zbirka makedonski propisi za licata so hendikep · toj uspeh e pred sî rezultat na nivniot li~en...

ZBIRKA MAKEDONSKI PROPISIZA LICATA SO HENDIKEP

Dijana Taf~ievska

Naslov:“Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep”

Avtor:Dijana Taf~ievska

Izdava~:Polio Plus - Skopje

Za izdava~ot:Zvonko [avreski

Lektor:Slobodan Markovski

Kompjuterska obrabotka:OZ - Dizajn, SkopjeElena Ko~oska

Dizajn na naslovna:Keti Zarevska - Gurmi{evska

Tira`:1 000 primeroci

Pe~at:Jugoreklam - Skopje

POLIO PLUS-dvi`ewe protiv hendikep-

Dijana Taf~ievska

ZBIRKAMAKEDONSKI PROPISI

ZA LICATA SO HENDIKEPso komentari

Edicija “Justicijana”

Skopje, 2005

Ovaa publikacija e podr`ana od strana naBritanskata Vlada preku Britanskata ambasada vo Makedonija

Blagodarnost

Knigata {to ja drìte v race e rezultat na posvetenosta i trudotvloèni, re~isi vo eden zdiv i bez zadr{ka, od nekolkumina profesi-onalci koi li~no i indirektno se zasegnati so ovaa problematika.

Polio Plus im dolàt golema blagodarnost na:Vladata na Velika Britanija koja preku nivnata Ambasada

vo Republika Makedonija ve}e nekolku godini revnosno gi sledii ohrabruva licata so hendikep vo zalo`bite da se nadminat sitesocijalni, op{testveni i zakonski barieri vo dràvava,osobenofinansiski podrùvaj}i go vo toj domen anga`manot, inicijati-vite i dejstvuvaweto na Inter-partiskata parlamentarna lobi- grupa vo makedonskoto Sobranie.

Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, HendikepInternacional i European Disability Forum, koi gi pottiknaa inicijal-nite uslovi i prostor za zajaknuvawe na organizaciite na licataso hendikep, razmenata na informacii, resursi i iskustva, ~ij sega-{en razvoj navestuva u{te pogolem raste` i unapreduvawe nadvièweto protiv hendikep, obedineto, usoglaseno i izrazeno sozaedni~ki, edinstven glas.

Sekako, na Dijana Taf~ievska i m-r @aneta Stojkova, zapodgotovkata na materijalot pretstaven vo ovaa kniga, so sesrdnai budna tehni~ka pomo{ i poddr{ka od Aleksandar Kuzmanoski,Marjan Gavriloski, advokat Toni Ko{tanov i @ivko Temelkovski.

Golema blagodarnost i do pratenicite od Sobranieto naRM, dobrovolno i aktivno angaìrani vo IPPLG, so cel sistem-sko kodificirawe na legislativata koja se odnesuva na licataso hendikep.

Polio Plus- Dvièwe protiv hendikep -

PREDGOVOR

Vovedni zabele{ki

7

Svest za sebe i svoite prava

Cel na sekoja koherentna i globalna politika treba da bide nasite poedinci vo dràvata da im garantira celosno gra|anstvo, ednakvostna mo`nostite, nezavisno ìveewe, sloboda na izbor, kako i nivnocelosno i aktivno u~estvo vo site oblasti od ìvotot na zaednicata.

Sekoj ~ovek zasluùva negoviot glas i delo da u~estvuvaatvo pra{awata i odlukite, bitni za negovoto egzistirawe kakoindividua, kako i mo`nosta da gi koristi resursite na op{testvotoi prirodata. Sekojdnevno sme sî poblisku do celosnoto vklu~uvawena licata so hendikep vo donesuvaweto odluki koi se odnesuvaatna niv i na nivnite organizacii, vo kreiraweto na politikata {to}e zna~i pravo na dostoinstven ìvot.

Iako moèbi bavno, ~ekor po ~ekor, licata so hendikep vidnostanuvaat sî poglasni i posilni zatoa {to se zaedno, zatoa {to, namestokako dov~era{en objekt na za{tita, sî posigurno nastapuvaat kakosubjekt koj saka sam da gi definira i {titi svoite prava. Toj uspeh epred sî rezultat na nivniot li~en pridones vo razvivaweto nasamosvesta za sopstvenata polo`ba i maka, no i sila za nadminuvawe nahendikepot, i sorabotka i organizirawe vo borbata za vospostavuvawei unapreduvawe na pravata i situacijata vo koja se nao|aat.

Me|utoa, ovoj nagoren trend na nivnata samosvest treba da korespon-dira so ulogata na dràvata kako odgovoren kreator i realizator napravno-obvrzuva~kite instrumenti i sistemskoto zakonodavstvo, koe }egi pokriva site relevantni oblasti i }e pottiknuva mehanizmi za nivnaza{tita.

Za sodrìnata

Ovoj materijal, zbirka, komepndium ili kako i da go nare~eme,se integrira vo na{ite stremeì da gi inicirame i provociramerazmisluvawata za pravata i slobodite na licata so hendikep voRepublika Makedonija, preku edna po{iroka prezentacija na

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

8

doma{nata legislativa koja gi tretira ovie pra{awa (zakonitese dadeni vo pre~isten tekst ili izvadok na pre~isteni odredbiizraboteni od strana na Polio plus).

Preku knigata "Me|unarodni normi i standardi za licata sohendikep", efektuirani pokonkretno i vo slu~ai od praktikata,nau~ivme kako svetot toa go ureduva i planira. Vo ovaa kniga analiti~kiposo~uvame del od problemati~nite punktovi na makedonskoto zakono-davstvo koi se odnesuvaat na licata so hedikep, so soodveten komentar.

Materijalot pomesten vo ovaa kniga sodrì nekolku tematskidelovi, sistematizirani vo zavisnost od vidot i zna~eweto na oblastakoja se tretira:

1. Prviot del i treba da e prv i fundamentalen zatoa {to prekuUstavot na RM gi kreirame osnovnite principi na dràvnata poli-tika kon licata so hendikep preku promovirawe na temelnitevrednosti na ednakvosta na gra|anite vo pravata i slobodite bezrazlika na nivnata zdravstvena pripadnost i socijalno poteklo,permanentna grià za socijalna za{tita i sigurnost na licata sohendikep i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot ìvot.

Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na pravata na licataso hendikep vo Republika Makedonija i Deklaracijata za za{tita iunapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi zna~at ponata-mo{no definirawe na idna strategija i deklarativna zalo`ba zarazvivawe na socijalna pravda, solidarnost i pomo{ na licata sohendikep, deca i vozrasni, mladi i stari, polovo ednakvi.

2. Vo vtoriot del e pretstavena edna od elementarniteoblasti - socijalnata za{tita, {to bi trebalo da impliciraekonomski, pravni i socijalni merki preku socijalni i semejnibeneficii, pomo{ i nega na licata so hendikep, zaradi nivnasocijalna integracija i u~estvo vo zaednicata, a osobeno za licataso intelektualna popre~enost, preku obezbeduvawe na postojanapari~na pomo{, nadomestok za skrateno rabotno vreme na rodi-telot kako i postepeno integrirawe na ovie lica vo neposrednataìvotna sredina, nadvor od postojnite institucii.

Permanentno barawe na licata so hendikep, pa i po{irokatajavnost e reformite da se fokusiraat kon pomalku restriktivenpristap i pojasen socijalen paket, zaradi {to se obidovme del odovie pra{awa i problemi da aktuelizirame preku na{ komentar.

3. Pravata na vrabotuvawe, ednakvi uslovi na rabotnoto mestose garantirani vrednosti potrebni da bidat efektuirani i za{titenii pri vrabotuvaweto na licata so hendikep (treti del). Za{titnoto

Vovedni zabele{ki

9

vrabotuvawe na ovie lica treba da bide predmet na kontrola oddràvnite institucii poradi mo`nosta od zloupotreba; toa treba daobezbedi soodveten praven status i nadomestok na vrabotenite, obukai pomo{ za potrebni kvalifikacii, kako i normalen odnos pome|uvrabotenoto lice i rabotodavecot.

Dràvata e dol`na da go obezbedi i finansira navedenoto,da gi suzbie site formi na rabotna diskriminacija, a sosobeno daja stimulira rabotnata integracija na licata so hendikep. Dali ikolku toa go regulira Zakonot za vrabotuvawe na invalidnite licakako lex specialis i soodvetnite podzakonski propisi, ostanuva dapokaè praktikata od negovoto sproveduvawe.

4. Gra|aninot ima pravo i dol`nost da go ~uva, unapreduva, kakosopstvenoto, taka i zdravjeto na drugite, a dràvata mu garantirapravo na zdravstvena za{tita. Vakviot bazi~en princip na zdrav-stvenata politika treba da dejstvuva vo nasoka na podobruvawe i nasistemot na zdravstvena i medicinska za{tita na licata so hendikep,zadovoluvawe na nivnite rehabilitacioni potrebi, trend kon bes-platna zdravstvena za{tita (pregledi, tretmani, lekovi, ortopedskii drugi pomagala), prevencija i rano dijagnosticirawe na decatarodeni so rizik-faktor, kako i kontinuirano sledewe na setilnite,fizi~kite i intelektualnite pre~ki.

Zakonot za zdravstveno osiguruvawe so svoite podzakonskipropisi e meta na postojana kritika od gra|anite, no i od samatastru~na javnost zaradi {to i nie preku ~etvrtiot del od ovaa knigase vklu~uvame vo op{tiot trend na inovirawe vo ovaa zna~ajna oblast.

5. Delot petti se odnesuva na obrazovanieto, implementiranso trite zakoni (izvadok) za osnovno, sredno i visoko obrazovanie,kako i so soodvetnite komentari i predlozi za izmena i dopolnuvawena sega{nite akti. Cel e da ja pottikneme javnosta i licata sohendikep da razmisluvaat za svojata obrazovna integracija vo op{te-stvoto, vklu~uvaj}i i apel za obezbeduvawe na obrazovni resursi,soodvetni programi, tehnologii, obuka i sli~no, prisposobeni iprilagodeni kon potrebite, poedine~no za site u~enici i studenti.

Na{ite o~ekuvawa se donesuvawe nova zakonska regulativai promovirawe na inkluzivno obrazovanie koe treba da vklu~uva:

- garantirawe na pravoto na obrazovanie na sekoj poedinec,soglasno negovite potrebi i sposobnosti;

- garantirawe na pravoto na izbor pome|u specijalni iregularni u~ili{ta;

10


- poddr{ka na studenti i u~enici so hendikep od sekoja vozrast,vo tekot na nivnoto obrazovanie, preku individualen pristap;

- obezbeduvawe soodvetna obuka na nastavnici i drug personalodgovoren vo obrazovnite ustanovi; i

- soodvetna garancija deka obrazovanieto }e promovira mo`nostza postojano vrabotuvawe na ovie lica.

6. [estiot del e posveten na pravata i obvrskite od penziskotoi invalidskoto osiguruvawe, osiguruvawe od odgovornost za {tetinastanati vo soobra}ajni nezgodi, odredeni normi za odgovornostza {teta pri~ineta od delovno nesposobno lice, kako i odgovornostza materijalni i nematerijalni {teti vo obligacionoto pravo,smetaj}i deka ova se pointeresni pra{awa {to gi tangiraat licataso hendikep.

Isto taka, pomestuvame i svoj komentar na odredeni pote{kotiiod ne/sproveduvaweto na institutot beneficiran sta` za odredenakategorija na lica so hendikep kako vraboteni-osigurenici.

I pokraj zna~eweto na oblasta na PIO, poradi stru~nosta ikompetentnosta na materijata ne se obidovme da se vpu{time vo podla-boka analiza na Zakonot, a u{te pove}e {to istiot e predmet napostojano menuvawe vo izminatite deset godini na postoewe. Nego, patemda spomneme, i stru~no lice te{ko bi go pro~ital bez podgotvenpre~isten tekst.

