Sadnje iz majhnega vrta

stran 16

stran 5 in 6

Blondinkein kaj bi

o njih moralivedeti

stran 3 in 4

Svet vozil

Brezplaèni zasavski informator

BREZPLACNI

E-IZVOD 9

aj jK e trebaetved i o

vp su i vj škozeml i

knjigo!

Športv

Zasavju

stran 11 - 16

TATTOO UROSH

Permanentni make up

041 691 644

stran 7 - 10stran 7 - 10 Akira - Jurij Dimec s.p.

SPLOŠNO

O blondinkah, v preteklosti in sedaj

Kaj reèe naravna blondinka umetni? »Jaz sem pa bolj neumna od tebe!«

Naravne blondinke naj bi v roku dveh stoletij izumrle, razlog za to pa tièi v delovanju genov. Namreè, temnejða barva las je pri dedovanju izrazito dominantnejða, zato je iz leta v leto vse manj naravnih svetlolask. Leta 2211 se bodo tako po ulicah sprehajale le ðe peroksidne blondinke, vic o tem, kaj pravi naravna blondinka umetni, pa bo þe davno pozabljen.Poglejmo si, kako so blondinke postale tako priljubljene in kaj je tisto, kar je na njih neustavljivo privlaèno in fatalno za moðke.

Kakðne so?Naravne blondinke imajo 140.000 las, kar je pribliþno 30.000 las veè od rjavolask in 50.000 las veè od rdeèelask. Poleg tega imajo ðe nekaj drugih prednosti, med drugim tudi viðjo raven estrogena kakor rjavolaske, kar zaznavajo predvsem moðki in na podlagi tega razberejo, da utegnejo biti bolj plodne, kar jih v hipu pritegne.Poleg tega svetli lasje namigujejo na þensko mladost, saj po porodu potemnijo. Naravne svetlolaske imajo praviloma tudi svetle sramne dlake.

Bilo je nekoè …Þe v obdobju antike je pri Starih Grkih svetla barva las veljala za barvo boginj, npr. boginja

ljubezni Afrodita je v veèini uprizoritev svetlolaska. Navduðenje nad svetlimi lasmi so, tako kot veèino ostalih stvari, od Grkov prevzeli ðe Rimljani. Slednji so, potem ko so premagali svoje nasprotnike, odrezali ðe njihove svetle lase in iz njih izdelali lasulje, ki so sluþile kot svojevrstne trofeje.

Nasprotniki pa so bili le eden izmed mnogih naèinov, da pridejo do svetlih las. Tako so si bogataði in mestni veljaki posuli lase z zlatim prahom, v pramene las pa so si vpletli tudi niti predenega zlata. Preostali del rimske druþbe, ki si tako drage posvetlitve las ni mogel privoðèiti, je svoje lase redno nastavljal sonènim þarkom in si jih umival s kamiliènimi pripravki.

Zanimivo je, da mnoge þenske, ki si las ne þelijo unièevati s peroksidom, ðe dandanes uporabljajo limonine in kamiliène izvleèke za naravno posvetlitev las.

Evolucijska teorijaPsihologa Allan S. Miller in Satoshi Kanazawa, ki zagovarjata evolucijske teorije v psihologiji, trdita, da priljubljenost blondink ni le stereotip, temveè znanstveno utemeljena resnica. To, da si þenske þelijo biti èim bolj podobne barbie punèkam z merami 90-60-90, je pravzaprav neposredna reakcija na moðke þelje in potrebe. Moðki se namreè instinktivno hitreje odzivajo na mlade, vitalne þenske, saj so te naèeloma bolj zdrave od starejðih.

Eden izmed oèitnih znakov zdravja so seveda tudi sijoèi lasje in le kdo je bolj sijoè od zlatolaske? Èe so lasje ne le svetli, temveè tudi dolgi, je to znak, da je þenska þe dlje èasa zdrava in primerna za parjenje, taka pa mu bo lahko rodila potomca.

Teorija zaroteZanimiva je ðe domnevna teorija zarote, ki pravi, da naj bi blondinke izvedle premiðljeno

SPLOŠNO

multimedijsko kampanjo, s katero bi dosegle vsesploðno preprièanje v neumnost blondink, vice o blondinkah pa naj bi si izmislile kar blondinke same! Neumne torej niso blondinke, temveè so neumni in naivni tisti, ki v to verjamejo. S svojo teorijo zarote naj bi dosegle to, da lahko nemoteno delujejo v svoj prid in dosegajo najviðje cilje po najmanjði liniji upora.

Od svetlolask tako nihèe ne prièakuje pretirane razgledanosti ali visoke inteligence in jim ob tem veèina ljudi prizanaða. Z nizkimi prièakovanji pa lahko hitro in z izjemno lahkoto navduðijo. In ravno to je strategija, s katero blondinke doseþejo svoje cilje; bodisi bogatega moþa, bodisi uspeðno kariero.

Zanimivosti

* Na Univerzi v Kaliforniji so izvedli raziskavo, v kateri so primerjali vedenje svetlolask in vedenje temnolask. Ugotovitve kaþejo, da so blondinke bolj bojevite, saj so navajene veèje pozornosti in tega, da dobijo, kar si þelijo, ne glede na ovire. * Kljub temu da so bolj agresivne, je dosti bolj verjetno, da se bodo v pretep spustile temnolaske, saj si plavolaske þelijo ohraniti svojo urejenost. * Raziskava je pokazala tudi to, da bodo z blondinkami verjetno ravnali lepðe kot z drugimi in bili do njih bolj prijazni, kar lahko poveþemo tudi z domnevno teorijo zarote. * Oèitno nismo le þenske tiste, ki si þelimo princa iz pravljice; tudi moðki iðèejo svojo zlatolaso princesko. Namreè, ko so moðki ocenjevali privlaènost þensk, so blondinke dosegle bistveno viðji rezultat od temnolask, predvsem tiste z dolgimi lasmi.

