zasnova rotacijskega regalnega skladiŠČa … – i profil po standardu din 1025-2 nbr – akrilo...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Peter Bernard

ZASNOVA ROTACIJSKEGA REGALNEGA

SKLADIŠČA PNEVMATIK

Diplomsko delo

visokošolskega strokovnega študijskega programa

Strojništvo

Maribor, april 2010

I

ZASNOVA ROTACIJSKEGA REGALNEGA

SKLADIŠČA PNEVMATIK Diplomsko delo

Študent(ka): Peter Bernard

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program

Strojništvo

Smer: Proizvodno strojništvo

Mentor: red. prof. dr. Iztok Potrč

Somentor: izred. prof. dr. Miran Brezočnik

Maribor, april 2010

- II -

- III -

I Z J A V A

Podpisani Peter Bernard izjavljam, da:

je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red. prof.

dr. Iztoka POTRČA in somentorstvom izred. prof. dr. Mirana BREZOČNIKA ;

predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, 10.01.2010 Podpis: ___________________________

- IV -

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Iztoku

POTRČU in somentorju izred. prof. dr. Miranu

BREZOČNIKU za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi Katarini in

Juliji za izkazano ljubezen , podporo in razumevanje v

času nastajanja diplomskega dela, prav tako se

zahvaljujem prijateljem in bratu za tehnične nasvete,

ki so pripomogli k nastanku tega dela.

Posebna zahvala velja materi za izkazano moralno

podporo v času študija.

- V -

ZASNOVA ROTACIJSKEGA REGALNEGA SKLADIŠČA

PNEVMATIK

Ključne besede: regalno skladišče, skladiščenje, avtomobilska pnevmatika, transportna

naprava

UDK: 621.868.3(043.2)

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Zasnova rotacijskega regalnega skladišča pnevmatik opisuje

zasnovo, konstruiranje in določitev komponent rotacijskega regalnega skladišča pnevmatik. V

uvodnih delih diplomskega dela so opisane zahteve za zasnovo rotacijskega regalnega

skladišča avtomobilskih pnevmatik, analizirano je tudi obstoječe stanje. V osrednjem delu je

predstavljena zasnova skladišča ter preračun posameznih komponent. Zaključni deli naloge

vsebujejo prikaz delovanja sistema, izračun pretočnih časov ter navodila za montažo,

vzdrževanje in varno uporabo. V zadnjem poglavju smo prikazali bistvene ugotovitve in

postopek dela.

- VI -

DESIGN OF CAR TYRE ROTATIONAL SHELF

STOREHOUSE

Key words: shelf storehouse, warehousing, car tyre, transportation device

UDK: 621.868.3(043.2)

ABSTRACT

Diploma work with a title Design of car tyre rotational shelf storehouse describes the design,

construction and determination of car tyre rotational shelf storehouse components. In the

preface of this diploma work there are described demands for design of car tyre rotational

shelf storehouse and existing condition is also analysed. The central part presents a design of

warehouse and calculations of individual assemblies. The final sections contains the display

of system activity, calculation of flow times and instructions for installation, maintenance and

safe use of warehouse. In the last chapter, we show the essential findings and work process.

- VII -

KAZALO

1 UVOD .................................................................................... 1

1.1 Opis problema skladiščenja pnevmatik .................................................. 1

1.2 Predstavitev in vrste skladiščnih regalov za pnevmatike ....................... 2

1.3 Struktura diplomskega dela .................................................................... 4

2 DOLOČITEV PROBLEMA .................................................... 5

2.1 Opis željenih skladiščnih pogojev .......................................................... 5

2.2 Pretočne zmogljivosti ............................................................................. 6

2.3 Zalogovne zmogljivosti .......................................................................... 6

3 IDEJNA IN KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

ROTACIJSKEGA REGALNEGA SKLADIŠČA ......................... 7

3.1 Nosilna konstrukcija ............................................................................... 9

3.2 Transportna roka ................................................................................... 10

3.3 Nosilni steber transportne roke ............................................................. 12

3.4 Vertikalni transporter ............................................................................ 13

3.5 Regal ..................................................................................................... 15

3.6 Nosilni steber regalov ........................................................................... 16

3.7 Toplotna in UV zaščita skladišča ......................................................... 17

Kemijske osnove ................................................................................... 17

Izbira zasteklitve ................................................................................... 18

3.8 Pozicioniranje ....................................................................................... 19

Induktivni senzor .................................................................................. 19

Magnetni linearni dajalnik .................................................................... 20

Električni valj z vgrajenima končnima stikaloma ................................ 20

- VIII -

4 PRERAČUN IN DOLOČITEV KOMPONENT SISTEMA .... 22

4.1 Dvižni mehanizem ................................................................................ 22

Določitev motorja ................................................................................. 22

Določitev reduktorja ............................................................................. 27

Preračun zobatega transportnega traku ................................................. 29

Sile v zobatem transportnem traku ....................................................... 30

Izbira zobatega transportnega traku ...................................................... 34

Izbira profila in širine zobatega transportnega traku ............................ 36

Izračun premera gredi gnane jermenice ............................................... 38

4.2 Mehanizem vrtenja ............................................................................... 41

Določitev motorja ................................................................................. 41

Določitev reduktorja ............................................................................. 44

4.3 Podajalni mehanizem ............................................................................ 47

Izračun vlečne sile bočnega električnega valja .................................... 47

Izračun vlečne sile električnega valja ................................................... 50

5 ANALIZA TOKA SKLADIŠČENJA .................................... 51

5.1 Določitev poteka skladiščenja .............................................................. 51

5.2 Izračun pretočnih časov ........................................................................ 53

Pomožni čas .......................................................................................... 53

Tehnološki čas ...................................................................................... 54

6 NAVODILA ZA MONTAŽO, VZDRŽEVANJE IN VARNO

UPORABO ............................................................................... 59

6.1 Navodila za montažo in vzdrževanje regalnega skladišča avtomobilskih

pnevmatik ......................................................................................................... 59

- IX -

Navodila za montažo ............................................................................ 59

Navodila za vzdrževanje ....................................................................... 59

6.2 Varnostna navodila ............................................................................... 60

7 ZAKLJUČEK ....................................................................... 61

8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV .................................... 63

9 PRILOGE ............................................................................ 65

ŽIVLJENJEPIS ........................................................................ 72

- X -

SEZNAM SLIK

Slika 1.1: „ Paternoster ” skladišče pnevmatik............................................................................................................................ 2

Slika 1.2: Regali za skladiščenje pnevmatik .................................................................................................................................. 3

Slika 2.1: Postavitev pnevmatik pri skladiščenju ....................................................................................................................... 6

Slika 3.1: Prikaz podsklopov skladišča ............................................................................................................................................ 8

Slika 3.2: Nosilna konstrukcija ............................................................................................................................................................ 9

Slika 3.3: Transportna roka ............................................................................................................................................................... 10

Slika 3.4: Transportna roka pri transportu ene pnevmatike ............................................................................................. 11

Slika 3.5: Zgornji del nosilnega stebra transportne roke ..................................................................................................... 12

Slika 3.6: Spodnji del nosilnega stebra transportne roke .................................................................................................... 13

Slika 3.7: Zgornji del vertikalnega transporterja ..................................................................................................................... 14

Slika 3.8: Napenjalna naprava in gnani zobnik vertikalnega transporterja ................................................................ 14

Slika 3.9: Spodnji del vertikalnega transporterja .................................................................................................................... 15

Slika 3.10: Regal ...................................................................................................................................................................................... 16

Slika 3.11: Zgornji in spodnji del nosilnega stebra regalov................................................................................................. 16

Slika 3.12: Induktivni senzor ............................................................................................................................................................ 19

Slika 3.13: Magnetni linearni dajalnik .......................................................................................................................................... 20

Slika 3.14: Električni valj z vgrajenima končnima stikaloma ............................................................................................. 20

Slika 3.15: Blokovna shema merilnih naprav ............................................................................................................................ 21

Slika 4.1: Sile pri dviganju in pospeševanju protiuteži ......................................................................................................... 30

Slika 4.2: Sile pri dviganju in zaviranju protiuteži .................................................................................................................. 31

Slika 4.3: Sile pri spuščanju in pospeševanju protiuteži ...................................................................................................... 32

Slika 4.4: Sile pri spuščanju in zaviranju protiuteži ............................................................................................................... 33

Slika 4.5: Izbira profila in širine zobatega transportnega traku ....................................................................................... 36

Slika 4.6: Obremenitev gredi ............................................................................................................................................................ 38

Slika 4.9: Vlečna sila bočnega električnega valja ..................................................................................................................... 48

Slika 4.10: Reakcijski sili v podporah ........................................................................................................................................... 48

- XI -

Slika 4.8: Vlečna sila električnega valja ........................................................................................................................................ 50

Slika 5.1: Potek skladiščenja ............................................................................................................................................................. 52

Slika 5.2: Podatki o poteku skladiščenja ...................................................................................................................................... 54

Slika 5.3: Gantogram skladiščenja pnevmatik .......................................................................................................................... 57