7. Sedmiot del pretstavuva obedinet korpus na pove}ezakoni, sveden na eden zaedni~ki imenitel - odredbi koi tretiraataktuelni pra{awa i re{enija koi se odnesuvaat na licata sohendikep, sekoj vo svojata oblast. Nivnoto sistematizirawe voedna glava ne go namaluva zna~eweto na institutot na za{tita,utvrden vo konkretnite zakoni. Naprotiv, sekoj od niv obrabotuvamaterija {to zna~i vklu~uvawe, za{tita, predviduvawe na poseb-ni uslovi za integrirawe vo site aspekti na ìveeweto.

Pogolemiot del od gorenavedenite zakoni se pretstavenikako izvadoci, a samo za del od niv e podgotven pre~isten tekst.

îtatelite moàt da zaklu~at deka sega{nite propisi vomnogu golem obem go sublimiraat zacrtaniot subjekt na za{tita- licata so hendikep, no toa vo nikoj slu~aj ne zna~i deka se obezbe-deni optimalni prava i za{tita za ovaa kategorija na gra|ani,nitu pak, deka priodot i razbiraweto se maksimalni. Ova osobenoe adresirano kon dràvata.

Vovedni zabele{ki

11

Vizija

Koga osmiot del od ovaa kniga go naslovivme "Vizija", imavmenamera da bideme vistinski vizioneri, aktivno da dejstvuvame, dadavame idei, da inicirame partnerstvo i integracija na licata sohendikep vo op{testvoto.

Vo toj kontekst, prodolùvame so na{ite inicijativi zarevidirawe i eliminirawe na zakonite {to zna~at kakva bilo formana diskriminacija ili bariera, povtorno promoviraj}i zdruènpristap vo izrabotkata na nacionalnite propisi vo soglasnost some|unarodnite. Toa se obiduvame da go napravime na nekolku poliwa,so osoben akcent vrz delot {to se odnesuva na: dano~noto oslobodu-vawe pri uvoz na patni~ki vozila isklu~ivo za potrebite nahendikepiranite lica pod odredeni uslovi (pravo koe e ukinato);odredeni beneficii vo javniot soobra}aj (isto taka ukinati);premostuvawe na fizi~kite barieri i nepristapnosta na objektitei prostorot, preku propi{uvawe na zadolìtelni normi i standardipri planirawe i gradba.

Ona {to sakame da go istakneme vo ramkite na Vizijata einformacijata za Konvencijata za za{tita i promocija na pravata idostoinstvoto na licata so hendikep vo ramkite na sistemot naObedinetite nacii, ~ij proces na donesuvawe e vo tek. Taa }e bidevodilka vo kreiraweto na makedonskata legislativa, od interes zalicata so hendikep.

Kone~no, trilogijata nare~ena edicija Justicijana zapo~nataso prvata kniga "Me|unarodni normi i standardi za licata sohendikep" prodolùvaa so ovaa kniga so naslov "Zbirka makedonskipropisi za licata so hendikep" i uvereni sme deka }e ja dostignemekrajnata postavena cel - izrabotka na sistemski zakon (preto~en votreta kniga) vo koj }e bidat regulirani pravata na licata so hendikep,na na~in koj zna~i implementirawe na me|unarodnite normi istandardi, kako preduslov za gradewe na op{testvo odgovorno zadostoinstven ìvot na sekoj svoj gra|anin.

Skopje, Dijana Taf~ievska14.03.2005 god.

TEMELNI PROPISI

TEMELNI PROPISI

USTAV NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

^len 1Republika Makedonija e suverena, samostojna, demokratska i

socijalna dràva.

^len 9Gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i

pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na koàta, nacionalnoto isocijalnoto poteklo.

Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.

^len 35Republikata se griì za socijalnata za{tita i socijalnata

sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalnata pravi~nost.Republikata garantira pravo na pomo{ na nemo}ni i nesposobni za

rabota gra|aniRepublikata obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica i

uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot ̀ ivot.

^len 36Republikata im garantira posebni socijalni prava na borcite od

Antifa{isti~kata vojna i od site nacionalni-osloboditelni vojni naMakedonija, na voenite invalidi.

DEL PRVI

Ustav na Republika Makedonija

1. Ustav na Republika Makedonija

15

D E K L A R A C I J AZA ZA[TITA I UNAPREDUVAWE

NA PRAVATA NA LICATA SO POSEBNI POTREBI

Vrz osnova na ~lenot 68 stav 2 od Ustavot na RepublikaMakedonija, a

Trgnuvaj}i od faktot deka Republika Makedonija, kakosocijalna dràva se griì za socijalnata za{tita i socijalnatasigurnost na gra|anite, im go garantira pravoto na pomo{ nanemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani i im obezbeduvaposebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivnovklu~uvawe vo op{testveniot ìvot,

Imaj}i gi predvid ustavnite opredelbi za ednakvost nagra|anite na Republika Makedonija vo slobodite i pravata predUstavot na Republika Makedonija i zakonite,

Povikuvaj}i se na principite od Povelbata na OON,Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava, Rezolucijatana ON za Standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostiteza licata so hendikep, Evropskata konvencija za ~ovekovi pravai drugi me|unarodni akti,

Afirmiraj}i ja potrebata za sozdavawe uslovi za celosnovklu~uvawe na licata so posebni potrebi vo site sferi na op{te-stvenoto ìveewe,

2. Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata nalicata so pesebni potrebi

Sobranieto na Republika Makedonija, na sednicata odrànana 23 juli 2003 godina, donese

16


D E K L A R A C I J A ZA ZA[TITA I UNAPREDUVAWENA PRAVATA NA LICATA SO POSEBNI POTREBI

Sobranieto na Republika Makedonija:

1. Gi poddrùva site inicijativi i aktivnosti naso~eni konpodigawe na svesta na gra|anite za pravata, potrebite, potencija-lite i prednostite na licata so posebni potrebi.

2. Ocenuva deka e neophodno nadle`nite dràvni organi,sledej}i gi me|unarodnite standardi, da prezemat merki i aktiv-nosti zaradi sozdavawe uslovi za dostapna fizi~ka okolina iobezbeduvawe na pristap kon komunikacii i informacii, za efek-tivna i dostapna zdravstvena i socijalna za{tita, za unapreduva-we na procesot na obrazovanie, kako i za produktivno vrabotuva-we na licata so posebni potrebi, so cel za nivno vklu~uvawe vosite segmenti na op{testveniot ìvot.

3. Osobeno }e se zalaga pri donesuvaweto na zakonite idrugite akti da vgradi odredbi so koi }e se uredat pra{awatakoi se odnesuvaat na specifi~nite potrebi na licata so hendikep,posebno preku donesuvawe na zakoni koi }e se odnesuvaat samona ovie lica.

Isto taka, Sobranieto }e nastojuva da go zabrza procesot naharmonizirawe na zakonodavstvoto na Republika Makedonija some|unarodnite akti i standardi vo oblasta na pravata na licata soposebni potrebi.

4.Ja istaknuva potrebata od vklu~uvawe na organizaciitena licata so hendikep pri donesuvawe na zakonite i drugite akti,{to e od osobeno zna~ewe za unapreduvawe i za{tita na licataso posebni potrebi.

5. Ovaa deklaracija }e se objavi vo"Slu`ben vesnik naRepublika Makedonija".

SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Broj 07-4008/1 PRETSEDATEL 23 juli 2003 godina NA SOBRANIETO NA S k o p j e REPUBLIKA MAKEDONIJA M-r Nikola Popovski

Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi

17

3. Nacionalna Strategija za izedna~uvawe na pravata nalicata so hendikep vo Republika Makedonija

NACIONALNA STRATEGIJAZA IZEDNAÛVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO

HENDIKEP VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

V o v e d

Vo gradeweto na ovaa strategija, se napraveni napori vonejzinoto izgotvuvawe da se pristapi na izdiferenciran na~in. Toazna~i deka pri utvrduvaweto na opredeleni sodrìni se vode{esmetka za ulogite na site subjekti vo sistemot na za{titata, obrazo-vanieto i rehabilitacijata vo odnos na problemot na hendikepiranos-ta.

Isto taka diferenciranosta zna~i da se ima vo vid dekapri utvrduvaweto na pravata, potencijalite i pridonesot nalicata so hendikep, da se pojde od nivnite specifi~ni potrebikoi gi imaat ovie lica vo zavisnost od vidot i stepenot na hendi-kepot.

Izgotvuvaweto na nacionalnata strategija za izedna~uvawena pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija proiz-leguva od pravnata ramka na globalen evropski i nacionalen plankako i od standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostitena invalidnite lica, taka da na{ata dràva se povikuva na:

• Me|unarodnite standardi za ~ovekovi prava, sodràni voUniverzalnata deklaracija na ~ovekovi prava, Me|unarodnataspogodba za ekonomski socijalni i kulturni prava, i Me|unarod-nata spogodba za civilni i politi~ki prava, proklamiraat pravaza site lu|e, bez bilo kakva diskriminacija;

• Na Konvencijata za pravata na deteto, koja zabranuvadiskriminacija bazirana na hendikepiranost i bara voveduvawena specijalni merki za obezbeduvawe na pravata na hendikepira-noto dete, kako na Me|unarodnata konvencija za za{tita na pra-

18


vata na site rabotnici -migranti i nivnite semejstva insistirana za{titnite merki za hendikepiranite;

• Se povikuva isto taka na propisite na Spogodbata za eli-minacija na site formi na diskriminacija protiv ènata, za da seobezbedat pravata na devoj~iwata i ènite so hendikep;

• Gi ima isto taka, vo predvid Deklaracijata za pravata na hendi-kepiranite lica, Deklaracijata za pravata na mentalno zaostanatite lica,Deklaracijata za socijalen progres i razvoj, Principite za za{tita nalicata so mentalni zaboluvawa i za podobruvawe na za{titata namentalnoto zdravje, kako i drugi relevantni dokumenti prifateni naGeneralnoto sobranie;

• Se povikuva na spogodbite i preporakite prifateni odInternacionalnite rabotni~ki organizacii, so posebno potencirawena vrabotuvawe na popre~eni lica bez bilo kakva diskriminacija;

• Gi ima vo vid preporakite i raboteweto na Obrazovnite,Nau~nite i Kulturnite Organizacii na Obedinetite nacii, posebnoso Svetskata deklaracija za obrazovanie na site lu|e, Svetskatazdravstvena organizacija, Detskiot fond na Obedinetite Nacii idrugi vakvi organizacii;

• Po~ituvawe na obvrskata dadena od site dràvi za za{-tita na okolinata;

• Poznavajki gi razurnuvawata koi gi nosi vojnata i ne-odobruvajki ja upotrebata na opasnite materijali za proizvodstvona oru`je;

• Priznavajki deka Svetskiot program na aktivnosti koise odnesuvaat na hendikepiranite lica i negovite definicii zaizedna~uvawe na mo`nostite, pretstavuva najiskrena èlba name|unarodnata zaednica da gi primeni site tie me|unarodni doku-menti i preporaki i da im dade prakti~no zna~ewe i vrednost;

• Prifa}ajki go faktot deka celite na Dekadata na Obedi-netite nacii za invalidi (1983/1992) za sproveduvawe na Svet-skiot program na aktivnosti e seu{te validen i bara postojanaaktivnost;

• Potsetuvajki se deka Svetskiot program na aktivnostise bazira vrz koncepti koi se isti i vo nerazvienite i vo indus-trijaliziranite zemji;

So ubeduvawe deka se potrebni intenzivirani napori zapostignuvawe na celosni ~ovekovi prava i celosno u~estvo na

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

19

hendikepiranite vo op{testvoto, povtorno se istaknuva dekahendikepiranite lica i nivnite roditeli starateli, zastapnicii organizacii moraat da bidat aktivni partneri so Vladata nazemjata i za planirawe i sproveduvawe na site merki koi vlijaatvrz gra|anskite, politi~kite, ekonomskite, socijalnite i kultur-nite prava,

Vo soglasnost so Rezolucijata na Sovetot za ekonomski isocijalni pra{awa (1990) i vrz baza na specifi~nite merki koise potrebni za hendikepiranite da postignat isti prava so osta-natite lu|e, koi se detalno navedeni vo Svetskiot program naaktivnosti,

Isto taka na 48- ma Sednica na Generalnoto sobranie vo ONna 20-ti dekemvri 1993 godina donesena e Rezolucija 48/49) za Stan-dardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata sohendikep.

