zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · 3urprflmd ]gudymd qd ghoryqhp phvwx 9humhwqr ql...

Število objav: 9Tisk: 9Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 0ZZZS: 0FIDES: 0Zdravniki: 0MZD - Ministrstvo za zdravje: 0Zdravstveni ... bolnišnice: 0Andrej Možina: 0zdravstvo: 9Dr. Vinko Dolenc: 0Otroška srčna kirurgija: 0prof. dr. Borut Geršak: 0združenje zdravstvenih ...: 0Slovensko zdravniško društvo: 0bela napotnica: 0

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 14. 8. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Tisk Naslov Promocija zdravja na delovnem mestu

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Slovenske novice; 336.000 Stran: 15 Površina: 688 cm2

Rubrika, Datum Priloga; 14. 8. 2015

Stran v zbirki:6

Avtor Natalija Mljač

Teme zdravstvo

Povzetek...to običajno pomeni tudi večje stroške. Pomembna je spodbuda Med ukrepe, ki lahko pripomorejo k izboljšanju zdravjain dobrega počutja zaposlenih, v Smernicah za promocijo zdravja na delovnem mestu med ministrstvo za zdravjedrugim uvršča: spodbujanje zaposlenih k občasnemu razgibavanju na delovnem mestu (plakati in objave...

Tisk Naslov Prihranijo, a bo vseeno šlo za otroke

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 3 Površina: 395 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 14. 8. 2015

Stran v zbirki:8

Avtor Tomaž Klipšteter, Petra Mlakar

Teme zdravstvo

Povzetek

...pridobivanju potrdil. A merila za vključevanje otrok v kolonije bi bila lahko še ostrejša, odgovarjajo v . Bodo pa, ZZZSzagotavljajo, vsaj prihranke iz tega naslova namenili otrokom. Petra Mlakar, Tomaž Klipšteter Zavod za zdravstveno

( ) bo letos za sofinanciranje zdravstvenega letovanja otrok namenil kar 3U tisočakov manj zavarovanje Slovenije ZZZSod lanskih...

Tisk Naslov ZZZS: Za celovitejšo zdravstveno resolucijo

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 2 Površina: 55 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 14. 8. 2015

Stran v zbirki:9

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek... je ministrstvu za zdravje posredoval pripombe na predlog resolucije o Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenijenacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025. Na zavodu menijo, da je nujno...

Tisk Naslov Vedno so sive lise. Zelo težko narediš sistem, ki bo vključil vse

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Delo - Sobotna priloga; 90.000 Stran: 4Površina: 2.258 cm2

Rubrika, Datum Sobotna priloga; 14. 8. 2015

Stran v zbirki:15

Avtor Barbara Hočevar

Teme zdravstvo

PovzetekAnja Kopač Mrak Projekt odpisa dolgov ni čarobna paličica za socialno najšibkejše, ampak le en korak, brez sistemskihukrepov ne bo pravega učinka, se zaveda dr. Anja Kopač Mrak. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve je že drugi mandat, pred tem pa je bila na ministrstvu državna

Tisk Naslov Kaj pa zdaj, gospa ministrica?

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Delo - Sobotna priloga; 90.000 Stran: 31 Površina: 102 cm2

Rubrika, Datum Sobotna priloga; 14. 8. 2015

Stran v zbirki:16

Avtor Janez Remškar

Teme zdravstvo

Povzetek...somišljeniki zahteva mojo razrešitev. »Nedotakljivost« dr. Breclja zdaj očitno sega že na strokovno področje in upoštevanje dolžnosti, ki jih ima kot zaposleni na OI LJ. Ali si javnost lahko zamisli, kam bi zaplulo naše zdravnikzdravstvo, če bi v bolnišnicah začeli opuščati zahtevan red zaradi populističnih pritiskov....

3

Tisk Naslov Malo znana, a huda bolezen

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Posavski obzornik; 54.000 Stran: 28 Površina: 280 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 13. 8. 2015

Stran v zbirki:17

Avtor Jenko N. Sunčič

Teme zdravstvo

Povzetek...drugi simptomi, in ji s tem priznala status prave telesne bolezni. Bolnika z diagnozo SFM največkrat ne razumejo - celo njegov izbrani , specialist , ne. Zato za izbrane najprej velja, da morajo svojezdravnik družinske medicine zdravnikepaciente poslušati in jim verjeti, saj zgodnja postavitev diagnoze SFM lahko prepreči nepotrebne dodatne...

Tisk Naslov Izkoriščanje parkirišča za bolnike

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Novi tednik Celje; 47.000 Stran: 7 Površina: 833 cm2

Rubrika, Datum Iz naših krajev; 13. 8. 2015

Stran v zbirki:20

Avtor Simona Šolinič

Teme zdravstvo

Povzetek

... in bom samo za nekaj minut parkiral na parkirišču ,« je dejal moški srednjih let, ki se je pripeljal zambulanto bolnišnicemanjšim srebrnim avtom in je vratarju ob parkirišču Splošne Celje ob Oblakovi ulici razlagal, zakaj »mora« bolnišnicesvoj avto pustiti ravno tam. Ko smo moškega zasledovali, da bi preverili, ali gre resnično v ali pa je parkiriščebolnišnicole izkoristil za druge opravke, smo ugotovili, da je lagal, kot pes teče. Odpravil se je mimo , pri bolnišnice Zdravstvenem

... domu

Tisk Naslov Naj motnja erekcije ne bo tabu

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Novi tednik Celje; 47.000 Stran: 33 Površina: 842 cm2


Stran v zbirki:23

Avtor Simona Šolinič

Teme zdravstvo

Povzetek... Pomoč obstaja, težavo je le treba zaupati Kadar zabolijo zob, trebuh ali glava, bolnikom ni težko poiskati zdravnikupomoči pri . Težje je, kadar se pojavi težava v spolnosti in pride do erektilne disfunkcije oziroma nezmožnosti zdravnikuza otrdelost...

Tisk Naslov Heliport končno obratuje

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Večer priloga; Stran: 9 Površina: 129 cm2


Stran v zbirki:24

Avtor J. D.

Teme zdravstvo

Povzetek...SLOVENJ GRADEC: PRIDOBITEV Heliport končno obratuje Slovenjegraška je od agencije za civilno bolnišnicaletalstvo pridobila poskusno enoletno uporabno dovoljenje za uporabo heliporta na strehi novega bolnišničnega prizidka. Do njega...

Promocija zdravjana delovnem mestuVerjetno ni zaposlenega, ki ne bi komaj čakal na dopust Zlasti starši, kimorajo dan za dnem usklajevati službene in družinske oziroma starševskeobveznosti, med letom težko najdejo čas zase. Tako mnogi šele medpočitnicami počnejo tisto, kar naj bi bilo tudi sicer sestavni del njihovegaživljenja. K vsakodnevni skrbi za dobro počutje in zdravje pa lahkoprispevajo prav delodajalciDovolj spanja, počitka in

sprostitve, uravnoteženosestavljeni in sveže pripravljeniobroki, redna rekreacija, druže-nje z ljudmi, ki jih imamo radi,ukvarjanje s stvarmi, ki nasosrečujejo in notranje bogatijo,izogibanje škodljivim razvadam- poleg dohodka in strehe nadglavo je vse to še kako pomemb-no za ohranjanje tako telesne-ga kot duševnega zdravja. Tegase zaveda čedalje več ljudi, amnogi se zaradi pomanjkanjačasa, stresa, preutrujenosti, iz-gorelosti, mogoče pa tudi zaradipremalo znanja in motivacije neodločijo za spremembe. Vsakzačetek je težak, a saj ni treba,da začnemo z vsem naenkrat.Počasi se daleč pride, pravijo.Na Ekvilib Inštitutu (enem odponudnikov celostne promocijeoziroma načrtovanja zdravja nadelovnem mestu za slovenskejavne in zasebne organizacije)pravijo, da se veliko ljudi srečujez zdravstvenimi težavami, ki jimmorda ne posvečajo zadostneskrbi in pozornosti, po drugistrani pa so zaradi številnihobveznosti premalo telesno

aktivni. To lahko vodi v čedaljehujše zdravstvene težave, zatoje Idjučno širjenje zdravega ži-vljenjskega sloga tako znotrajdelovnega okolja kot v prostemčasu. Znanje o zdravem življe-nju, pridobljeno v podjetju, se spridom lahko uporabi v prostemčasu.

Kaj pravi zakon?Za načrtovanje in izvajanje pro-mocije zdravja na delovnemmestu so dolžni poskrbeti de-lodajalci,karjim narekuje zakono varnosti in zdravju pri delu,razlaga Petra Hartman, stro-kovna sodelavka na inštitutu.»Zakon od delodajalcev zahte-va, da načrtujejo in zagotovijopotrebna sredstva in da svojezaposlene obveščajo o zdravemživljenjskem slogu, predvsem ozdravju na delovnem mestu. Toje zelo pomembno, saj v službiprebijemo tretjino delovnegadneva, nekateri tudi več« Podje-tje, ki vlagavpromocijo zdravja,ravna preventivno, odgovorno inne nazadnje gospodarno.»Individualna svetova-nja, ki jih izvajamo

s strokovnjaki er-gonomije, fiziote-rapije, dietetike,kadrovskegasvetovanja, vo-denja delovnihprocesov inupravljanja sčloveškimi viri,ozaveščajozapo-sleneopreventiv-nih dejavnostih zapreprečitev različnihbolezni, po drugi stra-ni pa jim omogočajo, dasami aktivno poskrbijoza zdravo delovno oko-lje.« Pravilno vpeljaniukrepi, izboljšave nadelovnih mestihin seznanjanjezaposlenih zzdravstvenotematikopovečajo za-dovoljstvo inmotiviranostdelavcev,odsotnost zdelovnegamesta sezmanjša za

14 odstot-kov, pro-duktiv-nost pase povečaza 20 odstot-kov, je pove-dala sogovornica in razložila,da strokovnjaki med drugim

svetujejo, kako eigonomskourediti delovne prostore,

kako aktivno preživetiodmore in katere

telesnevaje so primerne za izvajanjemed delovnim časom, kako sezdravo prehranjevati, za zapo-slene pa so zelo dobrodošla tudinjihova priporočila o telesni de-javnosti med prostim časom. Teaktivnosti in informacije so zamarsikoga prva prava spodbudaza vpeljevanje zdravjukoristnih

sprememb v svoje življenje.Zaposleni se začnejo za-vedati pomena skrbi zazdravje in z napotki stro-kovnjakov lažje naredijo

prvi korak.MTALUAMUAČ

Učinkovita promocija zdravja nadelovnem mestu zniža absentizemza 14 odstotkov inpovečaproduktivnost za 20 odstotkov.