- XII -

Uporabljeni simboli

aA [m/s2] – zagonski pospešek

aB [m/s2] – zaviralni pojemek

amaks [m/s2] – maksimalni dovoljeni pospešek

d [mm] – računski premer jermenice

d1 [mm] – premer ležaja

dmin [mm] – potrebni premer gredi

dz [mm] – zunanji premer jermenice

F1 [N] – sila teže protiuteži

F2 [N] – sila teže transportne roke in tovora

FaA [N] – sila zagonskega pospeška protiuteži

FaB [N] – sila zaviralnega pojemka

FB [N] – maksimalna sila v transportnem traku

FD1 [N] – sila v razponu 1 pri dviganju in pospeševanju protiuteži

FD2 [N] – sila v razponu 2 pri dviganju in pospeševanju protiuteži

FD3 [N] – sila v razponu 1 pri dviganju in zaviranju protiuteži

FD4 [N] – sila v razponu 2 pri dviganju in zaviranju protiuteži

Fdop [N] – dopustna sila

FEV [N] – minimalna vlečna sila električnega valja

FEV [N] – minimalna vlečna sila bočnega električnega valja

Fodop [N] – obodna dopustna sila

FS1 [N] – sila v razponu 1 pri spuščanju in pospeševanju protiuteži

FS2 [N] – sila v razponu 2 pri spuščanju in pospeševanju protiuteži

FS3 [N] – sila v razponu 1 pri spuščanju in zaviranju protiuteži

- XIII -

FS4 [N] – sila v razponu 2 pri spuščanju in zaviranju protiuteži

Ft [N] – kontrolna sila

Ftr [N] – sila trenja

Fv [N] – maksimalna natezna sila

fB – koeficient obratovanja

fBdop – največji dovoljeni koeficient obratovanja

g [m/s2] – zemeljski pospešek

i – prestavno razmerje

ig – prestavno razmerje zobniškega gonila

iv – dodatno prestavno razmerje

JM [kgm2] – masni vztrajnostni moment motorja

Jx [kgm2] – masni vztrajnostni moment

Jx1 [kgm2] – faktor masnega vztrajnostnega momenta

m1 [kg] – masa transportne roke

m2 [kg] – masa protiuteži

m3 [kg] – masa tovora

mr [kg] – masa transportne roke in tovora

ms [kg] – skupna masa tovorne strani in protiuteži

mt [kg] – skupna masa stebra regalov in pnevmatik

Ma [Nm] – primerjalni navor

Mamax [Nm] – maksimalni dopustni navor

Mb [Nm] – izhodni navor

MD [Nm] – dinamični navor

MH [Nm] – zagonski navor

ML [Nm] – navor pri polni obremenitvi

- XIV -

MN [Nm] – nazivni navor motorja

Mp [Nm] – primerjalni moment

Mumax [Nm] – maksimalni upogibni moment

MZ [Nm] – navor pri zaviranju

n – število uskladiščenih pnevmatik z eno manipulacijo

na [min-1] – izhodna vrtilna frekvenca reduktorja

nm [min-1] – vrtilna frekvenca motorja

nmv [min-1] – vrtilna frekvenca mehanizma vrtenja

ns [min-1] – dovoljena vrtilna frekvenca zobniškega gonila

o [m] – obseg regalov

P [kW] – moč motorja

PD [kW] – dinamična komponenta moči motorja

PS [kW] – statična komponenta moči motorja

[h-1] – kapaciteta skladiščenja na uro

r [m] – polmer ležajne kroglice v ležajnem vozičku

rr [m] – polmer regalov

S1 – faktor obremenitve

S2 – faktor števila zob

S3 – faktor prestavnega razmerja

S4 – faktor upogiba transportnega traku

S5 – faktor delovanja

S7 – faktor debeline transportnega traku

SG – skupni faktor obratovanja

sB [mm] – zaviralna razdalja

Sv – varnostni faktor

- XV -

T [Nmm] – vrtilni moment

[s] – povprečni skladiščni cikel

tA [s] – zagonski čas

tB [s] – zaviralni čas

[s] – povprečni pomožni čas

[s] – povprečni čas namestitve pnevmatik na transportno roko

[s] – povprečni čas vnosa podatkov v informacijski sistem

[s] – povprečni tehnološki čas

t2 [s] – zakasnitev

v [m/s] – hitrost tovora

xB [mm] – natančnost zaustavitve

z – število zob jermenice

Ze – število zob v ubiru

α0z – korekturni obremenitveni koeficient pri zasnovi

β [˚] – objemni kot

Δn [min-1] – sprememba vrtilne frekvence

η – skupni izkoristek

ηB – izkoristek bremena

ηR – izkoristek predležja

μL – faktor trenja ležajev

μk [m] – koeficient kotalnega trenja

νz – koeficient varnosti pri zasnovi

σDuizm [N/mm2] – upogibna trajna dinamična trdnost

σudop [N/mm2] – približna dopustna napetost

- XVI -

Uporabljene kratice

EU – poliuretanski kavčuk

HALS – (angleško hindered amine light stabilizers) sterično ovirani amini

HTD – (angleško high torque drive) zobati transportni trak z zaokroženim

profilom za pogone z velikim navorom

IIR – butil kavčuk

IPB – I profil po standardu DIN 1025-2

NBR – akrilo nitrilni kavčuk

PC – polikarbonat

PMMA – polimetilmetakrilat

RRSP – rotacijsko regalno skladišče pnevmatik

SBR – stirol butadienski kavčuk

UV – ultravijolično valovanje

UVA – ultravijolični valovanje z območjem valovanja od 380 do 315nm

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD

V diplomskem delu je predstavljena konstrukcijska zasnova rotacijskega regalnega skladišča

pnevmatik (v nadaljevanju RRSP). Skladišča avtomobilskih pnevmatik so nujno potreben del

vulkanizerske dejavnosti, ki potrebuje skladiščne prostore za shranjevanje novih pnevmatik,

ter za skladiščenje rabljenih pnevmatik njihovih strank. Žal pa je področje skladiščenja

pnevmatik zelo zapostavljen del vulkanizerske dejavnosti, kar se kaže v razmeroma nizki

stopnji avtomatizacije skladiščenja.

Zato smo se v okviru diplomskega dela odločili razviti skladišče za pnevmatike, ki bi

pokrivalo skladiščne potrebe srednjih in manjših vulkanizerskih delavnic.

V diplomskem delu bo predstavljena zasnova avtomatskega RRSP. Poseben poudarek

bo na smotrni izrabi tlorisne površine skladišča, kar bomo dosegli z zlaganjem pnevmatik v

višino. Zlaganje v višino občutno poceni skladiščne stroške na enoto uskladiščenega blaga.

Takšno zlaganje blaga dosežemo z uporabo skladiščnih regalov. V primerjavi s tradicionalnim

skladiščenjem pnevmatik – ročno zlaganje pnevmatik v skladiščne prostore, bo imelo

rotcijsko regalno skladišče še naslednje prednosti:

usklajen dotok in odtok pnevmatik,

preprečevanje mehanskih deformacij na pnevmatikah,

vremenska zaščita pnevmatik,

majhen transportni čas,

ekonomično ravnanje s prostorom,

zmanjšanje stroškov dela.

1.1 Opis problema skladiščenja pnevmatik

Transportni in pretovorni postopki avtomobilskih pnevmatik v vulkanizerskih skladiščih se

izvajajo večinoma ročno. Prav tako pa se v urbanih območjih pojavlja problem pomanjkanja

skladiščnega prostora, kar se odraža v tem, da se avtomobilske pnevmatike skladiščijo v

oddaljenih skladiščih, ali pa v prostorih, ki so za skladiščenje neprimerni. Pri tem nemalokrat

prihaja do napačnega skladiščenja avtomobilskih pnevmatik, kar se odraža na mehanskih

deformacijah in kemijski degradaciji pnevmatik.


- 2 -

1.2 Predstavitev in vrste skladiščnih regalov za pnevmatike

Regali se največkrat uporabljajo za optimalno izkoriščenost prostora in višine skladišča.

Regalno skladišče je sistem, ki ga je možno voditi ročno ali avtomatsko. Njegov namen je

skladiščenje materiala na regalnih policah. Število regalov je odvisno od prostornine skladišča

ter same višine materiala, ki ga odlagamo na police. Če se uporabnik odloči za uporabo

avtomatskega regalnega skladišča, pridobi na hitrosti pretoka in boljši zanesljivosti logistike.

Če ima sistem še računalniško podprto sledljivost, nam to omogoča lažjo vodljivost in

preglednost nad materialom.

Na trgu je ponudba regalnih skladišč avtomobilskih pnevmatike zelo skopa in obsega

sledeči skupini:

„paternoster” skladišče pnevmatik,

regale za skladiščenje pnevmatik.

Pri „paternoster” skladišču se skladiščni regali premikajo – rotirajo v verikalni smeri.

Pnevmatike vnašamo in odstranjujemo iz njega ročno v posluževalni poziciji regala.

„Paternoster” skladišče avtomobilskih pnevmatik je prostorsko zelo ekonomična rešitev,

ter omogoča dokaj nizke pretočne čase. Vendar pa zaradi svoje majhne višine zavzame veliko

tlorisno površino in zahteva skladiščenje v zaprtih prostorih.

Slika 1.1: „ Paternoster ” skladišče pnevmatik


- 3 -

Regali za skladiščenje pnevmatik so zelo enostavna in stroškovno ugodna rešitev.

Skladiščenje in evidenca pnevmatik pri teh regalih potekata ročno zato to negativno vpliva na

pretočni čas in stroške dela. Poleg tega pa zahtevajo zaprt prostor za vremensko zaščito

pnevmatik, ter regalne hodnike za transport pnevmatik in delovanje posluževalca.

Slika 1.2: Regali za skladiščenje pnevmatik


- 4 -

1.3 Struktura diplomskega dela

Diplomsko delo vsebuje sedem osnovnih poglavij, ki so sestavljena iz več podpoglavij.

V prvem poglavju je opisano splošno področje dela, problemi pri skladiščenju

pnevmatik ter stanje na trgu s sistemi za skladiščenje pnevmatik.

V drugem poglavju sledi opis skladiščnih zahtev, ter zahteve za pretočne in zalogovne

zmogljivosti.

V tretjem poglavju bo predstavljena idejna in konstrukcijska zasnova RRSP ter

njegovih komponent.

V četrtem poglavju bo predstavljen preračun in določitev vseh glavnih mehanizmov

sistema.