Bez pretenzii da se prikaè sevkupniot evropski normati-ven prostor vo odnos na licata so hendikep, se naveduvaat u{tedva dokumenti za koj se smeta deka se od izvonredno zna~ewe:

'Evropskata konvencija za ~ovekovite prava i fundamen-talnite slobodi' i "Evropskata socijalna povelba".

Vo vnatre{no-pravniot sistem, se smeta deka se od klu~nava`nost tri aspekti na Ustavot na Republika Makedonija. Ime-no, vo ~len 1 od Ustavot na{ata Zemja e odredena kako socijalnadràva.

Vo ~len 9 se utvrduva ednakvost na site gra|ani pred ustavot izakonite. Ovaa formalna ednakvost e specificirana vo ~len 35, stav3 od Ustavot, spored koja odredba dràvata e dol`na da sozdava usloviza vklu~uvawe na licata so invalidnost vo op{testveniot ìvot.

Ovie ustavni opredelbi prakti~no zna~at obvrska na drà-vata da vo ramkite na socijalno politi~kite merki i sevkupnatanormativna pravna aktivnost, vodi smetka za formalnata ednak-vost na licata so hendikep so drugite gra|ani, taka {to osven zaop{tite potrebi treba da se vodi smetka i za nivnite specifi~-ni potrebi.

20


I. Sostojbi vo za{titata, obrazovanieto i rehabilitacijata na licata so hendikep

Nesporen e faktot deka vo periodot od 50 godini na za{tita,obrazovanie i rehabilitacija na licata so hendikep R. Makedonijaintenzivno se zdobiva{e kako so pozitivni iskustva taka i sonesoodvetni re{enija i negativni iskustva kako pomalubrojni ipropratni, no koi ~esto ostavaa opredeleni posledici vo odnos nakontinuiraniot razvoj. Toa mo`e i da se smeta za logi~no so ogledna celokupniot kontekst na istoriski, socijalni, zdravstveni iobrazovni problemi {to Makedonija gi nasledi po osloboduva-weto, a koi ne bile vo dovolna mera organizirano i sistemskire{avani.

Denes koga so mnogu i razli~ni dokumenti na organite naspecijaliziranite agencii na OON se bara od nejzinite ~lenkiprezemawe na merki za seopfatnost na licata so hendikep i obez-beduvawe na neophodni uslovi za institucionalizacija na sovre-menata praktika za integralno osposobuvawe i rehabilitacija,kako i sozdavawe uslovi za obrazovanie na soodvetni kadri.

Treba da se napomene deka vo postojnite zakonski i podzakon-ski akti od oblasta na za{titata, obrazovanieto i zdravstvotopogolem broj na pra{awa od bitno zna~ewe za razvojot na za{ti-tata i rehabilitacijata ne se soodvetno re{eni.

Zdravstveno obrazovnata komponenta na rehabilitacijata vona{ata zemja ne e razviena. Pokraj toa {to vo Makedonija postojatdve rehabilitacioni ustanovi (institut za rehabilitacija nasluhot, govorot i glasot vo Skopje i vo Bitola) koi poradi otsustvona nu`nite zakonski preduslovi, nema{e mo`nost vo ustanoviteda se vovede remedijalna rehabilitaciona praktika.

Edukativnata komponenta ne e na soodvetno organizacisko,tehnolo{{ko, programsko i funkcionalno nivo za site kategoriina hendikepiranost. Nu`no e da se navedat slednite bitni nedos-tatoci:

Ne e konstituirano i institucionalizirano predu~ili{-noto vospitanie i obrazovanie. Postoi incidentna praktika bezkoncept, programa i povrzanost so ran - obrazovan tretman.

·Osnovnoto obrazovanie na site kategorii na deca so hendi-kep e optovareno so pove}e nedostatoci koi organizaciski, kon-cepciski, programski i tehnolo{ki se zadr`ani na odamna nadmi-nati osnovi.


21

·Ne e postaveno na rehabilitaciski, tuku na klasi~no obra-zovni osnovi. Vo odnos na fizi~kiot, mentalniot i socijalniotstatus vo site oddelenija i paralelki postoi golemo {arenilo.

Vklu~uvaweto na decata so pre~ki vo razvojot vo redovniteu~ili{ta pretstavuva imperativ i potreba na vremeto i ~ovekot,no za negovoto oìvotvoruvawe se nu`ni opredeleni preduslovi.Pred se, redovnoto u~ili{te treba da se podgotvi za prifa}awena decata i za ostvaruvawe na site oblici i fazi na integrativ-niot (inkluzivniot) proces.

Srednoto obrazovanie na invalidiziranite deca gi nosi sitebelezi na postojnoto osnovno obrazovanie. Invalidiziraniotmladinec bez ogled na negovite psihofizi~ki potencijali, seu{te, e predodreden za manuelni zanaeti. Ova, od pri~ina {topostojniot sistem i praktikata, se u{te, ja nemaat probieno bari-erata na zanaet~iskoto osposobuvawe.

Postojniot sistem i praktika na obrazovanie na licata sohendikep {to gi karakterizira rascepkanost, izoliranost, nepo-vrzanost i {to e najlo{o, neefikasnost, treba na institucio-nalen, organizaciski, koncepciski, programski tehnolo{ki, kad-rovski i prostoren plan da se integriraat na na~in i vo merakoi, od edna strana se mo`ni i nu`ni, a od druga strana }e ovozmo-ì ne samo racionalnost, tuku i maksimalna mo`na efikasnost.

Trgnuvaj}i od faktot deka vo ramkite na socijalnata za{ti-ta centrite za socijalna rabota vr{at koordinacija na sprove-duvawe na lista na specifi~ni potrebi za decata i licata sohendikep, odnosno nivnite ìvotni problemi vo dolg vremenskiperiod, bez nikakvi dilemi se nametnuva potrebata od poorgani-zirana i postojana podgotovka na sredinata za nivno prifa}awei pobrza adaptacija.

Vo taa smisla centrite vo ramkite na svoite zakonskinadle`nosti imaat mo`nost da prezemat niza od socijalno-eko-nomski merki za sanirawe na odredeni sostojbi kako {to sematerijalno obezbeduvawe, pod uslovi utvrdeni so zakon , i pomo{pri re{avaweto na semejnite problemi koga tie se javuvaat

Posebno zna~aen segment od ìvotot na licata so hendikeppretstavuva koristeweto odnosno organizacijata na nivnotoslobodno vreme, poto~no re~eno kulturno-zabavniot i sportsko-rekreativniot ìvot. Ovoj problem, koga se vo pra{awe nalicata so hendikep neodminlivo treba da se gleda ne samo odhuman, zdravstveno-socijalen i ekonomski aspekt tuku mnogupo{iroko.

22


Egzistencijata na licata so hendikep e neraskinlivo povr-zano so zadovoluvaweto ne samo na nivnite ìvotni sekojdnevnipotrebi, tuku kako {to ve}e naglasivme i so celokupnite potrebina nivnite semejstva. Toa dotolku pove}e {to vo sega{ni prilikina ekonomska kriza zaradi niza objektivni i subjektivni faktorilicata so hendikep se nao|aat vo zna~itelno ponepovolni usloviza ìveewe za razlika od drugite gra|ani.

II.Osnovi na nacionalnata strategija

Nacionalnata strategija se zasnovuva vrz temelno sogle-duvawe, analizirawe i ukaùvawe na potrebata od donesuvawesoodvetni odluki od Vladata na R. Makedonija za za{tita, obra-zovanie, rehabilitacija, osposobuvawe i vrabotuvawe na inva-lidnite lica i toa za:

• Preventivata, ranata detekcija, ranata dijagnostika iraniot tretman;

• Predu~ili{noto vospitanie, osnovnoto obrazovanie, sred-noto obrazovanie i visokoto obrazovanie za site onie {to e mo`no;

• Osposobuvaweto i vrabotuvaweto, semejniot, op{testve-niot i kulturno zabavniot ìvot;

• Obezbeduvawe na uslovi (vo semejstva, centri za poludne-vno i celo dnevno zgriùvawe, kako i stacionarno zgriùvawe voustanovi so mali kapaciteti i vo stanovi za ìveewe na maligrupi na invalidni lica) za site onie invalidni lica od poteòkstepen koi imaat potreba od takva pomo{.

Sodrìna na Nacionalnata strategija

Nacionalnata strategija go opfa}a nastanuvaweto na li~-nosta vo ramkite na primarnoto semejstvo, sevkupniot razvitoki specifi~nite potrebi koi se javuvaat vo celokupnata zdrav-stvena i socijalna za{tita, obrazovanie, rehabilitaci i sitedrugi formi na individualniot semeen ìvot vo op{testvoto.

Semejstvo i razvoj na li~nosta

Semejstvoto pretstavuva univerzalna op{testvena grupa,kako vo istoriska i sociokulturna smisla taka i od aspekt naindividualniot ìvot. Kako biosocijalna edinica semejstvotopretstavuva most me|u op{testvoto i individuata.


23

Kako specifi~na op{testvena grupa semejstvoto e zaedni-ca na maòt i ènata, i decata koi poteknuvaat od ovaa zaednica,(a moè da bidat i posvoeni).

Voedno semejstvoto e primerna grupa vo koja se konstituirai razviva li~nosta na deteto. Vo isto vreme vo osnova na semejni-te vrski na ~lenovite na edno semejstvo se nao|aat emocional-nite procesi.

Postojat generalno dve situacii vo koi moè da se najdesemejstvoto so ~len so hendikep. Prvata situacija e vsu{nostprimarno semejstvo vo koe roditelite imaat dete so hendikep, atoj hendikep deteto go imalo pri ra|awe ili pak podocna gosteknalo kako rezultat na bolest ili povreda. I ednata i drugatasituacija za semejstvoto e izrazito traumatska zatoa {to gonaru{uva postojniot balans vo odnosite na roditelite so nivnataokolina, vklu~itelno i semejnata okolina, a vo isto vreme rodi-telite nemaat ni soodveten model na vr{ewe na roditelskiulogi, koi bi go steknale od svoite roditeli (transgeneraciski).Vo ovaa situacija potrebna e pomo{ na ova semejstvo na pove}enivoa.

Neposredna sovetuvali{na pomo{ na samoto semejstvo vozavisnost od toa dali ~uvaat dete so senzoren hendikep (vizue-len ili slu{en), so fizi~ki hendikep ili pak so te{kotii vou~eweto (mentalna popre~enost). Pri rabotata so semejstvo vokoe ìvee dete so hendikep mnogu e bitno da se svati deka postoj-nata infrastruktura koja postoi za drugite semejstva, vsu{noste infrastruktura i za ova semejstvo. Ova prakti~no zna~i, detetoso hendikep vo svoeto semejstvo da ima soodvetni igra~ki i igri,da moè da si igra so svoite vrsnici da gi posetuva gradinkitei da odi vo redovniot sistem na obrazovanie.

Situacijata drasti~no se menuva koga stanuva zbor zasekundarno semejstvo vo koe liceto so hendikep se javuva kakobra~en partner i roditel. Vo ovaa situacija osven sovetuva-li{nata pomo{ na semejstvoto ako e potrebna, na liceto sohendikep sekoga{ mu se potrebni pomagala vo obavuvaweto naprofesionalnite aktivnosti, vr{eweto na ulogite vosemejstvoto i koristeweto na slobodnoto vreme.

Obvrskite na dràvata treba da se sostojat vo donesuvawena soodvetna normatina pravna ramka koja }e go ovozmoùva naformalno ramni{te ostvaruvaweto na site odnosi koi prethodnogi navedovme. Dràvata isto taka treba da vospostavi metodo-lo{ko tehni~ka i institucionalna organiziranost koja }e ovoz-moì vo lokalnata zaednica i vo mati~noto semejstvo da seostvarat site navedeni celi.