SPLOŠNO informiran.si

Osem osnovnih pravil intimne nege

Osebna nega je bistvenega pomena za naše zdravje in poèutje in nenazadnje tudi za ugled. Èeprav se zdi nekaj vsakdanjega, se med naðimi nasveti morda skriva koristen nasvet, ki ga do danes ðe niste odkrili.

1. Intimne dele umivajte s toplo vodo v smeri proti zadnjiku.

2. Vode ne usmerjajte neposredno v noþnico. 3. Ne bodite grobi in ne uporabljajte krtaèk ali gobic za umivanje.

4. Uporabljajte mila, namenjena negi intimnih predelov. Ta imajo namreè bolj kisel pH (od 3,8 do 4,2), kar prispeva k ohranjanju naravnega pH sluznice.

5. Sredstva za intimno higieno naj bodo èim manj odiðavljena in karseda naravna.

6. Milo uporabljajte le na zunanjem delu noþnice.

7. Uporabljajte samo svojo brisaèo.

8. Po umivanju intimne dele temeljito osuðite z brisaèo.

Nov zakon o zemljiški knjigi predvideva vpis pravic v zemljiško knjigo le preko notarjev in pooblašèenih pravnih pisarn. Trenutno ni znano ali bo ta zakon v taki obliki tudi sprejet. Do takrat lahko še vedno sami vpisujete svoje pravice na nepremièninah v zemljiško knjigo. Kakšni so stroški vpisa v zemljiško knjigo, katere dokumente potrebujete, kdo je tisti, ki sploh mora poskrbeti za vpis v zemljiško knjigo, lahko preberete v spodnjem èlanku.

Kdo poskrbi za vpis v zemljiško knjigo? Èe ni dogovorjeno drugaèe, za vpis v zemljiško knjigo poskrbi pridobitelj pravice. Pri prodaji nepremiènine je to kupec, pri ustanovitvi služnosti je to služnostni upravièenec oz. lastnik gospodujoèe nepremiènine itd. Pri lastninski pravici je skrb za vpis v zemljiško knjigo izjemnega pomena, saj ima vpis konstitutivni uèinek (na podlagi doloèil Stvarnopravnega zakonika se za pridobitev lastninske pravice na nepremiènini s pravnim poslom, zahteva vpis v zemljiško knjigo).

Moram za vpis v zemljiško knjigo k notarju? Naèeloma za vpis v zemljiško knjigo ni potrebno sodelovanje notarja.Vpis lastninske pravice ali drugih pravic lahko opravite brez notarja z vložitvijo ustreznega zemljiškoknjižnega predloga (izdelate ga lahko tudi na Informiran.si) na pristojno Okrajno sodišèe. Za veèino vpisov je dovolj pravilna izpolnitev obrazca, ki ga predpisuje zakon. V posebnih primerih, kot je na primer nakup nepremiènine s kreditom (zastavitev z ustanovitvijo hipoteke), pa zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice navadno, hkrati s predlogom za vpis hipoteke, vloži notar.

Kakšni so stroški vpisa v zemljiško knjigo? Za vpis v zemljiško knjigo predlagatelj plaèa

Odgovori na najbolj pogosto zastavlje-na vprašanja v zvezi z vpisom v zemlji-ško knjigo

informiran.si

sodno takso za vpis v skladu z Zakonom o sodnih taksah. Taksa se plaèa po izdanem sklepu o dovolitvi vpisa, na podlagi naloga za plaèilo takse, ki ga izda sodišèe. Taksa za vknjižbo lastninske pravice je doloèena glede na vre-dnost nepremiènine in znaša od 5 do 5.000 EUR. Najpogosteje taksa znaša med 60 in 120 EUR (za vrednosti nepremiènine med 41.000 in 500.000 EUR). Višino sodne takse pri vpisu v zemljiško knjigo, lahko izraèunate s pomoèjo tabele v 37. èlenu ZST-1A.

Katere dokumente potrebujem za vpis v zemlji-ško knjigo? Za vknjižbo lastninske pravice ali druge stvarne pravice v zemljiško knjigo, mora predlagatelj razpolagati z listino (prodajna pogodba, darilna pogodba,...), ki vsebuje ustrezno zemljiško-knjižno dovolilo, ki je sposobno za neposredni vpis pravice v zemljiško knjigo. Èe listina ne vsebuje ustreznega dovolila, je potrebno tako dovolilo zagotoviti posebej (kot zemljiškoknjižno dovolilo, aneks k pogodbi ali v drugi obliki). Taka praksa je pogosta pri starejših listinah oz. pogodbah, ki dlje èasa po sklenitvi niso bile izvedene v zemljiški knjigi in je med tem prišlo do spremembe podatkov. Dodatne listine so navadno potrebne tudi pri vpisih lastninske pravice na posameznih delih v etažni lastnini (stanovanja, poslovni prostori, garaže), pa je bila etažna lastnina (in stavba) vpisana v zemljiško knjigo po sklenitvi pogodbe.

Kakšne so lahko škodljive posledice neizvedbe vpisa? Èe lastninska pravica pravega lastnika ni vpisana v zemljiški knjigi, je lastnik bolj izpostavljen prevaram, pogosto težje najde morebitnega kupca nepremiènine, ter v razliènih situacijah težje dokazuje lastništvo. Nepremiènina lahko brez vednosti lastnika celo konèa v steèajni masi kakšnega gradbenega podjetja ali investitorja. Neurejeno zemljiškoknjižno stanje otežuje tudi postopke dedovanja, delitve ali druge sodne postopke.

sudoku

HIPNOZA

- hujšanje- odprava strahov- odvajenje od kajenja

TUI-NA masaža041 917 000, www.terapije.si

KREDITNO POSREDOVANJE Inf.: 040 854 546, e-pošta: prokom3@gmail.si

S - 15001 S - 15002

www.zascom.si

Naslednja e-številkaizide 15.4.2011

AVTOMOBILIZEM

4X4 doživetje z znamko Škoda

Med 17. in 21. februarjem 2011 se je v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, vse vrtelo okoli avtomobilov znamke Škoda. Najmode-rnejši evropski poligon za varno vožnjo so obiskali ljudje iz cele Slovenije, ki so s pomoèjo inštruktorjev varne vožnje sami preizkusili vse zmožnosti štirikolesnega pogona in elektro-nskih varnostnih sistemov vozil.