V petem poglavju bo prikazan koncept skladiščenja in izračun pretočnih časov.

Šesto poglavje bo zajemalo navodila za montažo ter varno uporabo skladišča.

V sedmem poglavju je zaključek diplomskega dela, v katerem bo predstavljen kratek

povzetek problema in dosežki, ki so nastali pri izdelavi diplomske naloge.


- 5 -

2 DOLOČITEV PROBLEMA

2.1 Opis željenih skladiščnih pogojev

Avtomobilske pnevmatike veljajo za pomemben del vsakega avtomobila, saj so nenehno v

kontaktu s cestiščem ter so tako ključnega pomena pri ohranitvi stika med vozilom in

podlago. Pnevmatike se ne starajo le takrat, kadar so v rabi, temveč tudi takrat, ko mirujejo. S

pravilno hrambo se njihova življenjska doba bistveno podaljša.

Pomembno je, da se hranijo v suhem in temnem prostoru z majhnim temperaturnim

nihanjem. Naj bodo pnevmatike montirane na platišča ali ne, nikoli ne smejo biti shranjene na

oljnatih tleh ali kakor koli drugače prihajati v stik s topili, oljem ali mastjo. Prav tako se ne

smejo hraniti v istem ali sosednjem prostoru, kjer se hranijo hitro hlapljiva topila. Prostor za

skladiščenje pnevmatik mora imeti majhen pretok zraka, saj sta za gumeno zmes škodljiva

kisik in ozon.

Posebno pomembna je namestitev pnevmatik v času neuporabe. Če so ostale na

platiščih, bi praviloma morale ležati druga na drugi (slika 2.1). Povsem drugačno pravilo velja

za pnevmatike, ki so brez opore platišča. Te bi morale stati pokončno, saj se v nasprotnem

primeru lahko poškoduje osnova oziroma nastane deformacija plašča, zato morajo pnevmatike

brez platišč stati druga ob drugi (slika 2.1). Pri tem je priporočljivo pnevmatiko od časa do

časa nekoliko obrniti, da ni obremenjen le en del tekalne površine.

Ker pa bo RRSP nudilo možnost skladiščenja pnevmatik s platiščem, kakor tudi brez

njega je optimalna rešitev skladiščenja pnevmatik v ležečem položaju, ker lahko pnevmatike

brez platišča lahko skladiščimo tudi v ležečem položaju, če niso naložene ena na drugo.


- 6 -

Slika 2.1: Postavitev pnevmatik pri skladiščenju

2.2 Pretočne zmogljivosti

V sodobnih vulkanizerskih delavnicah je produktivnost dela zelo visoka. S ciljem zagotovitve

optimalnega toka blaga je potrebno določiti pretočne zmogljivosti za RRSP. S predpostavko,

da imajo srednje in majhne vulkanizerske delavnice največ tri delovne postaje za demontažo

in montažo pnevmatik lahko določimo željeno povprečno pretočno zmogljivost 160

pnevmatik na uro. Ta pretočna zmogljivost je predpostavljena zgolj na osnovi tehnološkega

časa in izhaja iz maksimalnega željenega časa ki ga porabimo za en skladiščni cikel in znaša

1,5 minute.

2.3 Zalogovne zmogljivosti

Zahteva po zelo zmogljivem RRSP in majhnih obratovalnih stroških je bila vodilo pri zasnovi

in konstruiranju. Zalogovno zmogljivost smo predpostavili glede na skladiščne potrebe

srednjih in majhnih vulkanizerskih delavnic, kar znaša okoli 600 kosov pnevmatik.


- 7 -

3 IDEJNA IN KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

ROTACIJSKEGA REGALNEGA SKLADIŠČA

V poglavju idejna in konstrukcijska zasnova RRSP je predstavljeno delovanje in zgradba

RRSP. Vpliv sončne svetlobe na pnevmatike je zelo velik. Zato je v podpoglavju toplotna in

UV1 zaščita skladišča predstavljena kemijska sestava pnevmatik in vpliv sončne svetlobe na

njih, ter izbira zasteklitve za njihovo primerno zaščito.

Podpoglavje pozicioniranje nam predstavi merilne elemente, ki so uporabljeni v RRSP,

ter njihovo postavitev s pomočjo blokovne sheme.

Zgradba RRSP je razdeljena na osem podsklopov:

nosilna konstrukcija,

transportna roka,

nosilni steber transportne roke,

vertikalni transporter,

regal,

nosilni steber regalov,

toplotna in UV zaščita skladišča,

pozicioniranje.

1 UV – ultravijolično valovanje


- 8 -

Slika 3.1: Prikaz podsklopov skladišča

Nosilna konstrukcija

Transportna roka

Nosilni steber transportne roke

Vertikalni transporter

Regal

Rotacijski nosilni steber regalov


- 9 -

3.1 Nosilna konstrukcija

Nosilna konstrukcija RRSP je pretežno sestavljena iz zvarjenih komponent IPB2 profilov.

Posamezne komponente so manjših dimenzij zaradi omejitev v cestnem transportu.

Komponente zunanje konstrukcije so med seboj privijačene in tako sestavljene v celoto. Jedro

konstrukcije sestavlja sedem navpičnih stebrov, od katerih je eden krajši, saj je pod njim

posluževalni vhod. Na spodnjih in zgornjih prečnih stebrih so pritrjena montažna mesta za

regalne stebre. Montažno mesto za nosilni steber transportne roke pa je locirano na sredini

konstrukcije. Spodnji del konstrukcije je pritrjen na temelje s pomočjo temeljnih vijakov.

Slika 3.2: Nosilna konstrukcija

2 IPB – I profil po standardu DIN 1025–2


- 10 -

3.2 Transportna roka

Transportna roka služi prenosu pnevmatik iz posluževalnega mesta na skladiščni regal in

obratno. Sestavljena je iz štirih transportnih mest za pnevmatike. Vsako transportno mesto

ima dve podpori za transport pnevmatik in dve bočni zaščiti. Bočni zaščiti služita za zaščito

pred padcem pnevmatike med transportom in kot bočna poravnala pnevmatike pri pobiranju

le te iz skladiščnega regala. Električna valja omogočata podporama gibanje od horizontalnega

položaja do vertikalnega položaja. Ravno tako sta tudi bočni zaščiti premični s pomočjo

električnih valjev. Na sliki 3.3 so podpore in bočne zaščite prikazane v zaprti – izhodiščni

poziciji.

Celotna transportna roka leži na drsnih vodilih na katerih se s pomočjo bočnega

električnega valja giblje v horizontalni smeri. Na sliki 3.3 je bočni električni valj prikazan v

iztegnjeni – izhodiščni poziciji.

Slika 3.3: Transportna roka


- 11 -

V slučaju transporta manj kot štirih pnevmatik naenkrat (slika 3.4) se neaktivne podpore in

bočne zaščite premaknejo v zgornji položaj. S tem je onemogočen odvzem pnevmatik iz

skladiščnih regalov pod mestom skladiščnega regala transportirane pnevmatike pri povratnem

gibanju transportne roke.

Slika 3.4: Transportna roka pri transportu ene pnevmatike


- 12 -

3.3 Nosilni steber transportne roke

Nosilni steber transportne roke ima osrednjo funkcijo RRSP, saj sta nanj pritrjeni vertikalni

transporter in transportna roka, funkcija stebra pa je tudi izvajanje rotacijskega gibanja s

ciljem rotacije transportne roke na položaj za izbrani nosilni steber regalov.

Na zgornjem delu nosilnega stebra transportne roke so mesta za vpetje pogona in

ležajev zobnika vertikalnega transporterja (slika 3.5).

.

Slika 3.5: Zgornji del nosilnega stebra transportne roke

Mesto pritrditve pogona vertikalnega transporterja

Mesto pritrditve ležajev zobnika vertikalnega transporterja

Vertikalno vodilo

Zgornji ležaj


- 13 -

Na spodnjem delu nosilnega stebra transportne roke je mesto za vpetje ležajev zobnika in

napenjalne naprave vertikalnega transporterja (slika 3.6).

Slika 3.6: Spodnji del nosilnega stebra transportne roke

Nosilni steber je oležajčen na zgornjem in spodnjem delu, njegovo rotacijo pa omogoča

zobniško gonilo z elektromotorjem na spodnji strani stebra (slika 3.6). Nosilni steber je preko

teh dveh oležajčenj privijačen na nosilno konstrukcijo.

3.4 Vertikalni transporter

Vertikalni transporter sestoji iz pogonskega sklopa, zobnikov, napenjalne naprave, zobatega

transportnega traku, protiuteži in podporne konstrukcije transportne roke.Navor se prenaša iz

elektromotorja preko polžastega reduktorja, sklopke in pogonske gredi na pogonski zobnik

(slika 3.7). Zobnika in zobati transportni trak imajo HTD3 – 14M profil zoba.

3 HTD – (angleško high torque drive) zobati transportni trak z zaokroženim profilom za pogone z velikim

navorom.

Mesto pritrditve ležajev zobnika in napenjalne naprave vertikalnega transporterja

Spodnji ležaj in pogonski sklop za rotacijo nosilnega stebra


- 14 -

Slika 3.7: Zgornji del vertikalnega transporterja

Na spodnji strani vertikalnega transporterja je gnani zobnik, ki je nameščen na napenjalno

napravo (slika 3.8). Napenjalna naprava je izvedena z bočnimi vodili in tlačno vzmetjo, bočna

vodila ji zagotavljajo gibljivost v vertikalni smeri, tlačna vzmet pa služi kot sredstvo

napenjanja transportnega traku.