24


Prevencija

Pojmot " Prevencija"zna~i akcija koja ima za cel spre~uvawena pojava na fizi~ki, intelektualni, psiholo{ki ili setivni pre-~ki (primarna prevencija),ili pak spre~uvawe ovie pre~ki da dovedatdo trajni funkcionalni o{tetuvawa (sekundarna prevencija).Prevencijata opfa}a najrazli~ni vidovi aktivnosti kako: primarnazdravstvena za{tita, prenatalna i postnatalna za{tita, pouki vooblasta na ishranata, kampawa za sproveduvawe na imunizacijaprotiv zarazni bolesti, merki za kontrola na endemski zaboluvawa,sigurosni regulativi, programi za spre~uvawe na nesreki na raznipoliwa {to vklu~uva i adaptacija na rabotno mesto za da se spre~atprofesionalni zaboluvawa i nastanuvawe na poremetuvawa kakorezultat na zagaduvawe na okolinata ili vooruèn konflikt.

Podigawe na svesta

Vo svojot del na obvrskite za podigawata na svesta vo odnosna hendikepot kaj javnosta, dràvata e dol`na da izgradi soodvetennormativno praven sistem i da ovozmoì koristewe na instituciitevo mestoto na ̀ iveewe na licata so hendikep, od aspekt na ednakvostna pravata na ovie lica so drugite gra|ani, a vo funkcija na zadovolu-vawe na nivnite potrebi, razvivawe na nivnite potencijali iprifa}awe na nivnite pridonesi.

Procesot na gradewe na svesta vo odnos na licata so hendikeptreba da se ostvaruva na razli~en na~in vo zavisnost od toa so koigrupi naselenie stanuva zbor. Taka na primer odgovornite institu-cii treba da davaat navremeni i najsovremeni informacii na samitelica so hendikep i nivnite semejstva vo odnos na programite iuslugite {to im stojat na raspolagawe. Vo isto vreme informira-nosta na profesionalcite vo ovaa svera treba da prestavuvavsu{nost obuka za najsovremenite metodi vo davaweto na uslugi nalicata so hendikep. Informiraweto treba da se ostvaruva namediumi koi se dostapni na licata so hendikep.

Podigaweto na javnata svest vo odnos na licata so hendikeptreba da se ostvaruva i preku dobrovodena kampawa vo mediumite.Vo ovaa kampawa treba da se prenese pozitivna slika za licata sohendikep vo javnosta i porakata za ednakvi prava i obvrski naovie gra|ani.


25

Vo gradeweto na javnata svest javniot sistem na obrazova-nieto treba da bide organiziran taka da ovozmoì polno u~estvoi ednakvi uslovi za obrazovanie na decata so hendikep. Vo ovaasmisla mnogu e bitno istaknuvaweto na specifi~nite potrebina ovie deca, a izneseni od niv samite i od nivnite semejstva.

Se razbira deka obrazovanieto i celata ìvotna orienta-cija na decata i licata so hendikep treba da poa|a od nivnatarezilientnost, a toa zna~i da tie se potpiraat na sopstvenitesnagi i da se osnaùvaat da gi koristat posebnite priliki {toproizleguvaat od posebnite okolnosti.

Vo ovaa svera mnogu e bitno u~estvoto na organizaciite nalicata so hendikep i toa kako od aspekt na nivnoto ukaùvawepri planiraweto i procenkata na programite za licata so hendi-kep, taka i vo smisla na prenesuvawe na sopstvenoto iskustvo napomladite lica.

Biten del od podigaweto na javnata svest pretstavuva vklu-~uvaweto na programi za hendikepiranost a i politikite vo ovaasvera, vo sistemot na redovnoto obrazovanie za site deca. Voovaa smisla potrebno e da se odràt i posebni kursevi i za nivni-te u~iteli i nastavnici.

Pri vrabotuvaweto va`no e vo svesta na rabotodavcite dabide prisuten stavot za postoeweto na specifi~nite potrebipri raboteweto na licata so hendikep.

Zdravstvena za{tita

Dràvata treba preku donesuvawe propisi i vospostavuva-we na institucii da obezbedi efektivna zdravstvena za{titaza site lica so hendikep.

Vo zdravstvenata za{tita na naselenieto treba osobenoda se obrati vnimanie na ranata detekcija procena, i tretmanna o{tetuvawata so cel po mo`nost da se spre~i namali ili pot-polno eliminira nastanuvaweto na hendikepiranost.

Ako so zdravstveniot tretman nemoàt da se nadminatpostojnite zdravstveni problemi kaj lu|eto i nastane traen hendi-kep toga{ lokalnite slu`bi treba da se vo sostojba rano da giotkrivaat ovie slu~ai i da gi upatuvaat do soodvetni slu`bi.

Osobeno decata a i site lica so hendikep imaat pravo nazdravstvena za{tita vo redovniot sistem na zdravstvoto.

Stru~wacite od oblasta na medicinata treba da se soodve-tno obu~eni i opremeni taka da se vo sostojba da im ukaàt so-

26


odveten zdravstven tretman na licata so hendikep. Pri ova, oso-beno e va`no da se o~uva i unapredi zdravstvenata sostojba nalicata so hendikep taka da se ovozmoì nivno normalno funk-cionirawe. Vo ovie aktivnosti va`no e u~estvoto na organizaci-ite na licata so hendikep osobeno od aspekt na pravilno planira-we i procenka na aktivnostite koi se odvivaat vo sistemot nazdravstvena za{tita.

Rehabilitacija

Dràvata e dol`na da vospostavi sistem na institucii zarehabilitacija.

Programite koi se ostvaruvaat vo ovie institucii, treba daovozmoàt optimalno ramni{te na nezavisnost i funkcionirawena licata so hendikep. Pri ova, ovie programi najprvin treba davodat smetka za vidot i stepenot na hendikep, a potoa za individu-alnite potrebi, ovozmoùvajki polno u~estvo i sozdavawe naednakvi uslovi za razvitok.

Po mo`nost programite za rehabilitacija treba da ovozmo-àt steknuvawe na osnovni ve{tini, se do najvisokite stepenina obrazovanie. Ovde e mnogu bitno da samoto lice i negovotosemejstvo ukaàt na potrebite koi treba da bidat ostvareni sorealizacijata na programite.

Po mo`nost programite za rehabilitacija treba da seostvaruvaat vo lokalnata zaednica, a vo isklu~itelni slu~ai vovremenski ograni~eni period i rehabilitacijata moè da seostvaruva i von mestoto na ìveewe so ostvaruvawe na internat-sko smestuvawe.

Pri sproveduvaweto na programite za rehabilitacija po mo`nostkako konsultanti ili obu~uva~i treba da se vklu~uvaat iskusni licaso hendikep, a pak nivnite organizacii, preku koristeweto naiskustvoto na nivnite ~lenovi treba da pomagaat vo sozdavaweto naplanovi ili procenka na programite za rehabi-litacija.

Rehabilitacijata za koja ovde zboruvame ne ja vklu~uva pri-marnata medicinska za{tita.

Dostapnost na uslugi i pomagala

Uslugite treba da se usmereni kon zadovoluvaweto na speci-fi~nite potrebi za polno u~estvo na licata so hendikep vo


27

li~niot, semejniot, obrazovniot profesionalniot ìvot, kakoi za nezavisno i polno u~estvo vo sekojdnevniot ìvot i nefor-malnite grupi.

Dràvata e dol`na da sozdade praven sistem koj }e osiguriobezbeduvawe na pomagala za licata so hendikep. Isto taka,dràvata treba da go obezbedi razvojot, proizvodstvoto, snabdu-vaweto i odrùvaweto na pomagalata.

Pomagalo e bilo koj instrument oprema, aparat, ured, teh-ni~ko sredstvo, softver ili tehni~ko prilagoduvawe koe {tosluì vo zadovoluvaweto na specifi~nite potrebi na licata sohendikep {to treba da go ovozmoì nivnoto nezavisno i efikasnovr{ewe na ulogite vo li~niot ìvot, semejstvoto, u~ili{teto,profesionalnite grupi, sekojdnevniot ìvot i u~estvoto voneformalnite grupi i minuvaweto na slobodnoto vreme.

Pri nabavkata na pomagalata treba da se vodi smetka tieda bidat besplatni ili po cena dostapna za liceto ili negovotosemejstvo. Isto taka pri izborot na pomagalata nu`no se zemavo vid polot na liceto, negovata vozrast i specifi~nosta napotrebite. Toa zna~i deka pomagalata treba da bidat razli~niodnosno soodvetni na vidot i stepenot na hendikepot.

Taka kaj licata so o{teten sluh osven soodvetni pomagalamnogu se bitni i interpretativnite uslugi (gestoven govor) vofunkcija na ostvaruvawe na nivnata komunikacija so drugitelu|e.

Vo odnos na toa kakvi pomagala se potrebni treba da sezemaat vo vid stavovite na samite lica so hendikep, a organiza-ciite na ovie lica treba da izgotvat lista na soodvetni pomagala.

Dostapnost

Dràvata treba da donese propisi so koi }e obezbedi fizi~ka,informativna i komunikativna dostapnost za licata so hendikep.Preku voveduvaweto na opredeleni standardi i upatstva treba dase ostvarat programi koi }e gi otstranat fizi~kite barieri vozgradite za domuvawe, ulicite, sredstvata za prevoz i javniteobjekti itn. Vo obrazovanieto na arhitektite i grade`niteinìweri treba da se vklu~at i temi koi go objasnuvaat grade`niotdizajn poèlen za licata so hendikep. Voedno na licata so hendikepi na nivnite organizacii treba da im se ovozmoì da go izloàtsvoeto mislewe vo odnos na fizi~kata dostapnost pri gradeweto

28


na najrazli~nite objekti. Isto taka, pri davaweto informacii iovozmoùvaweto na komunikacijata treba da se vodi smetka za vidotna hendikepot. Taka, za licata so vizuelen hendikep vo site sveriu~ebnici, beletristika, stru~na literatura, pe~ateni mediumi.Celiot ovoj pi{an materijal treba da bide dostapen na Braevo pismo,snimeno vo zvu~na tehnika otpe~ateno so zgolemeni bukvi, dostapnopreku sinteza na govor itn. Za licata so problemi vo sluhot mnogu ebiten gestovniot govor kako vo obrazovanieto taka vo me|usebnatakomunikacija na licata so o{teten sluh i vo komunikacijata na ovielica so drugite lu|e.

Vo obezbeduvaweto na informaciite i vo ovozmoùvawetona komunikacijata treba da se vodi smetka dali licata so hendikepimaat nekoi drugi komunikativni problemi ili problemi narazbirawe.

Site vidovi na mediumi: radio, televizija, pi{anite mediu-mi itn. treba da se ohrabrat i finansiskki da se podràt od dràvatainformaciite da gi davaat na na~in dostapen za licata so hendikep.

Proizvoditelite na kompjuteri i kompjuterska tehnika treba dase ohrabrat u{te vo po~etnite fazi ili pak podocna da izvr{at soodvetniadaptacii koi }e odgovaraat na mo`nostite na licata so hendikep.

Sekoga{ koga se obezbeduvaat specifi~ni mediumi za infor-mirawe i komunikacija, treba da se konsultiraat organizaciite nalicata so hendikep.

Obrazovanie za lica so hendikep

Dràvata e dol`na da obezbedi normativno pravna i insti-tucionalna ramka, koja }e pretstavuva ednakvost na uslovite zasteknuvawe na obrazovanie vo site stepeni za decata, mladite,i vozrasnite lica so hendikep. Ova obrazovanie treba da seostvaruva pod redovni uslovi i da pretstavuva del od redovniotsistem na obrazovanieto.

Op{tiot obrazoven sistem e odgovoren za ostvaruvaweto naobrazovanieto na licata so hendikep i toa vo redovni uslovi i kakodel vo redovniot sistem na obrazovanieto. Obrazovanieto na licataso hendikep treba da najde izraz i vo nacionalnoto planirawe isozdavawe na programi za obrazovanie.

Obrazovanieto, licata so hendikep treba da go ostvaruvaatotkako }e se obezbedi soodveten pristap i pomo{, metodolo{ka vo


29

zavisnost od specifi~nite obrazovni potrebi, koi proizlegu-vaat od razli~nite vidovi na hendikep.

Roditelite na decata so hendikep i nivnite organizaciitreba da bidat vklu~eni vo site stepeni na obrazovanieto nalicata so hendikep.

Vo delot na zadolìtelnoto obrazovanie treba da bidat vklu~enisite deca nezavisno od polot i vidot i stepenot na hendikepot.