Ljubitelji avtomobilizma so svoje znanje lahko preizkusili na treh poligonih: klasiènem asfaltnem poligonu Vransko, velikem off road Yeti poligonu (most) in popolnoma novem terenskem off-road poligonu, kjer so pridobili neprecenljive vozne izkušnje v ekstremnih vremenskih razmerah (dež, luže, blato, sneg, poledica).

V 5 dneh je bilo zabeleženih skoraj 1000

obiskovalcev. Od tega jih je 600 vozilo po vseh

treh razliènih poligonih, ostali so avtomobile in

teren opazovali kot sopotniki. Profesionalni

inštruktorji so z 11 razliènimi vozili Škoda (od

4x4 do RS izvedenk) opravili približno 2000

voženj!

Audi v Ženevi predstavlja študijo A3 concept

!Privlaèna konceptna 4-sedežna limuzina s stopnièastim zadkom !5-valjni turbomotor z moèjo 300 kW (408 KM) in pogon quattro !Osnova je naslednik Audija A3

Na 81. mednarodnem avtomobilskem salonu v Ženevi, ki je potekal v zaèetku marca 2011, je Audi predstavil privlaèno tehnièno študijo, ki temelji na prihodnji generaciji serije A3. 4-sedežna limuzina s stopnièastim zadkom daje vpogled v razširjeno družino Audija A3.

Športni in elegantni dizajn Audija A3 concept združuje enodelno mrežo hladilnika s prire-zanima zgornjima kotoma in enoti žarometov z najsodobnejšo LED-tehnologijo. Silhueto vozila zaznamujejo predvsem nizka, tekoèe speljana strešna linija in kupejevsko položni C-stebrièek.

Študija A3 concept v dolžino meri 4,44 m, v širino 1,84 m, v višino pa samo 1,39 m. Te mere poudarjajo dinamièni znaèaj vozila in dajejo slutiti veliko moè njegovega pogonskega agregata. 5-valjni turbomotor razvije namreè kar 300 kW (408 KM). To moè na cesto prenašata 7-stopenjski menjalnik S tronic in stalni štiri-kolesni pogon quattro.

AVTOMOBILIZEMAVTOMOBILIZEM

Reakcije na potres na Japonskem

Pri Mazdi zaenkrat brez posledic

Prva pomoè: Mazda donirala 30 milijonov jenov za obnovo Proizvodnja ustavljena za dva dni Kakovost Mazdinih izdelkov in storitev zago-tovljena Mazda Motor Corporation globoko soèustvuje z vsemi prizadetimi prebivalci na na severo-vzhodu Japonske, ki jih je prizadel katastrofalni potres. Za takojšnjo pomoè na opustošenih podroèjih je Mazda namenila 30 milijonov jenov. Poleg tega je Mazda izrazila pripra-vljenost, ponuditi pomoè v sredstvih in osebju.

„Z mislimi smo pri ljudeh na prizadetih obmoèjih in upamo, da bo pomoè hitro dospela do njih“, pravi Jeff Guyton, predsednik in CEO Mazda Motor Europe.

Trenutno je najbolj pomembno poskrbeti za varnost vseh zaposlenih, njihovih družin in sorodnikov ter dobaviteljev iz prizadetih krajev. Da bi to omogoèila, bo Mazda ustavila proizvodnjo med 14. in 16. marcem. Nadaljnji ukrepi in morebitne prilagoditve proizvodnih naèrtov bodo pravoèasno objavljene.

Doslej ni bil zaradi posledic potresa poškodovan nihèe od zaposlenih pri Mazdi. Tako matièna tovarna v Hirošimi, kot tudi Mazdin obrat v Hofuju sta nepoškodovana, saj ležita na varni razdalji veè kot 1.000km jugovzodno od obmoèja katastrofe. Prav tako sta brez posledic Mazdina upravna stavba v Tokiju in raziskovalni center v Yokohami.

Distribucija Mazde v Sloveniji poteka nemoteno dalje, tako dobava avtomobilov kot oskrba z nadomestn imi de l i . V isoka kakovost avtomobilov, delov in storitev ostaja še naprej popolnoma zagotovljena.

Dirka Mazda MX-5 Ice Race 2011, Švedska

Mazda MX-5 Ice Race z vznemirljivim zakljuèkom

Jezero Kallsjön, Švedska. Mazda MX-5 je svoje vrhunske športne gene pred dnevi predstavila tudi na ledu in snegu. Na severu Švedske, natanèneje na jezeru Kallsjön v bližini zimskoðportnega srediðèa Åre, je potekala vznemirljiva dirka na ledu Mazda MX-5 Ice Race 2011. Jasno nebo in polarni mraz sta ponujala tako rekoè idealne pogoje za ta edinstveni preizkus nadzorovanega drsenja po snegu, na katerem so se v posebej za dogodek pripravljenih roadsterjih MX-5 na 5 kilometrov dolgi progi pomerili vozniki iz 26 držav.

Prvi dan – enostavnost po avstralskoPo treningu prvega dne dogodka in kvalifikacijah je že postalo jasno, da so glavni favoriti za zmago predstavniki Avstralije, saj so dominirali celotni prvi dan prireditve in si navsezadnje tudi priborili start s prvega mesta na dirki. Hkrati so s svojim hudomušnim pristopom (na dirkaške kombinezone so si nadeli kopalke, zanje v tem èasu obièajen kos garderobe, na avto pa pritrdili maskoto – kenguruja) osvojili tudi srca navijaèev. Za njimi so je uvrstila skupna posadka s predstavniki Slovenije, Turèije in Madžarske, s tretjega mesta so dirko prièeli Rusi.

izpušni sistemi vulkanizerstvo

mobitel: 040 776 308

Ernest Jan s.p.Globušak 5, 1420 Trbovlje

AVTOMOBILIZEM

Drugi danRuski heroji in belgijska konstantnost Drugi, odloèilni dan tekmovanja se je prièel pri lepem vremenu, a izjemno nizkih temperaturah, ki so dosegle tudi minus 31 stopinj Celzija. To je bila seveda idealna kulisa za prièetek odloèilnih bojev na jezeru Kallsjön. Sama dirka je bila razdeljena na dva dela, vsak je trajal dve uri. Zmagala je ekipa, ki je v tem èasu prevozila najveèje število krogov na ledu. Podobno kot na lanski dirki Mazda MX-5 Open Race v Italiji je bil bolj kot sama hitrost odloèilni faktor za dobro uvrstitev izostreni obèutek za drsenje z zadkom.