Sami ali z zunanjimi izvajalci

Organizacija določi odgovorno osebo, ki sama ali v sodelo-vanju s sodelavci skrbi za promocijo zdravja na delovnemmestu. Za celoten program ali za posamezne aktivnostilahko izberejo tudi zunanjega izvajalca, vendar to običajnopomeni tudi večje stroške.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 14.08.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 336.000

Stran: 15

Površina: 688 cm2 1 / 3


Doseg: 336.000 Kazalo

Stran: 15

Površina: 688 cm2

4

Pomembna je spodbuda

Med ukrepe, ki lahko pripomorejo k izboljšanju zdravjain dobrega počutja zaposlenih, ministrstvo za zdravje vSmernicah za promocijo zdravja na delovnem mestu meddrugim uvršča: spodbujanje zaposlenih k občasnemu razgi-bavanju na delovnem mestu (plakati in objave na intranetu,namenjene učenju pravilnega izvajanja vaj ...) in spodbuja-nje zdravega življenjskega sloga z izboljšanjem prehranje-valnih navad (promocija zdrave/uravnotežene prehrane),s promoviranjem telesne dejavnosti (npr. učenje nordijskehoje, skupinska priprava na športne dejavnosti ali tekmova-nja ...), z opustitvijo kajenja in prekomernega pitja alkohola.

____' __tev_>________

_________L _________

.' < j0e^ ________»\*__&_$WB*^sHlfc? v____________________R__MRJ_L__i_tfK?i' '•■ -__________________S_____________ii__H___________ti!' * '■"?. 'W_____________________WP^" ■________________________________________WKr¥r *WBBBBBBBBBBBBBBBBB»%r k

'-M

«t t

Tudi med službo je trebaskrbeti za zdrave obroke.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 336.000

Stran: 15




Stran: 15

Površina: 688 cm2

5

#***_.# __s *h^HHkm "Wr -££____________________________■I

■

' j *^M__________^___________________________________________________________________«\

/ JE*,, ii" tej. "* Jj^^^^^^^^^^^^Es* jF «*f *' \ S ' __tik_______B_b<L W ft-ar^fe "_j_hwJ»'/ \dtt>** ■ S' -. _________ t___ M» f* - *W ***^Sk

itšaBSF ± " x

jj^^^^^HBi^^^B^' jF_*_*____________w_w____wtt^^^^^^^^^^^^BmH^^H^_l_i_Xl_____l '^B^flHHN3i^____^_____^_fa£i_tad&_i_£i__fll^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HtVv -*. ___m_____ m

____i___^k_' &!^>' -> l j tB^P^^^H^B^^^^^^^^^^^B*3r *& *B^^^^^^^^^B9fin^i9E&_-

■IH____^____e ■HIH.JI^^^^^^^^b^ /

/^■r V\ /| JH^HK J&^^m wk '^^b

H^ *•MBBBBBBBB\m^-&*~ *■>***______?* __\__\WW

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 336.000

Stran: 15




Stran: 15

Površina: 688 cm2

6

ZDRAVSTVO / KOLONIJE

Prihranijo, a bo vseenošlo za otroke

Organizatorji zdravstvenih le-tovanj otrok tudi letos poro-čajo o težavah staršev pri pri-dobivanju potrdil. A merila zavključevanje otrok v kolonijebi bila lahko še ostrejša, odgo-varjajo v ZZZS. Bodo pa, zago-tavljajo, vsaj prihranke iz teganaslova namenili otrokom../ Petra Mlakar, Tomaž KlipšteterZavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije (ZZZS) bo letos za sofinan-ciranje zdravstvenega letovanjaotrok namenil kar 3U tisočakov ma-nj od lanskih načrtov, to je 1.660.825evrov, kar naj bi zadostovalo za66.433 dni letovanja oziroma 7006otrok.

Otroci naj kljub temu ne bi bilioškodovani, zagotavlja Damjan Kosiz ZZZS. Razliko bodo namreč na-menili izvajanju zdravstvenega pro-grama v razvojnih ambulantahzdravstvenih domov. Vsaka od 21razvojnih ambulant v Sloveniji najbi tako lahko zaposlila dodatneganevrofizioterapevta. »Število dojen-čkov v razvojnih ambulantah vsakoleto narašča, zato se povečujejo po-trebe po strokovnem zdravljenjurazvojnih motenj. Z dodatnim ne-vrofizioterapevtom v razvojnih am-bulantah bo tako omogočeno učin-kovito in strokovno vodenje tera-pij,« zagotavlja Kos. Tudi v minulihletih ZZZS ni razdelil vsega zagoto-vljenega denarja za zdravstveno le-tovanje otrok, neporabljeni denarpa so med drugim namenili za na-kup zdravil in medicinskih pripo-močkov ter plačilo operacij.

Namesto pediatrov - komisije?

Kot smo ta teden ze poročali, imajoorganizatorji letovanj - Zveza prija-teljev mladine Slovenije in Rdečikriž Slovenije - tudi letos težave pripridobivanju otrok za kolonije, sajštevilni ne dobijo potrdila pediatra,da so do letovanja upravičeni. A poKosovih zagotovilih ZZZS meril nizaostril, temveč jih je že v lanskemrazpisu zaradi možnosti napačnegarazumevanja le natančneje oprede-lil. S tem naj bi preprečili morebitnezlorabe, sume na goljufije iz minulihlet pa so že predali policiji.

Nekateri pediatri pa menijo, da otem ne bi smeli odločati sami. Lah-ko bi ponovno vzpostavili komisije,ki bi odločale o upravičenosti do le-tovanja, je prepričan Jernej Zavr-šnik, direktor Zdravstvenega zavodaAdolfa Drolca Maribor: »Komisija, kismo jo imeli nekoč v Mariboru, jezdravnike razbremenila tako odgo-vornosti kot napačnih napotitev.«

Komisija je bila mariborska po-sebnost, v večini krajev komisije ni-so imeli, opozarja predsednica Zdru-ženja za pediatrijo pri Slovenskemzdravniškem društvu MargaretaSeher Zupančič. Strinja se, da bi ko-misija marsikaterega pediatra raz-bremenila: »Vsekakor je v komisijimanjša možnost zlorab, ker je trebapredložiti zdravstveni karton. Marsi-kateri pediater bi bil vesel, da bi sena tak način izognil pritisku starševotrok, ki niso upravičeni do udelež-be v zdravstveni koloniji.« A takukrep bi povečal administrativneobremenitve že tako preobremenje-nih pediatrov.

Do potrdila šele sšestimi obolenji na leto?Na ZZZS pravijo, da je odločitev pe-diatra povsem strokovna in da pos-

topka ne bodo spreminjali. Obenemopozarjajo, da bi lahko bila pravila,ki za upravičenost zahtevajo dvaobiska pri zdravniku zaradi bolezniali dve zdravljeni v bolnišnici, šeprecej strožja.

Razširjeni strokovni kolegij za pe-diatrijo je denimo predlagal, najotroke najprej ločijo po starosti. Do-jenčki in malčki bi morali najmanjšestkrat na leto preboleti okužbezgornjih dihal ali druge blažje okuž-be, da bi jih uvrstili v kategorijo po-gosto bolnih in s tem upravičenihdo letovanja. Pri večji otrocih bi za-dostovale štiri tovrstne okužbe naleto.

Pri okužbah spodnjih dihal, deni-mo astmi, bi bili po njihovemmnenju do zdravstvenega letovanjaupravičeni vsi otroci, ki najmanjdvakrat na leto prebolijo omenjeneali sorodne okužbe. Dvakratnoobravnavo pri zdravniku bi za potr-dilo o upravičenosti potrebovali tudiotroci s kroničnimi obolenji. Takšnapravila bi po Kosovih besedahzdravstveno letovanje omogočilaprecej manj otrokom. Da bi jihuveljavili, bi morala z njimi soglašatiupravni odbor in skupščina ZZZS, znjimi pa bi se morala strinjati tudiministrica za zdravje Milojka KolarCelarc. xLetos bo ZZZS privarčevanasredstva od kolonij kljubtemu namenil otrokom, insicer kadrovski okrepitvirazvojnih ambulant. Vminulih letih jih je porabilza nakup zdravil inmedicinskih pripomočkovter plačilo operacij.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 14.08.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 112.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 395 cm2

7

Pravila za pridobitev napotila na zdravstveno letovanje se ne zaostrujejo,zatrjujejo v ZZZS, le jasnejša so. O Matej Povše S™,S" '"*

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 395 cm2

8

ZZZS: Za celovitejšozdravstveno resolucijo

Zavod za zdravstveno zavarovanje Sloveni-je je ministrstvu za zdravje posredoval pri-pombe na predlog resolucije o nacional-nem planu zdravstvenega varstva2015-2025. Na zavodu menijo, da je nujnosprejeti novo resolucijo, a je po njihovemmnenju pomembneje, daje njena vsebinacelovita in jasna. Trenutni predlog ponjihovem mnenju ne vsebuje celoviteanalize stanja zdravstvenega sistema, zatopredlagajo več sprememb. Med drugimpogrešajo konkretizacijo prednostnih raz-vojnih področij, predlagajo, da se v resolu-cijo zapiše zaostritev odgovornosti za red-no plačilo prispevkov za obvezno zdrav-stveno zavarovanje, prav tako imajo po-misleke glede vloge zavoda v resoluciji.

__________Wj&& '^mmlB-BBBBm^BB^B'____\_B_\\\_\_B £_H^__BHh^______m___^_h__I

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 55 cm2

9

AnjaKopačMrak

Projekt odpisa dolgov ni čarobna paličica za socialno najšibkejše, ampak le en korak, brez sistemskihukrepov ne bo pravega učinka, se zaveda dr. Anja Kopač Mrak. Ministrica za delo, družino in socialne zade-ve je že drugi mandat, pred tem pa je bila na ministrstvu državna sekretarka. Potreben je nov dogovor, kakov spremenjenih okoliščinah zagotavljati socialno varnost vsem ljudem, še pravi.