Pri ostvaruvaweto na vospitno obrazovniot razvoj trebada se obrati vnimanie osobeno na izrazito mali deca so hendikep,deca na pret{kolska vozrast i vozrasni lica so hendikep. Poli-tikata na dràvata za ostvaruvawata na obrazovanieto na licataso hendikep vo redovniot obrazoven sistem i pod ednakvi uslovitreba da stigne do samite u~ili{ta i da se manifestira vo sood-vetno prilagoduvawe na tie u~ili{ta za efikasen pristap,obezbeduvawe na soodvetni materijali vo obrazovniot proces,specifi~ni metodi na obrazovanie vo zavisnost od vidot na hen-dikepot i obuka i stalna metodolo{ka i stru~na poddr{ka nau~itelite- nastavnicite koi go izveduvaat obrazovanieto za li-cata so hendikep.

Op{tata nacionalna politika vo odnos na obrazovanietoza licata so hendikep, treba da najde soodvetna razrabotka i pod-gotovka i na lokalno nivo.

Imaj}i gi vo vid komunikativnite te{kotii na licata soo{teten sluh, a osobeno na gluvo-slepite lica, za ovie lica moè-bi e podobro vo prvo vreme obrazovanieto da se ostvaruva voposebni u~ili{ta ili posebni klasovi i oddeli vo redovnite u~i-li{ta, so toa {to standardite na obrazovanie i vo specijalniteu~ili{ta treba da bidat na ednakvo nivo kako i vo redovniteu~ili{ta.

Vrabotuvawe i rabotewe

Dràvata e dol`na da sozdade uslovi za da licata so hendi-kep se osposobat taka za da gi ostvaruvaat svoite ~ovekovi prava,a osobeno vo sferata na vrabotuvawe na pazarot na trudot.

Vo propisite koi se donesuvaat vo oblasta na trudot trebada se vnimava da ne postoi nikakva diskriminacija vo odnos navrabotuvaweto na licata so hendikep. Vo isto vreme dràvatatreba da ostvari programi za poddr{ka za vklu~uvawe na licataso hendikep na pazarot na trudot. Ovaa poddr{ka se ostvaruva

30


voglavnom preku obezbeduvawe na soodvetno profesionalnoobrazovanie, davawe na povolni krediti i grantovi kako i izvesniprilagoduvawa koi treba da ovozmoàt soodveten pristap dorabotnoto mesto.

Kako posebni uslovi se tretiraat i adaptacijata na rabot-noto mesto koja {to treba da se sostoi vo tehni~ki prilagoduvawai obezbeduvawa na pomagala vo zavisnost od vidot na hendikepot.Isto taka treba da se obezbedi dostapnost i so soodvetni uslugida se re{avaat komunikativnite problemi.

Dràvata treba da organizira proizvodstvo na pomagalakoi }e go ovozmoàt produktivnoto rabotewe.

Aktivnostite na dràvata podigaweto na aktuelnata svesttreba da bidat usmereni kon eliminiraweto na negativnitestavovi i predrasudi na rabotodavcite vo odnos na vrabotuvawe-to na lica so hendikep.

Kako rabotodavec dràvata treba da sozdava pogodni uslo-vi za vrabotuvawe na licata so hendikep vo javniot sektor.

Vo sorabotka dràvata, organizacijata na rabotnicite iorganizacijata na rabotodavcite treba da obezbedat za licataso hendikep ednakvi uslovi za rabotewe, dobra zarabotuva~ka iza{tita pri rabota taka da se spre~i dobivaweto na profesio-nalni zaboluvawa i povredi na rabota, a ako sepak nekoi rabot-nici steknat profesionalno zaboluvawe, povreda ili o{tetuva-we na rabota neophodno e da se organizira rehabilitacija idokolku e potrebno preobuka za povtornoto rabotewe.

Vrabotuvaweto i raboteweto na licata so hendikep trebavo najgolema mera da se ostvaruva na otvoreniot pazar na trudot,a samo isklu~itelno vo mali za{titni rabotilnici.

Vo programite za preobuka treba da se vklu~at i licata sohendikep, kako zgolemuvawe na nivnata fleksibilnost vo odnosna vrabotuvaweto.

Osven konsultaciite so organizaciite na rabotnicite iorganizaciite na rabotodavcite dràvata e dol`na da gi konsul-tira i organizaciite na licata so hendikep vo zgolemuvaweto nanivnoto vrabotuvawe i ovozmoùvawe za produktivno rabotewe.

Obezbeduvawe na prihodi i socijalna sigurnost

Dràvata e dol`na da obezbedi poddr{ka vo ostvaruvawe-to na prihodite i socijalnata sigurnost za licata so hendikep.


31

Svojata egzistencija licata so hendikep vo najgolema meraja ostvaruvaat preku zarabotuvawe na platata so raboteweto.

Izvesni nadomestoci von rabotata se ostvaruvaat vrz osno-va na socijalnoto osiguruvawe, na primer vo slu~aj na bolest,invalidnost, starost itn.

Dràvata ne smee da dozvoli diskriminacija ili isklu~uva-wena licata so hendikep vo ramkite na propisite, koi se odnesuvaat nasocijalnoto osiguruvawe, socijalnata pomo{ i socijalnata za{tita.

Dràvata treba da go poddrì ostvaruvaweto na prihodiod strana na lice koe se griì za hendikepirano lice.

Socijalnoto osiguruvawe a osobeno invalidskoto osiguruvawetreba da e usmereno sekoga{ na vospostavuvawe ili obnovuvawe nazarabotuva~kite sposobnosti na licata so hendikep, taka da tiesvojata egzistencija moè da ja obezbeduvaat vo ramki na zarabote-nata plata. Zarabotuva~kite sposobnosti ~esto se obnovuvaat ilivospostavuvaat i preku sistemot na profesionalnoto osposobuvawe.

Nadomestocite vrz osnova na socijalnoto osiguruvawe(invalidskoto osiguruvawe) treba da se ostvaruvaat se do vospos-tavuvaweto na zarabotuva~kite sposobnosti, a isto taka dokolkue potrebno i za nadomestok na tro{oci za smestuvawe vo sood-vetna ustanova.

Dokolku e potrebno }e se organnizira i profesionalno pre-osposobuvawe na lice so hendikep koi podolgo vreme ~ekaat navrabotuvawe.

Pri postoeweto na privatnata sopstvenost vo proizvod-stvoto dràvata treba da gi ohrabri lokalnata zaednica, semej-stvata na licata so hendikep, nivnite organizacii i centriteza socijalna rabota da izgotvuvaat socijalni programi za stimu-lacija na vrabotuvaweto i prezemawe na merki za vrabotuvawena licata so hendikep.

Socijalna Za{tita

Za{tita na lica so te{ka , najte{ka mentalna popre~enosti kombiniran hendikep

Za licata so teòk i najteòk mentalen hendikep, kako iza lica so kombiniran hendikep, koi imaat potreba da bidatstacionirani vo ustanovi za socijalna za{tita, }e treba da senastojuva takvite ustanovi da bidat so pomali kapaciteti, otvo-

32


reni i organizirani poblisku do semejstvata na vakvite lica(stacionari so mali kapaciteti korisnici so servisni uslugi,obezbeduvawe stanovi za ìveewe na mali grupi i poedine~nosmestuvawe vo drugi semejstva).

Vrz osnova na ova orientacija, }e bide potrebno da zapo~neprocesot na reorganizacija i reforma na Specijalniot Zavod voDemir Kapija, odnosno da zapo~ne procesot na deinstituciona-lizacija, podobruvawe na uslovite za ìveewe i tretman vo ovaainstitucija vo sklad so najdobrata praksa vo evropskite zemji.

Za{tita i tretman na deca so autizam i cerebralna paraliza

So ogled na toa {to do denes ne e ni{to storeno vo na{ataRepublika po odnos na decata so autizam i decata so cerebralnaparaliza, po trebno e vo prv plan vo aktivnostite {to }e seprevzemat od nadle`nite organi da se donesat soodvetni re{e-nija i odluki za organizirawe na soodveten tretman na ovie lica,so otvorawe na potrebnite dnevni centri za niv. So vakviot ~e-kor }e moè vo najskoro vreme da se izleze vo presret na golemiotbroj na roditeli {to go baraat toa.

Domuvawe

Dràvata e dol`na da obezbedi propisi i institucionalnaramka za sozdavawe uslovi za domuvawe na licata so hendikep.

So pripisite koi ja ureduvaat oblasta na domuvawe trebada se odredat kriteriumi i uslovi za toa koi lica so koi vid istepen na hendikep }e moàt da dobivaat stanovi na koristeweili krediti i grantovi za nabavka na stanovi.

Kulturen ìvot

Dràvata treba da osiguri vklu~uvawe na licata sohendikep kako tvorci i kako korisnici na kulturnite zbidnuvawa.

Zna~i, site kreativni umetni~ki i intelektualnisposobnosti na licata so hendikep treba da se realiziraat kakovo li~en interes, taka i za sozdavawe na kulturni dobra vointeres na celata zaednica.

Instituciite treba da ovozmoàt nepre~eno posetuvawena kulturnite pretstavi , vo ramkte na teatrite , muzeite, kinata


33

i bibliotekite. Bibliotekite se od osobena va`nost vo site ste-peni na obrazovanie vo obezbeduvaweto na stru~na literaturaza raboteweto i beletristika za korisnicite na literaturata.

Za soodvetno koristewe na kulturnite sodrìni potrebnoe da se izgradi soodveten pristap kon ovie mesta za licata sohendikep, a vo isto vreme kulturnite sodrìni treba da bidatvgradeni vo mediumi dostapni za ovie lica.

Rekreacija i sport

Sportot i sportskata rekreacija izrazeni preku telesniteve`bi imaat isklu~itelno golemo zna~ewe vo procesot na rehabi-litacijata i podobruvaweto na zdravstvenata sostojba kaj licataso hendikep i nivnoto aktivno vklu~uvawe vo op{testveniot istopanskiot ìvot. Bez ogled na karakterot i stepenot na inva-lidnosta i toa dali pri~inite za nastanuvaweto na invalidnostase vrodeni ili steknati, licata so hendikep, pomalku ili pove}e,se izloèni na dolgotrajno sedewe ili leèwe i fizi~ka neak-tivnost koja ako trae podolg vremenski period doveduva do u{tepogolemo namaluvawe ili pak potpolno gubewe na preostanatitefizi~ki sposobnosti, posebno kaj mladite kaj koi se u{te ne epotpolno zavr{en telesniot razvoj. Pogolemiot stepen naavtomatizacija vo procesot na raboteweto gi uslovuva lu|etona pove}e ~asovno sedewe vo odredena, obi~no nepovolna stati~-ka polo`ba {to posebno negativno se manifestira kaj licata sohendikep. Toa samoto po sebe moè da dovede do odredeni telesnideformiteti kon ve}e postojniot hendikep dokolku ne se prevze-maat odredeni fizi~ki aktivnosti izrazeni preku telesni ve`bivo vid na sport i sportska rekreacija. Zatoa neminovno e da sezapo~ne so sport i sportskata rekreacija i rehabilitacija {toe mo`no porano i da mu se ovozmoì na liceto so hendikep prekuprogramiran trenaèn proces da ja podobri svojata zdravstvenasostojba, da se rehabilitira i socijalizira i da stane korisen~len na sredinata koja go opkruùva.

Ako sportskata rekreacija im e potrebna na site, so sportvo vistinska smisla na zborot se zanimava onoj del od licata sohendikep koi pokaùvaat odredeni afiniteti i dobri rzultativo odredena sportska disciplina a dokolku gi ispolnat strogitekriteriumi propi{ani od Me|unarodniot paraolimpiski komitetvo eden od pove}e sportovi i sportski disciplini od programata

34


na letnite i zimskite Paraolimpiski igri dobivaat i mo`nostda ja pretstavuvaat svojata dràva na golemite sportski natpre-vari. Od tuka i potrebata da dràvata sozdava soodvetni usloviza rekreacija i sport na licata so hendikep.

Religija

Religiozniot ìvot liceto so hendikep go ostvaruvaa spo-red li~nite opredelbi i interesi. Pri ova e va`no da ne postoidiskriminacija vo odnos na drugite lica i informaciite za reli-gioznnite sodrìni, da bidat dostapni na mediumi koi soodvet-stvuvaat na mo`nostite na licata so hendikep.