Avstralska zmaga se je zdela samo še formalnost, vendar je ruska ekipa 40 minut pred koncem prešla v vodstvo. Rusko vodstvo je bilo še toliko bolj presenetljivo, saj so se na zaèetku dirke zavrteli in padli celo na 17. mesto, vendar so se nato zaèeli vztrajno vzpenjati po lestvici navzgor. Rusom je uspelo celo poveèevati prednost pred Avstralci, a se je le-ta stopila pred samim zakljuèkom dirke. V finišu so predstavniki dežele koal in kengurujev naredili usodno napako z izletom v sneg, kar je pomenilo rusko zmago in drugo mesto Avstralcev. Na tretje mesto pa so se s konstantno vožnjo uvrstili Belgijci, ki so sicer slavili lani v Italiji.

Po razglasitvi najboljših in škropljenju s šampanjcem so utrujeni a navdušeni udeleženci uživali še v slavnostni veèerji z zabavnim programom za voznike, èlane ekip in povabljene

goste. Jeff Guyton, predsednik in glavni izvršni direktor Mazde Motor Europe je goste kratko nagovoril in zmagovalcem podelil nagrade, praznovanje zmage pa se je zavleklo dolgo v noè.

AVTOMOBILIZEM

Volkswagen odpira sezono užitkov na prostem: svetovna premiera novega Golfa Cabrioleta v Ženevi

Volkswagen je na 81. avtomobilskem salonu v Ženevi predstavil težko prièakovano novo poglavje svetovne uspešnice – novi Golf Cabriolet. Štirisedežnik ima inovativno platneno zložljivo streho z elektrohidravliènim mehanizmom za pomik, ki se odpre v samo 9,5 sekunde.Dizajn novega Volkswagna sledi dizajnu zaprte, trivratne izvedbe, vendar pa novi zadek, bolj ploska strešna linija in bolj položen okvir vetrobranskega stekla vozilu dajejo samosvoj znaèaj. Golf Cabriolet deluje še posebej dinamièno, èe je opremljen z opcijskimi biksenonskimi žarometi. Serijske za vse razlièice so zadnje luèi z LED-tehnologijo, ki spominjajo na luèi modela GTI. Samoumeven del serijske opreme, ki skrbi za zanesljivo varnost, so

avtomatska zašèita pri prevraèanju vozila, èelni zraèni blazini za voznika in sovoznika, kombinirani stranski zraèni blazini za glavo in prsni koš ter kolenska zraèna blazina za voznika in sistem ESP.Novi Golf je eden izmed najtišjih kabrioletov. Zasluga za to gre novi, temeljito izpopolnjeni platneni zložljivi strehi s serijskim sistemom avtomatskega pomika, ki streho odpre nadpovpreèno hitro. Streho je možno odpreti tudi med vožnjo, in sicer do hitrosti 30 km/h.Za užitek v vožnji z novim Golfom Cabrioletom skrbi šest turbomotorjev z direktnim vbrizgavanjem goriva, ki pokrivajo razpon moèi od 77 kW (105 KM) do 155 kW (210 KM). Štirje izmed bencinskih (TSI) in dizelskih (TDI) motorjev so kombinirani z menjalnikom z dvojno sklopko (DSG), trije pa s paketom ukrepov za zmanjšanje porabe goriva BlueMotion Technologies. Da je novi Volkswagen resnièno izjemno varèen, dokazuje na primer Golf Cabriolet 1.6 TDI (77 kW) BlueMotion Technologies, ki v povpreèju porabi samo 4,4 l goriva na 100 km (kar ustreza emisiji 117 g CO na km).2

Jutri se v Nemèiji zaène predprodaja. Cena osnovne izvedbe znaša 23.625 EUR. Naèeloma je za novi Golf Cabriolet na voljo bogata paleta dodatne in dopolnilne opreme, ki je prevzeta od klasiènega Golfa seveda brez strešnega okna.

z a s c o m . s iz a s a v s k iinformator

AVTOOBNOVAZALEZINA

Zalezina Boris s.p.GSM: 041/639 023

Cesta Tonèke Èeè 16, Trbovlje

servisiranje vesh vrst vozil

ŠPORT V ZASAVJU

KOLANDER ZMAGOVALEC MEDNA-RODNEGA TURNIRJA V VELENJU

Karate klub Tiger iz Velenja je v soboto 19. februarja organiziral in izvedel 6. mednarodni turnir z nazivom »Pokal Nestla Žganka«. Turnir je dobil ime po ustanovitelju modernega Velenja in prvega župana. Na turnirju je nastopilo 280 tekmovalk in tekmovalcev iz 3 evropskih držav.

Trboveljski karate so tokrat zastopali mlajši tekmovalci, ki so nastopili v športnih borbah in sicer: Sonja BALOH BAROVIÈ, Elvis KURTIÈ, Husein TAHIROVIÈ, Timotej ZUPANÈIÈ in Tadej KOLANDER. Za Timoteja in Elvisa je bil to krstni nastop na tekmovanjih v športnih borbah. Najbolje med vsemi se je ponovno odrezal Tadej KOLANDER v kategoriji mlajših deèkov nad 45kg, kjer je osvojil zlato medaljo.