Slika 3.8: Napenjalna naprava in gnani zobnik vertikalnega transporterja

Elektromotor

Polžasti reduktor

Pogonski zobnik

Zobati transportni trak

Sklopka

Pogonska gred

Protiutež

Gnani zobnik

Napenjalna naprava

Tlačna vzmet

Bočna vodila


- 15 -

Nosilna konstrukcija transportne roke je pritrjena na transportni trak, vodenje gibanja v

vertikalni smeri pa ji zagotavljajo vertikalna vodila. Na nosilno konstrukcijo transportne roke

so pritrjena štiri horizontalna vodila, ki omogočajo transportni roki vodenje gibanja v

horizontalni smeri (slika 3.9).

Slika 3.9: Spodnji del vertikalnega transporterja

3.5 Regal

Skladiščni regal pnevmatik služi kot shranjevalno mesto za uskladiščeno pnevmatiko.

Njegova osnova je zgrajena iz profila po standardu DIN 59410. Na to osnovo sta privarjeni

bočni zaščiti, ki onemogočata padec pnevmatike iz regala zaradi sil, ki se pojavijo pri vrtenju

nosilnega stebra regalov.

Zaradi lažje vgradnje in transportnih pogojev nosilnega stebra regalov, so regali

samostojna enota in se pri končni montaži RRSP privijačijo na nosilni steber regalov.

Vertikalno vodilo

Horizontalno vodilo

Pritrditev konstrukcije transportne roke na transportni trak


- 16 -

Slika 3.10: Regal

3.6 Nosilni steber regalov

Nosilni steber regalov opravlja funkcijo nosilca na katerega so pritrjeni regali. Funkcija stebra

pa je tudi izvajanje rotacijskega gibanja s ciljem rotacije izbranega regala na položaj, ki

omogoča transportni roki posluževanje le tega.

Nosilni steber regalov je oležajčen na zgornjem in spodnjem delu, njegovo rotacijo pa

omogoča zobniško gonilo z elektromotorjem na spodnji strani stebra (slika 3.11). Rotacijski

nosilni steber regalov je preko teh dveh oležajčenj privijačen na nosilno konstrukcijo.

Slika 3.11: Zgornji in spodnji del nosilnega stebra regalov


- 17 -

Na RRSP je pritrjenih sedem nosilnih stebrov regalov. Sprednja dva stebra imata zaradi

posluževalnega mesta na vhodni strani skladišča od spodaj navzgor šest vrst regalov manj

kakor ostali stebri. Vsi regalni stebri skupaj imajo 624 mest za pritrditev regalov, torej je

skladiščna kapaciteta RRSP 624 pnevmatik.

3.7 Toplotna in UV zaščita skladišča

Kemijske osnove

Surovine za proizvodnjo gum so naravni in sintetični kavčuki. Osnovna sestavina surovega

kavčuka je polimer z osnovnim gradnikom cis,1,4-izoprenom, s strukturno zgradbo [ - CH2 -

C(CH3)=CH - CH2 -]n. Stopnja polimerizacije surovega kavčuka je navadno v obsegu 4000 > n

> 10000. Sintetični kavčuki (IIR4, SBR5, NBR6, EU7, …) so obsežna skupina polimerov, ki

imajo podobne mehanske lastnosti kot naravni kavčuk.

Za praktično uporabo je potrebno kavčuke vulkanizirati. S tem postopkom se zasičijo

reaktivne dvojne vezi verig polimerov, le ti pa se tudi medsebojno zamrežijo.

Vulkaniziranemu kavčuku pravimo guma. Z vulkanizacijo dosežemo solidno kemijsko in

mehansko obstojnost gume. Velja pa omeniti, da je vulkanizacija postopek, ki je bil poznan že

v devetnajstem stoletju. Kasneje so odkrili tudi različne katalizatorje za pospešitev

vulkanizacije. Danes se za vulkanizacijo namesto žvepla uporablja tudi selen, organski

peroksidi, ... Proces vulkanizacije lahko poteka tudi pod vplivom UV ali katodnega sevanja.

Prav tako se za proizvodnjo gumenih izdelkov uporablja še cela vrsta dodatkov za krojenje

njihovih mehanskih lastnosti, dodatkov za izboljševanje njihove trajnosti in odpornosti na

učinkovanje ozona in UV sevanja. Dodatkom, ki izboljšujejo UV odpornost gume pravimo

UV stabilizatorji. UVA8 stabilizatorji absorbirajo del UV sevanja in tako zmanjšajo efektivno

4 IIR – butil kavčuk

5 SBR – stirol butadienski kavčuk

6 NBR – akrilo nitrilni kavčuk

7 EU – poliuretanski kavčuk

8 UVA – ultravijolično valovanje z območjem valovanja od 380 do 315nm.


- 18 -

izpostavljenost gume UV sevanju. Aminski ali amidni (HALS9) stabilizatorji pa se vežejo na

proste radikale nastale pri UV oksidaciji in tako zavirajo staranje gume. Kljub dovršeni

tehnologiji proizvodnje pa je guma organski material na katerega degradacijo vpliva UV

sevanje. Zato je v verigi od proizvodnje do kupca, potrebno gumene izdelke čim manj

izpostavljati soncu, saj sončno sevanje vsebuje približno 8 % UV-ja.

Izbira zasteklitve

Od organskih snovi, ki so dovolj obstojne na UV sevanje velja izpostaviti UV stabilizirana

PMMA10 ali PC11 stekla. Omenjena stekla se zaradi svoje UV obstojnosti in transparentnosti

uporabljajo za zastekljevanje. Za zaščito gumenih izdelkov so primerni, ker ne prepuščajo UV

dela sončnega spektra.

PMMA monomer [-CH2-C-(CH3)(COOCH3)-], PC monomer [-C-C(COO CH3)(CH3)-].

Ker je PMMA zasteklitev cenejša in ima primerne mehanske lastnosti za zasteklitev skladišča

izberemo zasteklitev iz PMMA plošč ALTUGLAS CN debeline 3mm proizvajalca Altuglas.

Izbrana zasteklitev omogoča dobro toplotno in mehansko obdelovalnost, ter nudi ustrezno

toplotno zaščito. Za izbrano zasteklitev znaša toplotna prevodnost λ=0,16W/mK.

9 HALS – (angleško hindered amine light stabilizers) sterično ovirani amini

10 PMMA – polimetilmetakrilat

11 PC – polikarbonat


- 19 -

3.8 Pozicioniranje

Industrijski senzorji in senzorski sistemi so nepogrešljive komponente v avtomatiziranih

skladiščih. S ciljem avtomatizacije poteka skladiščenja v RRSP smo izbrali sledeče merilne

elemente:

induktivne senzorje,

magnetni linearni dajalnik,

električni valj z vgrajenima končnima stikaloma.

Induktivni senzor

Zaradi načina delovanja, robustne, za skladiščenje primerne konstrukcije, zanesljivosti

delovanja in gospodarskih razlogov, so induktivni senzorji primerna izbira za RRSP.

Elektronska izvedba vgrajena v kovinsko ohišje zalita s kemično in temperaturno odpornimi

smolami, zagotavlja odlično odpornost proti vlagi, vibracijam in prahu.

Za sistem pozicioniranja nosilnih stebrov regalov, rotacijskega mehanizma nosilnega

stebra transportne roke in pozicioniranja bočnega električnega valja smo izbrali brezkontaktne

induktivne senzorje BES 515-360-E5-T-S4 proizvajalca Balluff. Ti senzorji so zgrajeni za

območje delovanja od –40˚C do +70 ˚C.

Slika 3.12: Induktivni senzor


- 20 -

Magnetni linearni dajalnik

Magnetni linearni dajalniki so primerni za uporabo v težkih delovnih pogojih. Dajalniški

sistem sestoji iz čitalne glave in samolepilnega magnetnega traku. Ob pomikanju vzdolž traku

čitalna glava zaznava spremembe v magnetnem polju in spreminja analogne signale v izbrano

digitalno obliko.

Za sistem pozicioniranja dvižnega mehanizma smo izbrali magnetni linearni dajalnik

BML–S1A.

Slika 3.13: Magnetni linearni dajalnik

Električni valj z vgrajenima končnima stikaloma

Električni valji se v RRSP uporabljajo za podajalno gibanje transportne roke, za dviganje in

spuščanje podpor za transport pnevmatik in bočnih zaščit. Za nadzor podajalnega gibanja

transportne roke smo pri bočnem električnem valju uporabili induktivne senzorje, medtem ko

imajo ostali električni valji vgrajena nastavljiva končna stikala. Za dviganje in spuščanje

podpor za transport pnevmatik in bočnih zaščit smo izbrali električni valj model 010

proizvajalca Rose Krieger.