Informacii i istraùvawa

Na normativno praven plan dràvata treba da osiguripostoewe na propisi, koi pri pribiraweto na statisti~kitepodatoci i popisot na naselenieto treba da ovozmoàt voo~uvawena razli~nite grupi na licata so hendikep, kako i pribirawe narelevantni podatoci za li~niot, semejniot, socijalno- obrazov-niot i ekonomskiot status na ovie lica.

Na institucionalen plan potrebno e postoewe na baza napodatoci. Ovie informacii treba da se odnesuvaat na sevkupni-teìvotni uslovi na licata so razli~en vid na stepen na hendi-kep .

Se razbira deka e potrebno da se garantira tajnosta na podatocite.Potrebno e da se voedna~i terminologijata vo odnos na

razli~nite relevantni podatoci za razli~nite grupi na lica sorazli~en hendikep. Na ovoj na~in }e se ovozmoì sproveduvawena anketi za specifi~nite i aktuelni potrebi vo razli~nitesferi na ìveewe. Po utvrduvaweto na ìvotniot standard,li~niot semeen status, vlijanieto na socijalno - ekonomskiotfaktor, mo`no e gradewe na programi za promena na aktuelnitesostojbi vo sakanata nasoka. Pri istraùvaweto na pri~initeza negativnite ìvotni uslovi i pri sozdavaweto na programiteza nivno menuvawe, neophodno e vo ovoj proces da se vklu~at ikompetentni lica so hendikep.

Potrebno e da se ovozmoì i razmena na dobienite rezul-tati od istraùvaweto i pribranite podatoci me|u instituciitena sistemot i invalidskite organizacii. Ova {irewe na podato-cite treba da se odviva na nacionalno i lokalno ramni{te.


35

Ekonomska politika

Pri vodeweto na ekonomskata politika, dràvata trebada zeme polna finansiska odgovornost, kako adekvaten ambientza ednakvo u~estvo na licata so hendikep. Vo ostvaruvaweto naovie procesi, se isprepletuvaat pravnite, institucionalnite iprogramskite aspekti. Taka, pri donesuvaweto na zakonite ivospostavuvaweto na sistemite na socijalnoto osiguruvawe,socijalna pomo{ i socijalna za{tita, dràvata treba da vodismetka vo buxetot na soodveten na~in da gi vklu~i i potrebitena licata so hendikep, a vo isto vreme da ovozmoì i subvencijana platata koga toa e potrebno i osloboduvawe od dava~ki.

So davaweto na zaemi i koristeweto na fondovi, treba dase podràt proektite i merkite koi na najefikasen na~in gizadovoluvaat specifi~nite potrebi na licata so hendikep.O~igledna e potrebata od postoeweto na posebni fondovi, sokoi }e se finansiraat odredeni pilot -proekti.

Kreirawe na politiki i planirawe

Od normativno praven aspekt potrebno e prou~uvawe na po-stojnata zakonska regulativa, so voo~uvawe na mo`nostite zakreirawe na politiki vo odnos na licata so hendikep vo sitesferi na ìveewe.

Vo institucionalna smisla dràvata, a toa zna~i resorniteministerstva treba da izgotvat politiki vo oblastite koi tiegi pokrivaat so svojot resor. Vo isto vreme tie treba da gi plani-raat aktivnostite potrebni za sproveduvawe na ovie politiki.Vo cel ovoj proces ministerstvata nu`no gi vklu~uvaat i organi-zaciite na licata so hendikep.

Pri kreiraweto na politikite, ostvaruvaweto na planira-weto i sozdavaweto na konkretni programi, ova treba da se pravizaedno so potrebite na celoto naselenie. Vo isto vreme, osvendràvata, neophodno e vklu~uvawe na site relevantni institu-cii, kako {to se fondovite, javnite ustanovi i pretprijatijata.

Vo sozdavaweto na politiki i planiraweto na nacionalno,regionalno i lokalno nivo, treba da se pomogne preku izgotvuva-we na prira~nici i obuka na personalot.

36


Zakoni

Site aspekti vo ovoj domen se manifestiraat kako norma-tivno pravni.

Pri donesuvaweto na zakonite i utvrduvaweto na pravatai obvrskite na gra|anite, dràvata treba da vodi smetka da giuredi pravata i obvrskite na licata so hendikep, a osobeno niv-nite ~ovekovi (civilni, politi~ki, ekonomski sostojbi, socijalnii kulturni prava) voedno vklu~uvajki gi i nivnite organizaciivo izjasnuvawe pri donesuvawe na zakonite .

Vo svojata legislativna dejnost, dràvata treba da vodismetka strogo da se pridrùva kon na~eloto na nediskriminacijakon licata so hendikep.

Pri utvrduvaweto na pra{awata koi se odnesuvaat na spe-cifi~nite potrebi na ovie lica, toa moè da se stori pri donesu-vaweto na zakonite koi se odnesuvaat na site gra|ani, so donesuvawena posebni zakoni ili so utvrduvawe na posebni glavi vo zakonite.

Dràvata moè da predvidi posebni zakonski mehanizmiza za{tita na pravata na licata so hendikep. Vo ovaa smislainteresna e idejata za vospostavuvawe na Naroden pravobrani-tel za pravata na licata so hendikep.

Koordinacija na rabotata

Dràvata e dol`na da go osnova i zajakne Nacionalnotokoordinativno telo, kako sredi{na nacionalna to~ka vo odnosna pra{awata za licata so hendikep.

Nacionalnoto koordinativno telo se osnova kako postojanoi so odluka na Vladata.

Vo sostavot na nacionalnoto koordinativno telo treba dase obezbedi intersektorska i interdisciplinarna zastapenost.Ova se ostvaruva taka {to Vladata imenuva pove}e stru~waciod pove}e ministerstva i prestavnici od invalidskite organi-zacii.

Invalidskite organizacii se obra}aat so predlozi do ova telo.Vladata ja obezbeduva relativnata avtonomija na Nacio-

nalnoto koordinativno telo, taka {to go sproveduva, negovotofinansirawe i ja obezbeduva komunikacijata so dràvnite orga-ni. Nacionalnoto koordinativno telo ima pravo da podnesuvapredlozi i mislewa do resornite ministerstva i do Vladata na


37

Republika Makedonija, do Sobranieto na Republika Makedonijai do Pretsedatelot na Republika Makedonija.

Isto taka ova telo treba da vr{i evaluacija ili pak dau~estvuva vo evaluacijata na proektite koi se odvivaat vo odnosna licata so hendikep vo Republika Makedonija.

Izve{tajot za svojata rabota Nacionalnoto koordinativnotelo, go dostavuva do Vladata na Republika Makedonija.

Organizacii na lica so hendikep

Dràvata e dol`na da go pomogne osnovaweto na organiza-ciite na licata so hendikep. Isto taka dràvata treba da impriznae na ovie organizacii sovetodavna uloga.

Postoeweto na organizaciite se obezbeduva na na~in {todràvata obezbeduva stalno finansirawe.

Sovetodavnata uloga na organizaciite na licata so hendi-kep se ostvaruva taka {to tie moàt da se izjasnuvaat, na nacio-nalno, regionalno i lokalno nivo vo odnos na pra{awata koi seodnesuvaat na licata so hendikep. Dràvata treba da ja osiguriovaa komunikacija taka {to taa }e se ostvaruva postojano.

Organizaciite na licata so hendikep treba da moàt da giodreduvaat specifi~nite potrebi, prioritetite da se izjasnu-vaat za razli~nite planovi a osobeno da baraat ili u~estvuvaatvo evaluacijata na najrazli~ni proekti koi se odnesuvaat nalicata so hendikep. Ovie organizacii po pravilo treba da bidatzastapeni i vo Nacionalnoto koordinativno telo.

Procenka na programite za licata so hendikep

Dràvata treba da vr{i periodi~ni i sistematski procenkina programite za licata so hendikep. Ovaa procenka treba da sezasnova na voedna~ena terminologija i razvieni kriteriumi zarazvivawe na ovie programi. Pri razvivaweto na terminologija-ta i kriteriumite, treba da se vklu~uvaat i organizaciite nalicata so hendikep.

Za da se izbegne avtarhi~nosta, vo sproveduvaweto i ocenkata naprogramite za licata so hendikep, potrebno e da se prou~at primerite nadobrata me|unarodna praktika, {to treba da ovozmoì sproveduvawe nasopstvenite kriteriumi i razvivawe na postojnite standardi. Poèlnoe vo ovie procesi aktivno da u~estvuva i nacionalnoto koordinativnotelo.

38


Ostvaruvaweto na programite vo razli~ni oblasti, prak-ti~no zna~i sproveduvawe na politikite za licata so hendikepvo razli~nite sveri na ìveewe. Za da se ovozmoì da se ostva-rat celite na ovie politiki, potrebna e primena na razvienikriteriumi i standardi, u{te vo najranata faza na vospostavu-vaweto na programite, u{te vo fazata na planiraweto.

Stru~en kadar za rabota so lica so hendikep

So potrebniot stru~en kadar za rabota so ovie lica (defek-tolozi, psiholozi, pedagozi, socijalni rabotnici, instrukturi idr.), za sega moème da konstatirame deka sme zadovolni bidej}ise organizirani potrebnite visoko-obrazovni ustanovi za podgot-vuvawe na ovie kadri. No potrebite ukaùvaat od dopolnitelnostru~no usovr{uvawe i informirawe, osobeno so zapoznavawe iprenesuvawe na stru~noto iskustvo od zemjite so porazvienisistemi i prakti~no iskustvo.

Potrebno e da se obrne posebno vnimanie na kadrite odredovnite vospitno-obrazovni ustanovi {to e rabotat so hendike-pirani deca. Prosvetnite i drugite stru~ni rabotnici vo gradin-kite, redovnite u~ili{ta i drugite ustanovi {to se griàt zavakvi deca i lica ne se osposobeni za rabota so niv. Vo dosega{-niot period (osven vo 5 do 6 u~ili{ta opfateni so Proektot zaintegracija) ne e prevzemeno ni{to za da im se pomogne, pa durii toa {to postoe{e e ukinato.

Bidej}i sega{niot kadar {to raboti vo predu~ili{niteustanovi i u~ili{tata ne e zapoznat so problematikata na inva-lidnite deca, }e treba nadle`nite institucii da organiziraatsoodvetni seminari, sovetuvawa i drugi oblici za stru~no osposo-buvawe na ovie rabotnici.

Me|unarodna sorabotka

Vo svojata sorabotka so ON i nejzinite vladini agencii,Republika Makedonija treba da gi vgraduva pra{awata koi seodnesuvaat na licata so hendikep. Vo isto vreme, pri sorabotkataso drugi dràvi i me|unarodni organizacii, na{ata dràvatreba da gi vnesuva aspektite i standardite koi se odnesuvaatna licata so hendikep.


39

Na{ata dràva so svoeto deluvawe treba da ovozmoì irazmena na steknatite znaewa me|u nevladinite organizacii,{irewe na postignatite rezultati od istraùva~kata rabota iprenesuvawe na steknatite znaewa i istraùva~ki rezultativo organizaciite na licata so hendikep i vo nacionalnite koordi-nativni komisii.

Vo svojata sorabotka so ON i so vladite i parlamentitena drugite dràvi, na{ata dràva treba da se zalaga za funkcio-nirawe na globalnite i regionalnite organizacii na licata sohendikep.

Pri deluvaweto na UNICEF, UNESKO i UNDP, vona{ata Zemja, na{ata dràva treba da insistira vo postojniteprogrami da se vklu~at aspektite koi se odnesuvaat na licata sohendikep.

Vo isto vreme vo vospostavuvaweto i realizacijata narazvojnite programi, koi proizleguvaat od bilateralnata i mul-tilateralnata sorabotka, a osobeno sorabotkata so EU, treba da sevklu~at i aspektite koi se odnesuvaat na licata so hendikep.

Monitoring na ostvaruvaweto na Nacionalnata strategijaza izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep

Vladata na Republika Makedonija gi zadolùva resorniteministerstva vo ramkite na nivnite zakonski ovlastuvawa daprevzemaat merki za sproveduvawe na ovaa strategija.