Naslednji dan, v nedeljo 20. februarja, je v isti dvorani potekalo še Èlansko in veteransko državno prvenstvo. Nastopilo je 93 tekmovalk in tekmovalcev iz 30 slovenskih klubov. Trboveljska zasedba je bila zaradi poškodb in bolezni moèno zdesetkana. Zelo dostojna pa sta klubske barve branila Almin SALKIÈ med èlani in Marija PLOHL med veterankami nad 50let. Mariji je pripadlo zlato odlièje. Almin SALKIÆ je ponovno dokazal, da sodi v sam vrh slovenskega karateja, saj je izgubil šele v finalu proti Velenjèanu Klemnu PLAZARJU in s tem osvojil srebrno medaljo. REZULTATI 6. POKAL NESTL ŽGANK:BORBE POSAMEZNO: Mlajši deèki nad 45kg:1. mesto: Tadej KOLANDERREZULTATI ÈLANSKO IN VETERANSKO DP:KATE POSAMEZNO: Èlani:2. mesto: Almin SALKIÈVeteranke nad 50 let:1. mesto: Marija PLOHL

Miha KOVAÈIÈ

TRBOVELJSKI KARATEISTI NA TURNIRJIH V BEOGRADU IN ŽALCU OSVOJILI KAR 15 MEDALJ

Ta vikend so imeli karateisti dvojni program. V Beogradu je potekal 5. Mednarodni karate turnir »DECA EVROPE«. Turnirja so se Trboveljèani udeležili na osebno povabilo Liviusa BUNDE, ki je glavni organizator tega turnirja, obenem pa je selektor slovenske reprezentance v katah in tesni sodelavec Karate kluba Trbovlje. Na tekmovanju je nastopilo preko 300 tekmovalcev iz 5 držav. Drugo tekmovanje se je odvijalo v Žalcu, in sicer »POKAL ŽALCA 2011«, kjer je nastopilo 400 tekmovalcev iz 5 držav.

V Beogradu so nastopili Sonja BALOH BAROVIÈ, Husein TAHIROVIÈ, Tadej KOLANDER, Ajdin MUJKANOVIÈ, Timotej ZUPANÈIÈ in Jan NARAGLAV. Pod vodstvom Mihe KOVAÈIÈA in Maksa ŠMIDHOFERJA so tekmovalci nastopali v katah posamezno in ekipno ter športnih borbah. Zlato medaljo sta v katah posamezno osvojila Tadej in Jan, vsak v svoji starostni kategoriji. Ajdin je nastopil v dveh kategorijah kat in obakrat osvojil srebrno medaljo. Pri deklicah je tretje mesto zasedla Sonja. V katah ekipno se je naša ekipa v sestavi Husein, Tadej in Timotej uvrstila na drugo mesto. V športnih borbah sta na zmagovalni oder stopila Sonja z

ŠPORT V ZASAVJU

drugim mestom ter Jan, ki je osvojil tretje mesto. Naši tekmovalci so bili v Beogradu nastanjeni pri družinah tekmovalcev Karate kluba Evrope, ki so bili tudi organizatorji turnirja. S tem so vrnili uslugo našim tekmovalcem ter njihovim družinam, ki so gostili Beograjèane v èasu našega turnirja v mesecu decembru. V Karate klubu Trbovlje verjamejo, da bodo takšne zadeve še utrdile prijateljske vezi med kluboma.Na turnirju v Žalcu pa je nastopila kar sedemnajst èlanska ekipa, in sicer Patricija KOÈNAR, Kristina MASLEŠA, Monika JAGER, Mila NEDIÈ, Ajša DURATOVIÈ, Sanja NARAGLAV, Tea LOPAN, Blaž CESTNIK, Matic ŠKRBEC, Patrik KUŠTER, Luka GRIVEC, Daniel IULIANO, Matija KRIŽNIK, Luka FERLIN, Žan JUREÈIÈ, Adis BAŠIÈ in Erik REMETIÈ. Vodil jih je trener Jernej SIMERL, vlogo sodnice je opravljala Aida PARIÈ.V katah posamezno se je na zmagovalni oder uspelo uvrstiti Moniki in Mili, ki sta osvojili bronasti medalji, še stopnièko višje je stopil Daniel, ki je zasedel drugo mesto. V katah ekipno so zlato medaljo osvojili Daniel, Luka in Matija. V isti kategoriji so se na tretje mesto uvrstili Adis, Erik in Žan. V športnih borbah sta Sanja in Tea zaradi premoènih udarcev izgubili v polfinalu. Na koncu sta obe osvojili bronasti medalji.Zakljuèimo lahko, da je bil pretekli vikend zelo uspešen za trboveljske karateiste, saj so na dveh turnirjih osvojili kar 15 medalj.

REZULTATI »DECA EVROPE« - BEOGRAD:KATE POSAMEZNO:Deklice– letnik 1999: 3. mesto: Sonja BALOH BAROVIÈ Deèki – letnik 2000: 1. mesto: Tadej KOLANDER Deèki – letnik 1998 – samo rumeni in oranžni pasovi: 2. mesto: Ajdin MUJKANOVIÈDeèki – letnik 1998: 2. mesto: Ajdin MUJKANOVIÈ

Deèki – letnik 1997: 1. mesto: Jan NARAGLAVKATE EKIPNO:Deèki– letnik 2000 in 1999: 2. mesto: Husein TAHIROVIÈ, Tadej KOLANDER, Timotej ZUPANÈIÈŠPORTNE BORBE:Deklice– letnik 2000 in1999 +30 kg: 2. mesto: Sonja BALOH BAROVIÈ Deèki – letnik 1998 in1997 + 45 kg: 3. mesto: Jan NARAGLAVREZULTATI »POKAL ŽALCA« - ŽALEC:KATE POSAMEZNO:Deklice– 11 let: 3. mesto: Monika JAGER Deklice– 13 let: 3. mesto: Mila NEDIÈ Deèki – 10 let: 2. mesto: Daniel IULIANO

KATE EKIPNO:Deèki: 1. mesto: Daniel IULIANO, Luka GRIVEC, Matija KRIŽNIK3. mesto: Adis BAŠIÈ, Erik REMETIÈ, Žan JUREÈIÈŠPORTNE BORBE:Mladinke– 16 in 17 let - 59 kg: 3. mesto: Tea LOPAN Mladinke– 16 in 17 let + 59 kg: 3. mesto: Sanja NARAGLAV Jernej SIMERL

ŠPORT V ZASAVJU

»THERMANA SLO OPEN« USPELA TUDI OB POMOÈI TRBOVELJÈANOV

Karate zveza Slovenija je izvedla 11. Mednarodni karate turnir »THERMANA SLO OPEN«. V soboto in nedeljo se je v Laškem zbralo 650 tekmovalk in tekmovalcev iz dvanajstih evropskih držav. Trboveljski karate so pod vodstvom Glavnega trenerja v klubu Mihe KOVAÈIÈA tokrat zastopal i , Patr ic i ja BUKOVINSKI, Sanja NARAGLAV, Tea LOPAN, Blaž HRIBOVŠEK, Tim ŽLAK in Almin SALKIÈ.