Vedno so sive lise. Zelo težko naredišsistem, ki bo vključil vseTekstBarbara HočevarFoto ~~ "

Uroš Hočevarfi

Kako ocenjujete potek odpisa dolgov?Projekt odpisa dolgov je drugačen, kot po-navadi delamo v politiki. Ocenjujem, danam sicer v družbi manjka medsebojnegazaupanja in skupnih ciljev. Veliko lažje bibilo z zakonom predpisati, kdo mora pristo-piti in kako naj to poteka. Mislim, da smose odločili za mnogo bolj pravo pot, da sevključijo država, lokalna skupnost in pod-jetja na prostovoljni podlagi in da se, potemko zagotovimo kritično maso sodelujočih,na podlagi pričakovanj občanov priključi-jo še druge občine in podjetja. Zdaj jih ježe več kot 80. Se je pa za pravilno pokazalaocena, da sredi poletja ne bo navala in da jekot končni datum za oddajo vloge določen31. oktober.

Želeli bi, da bi projekt dosegel namen, stem da bo število prosilcev večje, kot je da-nes. Z začetkom šolskega leta bo slika boljrealna. Veliko truda smo vložili v to, da pre-pričamo podpisnike in da informiramo po-tencialne upravičence.

Kako odgovarjate na pomisleke, ki jih jeslišati, da bodo ljudem odpisovali odvisnood tega, kje živijo in komu dolgujejo, nepa glede na njihov položaj?Možno bi bilo napisati zakon in v njem do-ločiti, komu vse odpisati dolgove, vendar todržava lahko naredi zase, ne more pa naložitipodjetjem, naj to storijo, brez kakih kompen-zacij. Mi smo poskušali privabiti deležnikena prostovoljni ravni.

Zakaj niste povabili k projektu telekomu-nikacijskih podjetij? Veliko ljudi je te dnihodilo naokoli s položnicami mobilnihoperaterjev v upanju, da bodo oproščeninjihovega plačila.Pred meseci sem se pogovarjala s hrvaškokolegico. Pri njihovem odpisu dolgov se jepokazalo, da je bila več kot polovica terjatev,ki so jih ljudje uveljavljali, povezana s tele-komunikacijskimi podjetji. Mi smo sklenili,da bomb odpisali tiste dolgove, ki so pove-zani z nujnimi bivanjskimi razmerami. Žetako ali tako so v javnosti mešani občutki,nekateri izpostavljajo, da je nekdo plače-val račune težko, a jih vseeno je, zdaj bo padržava odpisala tistim, ki jih niso. Kriterijesmo postavili tako, da bi bilo pomislekovčim manj. Nikoli ni bil cilj in nikakor ne bihoteli, da bi izpadlo, da spodbujamo ali na-grajujemo neplačevanje računov, zato je bilodoločeno, koliko za nazaj se upošteva, kdoso upravičenci. Tretja pomembna stvar jebila, da telekomunikacije niso vključene, sajbi težko ločili račune za telefonijo, za napra-ve in druge reči, ki pač niso nujno povezanes preživetjem.Humanitarne organizacije ta korak pozdravljajo, ahkrati opozarjajo, da so tudi pri tem projektu sivelise, skupine ljudi, ki vedno »padejo skozi«, a bi po-moč potrebovale.Vedno so sive lise. Zelo težko narediš sistem, ki bo vklju-čil vse. Ko je l?ilo vprašanje, ali naj upoštevamo samo do-hodek, torej odločbe davčne uprave, se je postavilo vpra-šanje, ali je to pravično, saj ima ob istih prihodkih nekdodve hiši, nekdo drug pa ničesar. Zato smo se odločili, dabomo gledali na obstoječe odločbe centrov za socialnodelo, ki upoštevajo premoženje in prihranke, torej v sis-tem, ki je že vzpostavljen in velja za vse enako.

Vendar pri teh odločbah ni upoštevano, koliko nekdoplačuje stanovanjskega posojila, ki bistveno vplivana marsikateri družinski proračun. Ljudje so v nekihboljših časih najeli kredit, da imajo streho nad glavo,zdaj pa imajo z nizkimi plačami in visokimi obroki nakoncu mogoče celo manj razpoložljivega dohodkaO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Delo - Sobotna priloga 14.08.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 90.000

Stran: 4

Površina: 2.258 cm2 1 / 6



Stran: 4

Površina: 2.258 cm2

10

kot nekdo na socialnih transferjih.Res je, ampak ta, ki dobiva pomoč, plačuje najemnino.Ko si lastnik, imaš možnost, da se odločiš, da prodašnepremičnino. Razmerja so drugačna. Da bi bili kreditiupoštevani, je bila že ena od opcij, ko smo sprejemalispremembo socialne zakonodaje, a so bile zelo različ-ne ocene, za kako veliko stanovanje bi se upoštevalo,kakšni krediti ... Pridemo do veliko dilem in vprašanjeje, ali smo lahko vedno pravični. Vedno poskušaš vzpo-staviti sistem, ki je čim bolj pravičen in učinkovit, kivključuje čim bolj raznolike situacije, a žal sistem, ki bibil pravičen z vidika vsakega posameznika, težko vzpo-staviš.

Celotnega paketa pomoči - odpis dolgov, socialna kar-tica in pomoč pri deložacijah - ne moremo in ne smemoobravnavati "brez širše zgodbe. To so enkratni ukrepi, kipa brez sistemskih podlag seveda ne morejo dati učinka.Pomembna je vzpostavitev programov socialne aktivaci-je z evropskimi sredstvi, reorganizacija centrov za social-no delo in sprememba socialne zakonodaje. Posamezniukrepi so samo drobci v celotnem mozaiku, nikakor nepričakujemo, da lahko z njimi rešimo ljudi ali da je toneka čarobna palčka.

Treba se je zavedati, da je socialna politika politikaprerazporejanja. Ključno je, da se v družbi ukvarjamos tem, kaj ustvarimo, kako ustvarimo in kako delimoustvarjeno. Nova kakovostna delovna mesta potrebu-jemo kot družba. Socialna politika pa prerazporeja, karustvarimo.

Kako naj bi se spremenila socialna zakonodaja?Ko govorim o spremembi socialne zakonodaje, je to nuj-no narediti v povezavi z davčno reformo. Pregledati jetreba, kako so davčno ovrednoteni prejemki in koliko soobremenjeni, tako z vidika stroškov dela kot prerazpore-ditve med delom in kapitalom. Če gledamo le s področjasociale: mi preverimo, da se ne smejo kopičiti transferji,da se ti upoštevajo pri odmeri novega prejemka, ampakče tega ne povežemo dovolj z dohodninskimi razredi, senam lahko zgodi, da posameznik, ki prejema socialnetransferje, dobi le malo manj kot nekdo, ki prejema zgoljminimalno plačo. In zato je nujna celovitost vpogleda inpovezave med davčno reformo in sprejetjem informativ-nih izračunov na področju socialne zakonodaje. Mini-malni osebni dohodek v višini 270 evrov je zelo nizek,problem je predvsem, da znaša neto minimalna plačazgolj okoli 600 evrov. Treba pa je ohranjati razmerje medrazličnimi prejemki.

Prejšnja sprememba zakonodaje je bistveno zmanj-šala število prejemnikov varstvenega dodatka, z večkot 40.000 na manj kot 10.000.Leta 2013 smo omilili kriterij zapridobitev varstvenega do-datka na področju prihrankov, ki prej niso smeli presegati750 evrov. Po tem je število prejemnikov zraslo z 9300 na10.100. Drži, da jih je bilo še prej 40.000. Tedaj je varstve-ni dodatek spadal k pokojninskemu sistemu, kjer si dobilpravico ne glede na premoženjsko stanje, zdaj pa je upo-števano premoženje posameznika in družine, v kateri živi.Z uvrstitvijo med socialne transferje pa je zanj začelo ve-ljati, da ga dediči vračajo iz zapustnikovega premoženja.V koalicijski pogodbi se sicer zavzemamo, da na parcelemanjše vrednosti ne bi več dajali zaznambe, saj tudi če bi

jih ljudje prodali, od tega ne bi preživeli.Logika socialne zakonodaje pri varstvenem dodatku

je bila, da tisti, ki ga res potrebujejo, dobijo več in lah-ko razmeroma dostojno preživijo. Zdaj znaša 450 evrov,če nimaš ničesar. Zdi se mi, da je Slovenija specifična.Pri nas je več kot 86 odstotkov nepremičnin v zasebnilasti, kar je v primerjavi z drugimi evropskimi državamiveliko. Imeti svojo nepremičnino je pri nas bil neki do-sežek, osebni vložek je bil velik. In pri tem je najbolj vi-dna navezanost Slovencev na svoje nepremičnine, ki jihželimo zapustiti otrokom. Večina se raje odpove pravicido varstvenega dodatka, kot da otroci ne bi dedovali vse-ga imetja. Vidna pa so tudi medgeneracijska razmerja, vnekaterih družinah otroci pomagajo staršem in najdejorešitev.

V Avstriji, na primer, je normalno, da posameznik, kije lastnik nepremičnine in nima denarja za dom upoko-jencev, na koncu poplača »dolg« s prodajo nepremičnine.Lastnina pa deluje tudi kot izločilni kriterij. To je na nekinačin kruto, a povsod -v Evropi je socialna pomoč nekaj,kar v sistemu dobiš popolnoma na koncu. Ko sam nimašničesar več in ti tudi družina ne more pomagati, nastopidržava.

A vendar, medtem ko je kdaj slišati kak dvom, alisi nekdo, ki prejema socialno pomoč, to res zasluži,se to, da mnogi ne dobijo več varstvenega dodatka,nekako splošno dojema kot krivično.Med tem, kako posameznik in kako posamezne družbe-ne skupine dojemajo pravičnost, so velike razlike. Ume-tnost je vzpostaviti sistem, ki ga ima večina za pravične-ga. Slovenija je zelo egalitarna družba in zelo naravnanak solidarnosti. A se ta kaj hitro konča, če gre to »na mojračun«.

