine pr egrad e in lege Sonca . Op oldne(12. ura) sence ni . S kotomerom odme rimo 15° (1 ura) , 30° (2 uri) , 45°(3 ure), 60° (4 ure) , 75° (5 ur ) ,. .. levo in desno od vrha pregrade. Kr akekot ov podaljšamo do presečišča z ravnino številčnice. Tako dobimo oznakeza ure. Razdelitev lahko izdel amo še natančnej e bodisi po teoretičnem

pr emisleku bodisi z opazovanj em sence .Dolžino sence s navpičn e pregrade pa lahko i zračunamo tudi iz enačbe

s = v tg H , kjer j e H časovni kot Sonca.

H Čas dop oldne Čas popoldne

7,5° 11:30 12:30

15° 11 13

30° 10 14

45° 9 15

60° 8 16

75° 7 17

Š tev i lčn ico izdelamo na ob a načina in primerj amo , kako se teo rij a ujemas pr akso . Pri polarni sončn i uri imamo široke možnosti izdelave.

Nalogi: 1. Daljii leaani kvaxler, €6 ima. za oenovno p l ~ k e v kmcbt, prdagamo

po diaganali ogeorns pioskve na dva ali airi enake dele - tristrane prizma, Za iitevilEnico lghko uporabimo katerokoli drwb plakev tako nastalih p k , V medini M e plmkve idolbemo r m o , v htero pravokotno v t h m o prgrado, ki jo isdelamo i9 pravokotne d&ce. W o dobimo dve ali Wiri polarne sonhe ure.

2. b enega kosa papirja (npr. A4 formata) idelamo polarno goneno uro. K h ? Odgowr je na atrani 231.

Matijun Prash

PQLARNA S O N ~ N A URA IZ ENEGA KOSA PAPIRJA - Odlyemr na vprdanje s str. 220

Papir (A3 di A4) prepagnemo po Ertkanih *ah in ga pm&emo po treh polnih Mah (daljicah). Zloiirno, kot k e slika. Srednji grebes g j e na ravnino StedEnice pravokoten, na &ali dve plwlcvi pa ga prilepimo ali spnemo. V vetru te ure raje ne pres-a, Ee pa h, jo znotraj obtdimo.