V katah pri kadetinjah je nastopila Patricija, ki je v prvem krogu izgubila proti predstavnici Avstrije z rezultatom 2:3. V kategoriji mladincev je tekmoval Almin, ki je prav tako izgubil 2:3 proti reprezentantu Madžarske, ki je na koncu osvojil prvo mesto. Almin je nato preko repesaža zasluženo osvojil bronasto medaljo. Tako pri Patriciji in Alminu se je pri izvedbi kat poznalo pomanjkanje moèi, kar je posledica bolezni, ki ju muèi tekom teh dni. V športnih borbah so nastopili štirje naši tekmovalci. Ognjeni krst v kategoriji kadetov je doèakal Blaž, ki je izgubil prvo borbo proti predstavniku Hrvaške, ki je kasneje po dveh zmagah izgubil polfinalno borbo ter s tem onemogoèil nastop Blažu v repesažu za bronasto medaljo. Tim je v kategoriji kadetov po dveh zanesljivih zmagal izgubil v finalu proti reprezentantu Hrvaške. Poraz je bil toliko bolj boleè, saj je ob koncu borbe prišlo do nekaterih nerazumljivih sodniških odloèitev v škodo Tima. Nastopil je tudi v starejši kategoriji mladincev, kjer se mu je v repesažu uspelo uvrstiti v borbo za medaljo, ki jo je pa izgubil v zadnjih sekundah ob uspešnem izvedenem nožnem udarcem Madžarskega reprezentanta. Pri mladinkah sta nastopili Tea in Sanja. Tea je zabeležila dve zmagi, v polfinalu izgubila šele po sodniški odloèitvi ter na koncu zanesljivo premagala nasprotnico za tretje mesto in tako osvojila bronasto medaljo. Za las prekratka za medaljo je

bila tokrat Sanja, ki je od zaèetka prikazala zelo dobre borbe, ob koncu pa ji je popustila zbranost in v borbi za medaljo naredila preveè nekontroliranih udarcev.Karate zveza Slovenije je tudi tokrat zaprosila Karate klub Trbovlje, da njim pomaga pri izvedbi turnirja. Dvanajst èlanska ekipa v soboto in osem èlanska v nedeljo je pod vodstvom Jerneja SIMERLA tudi tokrat opravila svoje delo z odliko, tako da so ponovno prejeli pohvale. Da je bila trboveljska prisotnost zagotovljena res v vseh sferah je poskrbela Aida PARIÈ, ki je v sodniških vrstah krojila usodo nastopajoèih tekmovalcev. Za zadovoljstvo organizatorjev turnirja so ob koncu poskrbeli èlani slovenske moške reprezentance v športnih borbah ekipno, ki so se po zmagah nad Èrno Goro ter Bosno in Hercegovino v finalu pomerili proti aktualnim svetovnim prvakom Srbom. Do zadnje pete borbe je bil izid izenaèen, kljub navijanju celotne dvorane so se morali naši na koncu zadovoljiti s srebrno medaljo, kar je pa vseeno odlièen rezultat. Ob koncu lahko z veseljem ugotovimo, da je »praznik karateja« uspel tudi ob pomoèi trboveljskih karateistov.REZULTATI KATE: Mladinci:3. mesto Almin SALKIÈŠPORTNE BORBE: Kadeti (+70 kg):2. mesto Tim ŽLAKMladinke (-59 kg): 3. mesto Tea LOPAN

Jernej SIMERL

ŠPORT V ZASAVJU

Košarka - V soboto, 12.2.2011, se je konèala sezona za najmlajðe pionirke U-10 (dekleta do 10 let). V sezoni za najmlajðe pionirke 2010/2011 smo skupaj odigrali 12 tekem ter imeli 11 ZMAG in 1 neodloèen rezultat. Tako smo sezono zakljuèili kot EDINA ekipa v Sloveniji, brez poraza.

Z aprilom pa se zaèenja nova sezona in uspeh najmlajðih pionirk je lahko izziv vsem ostalim igralkam. V tekmovanje pod okriljem Koðarka-rske zveze Slovenije smo se prijavili z dvema ekipama mlajðih pionirk – ÐD Felix Trbovlje in ÐD Felix Zagorje ter ekipo starejðih pionirk ÐD Felix Trbovlje.

Starejðe pionirke bodo v zaèele tekmovanje v skupini Vzhod 2, kjer bodo poleg naðih igralk nastopile ðe ekipe: Jeþica A, Domþale, Panter Ilirija, Welness center Patricia in GVT B. Prva tekma bo odigrana v petek, 8.4.2011, v Trbovljah, proti ekipi Jeþica A.

Mlajðe pionirke ÐD Felix Trbovlje bodo tekmo-vanje zaèele v skupini Vzhod 3, kjer bodo poleg naðih deklet nastopili ðe ekipa Welness center Patricia iz Rogaðke Slatine in ekipa KK Trbovlje. Letos se bo prvi del tekmovanja igral na turnirski sistem, kar pomeni, da bo vsaka ekipa enkrat organizator turnirja. Prvi turnir bo odigran v Rogaðki Slatini, v nedeljo, 3.4.2011 (proti ekipama iz Rogaðke Slatine in Trbovelj).