Slika 3.14: Električni valj z vgrajenima končnima stikaloma


- 21 -

Slika 3.15: Blokovna shema merilnih naprav


- 22 -

4 PRERAČUN IN DOLOČITEV KOMPONENT SISTEMA

4.1 Dvižni mehanizem

Določitev motorja

Podatki za preračun motorja:

v 2m/s

nm 1445min‐1

tA 1s

m1 260kg

m2 260kg

m3 60kg

Masa transportne roke in tovora

mr m1 m3 (4.1)

mr 260 60 320kg

mr kg ‐masa transportne roke in tovora

m1 kg ‐masa transportne roke

m 3 kg ‐masa tovora

Izkoristek

η ηB·ηR (4.2)

η 0,90·0,98 0,88

η ‐skupni izkoristek

‐izkoristek bremena

‐izkoristek predležja


- 23 -

Statična komponenta moči motorja

PS·g·v

1000·η 4.3

60·9,81·21000·0,88

1,337kW

PS kW ‐statična komponenta moči motorja

v m/s ‐hitrost tovora

g m/s2 ‐zemeljski pospešek

Skupna masa

ms mr m2 (4.4)

ms 320 260 580kg

m s kg ‐skupna masa tovorne strani in protiuteži

m 2 kg ‐masa protiuteži

Masni vztrajnostni moment

Jx 91,2·ms·vnm

2 4.5

Jx 91,2·580·2

1445

2

0,1013kgm2

Jx kgm2 ‐masni vztrajnostni moment

nm min‐1 ‐vrtilna frekvenca motorja

Dinamični navor

MD

Jxη ·nm

9,55·tA 4.6

MD

0,10130,88 ·1445

9,55·117,42Nm


- 24 -

č

č

Dinamična komponenta moči motorja

PDMD·nm9550

4.7

PD17,42·1445

95503,636kW

PD kW ‐dinamična komponenta moči motorja

Skupna moč motorja

P PS PD 4.8

P 1,337 2,636 3,973kW

P kW ‐moč motorja

Na podlagi izračuna izberemo motor DRS132S4BE512 proizvajalca SEW.

nm 1445min‐1

5,5kW

JM 190·10‐4kgm2

MN 36,5Nm

MZ=55Nm

MH

MN2,1

12V katalogu proizvajalca motorjev je prva ustrezna moč motorja P=4kW, vendar izberemo naslednji večji motor

z močjo P=5,5kW ker so izkoristki pri zagonu reduktorjev nižji kot izkoristki med obratovanjem in moč motorja

P=4kW ne bi zadostovala zahtevanim pogojem.


- 25 -

Navor pri polni obremenitvi

MLm3·g·v·9,55

nM 4.9

ML60·9,81·2·9,55

14457,78Nm

ML Nm ‐navor pri polni obremenitvi

Zagonski navor

MH

MN2,1 MH 2,1·MN 4.10

MH 2,1·36,5 76,65Nm

MH Nm ‐zagonski navor

MN Nm ‐nazivni navor motorja

Zagonski čas

tAJM

Jxη ·nm

9,55· MH–MLη

4.11

tA190·10 0,1013

0,88 ·1445

9,55· 76,65– 7,780,88

0,3s

tA s ‐zagonski čas

Zagonski pospešek

aAvtA 4.12


- 26 -

aA20,3

6,67m/s2

aA m/s2 ‐zagonski pospešek

Zagonska razdalja

sA12·tA·v·1000 4.13

sA12·1·2·1000 1000mm

sA mm -zagonska razdalja

Sprememba vrtilne frekvence pri zaviranju

Δn9,55·ML·η·t2JM Jx·η

4.14

Δn9,55·7,78·0,88·0,015190·10‐4 0,1013·0,88

9,1min‐1

∆n min‐1 ‐sprememba vrtilne frekvence

t2 s ‐zakasnitev

Zaviralni čas

tBJM Jx·η · n‐∆n9,55· MZ ML·η

4.15

tB190·10‐4 0,1013·0,88 · 1445‐9,1

9,55· 55 7,78·0,880,26s

tB s ‐zaviralni čas

MZ Nm ‐navor pri zaviranju

JM kgm2 ‐masni vztrajnostni moment motorja

Zaviralni pojemek

aB (4.16)


- 27 -

aB2

0,137,69/s2

aB m/s2 ‐zaviralni pojemek

Zaviralna razdalja

sB v·1000· t212·tB 4.17

sB 2·1000· 0,01512·0,26 290mm

sB mm ‐zaviralna razdalja

Natančnost zaustavitve

xB 0,12·sB 4.18

xB 0,12·290 34,8mm

xB mm ‐natančnost zaustavitve

Določitev reduktorja

Izhodna vrtilna frekvenca

na 19,1·103·vd·iv 4.19

na 19,1·103·2

178,25·1 214,3min‐1

na min‐1 ‐izhodna vrtilna frekvenca reduktorja

iv ‐dodatno prestavno razmerje

‐računski premer jermenice13

13 Premer jermenice predpostavimo – izberemo iz kataloga proizvajalca jermenov Flender


- 28 -

Prestavno razmerje reduktorja

inmna 4.20

i1445214,3

6,74

i ‐prestavno razmerje

Koeficient obratovanja

JxJM

0,1013190·10‐4

5,33 obremenitveni primer 3 fB 1,45 4.21

fB ‐koeficient obratovanja

Primerjalni navor

MaPN·9550

naMamax 4.22

Ma5,5·9550214,3

245,1Nm

Ma Nm ‐primerjalni navor

Mamax ‐maksimalni dopustni navor

Na podlagi izračuna izberemo reduktor K57 proizvajalca SEW

nb 220min‐1

Mamax 345Nm

Ma 245Nm Mamax 345Nm

i=6,57


- 29 -

Izhodni navor

MbPN·9550nb

4.23

Mb5.5·9550220

238,75Nm

Mb Nm ‐izhodni navor

nb min‐1 ‐ dejanska izhodna vrtilna frekvenca reduktorja


fBdopMamax

Mb 4.24

fBdop345

238,751,45

fB 1,45 fBdop 1,45

fBdop ‐največji dovoljeni koeficient obratovanja

Preračun zobatega transportnega traku

Podatki za preračun zobatega transportnega traku po postopku proizvajalca transportnih

trakov Walther Flender:

m2 260kg

mr 320kg

aA 6,67m/s2

aB 7,69m/s2

v 2m/s

na 220min‐1

to 8h/dan


- 30 -

Sile v zobatem transportnem traku

Dviganje protiuteži – sile pri pospeševanju

Slika 4.1: Sile pri dviganju in pospeševanju protiuteži

Razpon 1:

FD1 F1– FaA m2·g m2· –aA 4.25

FD1 260·9,81 260· –6,67 816N

FD1 N ‐sila v razponu 1 pri dviganju in pospeševanju protiuteži

F1 N ‐sila teže protiuteži

FaA N ‐sila zagonskega pospeška protiuteži


aA m/s2 ‐zagonski pospešek

m 2 kg ‐masa protiuteži


- 31 -

Razpon 2:

FD2 F2 FaA ·g · 4.26

FD2 320·9,81 320·6.67 5274N

FD2 N ‐sila v razponu 2 pri dviganju in pospeševanju protiuteži

F2 N ‐sila teže transportne roke in tovora

m r kg ‐masa transportne roke in tovora

Dviganje protiuteži – sile pri zaviranju

Slika 4.2: Sile pri dviganju in zaviranju protiuteži


- 32 -

Razpon 1:

FD3 F1 FaB m2·g m2·aB 4.27

FD3 260·9,81 260·7,69 4550N

FD3 N ‐sila v razponu 1pri dviganju in zaviranju protiuteži

FaB N ‐sila zaviralnega pojemka

aB m/s2 ‐zaviralni pojemek

Razpon 2:

FD4 F2–FaB mr·g mr· –aB 4.28

FD4 320·9,81 320· –7,69 678N

FD4 N ‐sila v razponu 2 pri diganju in zaviranju protiuteži

Spuščanje protiuteži – sile pri pospeševanju

Slika 4.3: Sile pri spuščanju in pospeševanju protiuteži


- 33 -

Razpon 1:

FS1 F1 FaA m2·g m2·aA 4.29

FS1 260·9,81 260·6,67 4285N

FS1 N ‐sila v razponu 1 pri spuščanju in pospeševanju protiuteži

Razpon 2:

FS2 F2–FaA mr·g mr· –aA 4.30

FS2 320·9,81 320· – 6.67 1005N

FS2 N ‐sila v razponu 2 pri spuščanju in pospeševanju protiuteži

Spuščanje protiuteži – sile pri zaviranju

Slika 4.4: Sile pri spuščanju in zaviranju protiuteži


- 34 -

Razpon 1:

FS3 F1– FaB m2·g–m2·aB 4.31

FS3 260·9,81–260·7,69 551N

FS3 N ‐sila v razponu 1pri spuščanju in zaviranju protiuteži

Razpon 2:

FS4 F2 FaB mr·g mr·aB 4.32

FS4 320·9,81 320·7,69 5600N

FS4 N ‐sila v razponu 2 pri spuščanju in zaviranju protiuteži

Glede na izračunane sile je razvidno, da se največja sila v zobatem transportnem traku pojavi

v razponu 2 pri spuščanju in zaviranju protiuteži - FS4 5600N.

Izbira zobatega transportnega traku

Predpostavimo velikost jermenice14:

z 40

d 178,25mm

dz 175,49mm

z ‐število zob jermenice

d mm ‐računski premer jermenice

mm ‐zunanji premer jermenice

Število zob v ubiru

Zez·β360

4.33

14 Velikost jermenice izberemo iz kataloga proizvajalca jermenov Walther Flender


- 35 -

40 · 180360

20

‐število zob v ubiru

β ° ‐objemni kot

Skupni faktor obratovanja15

SG=S2· S1+S3+S4–S5 4.34

SG=1· 1,5+0+0–0,2 1,3

‐skupni faktor obratovanja

‐faktor obremenitve

‐faktor števila zob

‐faktor prestavnega razmerja

‐faktor upogiba transportnega traku

‐faktor delovanja

Maksimalna sila v zobatem transportnem traku z upoštevanjem varnostnih faktorjev

FB FS4·SG 4.35

FB 5600·1,3 7280N

FB N ‐maksimalna sila v transportnem traku

15 Posamezne faktorje določimo iz kataloga proizvajalca jermenov Walther Flender


- 36 -

Izbira profila in širine zobatega transportnega traku

Slika 4.5: Izbira profila in širine zobatega transportnega traku

Izberemo zobati transportni trak z oznako 85LL-14M-30M proizvajalca Walther Flender.