V zadnjem času pogosto slišim - in to me skrbi -, dase pojavljajo vedno bolj jasni glasovi v smislu, da ljudjeizrabljajo socialne transferje. Da ne želijo delati in da jihsistem podpira. Tega ne želim. Sistem socialne pomoči jeeden bolj transparentnih v Evropi. Povezujemo ogromnobaz podatkov. Seveda lahko obstajajo baze, do katerih ni-mamo vpogleda. Seveda imajo lahko posamezniki denarv nogavici, a pri toliko podatkih, kolikor jih mi združimo,da posamezniku odmerimo višino socialnih transferjev,so možnosti zlorab zelo majhne. Ne bi želela reformiratisistema v smislu, da iščemo krivce na podlagi odstotkaljudi, ki tako ali drugače izrablja sistem. To ne bi biloprav.

Poleg socialne zakonodaje so oklestili transferje tudivarčevalni ukrepi v zakonu o uravnoteženju javnihfinanc (ZUJF), ki pa je pri večini ukrepov predvidelsprostitev, ko bo gospodarska rast dve leti zaporedveč kot 2,5-odstotna. Se bo to uresničilo?Res velika smola socialne zakonodaje je bila, da je prišelše ZUJF. Po eni strani so bili pri socialni zakonodaji pre-računi narejeni na dohodke iz leta 2008, slika leta 2012,ko je začela veljati in je že bila kriza, pa je bila bistvenodrugačna.

ZUJF je prizadel predvsem srednji sloj in ga potisnilproti dnu, kar se tudi danes izrazito pozna na distribucijidohodka. Nam je v tej krizi uspelo zaščititinajrevnejše, socialni transferji, ki jih dajemo,veljajo znotraj Evrope za bolj učinkovite, vO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 90.000

Stran: 4




Stran: 4


11

smislu, koliko denarja damo in koliko z njimzmanjšamo stopnjo tveganja revščine. Boljkot Nemčija, na primer, ki nam je ponavadiza zgled učinkovite politike. Problem je na-stal predvsem s srednjim slojem, otroški do-datki so bili za 5. in 6. razred znižani, za 7.in 8. ukinjeni, dodatek za veliko družino inpomoč ob rojstvu otroka vezani na cenzus.Ne gre za to, da ljudje brez teh dodatkov ne bipreživeli, se je pa kakovost življenja poslab-šala.

Absolutno vztrajam, da morajo tudi ljudjeimeti nekaj od gospodarske rasti in bomoglede na razrez, ki nam je bil dan pred dvematednoma, pogledali, koliko socialnih trans-ferjev bomo sprostili naslednje leto. Dogo-vorjeno je bilo, da se zviša minimalni oseb-ni dohodek, ki zdaj znaša 270 evrov, na 288evrov, želim si, da bi 5. in 6. razred otroškegadodatka zvišali in da bi se vrnil 5. razred šti-pendij, ker se nam kaže, da se otroci iz social-no šibkejših družin težje in vse manj pogostovključujejo v univerzitetni študij, kar se mizdi problematično z vidika razvoja države.

Ampak če ne bo gospodarskega razvojain delovnih mest, se pogovarjamo samo oobližih.Ključ je dostojno delo, ki omogoča preživetjein ni prekarno. Res je, da so družbe veliko boljprožne in dinamične, kot so bile v preteklo-sti, vendar so znotraj tega vseeno pomembnastabilna delovna razmerja, kjer posamezniklahko načrtuje za nekaj let vnaprej.

Prejšnji teden je zavod za zaposlovanjeobjavil, da je število brezposelnih padlopod iio.ooo. Kakšne so zaposlitve teh, kiso bili nad iio.ooo?Slovenijo vedno gledamo zunaj kontekstadrugih evropskih držav. Strinjam se, da jetreba biti kritičen, vendar je treba pogledati,kakšna je situacija tudi drugod. Na žalost sedelež zaposlitev za nedoločen čas zmanjšu-je po vsej EU. V zadnjih 20 ali 30 letih se jebistveno povečal delež različnih oblik fleksi-bilnih zaposlitev, v času krize še toliko bolj.

Pri tem zmanjšanju brezposelnosti negre samo za sezonska dela. Če primerja-mo lanski julij z letošnjim, je 5,7 odstotkanižja brezposelnost, razveseljiv podatek jepredvsem pri mladih, kjer je nižja za 11,9odstotka. Mladi lažje najdejo zaposlitev, koje gospodarska rast in se ustvarjajo novadelovna mesta. Povečuje pa se nam deleždolgotrajno brezposelnih, zato je ukrepe ak-tivne politike zaposlovanja treba prilagajatitem skupinam.

Vseeno pa je dejstvo, da mladi dobivajopredvsem pogodbe za določen čas.Eden izmed ciljev spremembe zakona o de-lovnih razmerjih je bil, da se bolj uravnoteži

razmerje med pogodbami za določen in ne-določen čas ter da se zmanjša razlika v stro-ških med obema. Za pogodbo za določen časso višji prispevki, za delodajalca je dražje, do-ločili smo odpravnino. Z ukrepi, na primer,da ne plačajo prispevkov delodajalca, smoželeli spodbuditi zaposlovanje mladih do 30let za nedoločen čas.

Vsekakor je med mladimi prevladujočaoblika zaposlitve za določen čas, a ta z vidi-ka sistemov socialne varnosti ni tako pro-blematična, ker jim vseeno daje vse pravicesocialnega zavarovanja. Prekarnost je boljproblematična, ko gre za avtorske in podje-mne pogodbe ter status samozaposlenega,predvsem če je to dejansko izhod v sili in nelastna želja.

Pri ukrepih preprečevanja dela na črno jemožnost, da če inšpektor ugotovi, da gre zazaposlitev na črno, mora delodajalec dati člo-veku pogodbo o zaposlitvi. Pogovarjamo se,ali bi uvedli podobno rešitev, ko se ugotovijoelementi delovnega razmerja pri espejih.

Mladi se prebijajo s prekarnimi oblikamidela, leta minevajo in potem niso več takozelo mladi. Imajo malo možnosti, da seosamosvojijo in načrtujejo prihodnost.Ali ne kliče takšno stanje po razmisleku vdružbi, kako naprej? �Dovolite mi malo bolj globalen pogled. Takokot so danes družbe prožne, niso bile še ni-koli, bodisi na trgu dela bodisi v družinskihrazmerjih. Nikoli ni bilo toliko ločitev. Stal-nost je velika redkost v vseh družbenih raz-merjih. Slovenija je del te globalne zgodbe.

Vsi sociologi govorijo o fleksibilnih druž-bah in družbah tveganja, kjer se tveganje, kiso ga prej prevzemale vmesne strukture vdružbi, mnogo bolj prenaša na posamezni-ka. V teh razmerah se nekateri znajdejo bo-lje, drugi slabše. Zato je nujno vzpostavljanjestruktur, da se to tveganje zmanjša. Na pri-mer, pogovarjamo se, kako lahko samozapo-slene povežemo med seboj, da zmanjšamonjihovo tveganje. Ali bi bila neka varovalka,če se povežejo v zadruge? Ali bi bilo smisel-no vzpostaviti kakšen drugačen sistem soli-darnosti znotraj zdravstvenega zavarovanjasamostojnih podjetnikov, ki je eden najboljproblematičnih?

Moramo se pogovarjati, ker sveta, ki je zu-naj nas, ne moremo spreminjati, da bo boljstalen, stabilen in predvidljiv. Znotraj obsto-ječih struktur je treba iskati možnosti. Odgo-voriti si moramo na nekaj temeljnih vprašanj:Ali smo posamezniki, ki smo del te družbe,pripravljeni to storiti? Koliko je solidarno-sti, pripravljenosti delati za drugega? Kolikosmo individualisti in koliko verjamemo, dasmo skupnost mi vsi in da če gre skupnostidobro, gre dobro tudi posamezniku? To sovprašanja o prihodnosti države blaginje, kiO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 90.000

Stran: 4




Stran: 4


12

jih v Sloveniji morda premalo naslavljamo.Denimo, koliko naj gre za prerazporeditve?Koliko denarja naj damo za socialno poli-tiko? Znesek se v obdobju krize ni bistvenozmanjšal, samo nihče ne ugotovi, da je šlo zamedgeneracijsko spremembo. Zaradi stara-nja prebivalstva gre vedno več sredstev v po-kojnine in zdravstveni sistem. Potrebujemomedgeneracijsko. solidarnost, nov družbenidogovor glede teh vprašanj, saj bo sicer težkopriti do nove družbene pogodbe brez večjihnesoglasij.

Želela bi si, da bi organizirali posvete oprihodnosti države blaginje. Država blaginje,kot jo pozna Evropa, tudi evropski socialnimodel, je temeljila na modelih socialnegazavarovanja, ki so se napajali zlasti iz pri-spevkov, ki izhajajo iz dela. Strošek dela pa jeeden izmed elementov konkurenčnosti. Tež-ko zagotavljaš konkurenčnost v globalnemokolju, zato so pritiski na znižanje stroškovdela in na sisteme socialnega zavarovanja insi v bistvu v začaranem krogu. Zato je potre-ben dogovor, kako v spremenjenih okolišči-nah zagotavljati socialno varnost ljudem. Toni samo stvar Slovenije, ampak tudi vpraša-nje evropskega socialnega modela. Tudi dru-ge države, denimo Nemčija in Avstrija, imajopodobne probleme.

Ena od točk, ki je povezana z medgene-racijsko solidarnostjo in kjer že več kotdesetletje nikakor ne moremo priti dodružbenega dogovora, je dolgotrajnaoskrba.Za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je tre-ba vzpostaviti nov sistem socialnega zavaro-vanja, nov način financiranja in doseči nov

družbeni dogovor. Nismo najbolj uspešni vtem. Ko govorimo o prihodnosti države bla-ginje in medgeneracijski spremembi, kam gredenar zaradi realnih potreb v družbi, je dol-goživa družba največja paradigmatična spre-memba. Za prilagoditev je za evropske države,ob deležu starejših, ki jih bomo imeli - Slove-nija je v zgornji tretjini držav, ki bo s tem naj-bolj soočena -, nujna sprememba miselnostiin vseh sistemov.