Mlajðe pionirke ÐD Felix Zagorje pa bodo tekmovale v skupini Vzhod 1, kjer bodo poleg naðih igralk nastopile: AJM Maribor in GVT iz Slovenskih Konjic. Tudi njihov prvi turnir bo odigran v nedeljo, 3.4.2011, v Mariboru (proti ekipama iz Maribora in Slovenskih Konjic).

Vsi ste vljudno vabljeni k ogledu naðih tekem, vsem igralkam pa þelimo ogromno ðportnih uþitkov in uspehov.

Velja pa omeniti ðe, da se z ekipami najmlajðih, mlajðih in starejðih pionirk, v aprilu udele-þujemo tudi Mednarodnega Velikonoènega turnirja v Ostravi (McDonald's cup). Na turnirju smo z dvema ekipama sodelovali þe lansko leto in osvojili prvo mesto z najmlajðimi pionirkami in tretje mesto s starejðimi pionirkami. Tudi letos verjamemo v naða dekleta in prièakujemo nove uspehe.

Nikita Vrbnjak

ŠPORT V ZASAVJU

Regionalna Ljubljanska LEGEA liga

LESTVICA 14. krog 19.03.11 KLUB ŠT Z N P GR TÈ

1. Svoboda Ljublj. 14 9 3 2 36:16 302. Jevnica 14 7 4 3 34:21 253. Kolpa 14 8 1 5 28:19 254. Zagorje 14 7 3 4 32:19 245. Arne Tabor 69 14 7 3 4 32:22 246. Bravo ŠTUDENT 14 6 4 4 25:15 227. Komenda 14 6 4 4 23:16 228. Ihan 14 7 1 6 23:29 229. Jezero Medvode 14 6 2 6 21:24 2010. Rudar Trbovlje 14 5 4 5 24:28 1911. Brinje 13 5 2 6 20:23 1712. Termit Moravèe 14 3 2 9 14:23 1113. Cockta Kresnice 13 2 2 9 7:27 814. Slovan 14 0 3 11 9:46 3

LESTVICA 15. krog 20.03.11 KLUB ŠT Z N P GR TÈ

1. Primorje Ajdov. 15 11 1 3 48:17 342. Krka 15 9 4 2 35:14 313. Jadran Dekani 15 9 2 4 57:19 294. MNK Izola 15 9 2 4 42:20 295. Šenèur Hrastje 15 8 4 3 30:25 286. ŠD Bilje 15 8 2 5 45:30 267. Rudar Trbovlje 15 7 2 6 26:26 238. Svoboda Ljubljana 14 7 1 6 27:25 229. Roltek Termit 15 6 0 9 24:23 1810. Calcit Fotball Kam. 15 5 0 10 29:60 1511. ND Slovan 14 4 1 9 23:33 1312. Bela Krajina 14 3 3 8 13:38 1213. MNK Ljubljana 15 3 0 12 18:60 914. NK Britof 14 1 4 9 15:42 7

LESTVICA 15. krog 20.03.11 KLUB ŠT Z N P GR TÈ

1. Krka 15 11 2 2 65:14 352. Jadran Dekani 15 10 4 1 34:8 343. Bela Krajina 14 9 2 3 62:22 294. MNK Izola 15 8 4 3 34:22 285. NK Britof 14 7 3 4 28:20 246. Rudar Trbovlje 15 7 2 6 32:14 237. Primorje Ajdov. 15 7 2 6 34:24 238. ŠD Bilje 15 6 3 6 36:22 219. Roltek Termit 15 6 3 6 19:24 2110. Šenèur Velesovo 15 5 5 5 25:29 2011. Svoboda Ljubljana 14 5 0 9 34:47 1512. MNK Ljubljana 15 4 3 8 27:51 1513. Calcit Fotball Kam. 15 0 2 13 5:72 214. ND Slovan 14 0 1 13 9:75 1

2. Kadetska liga zahod2. Mladinska liga zahod

REZULTATI 15. krog 20.03.11

Krka : Primorje Ajdovšèina 2:2 (2:0)Jadran Dekani : Calcit Fotball Kamnik 13:0 (5:0)MNK Ljubljana : Šenèur Hrastje 3:2 (1:2)MNK Izola : Rudar Trbovlje 1:1 (0:0)ŠD Bilje : Roltek Termit 1:0 (0:0)

REZULTATI 15. krog 20.03.11Krka : Primorje Ajdovšèina 4:2 (3:0) Jadran Dekani : Calcit Fotball Kamnik 1:0 (1:0) MNK Ljubljana : Šenèur Velesovo 1:1 (0:0) MNK Izola : Rudar Trbovlje 1:1 (1:0) ŠD Bilje : Roltek Termit 0:0 (0:0)

REZULTATI 14. krog 19.03.11Ihan : Svoboda Ljubljana 2:2 (0:0) Termit Mor. : Jezero Medvode 1:0 (0:0) Zagorje : Kolpa 2:1 (2:0) Arne Tabor 69 : Rudar Trbovlje 3:2 (1:0) Jevnica : Slovan 6:1 (3:0) Komenda : Bravo ŠTUDENT 0:1 (0:1)

pari 15. kroga, ki se igra 26.03.11Komenda : Ihan Bravo ŠTUDENT : Jevnica Slovan : Arne Tabor 69 Rudar Trbovlje : Cockta Kresnice Brinje : Zagorje Kolpa : Termit Moravèe Jezero Medvode : Svoboda Ljubljana

pari 16. kroga, ki se igra 02.04.11Ihan : Jezero Medvode

Svoboda Ljubljana : Kolpa Termit Moravèe : Brinje Zagorje : Rudar Trbovlje Cockta Kresnice : Slovan

Arne Tabor 69 : Bravo ŠTUDENT Jevnica : Komenda

MOJ VRT

Sadje iz majhnega vrta

Uporabne grmovnice in sadno drevje je pogosto spregledano s strani lastnikov majhnih vrtov. Pri tem pa lahko tudi na majhnih vrtovih gojite celo kopico rastlin z okusnimi plodovi. Zaradi moènega obrezovanja in naèina vzgoje je sadno drevje celo odlièno za manjše vrtove. Drevesa, ki jih boste gojili ob žici ali ograji bodo zavzemala precej manj prostora kot marsikatero okrasno drevo. Podobno kot sadna drevesa je potrebno tudi grmovnice kot so npr. ribezi ali maline, redno obrezovati in redèiti, zaradi èesar bodo zavzemala malo prostora. Na majhnem vrtu nikoli ne boste postali povsem samo zadostni, lahko pa gojite plodove, ki jih pogosto kupujete ali pa takšne, ki so precej dragi, s èimer lahko celo prihranite. Dodaten plus pa je seveda, da boste toèno vedeli, kako so bili vzgojeni.