Resornite ministerstva se dol`ni najmalku edna{ vo 2godini da podnesuvaat izve{taj do Vladata na Republika Makedo-nija i Nacionalnoto koordinativno telo za prevzemenite merkivo sproveduvaweto na ovaa strategija.

Ovaa strategija e izgotvena od rabotnata grupa imenuvanaod Ministerot na Ministerstvoto za trud i socijalna politikaG- din Bedredin Ibraimi.

40


SOCIJALNA ZA[TITA

SOCIJALNA ZA[TITA

DEL VTORI

1. Zakon za socijalnata za{tita

ZAKON ZA SOCIJALNATA ZA[TITA("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 50/97, 16/2000, 17/2003 i 65/2004)

Pre~isten Tekst - Polio Plus

I. OP[TI ODREDBI

^len 1Republikata e osnoven nositel na socijalnata za{tita na gra|anite

i obezbeduva uslovi za nejzino ostvaruvawe.Republikata go vospostavuva sistemot na socijalna za{tita i go

ovozmo`uva negovoto funkcionirawe, obezbeduva uslovi za vr{ewe nasocijalno-za{titnata dejnost i razviva formi na samopomo{.

^len 2Vladata na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Vladata)

donesuva Programa za ostvaruvawe na socijalnata za{tita so koja gi utvr-duva podra~jata na socijalnata za{tita, specifi~nite potrebi na nasele-nieto vo tie podra~ja i na~inot na ostvaruvaweto na socijalnata za{tita.

Vladata ja utvrduva mre`ata na javnite ustanovi za socijalnaza{tita.

^len 3Dejnosta na socijalnata za{tita e od javen interes.

Zakon za socijalna za{tita

43

^len 4Socijalnata za{tita e organizirana dejnost od strana na Republi-

kata za spre~uvawe i nadminuvawe na osnovnite socijalni rizici na koi eizloèn gra|aninot, semejstvoto i grupi naselenie vo tekot na ìvotot(vo natamo{niot tekst korisnici na socijalna za{tita).

Pod socijalen rizik vo smisla na ovoj zakon se podrazbira:- rizici po zdravjeto (bolest, povreda i telesna popre~enost);-rizici na stareewe (starost i preìvuvawe);-rizici na maj~instvo i semejstvo;-rizici od nevrabotenost i profesionalna neadaptiranost i-rizici od neadaptiranost kon socijalnata sredina.

^len 5Pokraj merkite za socijalna za{tita i socijalna sigurnost na gra|a-

nite {to se utvrdeni so ovoj zakon, griàta na Republikata za spre~uvawena nastanuvawe na socijalen rizik se ostvaruva i preku prezemawe merkivo dano~nata politika, vrabotuvaweto, politikata za stipendirawe, poli-tikata za stanovi i semejstv, zdravstvoto, vospituvaweto i obrazovanietoi na drugite podra~ja vo soglasnost so zakon.

^len 5-aOp{tinata, gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje organizira-

at i obezbeduvaat sproveduvawe na socijalnata za{tita vo soglasnost soovoj zakon, preku donesuvawe sopstveni razvojni programi za specifi~nitepotrebi na gra|anite od oblasta na socijalnata za{tita, gi obezbeduvaatobvrskite utvrdeni so ovoj zakon i donesuvaat op{ti akti od oblasta nasocijalnata za{tita.

Op{tinata, gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje moàt daobezbedat ostvaruvawe na socijalnata za{titata na licata so telesna po-pre~enost, decata bez roditeli i roditelska grià, decata so posebnipotrebi, decata na ulica, decata so vospitno-socijalni problemi, decataod edno-roditelski semejstva, licata izloèni na socijalen rizik, licatazasegnati so zloupotreba na drogi i i alkohol, starite lica bez semejnagrià, preku voninstitucionalni i institucionalni oblici na socijalnaza{tita, domuvawe na licata izloèni na socijalen rizik, podigawe nasvesta na naselenieto za potrebite od obezbeduvawe na socijalna za{tita,soglasno so odredbite od ovoj zakon .

Po stavot 3 se dodavaat pet novi stava 4, 5, 6, 7 i 8 koi glasat:"Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva na uli~ni deca-deca

na ulica preku vospitno-edukativni uslugi, sovetuvali{na rabota so deca-ta i ~lenovite na nivnite semejstva, kulturno-zabavni i rekreativniaktivnosti.

44


Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva na lica koi upotrebu-vaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci i na~lenovite na nivnite semejstva preku davawe sovetodavni uslugi, uslugina informirawe, sovetuvawe i edukacija, rabotno angaìrawe, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti.

Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva na lica koi zloupotre-buvaat alkohol ili se lekuvaat od zavisnost od alkohol i na ~lenovite nanivnite semejstva preku sovetuvawe, edukacija, rabotno angaìrawe i kul-turno - zabavni aktivnosti.

Pravoto na dnevno i privremeno prifa}awe i zgriùvawe se obezbe-duva na lica bezdomnici preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska soishrana, dneven prestoj, odrùvawe na higiena i kulturno - zabavni aktivnosti.

Pravoto na dnevno i privremeno prifa}awe i zgriùvawe se obezbe-duva na lica ̀ rtvi na semejno nasilstvo preku davawe sovetodavni uslugi,uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, zgriùvawe, odrùvawe na higi-ena i kulturno-zabavni aktivnosti".

Stavot 4 koj stanuva stav 9, se menuva i glasi:"Pomo{ta vo dnevno zgriùvawe za licata od stavovite 1,2,3,4,5 i 6,

odnosno dnevno i privremeno prifa}awe i zgriùvawe za licata od stav 8na ovoj ~len, se obezbeduva i toga{ koga tie ìveat vo semejstvo . "

^len 6Vrz osnova na pravata od socijalna za{tita, a pod uslovite utvrdeni so

ovoj zakon, se obezbeduvaat uslugi i se prezemaat merki preku koi se ostvaruva:socijalnata prevencija, voninstitucionalnata za{tita i institucionalnataza{tita i socijalna pomo{ na korisnicite na socijalna za{tita.

^len 7Korisnici na socijalna za{tita, spored ovoj zakon, se dràvjani na

Republika Makedonija koi imaat postojano ìveali{te vo RepublikaMakedonija i stranci koi imaat dozvola za postojan prestoj vo RepublikaMakedonija.

Dràvjanite na Republika Makedonija koi nemaat postojano ̀ ivea-li{te vo Republika Makedonija i strancite koi nemaat postojan prestojna ìveewe vo Republika Makedonija, gi koristat pravata od socijalnaza{tita, pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug zakon.

^len 8Sistemot na socijalnata za{tita se ostvaruva preku stru~nata

rabota vo ustanovite za socijalna za{tita, sproveduvaweto na eksperimen-talni i razvojni programi, stru~no usovr{uvawe na rabotnicite vo zavis-nost od potrebite na korisnicite i me|unarodnite standardi, sledewetona pojavite i planirawe na rabotata, vodeweto na evidencija i vosposta-vuvaweto na informati~ki sistem, kako i preku sproveduvawe na istraù-va~ka rabota vo ovaa oblast.


45

^len 8-aZdruènie na gra|ani i fizi~ko lice moàt da vr{at raboti od

oblasta na socijalnata za{tita utvrdeni so ovoj zakon .

II. USLUGI I MERKI VO SOCIJALNATA ZA[TITA I SOCIJALNATA RABOTA

1. Socijalna prevencija

^len 9Za ostvaruvawe na socijalnata prevencija, se prezemaat merki za

spre~uvawe na nastanuvawe na socijalen rizik za gra|aninot, semejstvotoili grupa na naselenie osobeno preku edukativno - sovetuvali{na rabota,razvivawe na formite na samopomo{, volonterska rabota so li~no angaì-rawe i bez nadomestok i primena na drugi metodi koi soodvetstvuvaat napotrebite na korisnicite na socijalna za{tita.

2. Voninstitucionalna za{tita

^len 10Voninstitucionalnata za{tita opfa}a pravo na:- prva socijalna usluga na korisnicite na socijalna za{tita;- pomo{ na poedinec;- pomo{ na semejstvoto;- doma{na nega i pomo{ na poedinec i na semejstvoto;- dnevno i privremeno zgriùvawe kako pomo{ na poedinec i semej-

stvoto i- smestuvawe vo zgruùva~ko semejstvo.

^len 11Pravoto na prva socijalna usluga na korisnicite na socijalna

za{tita, opfa}a uo~uvawe na problemot koj proizleguva od sostojba nasocijalen rizik, ukaùvawe na korisnikot na mo`nite re{enija, uslugi isredstva za negova za{tita, kako i mreàta na ustanovi za davawe uslugi.

^len 12Pravoto na pomo{ na poedinecot, podrazbira primena na formi na

stru~na, sovetodavna ili sovetuvali{na rabota, so koja mu se ovozmoùvasteknuvawe na potrebni informacii, osposobuvawe za samostojno odlu~u-vawe, za~uvuvawe i razvoj na socijalnite potencijali.

^len 13Pravoto na pomo{ na semejstvoto, opfa}a stru~na pomo{ na ~lenovi-

te na semejstvoto da ja nadminat semejnata kriza vo bra~nite odnosi, a

46


osobeno vo odnosite roditeli - deca, kako i osposobuvawe na toa semejstvoda gi ostvaruva svoite funkcii vo sekojdnevniot ̀ ivot.

^len 14Pravoto na doma{na nega i pomo{, se obezbeduva na staro, iznemo{-

teno i lice so telesna popre~enost, koe ne e vo sostojba da se griì za sebei mu e potrebna nega i pomo{ vo zadovoluvaweto na egzistencijalnitepotrebi.

Doma{nata nega i pomo{ na liceto od stav 1 na ovoj ~len se obezbe-duva i koga toa ìvee vo semejstvo.

^len 15Pravoto na dnevno zgriùvawe, se obezbeduva na stari i iznemo{-

teni lica preku uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, kulturno-zabavni aktivnosti, odrùvawe na higiena.

Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva i za lica so umereni ite{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i na telesno popre~eno lice koene moè samo da se griì za sebe.

Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva i za deca so telesnapopre~enost, zaradi nivnoto vklu~uvawe vo sekojdnevniot ̀ ivot.

Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva na uli~ni deca-decana ulica preku vospitno-edukativni uslugi, sovetuvali{na rabota sodecata i ~lenovite na nivnite semejstva, kulturno-zabavni i rekreativniaktivnosti.

Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva na lica koi upotrebu-vaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci i na~lenovite na nivnite semejstva preku davawe sovetodavni uslugi, uslugina informirawe, sovetuvawe i edukacija, rabotno angaìrawe, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti.

Pravoto na dnevno zgriùvawe se obezbeduva na lica koi zloupotre-buvaat alkohol ili se lekuvaat od zavisnost od alkohol i na ~lenovite nanivnite semejstva preku sovetuvawe, edukacija, rabotno angaìrawe i kul-turno- zabavni aktivnosti.

Pravoto na dnevno i privremeno prifa}awe i zgriùvawe se obezbe-duva na lica bezdomnici preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrskaso ishrana, dneven prestoj, odrùvawe na higiena i kulturno-zabavniaktivnosti.

Pravoto na dnevno i privremeno prifa}awe i zgriùvawe se obezbe-duva na lica ̀ rtvi na semejno nasilstvo preku davawe sovetodavni uslugi,uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, zgriùvawe, odrùvawe na higi-ena i kulturno-zabavni aktivnosti".

Pomo{ta vo dnevno zgriùvawe za licata od stavovite 1,2,3,4,5 i 6,odnosno dnevno i privremeno prifa}awe i zgriùvawe za licata od stav 8na ovoj ~len, se obezbeduva i toga{ koga tie ìveat vo semejstvo.


47

̂ len 16Pravo na smestuvawe vo zgriùva~ko semejstvo, spored ovoj zakon,

imaat licata koi nemaat soodvetni uslovi za ̀ iveewe vo svoeto semejstvoili od drugi pri~ini im e potrebno smestuvawe vo drugo semejstvo, a nemoè da se primeni druga forma na socijalna za{tita.