Če glede dolgotrajne oskrbe ne bomo sto-rili nič, bo delež na starostnika oziroma nje-govo družino vedno večji, kar pomeni, da sinekateri tega ne bodo mogli privoščiti. Po-treben je dogovor, kolikšen delež financira-nja bo prevzel sistem socialnega zavarovanja,kolikšen država oziroma bo šel iz davkov inkolikšen bo zasebnikov, torej da bo posame-znik plačal za storitev. V liberalnih sistemihposamezniki participirajo več, v bolj social-demokratskih modelih blaginje pa je več pre-razporeditve in država vsem zagotovi več.

Zavedamo se, da ne moremo dodatnoobremeniti dela, zaradi konkurenčnosti,hkrati pa se moramo zavedati, da ne more-

mo vzpostaviti sistema, kjer bo prispevalasamo aktivna populacija. Delež neaktivnegaprebivalstva se tako povečuje, da bi bil tež-ko vzdržen, če ne bo vzvodov, da bodo pri-spevali tudi upokojenci. Zato je predlog, dase sistem dopolnilnega zdravstvenega zava-rovanja, ki ga plačujejo tudi upokojenci innima funkcije dodatnega plačevanja storitev,ampak samo dofinancira obvezno, preobli-kuje in gre del tudi za dolgotrajno oskrbo.Pri tem je ključen dogovor z ministrstvom zazdravje, kako to doseči. Brez dodatnega virabo sistem težko vzpostaviti, predvsem pa nebo finančno vzdržen več kot nekaj let. Neželimo pa vzpostaviti sistema, v katerem biveliko ljudi ostalo zunaj.

Kako kaže beli knjigi o pokojninski refor-mi, ki ste jo napovedali za letos?Pokojninski sistem je pomemben, ker zanjporabimo velik delež bruto domačega pro-izvoda, po drugi strani pa zagotavlja varnostarost ljudem. Brez njega bi bila stopnjatveganja revščine bistveno višja, kot je. Re-forma, ki je bila sprejeta leta 2013, daje re-zultate, tudi delež BDP, ki ga namenjamo zapokojnine, seje zmanjšal. Povečala seje upo-kojitvena starost žensk in stabilizirala primoških, tudi dopolnjena pokojninska dobase je povečala. Pomembno je, da pokojninene padajo več. Vendar so vse to kratkoročniučinki. Strokovna skupina bo do konca letapripravila belo knjigo z dobrimi mikrosimu-lacijskimi modeli. To bo strokovna podlagaza razpravo s socialnimi partnerji in tudi vširši družbi, kakšen bo sistem po letu 2020.

V beli knjigi bomo zagotovo odprli vpra-šanje drugega stebra. Nujno je treba dosečivečjo vključitev ljudi vanj, potrebna bo reor-ganizacija invalidskega zavarovanja, ki smoga od devetdesetih let pustili bolj ali manjpri miru. Zelo pomembno pa je, da bomo vokviru nove finančne perspektive pomagalipodjetjem, da se pripravijo na starajočo sedelovno populacijo. Prek evropskih sredstevbodo podjetja dobila denar, da bodo prilaga-jala svoje notranje in organizacijske proce-se ter opremo, da bodo starejši lahko delalidlje.

Se vam ne sliši paradoksalno, da se na-menja posebna sredstva za prilagajanjedelovnih mest starejšim in da se upoko-jitvena starost zvišuje, medtem ko je nadrugi strani armada mladih brezposelnih?To je statičen pogled. Mlademu ali starejše-mu, ki danes ne dobi zaposlitve, seveda raz-glabljanje o tem, kaj bo čez pet ali deset let,

me ne pomeni, ker ima problem zdaj. Drža-va pa mora gledati vnaprej. Glede na številoprebivalcev, kohorte, ki jih imamo, koliko jenovorojenih in kako se stara prebivalstvo,bo Slovenija imela premalo delovne sile.Tako kot Nemčija in druge evropske države.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 90.000

Stran: 4




Stran: 4


13

Nemčija je, denimo, zato v času krize posku-šala zadovoljevati svoje prehodne potrebe podelovni sili z aktivno politiko privabljanjamladih, predvsem iz južnoevropskih držav.Slovenija mora reševati trenutno situacijo,hkrati pa imeti pogled, kakšne bodo potrebev prihodnje. Brez tega, da bomo imeli gospo-darsko rast, dobra podjetja, ki bodo ustvarja-la dodano vrednost in ponujala kakovostnezaposlitve, je pogovarjanje, kako bodo pri-lagajali delovna mesta potrebam starajočese populacije, nepomembno. Bistveno je,da ustvarimo razmere, da bodo lahko delalitako mladi kot starejši.

Vas odhajanje mladih izobraženih ljudi vtujino skrbi?Skrbi me predvsem takrat, ko to ni samo za-časno. Če nekdo odide in se ne vrne, je za naskot družbo to izguba.

Se vam zdi, da je potreben razmislek tudio razkoraku med izobraževalnim siste-mom in trgom dela? Profili, ki prihajajo sfakultet, so drugi kot profili, po katerihpovprašujejo delodajalci. Je treba pri-lagoditi izobraževanje ali se vprašati ostrukturi trga dela?Vsi družbeni podsistemi so med sabo preple-teni. Nisem privrženka tega, da je izobraže-valni sistem popolnoma podrejen gospodar-stvu ali potrebam trga, ker se pri majhnemgospodarstvu, kot je Slovenija, razmere lah-ko hitro spremenijo. Moramo imeti politiko,usmerjeno v krepitev znanosti in razvoja,hkrati pa večjo stopnjo povezanosti med izo-braževalnim in gospodarskim sistemom, kotjo imamo zdaj.

V osnovi je problem Slovenije, da so vsisistemi dokaj zapleteni in imajo svojo admi-nistrativno logiko, ki se težko prepleta z dru-go logiko. Tak primer je bil, ko smo vzposta-vljali sistem vajeništva. Ključni problem je

bil, kako lahko nekdo pride iz gospodarstvadelat v šolo in kako lahko učenca, ki ima sta-tus dijaka, pošljemo v podjetje - kakšen imapotem status in zavarovanje? Skratka, to sonaši problemi. Kot družba bomo morali vsete sisteme poenostaviti. To velja tudi na po-dročju sociale.

Za konec: jeseni bo ustavno sodišče od-ločalo glede dopustnosti referenduma onoveli zakona o zakonski zvezi in družin-skih razmerjih. Kaj pričakujete?Če bi me to vprašali pred nekaj leti, vam biodgovorila, da bo ustavno sodišče vsekakorpreprečilo možnost referenduma. Danes ni-sem tako gotova in si samo želim, da ne bi spetodločali o človekovih pravicah in da ne bi spetvečina odločala o manjšini. Žalostno je, da se vdružbi toliko časa pogovarjamo o enih in istihstvareh.

66 ZUJF je prizadel predvsem sre-dnji sloj in ga potisnil proti dnu,kar se tudi danes izrazito poznana distribuciji dohodka. [...] Negre za to, da ljudje brez [otroških]dodatkov ne bi preživeli, se je pakakovost življenja poslabšala.ii Zaradi staranja prebivalstvagre vedno več sredstev v pokoj-nine in zdravstveni sistem. Potre-bujemo medgeneracijsko solidar-nost, nov družbeni dogovor gledeteh vprašanj, saj bo sicer težkopriti do nove družbene pogodbebrez večjih nesoglasij.ii Umetnost je vzpostaviti sis-tem, ki ga ima večina za pravič-nega. Slovenija je zelo egalitarnadružba in zelo naravnana k soli-darnosti. A se ta kaj hitro konča,če gre to »na moj račun«.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 90.000

Stran: 4




Stran: 4


14

j__________________________________________________________________________________________________________________ s ' Si?>il;BB_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_BX:^' ■

BBBBBBBBBBa&JŠ^-^^^B^^^^^^^^^^^^BtWB____________BBm_^ , 'i !' "iBBB^^^^^^^^^^Bm

v -Th 3-9Hns&&fc'Sa__i_^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hfl

i i > . UR

BBBBBBBBBBBBBBUlÛffl^nBKBBBBES&fi&&' lv *I- * __"""■■•* ~^."t "'kSnHHl____»*_. „% ' i 'i- " _.__n_r^MH^B^B

9[^^ffl^S_Bm^^K_i9Samw^___s^_Siwîffi_^ v* "• ,5% " - % 4f^^^BK^^^mi ,-M

_______fc____E5________________L__h__JL____M____^ *™»r S^?i^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BoP r^____________^_________________________________________________l

"»iMBfjK_ff^_pBC_H_|^Ty'iM_B_^K l__________________________________________________^_SS R^ 1 * _^_^___^_______________________________________H

?ffiM_pliW_B-fîHgn_fiff 'J" B^_______________________________________HPrWfei**' * 4 >)>U^_^________________________________________________!

«_^^^________________________________________________________^____________^__________________________l4mK^^^,$ _^___________________b' r'^_________________________K_5____t__________&___. jMjjflHfll^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HwflBTre_'" /■"■"»■ *» bBlb ____-9-H-__________________________________b sv<>/ -

____■__________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________________________________^^ 3H-__________________H____. - _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________r_________________________________________________________________________________________________r <^B________^________________________ %̂> ---'^vIVb^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Î___________________________________________________________________________________________r '"i^__________________________________________________________________________________l______________________________________________%w^ - .^_ *BJ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H_____________________________________________________________________________________r v__________________________E^'''~ •u^______________________________________________________________________H___________________________________________________________________________________r Sd_________________________________________________________________________H_________________________________________________________________________________r *fl_______________________________________________________________________________i________________________________________W *b, w______________________________________\~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~w ~~~~~~~~~~~~~~_ i .tBBBBBBBBBBBBBBBM

___________________________________________________________________■ l-''""'> VJIH__________________B*^ ws 3__^______________________________________________________________H___________________________________________________________________■ * " Yrai-_______________________E; * ***- BE ikh______________________________________________________________H

___________________&"____________________________________■ ' l wBbbbb\ w T^l^^^^^^^HHObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 90.000

Stran: 4




Stran: 4


15

Kaj pa zdaj, gospa ministrica?Delo, 8 avgusta

Spoštovani gospod Peter Soklič, dr. med!Če me spomin ne vara sva se bežno srečala pred

skoraj 40. leti sicer se osebno ne poznava! Nikolitudi niste poizkušali vzpostaviti stika z menoj in sipridobiti celovite informacije o tematiki (opomindr. Breclju), ki vas očitno močno zaposluje. Gle-de na vaše zapise sklepam, da ste o razmerah naOnkološkem inštitutu informirani izključno eno-stransko. Zato še enkrat vam in vsem bralcem vpojasnilo nekaj ključnih informacij.