Dopustna sila

Fdop 1,35·Fodop 4.36

Fdop 1,35·2120 2862N

Fdop N ‐dopustna sila

Fodop N ‐ obodna dopustna sila


- 37 -

Faktor debeline za izbrani transportni trak

S7FBFdop

7,46 4.37

S772802862

2,54 7,46

‐ faktor debeline tranportnega traku

Kontrolna sila v razponu 2

Ft 2,2·Fs4 4.38

Ft 2,2·5600 12320N

Ft N ‐ kontrolna sila

Varnostni faktor

SvFvFt

10 4.39

Sv15020012320

12,2 10

Sv ‐ varnostni faktor

Fv N ‐ maksimalna natezna sila

Izbrani zobati transportni trak 85LL-14M-30M (610) proizvajalca Walther Flender ustreza

vsem dopustnim veličinam.


- 38 -

Izračun premera gredi gnane jermenice

Podatki za izračun premera gredi:

Material gredi:C45

650 /

FC 5690N

Slika 4.6: Obremenitev gredi


- 39 -

Reakcijske sile v ležajnih mestih gredi

Mi A 0 4.40

–FC·l2

FB·l 02

Mi B 0 4.41

FC·l2–FA·l 0

2

Maksimalni upogibni moment

Mumax FA·l2

FB·l2

Fc2·l2

Fc·l4 4.42

Mumax5690·160

4227600Nmm

Mumax Nmm ‐maksimalni upogibni moment

Vrtilni moment

T m3·g ·d2 4.43

T 60·9,81 ·178,252

52459Nmm

T Nmm ‐vrtilni moment

Primerjalni upogibni moment

Mp Mumax2 0,75· α0z·T 2 4.44

Mp 2276002 0,75· 0,7·52459 2 229811mm

Nmm ‐primerjalni moment

‐korekturni obremenitveni koeficient pri zasnovi‐ 0,7


- 40 -

Potrebni premer gredi

dmin32·Mp

π·σudop

3 4.45

dmin32·229811

π·74

3

31,6mm

mm ‐potrebni premer gredi

σudopσDuizmνz

4.46

σudop3705

74N/

N/ ‐približna dopustna napetost

νz 5

‐koeficient varnosti pri zasnovi

σDuizm 370N/mm2 –za jeklo C45

N/ ‐upogibna trajna dinamična trdnost

Izbrani premer gredi je 35mm.


- 41 -

4.2 Mehanizem vrtenja

Za izbrano zobniško gonilo SP – L 0411 proizvajalca IMO je potrebno določiti ustrezen

elektromotor. Ker imajo nosilni stebri regalov in nosilni steber transportne roke vgrajen isti

model zobniškega gonila in isti model motorja, bomo računali moč motorja s podatki za težji

steber – nosilni steber regalov.

Določitev motorja

Podatki za preračun motorja:

ns 5min‐1

ms 5450kg

Jx 10948kgm2

rr 1,08m

9,53–za zobniško gonilo SP–L 0411

0,2 /

0.9

0,01

415,5

Obseg regalov na zunanji točki

o 2·π·rr 4.47

o 2·π·1,08 6,79m

o m ‐obseg regalov

rr m ‐polmer regalov


- 42 -

Hitrost regala na zunanji točki16

· 60

2

· 260

4.48

v5·3,460

0,28m/s

‐dovoljena vrtilna frekvenca zobniškega gonila

/ ‐hitrost

Zagonski čas

tAv

4.49

tA0,280,2

1,4s

tA s ‐zagonski čas

amaks m/ ‐maksimalni dovoljani pospešek

Dinamična komponenta moči motorja

PDJx·

91200·tA·η 4.50

10948 · 591200 · 1,4 · 0,9

2,38kW

PD kW ‐dinamična komponenta moči motorja

Jx kgm2 ‐masni vztrajnostni moment

η ‐skupni izkoristek

16 V enačbi za izračun hitrosti uporabimo razdaljo , ker se nosilni steber regalov zarotira za maksimalno 180˚.


- 43 -

Statična komponenta moči motorja

PSmt·g·µL· ··2·1000·9550·η

4.51

PS5450·9,81·0,01·415,5·5

2·1000·9550·0,90,065kW

PS kW ‐statična komponenta moči motorja


‐faktor trenja ležajev

kg ‐skupna masa stebra regalov in pnevmatik

mm ‐premer ležaja

Skupna moč motorja

P PS PD 4.52

P 0,065 2,38 2,4kW

P kW ‐moč motorja

Na podlagi izračuna izberemo motor DRS100M4 proizvajalca SEW.

nm 1400min‐1

3kW

JM 56·10‐4kgm2


- 44 -

Določitev reduktorja

Prestavno razmerje reduktorja17

inmns ·

4.53

i14005·9,53

29,4

i ‐prestavno razmerje

‐prestavno razmerje zobniškega gonila

nm min‐1 ‐vrtilna frekvenca motorja


na=nm

i (4.54

na=140029,4

47,6

na min‐1 ‐ izhodna vrtilna frekvenca reduktorja

Faktor masnega vztrajnostnega momenta

Jx1 Jx·nsnm

2 4.55

Jx1 10948·5

1400

2

1396·10 kg

Jx1 kgm2 ‐faktor masnega vztrajnostnega momenta

17 Minimalno prestavno razmerje za izbiro reduktorja.


- 45 -

Koeficient obratovanja18

Jx1JM

1396·1056·10‐4

24,9 4.56


Izberemo motor DRS112M4 proizvajalca SEW.

nm 1435min‐1

4kW

JM 146·10‐4kgm2

Prestavno razmerje reduktorja

inmns ·

4.57

i14355·9,53

30,1


na=nm

i (4.58

na=143530,1

47,6

Faktor masnega vztrajnostnega momenta

Jx1 Jx·nsnm

2 4.59

Jx1 10948·5

1435

2

1329·10 kg

18 Koeficient obratovanja presega dopustno število 10, zato izberemo močnejši motor in ponovimo izračun.


- 46 -


Jx1JM

1329·10146·10‐4

9,1 obremenitveni primer 3 fB 1,5 4.60


Primerjalni navor

MaPN·9550

naMamax 4.61

Ma4·955047,6

803Nm

Ma Nm ‐primerjalni navor

Mamax ‐maksimalni dopustni navor

Na podlagi izračuna izberemo reduktor RF87 proizvajalca SEW

nb 46min‐1

i 31,4

Mamax 1600Nm

Ma 803Nm Mamax 1600Nm

Izhodni navor

MbPN·9550nb

4.62

Mb4·955046

830Nm

Mb Nm ‐izhodni navor

nb min‐1 ‐ dejanska izhodna vrtilna frekvenca reduktorja


- 47 -


fBdopMamax

Mb 4.63

fBdop1600830

1,9

fB 1,5 fBdop 1,9

fBdop ‐največji dovoljeni koeficient obratovanja

Vrtilna frekvenca mehanizma vrtenja

nmv=nb (4.64

nmv=46

9,534,8

nmv min‐1 ‐vrtilna frekvenca mehanizma vrtenja

4.3 Podajalni mehanizem

Izračun vlečne sile bočnega električnega valja

Pri izračunu sile, ki jo mora bočni električni valj premagati, da premakne tovor, smo

upoštevali najbolj neugodno situacijo na vodilih transportne roke. V primeru nenatančne

montaže vodil transportne roke se pojavi situacija pri kateri se vsa obremenitev prenese na

spodnje drsne vozičke, zato bomo pri preračunu predpostavili, da celotna masa transportne

roke in tovora deluje na spodnje drsne vozičke.


- 48 -

Slika 4.9: Vlečna sila bočnega električnega valja

Slika 4.10: Reakcijski sili v podporah


- 49 -

Fix 0 4.65

–FEV Ftr 0

Mi A 0 4.66

FB2·l1–Fg· l1 l2 0 FB2Fg· l1 l2

l1

FB23139· 0,4 0,344

0,45839N

Mi B 0 4.67

FA2·l1–Fg· 0 FA2Fg·l1

FA23139·0,344

0,42700N

FEV Ftr FA2·µkr

FB2·µkr 4.68

FEVB Ftr 2700·0,0010,002

5839·0,0010,002

4270N

N ‐minimalna vlečna sila bočnega električnega valja

N ‐sila trenja

‐koeficient kotalnega trenja

‐polmer ležajne kroglice v ležajnem vozičku

Glede na izračun smo izbrali električni valj ECT 90 proizvajalca Danaher Kollmorgen,

katerega vlečna sila znaša maksimalno 7200N.


- 50 -

Izračun vlečne sile električnega valja

Slika 4.8: Vlečna sila električnega valja

Mi A 0 4.69

– · · · – · · 0

FEVFg·l

l1· cos α –l2· sin α

57,9 · 0,360,05 · cos 1,5° – 0,05 · sin 1,5°

428N

N ‐minimalna vlečna sila električnega valja

Glede na izračun smo izbrali za dviganje bočne zaščite in podpore za transport pnevmatik

električni valj qkn22ba0101000 proizvajalca Rose Krieger, katerega vlečna sila znaša

maksimalno 500N.


- 51 -

5 ANALIZA TOKA SKLADIŠČENJA

5.1 Določitev poteka skladiščenja

Avtomobilske pnevmatike vnašamo ročno na transportno roko, od tu naprej pa skladiščenje

poteka avtomatsko.

Za izračun pretočnih zmogljivosti moramo najprej določiti potek skladiščenja.

Avtomatski del skladiščnega postopka se prične, ko po namestitvi avtomobilskih pnevmatik

na transportno roko damo ukaz za pričetek skladiščenja. Ta del skladiščnega postopka je

razdeljen na dvanajst gibov, vendar pa ga lahko zaradi sočasnega poteka nekaterih gibov

razdelimo na osem zaporednih korakov (slika 5.1):

Prvi korak se prične po ukaz za zagon skladiščenja. Transportna roka se

premakne za 1000mm proti vertikalnemu transporterju obenem pa se bočne

zaščite zaprejo.