Pravoto na smestuvawe vo zgriùva~ko semejstvo se obezbeduva na:- dete bez roditeli i roditelska grià do osposobuvaweto za samosto-

en ìvot i rabota, a najdocna do zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie,ako ne postojat mo`nosti zgriùvaweto i vospituvaweto da se obezbedina drug na~in;

- dete so vospitno - socijalni problemi (zanemareno, zlostavuvano isocijalno neobezbedeno dete);

- dete so naru{eno op{testveno povedenie;- lice so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj upateno

na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost, lice so najte{ki pre~kivo intelektualniot razvoj i lice so trajna telesna popre~enost na koj mue potrebno krajno zgriùvawe i nega i

- staro lice, vozrasno lice so telesna popre~enost i lice so pre~kivo intelektualniot razvoj koe ne e vo sostojba samo da se griì, a poradistanbenata i semejnata polo`ba nema mo`nost da mu se obezbedi za{titana drug na~in.

3. Institucionalna za{tita

^len 17Institucionalnata za{tita opfa}a pravo na osposobuvawe za rabot-

no-proizvodna aktivnost i pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalnaza{tita.

Pravo na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost

^len 18Pravo na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost imaat lica-

ta so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj.Pravoto na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost opfa}a

upatuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, nadomestok na tro{oci za smes-tuvawe i ishrana, nadomestok na tro{oci za osposobuvawe za rabotno- proizvodnaaktivnost i nadomestok na tro{oci za prevoz.

Naod i mislewe za sposobnosta za osposobuvawe za rabotno-proizvodnaaktivnost na decata i mladincite so umereni i te{ki pre~ki vo intelek-tualniot razvoj, dava organot nadleèn za ocena na specifi~nite potrebi nadecata i mladincite so pre~ki vo razvojot, vo soglasnost so aktot koj }e godonese ministerot koj rakovodi so organot na dràvnata uprava nadleèn zarabotite od socijalna za{tita ( vo natamo{niot tekst: minister).

48


Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita

^len 19Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, spored ovoj

zakon, imaat licata koi nemaat soodvetni uslovi za ìveewe vo svoetosemejstvo ili od drugi pri~ini im e potrebno smestuvawe vo ustanova zasocijalna za{tita, a ne moè da se primeni drug oblik na socijalna za{tita.

Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, spored ovojzakon, se obezbeduva na:

- dete bez roditeli i roditelska grià do osposobuvaweto za samos-toen ̀ ivot i rabota, a najdocna do zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie,ako ne postojat mo`nosti zgriùvaweto i vospitanieto da se obezbedi nadrug na~in;

- dete so vospitno-socijalni problemi (zanemareno, zlostavuvano isocijalno neobezbedeno dete);

- dete so naru{eno povedenie;- bremena ̀ ena eden mesec pred poroduvaweto i samohran roditel so

dete do tri mese~na vozrast na deteto;- lice so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj upateno

na osposobuvawe za rabotno proizvodna aktivnost, lice so najte{ki pre~kivo intelektualniot razvoj i lica so trajna telesna popre~enost na koj mue potrebno trajno zgriùvawe i nega i

- staro lice, vozrasno lice so telesna popre~enost i lice so pre~kivo intelektualniot razvoj koe ne e vo sostojba samo da se griì, a poradistanbenata i semejnata polo`ba nema mo`nost da mu se obezbedi za{titana drug na~in.

Decata od stav 2 alinei 1,2 i 3 na ovoj ~len moàt da se smestat vo u~eni~kidom ili druga ustanova za koja centarot }e oceni deka ustanovata moè daobezbedi ~uvawe, vospituvawe, obrazovanie i normalen razvitok na deteto.

4. Pravo na socijalna pomo{

^len 20Pravoto na socijalna pomo{ opfa}a:- postojana pari~na pomo{ za licata nesposobni za rabota i socijalno

neobezbedeni;- socijalna pari~na pomo{ za lica sposobni za rabota i socijalno

neobezbedeni;- pari~en nadomestok za pomo{ i nega;- pravo na zdravstvena za{tita;- nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na

telesno ili intelektualno popre~eno dete;- ednokratna pari~na pomo{ ili pomo{ vo natura i- pravo na domuvawe.


49

Postojana pari~na pomo{

^len 21Pravo na postojana pari~na pomo{ ima lice nesposobno za rabota i

socijalno neobezbedeno, koe ne moè da obezbedi sredstva za svojataegzistencija vrz osnova na drugi propisi.

^len 22Nesposobno za rabota vo smisla na ovoj zakon se smeta lice:- so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i

lice so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na popre~enosta nemoè da se steknuva so obrazovanie, kako i lice koe po razvojniot periodsteknalo telesna popre~enost, poradi koja e nesposobno za rabota;

- samohrana ̀ ena za vreme na bremenosta eden mesec pred poroduva-weto i samohran roditel do tri godini vozrast na deteto;

- dete do navr{eni 15 godini ̀ ivot ili do 26 godini ̀ ivot, ako e naredovno {koluvawe i

- ̀ ena i ma` postari od 65 godini.Nesposobnosta za rabota vo smisla na stav 1 alineja 1 od ovoj ~len ja

utvrduva stru~en organ koj vr{i ocena na speci-fi~nite potrebi na licataso pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj do 26 godi{na vozrast,pod uslovi i na na~in utvrdeni so posebni propisi, odnosno stru~en organza ocena na rabotnata sposobnost na Fondot za penzisko i invalidsko osigu-ruvawe na Makedonija za lica postari od 26 godini.

^len 23Za socijalno neobezbedeno lice, vo smisla na ovoj zakon, se smeta

lice koe nema prihodi ili ~ii prihodi po site osnovi, kako prihod na celotosemejstvo, se pomali od postojanata pari~na pomo{ utvrdena so ovoj zakon.

Kako prihod vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, ne se smeta pari~ennadomestok za pomo{ i nega od drugo lice i poseben dodatok ostvaren vrzosnova na drugi propisi.

^len 24Postojana pari~na pomo{ se obezbeduva vo vid na osnovna pari~na

pomo{ na nositelot na pravoto i dodatok na drugite ~lenovi na semejstvotonesposobni za rabota (souìvateli na pomo{ta).

Kako semejstvo vo smisla na ovoj zakon se smeta samec ili zaednicana ma` i ̀ ena, na roditeli i deca i drugite rodnini koi ̀ iveat so niv i sedol`ni soglasno so Zakonot za semejstvoto, da se izdrùvaat.

^len 25Postojanata pari~na pomo{ od ~len 24 stav 1 na ovoj zakon, se utvr-

duva od prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo Republika Makedo-nija ostvarena vo poslednite tri meseci i iznesuva za:

50


- osnovnata pari~na pomo{ (nositel - samec) 20%;- nositel so eden souìvatel na pravoto 28% i- nositel so dvajca i pove}e souìvateli na pravoto 40%.Prose~nata plata po rabotnik od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva i

objavuva Dràven zavodot za statistika.Postojanata pari~na pomo{ se isplatuva vo mese~en iznos.

^len 26Samohrana bremena èna i samohraniot roditel od ~lenot 22 na

ovoj zakon ostvaruvaat pravo na postojana pari~na pomo{ zaklu~no doprvite tri deca po red na ra|awe.

^len 27Pravo na postojana pari~na pomo{, moè da ostvari i lice koe sklu~ilo

dogovor za doìvotno izdrùvawe so centarot za socijalna rabota.Po isklu~ok od ~len 25 na ovoj zakon visinata na postojanata pari~na

pomo{ od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva centarot za socijalna rabota ikorisnikot vo zavisnost od vrednosta na imotot {to e predmet na dogovorotza doìvotno izdrùvawe, a po prethodna soglasnost od organot na dràv-nata uprava za rabotite od oblasta na socialnata za{tita ( vo natamo{-niot tekst: Ministerstvoto).

Centarot za socijalna rabota moè da osnova fondacija so cel imo-tot steknat po osnova na sklu~en dogovor za doìvotno izdrùvawe ilidruga osnova, da se koristi za ostvaruvawe na socijalna za{tita na gra|ani-te vo op{tinata i vo Grad Skopje, za ~ie podra~jeto e nadleèn centarotza socijalna rabota.

Upravniot odbor na fondacijata od stav 3 na ovoj ~len go so~inuvaattri ~lena od koi dva pretstavnika od centarot za socijalna rabota i edenpretstavnik imenuvan od sovetot na op{tinata i sovetot na Gradot Skopjena ~ie podra~je e sedi{teto na centarot za socijalna rabota .

Dete bez roditeli i bez roditelska grià koe ne se {titi vrz osnovana pravoto na smestuvawe i koe nema prihodi po osnova na imot i imotniprava i ne ostvaruva sredstva po osnova na drugi propisi, ima pravo napostojana pari~na pomo{ vo visina na osnovnata pari~na pomo{ do polno-letstvoto,odnosno dodeka ne se osposobi za samostoen ̀ ivot, no najmnogudo 26 godini ̀ ivot.

^len 28Po isklu~ok od ~len 23 na ovoj zakon, pravo na postojana pari~na

pomo{ ima i polnoletno lice nesposobno za rabota, socijalno neobezbedenoi ̀ ivee so ~lenovite na semejstvoto koi spored propisite se dol`ni da goizdrùvaat, a ~ii prihodi po ~len na semejstvoto se poniski od 20% odprose~nata plata utvrdena vo stav 1 na ~len 25 od ovoj zakon.


51

Socijalna pari~na pomo{ na licesposobno za rabota i socijalno neobezbedeno

^len 29Licata sposobni za rabota i socijalno neobezbedeni, koi spored drugi

propisi ne moàt da obezbedat sredstva za egzistencija, imaat pravo nasocijalna pari~na pomo{ .

Pobliskite uslovi, visinata, kriteriumite i na~inot na ostvaru-vawe na pravoto od stav 1 na ovoj ~len so akt gi utvrduva Vladata.

Pari~en nadomestok za pomo{ i nega

^len 30Pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice ima

lice koe ne moè da gi vr{i osnovnite ̀ ivotni potrebi (ne e vo mo`nostda se dviì vo stanot nitu so koristewe na soodvetni pomagala, da odrùvaosnovna li~na higiena, da se oblekuva, da zema hrana, nitu da vr{i drugidejstva za zadovoluvawe na osnovnite ̀ ivotni potrebi), odnosno liceto enepodvi`no, potpolno slepo, zaboleno od distrofija ili srodni muskulniili nevromuskularni zaboluvawa, cerebralna ili detska paraliza, para-plegija, kako i lice so te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvi-tok nad 26 godi{na vozrast.

^len 31 Naod, ocena i mislewe za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice dava

stru~na komisija koja moè da bide pri javna ustanova koja vo ramkite na svojatadejnost tretira problemi od oblasta na psihofizi~kiot razvoj na lica soodreden vid na popre~enost, odnosno formirana kako posebna organizacionaedinica pri centar za socijalna rabota ili vo drugo pravno lice.

Ministerot so re{enie go opredeluva pravnoto lice od stav 1 naovoj ~len pri koe stru~nata komisija go dava naodot, ocenata i mislewetoza potrebata od pomo{ i nega od drugo lice za korisnicite od ~len 30 naovoj zakon.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, naod, ocena i mislewe za licata sote{ki, pote{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvojdo 26 godi{na vozrast, dava ustanova {to so akt }e ja opredeli ministerot.

Centarot za socijalna rabota po neposredno izvr{eniot uvid zadol-ìtelno izgotvuva mislewe za opravdanosta na baraweto za pari~en nado-mestok za pomo{ i nega i go dostavuva do stru~niot organ, odnosno ustanova-ta od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len.

Visinata na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugolice ne moè da iznesuva pomalki od 20%, nitu pove}e od 30% od prose~nataplata, soglasno so ~len 25 stavo-vite 1 i 2 od ovoj zakon.

52


Ministerot ja propi{uva sodr`inata na obrascite za izdavawe nanaodot, ocenata i misleweto za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i negaod drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija koja seprilo`uva kon baraweto za ostvaruvawe na ova pravo, na~inot na ostvaruva-we na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i

zbirka makedonski propisi za licata so hendikep · toj uspeh e pred sî rezultat na nivniot li~en...

Documents