Onkološki inštitut kot terciarna ustanova vsaposlanstva opravlja dobro in posluje pozitivno,kljub zahtevnim okoliščinam. Dr. Brecelj je do-bil opomin upravičeno saj je kršil določila dvehzakonov in kodeks medicinske deontologije (do-kumentacija je na OI U). Kot generalni direktorsem bil ta ukrep dolžan izreči, kljub več neformal-nim nenačelnim svarilom naj tega ne naredimzaradi medijskega vpliva dr. Breclja. Opomin muje bil izročen izven operacijskih prostorov, zatone razumem zakaj se dezinformacija o vročitviv operacijski dvorani še kar pojavlja v medijih.Predvidevam, da gre za odvračanje pozornosti odrazlogov za opomin! Dr. Brecelj po drugi stranidoslej ni sprožil nobenega postopka zaradi samevsebine opomina. Zakaj ne?

Pač pa je ob seznanitvi z vsebino opomina dr.Brecelj zagrozil (njegove grožnje sodelavcem sicerže leta niso neobičajne), da bo »šel tokrat do kon-ca«. Svoj vpliv je "res do skrajnosti izrabil in tako ssomišljeniki zahteva mojo razrešitev. »Nedotaklji-vost« dr. Breclja zdaj očitno sega že na strokovnopodročje in upoštevanje dolžnosti, ki jih ima kotzaposleni zdravnik na OI LJ. Ali si javnost lahkozamisli, kam bi zaplulo naše zdravstvo, če bi vbolnišnicah začeli opuščati zahtevan red zaradipopulističnih pritiskov. Zato se pridružujem vaše-mu vprašanju: »Kaj pa zdaj, gospa ministrica?«prim. Janez Remškar, dr. med.,generalni direktor OI U

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 90.000

Stran: 31




Stran: 31

Površina: 102 cm2

16

Malo znana, a huda bolezenBREŽICE - Leta 2004 je bilo ustanovljeno slovensko Društvo za fibromialgijo s sedežem v Ljubljani, katere-ga predsednica je Veronika Felicijan iz Posavja. V okviru društva delujejo po Sloveniji regijske skupine zasamopomoč, ki jih vodijo bolniki sami, ena med njimi tudi v Posavju.

Vodja skupine za samopomočv Posavju je Brigita Ninkovič,sicer članica upravnega odbo-ra slovenskega društva, skupi-na pa šteje 31 članov iz raznihkrajev: Radeč, Senovega, Sev-nice, Krškega, Brežic, Dobove,Kapel, Velikega Obreza, Treb-njega, Krške vasi in Žejnega.

Kaj je sindrom fibromialgije(SFM)? Strokovnjaki SFM uvr-ščajo v kategorijo funkcional-nih bolečinskih sindromov.Svetovna zdravstvena organi-zacija je SFM priznala kot sa-mostojni bolečinski sindrom,pri katerem se poleg bole-čin pojavljajo in prepletajo šeštevilni drugi simptomi, in ji stem priznala status prave te-lesne bolezni. Bolnika z dia-gnozo SFM največkrat ne ra-zumejo - celo njegov izbranizdravnik, specialist družinskemedicine, ne. Zato za izbranezdravnike najprej velja, da mo-rajo svoje paciente poslušati injim verjeti, saj zgodnja posta-vitev diagnoze SFM lahko pre-preči nepotrebne dodatne pre-iskave in omogoči pravočasenzačetek lajšanja težav. Začetekbolezni lahko sprožijo dolgo-trajni psihični in fizični stresi,razne okužbe, poškodba vra-tne hrbtenice, prsnega koša,dolgotrajni nočni hrup, opusti-tev določenih zdravil. Med po-membnejše dejavnike tveganja

za nastanek SFM zagotovo so-dijo posameznikove neugodnepsihosocialne razmere, vključ-no s stresnimi dogodki ali sta-nji v otroštvu ali v odrasli dobi.

SFM je kronični mišično-ske-letni bolečinski sindrom z nepopolnoma pojasnjenimi raz-širjenimi bolečinami v miši-cah in sklepih, ki jih spremlja-jo številni vegetativni znaki insimptomi. Strokovnjaki jo uvr-ščajo v skupino zunajsklepne-ga revmatizma. Lahko je sa-mostojna, če pa je pridruženakateri drugi bolezni, govorijo osekundarni FM. Po večini zbo-levajo ženske v srednjem ži-vljenjskem obdobju, razmer-je med moškimi in ženskamije 1:9. Za sindrom je značilnaveč kot trimesečna trajajočabolečina po vsem telesu. Bole-

čina se pogosto začne pojavlja-ti najprej v vratu ali ramenih,kasneje postane splošnejša.Najpogostejši simptomi ozi-roma znaki FM so: utrujenostin pomanjkanje energije (zla-sti zjutraj in proti večeru), ju-tranja okorelost, boleče točkev mišicah, težave s spanjem(rahel spanec, pogosto prebu-janje, nespečnost), glavoboli,motnje spomina in koncentra-cije, depresija in neopredeljenstrah, pogost občutek oteklinev rokah in nogah, vzdraženosttrebušnih organov (bolečine vtrebuhu, zaprtost, driske), te-žave s sečili (večkratna potre-ba po uriniranju, pekoče uri-niranje), suha usta, nos in oči,občutljivost na mraz, nemirnenoge, netipični vzorci občutlji-vosti v rokah ali nogah, bolečemenstruacije ...

Sicer pa SFM še vedno ni pov-sem pojasnjeno stanje. V pre-teklosti so bolezen pogostoobravnavali kot duševno mo-tnjo (da je obolenje le v bol-nikovi »glavi« in da se bol-nik samo »počuti« bolnega).Kasnejše proučevanje je po-kazalo, da SFM ni duševnoobolenje, kljub temu, da sopri bolnikih pogosto opažalisimptome depresije in tesno-be. Gre za staro bolezen, saj jeveliko dokazov, da so ljudje za-radi nje trpeli že v davni pre-teklosti (tudi Alfred Nobel, Na-poleon, angleška med. sestraFlorence Nightingale). Prepri-čanje, da je bolezen čustve-na in psihosomatska motnja,je prevladovalo tudi pri nas,družinski zdravniki, ki so jopoznali in jo priznavali, so bilile redki. Fibromialgijo že vrstolet uvrščajo v strokovne pro-grame mednarodnih revma-toloških kongresov v evrop-skem in svetovnem merilu. Vzadnjem obdobju se tudi prinas vse pogosteje uvršča nastrokovne sestanke. Pri temje posebno aktivno društvo zafibromialgijo, ki je zelo zaslu-žno za večjo prepoznavnostin bolj strokovno obravnavote bolezni pri nas. Po do sedajznanih podatkih je v Slovenijiokoli 800 bolnikov s SFM.

N. Jenko Sunčič

Del članic posavske skupine, ki se dobiva vsako prvo sredo vmesecu. Društvo ima organizirano dežurstvo vsak četrtek od12. do 14. ure, informacije na 041 753 392.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Posavski obzornik 13.08.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 54.000

Stran: 28


Posavski obzornik 13.08.2015 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 28

Površina: 280 cm2

17

Izkoriščanje parkirišča zabolnikeNekateri niso samo vsiljivi, so tudi nesramni

»Nujno moram v hema-tološko ambulanto in bomsamo za nekaj minut par-kiral na parkirišču bolni-šnice,« je dejal moški sre-dnjih let, ki se je pripeljalz manjšim srebrnim avtomin je vratarju ob parkiriščuSplošne bolnišnice Celje obOblakovi ulici razlagal, za-kaj »mora« svoj avto pustitiravno tam. Ko smo moškegazasledovali, da bi preverili,ali gre resnično v bolnišnicoali pa je parkirišče le izko-ristil za druge opravke, smougotovili, da je lagal, kot pesteče. Odpravil se je mimobolnišnice, pri Zdravstve-nem domu Celje pa je srečalprijateljico, s katero si je tamprivoščil kavico in klepet.

Gre za tipičen primer, kakoprebrisani so nekateri, ki se-bično izkoristijo bolnišničniparkirni prostor, ki je name-njen samo bolnikom Splošnebolnišnice Celje. Če bi moškišel v zdravstveni dom, bi mo-ral parkirati drugje. Tudi videtini bilo, da bi imel kakšne te-žave pri hoji, da bi tako blizuparkiral zaradi morebitnihgibalnih težav.

Medtem ko je brezvestenvoznik (ki smo ga tudi prija-vili vratarju in povedali, kajsmo opazili in za koga gre)lagodno srkal kavico s prija-teljico, bi moral nekdo, ki bibil res kot bolnik naročen napregled, parkirati na 300 me-trov oddaljenem parkirišču,če prostora pri bolnišnici za-

radi njega in njemu podobnihvoznikov ne bi bilo več. In tose res dogaja. Še več, opazilismo, da ne gre samo za dvenavidezni lastnosti nekate-rih v Sloveniji, ampak da staresnični: boljši avto kot imanekdo, bolj stiska denarnicopri plačilu parkiranja. Tudikartico z označbo invalidana vozilu za lažji dostop doparkirnih mest znajo nekaterizelo sramotno izkoriščati.