V drugem koraku se vklopi vertikalni transporter in premakne transportno roko

na željeno višino (spodnji del odlagalne roke je 20mm nad regalom). Med

vertikalnim premikanjem transportne roke se nosilni steber transportne roke

zarotira do željenega nosilnega stebra regalov, ravno tako nosilni steber regalov

zarotira proste regale v smeri proti nosilnemu stebru transportne roke.

V tretjem koraku se transportna roka ustavi na poziciji pred regali, pri tem se

odprejo bočne zaščite.

V četrtem koraku se transportna roka premakne 1000mm proti regalom.

V petem koraku se transportna roka spusti 100mm, ter s tem odloži pnevmatike

na skladiščni regal.

V šestem koraku se transportna roka premakne 1000mm nazaj proti

vertikalnemu transporterju.

V sedmem koraku se transportna roka spusti na višino izhodiščnega položaja,

hkrati pa se nosilni steber zarotira proti izhodiščnemu položaju.

V osmem koraku sledi premik transportne roke 1000mm proti izhodiščnemu

položaju.


- 52 -

Slika 5.1: Potek skladiščenja

Izhodiščno stanje

Č :

Premik transportne roke za 1000mm proti

vertikalnemu transporterju Č : Zapiranje bočnih zaščit

Č :

Rotacija nosilnega stebra transportne roke

Č :

Rotacija nosilnega stebra regalov

Č :

Vertikalni pomik transportne roke

Č : Odpiranje bočnih zaščit

Č :


skladiščnemu regalu

Č :

Spust transportne roke za 100mm

Č :


vertikalnemu transporterju

Č :

Vertikalni pomik transportne roke

Č :


posluževalnemu mestu

Č :

Rotacija nosilnega stebra transportne roke

KORAK 1

KORAK 2

KORAK 3

KORAK 4

KORAK 5

KORAK 6

KORAK 7

KORAK 8


- 53 -

5.2 Izračun pretočnih časov

Pretočni čas lahko definiramo kot čas, ki je potreben za uskladiščenje pnevmatik ali pa njihov

izvzem iz skladišča. Pretočni čas smo razdelili na dva časa:

pomožni čas, ki je potreben za namestitev pnevmatik na transportno roko in vnos

podatkov o pnevmatikah v informacijski sistem,

tehnološki čas, oziroma seštevek časov posameznih operacij znotraj RRSP, ki so

potrebne za uskladiščenje pnevmatik.

Pomožni čas

Namestitev pnevmatik na transportno roko

30

‐povprečni čas namestitve pnevmatik na transportno roko

Vnos podatkov v informacijski sistem

30

‐povprečni čas vnosa podatkov v informacijski sistem

5.1

30 30 60

‐povprečni pomožni čas


- 54 -

Tehnološki čas

Za osnovo pri določitvi tehnoloških časov smo uporabili potek skladiščenja (slika 5.1). Na

sliki 5.2 je prikazana tabela s potrebnimi podatki za izračun povprečnega časa skladiščenja.

KORAK SKLOP HITROST

DELOVANJA

POT DELOVANJA

ČAS

1

Električni valj za premik transportne roke

v1 1,28m/s s1 1m t1

Električni valji bočnih zaščit v2 0,022m/s s2 0,058m t2

2

Vertikalni transporter v3 2m/s s 5,286m

Zobniško gonilo z elektromotorjem

n4 4,8 min‐1 92°


n5 4,8 min‐1 180˚

3 Električni valji bočnih zaščit v6 0,022m/s s6 0,058m t6

4 Električni valj za premik transportne roke

v7 1,28m/s s7 1m t7

5 Vertikalni transporter v8 2m/s s8 0,1m t8


v9 1,28m/s s9 1m t9

7

Vertikalni transporter v10 2m/s s 5,286m


n11 4,8 min‐1 92°


v12 1,28m/s s12 1m t12

Slika 5.2: Podatki o poteku skladiščenja

Tehnološki časi:

t1s1v1 5.2

t11

1,280,8s


- 55 -

t2s2v2 5.3

t20,0580,022

2,6s

v3 5.4

5,2862

2,6s

· 60· 360°

5.5

92° · 604,8 · 360°

3,2

· 60· 360°

5.6

180° · 604,8 · 360°

6,3

t6s6v6 5.7

t60,0580,022

2,6s

t7s7v7 5.8

t71

1,280,8s


- 56 -

t8s8v8 5.9

t80,12

0,05s

t9s9v9 5.10

t91

1,280,8s

v10 5.11

5,2862

2,6s

· 60· 360°

5.12

92° · 604,8 · 360°

3,2

t12s12v12

5.13

t121

1,280,8s


- 57 -

Na podlagi izračunanih tehnoloških časov izdelamo gantogram skladiščenja pnevmatik (slika

5.3).

Slika 5.3: Gantogram skladiščenja pnevmatik

Povprečni tehnološki čas celotnega poteka skladiščenja (slika 5.3)

5.14

2,6 6,3 2,6 0,8 0,05 0,8 3,2 0,8 17,2

‐povprečni tehnološki čas

Povprečni skladiščni cikel

5.15

60 17,2 77,2

‐povprečni skladiščni cikel


- 58 -

Kapaciteta skladiščenja v eni uri

3600 · 5.16

3600 · 477,2

186,5 186 /

‐kapaciteta skladiščenja na uro

‐število uskladiščenih pnevmatik z eno manipulacijo

Pretočna zmogljivost skladiščenja znaša 186 pnevmatik na uro, kar presega zastavljeno

povprečno pretočno zmogljivost 160 pnevmatik na uro.


- 59 -

6 NAVODILA ZA MONTAŽO, VZDRŽEVANJE IN VARNO

UPORABO

6.1 Navodila za montažo in vzdrževanje regalnega skladišča avtomobilskih

pnevmatik

Navodila za montažo

Osnova skladišča je nosilna konstrukcija, sestavljena je iz zvarjenih komponent IPB profilov.

Najprej je potrebno sestaviti spodnji del konstrukcije in ga privijačiti s temeljnimi vijaki v

temelj. Nato na spodnji del konstrukcije pritrdimo zunanji nosilec konstrukcije ter ga med

vgradnjo zavarujemo pred padcem. Ko imamo postavljen prvi zunanji nosilec nanj pritrdimo

sredinsko vpetje za pritrditev ležaja nosilnega stebra transportne roke. Po pritrditvi

sredinskega vpetja ležaja, pritrdimo na konstrukcijo še ostalih šest zunanjih nosilcev. Nato na

spodnjem in zgornjem delu nosilne konstrukcije vgradimo še vmesne nosilce na katerih so

ležajna vpetja.

Po sestavitvi nosilne konstrukcije najprej vgradimo nosilni steber transportne roke nato

pa še rotacijske nosilne stebre regalov. Ko so vsi stebri nameščeni namestimo vertikalni

transporter in njegove komponente ter nato transportno roko s pripadajočimi elementi.

Nato privijačimo regale na nosilne stebre regalov, ter namestimo induktivne senzorje in

magnetni merilni trak..

Na koncu na nosilno konstrukcijo namestimo zasteklitev.

Navodila za vzdrževanje

Pri zasnovi RRSP smo upoštevali tudi cilj minimalnega vzdrževanja. To se odraža pri izbiri

električnih valjev. Električni valji na podporah za transport pnevmatik in na bočnih zaščitah

ne potrebujejo mazanja, saj vsebujejo dovolj mazalnih sredstev za delovanje do njihove

predpisane življenjske dobe. Za oležajčenje vertikalnega transportnega sistema smo izbrali

zaprte ležaje, kateri ravno tako ne potrebujejo vzdrževanja.

Sklopi, ki potrebujejo mazanje:

drsni vozički linearnih vodil,

bočni električni valj,


- 60 -

mehanizem vrtenja,

elektromotrji in reduktorji.

Pri vseh zgoraj naštetih sklopih je potrebno enkrat letno preveriti količino maziva, ter

jih po potrebi ponovno namazati.

Po enem mesecu delovanja je potrebno preveriti privitje matic in vijakov, ter jih po

potrebi ponovno priviti. Zaradi umazanije, ki se vnese s pnevmatikami v RRSP, je potrebno le

tega po potrebi očistiti, še posebno pozornost je potrebno nameniti čistoči induktivnih

senzorjev in magnetnega merilnega traku.

6.2 Varnostna navodila

Pri pregledu, vzdrževanju, popravilu ali ostalih delih znotraj RRSP, je potrebno

obvezno izklopiti električno napajanje RRSP.

Pri delih na višini je obvezna uporaba zaščite pred padcem.

Pri obratovanju skladišča je prepovedan vstop v skladišče.

Obvezna uporaba zaščitnih delovnih sredstev.

Pri menjavi zobatega transportnega traku mora biti nosilna roka v spodnji poziciji,

protiutež pa je potrebno pritrditi na nosilni steber.

Prepovedano je skladiščenje pnevmatik, ki ne ustrezajo dimenzijam pnevmatik

namenjenim za to skladišče.

Uporaba in vzdrževanje skladišča je dovoljena le usposobljenim osebam.


- 61 -

7 ZAKLJUČEK

Skladiščenje avtomobilskih pnevmatik v vulkanizerskih delavnicah je področje, ki je še zelo

nerazvito. Glavni razlog je predvsem pomanjkanje sredstev za ta namen in pa nezavedanje o

pomembnosti skladiščenja. Zato nam je bilo vodilo pri izdelavi te diplomske naloge predvsem

hitro in učinkovito skladiščenje pnevmatik z upoštevanjem pravilnega skladiščenja, ter

relativno majhno tlorisno površino skladišča.