Kdaj sadimo?Èeprav lahko rastline v loncih kupimo skoraj preko celotnega leta pa je najboljši èas za sajenje sadnega drevja in grmovnic v èasu mirovanja – med oktobrom in koncem marca. Mirujoèe rastline so že izgubile svoje listje in lahko energijo usmerijo v rast korenin. Mirujoèe rastline pa lahko kupimo tudi z golimi koreninami, kar je navadno ceneje. Pri slednjih je še posebej pomembno, da pred sajenjem korenine dobro namoèite (še posebej, èe boste sadili v lahka tla).

Okusni plodovi tudi v loncihPri vzgoji grmovnic ali celo pritlikavih sadnih dreves v loncih se moramo zavedati, da so rastline v loncih povsem odvisne od vrtnarjev. V vrtnih tleh lahko rastline poženejo globoke korenine, s katerimi si zagotovijo dovolj vode in hranil. Nasprotno pa je volumen substrata v loncu precej omejen. Za zmanjšanje stresa zaradi neenakomerne oskrbe z vodo, izberite najveèji lonec, ki vam še ustreza. Najbolje je, èe imate prostor za lonec 60 cm premera in 50 cm

višine. Za sajenje v lonce izberite pritlikave sorte. Dodatno bodo drevesa v loncih manjše rasti že zaradi samega pomanjkanja prostora za korenine. Njihov obseg pa boste zmanjšali tudi zaradi rednega obrezovanja, ki je nujno za pridelavo kvalitetnih plodov.Pri vzgoji rastlin v loncih vedno izberite kvaliteten substrat z dobro strukturo. Z uporabo kvalitetnega substrata bo potrebno rastline v loncih redkeje presajati. Hkrati pa lahko substrati slabše kvalitete tudi prehitro razpadejo, zaradi èesar nastane substrat s slabim odvodnjavanjem. V loncih lahko gojite tudi borovnice in brusnice, vendar morate v tem primeru uporabiti substrat za kisloljubne rastline. Kisloljubne rastline zalivajte z deževnico in ne z vodo iz pipe, s èimer boste prepreèilo nabiranje soli, ki zvišujejo pH.

JEDI IN SLADICE

Izdaja in trženje:Kartonažna dodelava Renata Baš s.p.TRR: 0311 0100 0536 762 in Pro Kom 3 Janez Baš s.p.TRR: 0311 0100 0420 750Uredništvo ZascomOpekarna 37, 1420 Trbovljetelefon: 040 854 546, 040 598 245spletni naslov: www.zascom.sie-pošta: zascom.si@gmail.comsplošno: www.dormeo.netavtomobilizem: press materialšport: press materialmoj vrt: www.okrasnivrt.comrecepti: www.mojirecepti.com

Recept za solato iz regrata s fižolom, krompirjem in ocvirki

Priprava:Krompir dobro operemo in ga kar v olupkih skuhamo v slani vodi. Nato ga olupimo in nareþemo. Jajce trdo skuhamo, olupimo in nareþemo.Regrat operemo in dobro odcedimo.V ponvi segrejemo ocvirke, nato jim dodamo olje, kis in malo vode. Vse skupaj na hitro prevremo. Solimo in popramo.V posodi zmeðamo regrat in fiþol, dodamo narezan krompir, narezano jajce in ocvirke.SestavineKrompir 3 kosi, sol, kokošje jajce 1 kos, regrat 500g, ocvirki 4 þlice, olivno olje 5 þlic, kis, poper, fiþol - ploèevinka 200g.

Recept za biskvit s sladko smetano in bananami, prelit s èokoladoRumenjake penasto umeðamo s sladkorjem in vanilijevim sladkorjem. Prilijemo olje in vodo. Postopoma dodajamo kakav, moko in pecilni praðek. Nazadnje narahlo umeðamo sneg iz beljakov. Biskvit peèemo pribliþno 15 minut pri temperaturi 180? C.Priprava prelivaVroè biskvit prelijemo z vroèim mlekom in pustimo, da se ohladi.Priprava premazaSladko smetano stepemo in ji umeðamo zmiksane banane.Biskvit najprej namaþemo z marelièno marme-lado, nato pa z bananinim premazom.Priprava glazureNad soparo stopimo èokolado in maslo. Biskvit prelijemo s èokoladno glazuro.Sestavine za testo: Jajce - kokoðje 4 kosi, sladkor - beli 12 þlic, vanili-jev sladkor 1 kos, olje - sonènièno 5 þlic, voda 12 þlic, kakav v prahu 3 þlice, pðenièna bela moka 12 þlic, pecilni praðek 0,5 kosi, Sestavine za preliv - mleko - polnomastno 2dlSestavine za premaz -sladka smetana 180ml, banane 3 kosi, marmelada Sestavine za glazuro - jedilna èokolada 150g, maslo 150g

križanka

AV

TO

HIŠ

A M

AL

GA

J d

.o.o

., G

ab

rsko

30

b, 1

42

0 T

rbo

vlje

, te

l.: 0

3 5

6 3

3 1

10

/11

2/1

14

, w

ww

.ma

lga

j.co

mO

dp

rto

: o

d p

on

ed

eljk

a d

o p

etk

a o

d 8

.00

do

18

.00

, so

bo

ta o

d 8

.00

do

13

.00

, n

ed

elja

za

prt

o.