Tudi za zaposleneprepovedanoVratar bolnišnice ima od

vsakogar, ki pripelje na ome-njeno parkirišče, pravico zah-tevati tudi napotnico in lahkozapiše voznikove podatke, čese sklicuje na to, da ima nu-jen pregled. Velikokrat je tomožno, a ko smo spremljalinjegovo delo, smo opazili, daje vedno pravzaprav nemo-goče. Pred zapornico parkiri-šča se namreč samo v nekajsekundah ustavi tudi do večdeset voznikov. Medtem kovratar popisuje prvega, ostali- ki morda pomoč potrebujejočim prej - čakajo. Zgodilo se ježe, da so čakala tudi reševal-na vozila na nujni vožnji, ki vbolnišnico zaradi kolone nisomogla takoj. Zato mora vratarpomisliti tudi na to. In moški,ki smo ga opazili mi, kako jetam parkiral, nato pa se odpra-vil na kavico, je dokaz, kako toživljenjskost vratarja izkoristijonemarni ljudje. Ne izkoristijosamo vratarja, ampak tudi vseostale bolnike, ki resnično po-

trebujejo zdravstveno pomoč.Bolnišnično parkirišče ob

Oblakovi ulici je že vrsto letprivlačno za tiste, ki mislijobolj na svojo korist kot nato, da bi upoštevali pravila.Ne gre namreč za katerokoliparkirišče. Gre za parkirnamesta, ki so v pomoč ljudem,ki v bolnišnico ne pridejo kartako, ampak ker morda težjehodijo zaradi svoje bolezni.Pred časom so tam lahkoparkirali tudi zaposleni v bol-nišnici, danes te možnosti niveč. Tako je sklenilo vodstvobolnišnice in parkirišče prepu-stilo bolnikom. A se tudi medzaposlenimi še vedno najdekdo, ki poskuša parkirati, toda- ne more več. Vratar je prisvojih pristojnostih dosledenv največji meri. Na območjebolnišnice, kjer je parkiranjeprepovedano, spusti le voz-nike, ki v urgenco pripeljejosvojce ali pridejo ponje, kerso zaradi slabega stanja iskaliprvo pomoč.

Grožnje inzmerljivke»Največji parkirni >udar< je

med 8. in 11. uro dopoldne,zgodi pa se, da morajo tisti, kipripeljejo, >nujno< na kakšenpregled tudi v času obiskov,«pravi Gorazd Pirnat, ki tudiopravlja delo vratarja na temparkirišču. S tem želi povedati,da marsikdo izkoristi to parki-rišče pod pretvezo, da gre napregled, a gre v resnici na obiskk nekomu v bolnišnico. Neko-liko več »nujnih pregledov« v

bolnišnici imajo nekaten tuditakrat, ko dežuje ... Priročno.

Pirnat, zgovoren in prija-zen, je kot njegovi sodelavcina žalost pogosto tudi tarčazmerljivk in groženj. »Neka-teri, ki jih opozorim, da mo-rajo na drugo, malo bolj od-daljeno parkirišče in da je toob Oblakovi ulici namenjenobolnikom, mi tudi grozijo. Nekgospod mi je grozil celo z bom-bo. Moram reči, da smo kdajpodvrženi dokaj bogatemu be-sednemu zakladu nekaterih,«se nasmehne, saj je že vajenodzivov ljudi. Mimogrede, nezmerjajo ali preklinjajo samostarejši, ampak tudi mlajši.Tudi kakšna uglajena ženskase najde, ki svojo jezo neupra-vičeno strese na vratarja. Samozato, ker ne more parkirati namestu, ki je namenjen neko-mu, ki pomoč potrebuje, onapa je ne. V času, ko smo spre-mljali njegovo delo, je v bolni-šnični komplekst poskušalozapeljati tudi nekaj taksistov,dostavljalcev hrane in delavcevfarmacevtskih družb.

Vratarji so ves čas v poveza-vi z varnostniki na območjubolnišnice, a tudi s celjskimipolicisti. Tudi ti so namreč za-radi vsiljivih voznikov moraliže kdaj posredovati, da se jekomu, ki ni upravičen do par-kiranja tam, shladila pregretakri.

SIMONA ŠOLINIČ,Foto: SHERPA

Konec leta bo začel delovati Urgentni center Celje. Takrat boparkirišče, o katerem pišemo, še bolj obremenjeno, saj bopomoč v UCC takrat iskalo še več ljudi iz celotne celjske regi-je. Bolnišnično parkirišče ob Oblakovi ulici deluje neprekinje-no 24 ur. Ves čas je tam tudi eden od vratarjev. Namenjenoje izključno bolnikom SBC in ne tistim, ki imajo preglede vzdravstvenem domu ali druge opravke v mestu.

Kadar nekomu iz določe-nega razloga vratarji dovoli-jo dovoz na območje bolni-šničnega kompleksa, moravoznik avtomobil odstranitiv 15 minutah. Če tega nestori, vozilo odstranijo nanjegove stroške.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Novi tednik Celje 13.08.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 47.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 833 cm2

18

Ob vhodu jasno piše, da se mora vsak voznik javiti pri vratarju. Marsikdo tega ne upošteva.

Kadar vozniki parkirišče zapolnijo z vozili, ima bolnišnica za nujne primere še rezervno parkirišče izzavratarjeve hišice, (foto: SHERPA)

V praksi se dogaja, da nek-do pride na nujen pregled kzdravniku, parkira na bol-nišničnem parkirišču, natopa ga sprejmejo na oddelekin vozila tisti dan fizično nemore odstraniti. Kadar ima-jo njegove podatke, ga tudi vbolnišnici opozorijo na to, dapoprosi koga od svojcev aliprijateljev, da vozilo odstraninamesto njega.

V bolnišnični kompleks imajo dovoljen vstop invalidi (15parkirnih mest) ter pogojno tudi taksisti. A tudi tu se po-kaže izkoriščanje. Dogajalo se je že, da so nekateri taksistizapeljali do urgence, nato pa pustili avto tam in odšli v bol-nišnico na kavico.

Vratar Gorazd Pirnat. Vsi voznikine izkoriščajo bolnišničnega par-kirišča, kjer dela. Ko smo opazo-vali, kaj vse se je dogajalo predvhodom na parkirišče, smo slišalikar nekaj tistih, ki so se odpeljaliin ki so se Pirnatu zahvalili, kerjim je dovolil parkiranje, medtemko so bili v bolnišnici in jim je toolajšalo dostop glede na njihovobolezensko stanje.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 47.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 833 cm2

19

So lastniki vseh teh vozil resnično morali v bolnišnico na pregled?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 47.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 833 cm2

20

Naj motnja erekcijene bo tabu!

Pomoč obstaja, težavo je le treba zaupati zdravnikuKadar zabolijo zob, tre-

buh ali glava, bolnikomni težko poiskati pomočipri zdravniku. Težje je,kadar se pojavi težava vspolnosti in pride do erek-tilne disfunkcije oziromanezmožnosti za otrdelostspolnega uda. Ne glede narazvoj zdravstva in ne gle-de na to, da je moškim s totežavo mogoče pomagati, jev družbi erektilna disfunk-cija na žalost še vedno tabutema.

V Sloveniji priznan prim.asist. mag. Igor Bizjak, dr.med., specialist urolog, ki jedolga leta vodil tudi Urološkioddelek Splošne bolnišniceCelje, že v začetku našegapogovora pravi, da je pri re-ševanju tega problema in prizdravljenju treba upoštevatidve osebi. Ne samo moške-ga, ampak tudi njegovo par-tnerko. Erektilna disfunkci-ja namreč prinese težave vspolnosti, kjer sta oba ključ-nega pomena, saj partnerjazaradi te težave ne moretaizvesti normalnega spolne-ga odnosa. Zato sta pogovormed njima in nato pogovorobeh z zdravnikom velikegapomena za reševanje nastalesituacije.Vsak moškiindividuum

Včasih se je za erektilnodisfunkcijo uporabljal iz-raz impotenca. Zdravstvenistrokovnjaki so to strokov-no poimenovanje že črtali izsvojega besednjaka. Impo-tenco so že pred dvesto letinajbolj povezovali s sladkor-no boleznijo, ki sčasoma po-gosto privede ravno do težavz otrdelostjo spolnega uda.Sladkorna bolezen je na-mreč bolezen živčevja in žil,kar je neposredno povezano

tudi s spolnim udom, kjerso za otrdelost glavne ravnožile. »Erektilna disfunkcijaje trajna ali začasno pona-vljajoča se motnja,«, praviBizjak. Poglavitna vzrokazanjo sta dva: organski inpsihološki. V praksi je šepred leti veljalo, da je bilo33 odstotkov teh motenj po-vezanih z organskimi vzro-ki, za 33 odstotkov je bilvzrok psihološki, medtemko je bila za preostalo tretji-no vzrok kombinacija obeh.Danes zdravniki ugotavlja-jo, da je vedno več erektil-nih disfunkcij povezanih zorganskimi vzroki, v katerihse skrivajo različne bolezni.Daleč največ je med ljudmi,ki jih erektilna disfunkcijaprizadene, ravno sladkornihbolnikov. A Bizjak dodaja,da je ob tem treba vedeti, daje vsak bolnik individuumin da podatkov o vzrokih inpoteku motnje ne smemoposploševati.

Dejavniki tveganjaMed boleznimi, ki so

lahko pogoj za nastanek ta-kšne motnje, so pravzapravtiste, ki povzročajo slabšedelovanje žil in živcev.Med njimi so na primer ne-zdravljen visok krvni tlak,različna obolenja živčevjain poškodbe hrbtenjače.Erektilno disfunkcijo lah-ko povzročijo tudi operacijehrbtenice, pogosto tudi rakprostate. Zato moške s temrakom zdravniki tudi opo-zorijo, da bosta onkološkiposeg in zdravljenje lahkopripeljala do tovrstnih mo-tenj.