V diplomskem delu so najprej predstavljeni načini skladiščenja pnevmatik in zahteve za

varno in tehnološko pravilno skladiščenje. Ugotovili smo, da obstoječa skladišča pnevmatik

ne izpolnjujejo teh zahtev. Večinoma so pnevmatike v teh skladiščih postavljene v pokončni

legi, kar pa zahteva, da pnevmatike vsake štiri tedne zarotiramo, da preprečimo deformacije

oblike pnevmatike.

V drugem poglavju smo določili zahteve skladiščenja. Pogoji pretočni časi in kapacitete

skladiščenja so nam narekovali zunanje mere skladišča in zasnovo notranjih komponent.

Z upoštevanjem teh pogojev smo izdelali RRSP in ga tudi podrobno predstavili v

tretjem poglavju. Skladišče smo razdelili na osem večjih komponent, katere smo s pomočjo

programa Solid Edge tudi grafično prikazali. Poleg same konstrukcije RRSP smo izdelali tudi

shemo elementov za pozicioniranje. Ti elementi so prikazani samo shematsko in niso vgrajeni

in prikazani na osnutku RRSP. V zadnjem delu tega poglavja smo opisali kemijske vplive na

pnevmatike, kar nas je vodilo k izbiri ustrezne zastekltive skladišča.

Po idejni zasnovi RRSP smo s pomočjo preračunov določili najpomembnejše elemente

skladišča. Pri preračunih smo si pomagali z literaturo in primeri preračunov proizvajalcev

določenih elementov. Iz preračunov je razvidno, da so določeni elementi predimenzionirani,

vendar nam sama ponudba teh elementov ne omogoča primernejše izbire.

Po določitvah vseh elementov sistema smo analizirali potek skladiščenja in izračunali

pretočne čase. Pretočni časi so ugodnejši od zastavljenih, kar pa je v glavnem posledica izbire

električnih valjev in elektromotorjev. Pri sami izbiri teh elementov smo upoštevali njihove

značilnosti (sile, moč, časi pomika...). Pri upoštevanju teh značilnosti smo kot prvi pogoj

upoštevali zadostitev mehanskim pogojem, kot drugi pogoj pa smo izbrali ugodno časovno

karakteristiko elementa. Ker pa je izbira časovnih karakteristik elementov zelo omejena

prihaja do odstopanj med zastavljenimi in izračunanimi pretočnimi časi.

Navodila za montažo, vzdrževanje in varno uporabo so napisana kot izhodišče za ta

opravila. V tem poglavju niso opisana podrobna navodila del (montaža in vzdrževanje sklopk,


- 62 -

motorja, reduktorja,...), saj za posamezne elemente zagotavljajo njihovi proizvajalci podroben

opis teh del in postopkov v pripadajoči dokumentaciji posameznega elementa.

Pri izdelavi diplomskega dela sem si nabral veliko novih izkušenj iz področja transportne

tehnike, saj je bilo potrebno v osnovi najprej spoznati posamezne elemente transporta, ki sem

jih kasneje nadgradil v celovito skladišče. To delo služi kot iztočnica za nadaljnji razvoj

podobnih skladiščnih sistemov pnevmatik.


- 63 -

8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] Avallone Eugene A., Baumeister Theodore, Sadegh Ali. Marks' Standard Handbook for

Mechanical Engineers. New York : McGraw – Hill, 2006.

[2] Böge Alfred. Vieweg Handbuch Maschinenbau : Grundlagen und Anwendungen der

Maschinenbau – Technik, 18. Überarbeitete und erweiterte Auflage. Friedr. Vieweg &

Sohn Verlag, 2007.

[3] Haberhauer Horst, Bodenstein Ferdinand. Maschinenelemente : Gestaltung,

Berechnung, Anwendung, 14. Bearbeitete Auflage. Berlin : Springer Verlag, 2007.

[4] Hompel Michael ten, Jünemann Reinhardt. Materialflusssysteme : Förder – und

Lagertechnik, 3. völlig neu bearbeitete Auflage. Berlin : Springer Verlag, 2007.

[5] Kraut Bojan. Krautov strojniški priročnik, 13. slovenska izdaja / izdajo pripravila Jože

Puhar, Jože Stropnik. Ljubljana : Littera picta, 2002.

[6] Potrč Iztok. Transportni sistemi : Zbrano gradivo. Maribor : Fakulteta za strojništvo,

1999.

[7] Ren Zoran, Glodež Srečko. Strojni elementi : I. del, univerzitetni učbenik. Maribor :

Fakulteta za strojništvo, 2001.

[8] Rosaler Robert C. Standard Handbook of Plant Engineering, third edition. New York :

McGraw – Hill 2002.

[9] Katalog električnih valjev Danaher – Kollmorgen [svetovni splet]. Dostopno na WWW:

http://www.danahermotion.com [26.1.2010].

[10] Katalog ležajev SKF [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.skf.com

[26.1.2010].

[11] Katalog pnevmatik Michelin [svetovni splet]. Dostopno na WWW:

http://www.michelin.si [26.1.2010].

[12] Katalog polžastih gonil IMO [svetovni splet]. Dostopno na WWW:

http://www.goimo.eu [26.1.2010].

[13] Katalog elektromotorjev SEW [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.sew-

eurodrive.com [26.1.2010].

[14] Podatki o pnevmatikah [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.pneol.si

[26.1.2010].

[15] Katalog sklopk Rotex [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.ktr.com

[26.1.2010].


- 64 -

[16] Katalog zobatih jermenov Walther Flender [svetovni splet]. Dostopno na WWW:

http://www.walther-flender.de [26.1.2010].

[17] Katalog električnih valjev Rose Krieger [svetovni splet]. Dostopno na WWW:

http://www.rose-krieger.com [26.1.2010].

[18] Katalog linearnih vodil INA [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.ina.com

[26.1.2010].

[19] Katalog PMMA plošč Altuglas [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://

www.altuglas.com [26.1.2010].


- 65 -

9 PRILOGE

Kazalo prilog

Idejni osnutek M0000-001



Transportne pozicije M0000-004

Stroškovna kalkulacija

Življenjepis


- 70 -

1.2 Stroškovna kalkulacija

Stroškovna kalkulacija zajema konstrukcijo in mehanske sklope skladišča, električna oprema,

montaža in zasteklitev v tej kalulaciji niso zajeti.

Št. Enota Št. kosov Cena za 1 kos [€] Skupna cena [€] Kupljene enote

1 Drsni voziček 12 19,2 230,4 2 Električni valj ECT90 1 1612 1612 3 Električni valj M010 16 223 3568 4 Elektromotor z reduktorjem 1 2017 2017 5 Ležaj 0411 8 297 2376 6 Ležajna enota P15 16 68 1087,2 7 Ležajna enota SYK35 4 100,9 403,6 8 Linearno vodilo l=1500mm 4 360 1440 9 Linearno vodilo l=6000mm 4 1200 4800 10 Sklopka 38 1 190,5 190,5 11 Zobata jermenica HTD 2 91,3 182,6 12 Zobati tr. trak HTD 1 615 615 13 Zobniško gonilo 0411 8 866 6928

Varjenci 14 M1110 1 386,4 386,4 15 M1120 7 555,5 3888,5 16 M1130 6 2608,4 15650,2 17 M1140 1 601,1 601,1 18 M1150 7 466,3 3263,9 19 M1160 7 441,6 3091,4 20 M1170 1 1935,9 1935,9 21 M1180 1 497,3 497,3 22 M1190 1 497,3 497,3 23 M1200 2 539,8 1079,6 24 M1210 7 647,9 4535,0 25 M2110 8 76,3 610,5 26 M2120 4 78,0 312,0 27 M2130 8 90,7 725,3 28 M2140 8 33,3 266 29 M2150 1 207,6 207,6 30 M3110 1 3698,5 3698,5 31 M3120 1 64,1 64,1 32 M3130 1 254,3 254,3 33 M3140 1 42,3 42,3 34 M4110 5 4174,8 20874,0 35 M4120 624 25,6 15957,6 36 M4130 23960 7920

Obdelani deli


- 71 -

Št. Enota Št. kosov Cena za 1 kos [€] Skupna cena [€] 37 M1001 14 10,3 144,5 38 M2001 8 10,4 83,2 39 M2002 16 10,0 160,6 40 M2003 16 10,1 161,0 41 M2004 16 10,2 163,2 42 M2005 8 10,4 83,2 43 M2006 8 10,0 80,0 44 M2007 8 10,0 80,0 45 M3001 1 26,6 26,6 46 M3002 2 2,1 4,2 47 M3004 2 4,4 8,8 48 M3005 1 2,1 2,1 49 M3006 1 13,2 13,2 50 M3007 1 10,0 10,0 51 M3008 1 11,6 11,6 52 M3009 1 2,1 2,1 53 M3010 100 1,4 140,8 54 M3011 1 661,8 661,8 55 M3012 1 8,2 8,2 56 M4001 624 0,5 302,6

Standardni deli 57 1500 Σ 115456,9


- 72 -

ŽIVLJENJEPIS

Peter Bernard

Zgornje Rute 16

4282 Gozd Martuljek

Rojen:

26. 07. 1976 na Jesenicah

Izobrazba:

1983 – 1991, Osnovna šola Jeseniško – bohinjskega odreda Kranjska Gora.

1991 – 1995, Srednja šola Jesenice smer strojni tehnik.

Zaposlitev:

1999, PMT klima commerce d.o.o.

1999 – 2009, TBJ d.d., Tehnični biro Jesenice.

Projektriranje strojno metalurških naprav. Konstrukter podsklopov, konstrukter sklopov,

projektant naprav.

Znanje tujih jezikov:

angleščina; govorno (aktivno), pisno (aktivno),

nemščina; govorno (pasivno), pisno (pasivno),

srbščina in hrvaščina; govorno (pasivno), pisno (pasivno).

zasnova rotacijskega regalnega skladiŠČa … – i profil po standardu din 1025-2 nbr – akrilo...

Documents