Velik dejavnik tveganja, kipravzaprav ni več dejavnik,ampak skorajda dejstvo, jestarost. 70 odstotkov mo-ških pri 70 letih ima že to-

vrstne težave, pri 50 letihpa že polovica. Toda moškise s starostjo nekako lažjesprijazni, da je to razlog, daspolno ne bo več toliko akti-ven kot v preteklosti. Starostnamreč okvarja žile, njihovanotranjost se spremeni, karonemogoča dobro prekr-vavitev, ki pa je za erekcijonajpomembnejša. Težje je,kadar udari bolezen, katereposledica je nezmožnost otr-delosti uda. »Med dejavnikitveganja so tudi holesterol,kajenje in pitje alkohola,«dodaja Bizjak.Težko je o temgovoriti

Čeprav pri erektilni dis-funkciji ne gre za bolezen, kibi bila nevarna, jeto zagoto-vo bolezen, razloži urolog,saj vpliva na zadovoljevanječlovekovih potreb. Toda Slo-venija še ni prestopila meje,ko bi se ljudje o tem odpr-to pogovarjali. »Bil sem žena številnih kongresih o tejbolezni v tujini, kjer sodelu-joči pari na odru predstavijosvojo težavo in to, kako sojo rešili. Pri nas je ljudem ševedno o tem težko govori-ti,« razloži. V ambulanti pase ljudje vseeno nekolikoodprejo. »V Sloveniji smosicer še vedno zelo introver-tirani. V medicini sledimotemu, da mora ambulantaza te težave biti nekje, kjerimajo bolniki popolno hi-timo, kjer pred vhodom niostalih bolnikov, ki iščejodrugo pomoč, bodisi otrokbodisi žensk. Razen par-tneric, seveda. Pomembnoje še, da so bolniki naročenina določeno uro,« še razložiBizjak pomembne stvari, skaterimi bolnikom omogo-čijo zasebnost in možnost,da povedo tisto, kar jih teži.Moškim se je tako ali tako

težko nekomu zaupati, šetoliko težje je to povedatiosebnemu zdravniku alizdravnici, saj takrat na planpride občutek sramu, ki jepopolnoma nepotreben.Gre za življenjske stvari intežave, za katere - na sre-čo - obstajajo tudi ustrezneoblike pomoči.Kaj zdravnikodsvetuje?

Bizjak kot dolgoletniurolog, ki je pomagal žemnogim, odsvetuje nakuprazličnih tabletk za erekci-jo, ki jih je mogoče najti naspletu, v oglasih ali na čr-nem trgu. »Najbolje je oditik zdravniku, se pogovoriti.S tabletami na trgu, ki jihne predpiše zdravnik, lahkomoški kupi mačka v žaklju,«dodaja Bizjak. Vsak zdrav-nik namreč ve, kako lahkozdravljenje poteka in kateravrsta zdravljenja glede naposameznika bo obrodilasadove. »Vedno upoštevamoto, da zdravljenje oziroma te-rapija za bolnika nista agre-sivna. In da je terapija bolni-ku cenovno sprejemljiva inučinkovita. Prvo, kar vednosvetujemo, je spremembanačina življenja,« razložiurolog.

Pri spremembi načina ži-vljenja gre za standardnestvari, ki bi jih zdrav človekmoral vedno upoštevati: do-volj fizične aktivnosti, izogi-banje nezdravim razvadam,zdravo prehranjevanje inčim manj stresa. Predvsemslednjemu se marsikdo nemore izogniti in ravno zatoje erektilna disfunkcija v tre-tjini primerov pogojena psi-hološko. Če se takšni vzrokidajo odpraviti brez tablet zmanj stresnim življenjem, jeučinek pozitiven.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 47.000

Stran: 33




Stran: 33

Površina: 842 cm2

21

»Vikend« tabletkeV nekaterih primerih so

tablete neizogibne. Te lah-ko delujejo kratek čas ali ne-koliko dlje, a obstajajo tuditablete, ki delujejo trajno.»Kratko delujoče tablete sotiste, ki jih bolnik zaužije inima lahko nato spolni odnosv roku trideset minut do eneure. Dolgo delujoče tabletepa mora zaužiti pol ure aliuro pred odnosom in takratje možnost za spolni odnos32 ur. Tem rečemo tudi t. i.>vikend< tabletke, saj je do-kazano, da imajo ljudje naj-več spolnih odnosov konectedna,« pojasnjuje Bizjak.Obstajajo tudi tablete, kijih bolnik jemlje vsak dan,vendar te priporočajo tistim,ki so že do pojava motnje vspolnosti imeli spolne od-nose vsaj dvakrat tedensko.Terapije so namreč drage,saj so tablete plačljive. Za-gotovo pa so bolj zanesljivekot tablete na črnem trgu, kijih zdravniki ne priporočajo.Potrkajte na pravavrata

So pa tudi primeri, kotablete ne pomagajo. To senajvečkrat zgodi moškim,ki imajo kakšno kroničnobolezen, vendar ne vsem.Možno bi bilo tudi vstavlja-nje zdravil v sečno cev, ven-dar se takšna terapija v me-dicini ni obnesla in pri nasni uveljavljena. Ker morabolnik po začetku zdravlje-nja prihajati k zdravniku napreglede, se to, ali tabletedelujejo ali ne, hitro ugo-

tovi. Če tablete nimajo že-lenega učinka, je naslednjikorak apliciranje zdravilaz injekcijo neposredno vspolni ud, kar lahko opra-vijo bolniki sami. V večiniprimerov to pomaga. Sicerpa urologi lahko svetujejotudi uporabo vakuumskečrpalke, ki deluje na podla-gi podtlaka. Pri tem moški sčrpalko povečajo dotok krviv spolni ud. Ena od možno-sti je še namestitev vsadkav spolni ud, ki je fleksibi-len, kar pomeni, da se gasproti lahko odstranjuje, sajima moški v času vsaditveves čas erekcijo. Možnostiza izboljšanje otrdelostispolnega uda torej so, lepotrkati je treba na vratazdravnikov.

SIMONA ŠOLINIČFoto: GrupA

Med vzroki, zakaj se moški hitreje odloči, da ob mo-tnjah pri otrdelosti spolnega uda obišče zdravnika, pred-njači tudi to, da ima veliko moških za partnerice mlajšeženske. Občutek, da jih spolno ne zmorejo več toliko za-dovoljiti kot včasih, je tako pogosto tisti, zaradi kateregamoški pomoč poišče pravočasno. In pravočasen obiskzdravnika olajša prihodnost.

Na nastanek erektilne disfunkcije spolno življenjene vpliva. Torej med vzroki ne morejo biti večje številospolnih partnerjev ali različne spolne prakse. Posrednobi to lahko bil vzrok le, če bi to delovalo na moškega vpsihološkem smislu.

Prekolesarite svetDeseti september je svetovni dan preprečevanja samo-

morov. Slovenija se je zato v ponedeljek, 10. avgusta, vklju-čila v enomesečno akcijo Prekolesarimo svet. S tem želijoorganizatorji (NIJZ, Nacionalno združenje za kakovostživljenja Ozara, UP Inštitut Andreja Marušiča Slovenskicenter za raziskovanje samomora in Slovensko združenjeza preprečevanje samomora) simbolizirati povezanostcelega sveta v prizadevanjih za preprečevanje samomora.

Zadali so si izziv, da bi udeleženci z vsega sveta tudiletos v akciji z združenimi močmi prekolesarili 40.075 ki-lometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Naj spomnimo, daje bila že lanska akcija zelo odmevna. Cilj je bil preseženza štirikrat, saj je bilo skupno po celem svetu prekoles^r-jemh 196.282 kilometrov, od rega kar 40 tisoč v Sloveniji.

Kolesari lahko vsakdo v naravi ali doma na sobnem kolesu.Kilometre sodelujočih bodo zbirali preko spletnega obraz-ca, ki je objavljen na spletnih straneh organizatorjev. Takobodo zbrali skupno število prekolesarjenih kilometrov vSloveniji in to posredovali Mednarodni zvezi za prepreče-vanje samomora.

Geslo letošnjega svetovnega dneva preprečevanja sa-momora je Preprečevanje samomora: Podajmo roko -rešimo življenje. Ljudi naj bi spodbudilo k razmišljanjuo tem, kakšno vlogo ima nudenje pomoči in podporepri preprečevanju samomora. Geslo opozarja tudi napomen sodelovanja med vsemi organizacijami, sektorji,strokovnimi službami in posamezniki, ki se ukvarjajo spreprečevanjem samomora.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 47.000

Stran: 33




Stran: 33

Površina: 842 cm2

22

Prim. asist. mag. Igor Bizjak, dr. med., specialist urolog, je do zdajpomagal že mnogim.

=1

OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTIČNAAMBULANTA

V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEMdr. Vershinin Andreyur. osteopatl|e, ortoped, revmatolog

TEL. : 03 734 51 28, GSM: 03 1 566 262WWW.CENTERZDRA VJA.NET; E-PO.ŠTA- VERSIM\.ANDREJ@&MAIL.COM

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 47.000

Stran: 33




Stran: 33

Površina: 842 cm2

23

SLOVENJ GRADEC: PRIDOBITEV

Heliport končno obratujeSlovenjegraška bolnišnica je od agencije za civilno letalstvo pridobilaposkusno enoletno uporabno dovoljenje za uporabo heliporta na strehinovega bolnišničnega prizidka. Do njega je mogoče priti z dvigalom iz ka-terega koli dela bolnišnice. Nanj so čakali že od leta 2012, največja oviraje bila prevelika višina ginekološko-kirurškega bloka.

Do zdaj so morali vse urgentne bolnike v bolnišnici najprej naložitiv reševalno vozilo in jih prepeljati do šest kilometrov oddaljenega le-tališča v Mislinjski Dobravi ter preložiti v helikopter, ki je z bolnikomnato poletel proti UKC. Na bolnišničnem heliportu bodo pristajali samohelikopterji, ki bodo prevažali ljudi z zdravstvenimi indikacijami. Naj-večkrat urgentne helikopterske prevoze, ki so v celoti kriti iz obvezne-ga zdravstvenega zavarovanja, opravi policija, po potrebi tudi vojska.V letu 2014 je v Sloveniji zavod za zdravstveno zavarovanje plačal 395takih prevozov. V letošnjem polletju je ZZZS plačal 174 oziroma 185 pre-vozov s helikopterji. Na Koroškem letno opravijo od devet do 14 prevo-zov. Največkrat prepeljejo novorojence in poškodovance v nesrečah, (jd)

Tako je na strehi bolnišnice poskusno pristal helikopter. Do zdaj je največ-krat poletel z novorojenčki in poškodovanci. (Bolnišnica Slovenj Gradec)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer priloga 13.08.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 9


Večer priloga 13.08.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

Stran: 9

Površina: 129 cm2

24

zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · 3urprflmd ]gudymd qd ghoryqhp phvwx 9humhwqr ql...

Documents